Jjjst izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih “fijavngsti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-ton 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna- naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge Ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska CZP Ljudska pravica Ljubljana, b. septembra 1972 leto xxm. - ŠT. 14 LIST DELAVCEV V VZGOJ NO - I ZOBRAŽEVALN I H ZAVODIH ^ Narod zasluži boljšo šolo 01' »toni načrt za osnovno 973/7^° UVe^^ V šo*s^em letu J julija se je sestal stroji*1 svet zavoda za šolstvo H ■ seji, ki jo upravičeno maratonska, so ^Jeli nov predmetnik in učne 116 za osnovno šolo. Pr’ ^fizadevanja in razprave za ®'jšanje in posodabljanje ^ šole trajajo že zelo dolgo. dvoma, da je novi, redigi-1 Predmetnik in učni načrt °snovno šolo temelj — prva j* Uresničevanja vzgojnih in “tazbenih ciljev, ki jih za-Va današnji čas. Pripravil ga **vod za šolstvo SRS s sode-tojem zastopnikov različnih Btovnih in znanstvenih in-!vcii, pri tem pa upošteva po-e in mnenja učiteljev-prak- tikov. O novem predmetniku in učnem načrtu so razpravljali tudi na izvršnem odboru izobraževalne skupnosti in v skupščini, kjer je bil sprejet. Stoijen je pomemben korak naprej, vreden priznanja. Jasno je, da se ob sprejemanju novega predmetnika in učnega načrta pojavijo najrazličnejša mnenja posameznih strokovnjakov in komisij. Ne smemo pa pozabiti, da idealnega učnega načrta ni. Tudi sedanji učni načrt predstavlja le prehodno rešitev. Ker bodo v programsko strukturo osnovne šole uvedene vsebinske in kakovostne spremembe, je treba opraviti obsežne pripravljalne naloge. Kaže, da treba novemu učnemu načrtu dodati metodično-didaktično oblikovanje, ob tem pa pripraviti učence, da se bodo znali učiti. S seminarskim delom bo treba usposobiti tudi učitelje, da bodo lahko opravljali in modernizirali vzgojno-izobraževalno delo. Upoštevati moramo njihovo zahtevo, da se hkrati, ko bodo uvedene spremembe, zagotovi tudi priročnike in učne pripomočke. Da bi vse te priprave potekale normalno, bodo začeli uvajati nove učne načrte v šolskem letu 1973/74, v celoti od 1. do 4. razreda, postopno in delno pa do 8. razreda. Posamezni predmeti, ki niso snovno vezani na prejšnje razrede, bodo uvedeni že prihodnje leto (telesna vzgoja). Predmeti s pretežno vzgojno funkcijo, se bodo poimenovali: glasbena vzgoja, družbeno-mo-rabia vzgoja, likovna vzgoja itn. Strokovni svet je potrdil vse učne načrte, kot izrazito začasna pa imenoval družbeno-moralno vzgojo in tehnično Univerza v številkah p .O^sod v svetu ugotavljajo neustreznost visokošolskega ..“^zevanja in tipljejo za vzroki nastajajočih univerzitetnih a 'Trašanje zakaj, odgovarjajo: Vzrok slabosti visoko-i )sr ^ študij3 je v tem, da zaostaja za novimi tokovi zna-11 ! to tehnike. To je sicer tista temeljna ugotovitev, ki jo 'lujejo malce bolj podrobno razčlenjeno tudi tisti, ki go-,. ° krizi jugoslovanskih univerz. Tudi pri nas je namreč . 3°> da se napredek znanosti in tehnike premalo zrcali v H izobraževanja prihodnjih strokovnjakov. Od tod tudi kc ev, da univerza premalo vpliva na razvojne procese v ^ Jarstvu in raznih drugih področjih družbenega živ-:vft-rPod temi splošnimi ugotovitvami pa so še številni t /d spotike, ki „pripomorejo“, da naše univerze niso takš-Kakršne bi želeli. Zbir slabosti je precejšen: pomanjkanje ^ arzjtetnih učiteljev, slab materialni položaj in ne na-l neodzivnost družbe na zahteve, Id jih univerze po- jiJ* ^mišljanj o tem, kako bi izboljšali raven visokošol-^/udija, nastajajo gradiva, polna podatkov, ki marsikaj j2u“0: eno takih je nedvomno tudi gradivo o aktualnih lovskih problemih na univerzi v Ljubljani, ki vsebuje ' ,udi predloge za izvajanje nalog, obseženih v resoluciji 6 “Uovah kadrovske politike v SR Sloveniji. Poročali smo V ^ 0 tem Sradivu razpravljal letošnjega junija univerzi-i C1 ^et in ga predložil republiški skupščini. Danes objav- Ll. ^ laiki °uiskem študiju. C ' ^Obneiše nblilcp ripln bodo morale dati več maturan- ^ zahtevnejše tov ~ kandidatov za visoke od klasičnih šole,... Jre . .... — Od starih preživelih oblik iive 6ta 1^85 naj bi imeli na izobraževanja je treba preiti k , rzi vpisanih okrog 40.000 novim, sodobnejšim: te pa za-*lov. Položaj naj bi rešil htevajo ,,kadrovsko osvežitev", w J uovega univerzitetnega precej več pedagoških delavcev, ^ic ca v Mariboru ali p3 sploh kot jih premore današnja slo-so^trični razvoj posameznih venska univerza. V zadnjih de-Nih ^ višjih Š°1 v večjdl setih letih se je povečalo število 13 Slovenije. Srednje šole delavcev, zaposlenih na univerzi ‘j Znanost, strokovnost, , ; gospodarstvo \ " fa 7000 kvadratnih metrih Članek berite na 2. strani! od 973 na 1255 ali za 29 %, število študentov pa za 38 %. Če bi hoteli izvajati sodobne oblike pouka, bi moralo biti to razmerje med univerzitetnimi učitelji in asistenti (optimalno) 1:2. Podatki pa povedo, da je to razmerje na naši univerzi 1:0,85. Na univerzitetnega učitelja pride okrog 23 študentov, na pedagoškega delavca (vključno z asistenti in drugimi) pa 9 študentov. Taka kadrovska zasedba nedvomno krepko vpliva na kakovost dela in je precej drugačna^ kot jo predpisujejo normativi, ki veljajo v svetu: drugod je število študentov na pedagoškega delavca 1:4 oziroma 1:14. Tega seveda ne bo moč spremeniti čez noč, najbolj zaskrbljujoče pa je, da se to razmerje še poslabšuje. Čez 8 ali 12 let Geslo: Vsi kandidati, ki imajo znanje in sposobnost, morajo imeti enake možnosti, da dose žejo visokošolsko izobrazbo. Resničnost je seveda drugačna: s socialnim in regionalnim sestavom študentov še vedno ne moremo biti zadovoljni. Na univerzi se šola največ - 54,0 % otrok iz družin uslužbencev, 25,0% študentov je iz delavskih družin, 14,0% iz družin upokojencev, 5,0% iz kmečkih družin in 2,0% iz drugih struktur. Prav tako v nasprotju z načeli, kijih postavlja današnja družba, je regionalna struktura: 42,8% je Ljubljančanov, 13,9% študentov je z gorenjskega območja, 12,1 % s Primorske in Notranjske, 10,9 % s Koroške in Štajerske, 4,8 % s podravsko-pomur-skega območja, 8,7 % z zasav-sko-savinjskega in 6,8 % iz Dolenjske. Vse to pa vpliva na izbiro posameznih smeri študija: ponekod je slušateljev preveč in drugod premalo. Imamo dmžbeni dogovor o štipendiranju, ki bi, dosledno izpeljan in upoštevan, pripomogel, da bi čez 8 ali 12 let to strukturo izboljšali. Je pa še druga možnost: da bi hitreje ,,našli" nadarjene otroke v ,.pozabljenih" območjih in v tistih socialnih okoljih, iz katerih brez družbene pomoči mkdar ne bodo dobili maturit^. ..ga spričevala niti postali kaf .mati za vpis v univerzo. Štipendijski sklad b risa Kraigherja materialno p r aga (Nadaljevanje na 2. si:.! vzgojo, ker predmeta še nista izoblikovana. Celotni projekt učnega načrta bodo jeseni ponovno obravnavali in pred tiskom pripravili njegovo redakcijo. Prednosti novega učnega načrta se kažejo v precejšnji razbremenitvi snovi, 25-umem tednu in povezavi šolske in zunajšolske dejavnosti. Njegova pomanjkljivost, koi so ugotovili na seji, je slaba po vezava med predmeti. Potrebm povezanost predmetov bi mla demu človeku pomagala dojet probleme v celoti. Ob tem srn« slišali koristen, demokratičei predlog, da bi zavod za šolstv« zbral skupino 20 prostovoljcev ki bi pregledala predmetnik ii učni načrt (obseg, težave, pove zanost snovi) in povedala svoj« mnenje. Delo naj bi opravila skupina v dveh do treh dneh. Morda bi tak način improvizacije sčasoma postal metoda. Razvoj šole prihodnosti še zdaleč ne bo končan z novimi učnimi načrti. Neprestano se bo razvijala in spreminjala (z upoštevanjem izkušenj tujih držav), dokler si ne bo pridobila zadovoljivega, času primernega obraza. V svoji drugi razvojni fazi naj bi šola imela programsko strukturo osmih predmetnih področij, in sicer: — slovenski jezik (vključena srbohrvaščina), naravoslovje (v nižjih razredih spoznavanje narave in družbe), družboslovje, matematika, tuj jezik, telesna vzgoja, umetnostna (estetska vzgoja), tehnično-gospodinjska vzgoja in prostovoljne dejavnosti po nagnjenjih). Jasno je, da potrebujemo za novi način pouka (združeni predmeti) tudi ustrezno izobražene učitelje. Zavod za šolstvo bo predlagal, naj se na pedagoških akademijah in fakultetah šolajo kadri, ki bodo izpeljali spremembe pouka v praksi. Predolgo sejo je povzročilo vračanje na stari refren: osip, obsežnost snovi glede na fond ur, materialne in kadrovske potrebe ... Nova zahteva republiške izobraževalne skupnosti (nastala iz interesa družbenopolitičnih dejavnikov) po odpravi ponavljanja je sprožila živahno razpravo, ki jo lahko strnemo v naslednje stališče strokovnega sveta: Odprava ponavljanja ne sme iti na rovaš znanja absolventov osnovne šole. Predvideti je treba vse ukrepe, ki bi omogočili čez leta pogoje za uspešen, postopen prehod (tudi eksperimentalne). Osnovna šola kot splošnoizobraževalna institucija mora omogočiti vsakemu normalno razvitemu otroku, dajo uspešno konča, ne le verbalno, temveč, da si pridobi vsa potrebna spoznanja o svetu. Vsako drastično ukinjanje ponavljanja bi bilo avantura, ki bi imela za posledico siromašenje šole in njeno deformacijo. Narod zasluži boljšo šolo. t Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je sprejel še temeljne zasnove osnov predmetnika in učnega načrta za poklic telefonist, predlog osnov predmetnika in učnega načrta za naslednje poklice: zdravstveni tehnik (začasno), zdravstvena asistentka, pletilja, vse talils^e in čevljarske poklice. Prav tako so sprejeli predlog osnov predmetnika in učnega načrta za tuje jezike na 4-letnih strokovnih šolah. Predlog za poklic kmetovalec so odložili do pri-hodne seje. TEA DOMINKO „Kadar človek ve, da bo na neki šoli dolgo ostal, načrtno ureja, zbira in dopolnjuje vse, kar potrebuje za poučevanje," je rekel polzelski ravnatelj Milan Gerželj PRELOMNO LETO? Tretje tisočletje se je nas - šolnikov že dotaknilo. Nonšalantm gospa zgodovina, ki sega po zaokroženih datumih, nas bo omenjala kot vzgojitelje prve generacije nove dobe. Letošnji prvošolci bodo 27-letni dvigali (in razbijali) kozarce ob nepojasnjenem, a vznemirljivem občutku časa, ki beži, na proslavi 2000 let kulturne (!) zgodovine. Čustveno pretreseni bodo obujali spomine, tudi na šolo.'-Imeli bodo že sami otroke v šoli. Primerjali bodo 20. olimpijske igre modeme dobe v Muenchnu s 27. igrami - le kje bodo? Rekordi padajo. Po zvezdah smo segli in jih dosegli Dušimo se v izpušnih plinih in tavamo ob umazanih rekah. Atomska energija bi rada pobegnila nadzom. Računalniki bruhajo podatke. Kemija odkriva zadnje skrivnosti življenja. V zraku zmanjkuje prostora za avionski promet. Blagostanje se koti ob revščini. Stiske narodov ostajajo, čeprav se spreminjajo. Le kaj bo pravzaprav drugače? Katero izročilo smo dolžni predati? Kako si želimo, da bi si nas zapomnili? Jasno čutimo, da so se stvari prevrednotile. Odveč in nesmiselno je prizadevanje za uniformnost. Za to je poskrbljeno na tisoč načinov. Svet je postal vasica, v kateri vsi vemo vse o vseh. Tisto, kar je vedno novo - pa je smisel posameznikovega življenja. To je in ostaja naloga šolnikov na vseh stopnjah. To je večna in plemenita naloga vzgojitelja: Zato želimo letošnjim prvošolcem in vsem drugim: - da bi si zapomnili učitelja kot vzor pravičnosti - da bi vzljubili učitelja, ki jim približuje znanje kot vrednoto, ki ščiti človeka pred zablodami in mu omogoča ustvarjalnost - da bi v svojem razrednem kolektivu doživeli tovarištvo, dobroto in razumevanje - da bi imeli učitelja, ki ne bo nikoli obupal nad njimi - da bi se naučili razpoznavati vredno od nevrednega, častno od nečastnega - da bi se naučili vzdržljivosti pri delu in vseh odpovedi, ki so potrebne za uspeh - da bi vzljubili svojo domovino, ker to zasluži, da bi se odločili svoje življenje posvetiti nji, ki se je rodila v krvi in trpljenju. 104. leto osemletne šolske obveznosti na Slovenskem se je pričelo 1. septembra 1972. Upajmo,'da bodo zgodovinarji lahko ugotovili: bilo je prelomno leto v odnosu učiteljev do učencev: vsakemu posebej so razvijali njegove sposobnosti. V bistvu so spremenili metode pouka. Tako zelo so se odmaknili od verbaltma in frontalnosti, da je vsak učenec blagodejno čutil vzgojiteljevo skrb zase in za svoje delo. Učenci radostno prihajajo v šolo. Vsak dan je ustvarjalno doživetje. Vsak med njimi ima velike načrte za življenje. „Špričanja" ni več, saj je v šoli mnogo lepše, kot če tavaš po samoti. Zato v tem letu slovenska šola pravzaprav ne pozna več ponav-Ijalcev, ki bi zaradi enega spodrsljaja, ki se je nagrmadil v problem, izgubili vse šolsko leto . . . ' JOŽA ZAGORC ZAMUDA ŽE OB VSTOPU V ŠOLO leta dalje. Tiste otroke torej, družbeno organizirano - za katerih psihofizična zrelost boljše izkoriščanje razvojnih omogoča in hkrati zahteva do- možnosti predšolskih let. polnjevanje družinske vzgoje z mag. NUŠA KOLAR Znanost, strokovnost, gospodarstvo na 7000 kvadratnih metrih Leta 1973 — II. mednarodna razstava učil in šolske opreme v Ljubljani. Ko se jeseni odpirajo šolska vrata novincem, se sprašujemo, kako se bo le-tem posrečd prvi korak v šolo, pa tudi to, kdaj in kako uspešno bodo končali šolanje. Razmišljamo, ali smo storili vse, da bi jim pri tem pomagali. Tudi o tistih otrocih razmišljamo, ki so že dosegli starostno mejo šolske obveznosti, pa še niso pokazali ustrezne šolske zrelosti in jim bodo zato ostala šolska vrata zaprta vsaj še eno šolsko leto. Vemo, da sta prvi korak v šolo in pot nadaljnjega šolanja zelo odvisna od otrokove šolske zrelosti in od njegove pripravljenosti za šolo. Vemo, daje šolska zrelost rezultat učinkovanja več dejavnikov, zlasti pa celotne predšolske vzgoje, pa tudi, da so predšolska leta obdobje izrednih razvojnih možnosti, razmeroma večjih kot v drugih življenjskih dobah. Možnosti torej, ki jih lahko izkoristimo ali pa tudi ne. Vemo, da je šolska zrelost skupek več elementov, rezultat dozorevanja za šolo v raznih smereh, zlasti v smeri funkcionalne, emocionalne, osebnostne ter telesne zrelosti. Zato je razumljivo, da mnogi otroci dozorevajo za šolo neenakomerno, pa tudi, da nastajajo v šolski zrelosti med njimi individualne razlike. Otrokovo dozorevanje za vstop v šolo najbolje pospešujemo z izkoriščanjem vseh razvojnih možnosti predšolske dobe v vseh smereh oblikovanja njegove osebnosti, tako v družinski kot družbeno organizirani vzgoji. Pri otroku, ki po strokovni presoji (npr. s testiranjem, opazovanjem) ni pokazal šolske zrelosti, čeprav je že šolski obveznik, smo torej upravičeni V Jugoslaviji nimamo dobrih otroških filmov. To je dvojna škoda. Prvič zaradi ugleda naše kinematografije v svetu, drugič pa zaradi otrok. S filmi lahko otroke kar najbolj pridobimo za določene aktivnosti. Zato je pomanjkanje dobrih otroških filmov velika vrzel tudi v naši vzgoji. MILAN SILOV, pedagog Filmov za otroke nimamo. Malce nenavadno za to našo družbo, ki tako zelo poudarja skrb za otroke. Morda bi bilo treba več poguma za srečanje s problematiko otrok ter o otrocih. MARIJANA KLARIČ, filmska recenzentka dvomiti, če smo izkoristili vse razvojne možnosti predšolske dobe, da smo pospeševat njegovo dozorevanje za šolo s smotrnimi vplivi družinske vzgoje, pa tudi z dopolnjevanjem le-te z načrtno družbeno organizirano vzgojo. Če pa smo razvojne možnosti predšolskih let zanemarili, je treba smotrno ukrepati vsaj ob tej ugotovitvi. Nesmotrno bi bilo takega otroka še eno leto pustiti v okolju, za katerega je že preverjanje šolske zrelosti pokazalo, da je vzgojno premalo učinkovito. S tem otroku razvojne možnosti še poslabšamo. Pomagamo pa mu, če izboljšamo stimulativni vpliv okolja. Vključimo ga v vzgojno varstveno ustanovo, kjer naj bi bil otrok deležen načrtne pomoči za pospeševanje šolske zrelosti, skladno z značajem in stopnjo njegove nezrelosti. Ob ugotavljanju šolske zrelosti se, posebno zaradi individualno pogojenih razlik med otroki, ne smemo omejiti zgolj na globalno alternativno oceno „zrel“ aK ,,nezrel". Analitično je treba prikazati vrsto oziroma stopnje zrelosti vsakega posameznika in izbrati zanj ustrezne vzgojne ukrepe. V prihodnje bi kazalo reševati vprašanja predšolske vzgoje in s tem tudi vprašanja šolske zrelosti bolj kompleksno kot doslej, in sicer v sklopu širših, sistemskih rešitev vzgoje in izobraževanja v naši republiki v celoti. Za to bi morali integrirati predšolsko vzgojo v enoten vzgojno izobraževalni sistem, zavedajoč se posledic, ki jih prinaša taka integracija. Razmišljati bi morah tudi o tem, kako bi bilo mogoče sprostiti mejo med predšolsko in šolsko dobo. To bi storil s po-stopnejšim, individualiziranim postavljanjem zahtev otroku, z manj kot doslej normativnimi programi na stopnji osnovne šole, pa tudi z večjo kontinuiteto vzgojno-izobraževalnih programov na predšolski stopnji in stopnji osnovne šole. Vključitev otroka v enoten, vsem dostopen in obvezen družbeno organiziran vzgojno-izobraževalni proces, bi morah premakniti s sedanje meje — to je okrog 7. življenjskega leta -na zgodnejše obdobje. Seveda bi morah ukrepati postopno. Prvi bližnji cilj naj bi bil vključitev vseh šestletnih otrok, kasneje pa bi ob širjenju zmogljivosti družbeno organiziranih ustanov za predšolske otroke to mejo še zniževah. Stremeti bi morah za tem, da bi lahko zajeh v načrtno vzgojo in izobraževanje vse otroke od približno 3. Spomnimo naj na prvo razstavo učil in šolske opreme v Ljubljani leta 1971, ki nas je presenetila in navdušila. Predlog, da bi vsaki dve leti organizirali tako razstavo v Ljubljani, se bo uresničil. Pričakujemo II. mednarodno razstavo učil in šolske opreme v še večjem obsegu, z bogatejšo vsebino in programom. Razstava bo prihodnje leto v Ljubljani na 7000 kv. metrih razstavnega prostora gospodarskega razstavišča. Pripravil jo bo republiški zavod za šolstvo. Znanstveni delavci, strokovnjaki v šolstvu in gospodarstvu so se združili, da bi pomagali pedagoškim delavcem pri uvajanju novih učnih sredstev za posodabljanje naše šole. Center za izobraževalno tehnologijo pri zavodu za šolstvo SRS sodeluje z evropskim združenjem proizvajalcev učil in šolske opreme ter svetom proizvajalcev in prodajalcev učil Slovenije. Prizadevajo si, da bi bila razstava kar najbolje pripravljena. K sodelovanju so povabili širši krog sodelavcev: republiški sekretariat za prosveto in kulturo, republiško izobraževalno skupnost, oddelek za pedagogiko in psihologijo pri fakulteti v Ljubljani, pedagoški inštitut, ljubljansko in mariborsko akademijo ter strokovnjake iz vseh jugoslovanskih repubhk in pokrajin. Pri organiziranju razstave so upoštevali dosedanje izkušnje in ugotovitve razstavljal-cev v Baslu in Hannovru. Doslej je narejenega precej: ustanovljen je center za izobraževalno tehnologijo pri zavodu (modernizacija šolstva, nova učila, metode), svet proizvajalcev, pri katerem sodeluje 11 delovnih organizacij. V Hannovru je razstavljalo šest jugoslovanskih podjetij. Pripravili so vrsto projektov za modernizacijo šolstva: šolsko televizijo, didaktič-no-metodične seminarje, hospi-tacijski sistem šol itn. Razstava ima več namenov: pospešiti razvoj izdelave učil in šolske opreme (modernizacija šolstva), uveljaviti domačo industrijo, povezati jugoslovanske gospodarske organizacije s tujimi itn. Razstavljala želijo kar najbolje informirati ter spodbujati k novim zamislim in predlogom za prodajo in izdelavo učil pri nas. Razstava je namenjena vsem pedagoškim delavcem. Razveseljivo je, da bo program tokrat izredno bogat. Predvideni so: dvodnevni posvet o izobraževalni tehnologiji in krajši posveti o posameznih predmetnih področjih. Sodelovali bodo slovenski in jugoslovanski strokovnjaki. Na dvodnevnem posvetu, ki bo prvi te vrste v Sloveniji, bodo obravnavali: — vlogo izobraževalne tehnologije v sistemu vzgoje in izobraževanja, — uporabo novih sredstev, — funkcijo v predšolskih ustanovah, osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah ter pri izobraževanju odraslih. Delali bodo v interesnih skupinah. Govorih bodo tudi o uporabi televizije, računalništva in programiranem pouku. Predviden je tudi obisk računalniškega centra v Ljubljani. Razumljivo je, da razstava že sedaj zbuja veliko pričakovanje, saj ne bo le prikaz učil, trgovskih prizadevanj in potrditev tržnih raziskav, zbir učil iz Evrope in drugih kontinentov, temveč bo bogato poudarjena tudi pedagoška stran. Velik napredek je usklajenost, strokovna povezanost med vodilnimi šolskimi inštitucijami, trgovino in proizvajalci učil. Tudi v drugih republikah razstavljajo, vendar pa te razstave niso obogatene s predavanji in nasveti strokovnjakov. In še važna zanimivost razstave: oddelek, v katerem bodo razstavljali učitelji. Predstavili bodo svoja nova učila. Vse potrebne informacije lahko dobite pri zavodu za šolstvo SRS, Poljanska 28. Toplo priporočamo, da si ogledate razstavo in spoznate novosti, ki jih boste lahko uporabili pri svojem delu. TEA DOMINKO POGLED SKOZI . ŠOLSKO OKNO Ko bom čisto samo Sedemintrideset let je mimo, sedemintrideset let aktivnega dela z otroki v razredu, z ljudmi na vasi, sedemintrideset let nenehnega izpopolnjevanja, prebiranja pedagoške literature in lepih knjig, ki so mi bile v odročnih krajih najboljše prijateljice. To je zadnje, moje trinajsto službeno mesto. V sedemintridesetih letih sem prekrižarila vso Slovenijo in le zadnjih deset let sem v dolini, v večjem središču. Med vojno sem bila izgnana v Srbijo in tudi tam sem nekaj časa poučevala. Mogoče bi se tudi poročila, če ne bi moj dragi padel, če ne bi počila tista usodna četniška puška. Po vojni sem spet stopila v slovensko šolo, bila učiteljica, aktivistka na vasi, delala sem udarniško, pisala parole, zapisnike in komike, vodila kuharske, prikorjevalne in druge tečaje. Pravijo, da se mi leta ne poznajo. Čeprav počitka tako rekoč nisem poznala — hvala moji žilavi naravi - zdravstvena knjižica je prazna. Sedim v zbornici Ravnatelj, predsednik sveta šole, sekretar ZK in še kdo izrekajo zahvalne besede. Mlada tovarišica mi je prinesla šopek in lepo knjigo s posvetilom šestiintridesetih tovarišic in tovarišev. Torej: v svojem delu sem bila uspešna, tako pravijo, čeprav denarnih nagrad nisem prejemala; vedno sem bila skromna in tiha. Nekateri so me imenovali pedagoška čebela, mravlja, drugi so govorili, da sem malo „čez les“, ker se tako ženem. Torej: v svoji delovni dobi sem srečala mnogo dobrih, poštenih pedagoških in drugih sopotnikov, srečevala pa sem tudi take, ki so bili pri delu le z besedami Ravnatelj dviga čašo rujnega vina in mi nazdravlja. Ne morem piti, ne morem potočiti ene same solze, ne morem se smehljati, moj obraz je navidezno miren, le v prsih me nekaj tišči. Nisem utrujena, še je v meni dovolj moči, vendar... Že dve leti me mlade tovarišice z odročnih šol sprašujejo: tovarišica Marija, kdaj boste šli v pokoj? Čas se je iztekel in zdaj odhajam. V zbornici je hrupno, žvenketajo kozarci, v meni pa je tišina. Nekje globoko slišim besede, čutim jih v srcu, v grlu me tiščijo: Ko bom čisto sama... In prav potiho odgovarjam: Spomni, mladina, se name... družba, ne pozabi me! TONE R OBIDA " Učitelj mora biti - človek Kadar se spomnim svoje upravitelju^—tu ml tUfiZ MARIJE BOŽIČEVE iz Gornjega grada, mi je pn srcu toplo. V spominu imam tisto pravo pedagoško vedrino, vso pristnost ljudskega učitelja, iskrene vodnice mladih prosvetarjev, znova dojamem ljubezen do pedagoškega dela, do mladega rodu v razredu, do vsega, kar je povezano s šolo in njenim življenjem. Če me spomin ne vara, potem lahko zapišem, da si Marija Božičeva /lakiga osmi križ. Zame pa bo vedno mlada V njej sem spoznal ČLOVEKA v pravem pomenu besede. Ko se spomnim najinega prvega srečanja, me prevzame toplina. S kolikšnim strahom sem po vojni stopil na hodnik gornjegrajske osnovne šole. Potem sem srečal nasmejani upraviteljičin obraz. Smejala se je, ko me je gledala, smejala se je, ko mi je govorila o stanovanju in v kateri gostilni bom jedel, povedala je, kje bom dobil posteljo za nekaj časa, povedala, da me nikar ne sme biti strah, stala mi bo ob strani, mi pomagala, svetovala. Tudi jaz sem bila mlada in z veseljem sem sprejemala pomoč starejših, mi je dopovedovala in mi nalivala čašo poguma. Vse življenje se učimo, nabiramo novih spoznanj, pri vsem tem pa je najvažnejše, da ostanemo ljudje. Ko pomislim, kako ničevo je bilo takrat moje pedagoško zmnje, me spreleti srh, sram me je, ko se spomnim, kako včasih neznanja nisem hotel priznali. Nasprotno: mnogokrat sem ga še bolj razpihnil, no, pa me je še pred „katastrofo“ upraviteljica Božičeva postavila m pravo pot, na začetek poti, me kak čas spremljala, nato pa rekla: Dovolj krepke noge imaš, glavo pokonci in urno naprej. To je pomenilo: nauči se sam in šele potem uči druge. Univerza v številka!! (Nadaljevanje s 1. strani) nadpoprečnim študentom iz delavskih in kmečkih družin. Obljubljajo, da bo sklad povečan in da ga bodo razširili na vse slovenske visoke in višje šole. Osip Zadnja raziskava, iz katere so vzeti podatki v omenjenem gradivu, je zajela generacijo iz leta 1967/68. Osip v prvem letniku je bil 57 %. Vzroki zanj niso novi: „neresen“ vpis zato, da bi dosegli status študenta in ugodnosti, ki so s tem v zvezi, pomanjkljivo usmerjanje, neustrezne materialne razmere, prostorski problemi, premajhna zavzetost za študij, zaposlitev pred dipolomo itn. Letos je univerzitetni svet ustanovil pri Centru za razvoj univerze posebno službo, ki se ukvarja z usmerjanjem novincev (enoten sistem), že v tem študijskem letu pa naj bi vse fakultete spremljale podatke o študentih s pomočjo računalnika. Zaradi pomanjkljive in neenotne metodologije ni mogoče ugotavljati, katere kadre z visokošolsko izobrazbo potrebujemo. Za sedaj se lahko univerza opre le na smernice družbenega razvoja, v katerih je zapisano, da je treba posebej povečati vpis na študijske smeri, ki usposabljajo strokovnjake za vsa področja pedagoškega dela, za terciarne dejavnosti in za vse tehniške stroke. med študijem ustrezne ose1/ ' dohodke, študijske dopuste -perspektive za napredoval Stalen dopolnilni študij že j poslenih strokovnjakov naj . postal ena glavnih skrbi del ^ nih organizacij, univerze ins , kovnih društev. V ta nan1' bodo fakultete izoblikoj • programe dopolnilnega štu Celjan Borut in Miran iz Maribora - študentje astro-H - odpravili v vesolje s precej zamotano nalogo. Raziskati so 0' od^’- k°d izvirajo skrivnostni brezžični valovi, ki jih baje , c ®a^/° razumna bitja z Uram. Poizkusi mladeničev se sicer niso tfj ker jih je m poti začel ovirati doslej zmnstveno neraz- i° > an} izstrelek iz vesolja Fantje so raketo komaj spravili v tir proti 3 Uni vendar skrivnostnih virov niso raziskali P id "^žamo se Zemlji, ne da bi kaj dosegli," je rekel Miran. „Toda ■ e VSa! ^koliko drži Einsteinova trditev, da mesec dni bivanja v tv3 velja vsaj desetletje življenja na zemlji, bo moja zaročenka tf{ t^anca s Tezna že babica Seveda, če je že niso upepelili v krema-0riju na Pobrežju. “ "Potolaži se, Miran," se je mmuznil Borut. „Saj vsi vemo, da ? ft J\, I I I Ut J J CVI L. V V Kst! l Ky y \Al* W davi ujeli odstavek radijskega dnevnika ljubljanske radijske i”) h staie- Štejemo leto 1992. Vsekakor pa je mogoče, da so si tvoji zC^&metni ljubljenci .Vijolice' po dvajsetih letih spet priborili i 'Cr t * V ^rvo zvezno Kar zadeva dohodke so verjetno celo d ^kosili prejemke učiteljev. Po glavi mi gre tudi ureditev magi-p a‘e in novo operno poslopje...“ . f Bo^t°rda & že v Celju zgradili podzemeljsko, “ ga je prestregel $ f 'Molčita, štajerska šovinista!" ju je nenadoma mdrl Janez, kije °’! l,.ufieno začel vrteti gumbe m radijskem sprejemniku v raketi bučmana! — Ku-ku! Tukaj radio Ljubljam m valovni dol-^ oh' 32? metrov. Poročilo za dijake in študente vseh fakultet na A^očju Slovenije. Da bi vendarle enkrat sklenili 50-letm posveto-0 reformi gimnazij, se je republiški sekretariat za prosveto in - J-Uro °bmil na vse množične organizacije. Prebrali vam bomo j ji ainovejši osnutek, ki smo ga pravkar dobili. “ rat ^ z sprejemnika je zahreščalo: „Zaradi maksimalne kolaboracije udCf* internimi in eksternimi lokacijami in perspektivne amelioriza-oftf f intenzivnejših interplanetamih ekspresnih komunikacij me-v ^^'Plastičnih satelitov ter satelitov steloastralne konstrukcije kon-PjHa*/0 ^ffučujemo spodaj podpisano peticijo k reformi gimnazij z Afednjo resolutno konkluzivno formulacijo: naj se enkrat za vse-' [. eklatantno prepove sleherna forma pouka vseh velikanov latin- in/ • na gimnazijah, univerzah in pedagoških inštitutih, ker je ome-M*ni jezik - kakor je razvidno iz dokumentiranega eksponata in šttlLpflta - za vse znanosti ne le insuficienten, temveč zaradi ne-fllfoktnih sentenc in verbalne pauperizacije lingvistično neaplika-f "'en. Komite repetentov. “ otd Kaj, ali še vedno niso končali reforme gimnazij? Saj je že ro' ?" 1992,''je izdavil Borut. ii ^ preden se je zgrudil, mu je skozi tenčico zadnjih ostankov esti priplul do ušes ljubek glas ljubljanske napovedovalke: čfl "^ngi poslušalci! Nocojšnja humoristična oddaja je pri kraju!" BRANIMIR ŽGAJNER Cena: Ti njega z bičem, on tebe s teletino! Bežimo pred živalskim, a se na begu pred njim hranimo z živalmi. Samo jelen, ki je izgubil v odprtem boju, kleči pred zmagovalcem. V močvirju je bog krokodil! IVAN CIMERMAN Renčim, ker je to moja abe- Jikec v šolo, bik iz šole, pre-nied ljudstvo, po $ , Koliko oslov med filozofi in :aii *°*iko filozofov med osK! °v< _ itt Pasja zvestoba je mnoge ne-3(j! P^oiene rešila groba. >4 u°ber kameleon loči samo arve zastave svojega vladarja. — iz c3da „Praznični trenutki kmečkega življenja") ZA STARO PRAVDO Grof: Tovariši in tovarišice, časi so zdaj drugačni Res je, da je bila nekdaj šola v Zelenem rovtu potrebna, zato smo jo tudi zgradili Mi smo jo zgradili Razvoj pa je šel nezadržno naprej. Sola v Zelenem rovtu ni več potrebna. Ne smemo dopustiti, da Šola v Zelenem rovtu bi zaradi 30 otrok, kar jih je še ostalo, zadrževali v hribih celega učitelja. Solo bomo zaprli Tlačan: Tovariš od občine, vi ste nov, pa ne morete vedeti, kako je bilo takrat, ko smo gradili šolo v našem rovtu. Mi smo jo gradili Opletnikov Cene je zbiral denar. Vsaka hiša je dala les. Vodo in elektriko smo napeljali sami Na občini so rekli: mi ne moremo, še vi pomagajte, pa boste imeli novo šolo. Saj vemo, da jo potrebujete. Nikjer ni šola bolj potrebna kot v rovtah. Samo v mestu je še bolj potrebna, na to ne smemo pozabiti, tovariši! Pa smo pomagali graditi še tisto v mestu. Zgrajena je bila prej kot naša. Saj to razumemo, v mestu je vse bliže Kamion pripelje naravnost na gradbišče. V rovte pa so cement tovorile mule. Ampak, tovariš, da nam boste zdaj šolo zaprli, to pa ni prav! Grof: Saj je ne bomo zaprli dobesedno. Sola bo ostala v vasi. Nikamor je ne bomo odnesli Preuredili jo bomo v turistični objekt. Tovariši, danes so taki časi, da moramo skrbeti za kmečki turizem. Nekoč so kovači in bognarji iz Zelenega rovta sloveli daleč po svetu. Spodnje prostore bomo preuredili v kovačnico in bognarijo, telovadnico v bife, zgornje učilnice pa v tujske sobe. Čez dve leti bodo za Zeleni rovt vedeli tudi v Beogradu in na Švedskem. Pa še vaši otroci se bodo lahko zaposlili doma, namesto da iščejo službo v dolini _____ Sicer pa mi nismo za administrativne ukrepe. Tako bo, kakor boste sami odločili Raja je bila za šolo, referendum pa za kmečki turizem. Tisto nedeljo so bili kmetje tako okrogli od stare pravde, da niso vedeli, kaj naj pravzaprav obkrožijo: številko 1 ali 2. Izkazalo se je, da so rekli 2, čeprav so bili na vseh sejah za 1. Drugega jim ni preostalo, kot da se še naprej zanesejo na zdravo pamet. Včeraj šola, so rekli, danes prazna galeja,, jutri kovačnica (samo kdo bo koval? ), potem atomske toplice, nato pogrebni zavod (pokopališče ni daleč stran) in nekoč v prihodnjih časih spet šola. Zanesljivo, časi se vendar spreminjajo. PRAVLJICA BREZ ZMAJA Tovarišica Mina, ki dela v otroškem vrtcu Lučka, je izgubila svojo osebnost. Kot dežnik ali čevelj na poti s plesa. Iz dna svoje kristalne duše mora izseliti vile, škrate, kralje, kraljične, prince, princeske, hlapce in svinjske pastirje. Kar sta sejala brata Grimrh in Andersen, ni več za atomsko stoletje. Vzemimo kralje: svinjski pastir, ki reši kraljestvo strašnega zmaja HAM - HAMa, dobi za ženo prekrasno princesko. Če bi se to dogajalo v kakšni deželi v razvoju, bi v hipu zmanjkalo svinjskih pastirjev. Poleg tega pa je ideja o ženitvi kot nagradi za smrtno nevarnost za junaka danes premalo vabljiva Na kakšnem idiotskem kvizu lahko v minuti zaslužiš milijon dinarjev, darilo Unionbanke, ki je segla v žep množice. Manekenka ali pevec, filmska igralka, privatni obrtnik ali lastnica privatnega penziona, to so junaki, ki vlečejo. Tarzan je že zdavnaj izpodrinil škrate. Gulliver je dokazal, da so pritlikavci nosilci višje civilizacije in da se jih moramo zato bati. Lahko bi razorožili armade kot termiti džungle. „Niti vile niso več zanimive, odkar jih otroci enačijo s počitniškimi vilami Vilinska bitja pa so zanje bitja v večernih toaletah, ki se udeležujejo velikih dogodkov!" mi je potožila šica Mina. „Zadnjič sem jim pripovedovala pravljico o zmaju. Uporabila sem motiv slovenske pravljice. Moj zmaj je bil nosilec pravice in dobrote. Povsod je delal dobro, nobene princeske ni ugrabil, nobenega tlačana ni snedel Bil je zmaj neverjetne človeškosti. .. Ja... in veste, kaj so mi otroci rekli - šica, takega zmaja pa ni Na Filipinih je dr. Piccard raziskoval morske globine in pobil teorije o morskih pošastih, v jezeru Titicaca so našli le sledove starih naselbin, v pragozdovih Amazonke pa________veste, jaz ne berem po- ljudnoznanstvenih revij, tudi TV gledam le poredko. Sklenila sem, da bom prenehala z vsako mistiko. Nobenih nadnaravnih bitij, nobenih višjih sil! Ustvarila sem si junaka, ki se vozi po vesolju v skafandru, ki dela na osnovi vzgona. Osvajal je druge planete in iskal rudnine za svojo deželo. Tri dni sem jih držala v napetosti. Nato je Milanček šel globoko vase in dejal: ,Šica, v brezzračnem prostoru ni nobenega vzgona, bral sem v Pionirskem listu! Vrtalnih svedrov pa na Marsu še ne moremo rabiti, ker je prof. Bitterdrill z Oxfordske univerze dognal, da na Zemlji ni dovolj trdnega materiala za vrtanje ria površini Marsa!' Kaj sem hotela? Zatekla sem se k živalim. ,Šica, Walt Disney je imel prav tak tip psa, le da je bil bolj prebrisan kot je vaš!' mi je razodel Boris nekje na začetku zgodbe o dobrem medvedku in divjem psu, ki potuje po vseh živalskih vrtovih v helikopterju in ugrablja svoje vrstnike. Zaihtela sem!'* Pobožal sem tovarišico Mino. Pošepnil sem ji čarobno formulo. Pomešal sem znanstvene resnice, živalske lastnosti, Rdečo kapico, rakete, pasjeglavce, skafandre, kralje, kraljične, svinjske pastirje in AFORIZMI V razredni družbi nekateri vse življenje ponavljajo isti razred. Sodobni Ludvik XIV.: Samoupravljanje sem jaz!“ Tudi pošteni ljudje so naprodaj, samo pošteno jih moraš plačati. Narodna banka je edina jugoslovanska založba, ki tiska svoje edicije v čedalje večjih nakladah. Lahko je izvajati reformo, dokler je narod v formi. Najtežje je dati pravilen odgovor na napačno vprašanje. Marsikdo začne samo zato pisati, ker ni znal pravočasno povedati. Če želiš biti informiran, beri časopis; če hočeš biti dezin-formiran, beri dva časopisa. Narod si bo pisal sodbo sam — pod pogojem, da ga boste prej naučili pisati. Bil je takšen stremuh, daje zahteval, naj ga obesijo na najvišjo vejo. Vsi veliki načrti propadejo, če jih izvajajo majhni ljudje. Težko je protestirati s polnimi usti. Človek mora večkrat misliti s tujo glavo, da bi ohranil svojo. Čas je, da pokopljemo ideale, saj že zaudaijajo. Ne splača se biti aktivist v pasivnih krajih. Če govornik govori na pamet, to še ne pomeni, da govori pametno. Človek se nauči govoriti v dveh letih, potem pa se vse življenje uči molčati. Dolg jezik — kratka kariera! Iz Avtobiografije ŽARKA PETANA nastal je genialni pravljični non-stop romanček, ki se začne nekako takole: „Rdeča kapica z raketo Polaris pod pazduho se je s kapetanom Nemom dogovorila, da osvobodi ljudožersko pleme Gula — Gula radioaktivne mrzlice. Zmaj Deseterooki je posodil leteči krožnik za raziskovanje medplanetarnih prostorov, vendar je Rdeča kapica sklenila, da ga raje podari svoji babici, da bo pogostila volka..." Otroci me poslušajo odprtih ust. Napisala bom razpravo o pravljičnih kompotih treh magnetofonov. Pravljico brez zmaja. IVAN CIMERMAN Zakaj ne prideš večkrat domov? Zgodi se, da celo jaz, ki trdno verjamem v socializem, včasih podvomim vanj. Zakaj? Trinajst let šolanja me je oče vzdrževal, garal od jutra do večera, da sem plačala mesečno vozovnico, zajtrk in kosilo (za večerjo je večkrat zmanjkalo), kupila zvezke in knjige, najnujnejšo obleko, se poglabljala v idejo socializma, da sedaj te ideje razlagam mlajšim, da ti verjamejo v moje besede... Morda zato, da mi zastane beseda v ustih, ko zagledam na očetovem obrazu prizanesljiv nasmeh: „ZAKAJ NE PRIDEŠ VEČKRAT DOMOV? “ - Res, zakaj? Ali zato, ker ne najdem doma več tistega globokega zaupanja v lepše, boljše življenje, ki so mi ga vlili v moji rani mladosti? Ali zato, ker težko pogledam očeta, ki ga je garanje potegnilo k tlom, k tisti zemlji, ki jo je ljubil vse življenje, v katero je vsejal vse svoje upe in želje? „Pri vas doma imajo pa pravo farmo!" mi je nekoč dejal kolega. Farma! Kadarkoli sem v mladosti slišala to besedo, sem si predstavljala ogromne pašnike, kjer se pase na stotine glav živine. Zanjo skrbi več kavbojev, v krasni hiši sredi drevja pa živi postaven gospodar z mlado ženo in mnogimi otroki Tako je pisalo v knjigah o čudežni deželi In knjige menda ne lažejo! Torej, pomislim, moj oče je farmar. Toda - ali ne želi farmarjev s svojo drobno postavo, zgubanim obrazom, žuljavimi rokami; kje so njegovi kavboji s pištolami? Kje živina, kje pašniki? Pa ne da je vse to zapravil z delom, ko je garal od zore do mraka? Od tiste njegove zore in njegovega mraka! Zakaj njegov delovni čas ne pozna ne ure in ne počitka? Se je res vse zarotilo proti njemu? Ga ne marata ne bog ne oblast? Bog mu je poslal deževje, preplavil je njegovo zemljo, posejano s pšenico, koruzo, peso, travnike spremenil v jezera. Milijonska škoda. Prosil je kmet odgovorne, naj pošljejo komisijo, da bo ugotovila škodo. Ni je bilo. Ni imela časa, toliko drugega dela je imela. Toda kljub vsemu na kmeta le niso pozabili. V kmetijski zadrugi so mu dali zastonj 13 kg koruze, da bo laže pozabil na škodo. Pa je kmet koruzo posejal — premalo je je bilo za njegovo njivo; začela je rasti, gledal je, kako poganjajo listi. In takrat, glej, so mu dali zastonj še 10 kg koruze, naj jo poseje. Posejal bi jo kmet; toda ali bo tudi bog toliko uvideven in bo podaljšal leto za par mesecev, da bo njegova prepozno posejana koruza dozorela? Ne, bog se ne utegne ukvarjati s takimi malenkostmi In tako bo kmet spravil preostalo podarjeno koruzo in jo bo hodil kazat otrokom, ko ga bodo prosili za nove čevlje, obleko, denar za knjige, zvezke za šolo. Jo hodil sam gledat, ko bo pomagal otrokom reševati sklepne matematične naloge: koliko je vredno 23 kg koruze, če stane 1 kg 6,50 din? In ne bo mogel razumeti, dp 150 din vredna koruza odtehta milijonsko škodo; da komisija ni imela časa oceniti škode, ki jo je naredila poplava; da črna kava dobro vpliva na zdravje, če jo piješ zmerno in počasi med delom, pred delom ali po njem; da... ZATO LE REDKO OBIŠČEM DOM, le redko ima oče čas za pogovor; tisti njegov nasmeh pa me spremlja vedno in povsod. On je kriv, da obstanem sredi pripovedovanja o boljšem življenju kmeta v naši novi družbi, da se učenci sprašujejo, s čim so me prizadeli, saj so vendar tako pridno poslušali, sodelovali pri pouku. Pa jim nenadoma postavim vprašanje: „Zakaj kmet le redko pije črno kavo? “ - In kot bi se tisti nasmeh, ki mi ne da miru, preselil na njihove mlade obraze, še vedre, z zaupnimi očmi Slavica Mencin TEŽAVE S POSEBNO ŠOLO Prihodnje leto bo minilo deset let, odkar je bil pri vrhniški osnovni šoli „Janez Mrak“ ustanovljen oddelek posebne šole. Pred dvema letoma so že kon-čali osmi razred prvi učenci tega oddelka posebne šole. Število učencev v posebni šoli se je iz leta v leto večalo. Lani jih je bilo že 49, obiskovali pa so jo poleg otrok vrhniške občine še otroci logaške občine. Vsa leta je bil pouk v vseh razredih kombiniran. Vodile so ga štiri učiteljice in učitelj, ki so za to zahtevno in težko delo strokovno usposobljeni. Zaradi izjemno težkih delovnih razmer pa ne morejo povsem izpolniti učnega programa. Šola nima svojih prostorov, zato že od vsega začeta gostuje zdaj tu, zdaj tam. Najprej so našli svoj prostor v osnovni šoli „Janez Mrak“, po- Janez Podobnik Tržič: Seminar pred začetkom šole Pred začetkom letošnjega šolskega leta je tudi letos temeljna izobraževalna skupnost v Tržiču, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pripravila enodnevni seminar za prosvetne delavce. Na seminarju so se pogovarjali o strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev in o novostih, na področju vzgoje in izobraževanja. Pogovarjali so se s predsednikom skupščine Tržič in drugimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij o aktualnih družbenih in političnih problemih. Taka srečanja v Tržiču niso redkost, s tem pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Sežana: Nova osnovna šola Začetek praznovanja občinskega praznika v Sežani so počastili tako, da so odprli novo šolo, ki nosi ime po pesniku Krasa Srečku Kosovelu. Po kratkem kulturnem programu je vrata nove šole odprl predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc. Nova šola in oprema sta stali skoraj devet milijonov dinarjev, od teh jih je dobro tretjino (v obliki kreditov) prispevala republiška izobraževalna skupnost, ostali denar pa so vzeli iz sklada za financiranje družbenega standarda. V ta sklad redno prispeva večina delovnih organizacij v sežanski občini po dva odstotka od bruto osebnega dohodka. V novem šolskem letu bo prvič vsi učenci osnovnih šo Makedoniji imeli le pet dni j uka na teden. V minulem š skem letu so imeli petdnei pouk le v polovici makedonsl osnovnih šol. zneje v prostorih krajevne skupnosti, zdaj so v domu varstva. Dvoizmenski pouk je kombiniran. Dobro vemo, kaj mora taka šola nuditi svojim učencem, za kaj jih mora usposobiti, vendar, brez učnih delavnicah in nazornega kabinetnega pouka ne gre. Pri takih delovnih razmerah postanejo vsa prizadevanja učiteljev ničeva, manjvredna .. . Sedanji prostori v domu varstva oziroma v starem zdravstvenem domu na Vrhniki so za posebno šolo vse prej kot primerni. Posebne težave pa so še s tistimi otroci iz bližnjih vasi, kot so Bevke, Blatna Brezovica in morda še druge, kjer ni urejenih prometnih zvez. Stalen in reden prevoz teh otrok pa ne bi bil ravno poceni, posebno še, ker je pouk v posebni šoli dvo-. izmenski. I Verjetno ima tudi logaška ! občina težave s šolanjem duševno prizadetih otrok, zato bi bilo prav, če bi sprejeli predlog (temeljne izobraževalne skupnosti Vrhnika, naj bi se ta posebna šola osamosvojila. S predstavniki občine v Logatcu pa naj bi se (dogovorili o njenem samousta-noviteljstvu in sofinanciranju. Radlje ob Dravi: Še premalo učiteljev Upravni odbor sklada za štipendiranje pri temeljni izobraževalni Skupnosti v Radljah ob Dravi je za to šolsko leto razpisal kar 12 štipendij, kajti učiteljev v šolah v radeljski občini je še vedno premalo. Tako so za študij defektologije razpisali štiri štipendije, po štiri pa tudi za študij razrednega pouka, matematike in fizike. Cerkno: Na pragu slavja Te dni potekajo še zadnje priprave na veliko proslavo ob 25-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji, ki bo 17. septembra v Cerknem. Nova šola, spomenik NOB, za katero so dali pobudo preživeli tečajniki in učitelji partijske šole med NOB, je že skoraj nared. Ob odprtju bodo izročili namenu le kulturni del, telovadnico, galerijo in krilo, v katerem bodo oddelki višjih razredov, trakt z nižjimi razredi pa bodo začeli graditi takoj po proslavi Upajo, da bo do zime že pod streho. Gradnja nove šole je že do sedaj veljala nekaj nad 6 milijonov dinarjev. Učence bodo še posebno razveseljevala igrišča za rokomet, nogomet in odbojko, ki bodo v neposredni bližini šole in za katerih urejenost bodo skrbeli učenci sami JANEZ PODOBNIK hodi letos v sedmi razred Komaj čaka nove šole in seveda telovadnice, kajti v stari šoli so bili prikrajšani za marsikaj. IVANKA IN MARIJA PRIMOŽIČ-^ iz Novakov ter JOŽICA BONČINA iz Poljan (nedaleč od Cerknega) se vozijo v šolo vsak dan z avtobusom „Stara šola,“ pravijo, „je premajhna in ne ustreza-več sodobnemu načinu pouka Seveda bomo prav rade pomagale in storile vse, da bo naša nova šola lepa tudi na zunaj in da bo njena okolica urejena. “ Tako pravijo Janez, Ivanka, Marija in Jožica. .. Tako pravijo v Cerknem vsi, ki že komaj čakajo 17. september, slavnostno proslavo in začetek sodobnega šolskega pouka Temeljna izobraževalna skupnost Vrhnika: VEČ ZA RAZVOJ ŠOLSTVA IN VARSTVA OTROK MORDA ŠE NISTE VEDELI — da se je IZVRŠNI ODBOR TEMELJNE IZOBRAŽEVAL'' SKUPNOSTI NA VRHNIKI lani sestal kar dvanajstkrat; — da je pripravil finančni načrt in razdelitev sredstev; — da je uredil prevoz učencev iz Zaplane in Pokojišča v cenL ne šole; — daje uredil financiranje otroškega varstva; — da je skrbel za pravilno porabo denarja, namenjenega social ogroženim otrokom; i — da je poskrbel za ureditev še enega novega prostor3 otroškem vrtcu na Vrhniki; , — daje vezal denar pri Ljubljanski banki za gradnjo varstva3! ustanov; — da je razdelil denar republiške izobraževalne skupnosti šolske ekskurzije; — da je razpravljal o razvoju programa otroškega varstva občini; — daje začel s pripravami programa razvoja šolstva v občini; — daje veliko prispeval k ustanovitvi male šole na Vrhniki; ,, — da so izvršni odbor, komisija za otroško varstvo in skupš^ temeljne izobraževalne skupnosti s svojim delom omogočili, d3', vse ustanove, ki sodijo k temeljni izobraževalni skupnosti, den nemoteno; — da pa so zaradi pomanjkanja denarja nekatere težave kljub P zadevanjem še vedno ostale; — da ima temeljna izobraževalna skupnost na Vrhniki še ve^ nekoliko težav s kadri, več pa s prostori; — da sta vse administrativno delo opravljala dva honora1 uslužbenca in da so večino dela opravili predsednica izvršil* odbora in ravnatelji vseh treh šol. Že lani se je vrhniška temeljna izobraževalna skupnost resno lotila izdelave finančnega načrta za letošnje leto. Že prvi izračuni so pokazali, da bi za uresničitev predvidenih nalog potrebovah za okoli 45-odstot-kov več denarja kot lani. Predstavnikom občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti na Vrhniki seje končno le posrečilo zagotoviti 7.291.000 dinarjev, kar je sicer za okoli 21 odstotkov več kot lani, vendar premalo za vse najnujnejše izdatke, ki so jih predvideli v načrtu. Tako bo kljub prizadevanju vrhniške temeljne izobraževalne skupnosti več kot 2.000 učencev osnovnih šol, oddelka posebne osnovne šole, predšolskih otrok v vrtcih in celodnevnem bivanju ter več kot sto pedagoških delavcev prikrajšanih za marsikaj. To spoznanje pa je bridko — ob ugotovitvi, da za marsikaj drugega, morda manj pomembnega kot je vzgoja in izobraževanje otrok denar ni ovira, ob kateri bi se zaustavljale želje, hotenja in potrebe. „Pripravljamo petletni program razvoja osnovnega šolstva v naši občini,11 je pred dnevi v kratkem pogovoru poudarila predsednica izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti na Vrhniki Vida Logarjeva. „Naredili smo že program razvoja otroškega varstva: predvidena je gradnja montažnega vrtca na Vrhniki, v katerem bi bilo prostora za okoli 180 Kamnik: Večji otroški vrtec Pred dobrim mesecem so ob prisotnosti občanov in predstavnikov kamniške občinske skupščine slovesno odprli preurejen in povečan otroški vrtec. V novem prizidku je našlo varstvo kar 60 malčkov v starosti do dveh let. Preurejeni vrtec je edina predšolska varstvena ustanova v kamniški občini, zato je razumljivo, da je povpraševanje po tovrstnem varstvu otrok v občini preveliko za te še vedno premajhne prostore. Poleg preurejenega oddelka za malčke so v vrtcu tudi nova kuhinj a, jedilnica, sanitarije itd. Za vse to so porabili skoraj dva milijona dinarjev. Vse kaže, da bodo morali v kamniški občini še nadalje graditi vzgojno-varstv^ne zavode, saj je med zaposleninH^ar polovico žensk. otrok. Če bi preuredili osnovno šolo v Borovnici, bi dobili nekaj prostorov. Te bi rabili predvsem za varstvo šolskih, otrok. V vrtcu, ki smo ga obnovili pred dvema letoma, pa je še dovolj prostora za varstvo predšolskih otrok.11 „Že nekaj let zmanjkuje prostora za varstvo šolarjev. Kako si pri tem pomagate? “ ,,Res je. S temi težavami se srečujemo že nekaj let zapored. Vedno večje staršev, ki žele, da bi bili njihovi šolaiji v podaljšanem bivanju. Pri nas je sedaj prostora le za 75 otrok. In tako se dogaja, da moramo vsako leto odkloniti veliko prošenj. Samo letos smo morali odkloniti kar 27 prosilcev, čeprav je naša temeljna izobraževalna skupnost storila vse, kar je bilo mogoče, da bi ^ tudi teh 27 otrok dobilo svoj prostor v oddelku podaljšanega bivanja. Posrečilo se nam je celo dobiti denar za to skupino otrok, nikakor pa nismo mogli dobiti prostora. Tako smo morah vse prosilce odkloniti. To je seveda zbudilo med prizadetimi občani precejšnje nezadovoljstvo.11 Za težave, s katerimi se nenehno srečuje vrhniška temeljna izobraževalna skupnost, ve tudi občinska skupščina. S tem so jo seznanih v posebnem dodatku k poročilu, v katerem so obravnavah razvoj šolstva v občini. Vanj so zapisah takole: „Če bi pridobili en prostor za varstvo šolskih otrok, bi bil sicer rešen problem varstva 27 otrok, nadaljevale pa bi se težave, ki nas spremljajo že od prvih začetkov šolskega varstva. Manjkajo nam namreč prostori za rekreacijo otrok. Res je, da ima vsak otrok v šolskem varstvu svoj stol in mizo, učitelja za pomoč v šolskem delu. Za vse ostalo, kar tudi sodi k sodobni vzgoji, pa so ti otroci prikrajšani!11 —tu— Celje: Celje: Nova posebna šola - spomenik V Celju so pred dnevi odprh novo posebno šolo, ki je prv3 ^ vrstna šola v Sloveniji, saj ima poleg specializiranih učilnic še i delavnice, posebno opremljeno telovadnico in bazen. Šola je s.f okoli 14 milijonov dinarjev. Večino denaija so prispevale cer delovne organizacije in občina. Zavod Ivanke Uranjekove, v W rega sodi tudi ta šola, je letos 35 oddelkom in 12 vzgojnim sW nam priključil tudi oddelek za huje motene otroke. Ravnam) zavoda Milica Bizjak je ob slovesnem odprtju seznanila navzoč razvojem in težavami posebnega šolstva in na koncu poudaril3 ' je nova šola v Celju v resnici spomenik humanizma. pioniijev-prometnikov v Murski Soboti Radovljica: Kabinet prve pomoči Radovljiški občinski odbor Rdečega križa je sklenil, da bo v novi osnovni šoli v Radovljici opremil kabinet prve pomoči. Poleg najsodobnejše opreme bo učiteljem in učencem v kabinetu vedno na voljo strokovna literatura in učila za higiensko zdravstveno vzgojo ter propagandno gradivo Rdečega križa. To naj bi spodbudilo šolarje, da bi postali člani te človekoljubne organizacije. Oprema v kabinetu je vredna okrog 10.000 din. S podobnimi kabineti namerava občinski Rdeči križ v prihodnje opremiti tudi drt1, šole v občini Jesenice: Vrtec za dvesto otrok Na Plavžu pri Jesenicah jeseniškem občinskem prazč odprh nov vrtec Angelce O3* kove, v katerem je prostoLj 25 dojenčkov in okoli ■, predšolskih otrok. Zanj so/ rali odšteti 3,5 milijona m jev. Ob koncu šole V celjski regiji je končalo obvezno osnovno šolo nekaj več kot 3300 učencev, izmed teh skoraj 800 v celjski občini. Učni rezultati so bili dokaj dobri. Ob tej prijetni ugotovitvi pa je tudi nekaj bridkega: vsi nadarjeni učenci se ne bodo mogli vpisati v popolne ali nepopolne srednje šole. Zmogljivosti srednjih šol v Velenju in Rogaški Slatini že več let ne ustrezajo. Nujno je torej zgraditi nova šolska poslopja. Predvidevajo, da bo izdredno uspeli referendum v. prihodnje rešil problem pomanjkanja pedagoškega kadra, k temu pa bosta pripomogli tudi izredni akciji šolskega centra za blagovni promet in tehniške šole. (ž) HH Nova šola v Cerknem PBOSVETDMI DELAVEC Z I 00 HH co to PROSVETNI DELAVEC RADIO IN ŠOLA NIŽJA STOPNJA 8. septembra ZELENO KOLO 15. septembra moja Čitanka 22. septembra POZDRAVU ANJE 29. septembra VSE O JABOLKU 6. oktobra LEPO JE POSLUŠATI GLASBO 13. oktobra SAMOGLASNIKI IN SOGLASNIKI SREDNJA STOPNJA 5. in 6. septembra BOB OB STENO 12. in 13. septembra DRAGA MOJCA 19. in 20. septembra VEDEŽ - ČASOPIS ZA MLADINO 26. in 27. septembra USPAVANKA 3. in 4. oktobra DRUGA VESOLJSKA OLIM-PIADA 10. in 11. oktobra j UČNA URA PRED STO LETI ! . VIŠJA STOPNJA ' 5. in 7. septembra BAROČNA GLASBA 12. in 14. septembra j ZOLTAN KODALV 19. in 21. septembra KAKO JE NASTAJAL IN KAKO SE IZPOLNJUJE EVO-| LUCIJSKI NAUK 26. in 28. septembra EVOLUCIJSKI NAUK IN j NAŠA VSAKDANJOST 3. in 5. oktobra KOČEVSKI ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA | NARODA 10. in 12. oktobra VENERA, NAŠA SOSEDA Namesto polletnega programa ali uvoda v novo šolsko leto, tak je bil običaj vsa leta, odkar izhaja priloga Prosvetnega delavca • ..Radijska šola“, vas letos seznanjamo z nekaterimi novostmi, ki smo jih uvedli z novim šolskim letom. Obenem se tudi poslavljamo od tako oblikovane strani naše priloge. Odslej namreč na tej strani ne bomo več prinašali programa in komentarjev za oddaje radijske šole, kajti v pripravi je posebna publikacija ..Radijska šola“; prva števila bo izšla do 15. oktobra, v tem času torej, ko se bodo iztekle tu napovedane oddaje. Naša nova publikacija ..Radijska šola" bo izhajala dvakrat letno: jeseni ob začetku šolskega leta in ob koncu zimskih počitnic. V njej bo objavljen urnik oddaj za šolsko polletje in komentarji k oddajam. Urnik bo v obliki plakata in ga bo mogoče izobesiti na vidno mesto, da bo dostopen vsem učiteljem in učencem. Poleg tega pa bo podobno kot doslej v Prosvetnem delavcu, vendar mnogo izčrpneje, podan komentar k vsaki oddaji. Oddaje bodo razvrščene po stopnjah (nižja, srednja, višja) in po predmetnih skupinah. Tekst oddaje bo vseboval: oris problema, ki ga oddaja zajema, razloge, zakaj smo oddajo vključili v program, vsebino oddaje, predloge za vključitev oddaje v učni proces in ob koncu podatke o literaturi, ki se je lahko poslužijo učitelji ali učenci, prav tako tudi podatke o vseh drugih učnih pripomočkih, ki so pri nas na razpolago (diapozitivi, plošče, zemljevidi, grafoskopske folije itd.) Izdajanje publikacije Radijska šola sta omogočila Republiška izobraževalna skupnost in Zavod za šolstvo SRS, ki bosta imela tudi svoje predstavnike v uredniškem odboru, izdajala pa jo bo Dopisna delavska univerza. Druga novost pri Radijski šoli bo kasetna produkcija; pripravljamo jo skupaj z Zavodom za šolstvo SRS in Mladinsko knjigo. Prve kasete presnete iz arhiva oddaj Radijske šole, bodo izšle jeseni. Z novim šolskim letom smo tudi razširili krog strokovnih sodelavcev in pedagogov, ki nam pomagajo pri realizaciji oddaj radijske šole. O takih in podobnih problemih pa vas bomo odslej sproti obveščali v Prosvetnem delavcu. NIŽJA STOPNJA: 8. septembra ob 9.05 I. program 8. septembra ob 14.00 II. program ZELENO KOLO Za uvod smo najmlajšim šolarjem, Niko je eden tistih, ki so to leto namenili zgodbo, ki naj jim natrese dorasli šoli, pa tudi eden tistih, ki se nekaj drobnih življenjskih modrosti. radi otresejo dolžnosti, hkrati pa je tudi bister dečko. Srečamo ga, ko dokazuje očetu, kako nujno potrebuje kolo, da se bo vozil v šolo, češ — dandanes so ceste zato, da se na njih vozimo. i Oče trdi, da Niko ni vreden tolikšnega darila, saj si ne mara niti sam prišiti gumba, noče pomivati posode, niti si čistiti čevljev. Razen tega se mu na cesti s kolesom lahko kaj primeri. Nazadnje se oče odloči, da bo dal sinu primerno lekcijo: obljubi mu kolo, celo zeleno kolo, vendar začarano, ki bo pri priči odpovedalo, če bo fant skrenil na stranpot. In Niko se pelje s kolesom v šolo. Vendar že prvi dan ne jemlje nove dolžnosti zadosti resno. Trikrat skrene s poti, trikrat komaj uide ka-rambolu in triktat se mora lotiti dela, ki mu nikoli ni dišalo.-Na trav- NIŽJA STOPNJA niku pade v roke Palčkom-Poljanč-kom; ker pa je povozirl mravljo, ga obsodijo na prisilno delo - šivati jim mora obleko. Drugič ga ujamejo Palčki-Vodnarčki in za kazen - s cingljanjem je namreč do smrti prestrašil staro ribo - mora pomagati v kuhinji. V tretje ga primejo Palčki-Gozdarčki zavoljo ptička, kije bil iz strahu padel iz gnezda, njim pa mora čistiti čevlje. Palčki mu dobršen del kazni odpustijo, oditi pa sme, če pride ponj 30 otrok. Niko obupuje, nazadnje pa ga rešijo lastni sošolci, ko pridejo s tovarišico v gozd na prvi izlet. Najdejo ga pod hrastom, ko drgne želodove kapice, in se smejejo njegovi pripovedi o palčkih. Tako je v tej pravljični pripovedi lepo prikazan prehod od igre do dela 15. septembra ob 9.05 I. program 15. septembra ob 14.00 II. program MOJA ČITANKA Prav na začetku šolskega leta smo postavili oddajo, ki bo prvošolce popeljala skozi njihovo čitanko. Marsikomu je ob vstopu v šolo vse tuje, prav tako tudi knjige, s katerimi se srečuje potem dan za dnem skozi vse leto. Da bi jim bila čitanka blizu in da bi jo radi vzeli v roke, da jih ne bi privlačile samo slike, ampak da bi jih začeli zanimati tudi teksti, to je namen te oddaje. V svet njihove prve šolske knjige jih popeljeta bratec, ki že hodi v šolo in že zna brati ter cicibanček, ki si letos prvič ogleduje novo čitanko, ki jo bo v šoli rabil. Ogledovati si je začneta prav na začetku. Ko odideta in pustita berilo samo, je knjigi dolgčas in si krajša čas s tem, da Iva in Ano s prvih strani sprašuje razne uganke. Potem pa ta dva junaka tudi sama potujeta od strani do strani. Rada bi našla deklico s piskrčkom, ki se skriva nekje v knjigi. Mnogo zanimivega srečata med potjo: polža, ki ga vprašujeta, kje ima noge. Butalce, ki sejejo sol, invalida, ki vstopi v isti avtobus, s katerim se tudi sama peljeta. Ivo mu seveda odstopi sedež. Ker deklice s piskrčkom še nista našla, sta postala že pošteno lačna, pa ju Lenka iz knjige povabi jest, saj se ji je ravnokar spekel petelinček. Pri Lenki sta tudi izvedela, kje bosta našla deklico s piskrčkom. Ko jo najdeta in izvesta, kako ji je piskrček počil, sta zaslišala, da sta se vrnila v sobo bratec in ciciban. Brž sta spet stekla domov, se pravi na prve strani knjige, kjer je njuno mesto. V oddaji so samo izbrani zanimivi odlomki iz berila, ki jim bodo učenci gotovo radi prisluhnili. NIŽJA STOPNJA 22. septembra ob 9.05 I. program 22. septembra ob 14.00 II. program POZDRAVLJANJE Cernu smo uvrstili v naš program tudi oddajo o pozdravljanju? Ne delamo si utvar, da bi lahko z enim samim igrivim opominom naučili prav vse prijaznega ,.dober dan" ali ,,zdravo" ali ..nasvidenje", naša želja je bila, pojasniti otrokom, da je pozdravljanje eno osnovnih sredstev človekovega komuniciranja, nekakšen uvodni akord v skalo najrazličnejših čustev, iz katerih se spletajo medsebojni odnosi. Vse prepogosto-krat namreč slišimo takle dialog med članom družine in otrokom: ..Pozdravi!" (Včasih sledi temu tudi še dobronameren sunek v hrbet.) -„Zakaj? “ sledi vprašanje z zavihanim nosom in kujavo našobljenimi usti ob pogledu na družinskega znanca, ki ga otrok včasih res ne pozna. — „Zato, ker moraš!" ali „Ker se tako spodobi!" ali ,,Zato, ker tako vsi delajo!" — Za zvedave, bistre in že po svoje razmišljujoče bučke ,.prvih črvov" je to seveda premalo. Dosti laže bi jih uvedli v pozdravljanje, če bi jih s kancem potrpežljivosti poskušali spomniti na odnos, ki ga imajo do tistega, ki naj bi ga pozdravili. Prav nič težko jim ne bo doumeti, naj pozdravijo mamo, očeta, babico, dedka, strica zato, ker jih imajo radi, naj pozdravljajo sošolce ali tovariše z igrišča, ker se razumejo z njimi, k#t so jim všeč. Tršice, ki takšnim prvim črvom delijo prve blagoslove učenosti so seveda izjema, ker jih malčki iz spoštovanja, iz želje po vsem novem, iz hotenja da bi ugajali pozdravljajo z vsem navdušenjem -včasih še preveč! 29. septembra ob 9.05 L program NIŽJA STOPNJA: 29. septembra ob 14.00 II. program VSE 0 JABOLKU Jeseni, ko jabolka obiramo ah kupujemo za ozimnico, verjetno le malokdo izmed učencev - zlasti mestnih - pomisli, kako je jabolko-zraslo, kako se imenuje ali kako ga plemenitimo, da zraste tako lepo, da ga vsak rad j e. V radijski šolski uri bodo učenci ob Drejčku, ki ima doma sadni vrt in povabi na obiranje sošolca Francija, spoznali marsikaj, česar še ne vedo ali pa nikoli ne pomislijo na to. Mestni otrok, ki pa vidi v trgovini lepo zložena jaboBca v zabojih, ver- jetno ne pomisli, kako je to sadje riromalo do trgovine. Zvedel bo, ako ga je treba obirati in za imena nekaterih vrst, ki so najbolj znana. Kdor pa to že ve, pa bo gotovo rad prisluhnil, kdaj mlado drevo prvič obrodi in še marsikaj zanimivega. Česar Drejček in Franci nista znala razvozljati, ko sta raziskovala vrt, jima je pomagal oče. Učence prvega razreda bi bilo pred oddajo dobro na kratko spom- niti, kako se drevo spomladi zbudi, kako čebele oprašijo cvetove, kako sadje počasi zori, dokler ga jeseni ne oberemo. Za učence drugega in tretjega razreda bo oddaja o jabolku ponovitev tega, kar že znajo, obenem pa jim bo znanje dopolnila še z zanimivimi podrobnostmi (o cepljenju, vrsti jabolk, o boleznih, ki lahko jablano napadejo, in o voluharju, ki izpodjeda mlada drevesa). šenkoli, čim bolj neoprijemljiv, tem boljše. Otroci bodo prisiljeni zbrati svoje misli, ohranjena pa bo ob tem svobodnem naslovu tudi svobodna fantazija. Naj pišejo, naj pripovedujejo karkoli, zbrali se bodo, umirili se bodo in ko bodo brali in poslušali pripovedi sošolcev, se bodo počasi SREDNJA STOPNJA: ubrali vsi v eno strugo - v prehod na šolsko leto. V naši oddaji je še veliko počitniškega vzdušja, veliko spominov ha počitnice, šola pa je seveda prisotna. To bo naša prva šolska ura. Tudi samo poslušanje oddaje in razgovor v razredu brez pismenih nalog je lahko zelo dobrodošel in primeren. 12. septembra ob 9.05 I. program 13. septembra ob 14.00 II. program 6. oktobra ob 9.05 I. program NIŽJA STOPNJA: 6. oktobra ob 14.00 II. program LEPO JE POSLUŠATI GLASBO Oddaja je oblikovana kot pogovor med babico in vnukinjo. Zgodba je preprosta in ima postransko vlogo. Z njo želimo doseči dvoje: pomaga naj buditi interes za poslušanje glasbenih del in otroke naj sprošča, tako da bodo glasbena dela laže pazljivo poslušali. Posameznih skladb zgodba ne razlaga, saj nam ne gre za to, da bi otroci glasbena dela razumsko dojemali, ampak za to, da bi otroci želeli in znali poslušati in da bi ob tem glasbo doživljali - se ji spontano prepuščali. V oddaji bodo otroci slišali naslednja glasbena dela: J. S. Bach: Badinerie, iz ork. suite v h:molu (plošča Tanzmusik von Bash bis Bartok); G. Bizet: Carillon (odlomek) iz suite L‘Arlesienne (ista plošča); F. Couperin: Les bergeries (odlomek plošča: F. Couperin PIECES DE CLAVECIN); J. Let-nan: Kontrabas, Flavta iz suite Čudežna pesmica (plošča: Čudežna pesmica); C. Saint Saens: Akvarij, iz suite Živalski karneval (z istoimenske plošče); M. Voglar: Živalski raj (Ciciban 1971/72, št. 2) Vetrič, veter (Ciciban 1970/71, št. 12.). Predpriprava otrok na oddajo: obe pesmici Mire Voglarjeve lahko otroke že prej naučimo, tako jih bo interpretacija Eve Novšak-Houškove še bolj pritegnila. Priporočamo, da oddajo posnamete na magnetofonski trak, tako da bodo lahko otroci posamezne skladbice večkrat poslušali, ob njih tudi plesali ali ob njih likovno ustvarjali. 13. oktobra ob 9.05 I. program NIŽJA STOPNJA: 13. oktobra ob 14.00 II. program SAMOGLASNIKI IN SOGLASNIKI Oddaja bo prišla na vrsto v času, ko bodo šolarji prvih razredov že obdelali precej glasov in črk abecede, ko se bodo že dobro spoznali s slovnico, ko bodo znali že marsikaj narisati in napisati. Šolarji drugih razredov pa bodo tej oddaji prav tako z zanimanjem sledili, saj bodo igraje ponovili lanskoletno snov o glasovih in črkah naše abecede, obenem pa vse to utrdili z imenovanjem samoglasnikov in soglasnikov. To je tudi namen naše oddaje: razpoznati samoglasnike od soglasnikov in to utrditi. Da bi šolarje v razredu zainte-resirali, vzpodbudili k poslušanju in sodelovanju, je avtor oddaje Niko j Grafenauer, takoj v začetku spustil , iz rok stavnico in črke so se razletele po tleh. In še predno so se otroci lotili dela, da bi stavnico spet uredili, so črke oživele: Čudna stvar se je zgodila Metka si podpira brado: abeceda j e shodila in prireja zdaj parado. A se je pridružil B-ju, U je stopil z O v korak, I se je vzravnal v E-ju, G je F prijel za frak. Hipoma so se vse črke poravnale na dvojice ; in le Ž si grize brke, ker ostal je brez družice. Na paraci abecede bomo spoznali vse glasove in črke, prisostvovali bomo tudi njihovim majhnim prepirom, obrazložitvam in ugotovitvam. Na koncu se bodo še prešteli in ugotivili najprej, da eden manjka, kasneje bodo to popravili, ker so le stali narobe, kakor Butalci v Butalah. Abecesa si je v hudem boju sicer precej pobila: I - nima več pikice, Š - kima brez strešice, A - išče nožico, K - desno ročico, L - skozi okno skoči, ko se O raz-' poči, itd. A vse se bo dobro uredilo, ker bodo pomagali vsi - v slogi pa je moč. Šolarji se bodo med oddajo igraje naučili (ali ponovili) imena glasov in črk v abecedi in si zavedno zapomnili pesmico o samoglasnikih: A, E, O, U, I samoglasniki smo vsi. Vsak drugače se glasi: A sprašuje, O doni E jecljaje se oglaša, U pisk vlaka oponaša, I vesele je nravi neprestano se smeji. Pet nas je, črk in glasov, vsi imamo isti krov in pod njim največ ugleda. Ta naš krov je abeceda. 5. septembra ob 9.05 I. program SREDNJA STOPNJA: 6. septembra ob 14.00 II. program BOB OB STENO Oddaja je namenjena za prehod s pa zahteva pozornost, zbranost, počitnic na šolo. Ta prehod ni la- vztrajnost. hek, saj je čas počitnic navadno raz- Najprej se bomo miselno umirili, giban, poln novih vtisov in dogod- Izbrali smo način, ki se nam je zdel kov, kakor da vse nekam beži in rest najlažji, najobičajnejši: učiteljica da bežimo iz kraja v kraj od ljudi do otrokom v šoli naslov naloge: Bob ljudi in vsaj od strica do tete. Šola ob steno. Naslov bi bil lahko kakr- DRAGA Ob prebiranju učnega programa smo se ustavili tudi ob učni enoti, ki naj bi govorila o pisanju pisma. Učencem je pisanje pisem navadno prava muka, saj često ne vedo, kaj bi pisali in kako. Osnovno obliko ža pisanje privat- M0JCA nega pisma si učenci hitro zapomnijo. Prošnja, življenjepis ali najpreprostejši dopis pa jim dela težave. Oddaja skuša prav ob stiski fanta, ki mora odpisati dekletu, prikazati različne načine pisanja, s katerimi se učenci srečujejo vsak dan. 19. septembra od 9.05 1. program SREDNJA STOPNJA: 20. septembra ob 14.00 II. program VEDEŽ V letošnjem šolskem letu bomo v literarnih oddajah predstavili slovensko mladinsko časopisje. Sredi devetnajstega stoletja se je na slovenskem, pa tudi na širšem jugoslovanskem prostoru, začela intenzivneje oblikovati misel kaj je mladinska literatura. V tem času so bile namreč ustvarjene osnove za razvoj šolstva v nacionalnem jeziku, ljudska literatura pa je čedalje bolj postajala last mladine. O mladinski literaturi so pri nas začeli razmišljati slovenski kulturni delavci, in iz takih pobud se je rodil „Vedež, časopis za mladost, sploh pa tudi za odrašene proste ljudi," ki ga je urejal Ivan Navratil. Navratil je bil tudi sam ustvarjalec in zagovornik stališča, da ima literatura pri vzgoji mladega človeka pomembno mesto. Tako je postal Vedež, kije izhajal od 1848 do 1850. letaa, prvi slovenski mladinski časopis, obenem pa tudi prvi mladinski časopis v Jugoslaviji. Če list danes prelistamo, vidimo, kakšen je bil urednikov literarni koncept. Časopis, oziroma revija ima izrazito pedagoško obeležje. Zaradi zanimivih člankov, potopisov, literarnih tekstov, pesmi, življenjepisov znamenitih mož, basni, pripovedk, pravljic, ugank in šal je imel med šolsko mladino in tudi med odraslimi velik odmev. Kot posebnost pa bi omenili prispevke o slovnici in o nekateriii razlikah med posameznimi narečnimi skupinami na Slovenskem. Vedež ni bil samo literarno usmerjena revija, temveč je s svojimi raznovrstnimi prispevki dopolnjeval šolsko delo in tedanje učbenike: (na primer Pogovor učenika z učenci, je podajanje učne snovi v dramatizirani obliki). ■ Čeprav je bil list ,po svoji svetovno nazorski orientaciji neodvisen od cerkve, se njen vpliv vendarle čuti. Zaradi take orientacije pa je po drugem letu moral prenehati z izhajanjem. Za oddajo smo iz obeh letnikov izbrali najznačilnejše in obenem zanimive prispevke, ki smo jih razvrstili po takem vrstnem redu, kot je to delal urednik Ivan Navratil. Tako si v oddaji sledijo pripovedka „Kmet in ciganka", zgodba o vraževernem Tomažu „Čuden strah" in o prevzetni Marici ..Prevzetnost ni dobra," dve pesmi, ,.Pogovor učenika z učenci", kjer se pogovarjajo o toči in o čarovnicah, zatem potopis o Cerkniškem jezeru in zgodovinski sestavek o tem, kako so bili Turki na Kolpi premagani, ob koncu pa še sestavek o zvitem psu, nekaj ugank in šal. Učenci bodo ob oddaji spoznali kaj so šolarji pred odbrimi sto leti brali, obenem pa lahko Vedeža primerjajo s Cicibanom, Pionirjem ah Kurirčkom. SREDNJA STOPNJA: 26. septembra ob 9.05 I. program 27. septembra ob 14.00 II. program USPAVANKA Uspavanka kot glasbena oblika ne zavzema v učnem programu neke posebne učne enote, saj gre pri tem navadno za preprosto pesemsko obhko, z enostavnim ritmom in prav tako melodijo. Glede na število tovrstnih- skladb pa ima nedvomno pomembno mesto, še posebno v mladinski glasbeni Uteraturi. Učencem so uspavanke poznane že iz pred-šoIškega obdobja in prav tako iz razredov nižje stopnje osnovne šole. Ta glasbena šolska ura je namenjena predvsem poslušanju tovrstne glasbe, učenci naj bi zavestno prisluhnili uspavankam, to je pesniški in glasbeni izpovedi, ki jo poznajo vsi narodi, ki se je oblikovala v ljudski in umetni glasbeni tovrstnosti in jo izvajajo vokalne in prav tako tudi instrumentalne zasedbe. Za oddajo smo izbrali naslednje uspavanke: M. Lipovšek: PESEM MALE MATERE M. Musorgski: S PUNČKO (Iz cikla Otroška izba) F. Neruda: SLOVANSKA USPAVANKA ESTONSKA IN RUSKA USPAVANKA E. Adamič: USPAVANKA G. Gerschwin: USPAVANKA iz 1. dejanja 3. oktobra ob 9.05 I. program SREDNJA STOPNJA: 4. oktobra ob 14.00 II. program DRUGA VESOLJSKA 0LIMPIADA „Druga vesoljska olimpiada" skuša biti radijska šolska ura iz fizike, čeprav se tega na prvi pogled ne vidi In prav je, da se ne, kajti fizike smo se vedno preveč bali. V resnici pa pod učeno zvenečim naslovom skušamo razumeti svet, v katerem živimo in v katerega bomo jutri vstopili. Tako se da najbrže o New-tonovih zakonih laže razmišljati na Luni, kot pa doma, v učilnici. Oddaja lahko služi kot izhodišče -» ^ za vrste raznušljanj. Tako na primer je deležna Zemlja enako gostega toplotnega toka kot Luna. Zanimivo je izračunati, koliko energije dobiva Zemlja vsako leto od Sonca in koliko energije izgublja Sonce v vsemirje s sevanjem. Poučna bi bila ocena, koliko kisika, lahko pokurimo na Zemlji, da se še sproti nadomešča s kisikom, ki ga pridelujejo rastline. Vprašanje je danes, ko smo se začeli bati za svoje naravno okolje, zelo aktualno. Morda preseneča ugotovitev, da je Sonce ogromen vir energije, če pa sončne žarke vprežemo v neznatno vesoljsko jadrnico, so brez moči. Niso, le prav jih nismo vpregli. Žarki se od jadra odbijejo, ne da bi izgubili kaj svoje energije. Če sončni žarki poganjajo vesoljsko jadrnico, kar se ne upro tudi v Zemljo in jo potiskajo proč od Sonca? Seveda, a se Zemlja zanje praktično ne zmeni. Prepričajmo se sami! Zahtevnejši so računi, ki pomagajo pri navigaciji v vesoljski regati, a se vseeno hitro ugane, da je področje nadvlade nebesnih teles nad ... .s- -c* _£V ^ našo vesoljsko jadrnico, gnano od Sonca, zelo veliko. Jadrnica, ki jo postavimo celo 100.000 kilometrov stran od Zemlje, bo kljub jadru prej ali slej končala na njej. Šele hitrost jo lahko osvobodi privlačne starke Zemlje. Morda bi se poskusili sami seznaniti z vesoljsko balistiko? Potrebujemo nekoliko elastično platno, vpeto po robu in dovolj čvrsto, da se ne vda pod težo frnikule-vesojjske ladje. Ravna plahta predstavlja povsem nezanimiv prostor brez težnosti. Pa potisnimo tja v sredo prst, da nastane lijak. Ta lijak predstavlja težnostno polje naše Zemlje. Drug prst, morda izposojen, poskrbi za šibkejše težnostno polje Lune. In zdaj lahko streljamo s frnikulo z Zemlje na Luno pa spet nazaj po parabolah, hiperbolah ali pa smo ujeti na stabilnih eliptičnih tirih, v kolikor seveda ne kvari veselja trenje. Tako učenje ne bo več učenje, ampak le nadaljevanje otroške igre: „Mama, zakaj.. .,“ ki smo jo razširili z vprašanjem „koliko“? 10. oktobra ob 9.05 I. program SREDNJA STOPNJA: 11. oktobra ob 14.00 II. program UČNA URA PRED STO LETI Oddaja ,,Učna ura pred sto leti“ naj bi pokazala kakšno je bilo šolsko življenje dijaka v nekdanji nižji gimnaziji (današnji peti do osmi razred osemletke), kakšen njegov odnos do šole in profesorje, kakšen je sploh bil takšen razred (danes, npr. se pogosto pritožujemo, da so razredi preveliki, včasih pa so imeli razredi tudi od sedemdeset do osemdeset učencev), predvsem pa poizkušala rekonstruirati pouk v rezredu in tako nazorneje opozoriti tudi na nekatere tedanje didaktične metode. Glavna opora pri sestavini take oddaje bodo spominski slovenskih izobražencev, ki so v drugi polovici 19. stoletja obiskovali gimnazijo na Kranjskem in nato opisah svoje šolsko življenje, profesorje in njihov način poučevanja ali pa so kasneje sami postali profesorji, in nato opisali svojo učiteljsko prakso in svoje izkušnje. Takih spominov je bilo iz- danih razmeroma veliko (npr. J. Aleševca, J. Debevca, J. Mlakarja itd.) Poleg naštetega bo oddaja vsebovala tudi splošne podatke o položaju šolstva v Avstroogrski, socialnem položaju tedanjega učiteljstva in učencev. Namen take oddaje naj bi bil dvojen: na eni strani naj bi tako učitelju kot učencu posredovala splošno informacijo o značilnostih šole, šolskega življenja in pouka pred sto leti, na drugi pa pokazala na veliko različnost ne le v samem načinu poučevanja, odnosu med profesorjem in učencem in nekdanjih in današnjih didaktičnih metodah, pač pa predvsem na razliko v mentaliteti tedanjega in današnjega časa. S tem bi poizkušala delno zamašiti vrzel, ki jo v šolski literaturi danes večkrat čutimo; približati duh časa pred sto leti, ki je kljub nekaterim podobnostim močno različen od današnjega. " ^ .g ^ .=r-a; — ČZ ° Y'i. sep\eTT\\3t3i o\i \A.W3 \Y. pTO^c-arcv VIŠJA STOPNJA: 14. septembra ob 9.00 1. program ZOLTAN K0DALV Sodobna glasba je bila doslej preskromno zastopana v naših osnovnošolskih učnih programih. Šele z novim učnim načrtom, ki bo začel postopno veljati v naslednjih šolskih letih, je dobila v naši osnovni šoli pomembnejše mesto. Med skadatelji 20. stoletja, ki po pravici zaslužijo, da jih naša mladina pobliže spozna, sodi nedvomno madžarski skladatelj Zoltan Kodaly. S svojimi glasbenimi stvaritvami se je uvrstil med največje svetovne mojstre, pomemben pa je tudi kot zbiralec in raziskovalec ljudskih pesmi in kot vzgojitelj. Ustvaril je poseben sistem glasbene vzgoje, ki izhaja iz petja in iz pesmi Sestavil je vrsto priročnikov, ki uvajajo mladino v petje po notah, od enoglasja do večglasja, priljubljene pa so tudi njegove številne skladbe za mladinske pevske zbore. Zoltanu Kodalyju bo posvečena glasbena šola za višjo stopnjo v tem šolskem letu. Prav letos, 16. decembra, bo minilo 90 let od njego-' vega rojstva, 6. marca pa je poteklo 5 let od njegove smrti. V naši oddaji bo poudarek na orkestralni suiti Hary Janoš, ki obsega 6 orkestralnih odlomkov iz Koda-lyjeve spevoigre o madžarskem ljudskem junaku Haryju Janošu. To je bil odslužen vojak, kije rad pripove- : doval neverjetne dogodivščine iz i svojega vojaškega življenja. Kodaly se je odlično vživel v ta pravljični lik in mu dal ustrezno glasbeno upodobitev, ki ji ne manjka tudi šaljivosti. Posamezne dogodke je prikazal z jasnimi, lahko dojemljivimi melodi-, jami, k večji nazornosti pa prispeva tudi izredno domiselna in barvita instrumentacija. Tako bomo ob 3 stavkih, ki smo jih izbrali iz suite, opazovali vlogo posameznih glasbil in njihov zvez ter ’ tako poglo bUi in dopolnili tudi poznavanje glasbenih instrumentov. V 2. odstavku nam skladatelj na zanimiv način predstavi značilno dunajsko uro z godbo. Poseben zven daje osnovni melodiji uporaba zvonov, klavirja in nekaterih ritmičnih tolkal, ki se jim kasneje pridruži še celesta. Prvič se oglasi v flavtah (s pikolom), oboah, klarinetih in rogovih, drugič v oboah, celesti in v pikolu ob spremljavi enega roga, flavt in klarinetov, potem pritajeno v flaviti ob spremljavi oboj, enega klarineta in trobente z dušilcem, ob koncu pa mogočno z uporabo vseh omenjenih glasbil (godal skladatelj v tem stavku ni uporabil.) 3. stavek - Pesem - je zgrajen na otožnem madžarskem ljudskem na-: pevu. VIŠJA STOPNJA: 19. septembra ob 14.00 II. program 21. septembra ob 9.00 I. program KAKO JE NASTASTAJAL IN KAKO SE IZPOPOLNJUJE EVOLUCIJSKI NAUK Kljub temu, da je evolucijska misel že splošno uveljavljena, pogosto še danes slišimo mnenja, ki se ne ujemajo z dejanskim značajem evolucijskih raziskav. Mislim na mnenje, da spoznanja o mehanizmih in vodi-lih razvoja slonijo predvsem na sklepanju, na znanstveni špekulaciji, in da nimajo oprijemljivih osnov. Res je sicer, da so evolucijski nauk začeli graditi na ta način, da si je moral celo Darwin izmishti svojo (napačno) teorijo dedovanja, da bi lah- ko razložil sicer pravilne trditve. Danes je stanje povsem drugačno. Tudi ..evolucionisti" uporabljajo metode, ki so se za opazovanjem uveljavile v znanstvenem svetu, eksperimentirajo in računajo. Največkrat so spoznanja o mehaniznih evolucije le stranski proizvod katerekoli biološke panoge. Pogosto pa so prav v evolucijo povezani problemi vzpodbudili in usmerili raziskave, ki so dale pomembne podatke tudi drugim panogam. 5. septembra ob 14.00 II. program VIŠJA STOPNJA: 7. septembra ob 9.05 I. program BAROČNA GLASBA Ustvarjalec glasbenega dela, ki ga bomo predstavili v tej radijski šoli, je italijanski baročni skladatelj Arcangelo Corelli - poleg Bacha in Haendla najpomembnejši skladatelj v dobi baroka. Skladba, ki jo bomo obravnavali, pa se imenuje SONATA ZA DVE VIOLINI IN BAS V e-molu. Beseda „sonata“ je italijanskega izvora in pomeni zveneti ah pa tudi igrati na instrument. Torej je sonata naziv za glasbeno delo namenjeno igranju na glasbene instrumente, v našem primeru dvem violinam in basovskemu insturmntu. Basovsko spremljavo izvaja violončelo, sočasno z njim patudiklavirčembalo, baročni predhodnik klavirja. Ta izvaja poleg basovskega glasu še akorde za spremljavo. Ta instrumentalna zasedba basovskega glasu (violončelo in klavirčembalo) pa je ena najpomembnejših značilnosti glasbenega odboja baroka. Imenuje se basso continuo - neprenehni bas. Poleg instrumentalne zasedbe si bomo ogledali še oblikovno stran te skladbe. Sonata kot kompozicijska zvrst se je pojavila v obdobju'* baroka. Veliko zaslug za njeno do- končno izoblikovanje ima prav Arcangelo Corelli. Baročna sonata ima običajno štiri stavke: prvi in tretji sta počasna, drugi in četrti pa hitra. Stavki pa se ne ločijo med seboj samo po hitrosti, temveč tudi o vrsti takta in po splošnem zna-aju. V Sonati za dve violini in bas v e-molu A. Corellija je prvi stavek počasen - grave, poln poltonskih po-stopov, kar daje skladbi resen, skoraj dramatičen značaj. Drugi stavek - allegro - je imita-cijskega značaja. Začetno melodijo predstavi ob spremljavi čembala prva violina. Nekaj taktov zatem prinese to melodijo, predstavljeno navzgor, še druga violina. Končno se melodija pojavi še v nizki legi v violončelu. Tretji stavek - adagio - je spet počasen in resen, v primerjavi s prvim pa manj dramtičen, bolj speven, mirnejši V četrtem stavku - allegru - pridejo najbolj do izraza lastnosti baročnega bassa continus. Basso continuo v tem stavku ni odivsen od zgornjih glasov, violin, temveč se giblje 26. septembra ob 14.00 II. program VIŠJA STOPNJA: 28. septembra ob 9.05 I. program EVOLUCIJSKI NAUK IN NAŠA VSAKDANJOST Že zgodaj v zgodovini kulture so se pojavila razglabljanja o razvoju narave in posebej živega sveta; to nam priča, da je človeku tako rekoč življenjsko potrebna tudi razlaga pojavov, ki ga materialno navidez ne prizadevajo. Še tesneje je povezan z vsakdanjostjo sam nastanek in razvoj sodobnega evolucijskega nauka. Ena od pomembnih opor za Darwi-novo teorijo so bili prav izseldki angleških gojiteljev pri vzreji novih pasem. Danes enolucionisti pridno vračajo svoj dolg. Sprožili so mnoge raziskave (bodosi genetskega, ekološkega ali drugačnega značaja), katerih izseldki so uporabni tudi v praksi. Ker so zakoni iz biološke faze evolucije seveda veljavni še naprej, o evoluciji družbe (čeprav se jim pridružijo še novi), nam poznavanje teh zakonov olajšuje tudi razgled po možnostih za nadaljnji razvoj. In končno bo poznavanje evolucijskega nauka vedno bolj pomembno za slehernika, da si ob njem oblikuje realen, znanstven pogled na svet VIŠJA STOPNJA: 3. oktobra ob 14.00 II. program 5. oktobra ob 9.05 I. program KOČEVSKI ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA Oddaja uvaja učence v središče dogajanja v času intenzivenega nastajanja ljudske oblasti in slovenske državnosti. Neposredno in dokumentirano jim posreduje vednost o nastanku prvega slovenskega parlamenta; ta se je rodil iz ognja revolucije in osvobodilne vojne, da bi poz- neje prevzel nase čuvanje in razvijanje njenih pridobitev. Oddaja je napisana preprosto in razumljivo; ilustrirana je s številnimi dialogi in dokumenti ter izjavami -vse z namenom, da bi poslušalcem čimbolj približala pomembni zgodovinski trenutek naše preteklosti. VIŠJA STOPNJA 10. oktobra ob 14.05 II. program 25. septembra ob 14.00II. progr. 12. oktobra ob 9.05 I. program NENAVADNI POGOVORI: 27. septembra ob 9.05 I. progr. VENERA, NAŠA SOSEDA FANTJE, PRIDITE, JAZ PLAČAM Človek se je za nebesno okolico svojega planeta zanimal že v tisti daljni preteklosti, ki jo komaj še morejo natipati znanosti, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zgodovino človeškega rodu. Ždi se, da je bilo to zanimanje povezano z bolj ali manj jasnim občutkom ali morda celo z vednostjo, da je življenje na Zemlji v marsičem odvisno od njenega vesoljskega okolja. Zunanji izraz tega občutka odvisnosti je nemara tudi dejstvo, da so mnoga ljudstva v zgodovini po božje častila sonce in planete. Zanimanje današnjega človeka za vesolje in za naše vesoljske sosede je seveda drugačne narave; o svoji odvisnosti od vesoljske soseske vemo veliko več kot naši predniki, čeprav najbrž še zdaleč ne vsega, veliko večje pa so tudi možnosti sodobne znanosti za nepo sredno raziskovanje sončnega sistema. Oddaja o Veneri seveda govori o naši vesoljski sosedi s tega vidika, z vidika sodobnega raziskovanja planetov, čeprav avtor ne pozabi omeniti, da je bila Venera, ta lepotica neba, za stare Rimljane boginja lepote in ljubezni. Sicer pa je v oddaji NENAVADNI POGOVORI ČE BOŠ TAKŠEN, Tema „nenavadnega pogovora" z zgornjim naslovom je vzgojni prijem - v slovenskih družinah zelo pogost - ki bržkone napravi več škode kot velikokrat grajano surovo kaznovanje otrok. Za kaj gre? V procesu socializacije učijo starši otroka, da se prilagaja zahtevam in pričakovanjem okolja v katerem dorašča. Otrok mora opustiti svojo primarno izrazito egocentrično orientacijo; mora se odpovedati uresničitvi mnogih želja in teženj, ki niso v skladu z željami in težnjami njegovega okolja. Za dobro socialno učenje, to je za vedenje, kije v skladu s pričakovanjem okolja, dobi od staršev in drugih odraslih oseb nagrado v obliki naklonjenosti, sprejetosti, priznanja. Te nagrade navdajajo otroka z zadovoljstvom ter mu nadomeščajo ugodje, ki bi ga doživljal, ko bi sledil svojim primarnim impulzom in težnjam, ki so usmerjeni zoper interese okolja. Obratno, če se otrok ne podredi zahtevam svojega okolja, je kaznovan. Glavna metoda socializacije otroka je represija. Ta je bodisi direktna ali indirektna. Pri prvi sledi otrokovi neubogljivosti direktna agresivna kazen s strani roditelja; geslo je: ,,Če ne boš ubogal, bom jezen in te bom kaznoval." Pri indirektni represiji se vzgojitelj poslužuje bolj zapletenih in indirektnih načinov kaznovanja. Pri izvajanju indirektne repre sije starši največkrat uporabljajo tehnike s katerimi vzbujajo občutja krivde pri otroku. Geslo je: „Če me ne boš ubogal, bom žalostna" ali „Naredi kakor hočeš, toda če rie boš upošteval mojih želja, bom žalostna". Medtem ko direktna represija izzove pri otroku jezo, upornost in druga agresivna čustva zoper osebo, ki vrši nanj pritisk in mu prepoveduje, usmerja indirektna represija, ki sloni na vzbujanju krivdnih občutij, agresivne potenciale otroka na kratko povzeta zgodovina znanstvenih opazovanj tega planeta, se pravi meritev, računov, sklepanj pa tudi domnev, ki vedno spremljajo znanstveno raziskovanje. Od spoznanja, da je Venera eden izmed planetov, ki krožijo okoli sonca, pa do današnjega poznavanja tega nebesnega telesa, je bilo okoli nje veliko ugibanja zlasti zato, ker Venero obdajajo gosti oblaki, ki so otežkočali natančne meritve obsega, gostote, naklonskega kota njene osi glede na tir, pc katerem potuje okoli sonca itn. Poleg tega, daje Venera komaj nekaj manjša od Zemlje, je prav ta gosti zastor oblakov podpiral domneve, da bi na Veneri utegnili obstajati pogoji za življenje, vsaj približno podobno življenju na naši Zemlji. Šele vesoljske sonde, ki so se z merilnimi instrumenti Veneri približale ali se celo spustile na njeno površje, so razblinile te domneve: Venera je negostoljubna soseda. Pritisk njene atmosfere znaša na njenem površju okoli 100 atmosfer, temperatura pa okoli 500 stopinj Celzija. Enako ..negostoljubna" pa je tudi sestava njene atmosfere. A natančneje o vsem tem govori oddaja 11. septembra ob 14.00 II. program 13. septembra ob 9.05 I. program BOM ŽALOSTNA zoper samega sebe (navznoter obrnjene agresivnosti). Indirektna represija z vzbujanji občutij krivde pri otroku je v slovenski družini pogost vzgojni prijem, ki se ga poslužuje predvsem mati. Mati nastopa pogosto v vlogi mučenice, ki se žrtvuje za svoje otroke in pri tem ničesar ne zahteva za sebe. Ne kaznuje, direktno ne prepoveduje, le stalno opozarja otroke na to, kako sojo prizadeli in razžalostili, ker niso upoštevali njenih želja. Zoper to neagresivno, navidez neogrožujočo plemenito in žalostno mater seveda ni možno biti jezen niti agresiven. Ob taki materi otrok največkrat doživlja samega sebe kot nehvaležnega in nevrednega materine ljubezni. Spričo matere, ki mu da vedno znova vedeti, kako jo je razžalostil s svojim vedenjem, se počuti krivega. Samega sebe doživlja kot moralno slabega, izgublja samospoštovanje in razvija občutja krivde, manjvrednosti in depresivnosti. Normalna agresivnost, ki se poraja spričo ovir zaradi katerih otrok ne more uresničiti svojih teženj, se usmeri od osebe, ki realno predstavlja to oviro, zoper otroka samega ter se lahke v skrajni obliki okaže kot samomorilno vedenje, ri občutljivem otroku bo geslo ,,Ce ne bo priden, bom žalostna", naletelo na posebno plodna tla. Marsikatera mati začuti učinkovitost svojega vzgojnega prijema in tem bolj manipulira z njim pri vzgoji otroka. Take manipulacije se izvenzavestno poslužujejo mnoge matere, ki skušajo v obdobju pubertete obdržati otroka ob sebi in za sebe, ga omejujejo v razvoju samostojnosti, interesih in aktivnostih, ga izolirajo od socialnih kontaktov ter tako otroka umetno priklepajo nase. Oddaja je ponovitev primera takega ravnanja in - seveda - predlog za pogovor. Mnogi otroci ali mladoletniki imajo velike vsote denarja, ki ga pogosto nesmotrno, nepremišljeno in z lahkoto zapravljajo; tako zadovoljujejo različne svoje uživaške potrebe ah strasti ali pa se na tak način uveljavljajo pred drugimi. Taki vzori budijo skomine tudi drugim otrokom, ki pa nimajo možnosti, da bi tako lahko prišli do denarja. A želja po podobni uveljavitvi z materialnimi sredstvi jih lahko tako zavede, da storijo nedovoljena in kazniva dejanja (tatvine, goljufije, ipd.). Tako pretirano zasipanje otrok z denarjem kot tudi pretirano odtegovanje denarja otrokom povzročata negativne posledice in zlasti razvijata: pretirano oboževanje materialnih dobrin (materialno orientiranost želja) pri otrocih; pretirano uživaško naravnanost življenjskih nazorov in zadovoljevanje teh teženj individualno ali v druščini; prevladovanje materialnih motivov pri izbiranju poklica, lagoden odnos do dela, posebno do tistih dejavnosti, ki niso plačane. To pa ne pomeni, da se otrokom ne sme dajati lastnega denarja. Nasprotno, le ob samostojnem uporabljanju pravilno odmerjenega lastnega denarja se lahko otroci učijo gospodariti z denarjem. Pravilen odnos otrok do denarja pa se lahko razvije le ob pravilnem odnosu staršev do tega vprašanja. Poleg osnovnega pogoja - da starši sami nimajo nepravilnega odnosa do denarja in materialnih vprašanj - je potrebno zlasti: da starši v pravi meri zadovoljujejo vse najosnovnejše materialne potrebe otrok (osnovne življenjske potrebe, izobraževanje, rekreacija); da starši dajo otroku nekaj denarja, da lahko z njim sam gospodari. To je t. im. žepnina, s katero zadovoljuje otrok svoje drobne materialne potrebe — vse tiste, kijih ni treba nujno zadovoljiti v proračunu staršev. Pri nas starši še niso spoznali nujnosti, da se otrok uči ravnanja z denarjem na tak način; zato mnogi starši skeptično zavračao nasvete, naj dajo otrokom lasten denar. Žepnina služi otroku za zadovoljitev osebnih želja in potreb (razvedrilo, zabava, posebna zanimanja, hobby, priboljški, ipd.). Ta denar se daje otroku in je povsem njegov. Potrebno je le, da starši dajejo žepnino dosledno (da je ne ukinjajo brez potrebe in da se ne pustijo izsiljevati od otrok) in v pravem znesku (npr. za 12 do 14-letnega dečka 10 N-din tedensko). Dobro je, daje otrok poučen o tem, kako naj ravna z denarjem. Opozoriti ga je treba: na pravilno razporeditev in planiranje denarja, na vodenje lastne evidence nad prejetim in porabljenim denarjem, na zmernost v zapravljanju de narja (zapravljanje načelno ni prepovedano, le posledice naj čuti predvsem otrok), na možnost, da si s prihranki omogoča nakup dražjih in vrednejših stvari. Plačevanje drugim pristoja le tistemu, ki sam zasluži denar. Nekdo, ki se postavlja z lahko pridobljenim denarjem in z velikimi vsotami denarja, je bahač.' Njegova veljava temelji na denarju in uplahne brž, ko denarja ni več. O vsem tem bomo - v že preizkušeni dramatizirani poljudni obliki -spregovorili v naših Nenavadnih pogovorih. Sinopsis za oddajo je pripravil Zoran Jelenc, v dramatizirano obliko pa jo je prelil Viktor Konjar. 9. oktobra ob 14.00 II. program NENAVADNI POGOVORI: 11. oktobra ob 9.05 I. program VEM, DA NISEM POSEBNO NADARJEN Mnogi otroci in odrasle osebe, ki imajo predstavo o tem, da so nesposobni in nenadarjeni, imajo lastnosti in darove, s katerimi lahko na delovnem in socialnem področju naredijo veliko koristnega in s tem zadobijo tudi drugačno predstavo o lastni vrednosti. Toda ti darovi, lastnosti in interesi niso vedno odkriti ali pa so zanemarjeni, ker okolje togo nagrajuje le določene dosežke, ki vodijo k dviganju položaja v okviru splošno veljavnega vrednotenja dela in uspeha . Podcenjevanje lastnih zmožnosti, pasivni odnos do dela in do drugih aktivnosti, izvirajo iz neugodnih družinskih zadržanj, ki so pri otroku ustvarila predstavo o lastni nezmožnosti. Predstava o samem sebi ali podoba o lastnem jazu ima pomembno mesto pri oblikovanju osebnosti. Ta podoba se prične oblikovati že v prvih mesecih življenja pod vplivom okolja, v katerem otrok odrašča. Predstava o samem sebi je predvsem socialno pogojena. Sloni na tem, v kolikšni meri in na katerih -področjih je okolje nudilo otroku občutek sprejetosti in ga potrjevalo v njegovih uspehih. Iz zadrževanj, sodb in vedenja drugih oseb izvaja otrok sodbo o tem, koliko zmore, koliko velja, koliko je zaželjen in ljubljen. Tudi šolsko okolje običajno ne vpliva na takega otroka v smeri ko- rekcija podobe o lastnem jazu in vrednotenju svojih sposobnosti. Ne prizadeva si v zadostni meri, da bi ga aktiviralo in motiviralo za delo ter ne išče dovolj aktivno področje, na katerih bi bil lahko otrok zaradi svojih dispozicij uspešen. Otrok se utrjuje v svojem prepričanju „Jaz že ne zmorem" in se vse bolj pasivizira. Negativna podoba o samem sebi se v obdobju pubertete pogosto utrdi. V skupini vrstnikov pubertetnik prevzema mesto zadnjega, sčasoma prične tudi živeti ustrezno podobi, ki jo ima o samem sebi, vedno bolj si potrjuje nizko mnenje, ki ga ima o samem sebi. Vse to spremlja subjektivno trpljenje, objektivno pa izguba dragocenih ustvarjalnih energij. Naša oddaja „Vem, da nisem posebno nadarjen . . .“ bo skušala ta problem nakazati. Predstavili bomo otroka, ki „leze“ iz razreda v razred, starši in pedagogi ga sprejemajo le kot slabše nadarjenega in sploh ne pričakujejo od njega, da bi se lahko na kakšnem področju izkazal. Spremljali ga bomo do trenutka, ko spozna nekdo otrokovo lepo nadarjenost v smeri, kije niso pričakovali. Ob vspodbujanju in začetnem vodenju, se otrok v tej smeri aktivira in dosega uspehe, njegova samozavest raste, aktiven postaja tudi na drugih področjih, njegov šolski uspeh se izboljša. ŠOLA IN GOSPODARSTVO ŠOLA IN GOSPODARSTVO KAJ SO DOSEGLI V ŽALSKI OBČINI S SAMOPRISPEVKOM VSAKO LETO ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVA ALI OBNOVLJENA ŠOLA Žalska občina po narodnem dohodku ne sodi med revne, vendar se steka za šolstvo malo denaija. Sredstva za šolstvo se zbirajo od osebnih dohodkov in prometnega davka. In prav ti dve področji v žalski občini nista močni: tuje razvita predvsem tekstilna industrija, 19 odstotkov pa je kmečkega prebivalstva. Po osebnih dohodkih vemo, da je to dvoje na repu lestvice. Večji del skupnega denarja odteka v Celje, ki je pač večje trgovsko in prodajno središče; in tam tudi ostaja odstotek prometnega davka, kije namenjen šolstvu. o vojne pa do leta 1967 so ,a‘ski občini zgradili le novo i° v Libojah, dogradili in rPtirali šolo v Preboldu ter Rvili štiri manjše adaptacije. Aa leta pa so se občanini — P* Prvimi v Sloveniji — odlo-P’ da bodo s samoprispevkom P°Pali možnosti šolanja svo-J otrokom. Od takrat do zdaj J. oili zgrajeni povsem novi , v Grižah in Taboru, dozi-l e> obnovljene in prenov-opremljene s centralnim r.Vanjem in dodatnimi pro-A Pa so šole: Petrovče, Ža-•>,“olzela, Ponikva, GomUsko, rf^ja. Velika Pirešica in Go-[£• Od leta 1967 ‘Ooenemu vam so cene materialu in sto-^ zelo narasle, zato so se aibra lani odločili za dve-1° podaljšanje samo-PPcvka. Do leta 1975 raču-| > (ki bo osnovno šolstvo, padeva zgradbe in opremo, ! ,,0ti urejeno. Upajo pa tudi, ado lahko uredili centralno r^no šolo v Žalcu. Tudi za ureditev šolstva II. Ate smo v žalski občini zelo et>, saj prav iz teh šol pri-' usposobljeni kadri za £ gospodarstvo," je poudaril 0™ Jan, podpredsednik obči-. .'tesnič no je zavzet za na-rek šolstva, uredil je brošuro f!e2i s samoprispevkom -L:31 ni podpredsednik te-Pe izobraževalne skupnosti, ■ if110 po pomoti pisali v 13. I PROSVETNEGA DE-i I(On tudi ni vodil po-pta v zvezi s poneverbo na rteem — postopek je vodila i P’ Jože Jan je vranskemu a L?111 ^tektivu samo posre-L s^tepe.) „Denar za samo-ptek zbiramo po različnih /teh: od neto osebnih do-0v 0,75 %, od dohodka de- t organizacij 0,85 %, obrt-»Prispevajo od svojega do-a 2 %, kmetje pa od kata-ae.te dohodka 1,5%, Le Je mogoče, da smo v tako ftem smo v 0 . času zbrali nad mili- g1 L 1,1 Pol starih dinarjev za 0 L,ev in obnovo šol,“ je po-S' L, van Robič, sekretar ob-% f konference SZDL. S' . Peh lanskega referenduma w L ^ ohoanov je 1 Lal°. in od tega jih je g L j/ Podpisalo „da“. Tako je o .,. niožno urejati dolgo za-<=• ,ai] eno ’ 'udi šolstvo. Govorili k - o družbenem dogo-j, j iU' ki pomeni veliko po-tteolstvu. Podjetja so med ’ jot P^Pis3!3 družbene do-5 Le o investicijah v šolstvo, \ ftevnosti otroškega varstva, > Ls/pendiranje ter za eko-kte in družbeno izobra- j®Ujetja se teh dogovorov lf .'o potrebi se sestajamo imKt°rji, ^ dogovorimo in tedi za denar ni težko," t)t,e' podpredsednik Jan. L a bomo laliko tudi vpra-JPjAfhnjih šol — četudi jili v % % L;,cini ni — rešili s samost L korn. Popisi so pokazali, g | L A naši občini 1/3 otrok h 5 0 Cani osnovni šoli zaposli o&L terp doma), 1/3 jih najt šolanje v poklicnih is / Preostala tretjina pa v ' tu,v stopnje. Tako starši tiie Podjetja želijo, da se alskS°'Stvo oimprej uredi." ■ a občina ima poleg na-^gradnje šol sprejet še naboja vzgojno-varstvenih b o j-1 M ustanov ter tako imenovani socialni program, s katerim poskušajo čim bolj omiliti so- vadnico in kabineti zdaj najbolj potrebovali ali želeli? “ „Učila. Sodobna tehnika in tehnologija nam nudita toliko res dobrih učil in učnih pripomočkov, da smo otroci in učitelji prav prikrajšani, če jih šola ne more kupiti. Poleg tega pa terja sodobnost od nas čim hitrejše in čim popolnejše posredovanje znanja. Sodobna učila so nujna. Denarja pa je za zdaj malo." Blagajničarki Marta Smerdel (desna) in Marija Okorn pred šolsko zadrugo „Brezov gaj". V sredini mali obiskovalec cialne razlike med šolami. (Seveda se načrtno lotevajo tudi dela na drugih področjih.) V žalski občini je 8 popolnih osnovnih šol ter 11 podružničnih. Obiskali smo popolno osemletko v Grižah, ki je bila zgrajena leta 1969, a je tako očuvana in lepa, kot bi bila letos nova. Ravnatelj Franc Smrdel je povedal, da je na šoli 16 oddelkov ter 18 učnih moči. Manjka jim nekdo, ki bi učil fiziko in tehnični pouk. Četudi so blizu glavne ceste vzdolž Savinjske doline, za prosvetne delavce ni povsem lahko. Tudi od teh, ki poučujejo, se nekateri vozijo v Žalec, drugi celo v Celje. ,,Kaj pa izvenšolske dejavnosti? “ sem vprašala. „Kljub temu da se učitelji vozijo v službo, imamo mnogo krožkov in drugih oblik dela z otroki. Planinsko društvo na naši šoli ima dosti članov, šolsko zadrugo pa si boste lahko ogledali." Za uvajanje v poklice vsako leto testirajo otroke, in sicer v petem in osmem razredu. Iz zavoda za zaposlovanje jim sproti pošiljajo vse podatke o možnostih za zaposlitev. Občina Žalec ima vsak teden nekakšne posvetovalne ure, da staršem pomagajo usmerjati ■ otroke. Teže je s tistimi, ki ne končajo osnovne šole. Rudnik Velenje jih rad sprejme — toda precej očetov je bivših rudarjev iz Za-bukovice in Liboj, kjer ni bilo nikake mehanizacije — pa jih je groza težkega dela. Šolsko malico dobivajo vsi učenci, kosilo le nekateri — tisti, ki plačajo. Tudi prevoz v šolo iz oddaljenejših predelov je urejen. Seveda so še samotne kmetije na Pangracu, kjer je od 6 do 7 km v eno smer. A to so posamezni primeri. „Kaj bi v tej lepi. sodobno urejeni šoli z opremljeno telo- Ogledala sem si njihovo šolsko zadrugo, ki nosi ime „Bre-zov gaj". V zadrugi je trgovina vseh šolskih potrebščin — te nakupijo v večjih količinah ceneje — ter banka, kjer lahko šolarji A, Milko Pavline, predsednik kra-' jevne skupnosti Tabor in hkrati predsednik režijskega odbora za gradnjo nove šole vlagajo in dvigajo denar; prvi teden v mesecu praznijo hranilnike. Ob raznih prireditvah, športnih dnevih in tekmovanjih je odprta tudi točilnica brezalkoholnih pijač. Prodajo, blagajno in banko vodijo šolarji sami. ,,Brezov gaj" je hkrati njihova zadruga in učilnica* rejeni Šola je pridobila tudi novo učilnico. Po vseh razredih so položili parket ter napeljali vodo. Štirje razredi so (okrog 80 otrok bo letos), štiri učne moči in štiri učilnice. Za to vas je šolstvo urejeno. „Pri nas sta- tudi dva oddelka posebne šole iz Žalca. Ti otroci potrebujejo svojo zgradbo, da bi imeli prostor za učenje," je dejal vodja šole, Drago Kumer. Menila sva se tudi o vlogi pionirske organizacije po šolah. „Pri vsaki šoli bi morali imeti svojo sobo in učitelji bi morali pionirjem vsak dan posvečati pozornost, jih voditi in spodbujati. Tako pa jih ob proslavah vodimo na oder ter jim^ govorimo dobre besede — kot da bi besede bile dejanja." Drago Kumer je režiral mnogo otroških iger in igre za odrasle. Napisal je vrsto črtic, humoresk, pa tudi satir; vidi ter občuti nepravilnosti in krivice, pa tudi dobre strani ljudi. Med te pa sodijo tudi učitelji. „Mnogo dobrih učiteljev poznam. Še in še lahko naštevam njihove dobre lastnosti; eno pa silno pogrešam: ne bede n med njimi ne zmore javno izreči priznanja o svojem stanovskem tovarišu." _____________ Dne 29. avgusta se je v novi podružnični šoli Tabor zbralo okrog 20 ljudi: to so bili pred-istavniki občine, krajevnega urada, podjetja „Gradnja“ iz Žalca ter voditeljica šole Marija Hudej. Svetla, modema in praktična šola je bila zgrajena v letu dni s samoprispevkom. Za opremo so — zaradi pocenitve — še posebej pobirali po vseh sedmih zaselkih, od koder hodijo otroci v to šolo. Ljudje so dajali gotovino, kmetje les — in nabralo se je okrog 6 starih milijonov. (Gradnja šole pa je stala okrog 110 milijonov.) „Tudi za šolsko kuhinjo smo doslej napravili kar nabiralne akcije. Okrog 80% otrok je kmečkih staršev, pa so vsi nekaj prispevali. Do aprila letos je stala malica le 1000 S-dinaijev — potem pa je bilo treba zvišati, ker moramo tudi del stroškov za kuharičino plačo plačati sami. Za kmečke starše je takoj preveč, ker denarja ni laliko dobiti," je povedala Marija Hudej. Pomenili smo se tudi o učnem uspehu, ki je povprečen, saj so v hribovskih predelih otroci pogosto edina in prepotrebna delovna pomoč. Ker leži vas Tabor pod visokimi hribi, ni bilo neprimerno vprašanje, kako daleč imajo otroci v šolo. „Razdalje ni mogoče meriti samo s kilometri, treba je upoštevati tudi strmino, slabo pot ter morda dež in sneg. S Partizanskega vrha ima učenec 2 1 /2 ure v eno smer." Občina vsepovsod vztrajno in načrtno rešuje problem oddaljenosti z avtobusnimi prevozi ali pa poišče v vasi stanovanja. Otroci pa gredo vseeno večkrat raje domov, četudi je pot dolga in strma. Takih posameznih pri- merov ne moremo jemati kot nemarnost občine - ni pa jih treba zanikati, samo zato, ker se nam zdijo pretežavni. Raje da tek naj bi stal 160 milijonov. Vse je predvideno, preračunano in vsak dinar kar najskrbneje obrnjen. Šolo gradi „Ingrad“ iz Spominska plošča ob vhodu v taborsko šolo priznajmo, da so takšni otroci junaki. Ako bodo vselej v življenju vztrajali, bo iz njih še kaj. V taborsko šolo hodi okrog 150 otrok (5 razredov). Uspešno nastopajo na vseh vaških pri- Celja ter jamči, da bo 7. julija — za občinski praznik — 1973 odprta. — Dozidana in obnovljena osnovna šola na Polzeli je mojstrovina harmoničnega sožitja Razgovor pred novo šolo v Taboru: Ivan Robič (na levi), Marija Hudej ter Jože Jan reditvah, od izvenšolskih dejavnosti pa kot posebnost velja omeniti čebelarski krožek. Gradbišče za novo šempe-trsko šolo leži na zgornjem koncu vasi — gledano iz Celja. Oddaljeno je od hrupne ceste in tako izbrano, da daje vse možnosti za dozidave. Ta šola bo — poleg prihodnje vranske — največja v občini; v predračunu je zanjo predvidenih 360 milijonov. Začeli so jo graditi to jesen — in prihodnjo naj bi bila nared, za sprejem učencev. V prvi etapi bo šola imela 10 učilnic s kabineti, garderobo, kuhinjo z jedilnico ter sanitarije. V drugi etapi pa nameravajo prizidati še štiri učilnice, upravne prostore in telovadnico. Do- ■ i-H . Ih ; j m i jfi V Gotovljah se je tiste dni pred pričetkom šole sestal krajevni režijski odbor, da ugotovi, če so obnovitvena dela in centralna kurjava zadovoljivo na- Osnovna šola v Gotovljah tik pred koncem adaptacije starega in novega. (Načrte je izdelala ing. arh. Ždenka Žnidaršič.) V novem prizidku je 10 učilnic in tehnična delavnica, v starem delu pa sta 2 učilnici, ri-salnica^ zbornica in upravni prostori. Šolo obiskuje okrog 470 otrok; poučuje 18 prosvetnih delavcev, na šoli pa je tudi socialna delavka. Upravitelj Milan Gerželj, ki že od novembra 1945 vodi šolo, pravi: „Zelo sem zadovoljen; kar nas je starejših, ki smo mnogo let delali v težavnejših razmerah, lahko rečem, da smo zdaj srečni. Mlajši učitelji in otroci prvih razredov , ne uživajo sreče primeijanja; poznajo samo to, kar je zdaj." Vsi višji razredi imajo kabinetni pouk — kabineti so skrbno opremljeni. Tudi učil in sodobnih učnih piipomočkov šoli ne primanjkuje, saj obe tovarni (tovarna nogavic, Garant) ter KK Polzela radi prispevajo delež za šolo. Učiteljska in pionirska knjižnica štejeta okrog 5.000 knjig. „Dolgo sem že na tej šoli, pa se nabere. Kadar človek vidi, da bo nekje dolgo ostal, načrtno ureja, zbira in dopolnjuje stvari. Zato mislim, da je štiriletni mandat lahko velika potuha za lenuhe, ki bi jih bilo treba že prvo leto vreči, za vztrajne in pridne ljudi pa je ovira pri delu. Tudi pri učiteljih je tako: popolnoma drugače se obnašajo v (NADALJEVANJh NA 8. Sl RANI) ŠOLA IN GOSPODARSTVO (NADALJEVANJE S 7. STRANI) razredu kot tudi do staršev in kolegov tisti, ki nameravajo ostati, kot oni, katerim je ta ali podobna šola samo odskočna deska. Pri pogovoru z novinci nikdar ne pozabim reči: Prvo leto opazuj, spoznavaj - šele drugo leto spreminjaj, ukrepaj, podiraj in preurejuj.“ »Vidite, takih ravnateljev pogrešajo naše šole,“ je dejal Ivo Robič. „Kako lahko je za nas, tudi s sedanjostjo." Ob tem je sekretar Robič omenil: „In vendar smo s Polzele dobili ob prazniku OF zelo lepe šolske naloge. Več smo jih lahko nagradili." Občinska konferenca SZDL namreč vsako leto organizira po vseh šolah pisanje nalog s tematiko NOB. Najboljše so nagrajene — in avtoije odpeljejo avtobusi na izlet v spominske kraje. Letos je ob osrednji proslavi prejel občinsko nagrado tudi ravnatelj ■ Gradbišče nove šempetrske šole če vemo, da je na šoli zanesljiv človek. S polzelsko šolo pravzaprav vsa povojna leta nimamo težav. In potem se najraje piše o tistih, kjer je kaj ekstremnega ah pa slabega." »Mladi so včasih tako nestrpni," je povzel ravnatelj. »Vse bi hoteh imeti naenkrat in potem gledajo samo to, da zadostijo vsem predpisom — za otroke pa jim ne ostane ne časa, ne uma, ne srca. Nazadnje pa še sami niso zadovoljni ne s seboj ne z okolico. Na prvi konferenci sem rekel: »Želel bi, da - bi bili tudi pri delu notranje zadovoljni. Kdo ve, če se moje besede niso komu zcfple nesmiselne? “ Prišli smo na prostrano igrišče in na smotrno opremljeno telovadnico — ter na mlade, ki zelo pogosto zbijajo žogo. »Veseli me, da imajo radi šport. Moti pa me, da v tem ne stremijo k načrtnosti ah vztrajnosti. Brcajo tako — za veselje, da leti. Včasih se mi zdi, da otroke in mladino preveč svobode moti. Radi bi nas razjezih, da jih ne bi puščah tako same odločati, da bi zahtevah od njih čut odgovornosti. Poskušamo jih vzgajati s prikazovanjem tradicije — moramo pa jih vzgajati Grželj za svoje povojno delo. Prešli smo na poklicno usmerjanje, ki je iz leta v leto bolje organizirano. „Na šolo prihajajo dopisi, celo direktoiji sami sprašujejo, če imamo koga za določeno stroko, da mu dajo štipendijo. In mladi? Pomislite — največ jih želi v gostinstvo! Čutijo, da se tako najhitreje pride do denarja." „V naši občini je okrog 300 obrtnikov, ti potrebujejo okrog 40 vajencev — pa jih ne dobijo! Tisti, ki končajo osemletko, se usmerjajo naprej; oni, kije ne končajo, ne morejo postati vajenci! Kakšna muka," je dopolnil Robič. »Velenje in Feraht v Žalcu sprejemata na delo tudi one z nepopolno osemletko. In tudi nek obrtnik je bil tako dober, da je vzel k sebi fanta, ki nima osemletke. Postal bi baraba, če se ne bi zaposlil. Zdaj pa je fant tako sposoben, da mu odleže več kot vdrugi, ki so redni vajenci. V pokhcno šolo ga pa ne more vpisati. Obrtnik ne ve, kaj naj stori — jaz pa mu po poštenju tudi ne vem, kako svetovati. Zdi pa se mi, da smo se malce zaleteh: vsi otroci niso za vse, pa če bodo šole še tako lepe in moderno opremljene. Živeti pa morajo vsi in prav je, da tudi delajo vsi! Zakaj so merila v osnovni šoli postajala vedno zahtevnejša? Ker smo pripravljali učence za gimnazije! Pri vsem obilnem govorjenju o vrednosti dela, vendar kaže, da praktičnega dela še vedno ne spoštujemo. In zaradi boljših stanovanj še ni nikjer rečeno, da bodo naše matere rodile same bistre otroke. Tako se zgodi, da fant ah dekle neuspešno končata osnovno šolo — v uk ne moreta, na redno zaposlitev pa je potrebno počakati do 16. leta. To so nevarna leta in za vzgojo le-, nobe je dve leti več kot dovolj." Prišli smo do vprašanja osipa, ki je posebrto na podeželju ter na 'oddaljenih podružničnih šolah velik. Ravnatelj je povedal svojo misel: »Gotovo je nekaj krivo pretirano domače delo, tudi slabša opremljenost šole z učili ah celo slabši učitelji prispevajo svoje. Je pa še nekaj: v vseh večjih središčih je osnovna Harmonična povezava stare Ih nove šolske zgradbe na Polzeli Ne pozabimo, da so otroci najbolj množično občinstvo v naših kinematografih, hkrati pa imajo - v nasprotju s tem -najmanj svojih filmov. MILENKO KARANOVIČ, pedagog Nimamo skoraj nobenih filmov za otroke. To, kar imamo, pa ni na umetniški višini Zato gledajo otroci mnoge filme, ki jih lahko napačno usmerijo. Napačnega usmerjanja pa niso krive le kinematografske dvorane, marveč tudi TV zasloni. JOSIP BAJUK, pedagog Venček na glavi - hvala Prisopel je k meni in mi globoko razočaran zaupal: — Delal sem, garal Ne samo v razredu, tudi drugod, povsod. Sem pa na šoli med starejšimi; dva sta starejša, tik pred upokojitvijo. Skoraj v vseh organizacijah in društvih sem. Pravijo, da me imajo ljudje radi. Ne vem. Navzkriž nisem prišel z nikomer. To je tudi nekaj vredno. Ali pa ne. Ne vem. Ljudem je težko pogledati v srce. Danes se učitelji povečini zapirajo v šole: v razred, zbornico, kabinete, knjižnico — saj jih veliko študira. Jaz sem za študij prestar. Preprosto ne zmorem. Sem član ZK in zato delam. Ne samo zato. Čutim, da učitelj mora med ljudi, z njimi živeti, se ukvarjati z dejavnostmi, ki so v kraju, kjer službuje. Na nekem zboru volivcev pa je nekdo rekel: Poglejte tovariša Delčiča, povsod ga vidimo. Kje pa so ostali? Mogoče je bil ta vzklik opomin ravnatelju, da se z menoj in z mojim delom nekaj dogaja. Priznam: rad pogledam tudi v kozarček, toliko da sem z ljudmi, s katerimi delam in se srečujem, vesel, zadovoljen. Tovariš ravnatelj pa je že dolgo drugačnega mnenja: da sem pijanec in da po vsej verjetnosti zanemarjam tudi delo v razredu. Zvrstile so se hospitacije. Ugotovljeno je bilo, da sem v razredu vesten, nazoren in prepričljiv, včasih celo preveč. In ker so že krajevni dejavniki dvignili hrup, tudi v šoli niso molčali. Tik pred koncem šolskega leta so mi po pouku v mojem razredu pripravili lep sprejem: pohvale, darila, priznanja, prigrizek z dobrim vinčkom. Bil sem vesel, presenečen, nazdravljal sem, pil, visoko so dvigali kozarce in nazdravljali: Na zdravje tovariša Delčiča! Naj živi in se razvija! Seveda: napil sem se ga. Napil zato, ker preprosto nisem verjel, da so kolegice in kolegi tako gostoljubni. Potem sem o.mahnil. Nisem vedel, kdaj so po prstih odšli iz razreda, kdo je spletel venček iz travniških rož in mi ga položil na plešo. Bil sem pravi Alojzij! Kako drugače pa sem se počutil, ko so v razred pridirjali popoldanski otroci Prebudili so me in kričali: Tovariš, namesto las vam rastejo iz lobanje kukavičje lučice! Še nikdar v življenju nisem bil tako žalosten, potrt, skrušen in jezen. Nisem vedel, ali je to maščevanje, zahvala ali kaj. TONE ROBIDA šola tako rekoč že prebrana šola. Kar je slabše, ne gre v osip — pač pa v posebno šolo. Pa naj iz Andraža hodi takle slabše umsko razvit otrok v Žalec v pomožno! Saj se starši lahko bojijo, da se mu med potjo kaj zgodi. Je pa že bolje, če doma ponavlja." Upa, da bo posebna šola v Žalcu že letos pod lastno streho. Prizidali naj bi jo osnovni šoli. Saj je v tej občini kar okrog 200 otrok potrebnih te šole. Kaj pa s posebno nadarjenimi? Za te so krožki, izven-šolske dejavnosti — in vendar kaže, da o tistih otrocih, ki bodo lahko nekoč dober kader, dosti manj razmišljamo kot o onih, ki ne dosegajo povprečja. Tako ravnanje je dvorezno. Osnovna šola v Letušu ima dve učilnici in dve učiteljici... Poleti je hladna kot letoviška zgradba, pozimi pa ledena. V načrtu je, da bodo še do zime naredili centralno kurjavo. Tako bodo preprečili zmrzovanje vode v ceveh in otrok v razredih. Tudi osnovno šolo- Vinska gora bodo obnovili še letos. Prihodnje leto se začne popravilo šole v Andražu ter temeljita ŠOLA IN GOSPODARSTVO adaptacija in dozidava šole na Vranskem. Z deli bi začeh že spomladi, saj imajo na Vranskem že režijski odbor. Vsa dela za to šolo bodo stala okrog 420 milijonov. Tudi za prevoze v šolo z Dobrovelj in drugod daje občina dosti denarja. Želijo re- pisalo v naših listih kot o I koli dobri šoli na SloveH Gotovo želimo vsi, da bi edini primer. V članku v SVETNEM DELAVCU, je med občani žalske £ zbudil veliko nejevoljo s da je bila nekdanja ravn» Šola v Letušu — poleti sveža kot senčnica, pozimi ledena — ^ centralno kurjavo šiti vse primere, četudi to ni vselej mogoče. (V Braslovče bo z Dobrovelj vozil kombibus.) Vsaj tam, kjer je več otrok, se vselej najde denar za prevoz. Pa smo končali pri Vranskem, o katerem se je letos več osebna znanka vodil1 občini. Uredništvo ž£ oznake »osebni znanec zamenjevah z oznako f prijatelj" in da tako ne b sodili ne občanov žalske ne svojega stanovskega k NEŽA Arhitekti mislijo na juti Letošnjega maja sta zveza arhitektov Slovenije in društvo arhitektov Ljubljana poklicala svoje člane na plenum, kjer so obravnavah nove pedagoške in metodične načine pouka. Gradivo za razpravo je pripravil arhitekt Janez Lajovic, dipl. inž. Z novimi načini pouka so prič eh eksperimentirati pred približno petnajstimi leti, in sicer na nekaterih šolah v najbolj razvitih pokrajinah na zahodu: v Kaliforniji, Kanadi, Angliji in na Švedskem. Uspehi so bili dobri, zato se novi način pouka v Angliji, v Ameriki, na Švedskem, v Nemčiji in na splošno v zelo razvitih deželah vse bolj širi. V Sloveniji in Jugoslaviji ponavadi sledimo znanstvenemu gospodarskemu, tehnološkim, pedagoškim in drugim dosežkom v svetu z deset ah še večletno zamudo. Lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih letih prosvetni in pedagoški delavci tudi pri nas pričeh zahtevati take prostore, ki se bodo prilagajali novemu življenju v šoli. Zahteve, kot npr. šola, kulturni center stanovanjske soseske ali zahteve po kabinetnem pouku, so že znanilci novega življenja. Arhitekte sili poklic, da budno spremljajo vse pojave življenja, da bi potem temu življenju oblikovali okolje, streho, prostor in mu tako omogočili nadaljnjo rast in razvoj. Zato so se zbrah, da bi se seznanili z novimi tokovi vzgojnega in izobraževalnega življenja v svetu, da bi bile šole, kijih bodo načr-tovah jutri, take, da ne bi ovirale življenja in dela v šoli pojutrišnjem. Plenum arhitektov je sprejel o nadaljnji gradnji šol in vzgoj-no-varstvenih ustanov v Sloveniji tole stahšče: Zidava šol in vzgojno-varstve-nih ustanov je eno temeljnih vprašanj nacionalnega in republiškega pomena. Dolžnost zveze arhitektov Slovenije je, da se v to akcijo aktivno vključi. Temelj za akcijo gradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov daje referendum v Ljubljani, ki bo omogočil zidavo 25 šol in 25 vzgojno-varstvenih ustanov v naslednjih petih letih, podobne akcije pa so že in še bodo tudi v drugih krajih Slovenije. Pripravljenost prebivalstva na tolikšne .izdatke je enkratna. S to akcijo bodo za dalj časa rešeni prostorski problemi. Če bo zbrani denar smotrno uporabljen, bo to prav gotovo neposredno vplivalo na kakovost pouka v Ljubljani, pa tudi na nadaljnji razvoj šolstva in gradnje šol v vsej Sloveniji. NA VEČ NAČINOV V naši praksi je že uveljavljeno in znano, kako je treba začeti z akcijo. Če gradimo veliko šolskih in vzgojno-varstvenih zavodov hkrati, prav gotovo veliko prihranimo. Gradnje se lahko lotimo na več načinov. Podajamo pregled načinov, ki jih poznamo ah pa so bili že uporabljeni: Povsem se je treba opreti na domače izkušnje in normative. Kot doslej je treba naročila za projekte razdeliti posameznim projektivnim birojem ali projektantom na osnovi njihovega preteklega dela, zaupanja v delovno sposobnost birojev ah siceršnjih poznanstev; projekte je nato treba preverjati, če ustrezajo normativom- Večji odstopi niso dovoljeni. Pri zidavi stavb je treba skrbeti predvsem za to, da izvajalci čim manj presežejo predračunsko investicijsko vsoto, postavljeno v izvajalčevi ponudbi. Glede na obstoječe normative je treba celotno akcijo poveriti obstoječim ali na novo ustanovljenim združenjem, bodisi projektantov, bodisi kombinaciji projektive in operative. Glede na projektante se na osnovi obstoječih normativov vsako leto razpiše natečaj za nove objekte, le za dozidave in prezidave se najprej skuša angažirati projektanta prvotnega objekta. Preden začnemo s projektiranjem posameznih šol, je treba naročiti enemu ah več proizvajalcem gradbenih, montažnih in instalacijskih elementov šole, da preučijo probleme (zlasti pocenitve) šol in pripravijo sami ali v sodelovanju s pfojektivo svoj sistem gradnje. Posamezne šole na osnovi tako pridobljene tehnologije nato oddajajo v delo po enem izmed navedenih postopkov. Načinov in kombinacij je gotovo še več. Vsi ti pristopi, ki so v naših razmerah najverjetnejši, imajo po mnenju zveze arhitektov Slovenije (v nadaljnjem ZAS) dve osnovni napaki: — ne dajejo dovolj možnosti za razvoj novih učnih metod v prihodnosti, ker so d5 normativi (še bolj pa ustaljena njihova uporab* in statični; — vsi, razen zadnjega*1, združujejo reševanje pd skih in konstruktivnih mov, kar bi moralo biti p' nju ŽAS ločeno. TEMEUNA IZHODIŠČA ZAS Zavedati se moramo,1 dimo šolske in vzgojno-* ne objekte za daljši čas,1 za najmanj trideset let. ^ moramo zasnovati tai bodo omogočih vsaj takš voj pedagoškega dela, kal že danes tudi pri nas predvidimo, ah pa je uvd v razvitejših deželah. Tako zasnovani obje* menijo bistveno večjo ks kot dosedanji. Da to dos je treba nekoliko spr{ način, kako se lotevam0 Spremeniti je treba pf{ nekatera higiensko-t^ pedagoška in estetska ižb ter iz njih izhajajoče nof( ki se jih danes oklepam0- Kot vsi ostah deja'-tudi ZAS zavzema za p0' gradnje, vendar pa ta ne na račun prihodnje up0I; stavb. Dovolj možnosti2 na tehnološkem pod1® uporabo novih, enosh' konstrukcij in ob prime211 nizaciji serijske proizvod1 mentov. Na jnogramsk6! ročju pa je mogoče vel*1 hraniti z večnamensko 'If (s tem bi bolje izrab1* store), s spremenjenim1 skimi izhodišči (npr. da* biti vse poti v šoli ogf zlasti pa z integracij0 ; vzgojno-varstvene usta12 družbeni in preskrboval’ ter soseske. Ker so potrebe in a1, posameznih šolskih ^ precej različne — od ^ povečave obstoječih sti do zidave popolno111, šole čez pet let — t ZAS, naj bi se lotih p” nja šol, ki bi jih zidali po enem od navedenih Č Za vse ostale šole naj b1, širši delovni program-gramski in organizacija^1 ritvi tega programa boa11 čali prihodnjič.) v arh-« ZVONKO SA0 i?7®'at-J? i? S’» S" J? O £ S ^ S" tS" 5 S' 5 S" ^ 3 3-S. "P “SO a f I J? S' S" P 3 S-St'5' 3 3 S. S2. Cf 3. P sr-st- s* s? o a-n o. « r«, o .a s? c TRDNOST VAŠKIH SVETILNIKOV J Nikdar ni razmišljala o šiviljah, zdravnicah ali... Nekje v spominu tičijo trhle deske, s čačkami porisani listi, otroci iz sosednjih dvorišč in ona pred njimi - njihova učiteljica Tudi ceste je imela rada. Ce bi bila fant, bi NADA MIHEVC-DONIK gotovo postala vandro-Vec, s kitaro na rami, v prahu do vratu in čez. Ceste - očetova služba in njihov kruh. Skoti vas je bila začrtana pot, dolga in neskončna Njej pa je bilo treba le čez dvorišče, niti po cesti ne, da jo je učiteljica posadila na stol Majhna je bila in tako velike želje je imela. Čez osem let je stala pred ljubljanskim učiteljiščem „Za-kaj pa ne, “ sta govorila mati in °če in na njunem obrazu je videla skrb. Cesta je dala očetu le trinajst tisočakov in grmado skrbi: kako preživeti številno družino? Ledeno stopnišče, dolgi hodniki, skoraj tako dolgi kot so ljubljanske ulice in stare učilnice. Od nekdaj je imela rada pravljice in na vsak način je ho-f1 tela postati učiteljica. „Pet J. letje zaskrbljeno govorila mati. „ Učiteljica bo, “ je dodal oče. Vse teče, tudi čas, tudi d leta. Vse se spreminja, le želja Po učiteljevanju ostane. Pridejo trenutki, ko se ji zazdi, da ne bo nikoli stopila za kateder. Kadi kakor Turek, tudi turško 1/ i 1 kavo pije in pred maturo seže po tabletah za živce. Potem pride maj v letu 1966 in matura in diploma in sreča. Jokali so tudi tisti, ki so pred tedni preklinjali ledeno stopnišče in dolge hodnike in vse, kar je bilo v njih. Odpuščaš in si želiš, da bi ti odpustili. Ne razmišljaš o bogastvu ali revščini pridobljenega znanja. ... zdaj še ne. Slutiš prihajajočo osamosvojitev in še vedno verjameš v pravljice. Spomni se, da je v tretjem letniku na Vrhniki podpisala: obvezujem se deset let poučevati tam, kamor me boste.. . Dvignili so roke. Službe ji ne morejo priskrbeti. Cesta pa je še vedno neskončno dolga in svet je velik. Toda, kam, kam, kam? Že nekaj let ni imela novih čevljev. Dve leti so jo štipendirali: po tri, pet in v zadnjem letniku, po dvajset tisočakov. Imela je srečo. Mnogi je niso imeli. Nestrpno brska po razpisih v Prosvetnem delavcu. Piše prošnje, pred vrati čaka poštarja in spet piše. „ Vidiš, pa je študirala zaman, “ se razburja mati. Oče brska po časopisih. “ Saj vendar piše, da jih samo v Sloveniji manjka več sto, “ ugotavlja oče. Končno... iz idrijske šole so ji poslali odgovor. Pravijo, da je na Vojskem lepo, svež zrak, da je in tišina, ki osrečuje. Mati je vsa preplašena, ko začne hči pripravljati prtljago. Potovalka je kmalu polna. Imela bo vendarle svoje stanovanje in tišino je imela od nekdaj rada. Samo tega ni vedela, če se boji samote. Dolgo, neskončno dolgo je rohnel avtobus v vrtoglavo višino. In potem... velika razmajana šolska omara, visoka postelja . .. Pred tem ni nikoli hodila v hribe. Imela je slabo srce. Vedela pa je, da se je nazaj še teže spuščati. Trije so bili, trije uči- telji, toda ne kralji na Betajnovi Nekaj več kot sedemdeset otrok je bilo v osmih razredih. Imela je kombinacijo prvega in drugega razreda, popoldne v petem in šestem razredu dve uri angleščine in za tem še v sedmem in osmem Zvečer je obračala gosto popisane liste iz učiteljišča. O kombiniranem pouku je bilo napisanega zelo malo, samo nekaj več kakor nič. Lepo je bilo: bukov gozd in strme senožeti, pa sive pečine, od katerih so se odbijali sončni žarki Stric ji je rekel, da je postala bolj raztresena, kot so bile raztresene hiše na Vojskem V šolo so hodili otroci iz Mrzle rupe, Trebuše, Cikla - tudi po dve uri daleč. Samo nekaj mesecev je med njimi in se ne čudi več, da so tako pridni, marljivi in dobri kot kruh. Hočejo se rešiti hribov, te čudovite tišine, po kateri je nekoč vzdihovala. Najprej ja je strah razmetane vasi in še bolj njenih prebivalcev. Samo skozi šolsko okno jih opazuje in želi spoznati iz otroških pogledov. Toda čez čas... Starši pogosto prihajajo v šolo. Zanimajo se za svoje DAJ DAM Dragi kolega, pišeš mi, da irnaš težave. Rad bi skončal tvojo hišico in zaprosil svet šole ta majhen kredit. Pa ni bilo nič. Obljubljali so kot ponavadi, dali Pa ničesar. Tako že dolga leta gradiš, ne da bi dobil en sam dinar družbene pomoči. Taki Primeri so redki, kolega, lepo, da vztrajaš, boš videl, da boš hišico tudi končal s svojimi tnočmi in kredita sploh ne boš vcč potreboval. In tega bodo hihko dali tistim, ki so ga bolj Potrebni Praviš, da so med tem časom Nekateri dobili čedne vsote, kupovali so družbena stanovanja, temu so kreditirali ograjo okrog hiše, onemu centralno kurjavo, tretji si je postavil garažo... Morda, morda že, toda v sklep le treba jasno napisati, da odobravajo kredit izključno za pridobitev nove stanovanjske površine. Formulacija je najvažnejša, da veš! Če res niste zadovoljni z vašo stanovanjsko politiko, zakaj pa ne pristopi vaša ustanova k skupnosti, ki združuje denar sorodnih kolektivov, namenjen za stanovanjsko gradnjo? V skupnosti je moč, z višjega mesta vidimo dalj, z drobljenjem sredstev pač ne bomo prišli nikamor. Soli te, ker si pred leti prosil 2a 100.000, da bi si ometal s°bo, pa so odklonili, ker še ni Preteklo pet let, kar si delal v kolektivu. Niso pa se spomnili na pet let, ko so odobrili nekaj ntilijonov sodelavki, ki ima bolj vplivnega moža Vidiš, morda Pa so medtem spremenili pra-P ^ ’ to se P0g°st0 dogaja, in 11' ako res nimaš vzroka za uža-‘lenost. Tvoja zadnja hipoteza pa se kti zdi prav drzna Sumiš, da so ekomu odobrili celo višji kre-« ^ot ga ie prosil, zato, da bo 111 t teh sredstev nabavljal mo-erial tudi neki vodilni, ki se ni ne verjamem in tudi tebi svetujem, da o tem ne razpredaš, ker ne boš imel dokazov, in drugič: če nekdo od svojega da, je to pravno čisto njegova stvar. Vsekakor pa vidim, da sta ti taktika in strategija španska vas. Poznaš načelo „daj-dam“? Ne? - Dober prijatelj je stanoval v prijazni hiši svojih staršev. Pa je seznanil kolektiv, da se z njimi ne razume in želi stran. Saj veš, ideološki in podobni vzroki. To pa ni združljivo z naprednim delavcem in kolektiv mu je kupil stanovanje v bloku. Čez čas pa je prijatelj povedal: „Jaz vam odstopim svojo stanovanjsko pravico, če mi daste enakovredni kredit, da si bom postavil hišo na vrtu svojih staršev. “ Ponudba je bila delovni organizaciji všeč in za še tako visok kredit ni bilo problema. Daj-dam! Ali je kaj čudnega, če je torej prej dobil dvosobno stanovanje tisti, ki je ustanovi lahko vrnil enosobno, in ne oni, ki ni imel ničesar dati v zameno. In je dobil enosobno prej tisti, ki je mogel ponuditi garsonjero, čeprav mu je tudi to kupila delovna organizacija. Važno je ugotoviti, za kaj je ustanova bolj zainteresirana, to je pa navadno na dlani , —* tuui ricru vuuuru, tu se ru v°tel javno potegovati za druž- } v ^ !uv,lu poiegovuu za uruz-iu eno pomoč. Prvič: tega sploh Pišeš, da nisi zadovoljen z našim sistemom financiranja stanovanjske gradnje. Praviš, da vsi zaposleni v tvoji družini že dolgo let plačujete stanovanjski prispevek in s tem socialno podpirate druge, svoj stanovanjski problem pa morate reševati sami Prizadeva te, ker toliko ljudi z najvišjimi osebnimi dohodki sedi v družbenih stanovanjih, čeprav bi si lahko brez napora zgradili svoje hiše. Tako pa si raje zidajo vikende, menjajo drage avtomobile, hodijo na letovanja v najbolj mondena letovišča, se oblačijo po zadnji modi in se kitijo z zlatom. - Nič novega nisi povedal, kolega, ti pa le lahko rečeš, da te tuja vrata ne bodo po petah tolkla. Glede socialne podpore razlagaš, da zidajo iz sredstev stanovanjskega sklada stanovanja in jih oddajajo za najemnino, ki še zdaleč ne ustreza ekonomski ceni Tudi nevalorizirani krediti in simbolično nizke obresti za dolgoročna posojila so po tvojem neprostovoljno darilo enih delovnih ljudi drugim. Kolega, ne postavljaj tako ostro, sicer bom rekel, da si nesocialen, to pa ni lepa čednost. Sicer pa te naj tolaži zavest, da bodo ljudje, ki so od družbe toliko dobili, družbi tudi toliko dali in bodo na delovnem mestu maksimalno povečali svojo storilnost. Veš, morda bi bila tudi stanovanjska politika v kolektivu boljša, če bi imeli bolj razvito samoupravljanje. Trdiš, da je direktor izjavil, koliko kredita bo dobil kak član kolektiva že dobrega pol leta prej, preden so kredit sploh razpisali, kaj šele o njem razpravljali Morda pa je tudi vaš svet šole preobremenjen. Če bi imeli komisije za posamezna področja, bi bila stvar bolje pripravljena in ne bi bilo treba, da eden odgovarja za vse. Tako pišeš svetu šole, odgovor pa dobiš od direktorja. Sicer pa, dragi kolega, nikoli ne bo vsem prav. Zato je najbolj zanesljiva samopomoč, tudi če gre za stanovanjski problem. Mene poglej in me vzemi za zgled! Imam hišo, avto, vikend, za kredite se še zmenim ne in nikomur mi ni treba biti hvaležen. Kako, vprašuješ. Dopolnilno delo, fant, dopolnilno delo. Saj veš, da v naši družbi ustvarimo z redno zaposlitvijo 50 % osebnih dohodkov, vse drugo pa je dopolnilno delo. Tako! Če boš upošteval moj nasvet, ■j^e pa mi ob priliki napiši, kakoAe ti je posrečilo. Ta čas bo dopolnilno delal in mislil nate tvoj VELIMIR BATIČ otroke. Nekateri jo gledajo z nezaupanjem. „Otrok je še,“ si gotovo mislijo. “ Kako bo taka učila naše otroke? “ Učiteljica Nada veliko razmišlja - o marsičem; tudi o tem, na kaj vse so na učiteljišču pozabili, ko so jih pripravljali za šolmoštre - vaške svetilnike. Kmalu po začetku pouka so jo otroci naučili klekljati Učni načrt je bil kakor cesta, mnogokrat prenaporna za učiteljico in učence. Se sreča, da je bilo mogoče zaviti na stransko pot. Potem so jo začeli vabiti v hiše. Tudi prinesli so ji marsikaj: krompir ali.,. Vse je plačala z denarjem Govorila je z duhov nikom Prositi ga je morala, naj prestavi mašo, ker bi sicer nihče ne prišel na šolsko proslavo. Veliko zanimivega ji je povedal o posameznih družinah. Potem pa, kot bi prišlo iz mirnih bukovih gozdov, se je znašla v vrtincu neprizanesljive vaške opravljivosti. V hipu jo je strlo. Prebirala je Cankarjeve povesti, da bi pregnala glavobole, solze in probleme, misli na dialoge z ravnateljem Morala bi zbežati. Toda daleč ni bilo mogoče. Otroke je imela še vedno zelo rada. Da je prišla pozimi iz Idrije do šole na Vojskem, je morala včasih pešačiti tudi deset in več ur. Ampak na ozebline na nogah in rokah, ni več mislila. Po dveh letih poučevanja se je spustila osem kilometrov proti dolini Čekovnik je bil kakor odrezan od sveta. Brez elektrike, trgovine in tudi brez obrekovanj. Osem razredov je poučevala sama in zdelo se ji je, da se je naučila živeti. „ Veste, “ je pripovedovala, „televizija, to je... “ Za srečo res ni treba veliko. Nekaj minut oddaljena soseda ji je vsak dan prinesla kanglico mleka in učiteljica Nada je bila srečna, ko sta spregovorili par besed. Zaradi velikega snega večkrat ni bilo pouka. To so bili najnesrečnejši dnevi Otroci so odhajali v mesta. In po letu dni poučevanja na Čekovniku je odšla tudi učiteljica Nada Mihevčeva. Imela je srečo. Le nekaj kilometrov od Drenovega griča, kjer se je rodila, stoji vas Log. Tam je nadaljevala, ne, začela je novo življenje. Zdaj je bilo vse drugače — mnogo lažje. In spet je odpustila ljudem in je želela, da bi tudi njej odpustili. Otroci niso bili dosti drugačni. Samo bližje mestu so in manj prizadevni Minilo je sedem let,učiteljevanja učiteljice Nade in čez sedem let - pravijo, vse prav pride, tudi takšne izkušnje. VESELI TOBOGAN Kadar razpravljamo o ocenjevanju prosvetnih delavcev, o njihovih kvalifikacijah, prizadevnosti in uspehu, o vsem, kar naj bi obsegala merila ocenjevanja, ne bi smeli prezreti radijske oddaje Veseli tobogan. Ekipe, ki vodijo te oddaje, gledalci in poslušalci lahko precej stvarno ocenijo, koliko dela in truda so vložili posamezni učitelji v priprave, da se njihovi učenci ne bi osramotili. Vprašanja, na katera odgo-vaijata in tekmujeta navadno dve skupini, se nanašajo na poznavanje kultumo-zgodovinskih in gospodarskih razmer bližnje okolice. Zdi se nii, da o tem mladina vse premalo ve. Ponekod šolaiji premalo poznajo svoj domači kraj. Res je, da se razmere hitro spreminjajo. Kdo je kriv za pomanjkljivo znanje učencev? Učitelji? Vprašajmo se: Ali je šolsko delo dovolj povezano z življenjem ljudi šolskega okoUša? Ali učitelji spremljajo gospodarsko, kulturno in družbeno dogajanje v krajih, kjer uče in vzgajajo mladino? Sola in učitelji naj bodo pobudniki napredka krajevne skupnosti. Le tako bodo dosegli, da učilnica fle bo odrezana od dogajanja zunaj šole. Pri vsem tem nam ne pomaga zgolj višja kvalifikacija. Alfonz Stajnko Šola v Gorenji vasi NAJLEPŠA POMLAD Živo se še spominjam tistega jasnega septembrskega dne, ko sem z nestrpnim pričakovanjem stopala po ozki poti proti šoli na hribu. Vsenaokrog me je obdajalo zelenje. Bila sem preplašena, negotova in v meni je bilo eno samo veliko vprašanje: Kako bo? Naslednji dan sem stopila v razred. Več kot petdeset parov otroških oči me je radovedno ogledovalo. Vsi povprek so prijazno pozdravljali: „Zdravo, zdravo..Gledali so me zvedavo, nekateri celo nekoliko nezaupljivo, drugi prijazno in prijateljsko. Če sem se komu nasmehnila, mi je vdano vrnil nasmeh in v zadregi nagnil glavo. Toplo čustvo mi je polnilo srce, ko smo se pobliže spoznali. Že so mi pogumno povedali, da se tisti navihanček v šopu svetlih las imenuje Karlek, da otožna temnolaska Vida nima več mame, da je bil Mihec s prikupno zavihanim noskom že lani v prvem razredu, da se rad pretepa in še in še. Ko sem zvečer ostala sama v svoji mali podstrešni sobi, nisem čutila samote. Začutila sem doslej neznano zadovoljstvo. Slonela sem pri oknu, zrla v dolino in dalje prek gozdov. Pred seboj sem imela jasno začrtan cilj: skrbeti za duševnost, za izobrazbo uma in srca, za dvig mladih k dobremu in plemenitemu. Mislila sem na svoje mlade nove prijatelje še dolgo potem, ko sem upihnila svečo. Še zdaj, po tolikih letih, jih vidim, kako so prihajali s hribčkov, iz doline, nebogljeni s tor- bami na hrbtih. Prihajali so čisti, urejeni, nekateri tudi umazani, z blatnimi obnošenimi čevlji, drugi še v pozni jeseni bosi, a prihajali so z željnim srcem, z dobrimi iskrenimi očmi. Vzljubila sem jih, se spoprijateljila z njihovimi starši, spoznala kraj, kjer je bilo življenje težko. A rod s Svetega Roka ob Sotli je dovolj utrjen, trden kakor brusni kamen, ki so ga lomili v tistem kamnolomu. Morda sem bila rada na griču zato, ker sem ljubila otroke. In ljubezen je toplomer vsakemu vzgojnemu delu. Jeseni so učenci prišumeli v šolo z vetrom, ki se je vlekel prek obarvanih hribčkov in gre benov. Pozimi, ko je bil naš grič ves zasnežen, smo tiho strmeli prek srebrnih pobočij. Tako so ostali nepozabni tisti tihi zimski večeri ob medlem siju petrolejke, ki je stala na rdečem loncu na mizi v naši skupni kuhinji, kjer smo vsi trije učitelji študirali, se pripravljali na pouk, brali in se pogovarjali. Vem, da ne bom nikdar pozabila pomladnih dni med svojimi prvimi učenci. Tudi ti so bili kakor nežni cvetovi Kolikor rož, zvončkov, trobentic, mačic in vijolic so mi. prinašali moji otroci v tej pomladi Majhna plaha Greta je ta-' ko prisrčno vsakdan stopila k meni in mi izročila rože in rekla: „Te sem nabrala samo za vas!“ Še danes se rada spomnim ste cvetoče, zame najlepše pomladi. SONJA GOLEČ TOPOGRAFSKI SATIRI ŽARKA PETANA SPRIČEVALO MATEMATIKA...........1 SLOVENŠČINA 1 FIZIKA 1 ZGODOVINA 1 ZEMLJEPIS + 1 Skupna ocena 5 NOVI UČNI NAČRT ŽZVUTŠSRPONMLKJIHGFEDČCBA KOZOLEC (linorez, Tomaž Modjar, osn. šola Heroja Bračiča, Tržič) RAZSTAVE Iskanje v akvarelu Od 28. julija do 24. avgusta je v galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavljal slikar Saša Kump. Tokrat nam je predstavil svoje akvarele. Tema se ponavlja: krog in oval v barvi ter črn pravokotnik. Prelivajoča, zabrisana tema brez ostrih prehodov in prekrivanje dveh ali več barv daje kompozicijam svojstveno nežnost. Prav v njej se kaže bistvena vrednota slikarjevega iskanja. Neponovljivost največjega Od 25. avgusta do 14. septembra bo v isti kranjski hiši odprta retrospektivna razstava umetniške fotografije mojstra Petra Kocjančiča. »Fotografija je postala umetnost šele s Kocjančičem, ki je privedel slovensko fotografijo na vrh umetniške fotografije na svetu," je bilo rečeno na razstavi. Te besede nam postanejo jasne, ko spremljamo njegovo umetniško pot vseh 40 let ustvarjanja ob neponovljivih, enkratnih fotografijah. Razstava je življenjsko delo našega največjega mojstra-fotografa. Omenili bomo le nekaj njegovih del: „ Valček za tebe" (izbrana za 3. mesto na svetu), »Pridi, pomlad", „Dva in ena", »Begunci", »Obredni ples", nam pričajo, da je mojster sledil času in umetnosti. V svojih delih je združil sanje, razmišljanje in resnico ter jim dal likovno podobo. Njegovih umetniških fotografij-slik se ne da opisati, treba jih je videti. Moderna fotografija Hkrati je v galeriji Mestne hiše v Kranju razstavljala »foto grupa" ŠOLT iz Ljubljane. Njeni člani so: Milan Orožen Adamič, Vojko Bizjak, Oskar Dolenc, Tihomir Pinter, Janez Pukšič, Marjan Smerke, Tone Stojko, Jendo Stoviček, Sonja Zalar, Joco Žnidaršič. Študentska skupina je bila ustanovljena leta 1963, leta 1968 pa se je združila s foto klubom Ljubljana. Od leta 1970 je skupina prejela veliko priznanj in medalj doma in po svetu. Člani skupine ŠOLT so imeli že mnogo samostojnih razstav. »Romantično razmišljanje po novem", bi lahko dejali ob pogledu teh modemih fotografij. Vse fotografije so prepričljive, tako dokumentarne kot reportažne ali razpoloženjske. Odlikujejo jih žareča svetloba in mehki prehodi v temno globino podob. Nekatere med njimi so izbrane za stalno zbirko slovenske fotografije. Navpični svet V galeriji Prešernove hiše bo v istem času odprta razstava kiparja Petra Jovanoviča. Plastike, s katerimi se nam je predstavil, so prisrčna in originalna dela kiparja naivca. Odlikuje jih enostavnost. Izdelane so iz drevesnega debla (valja) in zato so vse oblike nujno vezane na navpično os. »Navpični svet", bi lahko dejali. Kipar zajema motive iz znanih pripovednih tekstov: Martin Krpan, Deseti brat’ltn' TEA DOMINKO LETOŠNJA PULA IN PROBLEMATIKA AGRESIVNOSTI POTOKI RDEČE BARVE Kljub rekordnemu številu peripetij, nap letov in zakulisne problematike, smo lahko s prikazano bero letošnjih filmov v Puli kar zadovoljni. Pogrešamo sicer posebnih dosežkov, kakršnih smo vajeni iz prejšnjih let, toda današnja družbeno-poli-tična in finančna atmosfera sta takšni, da kaj več resnično ne moremo pričakovati. Večina filmov, še posebno pa nagrajeni (Mojster in Margareta, Samotni volčjak, Kako umreti), so takšni, da se lahko nesramežljivo merijo z marsikatero nacionalno proizvodnjo. Še posebno smo lahko zadovoljni z dobro in celo odlično igro nekaterih igralcev (Božidarka Frajt, Bata Živojinovič, Pavle Vujisič, Dragan Nikolič, otroci v filmu Samotni volčjak itd.), z nadpoprečno filmsko glasbo, z razmeroma dobro režijo, kamero in montažo. Celo vrsto filmov lahko brez pridržkov svetujemo otrokom in mladini. Film Samotni volčjak, ki sta mu že puljska arena in kritika priznah vse kvalitete, naj si ogleda prav vsak osnovnošolec. Družabno igro naj si ogledajo „najstniki“, ki vidijo v filmskem ustvarjalnem delu predvsem blišč in omamo, premalo pa utrudljivo, resno in stu-diozno delo številnih strokovnih in nadarjenih ustvarjalcev. Neki kritik je omenil, da bi si morali odlični film Živa resnica ogledati v vsaki igralski akademiji. Še marsikaj je takega, na kar smo lahko ponosni in kar bomo ugotavljali, ko bodo prišli filmi na spored v naše kinematografe. Lotevam se problema, ki nas zadnje čase vedno bolj vznemirja in je bil še posebno očiten na letošnjem festivalu. Gre za tematiko agresije, nad katero smo filmski pedagogi in »racionalna družba“ še posebno zaskrbljeni. Danes je že več ali manj jasno, da je agresivnost posledica neodzivnosti okolja na otrokove potrebe po varnosti in ljubezni. Agresivnost pri otroku je že zelo zgodnji pojav, pomeni pa predvsem samozaščito, samopotrditev. Razvija se zaradi neupoštevanja njegovih razvojnih potreb, kar vse je torej pogojeno v družini. Zatorej bomo morali celotno odpravljati pogoje za agresivnost, ki se je tudi pri nas vse preveč razbohotila v raznovrstnih oblikah. Delež posameznih dejavnikov pa moramo opredeliti čimbolj natančno, ker je med nami mnogo takih, ki bi radi na vrat na nos našli krivce zla v razvpitem filmu. Takšno don-kihotstvo nas ne more pripeljati daleč. Mlad človek gre gledat film že tako ali drugače vzgojen. Na podlagi te oblikovanosti tudi izbira program. Pridobljene RAZSTAVA V MUZEJU LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE Partizanska saniteta v Sloveniji Vsa šolska vodstva obveščamo, da bo v muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani od 15. oktobra t. 1. še odprta razstava »Partizanska saniteta v Sloveniji", pripravljena v počastitev 30-letnice ustanovitve partizanske sanitete. Razstava prikaže v dveh prostorih muzeja na 42 panojih z dokumenti, fotografijami, s predmeti ter rekonstrukcijo operacijske sobe vso organizacijo in razvoj partizanske sanitete v letih 1941—1945 na okupiranem in osvobojenem ozemlju Slovenije. Z veščo in odlično organizacijo je razbremenilo partizansko zdravstvo slovensko narodnoosvobodilno vojsko vseh težjih ranjencev. V približno 100 slovenskih partizanskih bolnišnicah se je zdravilo med narodno osvobodilno vojno okoli 11000 ranjencev in bolnikov. Po doslej ugotovljenih podatkih je v partizanih sodelovalo v NOB od 800 takratnih zdravnikov v Sloveniji - 183, 4 iz drugih krajev Jugoslavije, ter 18 tujih zdravnikov, od 350 slovenskih medi-cincev pa 210; od teh je padlo v NOV in bilo žrtev fašističnega terorja 44 zdravnikov in 51 me-dicincev. Sovražnik je v vsem dolgem vojnem razdobju — zaradi najboljše obrambe vseh partizanskih bohiišnic, to je najstrožje tajnosti — njihovega delovanja odkril in nečloveško pobil samo 0,3 % ranjencev. Razstavo fotografij, dokumentov in muzealij o partizanski saniteti dopolnjuje v avli muzeja razstava risb in grafik o tej temi z 21 deli Franceta Miheliča, 14 deli Božidarja Jakca, s po dvema deloma Alenke Ger-lovičeve in Nikolaja Pirnata ter s po enim delom Doreta Kle-menčiča-Maja, Iva Šubica in Draga Vidmarja. PEDAGOŠKA SLUŽBA MLRS poglede sooča z novimi, filmskimi ali drugimi, ki stanje izboljšujejo ali poslabšujejo. Neprestani vplivi agresije od vsepovsod seveda ne morejo biti pozitivni, lahko pa pomenijo za nekatere eksforacijo, potiskanje agresivnih teženj v podzavest. To v šolah pogosto opažamo, predvsem pri moteni mladini. V PULJSKI ARENI -GROZLJIVO KOT PRED STO LETI Resda pri nas z grozljivimi filmskimi prizori nismo „na prvem mestu", vendar je marsičesa preveč: v filmu Incident z grozljivimi prizori v podzemni železnici; Oni baba in lov ranjencev; Čarovnice iz stoletnega gozda in trganje jezikov; Na vrsti je peti c. Zanimivo bi bilo analizirati vtise tisočev otrok po gledanju mučnih prizorov pred obglavljenjem, v mučilnici, na natezalnici v TV filmu Henrik VIII, ki je bil na sporedu ob uri, ko največ mladih sedi pred televizoijem. Nekatere od teh pretresljivih filmov so uvrstili ljubljanski otroci med najbolj gledane, najljubše, kar resnično preseneča. Takšne tematike je bilo v nekaterih filmih letošnjega festivala več kot preveč. Ne želim si nadeti podobe žugajočega pedagoškega dušebrižnika, vendar nas vznemirja brezbrižnost ustvarjalcev do tega problema, ki sicer znajo koketirati na mnoge strani, zanemarjajo pa mladino, večino obiskovalcev kinematografov. „Kaj morem, če neki član uradne žirije po gledanju mojega filma ni mogel spati? “ je rekel režiser Strela. Igralka Neda Arnerič je izjavila: »Sklonila sem glavo in gledala v zemljo, ker nasilja in brutalnosti ne prenesem." Številno občinstvo v puljski areni je obnemevalo kot pred stoletji, ko so se v njej bojevali levi in gladiatorji. Ža ilustracijo naj naštejem vsaj nekaj scen: v Prvem splitskem odredu ustaši s pravo ceremonialno obrednostjo, natančnostjo, stopnjevano zagnanostjo do po-živinjenja mrcvarijo ujete partizane, ob streljanju na koncu filma pa lahko vidiš vse mogoče pozicije umiranja, kakor na razstavi; v Živeti vsemu navkljub dolgotrajno kamenjanje Njegoša in rezane glave; veliko posilstev (tudi z uboji) v vojnih in sodobnih filmih, revijo vojnih strahot v filmu Dekle s Kos-maja; surovo, grobo razobliče-nje in uboj učiteljeve matere, dvoboj z nožem, mučenje na koče privezanih v filmu Zvezde so oči bojevnikov; množične in dolgotrajne scene vsakovrstnega mučenja v Makedonskem delu pekla — z viški v Strelu, kjer bolgarski fašisti z nadčloveško domišljijo uprizarjajo mučenje, posilstva, streljanja. Cesto režiserjem niso dovolj le naturalistični prizori, podaljšujejo jih tudi v sanjski, namišljeni svet. Filmsko so pobili tudj nekaj tistih, ki še danes žive. Številne akcije članov odpora izzvene potem kot zanesenjaštvo ka-mikaz. Vsa ta šara spodkopuje kvahteto, predvsem pa senči cilje, smotrnost in uspešnost boja našega ljudstva. Dokazano je, da se posebno trpeči, boleči in mučeni, skremženi obrazi igralcev z neverjetno trdoživo silo vrinejo v zavest in pod- zavest, kar se manitestira v raznovrstnih nevrotičnih motnjah. Novinarka Mira Boglič je v zagrebškem Vjesniku zapisala naslednje: »Težko se izogneš nekemu splošnemu vtisu: ti film:' se vse bolj izkoriščajo kot platforma za množično predstavitev najsurovejših scen mučenja, terorja in vseh vrst umi-I ranja. Zdi se, da režiserji prav uživajo, ko snemajo te scene, a v Gapovem (Strel — op. ZD) filmu je prišlo to še posebno do izraza. Rdeča barva, ki letos v potokih teče s puljskega ekrana, je tu kar najbolj upo- j, rabljena, prav tako v scenah po-P silstev, golote in sadizma, ki so prikazane v detajlih. Zdi se, da ^ postajajo že same sebi namen! j( Tu ne moreš govoriti o občutku^ za mero, ker je cel film pre-^ pojen z neko čudno histerijo, kiL se manifestira ...“ '[j( že SAMOVOLJNI st, USTVARJALCI b Na vprašanje, zakaj tako,^6: smo dobili na tiskovni konfe-F0 renči odgovore brez repa in.*11 e P glave. Režiserji naj se ne izmo-f-tavajo, češ da nas pri tem vodi aF težnja po skrivanju grozodej-f^ štev, ki so nam jih povzročali!11 vsi mogoči izrodki. Imamo do-F1' volj vsebinsko in umetniško pri-i110 mernih filmov, s katerimi lahko N dokažemo, kako obravnavati te-N* matiko. Posledica nenehnega opazovanja brutalnih, zlobnih®' in nesocialnih postopkov je ^ okorelost, sebičnost pa celo ne- ^ usmiljenje v sorazmerju s časom ^ opazovanja in njegovega vpliva-tr nja na otrokov temperament. ?e Nekateri otroci prenehajo iz- ^ ražati odpor proti razžalitvam, 'S| nedostojnim postopkom in celo ^ proti okrutnosti nad neboglje- ^ nimi ljudmi, ženami in otroki. Altruistični impulzi, ki nisob spremenjeni z ustreznimi po-N stopki, postanejo kmalu sterilnima in neobstojni...“ (F. Po-[ 1 dolsky). Zamislimo si prest ra-N šene obraze mladih/v zamračeniFu dvorani: presedanje, sklanjanjePt; glav, skrivanje pod stoli, h rez-Hi oblični, napeti in otrpli izraziJif mokrenje, frustracije v raznih^ oblikah. Pogosto jih more težke r0 sanje, tlačijo jih more, fanta-p zirajo pri belem dnevu. Ni N treba, da si kdove kako tenko-Ki čuten, da v šoli zlahka r^zberešKt z otrok že pri prvi jutranji uri,r kaj je bilo prejšnji večer na spo- ^ »at llVj fcti alj. anj ači ani redu. Dolžni smo opozoriti na negativno tematiko, kije značilna predvsem za manjvredna in pla- , žasta sporočilna sredstva, v nek J ® spekulativni obliki pa se vsiljuje tudi med resnejša dela ter jtl hoče razvrednotiti. Obsoditi moramo samovoljne težnje ustvarjalcev, saj še vedno trdimo, da delamo filme za gle-dalce, ne pa za skrite namene in T6 festivalsko žirijo. Njihovo vztraL6 janje na lastnih pogledih nasLst lahko privede do bojkotiranji in dobro vemo, kdo bo v teiTJ primeru potegnil krajši konec:Ejšl Do filmov, ki jih že zaradij ij svojih žanrskih značilnosti pri- T števamo k agresivnim (detek-J? tivke, vesterni, vojni, policijski pustolovski, gangsterski...). moramo imeti vzgojitelji zelo 'Qa tenkočuten odnos, posebno k» ^ dar govorimo o njih z mladim1 °gu ali jih priporočamo. .. DUŠAN ZGONEC t j- MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL L' V CELJU 1973 H Ha Prihodnje leto bo v Celju mladinski pevski festival. Organizatofj1 so v ta namen že pripravili okvirni program prireditve. FestivšUate bodo začeli 31. maja s slavnostnim otvoritvenim koncertom, katerem bodo nastopili otroški zbori. Ta dan bodo odprli tud'»no. razstavo glasbene literature. Prvega junija bo zvezno tekmovanj jugoslovanskih mladinskih zborov in posvetovanje glasbenih pf dagogov. Zvezno tekmovanje jugoslovanskih mešanih in dekliški!1 Ir^ zborov ter koncerti mladinskih zborov bodo na sporedu na' rtig{ slednjega dne, 2. junija. Bogat je tudi spored četrtega dne fes ti vab Dr Takrat bo množični skupni koncert mladinskih zborov in med' ov j, narodno tekmovanje predmutacijskih mladinskih zborov. Ker bo 3-' vs junija zadnji dan festivala, bo slovesnost sklenil koncert najboljši!) I) 5 zborov. Samostojne koncerte bodo imeli tudi inozemski mladinski zbori, ki bodo s sodelovanjem domačih mladinskih zborov na’Klen stopali od 29. maja do 6. junija 1973. fto Delo, težave in potrpljenje s tiskom p. Društvo matematikov, fizi- O.;’cov in astronomov SR Slovenije jojse ukvarja z izdajateljsko dejav-ia ?.0sti0 že 0(1 vsega začetka. giAmalu po ustanovitvi — leta I949 — je pričelo s pripravami ^ izdajanje društvene revije Obzornik za matematiko in fi-**ko, ki je začela izhajati leta 1*951. V letošnjem letu izhaja ^ 19. letnik. Revija prinaša shokovne članke iz matema-!*ke, fizike in astronomije, pi-5ejo jih domači avtoiji ah pa so to prevodi in priredbe po zanimivih člankih iz tuje literature. _ ' temi in pa z novicami o di aktualnih problemih iz naših ej-ltreh področij smo sirih obzoije aliPfedvsem našim članom mate-[o- Zatikom, fizikom in astro-ri- tomom ter drugim. S tem smo ko Ugajali tudi mlade strokov-te- ''jake. gai Kakor se je širila dejavnost lih 'rušiva, tako je postajalo redno 'bveščanje vse bolj potrebno. Obzornik za matematiko in fi-'iko pa naj bi posvečal še več Ifaoi tudi osnovnošolskim pro-'kniom pouka matematike in Jtike. Prinašal naj bi več kontnega za zboljšanje pouka v 'adnjih šolah. Bil naj bi še bolj ktualen in ažuren pri obve-ranju naročnikov. Zato je v le-iso °šnjem letu sprejet predlog, )0-N bi revija izhajala vsaj šestini'rat letno. ’o- Druga naša pomembna dejav-ra- Kt so številna kripta, ki jih mifruštvo izdaja ob posebnih pri-ijeFah. Izdah smo več zbirk na-;z-rg, nemanjenih dijakom sred-ziJih šol in za tiste učence osem-lihfdc, ki se pripravljajo na tek-keNvanja na šolah, v republiki ta-P pa celo na zvezna tek-Ni P°vanja. Ob seminaijih, ki so co-R namenjeni kolegom, ki po-rešfuujejo matematiko in fiziko iri,P srednjih šolah, smo izdali 30-pu predavanj. Predavanja z le-Nnjega seminarja bodo objav-ne-Pa v Obzorniku za mate-ilnanhko in fiziko, ki bo izšel v plafvih dneh septembra. Državna leidPložba Slovenije bo zaradi |Ujer'ualne tematike založila na-jilipnjih 800 izvodov teh preda-ditir"! v brošuri z naslovom Novo nje^unstvo. Zbirka vaj za III. rdirred gimnazije bo izšla zaradi gie-Nudnega in obsežnega dela n fk konec septembra. Vse dru-tra|Vene pubhkacije imajo zelo naSptoPne cene, saj smo dobivali postno finančno podporo re-epij^bliških organov, ki so za po-jec.P^uvanje založništva na--acii "ujah precej denarja, pril . velja prav tako za tretjo ekrjštveno dejavnost na pod-sldRu tiska - za knjige knjižnice ‘ s U>Ma. Prva knjiga te zbirke je ,eio'sla leta 1959. Tedaj smo tež-K?0 dobili založnika. Le Mlajši ‘nska knjiga je imela dovolj “guma, da je založila to in vse [£(;, ge knjige. Do danes je izšlo razhčnih knjig, od katerih že 13 razprodanih. Zato .faradi majhne začetne na-:jde smo morah v zadnjih letih -j^tere knjige ponatisniti. mriiffižice 50 namenjene dijakom ■ivd!, jih šol in članom društva f "ematikov in fizikov. Pisane ^ dovolj zanimivo in poljudno, "> so koi aji šoh p Vadnal: tU'llnog- „ ^ tlSi šoh pri rednem pouku. .-l . Vadnal* Fnnkriip I uge so koristen priročnik v Jun^cije s- a, Štirimestni logantmi m ,al3, rfe tabele itn-) bfušt pd-ln^uslV0 matematikov, fizi-'' ;,v u* astronomov SR Slovenije leta sodelovalo prek svo-l'cki: ulanov-poveijenikov z Mla-"S- J? l™jjg0 h**1* Pn širjenju .^jenih knjižic med tisto šol-teladino, ki se je zanimala za matematiko in fiziko. Kmalu seje izkazalo, daje naklada 500 izvodov premajhna. Danes je poprečna naklada že 2000 izvodov. Da bi delo čim bolje opravili, se je naše društvo dogovorilo z inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko, da bodo tudi njihove izdaje izhajale v skupni organizaciji Komisije za tisk pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS. Zato se je knjižici SIGMA pridružila še MATEMATIKA -zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij, ki jo izdaja inštitut. Do danes so izšle tri knjige: France Križanič: Vektorska in tenzorska analiza. 1966. 367 str. France Križanič: Linearna algebra in linearna analiza. 1969. 395 str. Rajko Jamnik: Veijetnostni račun. 1971. 416 str. Uspešna dejavnost društva ni bila brez težav. Tiskarne so se pogosto otepale matematičnega stavka, ker je potrebno mnogo ročnega stavljenja, pa tudi zaradi nerednega plačila računov. Večino naših publikacij so nam natisnili v tiskarni Ljudske pravice, ki ji gre posebna zahvala za trud in potrpljenje. Lansko leto smo se dogovorili z založbo Mladinska knjiga, da bomo prav vso organizacijo prevzeli sami, založba pa naj bi prevzela le založniške dolžnosti, odkup in prodajo vsaj polovice celotne naklade. Ustrezni del denarja bi morah plačati takoj ob izidu. Zaradi splošne nelikvidnosti društvo ni nikdar pravočasno prejelo omenjenega sredstva. Ker imamo v načrtu v letošnjem in v prihodnjem letu še več del, si ne moremo privoščiti deficita. Odločili smo se, da povabimo k sodelovanju tudi druge slovenske založbe: Državno založbo Slovenije, Cankarjevo založbo, Partizansko knjigo (vse iz Ljubljane) in založbo Obzorja iz Maribora. Dopuščamo tudi možnost, da posamezne knjige v naši zbirki založijo raz-hčne založniške hiše. Med drugimi knjigami je v naši seriji tudi obvezen priročnik zsrednje šole Stanka Uršiča: Štirimestni logaritmi in druge tabele (148 str.). Omenjeni priročnik ni bil ponatisnjen. Da ne bo trpel letošnji pouk. smo se odločili sami natisniti potrebno število logaritemskih tablic, ki bodo izšle v začetku septembra. Cena v platno vezanega izvoda bo 20 din. V naslednjih mesecih bodo izšla še dela: Niko Prijatelj: Matematične strukture III., Alojzij Vadnal: Elementarni uvod v verjetnostni račun (2. predelana izdaja), Vladimir Batagelj in Tomo PisanskL Re-šene naloge iz matematike z republiških tekmovanj dijakov. France Križanič: Navadne diferencialne enačbe in variacij-ski račun (Matematika). V prihodnje bomo morah poskrbeti za izdajo še drugih novih originalnih del in prevodov, ne samo matematične vsebine, pač pa tudi s področja fizike in astronomije. Prav tako bomo morah poskrbeti, da bodo na zalogi tudi tista dela, ki so že razprodana in jih še nismo ponatisnili v zadnjih letih. S tem sestavkom smo želeli seznaniti najširši krog zainteresiranih z našim delom in našimi težavami ter obvestiti o šolskih knjigah, ki bodo letos izšle z našim sodelovanjem. CIRIL VELKOVRH TEMELJITA REFORMA VZGOJE IZOBRAŽEVANJA V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI BOLJ POGUMNO KOT PRI NAS Letos se je mudil v Sloveniji kot gost slovenskega izvršnega sveta g. dr. Klaus von Dohnanyi, sedaj minister za znanost in izobraževanje v Zvezni republiki Nemčiji. Ob tej priliki je predaval v zbornični dvorani univerze o reformi vzgoje in izobraževanja v ZRN. S tega predavanja povzemamo tole: Nemčija je bila nekdaj vodilna med deželami, ki so si posebno prizadevale doseči napredek na pedagoškem področju. Po drugi svetovni vojni pa na tem področju ni več napredovala. Študentski nemiri leta 1960 so bili odsev nezadovoljstva z anahronističnim šolskim sistemom nasproti industrijsko razvijajoči se družbi; zahtevali so demokratizacijo izobraževanja. Hkrati so se posamezne šole nekaterih zahodnonemških dežel same odločile za reformne preizkuse. Tako so v Zvezni republiki Nemčiji že dalj časa pripravljali reformo in se 18. 10. 1971. leta v zveznem parlamentu tudi odločili zanjo. Izhodišča temeljite rekonstrukcije vzgoje in iz- obraževanja so naslednja: — humanističen in demokratičen razvoj osebnosti; — mobilnost generacij, ki jo zahteva znanstveno-tehnični razvoj v obliki nenehno novih dehtev dela in razumevanje sodobnega sveta; — demokratizacija medsebojnih odnosov; — šolski sistem naj pomaga odpravljati in ne poglabljati socialne razlike med posameznimi družbenimi sloji; — usposobiti ljudstvo za dinamični napredek v proizvodnji in za uspešnost v konkurenčnem boju. Za reformo na teh temeljih sta. se zavzela zvezni znanstveni svet in zvezni svet za izobraževanje, ki sta izdelala in predložila naslednji model šolskega sistema: Za otroke v starosti od 3. do 4. leta so predvideni vrtci. Petletni otroci bodo obiskovah „malo šolo“, tisti od 6. do 10. leta pa enotno osnovno šolo. Mladini od 10. do 16. leta bo namenjena enotna, vendar znotraj diferencirana „skupna šola“ (Gesamtschule). Bifurkacija sledi po 16. letu v dve fundamentalni smeri, in sicer v šole, ki bodo po enotnih učnih načrtih pripravljale srednješolce za študij na visokih šolah, ter šole, v katerih bo organizirano funkcionalno izobraževanje razhčnih oblik in ravni. Za obe obliki na tej stopnji je predvideno šolanje do treh let. S tem odpravljajo dehtev učencev po štiriletni osnovni šoli v gimnazijo, realko in višjo osnovno šolo (Haupt-schule). Vse visoke šole se izenačijo in postanejo univerze; na njih je uveden stopenjski način študija. Naloga prve stopnje je (zanjo je predvideno 6 semestrov), da pripravlja kadre na višji ravni za delo v operativk Na naslednjih stopnjah nadaljujejo šolanje oni, ki bodo želeli poglobiti svoje znanje in taki, ki so se odločili za znanstveno-raziskovalno delo. Hkrati uvajajo na vseh ravneh oblike permanentnega izobraževanja — s šolanjem ob delu. Tudi v Zvezni republiki Nemčiji so se odločili za več manjših univerzitetnih centrov. V kakšnem času bo ta model uresničenje odvisno od: — angažiranja vseh družbenih dejavnikov in učiteljstva; — tega, kako pridobiti ustrezno usposobljene učitelje; — denaija; — gradnje ustreznih poslopij. Zvezna republika Nemčija je pred leti namenila 4% narodnega bruto dohodka za vzgojo in izobraževanje, leta 1971 že 4,8 %, v naslednjih letih pa predvideva 5 do 6 %. Za investicije v šolstvo je bilo leta 1969 namenjenih 1,2 milijarde DM in leta 1973 — 4 milijarde DM. Tudi naslednji pfoblemi še niso rešeni: — kako šolati otroke zdomcev; — kako uskladiti protislovje med vzgojnimi načeli, s katerimi žele doseči popolnoma svoboden razvoj osebnosti v dosledno demokratiziranem šolstvu, in zahtevo po znanju, ki ga preverjamo s spraševanjem in izpiti; — pravična dehtev denaija za izobraževanje; — obhke soodločanja in uvedba samoupravljanja. Prikaz reforme vzgoje in izobraževanja v Zvezni republiki Nemčiji nas lahko prepriča o korenitem posegu na tem področju, bolj pogumnemkot si ga sploh upamo zamisliti v naši republiki. BRANIMIR LORENČIČ Hranilnik za otroško varstvo NOVI VRTCI IZ ZBRANEGA DENARJA! V zadnjem času govorimo vse vep o pomembnosti in nujnosti btroškega varstva, pa tudi že ukrepamo. Uveden je samoprispevek za otroške vrtce in šole; denar, ki so ga marsikje zbrali v ta namen, priča, da se družba zavzema za najmlajše. Otrokov razvoj v obdobju od tretjega (točneje od rojstva) do sedmega leta velja za najobčutljivejši in najdojemljivejši čas. Pri tem ne gre za zanikanje domače vzgoje. Naglica in prezaposlenost staršev sta vzrok, da je vedno več otrok, ki so potrebni varstva. Zato upravičeno trdimo, da je vzgojno-varstveno delo v vrtcih izredno pomemben in nepogrešljiv prispevek k oblikovanju otrokove osebnosti. V Sloveniji je 96 vrtcev, od tega jih je v Ljubljani 28. V tem in naslednjem letu nameravajo zgraditi z denaijem, zbranim pri ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti in iz skladov Ijub-hanskih občin, še nove vrtce v Škofljici in na Brdu, na Resljevi cesti dograditi vrtec Ane Ziherl in vrtec v Soseski VII. V Šentjakobu bodo začeli prvo fazo gradnje vrtca, med tem pa bodo adaptirali in razširili vrtca v Za-dvoru in Vevčah. Naša nova rubrika „Hranilnik za otroško varstvo" bo govorila o delu v vzgojno-varstvenih zavodih in težavah, ki pri tem nastajajo. DARINKA KLADNIK Samoupravljanje v osnovni šoli 1925-1930 Šolski okoliš Remšnik leži m levem oregu Drave, na hribovitem Kozjaku z nadmorsko višino od 600 do 1000 m nad morjem in sega z najvišjimi obronki do jugoslovansko-avstrijske meje. Grebeni hribov so ozki, pobočja strma. Med hribe se zajedajo zelo ozke doline z bistrimi potočki, ki še vedno poganjajo številne mlinčke in žage ter hitijo, kot da bi $e jim mudilo v naročje hladne Drave. Geofizična struktura hribov ne dopušča večjih strnjenih vasi in zaselkov, zato so doma-čiie raztresene po grebenih in policah pobočij s primernimi obdelovalnimi površinami okrog hiš in z gozdovi, ki segajo navadno v dolino. Ljudstvo se je vedno s težavo preživljalo na žilavi in skopi obdelovalni zemlji Vir dohodkov so mu prinašali le gozdovi, ki so se zaradi vedno večjih potreb in stalnih gospodarskih kriz vidno redčili Kraj Remšnik je zelo star. Župnija je bila ustanovljena že leta 1203, to se pravi, da je bil sestav prebivalstva že takrat tak kot sedaj, zemljišča pa razdeljena po posameznih domačijah. Življenje je potekalo že stoletja brez velikih socialnih pretresov in sprememb. Ljudje so se primitivno preživljali v domači avtarkiji iz veka v vek, ki ga je sedaj močno načenjal razvoj novega kapitalističnega reda. Vse ustanove države, tako tudi šolo, so podzavestno čutili kot nekaj, kar povzroča vedno večje dajatve. Ob iztokih hribovskih dolinic v dravsko dolino so se kot pijavke prilepili lesni trgovci, Id so imeli svoje žage in gostilne. Vsi dohodki prebivalstva so šli skozi njihove roke. Veliko kmetov je imelo pri njih kot nekak žiro račun. Vse leto so dobavljali les, ki so ga lesni trgovci po svoje merili in obračunavali. Kmetom so dobavljali razne življenjske potrebščine na račun lesa. Prav tako so dajali akontacije na račun, kar so kmetje potrebovali za kritje davkov in drugožD&stikrat so lesni trgovci odlašali z obračunom in izplačilom kakor kaklr^služba druženega knji go vodstva \ če mu denar izplačam, ga bo prehitro zapravil Tako so lesni trgovci mnogokrat gospodarili s kmetovim denarjem, kmetje pa zaradi svoje prostodušnosti in neznanja niso nikdar točno ve-deli, kakšen je njihov račun. Ker so bili lesni trgovci tudi gostilničarji, so se vse kupčije sklepale v gostilni ob pijači, zapitke pa so spet knjižili na kmetov račun. Takoj ob prihodu na šolo sem se zavedal težkih razmer. Učenci so šolo obiskovali le, če so utegnili Preveč so bili zaposleni doma s kmečkim delom, poleg tega pa še precej oddaljeni od šole. Po razpadu Avstrije se je učiteljstvo skoraj vsako šolsko leto izmenjalo. V kraju ni bilo primernih stanovanj in ne urejene prehrane. V vsem okolišu ni bilo trgovine. Vse življenjske potrebščine smo lahko kupovali v trgovinah v dolini, ki so bile od šole oddaljene okrog dve uri hoda. Šola ni imela. učil. Učenci so bili brez osnovnih učnih pripomočkov. Toda kako približati šolo učencem in staršem? Vir za preživljanje prebivalstva je gozd. Ljudje so največ govorili o lesni trgovini Lesni trgovci so prevzemali les od kmetov po prostominski meri Ta pa je bila skrivnost za kmete. Pri izmerah so vedno čutili, da so ogoljufani. Niso si znali pomagati, njihovo znanje računstva ni bilo tolikšno, da bi lesnim trgovcem prišli do živega. Takoj sem nabavil klešče za 'merjenje lesa. Z učenci smo stopili vkosto v neposredni bližini šole in izmerili debelino hlodovine, pripravljene za prodajo. Na žalost pa je je bilo znanje našega računstva v šoli preskromno, da bi lahko izračunali prostornino izmerjenega lesa. Za dobrih deset dni smo opustili učenje drugih učnih predmetov. Zagrizli smo se v računstvo. Obvladati smo morali najprej vse štiri računske operacije s celimi in desetiškimi številu Nato smo osvojili izračun osnovnih ploskev in teles. Tako smo računali cele dneve. Učen- ci dostikrat niso hoteli odmora. Ostajali so pri delu tudi po dve do tri ure prek običajnega učnega časa v šoli Njihov cilj je bil izračun prostornine lesa. Ko smo končno izračunali prostornino že izmerjenega lesa, so otroški obrazi zažareli Zavladalo je nepopisno veselje nad uspehom, kakršnega kot učitelj kasneje nisem nikdar več doživel Kmetu smo posredovali izračun lesa. Ob prodaji je kmet izračunal, da mu je lesni trgovec nameril več kot tri kubične metre premalo. Ker je kmet vztrajal pri šolskem obračunu, je končno lesni trgovec ob hudem prerekanju in zabavljanju čez šolo in učiteljstvo popustil in plačal Po šolskem okolišu je završalo. Naše zmagpslavlje je iz razreda pljusknilo tudi po domačijah obširnega šolskega okoliša. Šolski obisk se je v trenutku izboljšal Šola se je dan za dnem vraščala v svoje okolje. Lesni trgovci, ki so bili tudi lokalni politični in družbeni veljaki, so menili, da šola s tem merjenjem in izračunavanjem lesa hujska prebivalstvo proti obstoječemu družbenemu redu. Ljudstvo je spoznalo potrebnost šole. Težko pa je bilo urediti pouk, ker je primanjkovalo učil in učnih prtfro-močkov. Šolske potrebščine so lahko kupovali le v dolini v okrog dve uri oddaljenih trgovinah. Preden so starši nabavili potrebne knjige in ostale učne pripomočke, so minili tedni in meseci. (Nadaljevanje prihodnjič) Pesniški listi E. Fritza in B. Hofmana Še preden spregovorimo o pesniških listih, ki jih izdajata koprska Lipa in založništvo tržaškega tiska, kaže opozoriti na začetek tovrstne zamisli pri nas v Kranju. Pred leti sta izšli mapi F Pibernika in F. Zagoričnika z grafiko Henrika Marchela in Š. Simoniča kot prvi in zelo uspeli natis, v katerem sta si besedna umetnost in grafika enakopravni. Pri koprsko-tržaških Pesniških listih - Ervina Fritza in Branka Hofmana - pa očitno ne gre za takšno zamisel, saj »■. je obakrat pesniška beseda vodilo izdajateljske zamisli. Grafika oziroma oprema Klavdija Palčiča je podrejena besedilu in ima torej vzporeden, tj. drugotni namen. Pesniški listi Ervina Fritza so po slogovni uravnanosti neposredni in dostopni, komunikativni, brez leporečnih teženj. Osebnoizpovedni delež je enako prisoten, v sivini in temačnosti dojemanja sedanjega trenutka pa je vendarle navzoča goreča navezanost na življenje. Fritzu ni tuj humorni prizvok, čeravno je čm. Ni mu tuja prigodniška preprostost. Tudi z banalizacijo želi učinkovati Kanec viilonskega je v njegovih pesmih. Tuje pa mu je vse, kar je hermetično, narejeno, bleščavo, lažnoromantično. Brez pretenzij po „vi-soki poeziji", brez vsakršnih iluzij. Branko Hofman v Pesniških listih v bistvu nadaljuje tisto izpovedno smer, kot jo je uveljavil v zbirki Trapez. Tudi tokrat se v pesmih prepletata osebno izpovedni element ter izrazito angažirana povednost. Kakor osebnoizpovedne pesmi niso vase obrnjene v smislu individualne zaprtosti, prej nasprotno, tako vsebujejo angažirane pesmi jasno in ostro spoznavno resnico izkustvenega osebnega dojemanja. Pogumna in razvidna odprtost do sveta in do sebe je Hofmanu izvir spoznavnega izhodišča v preraščanje stanj, pa čeprav za ceno nemira, tveganja, dvoma. V svoji povednosti so posamezne pesmi dokaj različno ubrane. Kljub dvomu in sivini pa pesnik ne zapade v brezup, lahko bi dejali, da ga prav aktivni odnos do življenja in pojavnosti ob vsej resignaciji ohranja v vitalistični notranji napetosti. Oprema K. Palčiča ob Hofmanovih pesmih je preprosta, a učinkovita. Koprska in tržaška založba sta s Pesniškimi listi začeli ne le zanimivo dejavnost, pač pa tudi pomembno novost v naši izdajateljski praksi Verjetno si za zdaj ta oblika ni pridobila toliko simpatij bralcev, kot bi po pravici zaslužila, kar pa ne sme biti ovira, da ne bi nadaljevali s koristno in uspešno prakso. I. G. Zadnji dvojni številki SODOBNE PEDAGOGIKE Prva številka Sodobne pedagogike prinaša dokaj pestre prispevke. Zanimive ugotovitve nam posreduje Rudi Lešnik v sestavku „Želje učencev - odsev neke stvarnosti", kjer si med drugim sledijo želje mladih v naslednjem zaporedju: imetje, denar, oprema,^ zabava in odmor. „ Učno storilnostna divergantnost v šolski praksi" je prispevek dr. Jožeta Širca, kjer nakaže različna mnenja pri pouku glede na odnos med učno zmogljivostjo učencev in učno zmogljivostjo šole ter spreminjanje osebnostnih ocenjevalnih meril. „ Vzorec skupinske didaktike" nas pouči o pravilnem razumevanju prednosti skupinskega pouka, ki se kažejo predvsem v upoštevanju socioloških in družbenopolitičnih razmer ter vzgojnega okolja posameznega učenca. „Vsak učenec ne more v enaki meri in z enako sposobnostjo izraziti svojih izkušenj. Ta sposobnost ima poseben pomen za slehernega člana družbe. “ Med drugimi pri-- spevki je dragoceno mnenje naših strokovnjakov in praktikov v mali anketi ob predlogu sprememb v učnem načrtu za osnovno šolo. Druga dvojna številka Sodobne pedagogike nam prinaša bogato obdelana „Teoretična izhodišča programiranega pouka" dr. Franceta Strmčnika. Avtor nam osvetli različne smeri, teorije in ideološko orientacijo v zgodovini šolstva od prvih začetkov programiranega pouka do danes. Potreba po večjem številu kadrov, racionalnejša uporaba časa in še drugi dejavniki narekujejo uporabo zavestnejših in zahtevnejših oblik učenja, med katerimi zavzema prvo mesto programirani pouk. Stroji in programirani testi naj bi pospeševali ustvarjalnost, ne pa le registrirali razmerje ali reakcijo tistih, katerim so namenjeni, ter poglobili dosedanja didaktična in psihološka spoznanja Ivan Ferbežar nam jasno prikaže, kako nujno je, da pedagoška služba upošteva vrednost pedagoškega opazovanja in študij otroka v vsakdanjih naravnih vzgojnoizobraževalnih okoliščinah. Poudarja, da naj bo osnovni svetovalec - učitelj. Nadalje priporoča svetovalni službi, naj vsako ugotovitev, njeno metodologijo - način kako je dobljena, predstavi učitelju. To in še marsikaj nam pove avtor v svojem prispevku ,,Nekatera praktična in teoretična razpotja psihološke službe v šolskem svetovalnem delu. Sledi „Inter-programma 72" dr. Bariče Marentič-Požamikove, ki nas izčrpno obvešča o delu 5. konference o programiranem pouku in pedagoški , tehnologiji v Smolenicah pri Bratislavi O individualizaciji pouka začetnega branja in pisanja" - izkušnjah pri opismenjevanju v jugoslovanskem merilu, pa še o naših pomanjkljivostih v Sloveniji na tem področju, piše Danica Golli. „Matematično znanje učencev v prvih razredih osnovne šole obl. polletju 1971/72 je poročilo Ane Tomičeve o opravljanju preizkusa znanja matematike v prvem razredu. Posreduje nam način, vzorec, rezultate, ugotovitve in napotila. Olga Kunst Gnamuš obravnava v svojem .^Prispevku teoretičnih spoznanj o jeziku k problematiki materinščine kot učnega jezika" vsebinski del jezikovne vzgoje: razvoj otroškega pasivnega in aktivnega besedišča ter strukturo njegovega govora. Prikaže nam razmerje med jezikom in mislijo ter spregovori o podobi besede. Prispevek „Priljubljenost med učenci in njihova učna storilnost" nam pojasni statistične razlike te odvisnosti, ki jih je ugotovil dr. Jože ,, Širec s pomočjo preizkusa. Prve »ČEBELICE« letošnjega šolskega leta Za novo šolsko leto 1972/73 sta izšli prvi dve ČEBELICI:,, Jurček orje" (slovenske ljudske pesmice, nabral in priredil Milko Mati-četov) in ,,Moj dežnik je lahko balon" (Ela Peroci). ČEBELICE so ravno za prve razrede izredno zanimivo in poučno branje, zato je prav, da prosvetni delavci vedo program za prihodnje šolsko leto. Urednica dr. Kristina Brenkova nam je rada postregla s podatki Izšle bodo: „0 goskici, ki se je učila peti" (Karel Hroch, prevedel Fran Bradač, ilustrirala Marlenka Stupica), „Letalec Nejc ek" (Fran Roš, ilustrirala Darinka Pavletič-Lovrenčak), „Domovi naših pisateljev" (Stanko Kotnik, ilustrirala Barbara Vidic), „Babica pripoveduje" (dvojna številka - seovenske ljudske pravljice, izbrala Kristina Brenkova, ilustrirala Ančka Gošnik-Godec), „Kaj dela žabica" (pesmi - Jože Šmit, ilustriral Milan Bizovičar), „0 zeleni kapici" (Z. Slaby, prevedla B. Kozinc, ilustrirala Lucija Stupica), „0 deklici s sedmimi mandeljni" (Mirko Petrovič, prevedla Marija Kovačič). Urednica dr. Brenkova nam je povedala tudi o težavah, s katerimi mora računati pri izdajanju ČEBELICE. Namenjene so prvemu, drugemu in tretjemu razredu - torej je treba skrbno odbirati tekste, da so zanimivi tako večjim kot manjšim otrokom. Nekatere so tiskane z verzalkami - te so namenjene začetnikom v branju. Ilustracije so drage - zato po možnosti uporabljajo tiste, ki so bile narisane in tudi že filmane za knjige ali CICIBAN. Tako se cena zniža, kajti otroci nimajo lastnih dohodkov in so odvisni od staršev. Pa tudi ti jim pogosto ne morejo dajati toliko denarja, kot bi ga bilo dandanes potrebno za dobre in lepe knjige. Iz finančnih razlogov tudi niso vse ČEBELICE tiskane v barvah. Urednik te edicije mora misliti tudi na program BRALNIH ZNAČK. V prvih razredih so otroci zelo odvisni od izdaj v ČEBELICI. Klasike je treba od časa do časa ponatisniti - ker poidejo. Od tod tudi težava, da ni mogoče izdati toliko novitet, kot bi želele šole, otroci, urednica in ne nazadnje tudi založba MLADINSKA KNJIGA. Ob vsem tem pa so prosvetni delavci lahko prepričani, da urednica in založba skrbita za najboljši program, kolikor je le mogoče v danih razmerah. Kot doslej bodo tudi v letošnjem šolskem letu ČEBELICE poletele na vse šole, da tam razvesele otroke, da jih navdušijo za dobre knjige in popeljejo v svet tiskane besede. Prosvetni delavci, predvsem učiteljiee-elementarke pa bodo tiste, ki bodo seznanile prvošolce in ČEBELICE. Večji šolarji jih tako že poznajo in pričakujejo. NEŽA MAURER Veliko praktičnega Ob izidu letošnje 5. številke »Vzgoja in izobraževanje« PIKA NOGAVIČKA NA PLOŠČAH j . Mladinska dela ugledne švedske pisateljice Astrid Lindgrenov^ Pika Nogavička, Erazem in potepuh. Bratec in Kljukec s strehe l > t • ’ 7 - ~ ‘1 7 .7 —■ -v ^. r. n«' s-i « n * t s* rl Vfl 1' druga, so danes pri najmlajših bralcih po vsem svetu še vedno m ^ najbolj priljubljenimi; postajajo že svojevrsten pojem za mladins^ literaturo in v tej zvrsti pisanja „klasika" v pravem pomenu besel ^ V knjižni obliki so dela Astrid Lindgrenove na vseh koncih .w doživela že skoraj neskončno vrsto prevodov in ponatisov. UUZIVVIU jrusiuj r ■—----- u , njenih literarnih predlogah je bilo posnetih tudi več igranih, te « vizijskih in animiranih ter risanih filmov. Vendar s tem, ko sta b h dva najpomembnejša in najbolj množična medija že izkoriščena, .. zanimanje za Piko, Erazma in druge junake tudi pri nas še vedno s zmanjšalo. Poiskati je bilo treba še nove možnosti. Ena teh, svoji dostopnosti in učinkovitosti gotovo zelo primerna, se je tl kazala tudi v posnetkih na gramofonskih ploščah. kaj rai h lka fr, ■n Tako smo pred nedavnim prav pri nas dobili prvo tovrstno p j( redbo Pike Nogavičke. Pisateljica in prevajalka Kristina Brenkovi po dogovoru z avtorico izbrala iz celote posamezna značilna p glavja ter jih deloma, seveda zvesto po izvirniku, tudi predelali^ glede na posebne možnosti in meje tega novega medija — in f ustvarila novo, kolikor mogoče enotno in avtentično podobo I otrocih tako priljubljene junakinje. Odločila se je za dvanajst fi nih najbolj mikavnih dogodivščin in pripoved razporedila tako, je bilo gradiva ravno prav za dvanajst sedemnajstcentimetrsi gramofonskih plošč, ki jih je nato lahko posnela mlada igra Nadja Vidmar-Markovčič, za katero se je izkazalo, da ima primernejši glas. Naslovi posameznih plošč - poglavij so: Pika vseli v vilo Čira-čara, Pika postane raziskovalka, Pika organii izlet. Pika rešiteljica, Pika piše pismo, Pika gre na semenj, P obišče oče. Pika ostane še doma, Pika išče strah, Pika dobi piši Pika na otoku Taka-tuka in Pika se vrne. Pred dnevi smo dobili v roke letošnjo 5. številko revije Vzgoja in izobraževanje. Tudi ta številka prinaša mnogo novega in praktičnega. Poleg uvodnika, ki nas seznanja s srednjeročnim družbenim načrtom in vzgojno-izobraževalnim sistemom v socialistični republiki Sloveniji, so v tej številki objavljene številne razprave, analize in prispevki, ki bodo zanimali marsikaterega pedagoškega delavca. Dr. Boris Majer je prispeval razpravo Pogled na sodobno filozofijo, v kateri nas seznanja z novejšimi filozofskimi tokovi XX. stoletja. Učitelji biologije bodo prav gotovo veseli prispevka Branka Vesela, ki nas seznanja s poskusnim uvajanjem projekta BSCS v gimnazijah. Poleg številnih projektov in novosti ima zavod za šolstvo- SRS v programu tudi uvedbo projekta BSCS (Biological Science Curriculum Study) v gimnazijah. Avtor podaja prikaz zgradbe in besedila učbenika Od molekule do človeka (Blue ver-sion — modra verzija). — Naš odlični poznavalec permanentnega izobraževanja in izobraževanja odraslih Jože Valentinčič je v izredno zanimivem prispevku pod naslovom Šolanje ob delu — vlak za zamudnike? analiziral pomembnost tega izobraževanja. O permanentnem izobraževanju piše tudi Janez Ferbar, ki skuša razčleniti pojme o permanentnem in dopolnilnem izobraževanju. Mnogi pedagogi bodo najbrž veseli dragocenega prispevka dr. Bariče Marentič-Požarnik: Nekatere značilnosti usposabljanja učiteljev za novo vlogo. Avtorica poudarja, da družbene spremembe in spremembe v samem šolskem sistemu, nova pedagoška in psihološka spoznanja, težnje po modernizaciji pouka vplivajo na učiteljevo vlogo, na njegov način vodenja in usmerjanja učno-vzgoj-nega procesa. Plošče, ki jih je strokovno dognano posnel Dušan Mauser in je izdelala tovarna gramofonskih plošč Helidon, so vložene v lit album s kartonskimi platnicami, ki ga je zasnoval in obliko Cveto Jerasa, izdelale pa Učne delavnice zavoda za gluho mladi S problematiko učiteljskega kadra nas seznanja tudi Draga Humekova. V prispevku O gimnazijah pedagoške smeri govori o potrebah teh šol, o nalogah učiteljev v današnji družbi in o učiteljskem poklicu. Za rubriko Učna tehnologija je napisal Milan Adamič prispevek Grafoskop - nov in stalen pripomoček pri poučevanju. Avtor piše o sestavi, prednosti uporabe, pripravi projekcijskih materialov, uporabi v razredu tega vsestransko pomembnega učnega pripomočka. Še posebno zanimiv je prispevek Karla Kosa „Pojavljajo se novi modeli srednjih strokovnih šol. “ Mnogi bralci ga bodo prav gotovo prebrali z izrednim zanimanjem, saj bodo prvič seznanjeni s tem aktualnim problemom v Jugoslaviji in tudi že v SR Sloveniji. Avtor obljublja, da bo v prihodnji številki revije prikazal šolski sistem v SR Hrvatski in novi model strokovnega izobraževanja, ki bi ga lahko uresničili v SR Sloveniji. V rubriki Polemika je zanimiva razprava Ocenjevanje in napredovanje učencev v osnovni šoli, ki sta jo napisala Janez Plemenitaš in Milojko Vidmar. Ta razprava ne bo mogla mimo nobenega pedagoškega delavca v SR Sloveniji in bo najbrž sprožila val razprav. Avtorja ugotavljata razloge za ponavljanje, razčlenjata ocenjevanje, preverjanje znanja, napredovanje učencev iz razreda v razred, nato pa posredujeta bralcem predloge za spremembo določil zakona o osnovni šoli in pravilnika o ocenjevanju učencev. Govorita o pogojih za uresničevanje predlaganih sprememb v šolski praksi ter končno o predlogih za preučevanje drugih možnih sprememb, o načinu ocenjevanja in napredovanja učenceV~v~”°”ovni šoli na raziskovalni ravni. Analogno k tej temi nas Sikst Marion seznanja s problermtijco Ponavljalcev v osnovni šoli. Avtor nam nazorno prikazuje število učencev ponavljalcev ter grafično prikaže zmanjšanje ponavljalcev, hkrati pa omenja razloge za izboljšanje učnih uspehov. V rubriki Portret se srečamo z nadvse prizadevno in priznano pedagoško delavko Žagarjevo nagrajenko Danico Marionovo. V reviji zasledimo še mnoge druge prav tako pomembne prispevke, ki bodo zanimale marsikaterega pedagoškega delavca. DRAGO NOVAK Založba Mladinska knjiga prodaja te zanimive in izvirne alb z dvanajstimi ploščami po 200 din. IZTOK ILl PRVI SLOVENSKI PEDAGOŠKI LIST Pred 120. leti je znani šolnik in duhovnik Andrej EinspieM 1 Celovcu začel izdajati prvi slovenski pedagoški list „Šolski l jai jatelj". Že po letu 1848 so slovenski učitelji pod vplivom N y■ lucionamega dogajanja postali samozavestnejši in začeli bolj skrb fig za svoje izobraževanje. Posamezni pedagoški članki so se pojavi] t0j v takratnih glasilih: Drobtinice, Novice, Slovenija, Celjske 5! t( venske novine. Zgodnja Danica, Slavjanski rodoljub, Jadranski Shje jan in Slovenska Bčela. Vedno glasnejša je bila zahteva učiteljev Ob svojem glasilu. Prvih pet številk Šolskega prijatelja, lista za šolo Dje dom, je izšto' kot priloga Slovenski Bčeli, ki je prav tako izhajal 'uta Celovcu in jo je urejal Anton Janežič. V uvodnem članku je ut nik in izdajatelj objavil, da bo Šolski prijatelj prinašal „kar zasf^ šolske metode in podučevanja novega in dobrega, kar za učiti Se ljudskih šol imenitnega in koristnega in kar za šolsko mladino iz( selega in lepega se najde". Urednik je izrazil upanje, da bo hi dolgo izhajal in imel dovolj naročnikov. Uvod je končal s stavko ki je bil za tisti čas zelo zanimiv: ,fojdi Šolski prijatelj po f ‘iti) krasni Jugoslaviji, pozdravi vse brate Slovane in naberi si mrk e n prijateljev." List je izhajal tedensko, po peti številki pa se je■ k bh od Bčele. Prvo leto je imel le 270 naročnikov, večinoma so biti hje učitelji in duhovniki. Objavljal je pesmi, poučne sestavke, povei^ ese, in basni, postave in določbe, dopise, uganke in pedagoške no H M'< Sodelavci so bili takrat znani učitelji: Simon Rudmaš, Grč hg Sommer, Anton Janežič, Matija Major s Koroške, Andrej Prafi \ nik, Josip Levičnik, Leopold Belar, Bernard Tomšič. Pridobi' htv tudi nekaj sodelavcev iz Štajerske - Petra Musija in Janeza Krak n ■ ter iz Primorske Franca Bunca in Ivana Mercino. . Na koncu leta 1853 je list postal publikacija Mohorjevega štva. Vsak član društva je moral doplačati toliko, da je bila s f Ifc plačana tudi naročnina za Šolskega prijatelja. Seveda pa je zdaj' ii(( objavljal v vsaki številki društveno poročilo. Z letom 1855 ^ 'ter, preimenoval v Prijatelja, postal mesečnik in ni bil več šolski, f; več lepoznanski časopis, ki je prinašal le drobne novice o šol/ Tega leta se je ločil od Družbe sv. Mohorja in postal samostojd1 letom 1856 se je preimenoval v časopis „Slovenski prijatelj" razdelil v dva dela: v obširnejši časopis za cerkev in v tanjši čas za šolo in dom. Vendar pa mu je po dveh letih zmanjkalo grw ^ za samostojen pedagoški list. Postal je čisto cerkven list, čeptf i je prinesel tu pa tam še kako pedagoško novico. Kot cerkveni f f, thajal do leta 1883. Prav gotovo je na to vplival konkordat / ^ državo in cerkvijo, po katerem je cerkev spet prevzela upravlja ^ šolstva. V obdobju konkordata je bilo uveljavljeno načelo, rtfl k,- ( osnovna šola predvsem krščanski vzgojni zavod. i /e ,h Šolski prijatelj je prvi poskus pedagoškega lista pri nas j ‘ b javil nekaj zelo dobrih pedagoških člankov, tako npr.: o šol/ f objavil nekaj zelo dobnh pedagoških člankov, tako npr.: o sov' kazitifi o poučevanju računstva, o samoizobraževanju učiUf I ' * 1.1 c. j —*.>' Csv t K. I *J l/*. f 1/%. I i l) _ Q ijlA. / l LSS t Z. \ J f Vi ZZ w w / V J C'4 a •*» '1 'tf objavljal je Ocene leposlovnih del, ki so takrat izšla, in statisti) preglede o šolstvu na slovenskem ozemlju. Precej pedagoških ti/ je prevedenih in povzetih iz avstrijskega pedagoškega časof jL „Oesterreichische Šchulbote". Šolski prijatelj je mnogo prispet/ utrditvi slovenske narodne zavesti, zlasti med koroškimi učitelji TATJANA HOtt s ce, STRAN 13 Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami 'dn Bizjak: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM toznavanje narave in družbe za 1., 2. in 3. razred osnovne šole Rekli boste, da posebno v prvem razredu še ni obveznega pred-•fo, ne spoznavanja narave ne spoznavanja družbe. Vendar je res, °trok od prvega dne življenja, ne le od prvega razreda dalje, črtava svet okrog sebe - in to sta narava in družba. Ko se tak '°k seznani s črkami in ga lahko tudi že knjige učijo, bo prav Uga SVET PRED DOMAČIM PRAGOM njegova najljubša, predla, vedra in prisrčna učiteljica. Vodila bo po domačem kraju, krn pa ga odpeljala dlje in dlje - vendar ga nikdar ne bo pustila nasveta, kako naj se vrne, na kaj naj med potjo pazi. Tako ■kj dela dobra mama ali dobra učiteljica. Seznanjala bo otroke z ^enitimi ljudmi iz preteklosti, jih vselej tudi poučila, kaj so ^dili za naš narod in za človeštvo. Učila pa jih bo tudi, kako se ,0]kako se nabira znanje, ki ga nikdar ni preveč, raje premalo. e i r°ku najmanj pomagamo, če mu vse do kraja povemo - kajti 0 tem se mu ne da misliti To je dobro vedel tudi pisec knjige, tako nS končne odgovore in sklepe pogosto prepustil otrokom. Naj jih idejo! Naj se trudijo! Tako se bodo največ naučili sv< ^nPga> ki je zdaj pred nami, je že druga izdaja, kajti prva je v , hj mesecih pošla. To je velika pohvala za knjigo, pa tudi za 'te '°ke: knjiga je torej dobra in otroci so to takoj spoznali. Sedanji 7 i I*1/' je dodanih še 32 novih strani, ki nosijo naslov KDO BO Wi Iga PREMAGAL V ZNANJU. Z ilustracijami jih je opremil in no živil Božo Kos - potem je jasno, da so vesele in malce zbadljive, t i^icer pa je vsa knjiga bogato ilustrirana in ni samo paša za efUrn> peč pa tudi paša za oči Z ilustracijami so jo obogatili: teka Gošnik-Godec, Ive Šubic in Božo Kos. Ve bi pripovedovala o vseh znamenitih ljudeh , zanimivih živalih j testlinah - da o elektriki in podobnem ne govorim - ki nasto-č. '0 v knjigi, seznanila pa bi vas z otroki. To so: Slavica, Boris, ' p ’ka, Matjaž in Miha. Ula ^niigo priporoča za prve razrede osnovne šole tudi zavod za 2 ^fvo SRS. Toliko za prosvetne delavce, ki imajo velik vpliv na to, nJj Šolarji kupijo in česa ne. NEŽA MAURER Pl Avtobiografija in nova zgodovina tRako kot ob vseh pomembnejših izdajah je pripravila založba 'e. ‘dinska knjiga tudi ob izidu dveh novih slovenskih satiričnih Ijk tiskovno konferenco. Predstavili so nam grenko zajedljivo v ' ^biografijo Žarka Petana in Novo zgodovino Slavka Pregla, ki je i 'razliko od ustvarjalcev zgodovine, ki izgorevajo v imenu ljudi, ^ fe smešne misli napisal za ljudi". % srečanju z avtorjema je bil pogovor na tiskovni konferenci , . Cenjen satirični literaturi na Slovenskem, literaturi, ki jo pod-a ‘ita družba (ki ji satiriki sole pamet) in založbe. Tarnamo, da je 'tetna literatura pri Slovencih kaj redko posejana, zato pa se f 'Vemo tem bolj hvaležne, kadar se prikaže na knjižnem trgu. Na te je opirala tudi založba Mladinska knjiga, ko se je odločila, da 7 izdala Petanovo Avtobiografijo kar v 2000 izvodih I Stanova Avtobiografija seveda ni „prava“ avtobiografija, pa 'J) 'viarle po pravici zasluži to ime. Misli, zapisane v njej, izvirajo iz t Okovih lastnih doživetij, domiselni aforizmi, s katerimi avtor * misli spreminjati sveta" so izpovedni, nastali pa so na podlagi bh rekel, ki jim, je avtor dal novo vsebino. Gre torej za dograje-Ve starih modrosti, za iskanje nove poante, vse to pa je narejeno sl gnetljivo mojstrsko. II V/č manj zanimiva ni Preglova Nova zgodovina, ki je poskus Ugajanja starega k novemu. Avtor skuša reagirati na vse, kar se y°g njega dogaja: na pojave v politiki, gospodarstvu, kulturi, " PK itn. Tako na primer njegov Ikar ugotavlja, da je bolje biti n z volivci kot z bogovi, stari Sizif se brezuspešno bojuje proti škratom, božanski Orfej pa nam pomaga do spoznanja, da j >o mojstri javnega nastopanja, ki hočejo očarati široke mno- I |e’ obvladati prav vse razpoložljive strune, če žele doseči svoje • V In tako naprej. Knjižici, ki ju je odlično opremil Andrej L fjč, nas prepričujeta, da znamo tudi Slovenci povedati marsi-ttero pikro in da so jeziki kar dobro nabrušeni. MARJANA KUNEJ SLIKANICE »MK« PO SVETU , ^ letošnji program knjižnih razstav, sejmov in drugih manifesta-ji /e zelo bogat in razgiban. Temu primemo razgibani pa so tudi H > med posameznimi založbami, kar se kaže predvsem v iz-^ Juvanju in objavljanju uspelih literanih del — torej tudi knjig ij ^njenih najmlajšim bralcem. Med temi izdajami kaže v prvi r? omeniti slikanico Leopolda Suhodolčana „Krojaček Hlaček", Je za izvrstne ilustracije Marlenka Stupica že lani dobila vrsto H ^nih tujih in domačih priznanj in jo bo že letos izdala pariška 'sl jžba La Farandole. Ijl j-boške izdaje Mladinske knjige se bodo do konca leta še večji :f Pojavile na vseh večjih mednarodnih razstavah Muenchenska 4 'fbiationale Jugend Bibliothek pripravlja na primer bogato raz-f j° knjig in ilustracij za najmlajše, predvsem z namenom, da si jo 'dajo otroci tamkaj živečih tujih delavcev. Na tej razstavi, ki jo dela iz slovanskih književnosti pripravlja Poljakinja Ewa Tuziak, bo Mladinska knjiga sodelovala z vrsto slikanic in drugih ilustriranih knjig za otroke, med katerimi so Ele Perocijeve .(Pravljice žive v velikem starem mestu" in „Hišica iz kock", Suhodolčanov ..Krojaček Hlaček", Bevkova ..Zlata voda", Prežihove ..Solzice", izbor ljudskih pesmic „Pojte, pojte, drobne ptice", izbor ..Čebelic" ter še nekaj velikih kartonskih slikanic. S podobnim izborom desetih najboljših, predvsem sgveda novejših izdaj, se bo Mladinska knjiga predstavila tudi na veliki razstavi otroških slikanic v Loussani in se udeležila velike potujoče razstave otrdških knjig, ki bo letos obiskala vsa pomembnejša italijanska mesta. Zagotovljeno pa je tudi sodelovanje na pomembni priložnostni razstavi, ki bo ob koncu julija in v začetku avgusta odprta ob velikem mednarodnem kongresu bibliotekarjev mladinskih knjižnic v Budimpešti. In ob koncu še nekaj besed o letošnjih Andersenovih nagradah, ki jih vsako leto podeljuje Mednarodni kuratorij za mladinsko knjigo (IBBY). Med avtorji je bil to pot nagrajen Američan Scott O'Dell, med ilustratorji pa Ib Spang Olsen iz Danske za svoje risbe v knjižnici „Mačja hišica". Najvišja priznanja in posebna priporočila za svoje avtorje in ilustratorje so dobili še Švedska in Zvezna republika Nemčija po dve, ter Sovjetska zveza, Španija, Francija, Kanflda, Švica, Češkoslovaška in Grčija. Isto razsodišče je poleg tega sestavilo tudi častno listo osemnajstih posebno dobrih knjig za mladino, med katere je uvrščena tudi knjiga „Najlepših pravljic" Ivane Brlič-Mažuranič. ■ I. ILICH Borut Šali: Legastenija S pojmom legastenija označujemo posebno motenost v učenju branja ter pravilnega pisanja, in to pri otrocih, ki so normalno inteligentni in dosegajo na drugih učnih področjih vsaj poprečne rezultate. To bralno in napisovalno motnjo so začeli prvi raziskovati zdravniki (Morgan, Warburg, Ranschburg) že ob koncu prejšnjega terna začetku zdajšnjega stoletja. Pozneje so se jim pridružili psihologi, ki so se tega področja lotili izredno intenzivno zlasti po II. svetovni vojni načelu s Schenk-Danzingerjevo, in drugimi. V Sloveniji se s tem problemom zdaj poglobljeno ukvarja prof. Borut Šali, predstojnik katedre za klinično psihologijo na oddelku za psihologijo filozofske fakultete ljubljanske univerze, ki pripravlja tudi obsežno strokovno gradivo za načrtno detekcijo, diagnostiko in terapijo legastenikov. Del rezultatov svojih dosedanjih raziskav je strnil v publikaciji ..LEGASTENIJA", ki je izšla v obliki skript. V tem delu, ki je predvsem informativen, naš avtor okvirno seznanja z vsem, kar bi o tej relativno pogosti in otrokov šolski razvoj ovirajoči motnji moral vedeti vsak razredni učitelj oziroma vsak učitelj slovenščine v osnovni šoli, od njene simptomatike, etiologije in pogostnosti do učinkovite detekcije. Publikacijo je izdal zavod SRS za rehabilitacijo invalidov. Stane 20.-din. VIATOR Naši razgledi Iz 16. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo našim bralcem: — Miško Kranjec: Ljudje ob Muri (str. 453) — Jurij Zalokar: Omama po naročilu (str. 455) — Dušan S. Dolinar: Spremembe družine in problemi družinske vzgoje (str. 455) — Marijan Tršar: Oblikovati skladno osebnost (str. 463) — Živeti v Haiphongu (str. 470) — Neobjavljena pisma Georgea Bernarda Shawa (str. 474) — Dmžina danes (str. 475) Nove strokovne knjige 1. Berger — Seabome: Psihologija učenja. Ljubljana, Cankarjeva založba 1972. 2. Otrok in knjiga I. Maribor, Založba Obzoija 1972. 3. Nuša Kolar: Prognostična veljavnost učnega uspeha v osnovni šoli za uspešnost šolanja na srednji vzgojiteljski šoli ter prognostična veljavnost učnega uspeha na srednji vzgojiteljski šoli za praktično usposobljenost vzgojiteljic. Ljubljana, Pedagoški institut 1972. 4. Janez Tome: Atletika v osnovni šoli. Ljubljana, Zavod za šolstvo 1972. 5. Stanislav Sluga: Športna orodja v preprosti izvedbi (Priročnik za učitelje). Ljubljana, Zavod za šolstvo 1972. NOVE KNJIGE Med knjigami, namenjenimi za mlade bralce osnovne šole, ki so izšle v zadnjem času, bi našli tudi prevod povesti Rosemary Sutcliff „Plačilo za viteštvo". Prevod Mire Miheličeve je izšel v zbirki Ši-njega _galeba. Dogajanje je pomaknjeno v srednji vek, ko majejo Angleško v XI. in XII. stoletju notranji pretresi, na zunaj pa je to doba križarske vojne. Kot že nekoč Walter Scott je tudi Rosemary Sutcliff želela leposlovno kar se da živo in fabulativno prikazati tipične poteze angleškega srednjega veka, fevdalnega ustroja in nasprotja med Normani in ostalim prebivalstvom. Rosemary Sutcliff je treba priznati zgodovinsko poznavanje dobe. Tudi tam, kjer gre za izmišljene osebe ali tudi dogajanja, v bistvu ne spreminja verjetnosti in značilnosti zgodovine. Poleg tega pa zna fabulirati tako, da ohranja potrebno dinamiko in napetost, ki jo mladi bralec potrebuje. Primerjava med W. Scottom in Sutcliffovo bi bila več kot koristna, a zahteva mnogo širšo obravnavo. Ilustracije Charlesa Keepinga so drugačne kot smo jih vajeni, a uravnane na mladega bralca, ki ne išče nujno akcijskega prikazovanja v ilustraciji Pri Tehniški založbi Slovenije pa je izšla knjiga Margiret Mead ..Ljudje in kraji". Prav redke so pri nas knjige, ki v okviru mladinske književnosti posegajo v območje antropologije, zato kaže posebej opozoriti na „Ljudi in kraje". To poljudnoznanstveno knjigo je prevedel Dušan Kralj. Dostopna je bralcem, ki končujejo osemletko ali na začetku srednje šole. Treba jo je pojmovati kot „nešolsko berilo", ki po svoji izobrazbeni težnji nevsiljivo nudi mnogo. „Nešolsko berilo" pojmujemo seveda tako, da v vsebini knjige najdemo vrsto antropološko-spoznavnih dejstev, ki jih mladi človek ponavadi ne pozna, ali pa se srečuje z nekaterimi spoznanji bolj posredno, naj gre za arhaično grško civilizacijo ali pa za Indijance. Antropološki pogled na človeka in civilizacijo je v odbranih poglavjih iz sicer zelo obsežne antropološke vede podan poljudno in dojemljivo, zanimivo in raznotero. Ne glede na to, ali pisateljica obravnava Eskime, Indijance, Minojce s Krete ali Balijce pa je osredje njenih razlag (ne le poznavanje posameznih in specifičnih rodovnih in civilizacijskih oblik) strnjeno v neka spoznavna ..opozorila" o potrebi po skupnem delovanju človeštva v smislu človečnosti. Knjiga Margaret Mead ne spada le v šolske knjižnice, pač pa tudi kot pomožni vir tudi v razred Za začetne bralce pa naj bodo vsaj omenjene knjižice: Otona Župančiča ,,Kanglica" z izvirnimi lesorezi Marije Vogelnikove, Jane Milčinski „Zakaj sta Matiček in Maja zamudila pouk" z ilustracijami Maričke Koren ter prevod Djordja Radišiča „Deček in vojna" z ilustracijami Ančke Gošnik - Godec. - NA KRATKO POROČAMO Branka Jurca: KATKA, STOJ! Slikanica MLADINSKE KNJIGE, v kateri je zbranih devet kratkih zgodbic o Katki, njenem psu Čuju, njunih prijateljih in znancih. Knjižica je ljubko ilustrirana (ilustracije Marjance Jemec-Božič); je primemo branje za šolarje prvih razredov. Manjšim otrokom jo bodo brali starši. Vital Mal: IME MI JE TOMAŽ Knjiga je izšla v knjižnici SINJI GALEB. Na zelo prisrčen in preprost, domač in hudomušen način opisuje Tomaža, trinajstletnega dečka iz obmorskega mesta. Njegovo življenje je vsakdanje — in kot takšno polno velikih, pomembnih dogodkov: tekmovanje v plavanju, nabiranje papirja, prepiri s prijatelji in prijateljstvo z Mileno. Doma so seveda večne vojske. Kje pa niso? Gotovo bo imela knjiga dosti bralcev. KLARA JARUNKOVA: EDINKA Tudi ta prevod je izšel v knjižnici SINJI GALEB. (Prevod: Zdenka Škerlj-Jermanova). Zgodba pripoveduje o Olgi in njenih prijateljicah in prijateljih, o starših, šoli, delu in igrah - o vsem tistem, čemur pravimo življenje. Ker je Olga edinka in ne ravno revna, se udeležuje tudi smučanja in zabav. Tam doživlja prvo ljubezen in prvo razočaranje. Toda zdrava mladost mnogo prenese. Knjiga bo tako po umetniški plati kot tudi po moralni moči ločevanja dobrega in zlega, imenitno branje. Slovenske novele petdesetih let: BEG V knjižnici KONDOR so izšle novele Vladimirja Kavčiča, Bena Zupančiča, Andreja Hienga, Smiljana Rozmana, Lojzeta Kovačiča in Pavleta Zidarja. Knjiga ima naslov po Kovačičevi istoimenski noveli. Opremljena je s fotografijami pisateljev. Novele so izbrane tako, da ponazarjajo takratno iskanje - in tudi beg od dotedanjega kolektivnega doživljanja dejavnosti in hotenj. Od opisovanja herojskega človeka so se pisatelji obračali v svet male človekove usode. Knjiga je zanimivo branje, hkrati pa pomoč pri pouku literature. Edehnan Jurinčič: PESNIŠKI LIST Pesmi na listih nam predstavijo mladega pesnika (rojen 1952), ki pa ni samo spreten pisec verzov, temveč tudi globoko doživlja in izpoveduje svoja doživetja. Kraški svet rojstne vasi, življenje kamnov, juncev in ljudi je v njegovih pesmih. Tudi on - odhajajoči, ki nikdar do kraja ne odide — je v pesmih, njegova žalost in njegova ljubezen. In hotenje. Atletika v osnovni šoli Atletika sodi med prastare in temeljne športne zvrsti. Zajema hitro hojo, teke, skoke in mete. Ker gre za najrazvitejše oblike gibanja, značilne za vsakega otroka, jo lahko izvajamo načrtno in v učenčev prid že od začetka njegovega šolanja. S tem mu damo priložnost, da se krepi telesno, hkrati pa ga usmerimo na hvaležno področje tekmovanja s samim seboj ter vrstniki. Zdaj je zavod za šolstvo SRS izdal koristno priročno knjižico „Atletika v osnovni šoli", ki jo je napisal Janez Tome. V njej obravnava avtor vprašanje pouka atletike v osemletki, metodiko posameznih atletskih disciplin, merjenje in ugotavljanje učinka, gostoto vadbe, vlogo osnovne šole v razvoju vrhunske atletike ter organizacijo tekmovanj. Priložene so tudi tablice za računanje športnih rezultatov učencev ter seznam ustrezne domače in tuje strokovne literature. S tem priročnikom vnaša avtor v to področje športne vzgoje več sistematičnosti ob doslednem upoštevanju potreb današnjega mestnega in podeželskega otroka ter njegove biopsihične enkratnosti. Le tako široko usmerjeni učitelj telesne vzgoje namreč lahko upravičeno pričakuje, da se mu bo posrečilo pridobiti prav vse, posebno tiste, ki kažejo odpor do atletike. Prav tem pa je ta oblika aktivne športne dejavnosti najbolj potrebna. Knjižica stane 28. - din. VIA TOR Del dijakov, učencev in gostov v Jesenicah ob izročanju nagrad in priznanj Jeseniške nagrade V preteklem šolskem letu (1971/72) so se predstavniki rbčinske konference ZMS Jesenice, temeljne izobraževalne skupnosti in vodstva šol jeseniške občine dogovorili, da bodo ob koncu leta nagradili najboljši oddelek srednjih šol, najboljše osmošolce ter več najboljših dijakov ter mentorjev. 26. junija je posebna komisija pregledala uspehe in ugotovila, da je bil po ocenah in nekaterih drugih merilih na srednjih šolah najboljši 4. c razred gimnazije na Jesenicah ter 8. a razred osnovne šole Tone Čufar z Jesenic. Za podelitev nagrad in priznanj so pripravili posebno slovesnost v zgornjih prostonn jeseniške kazine. Nagrade v višini 1000 din in pismena priznanja sta dobila dijak Blaž Resman in učenec Bogdan Bricelj. Razredniku 4. c gimnazije, prof. Ani Primožič in razredniku 8. a šole Tone Čufar z Jesenic Jaki Klinarju so izročili pismena priznanja. Poleg tega so dali 26 najboljšim odličnjakom vseh šol jeseniške občine lepe knjižne nagrade. Nagrade in priznanja sta izročila Venceslav Lapajna ter Zlato Vogrič - predsednik in tajnik občinske konference ZMS Jesenice. BRANKO BLANKUŠ KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE — razpisuje delovno mesto - RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE PIŠECE Razpisni pogoji: na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in imajo najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Kandidati naj se priglasijo v 15 dneh od dneva razpisa komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Brežice. Prijavi je treba priložiti kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev tega razpisa. OSNOVNA ŠOLA IVAN BABIČ-JAGER MAREZIGE ponovno razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta: — učitelja za matematiko in fiziko — P ali PRU — učitelja za zgodovino in zemljepis (dopolnjevanje do obveze) — P ali PRU — učitelja za tehnični pouk, likovni pouk in telesno vzgojo (dopolnjevanje do obveze) — P ali PRU — učitelja za biologijo in kemijo (dopolnjevanje do obveze) - P ali PRU Ugodne avtobusne zveze, stanovanje po dogovoru, osebni dohodki po pravilniku. Razpisna komisija POSEBNE OSNOVNE ŠOLE JESENICE r a z p i s u j e na podlagi 110. člena statuta šole prosta delovna mesta: - dveh učiteljev — ortopedagogov. za razredni pouk Pogoji: dokončana I. stopnja PA ortopedagogike ali II. stopnja fakultete defektologije z diplomo in strokovnim izpitom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti komisiji za razpis delovnih mest na naslov: Posebna osnovna šola Jesenice, C. Železaijev 12. EKONOMSKA ŠOLA JESENICE razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta: učitelja z&zgmljepis in zgodovino — P, za nedoločen čas — diplomiranega ekonomista — za strokovne > (gospodarsko računstvo, politično ekonomijo, sko poslovanje, Jcnj igo vodstvo) — za nedoločen anovanja ni. ’ Svet OSNOVNE ŠOLE ČRNI VRH NAD IDRIJO razpisuje prosto delovno mesto ' >vDiiS€ite,ja za telesno vzgojo (12 ur, ostalo po dogovoru), ‘ PRU ali abs. VŠTK — tajnika — računovodje, srednja ekonomska šola. Poskusna doba za tajnika je tri mesece. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI SKUPŠČINI OBČINE ŽALEC razpisuje na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14/69) prosto delovno mesto — ravnatelja osnovne šole Miro dav Širca Petrovče Kandidati za to delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev za sprejem na delo imeti še višjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri in vsaj 5 let vzgojno izobraževalne pakse ah pa srednjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri in vsaj 10 let vzgojno izobraževalne prakse. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je dostaviti naslovni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa. - Delovna skupnost DIJAŠKEGA DOMA MILKE KERIN KRŠKO razpisuje dve delovni mesti vzgojiteljev oziroma vzgojiteljic — za nedoločen čas. ^ Pogoj višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. Nastop službe 1. septembra 1972. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA razpisuje na osnovi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, štev. 9/68 in 14/69) delovno mesto - RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE DRAGO LUGARIČ LENDAVA Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev imeti še naslednje posebne pogoje: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, najmanj 10 let vzgojno-izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit ter znanje slovenskega in madžarskega jezika. Vloge z dokazih o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Lendava. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. DOM SREDNJEŠOLK ANICE CERNEJEVE Ljubljana, Poljanska c. 22 razpisuje prosto delovno mesto vzgojitelja ah vzgojiteljice za nedoločen čas. Strokovnost: višja ah visoka izobrazba prosvetne smeri. Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa. UPRAVNI ODBOR VVZ ANGELE OCEPEK Ljubljana, Zvezna 24 razpisuje prosto delovno mesto v - učitelja-vzgojitelja PB Pogoj: končano učiteljišče in po možnosti strokovni izpit. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. V prijavi, ki jo pošljite čimprej na naslov, navedite dosedanje zaposlitve oziroma delovne izkušnje. OSNOVNA ŠOLA JARENINA ponovno razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za angleščino, skupina angleščina — nemščina, PRU ali P — učitelja za matematiko, PRU ah P — učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ah P Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Stanovanja v kraju ni. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom. ZDRAVSTVENA ŠOLA MARIBOR Trg Miloša Zidan&a 3 razpisuje mesto učitelja za anatomijo za nedoločen čas. Pogoj: djploma filozofske fakultete, oddelek za biologijo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje, kolkovane s kolekom 1 din, pošljite na tajništvo šole. v \ OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD razpisuje prosto delovno mesto: - učitelja za razredni pouk, U na podružnični šoli Šmartno ob Dreti. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Svet J OTROŠKEGA VRTCA V MURSKI SOBOTI razpisuje v naknadnem razpisu naslednja prosta delovna mesta: OTROŠKI VRTEC MURSKA SOBOTA — 1 Vvzgojiteljica, VZG; prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom. PODROČNI ODDELEK V PUŠČI — 2 vzgojiteljici, VZG; prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom. Nastop službe je 1. septembra 1972. Rok za prijave na razpis je 15 dni po objavi. Svet OSNOVNE ŠOLE BELTINCI razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - učitelja razrednega pouka za nedoločen čas na podružnici v Melincih; pogoj: U - učitelja razrednega pouka za določen čas na podružnici v Ižakovcih;pogoj: U - učitelja za zgodovino in zemljepis v Beltincih; pogoj: PRU (za nedoločen čas) Kandidati naj vložijo prošnje na svet osnovne šole Beltinci. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Svet DOMA ŠOLSKIH CENTROV NOVA GORICA razpisuje šest delovnih mest vzgojiteljev. Pogoj: visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri. Stanovanja ni. Delovna skupnost ITALIJANSKE GIMNAZIJE V PIRANU razpisuje za določen čas prosto delovno mesto — učitelja zgodovine in umetnostne zgodovine — P - za nepolni delovni čas 12 ur tedensko. Pogoj: daje kandidat italijanske narodnosti. ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za slovenski jezik, profesor — učitelja za telesno vzgojo, profesor — učitelja za strežbo strokovni učitelj (HŠ — natakarska smer in 5 let praktičnega dela). Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENSKE KONJICE razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto socialnega delavca Pogoj za sprejem: višja šola za socialne delavce z diplomo. Stanovanje po dogovoru. OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI, občina ŠKOFJA LOKA razpisuj e prosta delovna mesta: — učitelja tehničnega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas, — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali U, za nedoločen čas. Samske sobe lahko dobite pri zasebnikih. Prijave pošljite na upravo šole. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. IZOBRAŽEVALNI CENTER STROJNE TOVARNE TRBOVLJE razpisuje naknadno naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za praktični pouk — strojni tehnik (s poklicem strugarja) in 5 let proizvodne prakse; — učitelja za telesno vzgojo in narodno obrambo — visoka strokovna izobrazba; — profesorja za zemljepis in zgodovino, za polovični delovni čas. Redni razpis velja za: — profesorja za slovenski jezik in estetsko vzgojo, za polni delovni čas. Zahteva se visoka strokovna izobrazba. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanja ni. Ponudbe s kratkim življenjepisom o dosedanjem delu in dokazilo o strokovni izobrazbi je treba poslati na navedeni naslov, do 31. 8. 1972. Nastop dela s 1.9. 1972. 0, Osnovna šola JOŽE LETONJA-KMET ŠMARTNO OB PAKI razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P za nedoločen čas-Ugodni delovni pogoji. Svet šole III. OSNOVNE ŠOLE VELENJE razpisuje prosto delovno mesto — učitelja angleškega jezika za določen čas. POGOJI: PRU ali P angleščina — slovenščina. Stanovanja ni. OSNOVNA ŠOLA BIBA ROECK ŠOŠTANJ razpisuje prosto delovno mesto — učitelja na podružnični šoli Bele vode. Na voljo samska soba. Pogoj: učiteljišče z diplomo ali PA — razredni pouk VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD JANKO HERMAN ŽALEC razpisuje: — delovno mesto vzgojiteljice Pogoji: dovršena srednja vzgojiteljska šola. Zasedba delovnega mesta s 1.9. 1972. Stanovanja ni. ici iv aj: el- rio- za ika N- as, za ★ VSEM ŠOLAM, TEMELJNO IZOBRAŽEVALNIM SKUPNOSTIM IN VSEM PROSVETNIM DELAVCEM sporočamo da je DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE odprla letos eno najsodobnejših trgovin z učili in učnimi pripomočki v Jugoslaviji. Nova trgovina — oddelek učil je v Ljubljani, Trubarjeva 27, tel. 310-651. Vabimo vas, da nas obiščete. Ogledali si boste lahko vsa sodobna učila, učne pripomočke, avdiovizualna sredstva ipd. Odločitev za nakup bo lažja, saj se boste zanjo odločili šele, ko si boste stvari sami ogledali in sijih izbrali. To je bila vaša in naša dolgoletna želja. Vsa razstavljena učila lahko dobite takoj! Oddelek učil Državne založbe Slovenije vam predstavlja novo učilo „Geometrijska zložljivka“. Učilo je rezultat dolgoletnega pedagoškega dela pred. uč. Marije Pihler. Uporabljate ga lahko za pouk geometrije od 2. do 8. razreda osnovne šole in nove matematike. Učilo priporoča tudi Zavod za šolstvo SRS. Cena enega kompleta z navodilom je 60.— din. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA ZBIRKA KONDOR V NOVEM ŠOLSKEM LETU Skrbno izbran letošnji program KONDORJA vam posreduje literarna dela, kijih na slovenskem knjižnem trgu že dolgo ni bilo, nekatera pa so sploh prvič objavljena: PESEM O NIBELUNGIH. Izbral in prevedel Mirko Avsenak, spremna beseda Franček Bohanec. Prevod veličastnega germanskega epa o Nibelungih predstavlja v letošnjem letniku obogatitev, zlasti še, ker to pomembno pesnitev pri nas le slabo poznamo. SEVILJSKI BRIVEC. CARMEN. Libreto. Prevedel Niko Štritof, uredil Smiljan Samec. TRPLJENJE MLADEGA WERTHERJA. J.W. Goethe, prevedel Herbert Gruen, spremna beseda Drago Grah. Sentimentalni roman iz predromantike, pomemben zlasti zaradi velikega vpliva, ki ga je imel na svetovno in tudi našo književnost. AFRIKA PRIPOVEDUJE. Kratka proza. Prevedel Bojan Ilich, izbral in uredil J. Jahn. Sodobna književnost črne Afrike je svojstven rezultat srečanja afriške in evropske kulture. Večina avtoijev krajših zgodb piše sicer v evropskih jezikih, teme za svoje pisanje pa črpajo iz bogate zakladnice živega izročila svojih prednikov. ANTOLOGIJA BOLGARSKE POEZIJE. Prevedla in izbrala Katarina Špur. Antologija obsega izbor najboljših pesmi od Hrista Boteva do povojnih generacij. PRI MENI LUČ GORI. Slovenske novele in črtice iz let med obema vojnama. Izbral in uredil Franček Bohanec. Urednik je zajemal iz tiste proze, ki je mimo vodilne smeri socialnega realizma nadaljevala refleksivno psihološko in poetično pripoved. (Mrzel, Bartol, Kresal, Grum, Šifrer in drugi.) MUHE. ZAPRTA VRATA. Jean Paul Sartre. Dramski deli je prevedla Draga Ahačič. STAROINDIJSKA LIRIKA. Prevedla, zbrala in uredila Vlasta Pacheiner. Pesmi iz najstarejšega obdobja 1000 let p. n. š. pa do zadnjih antologij iz 13. stoletja naše dobe. PESMI. Ivan Minatti. Zbral in uredil Mitja Mejak. Knjiga bo predstavila najboljše iz vseh dosedanjih zbirk in izdaj Minattijeve lirike. TRI DRAME. Bratko Kreft. Spremno besedo napisal Dušan Moravec. Knjiga obsega dramska dela: Celjski grofje, Velika Puntanja, Kranjski komedijanti. Deset broširanih knjig zbirke KONDOR stane 140 din, vezane v platno pa 225 din. Naročila sprejemajo poveijeniki Mladinske knjige na šoli. Ini ;aS' Kudolf Sušnik — 60-letnik (iO-letnico rojstva praznuje Oznani defektolog in aktivni ^žbenopolitični delavec Ru-'‘If Sušnik, ravnatelj vzgojnega lvoda Janeza Levca v Ljub-vii Že leta 1950 je bil imenovan ravnatelja posebne osnovne ‘fe v Ljubljani, ki jo vodi še ‘"les. Takratna šestoddelčna ‘h se je pod njegovim vod-^om razvila v visoko organi-lfl>n zavod, ki zajema danes 47 Jelkov posebne osnovne šole, ? oddelkov podaljšanega biva-ia- za učence posebne šole, 9 :Sojnih skupin internata, 9 hpin oddelkov za delovno sPosabljanje v Jaršah s podalj-,nitn bivanjem in učno-vzgoj-1 delavnico - knjigoveznico. Neločljivo je povezan z za-°dom. Njegov utrip se čuti v seh enotah, posebno pa še v in-■^atu, kjer je gojencem nad-!e skrben in dober oče. Sam je ^fal vrsto let preživeti v inter-jfih, ker je v zgodnjem otro-^ izgubil očeta; zato toliko '0fy razume gojence, ki hre-'Njo po toplem družinskem ‘djenju. Za gojence, ki nimajo oziroma je njihov dom ^Urejen, je poskrbel že letaL '56 .za ustrezne rejniške dru- e. kamor odhajajo v počit-Qah in ob pouka prostih dneh. do pedagogi redno obiskujejo ^iške družine in jim dajejo ^»ete za delo z rejenci tu eksterne socialno ogro- ef!e otroke posebne šole je že d,J 1954 organiziral pri inter-jU varstvo. To je bil prvi od-podaljšanega bivanja v Dijani . Ker se duševno prizadeti dci niso mogli vključevati v (ne socialno zdravstvene ko-1‘ie, je tov. Rudolf Sušnik že J leta 1950 organiziral in r"« sam vodil samostojne ko-h,!/e in taborjenja. Do tedaj v Nvenijj še ni bilo organi-Vtega letovanja za te otroke. Posebno skrb posveča absol- ventom posebne osnovne šole pri poklicnem usposabljanju in vključevanju na ustrezna delovna mesta. Pri zavodu je že leta 1953 organiziral učno vzgojno delavnico knjigoveznico, kjer se priučujejo nekateri absolventi posebne osnovne šole v knjigo veški stroki. Že zgodaj je poskrbel za teamsko obravnavanje učencev, za kar je pridobil redne in honorarne sodelavce. Vzgojni zavod Janeza Levca se je razvil v hospitacijsko ustanovo - vadnico pedagoške akademije, mentorstvo pa daje tudi učiteljem okoliških posebnih osnovnih šol. Tov. Rudolf Sušnik je poznan med defektologi v naši zvezni republiki po svojih strokovnih in organizacijskih sposobnostih, Od leta 1960 je predsednik zvezne sekcije strokovnih delavcev za delo z duševno prizadetimi otroki, pri kateri skrbi posebno še za strokovno izpopolnjevanje ortope-dagogov z organiziranjem seminarjev in za izdajanje učbenikov za posebne osnovne šole. Svoje strokovno delo povezuje z družbenopolitičnim delom, saj se dobro zaveda, da so vzgojni smotri šole tesno povezani s smotri naše socialistične družbe. Aktivno sodeluje v raznih kultumo-prosvetnih in družbenopolitičnih organizacijah. Za požrtvovalno in vztrajno delo v dobro mlademu rodu , KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI SKUPKI ŠČINI OBČINE ŽALEC mu je republiška Zveza prijateljev mladine podelila v marcu 1969 zlato značko. Ob njegovem 60-letnem jubileju mu čestitamo in želimo, da bi še vrsto let tako zdrav in mladeniški delal pri usposabljanju svojih ljubljenih učencev in go-. jencev ter da bi se čimprej uresničila njegova velika želja -gradnja nove prepotrebne posebne osnovne šole v Ljubljani. M. K. razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja Posebne osnovne šole Žalec. Ravnatelj šole mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še pogoje za strokovnega delavca zavoda za usposabljanje in mora imeti najmanj 5 let ustrezne prakse na posebni osnovni šoli. Svet osnovne šole OTON ŽUPANČIČ ROGAŠOVCI ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: i - Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevarju. pogojev je treba v roku 15 dni po razpisu dostaviti komisiji za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Žalec. učitelja za matematiko — PRU ali P za nedoločen čas učitelja za razredni pouk na centralni šoli za določen čas od 1. septembra 1972 do 31. januarja 1973. — učitelja za razredni pouk na oddelčni šoli Pertoča za določen čas od 1. septembra do 31. januarja 1973. — računovodjo za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Samska stanovanja so na voljo pri privatnikih. NAŠ PRAVNIK SVETUJE Različno tolmačenje VPRAŠANJE: 12. člen samoupravnega sporazuma tolmačita šola in temeljna izobraževalna skupnost različno, zato bi radi zvedeli, kaj menite o tem vi. Temeljna izobraževalna skupnost tolmači ta člen tako, da pripada učitelju v samostojnem dvojezičnem oddelku za l5% večji osebni dohodek. Če poučuje v kombiniranem dvojezičnem oddelku — tako menijo na TIS — mu pripada za ta kombinirani pouk le za 5 % višji osebni dohodek. Nasprotno pa meni šola, da predstavlja dvojezični kombinirani oddelek še posebno, težje delo v oddelku; da pripada zato učitelju na tem delovnem mestu 20 %, in ne samo 15 % višji osebni dohodek kot učitelju v samostojnem razredu. Določila 2. odst. pa veljajo za vse druge oddelke ne glede na to, ali so eno ali dvojezični Zanima nas tudi, kolikšno povečanje pripada učitelju, ki poučuje kombinirano dva oddelka, in sicer dopoldne 3. in 4. razred in popoldne I. in 2. razred. Ali mu pripada enkraten ali dvakraten dodatek za kombinirani pouk? ODGOVOR: Menimo, da ne tolmači temeljna izobraževalna skupnost 12. čl. samoupravnega sporazuma pravilno in da pripada učiteljem, ki poučujejo na oddelkih dvojezičnih šol, za 15% višji osebni dohodek. Če je pouk v teh oddelkih kombiniran, je lahko povečanje tudi višje, vendar ne več kot za 20%. Glede dmgega vprašanja pa menimo, da gre za pouk v kombiniranem oddelku z več razredi in da pripada zato učitelju 20 odstotno povečanje osebnega dohodka. Opozorimo naj še, da 15. čl. samoupravnega sporazuma pooblašča skupno komisijo, ki je sporazum tudi pripravila, da daje tolmačenje in razlago tega sporazuma. T. Š. go leto, ko bom dopolnil 60 let starosti? Zanima me, ali se bom po upokojitvi še lahko zaposlil. (H. L. j. Predčasno upokojitev Sem učitelj na osnovni šoli. Prihodnje leto bom dopolnil 60 let starosti. Dne 11. 10. 1972 bom dopolnil 35 let službova-nja. Zaradi izčrpanosti nameravam zaprositi za predčasno upokojitev z dnem 31. 12. 1972, ko bom imel 35 let službe in bom star 59 let. Zanima me, kolikšna bo moja pokojnina in po katerih količnikih bo odmerjena: Ali bo veljalo še petletno povprečje osebnih dohodkov? Kakšni bodo pogoji za upokojitev dru- za leto 1968 za leto 1969 164,8 143,1 za leto 1970 za leto 1971 za leto 1972 119,4 100 100 ODGOVOR: V vsakem primeru bi vam priporočali upokojitev v prihodnjem letu, ko boste dopolnili 60 let starosti. S tem bodo odpadli odbitki zaradi predčasne upokojitve, ki bi vas zadeli, če bi se upokojili že letos (torej preden bi dopolnili 60 let). Izgubili bi namreč najprej 2 %, zato ker bi imeli eno leto službovanja manj, poleg tega pa še 1,33% Zaradi predčasne upokojitve. Če bi se upokojili s 60. letom starosti, bi znašala vaša pokojnina tudi v letu 1973 še vedno 77 % od pokojninske osnove, ki bi jo sestavljali povprečni osebni dohodki v zadnjem petletju (oziroma petletju, ki ga boste izbrali v obdobju od 1. 1. 1965 naprej). Tudi prihodnje leto bodo še lahko uveljavljali pravico do pokojnine po sedanjih predpisih tisti zavarovanci, ki so že letos dopolnili pogoj za pokojnino. Če boste vendarle izbrali za upokojitev konec letošnjega leta, bi bili valorizacijski količniki za valorizacijo vaših osebnih dohodkov tile: Če pa bi se upokojili v drugem polletju leta 1973, Kar vam priporočamo, bodo valorizacijski količniki spet drugi, ker bo vplivalo nanje povečanje osebnih dohodkov v letu 1972 nasproti letu 1971. Glede možnosti zaposlitve ni v prihodnje še nič jasnega, ker je v postopku sprejem republiških predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prav gotovo pa pri pokojnini ne boste prikrajšani, če se boste zaposlili z manj kot polovičnim delovnim časom (torej 3 in pol ure dnevno ali manj). dr. I . S M u df to Mi fo, tel U US Ti .I3U Tekmovanje v tujih jezikih Kinematografi prikazujejo Društvo za tuje jezike je v sodelovanju z zavodom za šolstvo SRS že Četrtič priredilo tekmovanje v znanju tujih jezikov za učence zadnjih razredov gimnazij in strokovnih šol. Iz razpredelnice je razvidno, koliko učencev se je udeležilo tekmovanja in iz katerih jezikov: qOaI m vL: Štev. z Štev. s Število gim- strok. gim- strok. Skupaj Jezik nazij šol Skupaj nazij šol. šol An 174 54 228 28 14 42 Fr 96 — 96 14 — 14 It 11 11 22 2 2 4 La 29 — 29 4 — . 4 Ne 32 13 45 14 4 18 Ru 40 - 40 11 - 11 382 78 460 Doslej so na tekmovanjih, ki jih je pripravilo društvo, tekmovali le učenci v znanju angleščine, nemščine in ruščine, na 4. republi-ittem tekmovanju pa so se jim pridružili tudi tekmovalci v francoščini, italijanščini in latinščini. Odziv na razpis tekmovanja je več kot zadovoljiv, kakšni so bili rezultati, pa bo pokazala podrobna analiza. Po republiškem tekmovanju so se udeležili zveznega tekmovanja v Beogradu 21. maja 1971 po trije najboljši iz vsakega tujega jezika (nemščina), v Ljubljani (italijanščina in latinščina), v Sarajevu (angleščina), v Skopju (francoščina) in v Zagrebu (ruščina). Slovenski tekmovalci so dosegli v zveznem merilu zelo lep uspeh: — v angleščini 1., 2. in 3. mesto (Bračko Matej, Celje; Velič Vesna, Ljubljana-Poljane; Mikolič Alojz, Jesenice); — v francoščini 1., 2. in 3. mesto (Prijatelj Andreja, Ljubljana-Šubičeva; Dolenc Bogdan, Ljubljana-Poljane; Kulnik Dragan, Nova Gorica); — v italijanščini 1. in 2. mesto (Nemec Lea, Koper, Mitar Boris, Koper); — v latinščini 1. in 2. mesto (Petkovšek Maiko, Ljubljana-Šubičeva; Celarc Staša, Ljubljana-Šubičeva); — v nemščini 1. in 2. mesto (Lubienski Stanislav, Murska Sobota, Novak Jože, Murska Sobota); — v ruščini 2. mesto (Hrovat Danica, Novo mesto). V šolskem letu 1971 /72 je zavod za šolstvo SRS prvikrat organiziral tudi tekmovanje v znanju angleškega in nemškega jezika za učence osmih razredov v osnovnih šolah. Šole, ki so se prijavile na tekmovanje, so izvedle najprej šolsko tekmovanje. Tekmovalci, ki so prejeli določeno število točk, so se 20. maja 1972 udeležili medobčinskega tekmovanja na sedežih enot zavoda, za najboljše pa je bilo republiško tekmovanje 26. maja 1972 v Ljubljani. Na vseh tekmovanjih je tekmovalo naslednje število učencev: KO PRIDE LEV je najnovejši film Boštjana Hladnika, ki je narejen brez velikih pretenzij. Hotel je zabavati. To se mu je tudi posrečilo. Vendar odpira film tudi možnosti za sprejemanje na drugačni ravni. V gledalcu namreč zapušča film zelo grenak občutek. Paralela človeka — Leva in živali — leva, njuno režanje, njuna izkoreninjenost iz normalnega okolja in življenja je pošastna slika življe- TA je film Aleksandra Petroviča, ki je nastal po motivih romana Mihajla Bulgakova. Imeniten je prenos soočenja človekovega realnega in irealnega sveta. Petrovič je nasploh mojster v prenašanju literarnih del na film. Spomnimo se samo Isako-viča v filmu Tri. Zato tudi ni čudno, da je film prejel priznanje za uspešen prenos literature na film. Film nudi dragocene možnosti za delo v srednji šoli. — mb nja, v katerem človek ne potre- buje človeka, in ni sposoben vzpostaviti stika z okoljem. Od gledalca je pač odvisno, ali se bo ob filmu zgolj zabaval ali pa tudi zamislil. Potrebno je omeniti, da je film izredno dobro narejen, da je dobro urejen, in za gledanje kar prijeten. — mb MOJSTER MARGARE- MAKEDONSKI DEL PEKLA je film Vatrodava Mimice, ki ga je posnel v Makedoniji. Začel je prav posebno študijo. Njegovo pozornost je pritegnila množica, sestavljena iz posameznikov s svojimi izrazito individualnimi usodami. Način, kako analizira posameznike v tej množici, je zelo zanimiv. To je tudi odlika tega filma, ki pa zaostaja za dosedanjimi filmi V. Mimice. Verjetno pa mu bo to zelo koristilo pri filmu o Matiji Gubcu, ki ga bo snemal ob 400-letnici kmečkih puntov. — mb Število šol Število učencev an ne skupaj an ne skupaj 1. šolsko tekmovanje 2. medobčinsko 178 65 233 6295 2272 8567 tekmovanje 143 48 183 901 319 1220 3. republiško tekmovanje 64 16 76 151 23 174 Pisan šopek otrok iz najrazličnejših držav po končani proslavi v Velenju , V-' - Prvo tekmovanje osnovnošolcev v znanju angleščine in nemščine je po udeležbi in uspehih uspelo. Lahko pričakujemo, da bo prihodnje tekmovanje zajelo še več šol. Najboljši uspeh na tekmovanju so dosegli: , — v angleščini: Dudek Mateja, o. š. Majda Vrhovnik, Ljubljana; Diaci Janez, o. š. Šempeter v Savinsjki dolini; Zavrl Nevenka, o. š. Prežihov Voranc, Ljubljana; - v nemščini: Karba Srečko, o. š. Ivan Cankar, Ljutomer; Smodiš Jolanda, o. š. III. Mur&a Sobota; Lopert Maja, o. š. Ribnica na Pohorju. Svečana razglasitev srednješolskega in osnovnošolskega tekmovanja (razen zveznega) je bila 27. maja 1972 v viteški dvorani Ijub-Ijauskih Križank. Svečanosti so se udeležili tekmovalci zmagovalci, njihovi učitelji, zastopniki sekretariata za prosveto in kulturo SRS, zavoda za šolstvo SRS in filozofske fakultete v Ljubljani. Po krajšem programu - po ena točka v vsakem tujem jeziku - je predsednica društva za tuje jezike prof. Fedora Umekova razdelila vsem zmagovalcem knjižne nagrade in priznanja, učenci z osnovnih šol pa so prejeli spominsko darilo in priznanja, da so se tekmovanja ’z uspehom udeležili. y jjraz Delo, zvezde, ogenj Gozdna šola Zveze tabornikov Slovenije za prosvetne delavce 31. julija se je začel seminar za prosvetne delavce, ki so pripravljeni voditi taborniško organizacijo na svoji šoli ali v svojem kraju. Prišel sem v Bohinj, na taborni prostor Gozdne šole fZveze tabornikov Slovenije. Več kot 20 šotorov je bilo razpetih v polkrogu, v sredini je stal jambor. Zbralo se nas je le 12 tečajnikov, čeprav so povabilo na udeležbo sprejele vse šole. Prvi večer smo, po stari taborniški navadi, preživeli ob ognju. Pesem je sledila pesmi, tudi nasmejali smo se do solz. Naslednji dan smo začeli „za-res“: po dnevnem redu, kakršen se. spodobi za tabornike. Deset drl? so nam predavali izkušeni taborniki, med njimi prof. Pavel Kunaver, Tone Simončič, Vilko Fram in drugi. Ugotovili smo, da je taborništvo čudovita šola, kjer so namesto ocen — zvezde in veščine, namesto razredov — narava in šotor. Program te šole je tako pester in bogat, da lahko zadovolji vsakega posameznika. Nemalokrat se bo zgodilo, da bo izbor posamezne taborniške veščine (120 jih je) usmeril tabornika pri izbiri poklica. Med izredna doživetja na tečaju lahko štejemo predavanje prof. Pavla Kunaverja, nepozaben pa je ostal pogovor z njim ob tabornem ognju. Naša izobraževanja niso bila zgolj predavanja. Uveljavili smo se tudi praktično. Izvedli smo taborniški mnogoboj, ki je zajemal: orientacijski pohod, kurjenje ognja, postavljanje šotora, premagovanje ovir in drugo. V resnici to ni posebna vas, pač pa moderen in udoben stanovanjski blok, kije za 28 dni v juliju in avgustu sprejel pod streho 44 otrok, 11 vzgojiteljev in tri mladinske vodnike iz 11 držav. Uradni pogovorni jezik prebivalce je bila angleščina. Na otvoritveni svečanosti je bilo pisano, kot da je ves svet prišel na obisk v Velenje: iz vsake države so bili po štirje enajst ali dvanajstletni otroci, v značilnih oblekah svoje dežele. Peli so, igrali na godala ali plesali — zelo lepo skladno in brez zadrege, saj so to sami odličnjaki, katerim nista potrebna domišljavost in ne bojazen. Take vasi so bile ob istem času še v 47 državah — v dveh od njih so bili tudi naši otroci. Začetki teh vasi segajo v leto 1951; prvo sta organizirala zakonca dr. Allenora v Cincinatiju z željo, da zbližata mlade ljudi vsega sveta. Njun namen dosega že lepe uspehe. L. 1956 je bila ustanovljena zveza CISV s sedežem v Angliji. Predvsem delavski in kmečki otroci Naslednje leto se bomo vsi tečajniki zbrali na Pohorju, to pot vsak s svojo četo mladih tabornikov. Želimo si, da bi znali svojim varovancem prav tako prikazati vrednote taborništva, kot so nam jih posredovali na gozdni šoli Zveze tabornikov Slovenije. MIRKO BRULC Popravek Z VSEH VETROV ODGOVORI PO TELEFONU Učenci v Rimu si lahko pomagajo pri domačem delu tudi z nasveti po telefonu, seveda — če plačajo njihovi starši za te nasvete letno 44.000 lir. Nova ustanova Telefonski učni center je imel po dveh mesecih vpisanih že več kot 450 otrok. Letos je bila Jugoslavija prvič gostiteljica (organizator vasi je bila Zveza prijateljev mladine Slovenije) mladih ljudi iz različnih koncev sveta. Prepričani smo lahko, da bodo ostali prijatelji tudi še, ko bodo odrasli. In ko bodo po službah, morda bodo z vsem svojim delom širili prijateljstvo med narodi in si prizadevali za mimo sožitje. N. M. „Učitelji“ so diplomantje, stari od 22 do 30 let, ki pa še niso postali kvalificirani učitelji. Delajo šest dni v tednu po šest ur na dan (od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure). Po telefonu dajejo natančne odgovore na vsa vprašanja iz vseh predmetov (narekujejo celo rešitve matematičnih nalog in prevode iz grščine in latinščine). Otroci lahko kličejo in sprašujejo po večkrat na dan. Center kličejo poprečno stokrat v enem dnevu. Menijo, da je tak sistem inštruiranja uspešen, saj stane manj kot privatne inštruk-cije, učiteljem ni treba hoditi na dom, učenec dobi pomoč kadarkoli... To je posebno pomembno za starše, ki so po ves dan zaposleni ali pa za tiste, ki otroku ne znajo pomagati. j V centru delajo tudi psiho-1 logi, sociologi, pediatri in pedagogi. Tudi ti pomagajo staršem z nasveti po telefonu. Poleg tega ima center še rezervni štab učiteljev, ki pridejo na dom, če pomoč po telefonu ne zaleže. delkov, v drugih 30 šolah pa s< ustanovili delovne praktikuifl1 in fakultativni pouk iz avte mobilizma. Učence poučujejo inštruktorji za praktično vož njo. Tako si pridobe učene zadnjih razredov srednjih šol % med šolanjem potrebno te or e tično in praktično znanje poklic šoferja — amaterja in z) poklicnega šoferja. Med njimi j< tudi veliko deklet. UČENJE S POMOČJO VONJA V nekaterih osnovnih šola. ZDA so začeli pri pouku up ^ rahljati papirje, ki diše po toiv tah, pomaranči itd. Te listič pritrdijo na določene učne pf pomočke. Otrok z nohtom V reže v papir in se tako uči tU“rijje z vonjem, „ki je bil doslej z»jjar postavljen" ^ 'la { !dsec Sind aviu ‘ašar z< ejeti 0 o 'azv >■ Ti 4 in ton „AVTO-ODDELKF V ŠOLAH ' V mnogih srednjih šolah gor-kovskega območja v SSSR, pa tudi v drugih krajih uresničujejo (glede na določilo izvršnih organov oblasti — marca 1969) triletni načrt za ustanavljanje avto-oddelkov. Rezultate tega poskusa je marca leta 1972 proučeval kolegij ministrstva za prosveto SSSR. V 32 splošnoizobraževalnih Šolah so zagotovili vse materialne možnosti za delo teh od- SOVJETSKI UČITELJI .lur( V ZAHODNONEMŠKIH ŠOLI ;Ve2 V Zahodni Nemčiji se vs ctni bolj zanimajo za ruščino. Okro On, 7000 učencev višjih razredčiš] osnovnih šol se uči ruščine ot '0-p vezno, 9000 pa jima ruščnUste kot izbirni predmet. Zato sej i; prosvetno ministrstvo v nek-1 pi terih pokrajinah Nemčije p^aji vezalo z zvezno službo za 1 ® ve menjavo učiteljev iz Sovjets! iti i zveze, ki bodo predavali r1 ščino v zahodnonemških šolal Iti, Sedaj poučuje ruščino šest uč ‘red teljev iz SSSR učence višjih ra ejet redov osnovnih šol v Duess kj j. dorfu, Koelnu, Kaiserslautr1 u, ^ Frankfurtu in Kielu. ' d (jni „BLOK POUK“ V ZAHODNI NEMČUI ^ Takcf imenovani ,,bl° i re pouk" so uvedli v 28 strd _ kovnih šolah (vseh jih j er 32%Vc severno-renske Vestfalije. Pfraz, tem sistemu podajajo vsak pre (j( met v intenzivnih „blokih“ jjto ne v obliki ur v vsem šolske® i _ letu. Rezultati pouka še nis1! ■ znani. (edj AKADEMIJA NA SLOVENSKI GIMNAZIJI V prejšnji št. PROSVETNEGA DELAVCA je izšel članek pod naslovom ..Izobraževalna skupnost Celje — Kako do kadrov? “ Na trditev v omenjenem članku „da je najmanj štipendistov iz delavskih in kmečkih družin", nam sporoča celjska izobraževalna skupnost naslednje: Celjska izobraževalna skupnost je v šolskem letu 1971/72 štipendirala za potrebe šolstva 55 štipendistov, od tega 34 na srednjih šolah in 21 na višjih in visokih šolah. Komisija za štipendije omogoča s svojo pohtiko študij mnogim sposobnim dijakom in študentom, predvsem iz delavskih in kmečkih vrst, ki so še pred leti imeli zaradi materialnih razmer manj možnosti študirati na srednjih in visokih šolah. Tako je v preteklem letu prejemalo štipendije 23 dijakov in študentov iz vrst delavskih družin, 11 iz kmečkih družin, 15 iz družin upokojencev, največ invalidov in 6 iz družin uslužbencev. VOJKO SIMONČIČ 4. junija je bila v veliki dvorani celovške delavske zbornice tradicionalna akademija slovenske gimnazije. Prijaznemu vabilu so se odzvaU starši koroških slovenskih srednješolcev, pa tudi častni gostje: generalni jugoslovanski konzul v Celovcu Bojan Lubej, prelat Aleš Zechner v zastopstvu celovškega škofa, vodja manjšinskega oddelka pri .deželnem šolskem svetu, okrajni nadzornik Rudi Vovk, Lojzka Virtičeva, predstavnica sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, prorektor dr. Janez Milčinski s pro-fesoiji ljubljanske univerze, Boris Lipužič, direktor republiškega zavoda za šolstvo, deželni poslanec Koroške Hanzi Ogris, predstavniki iz Trsta ter predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. MLADI OSNOVNE ŠOLE »IVAN CANKAR« j V MARIBORU V prejšnji številki PD se nam je v članku Enakovrednost - temelj enakopravnosti vrinila neljuba napaka. Pravilno: Novi predmetnik in učni načrt osnovne šole za odrasle bodo uvedli v šolskem letu 1973/74. UREDNIŠTVO Udeležence je pozdravil namestnik ravnatelja profesor Milan Kupper. Letos je bila to že 14. akademija v petnajstih letih, odkar obstaja gimnazija. V tem šolskem letu jo je obiskovalo 421 dijakov, med njimi kar 35 maturantov. Tako se je število maturantov v 15 letih povečalo na 286; za prihodnje šolsko leto pa je prijavljenih več kot 70 novih dijakov. Po štirinajstih letih gradijo novo poslopje. Pričakujemo, da bodo letos že v svojem novem poslopju. STANKO SKOČIR Ob koncu šolskega leta učenci osnovne šole ,,lvan C kar" v Mariboru pod vodstvo akademskega kipaija in slika' Gabrijela Kolbiča pripravili kovno razstavo z več kot 2 izdelki. Posebno presenečajo izde učencev petih razredov, če . primeijamo z izdelki učene* višjih razredov. Nekateri uče® te šole so prejeli tudi nagrad, lani pa celo priznanje s svetovi" likovne razstave otroških likor nih izdelkov v New Delhiju. .. Pod vodstvom predmetne: učitelja tehničnega pouka 1* tije Babiča so razstavili v t« nični delavnici izdelke, ki so J naredili pri pouku in v ^ ničnem krožku. Šolsko športno društvo ■, pod vodstvom predmetne 11 teljice telesne vzgoje Iva^ \-Purgaijeve pripravilo v Uniod' ^ dvorani. telovadno akadenjl Poročilo o delu ŠŠD je pre^ predsednik — učenec Iztok k larič; podelili so tudi prizn^Jj tj; najboljšim učencem — spon" ^ kom in športno najboljši n. len športno najboljšeI1Wj' razredu. j % Na akademiji je nastop ^ tudi folklorna skupina. 1 L. FRANCI KK^ 3