658 IGO GRUDEN: POGLEDAL SEM TI... Da mi je gospa P[esjakova]. povedala, kaj si jej pisala, to si lehko misliš sama; midva nemava skrivnosti mej sobo j. Da se pri Vas pisma še vedno kontrolirajo in sicer tudi moja, tej me v serce boli in vidim, da bodem moral opustiti dopisavanje s Toboj, ki mi služi v veselje in tolažbo. Hudo bi mi najmer, bilo, ko bi imela Ti kedaj zbog mene slišati le jedno hudo besedo? Povedi mi torej, prosim, kar odkrito, kaj naj storim. Kedar izbereš Schiller-ja, pošljem Ti sopet kaj zanimivega, ako smem! Za Tvojo prilogo v pismu — poljubljam roko! Kedar pišeš Ti meni, nlkedar ne pečati pisma; denašnje se mi je vse raztergalo, ko sem je odperl. Piši mi k*maiu. Od Tebe me zanima vse! Vsi moji Te pozdravljajo in osobito še jaz, Tvoj Josip. (Konec prihodnjič,) ne§3 IGO ORUDEN: POGLEDAL SEM TI ... Pogledal sem ti v žalostne oči, v njih videl sem svoj žalostni obraz — in nisem vedel, kdo si ti in kdo sem jaz, in vedel ne, če kdo od naju govori. * ¦ • ' O, tvoja žalost je kot tihi plašč noči, kot tek zakletih, v molk zajetih rek; čez reko krikni v noč: samo tvoj jek se vil bo, vpil in se lovil vsevprek, kot v vetru cvet razbil se v molk noči. Pogledal sem ti v žalostne oči, prišla je solza in zakrila moj obraz — in vse sem vedet: kdo si ti in kdo sem jaz, in kdo od naju v gluho noč ihti.