Sirota.
                                                                                               Sirotam oUtjiuj gwj4.
j"                                                                                                       S.Gregorčič.
labo jc brlcla lu<" v sobiei predmestja in le motno razsvetljevaia prostor, ki je bil poln britkosti. Na postelji, nad katero je visela slika Matere Božjo, ležala je bleda, prepala žena. PoJasi in tcžavuo je sGpla. Vse je bilo tiho; le som in tj» sc je sliša) vzdita deklice, ki je pred posteljo klelio močila s solzami rjuho. Bolniea videč svojc dete pred seboj, obrne se k deklici in se pripravi, da bi si1 jedenkrat govorila z njo. predno se loči % Zfimlje. Videlo se je, da je zelo slaba in da res ne bode vec dolgo tuej živiini. ^Ljuba Zori.slava!" zafne govoriti, ^ne jokaj. saj ti niž trn koristi. Ako me Ijnbi Bog vzame, usmilili se te bodo dobri Ijudje iu bodo zate skrbeli. Pre-jiioženja ti ne morem zapustiti. ker nič nimamo razven pohištva, ki je pa vže .Tse staro iu slabo. Sorodnikov tudi nimaš; vsi so vže pomrli. Samo jtiden morda še živi, pa sam Bog ve, kjc je. Moj brat uamreč je šel v tujiuo. Izufcil se je bil za trgovea in potem je odžel po svetu. Prva leta je ve&krat doinov pisal. Pozneje so pa izostala pisma, in nič nisem več eula o njem. Ne vem, ali je še živ, ali je vže umrl." Ko je te besede izpregovorila, vatopi atara postrežuica Meta. VideS, da !u6 slabo gori, popravi jo. Potein sede k postelji in vpraša boluico, če kaj žoli. Preslaba od govorjenja ne odgovori ničeBar, ]e z glavo odkioia v zustmojije, da nima nobeue potrebc. nSpat pojdi, Zori-slava!" zaiepcče stara Jleta doklici na uho, nsa.j vidim, da si zaspana. Mati bodo tudi zaspali." Voljuo se uda deklica temu nasvetu in se poda k počitku. Še prej pa oiater poljubi, ki jcj narede križ na ielo. Kmalu poton je zaspala. V sanjah jc viflela mater na rartTaškem odru. Bili so belo oMečeni, in na obeh straneh odra so stali angelji prepe?aje krasno pesni. Nič ni bilo toge, nič žalosti vidnti. Tudi Zuiislavi ni bilo hudo; ssdelo so jej je, kakor bi bila kaka slovesuost napravljena materi na Jast. In ko je bilo treba mater odaesti, niso je zaprli v krsto, nego angelj je pristopil, postavil jej venec na glavo iu vsi skupaj  so splavali  k nebu.    Mati pa so Zorislaro prija7.no gledali.. in jej
2O7_
pošiljali pozdrave. nZ Bogom Zorisiava!" bile so njihove zadnje besede. V tem trenotku pa prebucH Meta Zorislavo in pniv ona jo bila, ki je njeno ime ravookar izgovorila, da je je slišala v spauji. ,ZorisIava. uboga sirota, glej mata-e ni več mej živimi. Urarli sol" Kako nasprotje mej sanjami iu resnieo! Kdo bi mogel popisati občutke, ki so navdajali srce uboge hčerke? Glasen jok se je razlegal po sohi, ko se jo Zorislant zavedla. ,Jlati, Ijnba moja mati!" klicala je v obupu obledela dekliea, a]i brez uspeha. Mati se nigo več ganili. Duša se je preselila v lepa nebesa. Jleta jo jc tolažila in jej pravila, da sc materi dobro godi. ])a je duša srečna pri Bogu iu da je bolje, ie moli za drago mater, nego da bi jokala. Kmalu so prišli tudi znanci in so-aodje ia so položili mator na inrtvaški oder.
Pokopali so l.jnljo inater Zorislaviuo. lzvestno je bila izgaba matero za Zorislavo velika nesreča. Nihfe di bil, ki bi sedaj za djo skrbel, oblačil jo, dajal joj Iiraue iu jo tola/Jl v bridkib urah. Ali Bog, ki živi ptice pod ncbom, tudi Zorislave ni pozabil. Zorislava kleti pred grobom stojg matRre in moli. Poleg nje pa je v molitev viopljena Meta. Vzdihi uboge sirote se čujejo okrog. Orno oblee^Da gospa, držeč venec v rokah, z dveraa d^čkoma se jima pribiiža ter gre dalje s pomilovanjem se ozrši ua klečečo deklico. Ko položi venec na grob in pomoli ofieuaš, vrne se po isteui potu. Deeka jo opozorita na jokajočo deklico in mlajši pravi: nMaraa, glojte, ona dekliea, ki tam moli in plaka je taka kakor naša urarla Jelica." flRes je, Milče," rpčo gospa, ^pojdirao in vprasajmo jo, kaj st* jej je zgodilo. Morda je sirota, ki nima pod milim nebom človeka, tla bi joj pomagal. habko jej kaj dobrega storimo." Podajo se vsi trije k novemn grobu in vprašajo ileklieo, zakaj joka. Zorislava pa le vzdihuje in ua raore oiigovoriti. Mcsto nje pripoveduje Meta tso dogodbo. Precej časa «e še pogoTarjajo pii grolm, dokler gospa ne reče: nDobro! jutri (itidein k vama in se tain še kaj pogovoriino." Na to otidejo. Tudi Meta in Zorislava se podate domov.
Drugo jntro prido gospa s ilirimi otroki k /.orislavi. Povo jcj, da jo vzarae za svojo, ako boče. Kdo ne bi vzprejel v tako žalostnih razmerah t« dobrotljive ponudbe! Kako je hvale/.nosU utripalo srce mladej dekliei, ko je čula lo ponudbo! S solznimi očmi poljubi gospej roko t znamenje, da je ladovoljna. ,8edaj pa, Ijulvi moji, vicinite v svojo srcdo Zorislnvo! Ooa je od danes vaša sestrica. Stauko, Milče, Mirka, Dragiiia podajte jej roke." In vzeli so jo v Bredo iu jcj zaželi prav po otroško praviti, kako jim je doma prijetno; kake igraee jnu je sv. Miklavž priuescl; da Stanko v šolo hodi; da je Mirka dobila za god veliko punieo in še druge take stvari, ki tlelajo veselje nedolžnim otrokoin. Kmalu potem so otišli vsi z Zorislavo. Meta je dobila nalogo, da vse drugo primenio nrpdi.
Pri tej prijaznej in dobrej družiui jo odslej živela Zorislara. Dobro ae jej je godilo. Ker jo \Hlela poleg sebe vcdno le veaele obraze, pozabila je ča.soma na žalost. Lice se jej je zopet porudečilo in prejšnja veselost se je vruila. Kastla je polagoma v lej obitelji in se po pridnosti in zvestobi od vseh odlikovala. Še eelo njeni sedanji bratci in sestrice so jej priznali, da je 6na najpridnejša in da samo ona Dajraje služa.
fiospa, ki je Zorislavi toliko dobrot storila, bila je vdova nekega grašiSaka. Ko je njfu soprug umr), prodala jc posestvo in denar miloiila.   Potlej so se
308
vsi preselili v mesto in žireli od obrestij. Jeliea je bila najstarejša hči. Ne-kega dne pa je začela glavo povešati in tiha postajati, da-si je bila drtigače veduo vesela in živa. Kakor cvutica jo venela in lcmalu morala v posteljo. Umrla je v veliko žalost matero, bratcev in sestra. Mcsto Jolicc je bila sedaj Zorislava. Labko se je shajalo. ker ni bilo treba mnogo trošiti. Eo 80 pa začeli vsi v šolo hoiiiti in veSji postajali, množili so se tudi troški. Vzlasti ko je Stanko po dovršcnih latinskih šolah š<?l na Dunaj, bila je v hiši velika b6da in stiska. Vedno so dohajala pisma z Diinaja, da je treba denarjev. Stauovanje. hrana, knjige, vse je bilo tarn silno drago iu zato je Stanku de-narja vedno primanjkovalo. Mati so mu seveda inorali pošiljati denarjeT, da Di stradal, zato pa so morali doma slabeje in zelo skromno živeti. Milče, ki je bil leto mlajši od Stanka, vstopii je v bogoslovje. Zorislava, Mirka in Dra-gica so pa dorastlo in poiuagale materi pri bišnib opravtlib.
Večer se je bi! storil, in prijetcn vzpomladauski zrak je izvabil iz sobe tri sestrice, da 80 žle na vrt delat in se to in ono razgovarjat. Kar pokličejo mati Zorislavo v hišo. Zorislava takoj stopi v sobo in zagleda na stolu sedečega gospoda. Ta se hitro dvigne in jej gre naproti. nLjuba Zorislava!" vzklikue ntakšua si, kakeršna so bili tvoja rajnka mali, ko sem žel na tuje." Osupela deklica zarudi iu ne ve kaj to pomeni. a kmalu se spomni onega žalostnega večera, ko so jej mati pripovedovali, da imajo brata na tujein. Spozna torej, da je ta gospod njen ujee. Veliko je bilo veselje, ko prideta tudi Mirka in Dragica v sobo iu začne ujec pripovedovati, kako je potoval po raznih dežolah. Pripovedoval je, da se je nekoč ravuo vrnil s popotovauja na Dunaj. ko je od nekega znanca zvcdel, da je Zorishtvina niuti umrla. ^Mislil sera," tako nadaljuje ndajc tu popolnoma resnično. Mnogo ]et pozneje sem še-le zvedel, da se je dotitni zoanec zmotil, iu da je le sestričiua umrla, ki je pa slučajno iniela isto inni. Zaio tudi nisem vefc domov pisal. Pozneje sem v doraažem kraji pozvedoval po sestri, pa nihče ui vedel, kje je. Nekateri so pravili, da se je omožila in z možem otižla v oddaljeno mesto. Drugega nisem mogel zvedeti in mislil sem, da je tudi ona umrla. Zadnjič pa pridem na Dunaji z gospodom Stankom skupaj, in ta mi mej drugim tudi to povo, da si ti Zo-rislara scdaj tukaj. Na Dunaji sem si napravil precej premoženja. Starost pa je bolezen in eloveku se več ne Ijubi tako truditi so kakor v mladoati. Prodal sem vse, kar sem imel posestva iu serakuj prišcdši, mislim, f tem mestu preživeti mirno svoje posleduje dni.
Odslej ni bilo v tej hiši nobene stiske več. Zorislavin ujec je skrbel za Stanka na Llunaji. Ko je vse izpitc Dapravil, dobil je dobro službo. Tudi Milče je vie postal duhoroik. — Nekega dne pa je stala Zorislava s Stankom pred oltarjem. Milče je pristopil v mašniskem oblačilu ter ju za vse življeoje združil. Zorislava je dobila od ujca veliko doto. Z veseljem se je spominjala tistih dnij, ki jib je preživela v prijaznoj obitelji. Pogosto sta s Stankom obiakovala mater, ki je bila vselej Tesela ob njijuem pribodu.          Branimir.
MV* Dalje v prilogi, 1fe|