C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e sabato. - 20 febbraio 1926. Posam ezna številka 25 stottnk. Izhaia: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Siane za celo leto 15 L » pol lefa 8 » » četrt leta 4 » Za inozemsfvo celo leto lir 40. Na naročila Inez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 14 V Go ridf v soboto 20. februarja 1926, utoix. Nefrankirana pisma $e ne sprcjemajo. Oglasi se raeunajo po dogovoru in se plačaio v naprej. List izdaia konsorci) »GORIŠKE STRAŽE«. Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mamell štev. 5. — (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308. Öd feme k lucl. Veseliačenje in hrupno, včasih tudi hreščeče življenje zadnjih Pustnih dni, je za nami .Ko je na Pepelnično sredo v jutro hlical cerkveni zvon vernike k pepeljenju in ko so slišali tisoči od maziljenca Gospodovega pretresujoč opoinln: »Memento homo . . . Spomni se cIo* vek, da si prah . . .«, tedaj je v srcih dobvo mislečih s podvojeno silo zakoprnela ljubezen in z ago r el a živa vera. Kakor bi trenil, je po* stulo vsem jasno in očito: v svetem Postnem času živimo, v resne, na- šemu notranjemu doživetju posve- čene dneve stopumo. Postni dnevi! Kako bistveno se ruzlikujeio od razigranih, poskoč* nih pustnih dni? Med tern ko so slednji z nekako blagohotno priza- nesljivostjo prepuščeni zunanje; tou, lahkomiselnemu, po površnosti hlastajočemu človeku, so prvi na> rnenjeni njegovi notranji poglobit- vi, njegovemu duševnemu življe? nju. Postni čas je čas vzdržnosti in saniopremaZovanja. Že v vsakdan? tern živlienju se očituje ta znaoib na poteza postnega časa: Cerkev narn nalaga vzdržke in poste ter zahieva, da z izpolnjevanjem nje? nih ukazov tudi na zunaj spričuje? too svoio zvestobo in pokorščino. še bolj kakor v vsakdanjem, te; lesnem živijcnju moramo syojo bo- guvdanost podčrtati in podkrepiti v svojem notranjem čustvovanju to mišljenju. Cerkev nas v postnih dneh z vsemi svojimi obredi, praz? niki in opomini kliče in vabi, da bi šli sami vase in bi onravili s set boj in svojim Bogom obračun, da bi zavladalo v nas zopet kraljestvo bozje. Najresnejši dnevi v letu so Postni dnevi. Cerkev num hoče v njih dokazati vso minljivost in ničevost človeškega pehanja. S svo? jimi trdimi besedami hoče okre* Piti našo voljo, z očiščenjem naših sre nas hoče prekaliti v nezlomjive značaje. S svečano resnostjo nam kaže not za Učenikom, ki hiti svo* temu trpljenju nasproti. V daljavi zremo vrt Getzemani, pred nami \staja krvava Golgota. 7.a\ost ob? temlje naša srea, v tugi drhte naše duse. Toda kakor je v času prvih kristijanov iz temnih katakomb do- fte/c? pesem trdno verujočih, zato Pa zmagujočih sre, tako tudi v jed? ko samozatajevanje in navidezno Urniranje pogreznjeni postni dnevi niso znanilci smrti, temveč sumo nepremagljiv predhodnik velikega dneva vstajenhi, — /.mage Solnca. Bratje, tudi mi živimo v postnih dnevih. Časi opresnih kruhov so Prišli nad nas. Kamor se obrnete v deželo, od vsepovsod čujete vzdihe in tožhe. $e nikoli ni bilo med na? to/ toliko bede, še nikoli naši lonci niso bili tako prazni, še nikoli naše življenje tako betežno. še nikoli borba za vsakdanji kruh tako obup- na, tako odjekuje po naših hribih in dolinah, po nasih brdih in do; bruvah. Razumemo, vemo in poznamo! Toda ali nismo svoje nesreče v niarsičem sami krivi. Ko je bilo vsegu v obilici, tedaj nismo mislili na bodočnost. Razmetavali smo, kakor bi črpali iz čarobnep,a vrelca. [n še sedaj, ko sta bila skrb in beda Že na hišnem pragu, ali smo se streznili in spametovali? Priznajmo si odkrito, da večinoma — ne! Ve? too, da se pred tern očitkom marsh komu zašibe kolena in vidimo, ka* ko marsikdo v mrzličnem strahlt motri bodočnost. Res, grozeč je molk, ki stiska naša srea k tlom, toda kdor prisluhne, čuje oživljas jočo pesem skozi noč: je odmev resnih naukov, ki jih daje Cerkev svojim vernikom^v üoslnih dneh. Ne samo v tvojem verskem življe- nju, iemveč fudi v vsem tvojem ostalem zivljenjskem udejsivovai nju, ntij ti bodo vekovite božje resnice merilo in vodilo. Zavejmo se vsi, kar nas enega rodu biva v Julijski Krajini, z vso pošteno in možato odkritosrčnost; je, da je naša bodočnost v samoza; tajevanju in samopremagovanju. Otresimo se glupega zapravljanfa in postanimo varčnif Očistimo na* sü srea vseh malodušnih izgovorov, dajmo slovo breznačelnemu kole? banju za slepilnimi gesli in izkore: r:\nimo iz nas mamljva načela se- bicnosW Če bomo svojo notranjost tako preobrazili in jo postavili v sveto službo neporušnih resnic, ki tako veličastveno odmevajo iz postnih dni, potem, prijatelji, bos dimo brez strahu: Tudi nam bo brezil zor vstajenja. Kaj se godi po sveiu? Še odmevajo po Evropi Mussoli* nijevi in Stresemannovi govori za* stran južnih Tirolcev. Najbolj je vznemirila nekatere kro^e v Av; striji Mussolinijeva izjava o meji na Brennerju. Tirolski deželni zbor v Inomostu je takoj poslal vladi na Dunaj posebno pismo, kjer spra= sine ali misli Avstrija v svojo obrambo in za mir v srednii Evropi j nastopiti pred Zvezo narodov. Razburjenje v Avstriji. »Corriere della Sera« poroča, da so ti glasovi vzbudili veliko hrupa in vznemirjenja po avstrijskih me* stih. Fašistovske in nacionalistične avstrijske zveze so začele lepiti pla* kate z naslovi »Mislite na južno Tirolsko«, »Ne kupujte italijanske- ga, blaga«. Posebno v Gradcu je za* vladalo v zaeetku tega tedna veli< kansko ogorcenje. V torek so nale« pili plakate, kjer so naštete razne vrste blaga, ki se uvaža v Avstrijo iz naše države. Spodaj pa se bere: »Ne kupite ničesar, kar prihaja iz tistih rok, ki silijo naše brate na ju/nem Tirolskem, naj se raznaro* dijo«. Zvečer so se pa vrsila veli« ka protestna zborovanja, kjer so nastopale odlične vodilne oseb* nosti. Viden znak tega razburienja in ogorčenega zavzemanja za tirolske Nemce pa je interpelacija socialne- demokratske stranke kjer v^rašuje ali misli vlada vprašanje južne TU rolske predložiti Zvezi narodov ali ne. Pomenek med Mussolinijem in avstrijskim poslanikom. Ta interpelacija, na katero bi moral odgovarjati zvezni kancler v parlamentu bi lahko povzrocila nove zapletljaje z Italijo; vlada se je bala, da bodo nacionalisti za* gnali še večji hrup in tako mesto koristili bratom na Tirolskem, po? slabšali odnošaje med Avstrijo in I Italijo. Zato je vlada naročila svo* { jemu poslaniku drju Eggerju v RU mu, naj obišče italijanskega mini- | strskega predsednika. V sredo sta sc res pomenila avstrijski poslanik in Mussolini. Ta je izjavil, da je s svojimi besedami o brennerski me* ji hotel le poudariti, da ne bo Ita* lija nikdar dopustila spremembo sedan jih mej. Tudi ne more dovo* liti, da bi se avstrijska republika priključila nemški. Vznemirjati pa moena Italija nikakor noče šibke Avstrije, ker nc bo nikdar noben kombatent prekoračil Brenner. Take izjave so nekoliko pomirile avstrijsko vlado. Sklenila je, da ne pošlje za zdaj nikake spomenice na Zvezo narodov, sicer bi se duhovi v Srednji Evropi še bolj razburjali. Ramekov govor pred poslanci. V sredo je odgovarjal avstrijski zvezni kancler Kamck na interpe? lacijo socialnih demokratov. Pove- dal je o razgovoru med avstrijskim zastopnikom in Mussolinijem ter o izjavah slednjega. Nato je nadalje* val kakor poroča »Corriere della Sera«: »Sedanja fašistovska vlada ni držala danih obljub o široko* grudni politiki napram narodnim manjšinam. Po letu 1923. so se v Poadižju, kakor izjavljajo visoki italijanski dostojanstveniki sami, vpeljale take upravne odredbe, ki niso imele drugega namena kot naglo poitalijančiti Nemce v Poa« dižju. Taki ukrepi so vzbudili pov^ sod koder bivajo Nemci veliko in enodušno ogorčenje. V Italiji se vedno poudarja da se ie ta gonja umetno začela. Da, se ie začela, to* da povzročili so jo ukrepi italijan? ske vlade za Poadižje. V Italiji se sprašujcjo, zakaj se pa za druge ločene brate tako ne zavzamemo kot za one juzno od Brennerja. Jaz odgovarjam, da za- to, kcr ni v nobeni drugi državi nemška narodna manjšina podvr* žena nopolnemu raznarodovanju.« Pomirjevalne izjave. Potem je zvezni kancler omenjal, da Avstrija seveda ne misli s silo osvoboditi južnih Tirolcev in da se vlada ne strinja z bojkotom proti Italiji. lzjavil je tudi, da vlada ne bo predložila vprašanja pred Zve* zo narodov, ker je Mussolini po* jasnil svoje besede in ni več vzro* ka za to. Nato želi, da bi se spet do* seglo soglasje obeh držav. »A za* to,« pravi, »je potrebno, da piše fa* šistovsko časopisje v boli mirni obliki. Če se to ne pomiri, potem tudi ni mogoče zahtevati od našega tiska in našega javnega mnenja, naj bo popolnoma hladnokrvno. /^clim pa iz vsega srea, da bi se vsi, kateri so v to poklicani, trudili za skupno dobro obeh narodov in južnih Tirolcev.« S tern govorom bo menda zaklju* čen besedni boj diplomatov zaradi nemške narodne manjšine. Italijan* ski listi sicer pripominjaio, da se prav nič ne tresejo pred mogočnim tonom ministra šibke Avstrije in se za to ne brigajo. Kot zaključek teh boiev povze* ma »Corriere della Sera« iz dunaj* ske »Neue Freie Presse«: Italija naj se zave, da se ji ni treba prav nič bati mirnih in delavnih 230.000 Nemcev v Poadižju. Italianizacija Poadižja je za kraljevino Italijo brezpotrebna in tudi nasprotuje na* čelom človečanstva in je vrhu tega še vzrok, da se kalijo dobri odno* saji med dvema narodoma. Pametne in tehtne besede! Naj bi le odmevale križem Evrope, poseb* no pa v vladnih palačah, koder le preradi kujejo bodočnost narodov brez narodov. DNEVNE VESTI Postni pastirski list. Naš knezo*nadškof je izdal post* ni pastirski list. V njem opisuje pomen novega praznika »Kristusa Kralja vsega človeštva«, ki ga je papež razglasil na zadnji dan pre* tcklega leta. Prav umesten je dandancs opo* min iz pastirskega pisma: »Čim bolj ko se ime našega Zveličarja v jav* nih shodih, političnih zborih in v uradih zamolčuje, tern glasneje ga moramo mi katoličani povdarjati, častiti in njegovo kraljevsko cast in oblast naglašati.« Osebna vest. Veleč. g. Pavle Jelovčan, kurat na Livku, je nevarno obolel. Pripo* roča se g. sobratom in drugim znancem v memento in molitev. Ne hujskajte zopet! List »Gazzettino« iz Benetk, ki si je že ob zadnjem vrtojbenskem do* godku priboril sramotno slavo, je v eni zadnjih številk spet napisal, da so zločinske roke oskrunile vojaško pokopališče v Avčah. Spet je bilo vse na nogah; v vasi oddelek 12 orožnikov s stotnikom iz Gorice, ljudstvo pa vse prepla* šeno. Kaj je bilo? Na nagrobnem križu poročnika Montanarija, ki je padel na Banjšicah, je bila razbita njegova fotografija na porcelanu. Ljudje pravijo, da je bila porcelan* ska ploščica vsled dolgega deževja že sama razpočena in so koščki sa* mi odleteli. Včeraj se je pa zvede* lo, da je neki preoblečcni orožnik dobil od 12*letnega fantiča izjavo, da je on s svojim tovarišem med igranjem zadel ploščico s kamenč* kom in jo razbil. Tako poroča tudi »Piccolo«. Vendar so orožniki are* tirali znanega mladeniča Avgusta Kovačiča in ga odpeljali v Kanal. Preiskali so tudi njegovo stanova* nje, toda niso ničesar našli. Zdaj pa praviio. da je Kovačič pomagal pretepsti neke.L'a fašista. Cela vas pa priča, da je bil mladenič v tistem času bil skupaj s prijatelji. ("emu to, se sprašujejo ljudje vsi prestra* šeni, da bo sledilo šc kaj hujšega. Oblastva opozarjamo, naj nikar zo? pet nc nasedajo nekaterim hujska* čem, da se ljudstvo ne bo brez po- trebe razburjalo. Brez tujih rok naj orožništvo dožene, če ima zločin o razbiti pločici kako ozadie, potem naj le kaznuje tiste, ki so krivi. Naši bratje v Lužicah. Ob rcki Odri na Pruskem živi par stotisoč lužiških Slovanov. To so ostanki nekdanjih slovanskih rodov, ki so bivali po vsej pruski zemlji do rekc Labe na zapadu. Ker so narodna manjšina, se Nemci prav nič ne zmenijo za njih upra* vičene zahteve. L. 1919. so lužiški Slovani poslali odposlance v Žene* vo, da poprosijo »Zvczo narodov« za pomoč. Ko so se odposlanci vr* nili domov so Nemci vodjo odpo* slancev vrgli v ječo. Zdaj se bodo naši krvni bratje ob danes nemški rcki Odri spei ^brnili na »Zvezo narodov«, da jim pomaga do na* rodnih in jezikovnih pravic. Odborova seja društva »Skalnica« bo v nedeljo dne 21. februarja t. 1. ob 4. pop. v društvenih prostorih, Via Mameli 5. Predsedništvo. Sttan 2. »GORI^KA STRATA« Poroke. Poročili so se minuli teden v Alojzijeviški kapeli v Gorici vrli društverii odborniki gg. Lavrenčič Franc iz ugledne družine Mcžnarje* ve na Planini pri Vipavi z gc. Tre* vižan Frančiško iz Dolenj in Jakob Laharnar iz Straže pri Cerknem z gč. Julko Tušar istotam. Poročal je g. prof. Tercelj. Novoporočenim želimo božjega blagoslova. Nevednost. Turinški vseučiliški profesor Fr. Cosentini izdaja v petih jezikih časopis »Vox populorum« (Glas narodov), ki naj bi bil ncpristran* sko glasilo o vseh socialnih in poli* tienih pojavih v Evropi. Kljub vsem lepim naslovom pa moli iz raznih elankov grda nacionalistiena peta. V eni zadnjih štcvilk piše o tirolskih Nemcih in se dotika tudi naše narodne manjšine. Bravec pa takoj razbere, da elankar ponolno* ma nič ne pozna naših razmcr, ka* tere povsem po svoje prikroja in razlaga. Pravi, da je značilno, da se nismo Julijski Slovani še nič pritožili na mednarodno javnost in govori o številnih fašistovskih škvadrih. Kakšni očitki bi na nas leteli, če bi se zatekli v mednarod* no javnost, in kako je s slovenski* mi skvadristi, o obeh teh dveh vprašanjih jc najbolje, če molčimo in samo pomilujemo nepristranost »Glasa narodov«. Za upokojence. Društvo dfržavnih upokojencev za Julijsko Krajino sporoča, da je ha njetfovo posredovanje vlada podaljšala rok za vložitev rekurzov na računski dvor v Rimu proti dekretu od 23. 10. 1925. Rok je po* daljšan do 31. marca. Rekurzi naj se pošljejo aruštvenemu odvetniku dr.iu S. Bianch'i*ju v Trst, via Torre bianca 27. Joj, še jih ni koncal Uboga »Struža«! Posebnega iaj? nika bo morala plačuti za »žalujoče ostale«, ki bo zapisaval ogorčene proteste, da jih ni »Straž.a« omeniia v Piscntijevi osmrtnici. Niso bili zadovoljni, da.bi »Straža« poveda? /ct kar število izpuščenih »žalujočih osiaHh«, vsak posamezen z vsemi časlmi hoče biii omenjen. Rodo; in domoljubna »Edinost« neče več po* magati pri tem narodnem delu, zas to mora »Straža« sama poslušati izlive ogorčenja. Pa naj bo; oghv sili so se forej še: Giuseppe J e r k i č, učitelj v Sv. Križu, dopisnik »Nove dobe«, nuvdušen pristas Wilfano* vih idej o slogi in edinosti, je navs duševno pomagal razgnaii slovenski občinski svet na Vipavskem. Andre j Vodopivec učitelj in snopar iz Dornbcrga, nje? ga dni brumni Sokvl in edinjaš. u č i t e 1 j Z g o n i k, v Kojskem, vreden braicc prvegu, seve fudi Sokol, potem si je srajco umazal. učitelj Makovee na Vogrskem, pvej v Grgarju, kjer je se udejstvoval s palico med slovenskimi kmeti ob času vo? Hiev, velik agitator proti viiui, silno rad prebira »Edinost«. Jugoslovanski vojni dolg. Jugoslovanski finaneni minister Stojadinovič se je vrnil od poga* janj z Amerikanci dornov. Ni pa doscgel poscbno rožnatih uspehov. Jugoslavia bo morala plačati ves vojni dolg. Dovolili so ji le pet let odloga, notem pa mora v teku 60 let plačati vse kar je dolžna. Letno bo morala odplačevati po 4 miljo* ne dolarjev ali v sedanii dinarski valuti po 200 miljonov dinarjev. Ni baš malo. Pouk. »Piccolo« piše, da je češka vla- da pisala svojemu poslaniku v Ri= mu, nai ouči tarn vse tiste, ki so govorili o »tiranskih« postavah na- pram narodnim manjšinam v Čc* hoslovaški, da takih postav na Če* škem ni. Mi smo pa tudi dejali, da bi bili zadovoljni s takimi »tiran* skimi« odredbami, kakršnim so podvržene nemške narodne manj* sine na Češkem. Dolžno pismo. Ameriška vlada je odstavila z dnevnega reda senatske zbornice sprejem italijansko * ameriške po? ^odbe zastran vojnih dolüov. Pravi, da ie proti pogodbi v senatu dosti nasprotnikov in da bo to dolžno pismo predložila senator iem v sprejem, ko se duhovi boli pomi= rijo. O »Socialni čitanki« piše dr. Dolman v zadnjem »Uči? teljskem listu«. Ocenjevalec knjii*o hvali in jo priporoča. Ne vemo, kaj pa misli z besedami, da bodo ljudje našli v čitanl^i »marsikaj dobre.Lja vkljub strankarski tendenci, ki se pojavlja skoraj v vseh člankih«. Gospod doktor bržkone zamen* juje krščanstvo s strankarstvom; da pa knji.(4o preveva skozi in skozi pravi krŠčanski duh radi priznamo in celo trdimo, da je prav to, kar daje veliko vrednost. Res ie tudi, da »vkljub vsemu razpravljanju v »Soc. eitanki«, še vedno stojimo pred odprtim socialnim vpraša* njem«; saj ena knji^a ni še nikjer zla odpravila. Toda dajmo se vsi in tudi g. ocenjevalec ravnati po njenih naukih, pa bo socialno zlo izginilo samo ]^o sebi. Naš glas v italijanskem slovstvu. Januarska in tebruarska številka italijanske slovstvene reviie »I no? stri Quaderni« objavlja same od* lomke iz slovanskega slovstva. Po* daja češke, poljske in ruske pisate* lje. Od slovenskih pa je prevedenih vee novel Ivana Cankarja in naše* ga rojaka Franceta Bevka. Da smo na jasnem! »Edinost« od torka odßovarja v dolgoveznem clanku na moio ugo= tovitev v predzadnji »Gor. Straži«, da ima edinost le v debelo tiska* nem naslovu, v dejanjih pa ne. Od= govor me je še bolj potrdil v za* vesti, da sem prav domneval. Iz ' dolgega odgovora, v katerem se dobršna polovica prav nič ne tiee mojc zadeve, sem razbral: 1. »Edinost"- smatra »da so ostala narodna in nestrankarska društva tista, ki so velanjena v tržaški »Prosveti« in goriški »Zvezi pro? svetnih društev.«« Torej le brezkr? ščanska društva so narodna. 2. Vsa ostala društva so stran* karska, torej menda nenarodna. 3. »Edinost« zato ni hotela priob? eiti mojega dopisa, oziroma vabila za prireditev rihenberškega in šta= njelskega prosvetnega društva, ker sta ti dve včlanjeni v Prosvetni zvc? zi, torej sta nenarodni, strankarski. Klobuk dol pred to modrostjo gospodov, ki imajo visoke sole! Mi priprosti kmečki ljudje smatramo, da smo narod vsi, ki živimo in se trudimo na grudi naših očetov in ne le gospoda v Trstu. Drugič, da ni naroden le tisti, kateri trobi v en rog s tako zvano ediniaško go* spodo, ki je ustanovila svoio »Zve* zo prosvetnih društev« še le davno potem, ko je Prosvctna zveza plo* dovito delala. Prav tako niso na* rodna le tista društva, katerim da* je urednik »Edinosti« to spričevalo, marveč še bolj ona, ki se resno tru* dijo za pros veto brcz javnih plesov po Gorici ali Trstu. Za nas dela na* rodno tisti, ki hoče nas moralno in gospodarsko utrditi, ne pa tisti, ki sam sebi hvalo pojc in deli z viso* kega dol narodne naukc. Smatra* mo pa tudi kršeansko Prosvetno zvezo ravno zaradi poudarjanja nravnih kršeanskih načel za bolj sposobno naš narod v težavah utr* diti, kakor pa »Zvezo pr. dr.« in »Edinost«, ki se še besede krščan* ski izogiblje in smatra krščanstvo in vse kar ne hvali tržaških gospo* dov za strankarstvo. Zdai vsaj ve* mo, da ti pod besedo »narod« in »delo za narod« razumeio le pri* staše tržaškega političnega društva in agitaeijo in slavospeve na nje* gove vodje. Ob koncu pa prosim, ker se mi vsako nadaljnje prerekanie zdi brez potrebe, naj bi nas »Edinost« ne slepila več s svojo dvoreznostjo in naj jasno pove, kaj so niena načela in njeni cilji. Da je pa vsai malce pokazala svojo barvo pri svoji »na* rodnosti«, sem tudi zadovolien. Vidmar Franc, Polje, Rihemberk. GOSPODARSTVO. Vojna odškodnina. Obljubili smo že vojnim oško* dovancem da bomo poročali v »Gor. Straži« o določbah novega zakona od 10. januarja 1926. n. 47. Novi zakon nudi vojnim oškodo* vancem tri ugodnosti. Prva ugodnost. Člen 1. določuje predvsem olaj* save za hitrejšo rešitev vojnood* škodninskih prošenj, pri katerih se ni mogel doseči konkordat pred uradnikom finance. Stranka ni bila zadovoljna s svoto, ki ji jo je po* nujal uradnik. Podpisala je tako* kozvani concordato mancato in zato je bila njena vojnoodškcdnin* ska prošnja izročena vojno * od? škodninski komisiji, da jo ta reši. Prošnja pa je eakala rešitve 1, 2 in 3 leta in leži mogoee še danes niir* no in vsa zaprašena pri komisiji. Kaj boš napravil? Če hočeš, da se rPvoja prošnja v kratkem reši, vloži prošnjo na taj* ništvo vojno * odškodninske komi* sije, pri kateri leži sedaj tvoja prošnja, da hočeš doseči poravnavo pred posebnim posredovalcem (Na* slov: Al Scgretariato della Com* missione d' accertamento e liquid dazione dei danni di guerra n. pr. in Gorizia.) Posredovalca imenuje finaneno ministrstvo. Prošnjo mo* raš dobro utemeljiti. Vojnoodškod* ninska komisija izroči tvojo vlogo in vse akte tvoje vojnoodškodnin* ske prošnje finančni intendenci. Fi* nanena intendenca ti na to sporoči, kdaj se bo nahajal dotični uradnik« posredovalec na mestu vojno * od* škodninske komisije, ki bo poizku* VACLAV JBENEŠ - TfiEBlZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana lz češčine prevel dr. Fran Bradač. (Dalje.) »Ako imate kaj časti, pojdite proti meni z očmi v oči, drug za drugim, a ne zahrbtno kakor tolo* vaji!« Namesto odgovora pa so se Žu= lovcu zakrohotali in, preden se je nadejal, ga je držalo šest moenih rok za rameni in ga vrglo na tla; zvezali so mu roke in noge z jer* meni, ki so si jih odpasali hlapci — Kristina je klecala pri vojaku z raz* puščenimi lasmi ter si lomila roke nad glavo. »Kaj s tem le mrtvecem, gos* pod?« je vprašal nekdo izmed hlap* cev. »Vrzite ga v reko!« je ukazal sta* rejši brat. »Saj je bil itak brezbožnež!« »Res je, gospod oskrbnik; malo* kdaj smo ga videli " cerkvi, je pri* trjeval hlapec. »Mojega ljubega očeta v vodo?« je kriknil mladi mož, ki je imel zve* zane roke in noge. »Bog v nebesih jih bo kaznoval za to!« Lastna kri je klicala proti očetu in bratoma kazen iz neba. Mladi mož je poskusil raztrgati vezi; toda jermeni so se mu le še bolj zarili v kožo, da je brizgnila kri. »Bog jih bo za to kaznoval.« Kristina je že vdrugič klicala pra* vičnega Boga k sodbi proti očetu in bratoma. Berounka je naglo močneje za* šumela, njeni valovi so pljusknili pod vrbo in mladi mož je zakričal na vse grlo, iz iskrene sinovske dušc: »Moj dragi oče!« »Kmalu — boš čul — kako jih bo Bog kaznoval!« Kristina je že vtretjič klicala božjo kazen, brata pa sta se zakro* hotala, da je celo hlapce obšla gro* za> kakor da jim nckdo sega na grlo. Prav tedaj je stoletni vran straš* no zakrakal nad njihovimi glavami in gospod oskrbnik je jezno siknil: »Črna pošast, takoj jutri dobiš svoje placilo!« Mladega Žulovca so zadeli hlapci na ramo, gospod Blasius in mlajši sin sta zajahala konja, starejši pa je prijel hčerko dvorljivo pod paz* duho. »Če ti je bil dober metlarjev sin, čednostna sestrica, se menda ne boš branila brata? — Že dolgo se nisva videla. — Le nikar se mi ne iztr* guj! — Če si v mraku sedcvala s fanti, se vendar ne boš sramovala brata! — Kdo bi si bil mislil kaj ta* kega o naši Kristini? — Še govoriti ni znala? — Niti v oči pogledati si ni upala moškemu! Sedaj pa sedi z njim roko v roki in oči v oči!« Kristini sta pri teh bratovih be* sedah zagoreli lici, v glavi se ji je vrtelo, noge so se ji šibile in oci niso videle niti za korak pred se* boj. Baklje so svetile jasneje in jasneje. Že davno ni videla svojih bratov; toda take razuzdanosti bi se ne bila nikoli nadejala. Ko so v Budnjanih videli žar sko* zi okna, so se križali in jadikovali: »Bog z nami! — Zopet čudno zna* menje!« In tale zarja je bila res eudno znamenje! Gospod oskrbnik je jahal in ni izpregovoril besede. Tudi na vpra? šanja mlajšega sina ni vedel odgo* vora. Strašni naklepi so se mu po* dili po glavi. Vsa njegova hinavska duša je zadivjala proti otroku, ki je po njegovem mnenju tako kruto kršil četrto božjo zapoved. Je že tako od vekomaj, da so strogi opo* minjevalci proti samim sebi naj* bolj prizanesljivi. Mladega Žulovca so vrgli v ječo v ogromnem četverostranem stol* pu, kjer je baje za kralja Vaclava često opravljal krvnik svoj strašni posel. Kristino je oče lastnoročno zaklenil v njeno spalnico, ki je imela zamrežena okna. In ko se je prepričal, da stoji pred ječo pri vratih, z železom obitih, straža, je sedel s sinovoma k veeerji. Toda tako nemirno že dolgo niso sedeli za mizo. Vsak hip je zažvenketalo okno, včasih, kakor da je kdo s pr* stom potrkal na šipo, včasih tako, kakor če v temni noči budi sosed soseda, da gori v vasi. »To je veter oče!« je rekel sta* rejši sin. »Zunaj se niti stebelce ne gib* lje!« je ugovarjal mlajši. In komaj so sedli za mizo, že so čuli, kakor da je nekdo s petjo udaril po oknu. Vsi trije Sektatorji so hitejli k oknu, da se prepričajo, kaj je to. Toda povsod je bilo tiho kakor v grobu, niti korakov nočne straže ni bilo slišati, kakor da so naj bolj mirni easi in človek lahko brez skrbi zadremlje pri odprtih vratih. Potem so imeli nekaj časa mir. »Kaj z njim, sinova moja? — Karlštejn ima še vedno sodno pra* vo in jaz sem sodnik nad življen* jem in smrtjo v vsem rukajšnjem okraju. Vidva pa poneseta v Pra* go poročilo, da so tukaj ujeli šved* skega ogleduha in so ga na Karl* štejnu justificirali.« »QORiSKA STRA2A« Stran 3. sil doseči s teboj poravnavo — kon* kordat. Če dosežeš s tern posredo* valcem poravnavo, je prav; če pa nc boš mogel tudi tu uspeti, potem bo o tvoji prošnji končno sklepala ponovno vojno * odškodninska ko* misija. Konkordat, ki fia skleneš s posredovalcem je končnoveljaven; od dneva, ko si podpisal konkordat pred tern posredovalcem, ne boš več plačeval obresti od predujmov, ki si jih prejel na račun vojne odškodninc; vojna odškodnina, ki se jc določila potom posredovalca se tudi prej izplača ko druga. Rekvizicije in novi zakon. Znano je vojnim oškodovancem, da je bil do sedaj pooblaščen iz* plačevati predujme na račun av* strijski rekviziciji finančni minis? ter. Novi zakon pa določuje v čle* nu 11, da bodo v bodočnosti dolo* Čevali te predujme finančni uradi sami ali pa okrajne vojno * odškod* ninskc komisije, ko fire za snorne vojno * odškodninske prošnje. To oblast pa imajo finančni uradi in komisije samo tedaj, če ne prese* fiajo rekvizijske prijave 5000 lir predvojnih pri stavbah in 10.000 lir Pri drufiih vojnih škodah. Do 31. marca. Opozarjamo vojne oškodovance tudi na to, da je bil rok za vlaganje prošenj na račun rekvizicij podalj* šan do 31. marca 1926. Obnovitvena dela državnih tehničnih oddelkov. Vojnim oškodovancem je dobro znan zakon od 24, avfiusta 1921. Proti temu zakonu so se borili voj* ni oškodovanci takrat, ko so imeli skupni vojno « odškodninski odbor v Gorici, ki je branil njihove pra* vice. Zakon določuie, kako bodo morali vojni oškodovanci odplače* vati državi dolfi za obnovitvena dela, ki so jih izvršili državni teh* nieni oddelki (fienio militare, di* partimento tecnico itd.) Novi za* kon pa določuje, da ne bodo vojni oškodovanci plačali ničesar državi zaradi povišanja kupne vrednosti stavbe (valore vcnale) če ne prese* gajo vsi obnovitveni stroški lir 3000. To je prav majna ufiodnost, ki io nudi novi zakon vojnim oško* dovancem; omenili smo jo samo radi točnosti. Tujništvo Kmečke * delavske zveze v Gorici. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Pri nas v Vrtojbi se je bolezen, hvala Bofiu, precej ukrotila. Tu pa tam še kdo na novo oboli, a ne Zfiodi se to več v tolikem številu kakor pretekle tedne. Glavobol, kašelj in ošpice polagoma izginja* jo in z njimi vred tudi lončki s čaji in drugimi zdravili. K temu zboljšanju je najbrž veliko pripo* rnoglo ljubo solncc, ki nam je tako lepo sijalo par dni. Veseli so fia bili zdravi in okrevajoči. Posebno na Pustni torek je bil lep, solnčen dan. Vaška mladina ga je lahko izrabila za pustno veselje in zaba* vo. Nekateri domači fantje so ho* dili po stari šefii »frhtat«. No mi Jim tefia ne zamerimo, ker so se do* kaj dostojno vedli. Samo eden med ftjimi, največji »pust bj ...« se je Pa v neki hiši zelo neokusno obna* sal. Rečemo mu samo: če ne zno. "iti dostojen, naj fire svoje nevšeč* fiosti prodajat kam drufiam. Pika! Renče. Prosv. društvo »Iskra« priredi dne 28. t. m. prvo svoio veselico. Na s.poredu je vee pevskih točk, de* 'klamacij in Fr. Riharja ifirokaz v treh dejanjih: »Fernando strah A* sturije«. Natančnejši spored obja* vimo prihodnjič. Ker je ta naša pri* reditev prva, pričakujemo, da nas Posetijo tudi najbolj oddaljene va* si; posebno se obračamo na vsa Prosv. društva, da nam priskočijo JJa pomoč in obenem prosimo, da "i ta dan ne prirejala nikakih pri* reditev. Odbor. Vitovlje. Ker smo skoro uro hoda oddalje* fii od sole v Oseku, so se naši oče* tje pred več leti trudili, da so do* bili enorazredno ljudsko solo. Ko* Vka dobrota je bila ta za naše mal* ^ke, lahko vsak ve. Iz kakšnefia ^zroka se je pa v tekoeem šolskem *etu vkinil pouk, nismo še na ias* nem. Slišali smo namrec, da je v Pretečenem Ietu enkrat obč. odbor sklenil, da naj se ena učna moe °dstrani iz Oseka. To se je tudi 2&odilo, a nadomestili so jo z našo učno močjo. Gospodje! Zavedamo se sicer, da v političnem oziru vi* dite dalje v bodoenost kakor mi, toda spoštovanja si pa s takim rav* fianjem ne bostc pridobili. — Kaj ^a naše občinske noti? Mi kmalu 116 bomo vee mofili rabiti vozo/, arnpak si bomo morali nabaviti toyorno živino, tako da bomo zdrk* ^ili za stoletja nazaj v Krpanove case. Že več kot leto dni se bavi pbčinski odbor s to zadevo, a pot *e vedno slabša. Razdelili so sedaj Popravljanje na posamezne frak* clJe, pa reči moramo, da to ni pra? vično. Po ravnem je popravljanje seveda lahko in fia tudi ni toliko, »Podfiorci« naj pa popravljajo nji* hovo pot, — ki sicer že ni več pot, ampak potok —, kakor hočejo. Prosimo, ne sklenajte samo v last* no korist, ampak zavedajte se, da smo tudi mi davkoplačevalci, ka* terim fire cnaka pravica kakor vam! Za danes pika, pa še drugič kaj. Tolmin. Predpust je potekel deloma v znamenju raznih »običajnih« pie* sov, deloma raznih prireditev. Po* rok je bilo letos okrofi šest. Za pie* se je še zmeraj dovolj kredita. En* krat bi lahko že nehale tiste neum* ne pustne seme, ki se norcujejo iz Bofia in Cerkve. Včasih so se lovile okrofi cerkve, seda^ si ne upajo vee toliko. So pač znamenje neke zelo visoke kulture. Nckaj novefia smo videli letos. Napredni dijaki so se snravili v maskah okrofi ter so po* birali darovc v raznih oblikah. Na* ši so pa raje priredili lepo uspelo komedijo Nušičevo: »Navadcn člo* vek«. Nismo sicer veliko trobenta* di, vendar se je še zmeraj bolj sliša* lo, kot kaka naprcdna nozavna. V krarkem času si nismo mofili želeti boljšefia. Le tako naprej! Žadovolj* stvo vseh je najlepše plačilo za trud. Doljani so sami imeli svojo pustno prireditev, »Prosvetno o= krožje« pa s sodelovanjem društev tudi svoje. Znamo biti veseli tudi na pošten način. Skromno, a pri* srčno, čeprav se je nekdo izrazil, da se vrše naše zabave v znamenju uboštva. Kdor ljubi ljudstvo, ljubi tudi priprostost njefiovo in jo ne prezira. Zatolmin. Vzorni bivši predsednik našefia Izobraževalnefia društva in bivši predsednik tolminske^a Prosvet* nefia okrožja Anton Janež po do* mače Kovačev se je dne 10. t. m. poročil s članico Izobraževalnefia društva fidč. Jožefo Krafielj iz od* lične Petrinove družine. Idealnemu ženinu iskreno častitamo v imenu društva in okrožja z vročo željo, da bi mu vedno sijalo solnce sreče v novem stanu! Iz Čadrga — Tolmina. Da bo moj nedeljski izlct v naše fiore tako klavern z ozirom na vre* me, si nisem mislil, nisem pa tudi upal, da born potno torbo tako na* polnil z novostimi, da bo še za par številk »Gor. Straže«. Ko sem vra* čajoč se v vlaku potožil dobremu prijatelju iz šolskih klopi, da sem mislil, da pleše in nori samo mesto, mi jc potožil in rekel: »Tudi jaz sem tako mislil, a po svoji dolfio* letni skušnji v Tolminu in v Gorah sem spoznal, da ne zaostajajo ne v pijači in ne v raznih norostih«. »Pofilci.« mi pravi, »koliko plesov — in celo v čitalnicah — se vrši samo v Tolminu in okolici. Ali res ni mofioč kulturcn napredek brez plcsa?! Gotovo si slišal, ko si go* voril z našimi Čadržani, kako so vsi resni možje in matere žalostne. Bilo je eno pretcklih nedelj. Fantjc so nriredili pies v Čadrfiu, scveda nroti volji staršev in večine. Pa se pridružijo naši hribovski vzfio* jitelji, kar štirje in rajajo na plesu. Misli na pohujšanje otrok in vseh dobrih! Pa potem fiovori v društvu o (lObrem in lepem, če ti vse pokva* rijo taki.« Opomnil sem mladefia tovariša, naj mu ne pada pofium, saj vendar večina ni taka; povsod se dobe sicer tudi taki, katerim je resnični napredek deveta brifia ter jim je filavno da strežejo svojemu nožclcnju, a niso spoštovani in vpoštevani. Videl sem, da mi je bil mladi dclavec hvale/en za lepo besedo in ne bo klonil tilnika pred slabim. flribolazec. Ljubinj. Med zanimivejše podatke iz naše vasi moramo šteti dejstvo, da je v naši občini še okrofi 40 posestnikov, ki niso vknjiženi na svoja zemljiš* ča. Upamo, da v kratkem stvar uredimo in sicer s čim manjšimi stroški. — Pre.tckli mesec smo po* ložili k večnemu počitku Antona Krafielja ki je bil zadnji poročen v naši stari ljubinjski cerkvi. Večni pokoj njefiovi duši! — Najstarejši mož obsežne tolminske fare, star 93 let, je naš Čajbar. — Dne 10. t. m. se je poroeil Andrej Kavčič vul* vo Krumpcov z gdč. Valerijo Gor* janovo, uradnico na tolminskem županstvu. Bilo srečno! Dok'oletna članica našefia Bral* nefia društva fidč. Kristina Kavčič, vulfio Rutarjeva, se je poročila dne 3. t. m. v sosednji Poljubinj. Kakor njen brat, ki že sedmo leto predse* duie našemu društvu in se zanje žrtvuje, tako je tudi imenovana bila vedno v nrvih vrstah, vneta za izobrazbo, vneta za prospeh društ* va. Posebno pa je bomo pofirešali kot izvrstno pevko. Prisrčni poslo* vilni večer, kjer so se vrstile eas* titke, voščila, deklamacije, pesmice in tudi skromni spominček. je sve* dok, kako drafia nam je bila ime* novana članica. Prisrčno častitamo! Sedlo. V soboto dne 13. t. m. se je poro* čila Pavlina Lazar iz Sedla z Le* nartom Menefihini posestnikom iz Nem (Nimis). Civilno poroko je izvršil nevestin oče, župan, potem je sledila ccrkvena s sv. mašo in le* pim petjem. Skoraj vsa vas se je vdeležila poročne sv. maše. Neves* ta je iz dobre hiše in je prišla k dobrim lüidem. Novoporočencema zelimo v novem stanu obilo sreče in božjefia blafioslova! — Iz naše duhovnije je bilo nekaj slučajev nafile smrti. Že lani je nafiloma umrl na Koroškem po opravljeni svetovišarski božii poti Andrej Kramar iz Sedla, miroljuben in priljubljen posestnik ter dober družinski oče, po katerem nevtolaž* Ijivo žaluje vsa družina z materjo in otročiči. Z njim delijo žalost vsi sočutni občinarji. Letos je pa dne 12. januarja umrl nafile smrti Mi* hael Čuš iz Sedla, samskefia stanu, skromnefia in tihera značaja in dne 5. februarja je isto tako nafiloma izdihnil svojo dušo Franc Kracina, stari oče v Stanoviščih, ki ni samo v adventu in o velikonočnem času pristopal k sv. zakramentom tem* več tudi o drugih priložnostih, tako tudi letos okoli praznika presv. Imena Jezusovefia. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, nas pa varuj nafile in neprevidene smrt! Log pod Mangartom. Spet je oživelo društveno življe* nje v naši zafiorski vasici. Kljub zaposelnosti večine članov društva v tuk. rudniku so priredili v ncdeljo dne 7. svečana veselico, katera nas je vsestransko zadovoljila. Vsa cast igralcem, ki so docela ufiodno rešili svoje ulogc, kakor tudi bari* tonistu, ki je tako dobro podal ku* plet »župana«. Posebno ppzornost je pa vzbudilo petje, ki nam je po* kazalo da fiojimo v našem kraju res požrtvovalnost za kaj iepefia in naprednefia. Mladina le tako na* prej! Upamo, da nas boste v krat* kem zopet razveselili s kakšno pri* reditvijo. Poslušnlec. Iz Bistriške doline. Prejeli smo s priprosto kmetsko roko pisan naslednji dopis: »V petek 22. januarja t. 1. zasli* šali smo ob 6. uri zvečer veliki zvon iz zvonika naše trnovske fare. Povpraševali smo se, kaj neki to zvonenje pomeni. Slutili smo, da mora biti nekaj izvanrednefia v Tr* novem. To nas je jako vznemirjalo. Tudi mene je to jako skrbelo. Res, kmalu smo zvedeli, da je umrl naš preljubi dekan g. dr. Jožef Kr* žišnik. Ta vest nas je vse pretresla, pa tudi celo faro in celo pokrajino. Zelim napisati par vrstic v spomin našemu dobremu in preskrbnemu očetu. Zahvaljujemo se mu za vsa njefiova dobra dela in opomine. Naš prečastiti g. dekan je bil zvest svojemu duhovskemu poklicu. U* stanovil je razne bratovščine in Marijino družbo za dekleta in mla* deniče. Imel jc dosti truda z nami in za zveličanje naših duš. Naj mu ljubi Bog povrne ? večnim plačilom v nebesih za vso njefiovo požrtvo* valnost. Daj Bofi, da bi tudi mi en* krat k njemu prisli. Blafioslovljena bodi njegova domovina ter želimo, da bi nam še mnogo takih junakov rodila in jih naši sari naklonila, kakor je bil naš pokoj ni fi. dekan. Potoiažena bodi njefiova mati mila, ki ga je za ta stan izmolila.« E. G. Opomba ured. Iz celega pisma zveni fiioboka hvalcžnost našefia ljudstva do svojih kulturnih vodi* teljev in duhovnih dobrotnikov. Tudi mi želimo da bi Previdnost božja kaj kmalu naklonila veliki trnovski sari dr. Kržišniku vredne* ga naslednika! Sp. Idrija. Malokdaj se z naše preljube fare ofilasimo v cenjeni »Goriški Stra* ži«. Da pa zunanji svet ne bo mislil, da ccla občina spi, evo vam naj no* vejših vesti. Naša »Katoliška prosveta« tudi zdaj po vojni kaj živahno dcluje. Priredila jc že lepo število predstav v splošno zadovoljnost občinstva. Tudi letos smo imeli ^riliko nasme* jati se prednustni burki »Povišana najemščina« v 4. dejanjih, ki jo je društvo priredilo dne 1. in 2. fe* bruarja. Igra je v splošnem dobro iz»>adla v zadovolinost filedalcev. Le radi fiodhe med posameznimi odmori ni bilo prav nič preskrblje* no. Ako slabo vreme ovira fiodbo, da ne more iz Idrije, k nam bi bil že čas, da pokaže domači tamburaš* ki zbor, koliko že zna udarjati na strune. »Katol. prosveta« ima tudi bofiato in dobro urejeno knjižnico katero njeni člani r>rav pridno obis* kujejo. Vrše sc redni tedenski ve* čeri, ki so zelo živahni. Poslovilni večer je društvo priredilo svojemu članu Valentinu Peternelju in čla* nici Mariji Sinkovec dne 2. t. m. za vstop v zakonski stan. Mlademu paru prav obilo sreče! — 8 porok se je završilo pri nas letošnji pred* pust, dasiravno ni bil najdaljši le* tos. — Dokaz, da deluje pri nas tudi »Gasilno. društvo« je bil pies, ki fia je priredilo dne 2. t. m. na svečnico zvečer pri g. Ant. Svetli* čiču. Iz širokega sveta. Za velike reči gre. Na Turškem ne sme nihče več nositi starih narodnih pokrivalsfe* sov, ampak klobuke. Novi turški poglavar Kemal paša izvaja svojo postavo z vso strogostjo. Sodiščev Angori je pred par dnevi obsodilo na smrt dva Turčina, ki si nista ho* tcla kupiti klobukov. Stran 4. »OORISKA STRATA« V Avstraliji gori. V osrednji Avstraliji so se vncli že pred par dnevi širni pragozdi. Plamen se vedno bolj širi in vpe- peli vse kar obližc. Dosti naselbin je že vničenih. Reka bes4uncev prcd plamcni vedno bolj narašča. Na gašenje niti ne morejo misliti. Zdrava in krepka družina. Padanje rojstev zelo skrbi fran= cosko vlado. Že več let razpisuje lepc nagrade za tiste družine, ki imajo dosti otrok. Pred kratkim je bila na^rajena družina Bernard di Lilla. V 20 lctih sc je število nje* nih članov pomnožilo od 489 na 983. Prvi prcdnik te rodbine sega nazaj v leto 1700. Ta ie imel 9 o= trok. Vsak izmed polomcev ie imel povprcčno po 10 otrok; dosti pa jih je imelo tudi po 15. Tako zdra« vih korenik ni zlepa več v da? našnjih časih. Turški turbani v Parizu. Kemal paša je dal objaviti ostre postave proti tistim, ki bi še nosili fese. V Prizu je pa prav narobe. Tarn je pa moda dala postavo, da morajo elegantni gospodie in da* me nositi modre turbanc. Modre glave, modre j4lave jim ie treba! Zdaj jih bomo pa prali. Amerikanec Ralph je prišel na prav potrebno misel. Izumil je nanireč stroj za pranje bankovcev. V Washingtonu že imajo tak stroj. Obenem s pranjem se vnieijo tudi številni bacili, ki se nahajajo na bankovcih. Madžari so raje kar nove tiskali kot da bi stare prali. Metuzalem. V Carigradu živi star Turek. Ima že 150 let. Da bi na stara leta ne trpel pomanjkanja, so ga postavili za vratarja pri mestni hiši. Amerika v Evropi. Zadnje ease so začeli tudi v Ev* ropi zidati po ameriškem vzglcdu visoke stavbe^nebotienike. V Ber? linu zidajo 140 metrov visoko hi- so, ki bo imela 16 nadstropij. 60° pod ničlo. Pri nas je, hvala Bogu, mraz že nekaj odjenjal. Ne pa še drugod. Na Švcdskem jc živo srebro zlezlo na 60 stopinj pod ničlo. Hu! Na potu v prognanstvo. Zadnjič smo pisali o vojaški re? voluciji na Portugalskem. Zdaj po« ročajo iz Lizbone, da je odplul po Atlantskem oceanu parnik, ki pe* lje v pregnanstvo na Azore vse voditelje revolucije. Dvojnik. V Ženevi jc umrl 624etni dni= nar. Mrtvega so našli poleß skrinje, v kateri je bilo bankovcev za ka* kih 300.000 frankov. Ko so preiska- vali njegovo življenje, je prišlo na dan, da se je prav ta mož. ki je umrl sam brez duhovnika in zdrav* nika, vozil ponoči oblcčcn kot bo* tfat gizdalin v nočna zabavišča. Tarn je kar s pestjo razsipal denar. Za oporoko gre. Dne .28. I. 1923 je umrl gencralni tajnik Trboveljske premogokopne družbe dr. Moritz Weiss, ki je bil v industrijskih krogih zelo znana in uplivna oseba. iSFje^ovi dediči — žcna in otroci — prosijo zdaj po časopisih, naj se javi dotični, ki ima v varstvu pokojnikovo oporo* ko. Oni so sicer v posesti ključev neke blagajne, v kateri naj bi bila oporoka shranjena, toda kie je ta blagajna, — tega ne vedo. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. g. župnik Ivan Mozetič, Ravne 10 L; o priliki srebrne poroke Andreja in Marije Miljavec v Grgarju St. 28 — nabrali gostje 20 L; pri poroki Alojzija Rusjana v Biljah nabrali 43 L. — Srčna hvala in na mnoga leta! Za Alojzijevišče: Gospa L. M. 50 lir. — Srčna hvala! Listnica uredništva. Društvenik, Livek: Ker je dopis brez podpisa, ga ne moremo priob* čiti. Če je pustni dogodek, katerega opisujete resničen, ga tudi mi ostro obsojamo. Valuta. Dne 18. februarja si dobil : za 100 franc, frankov 90 25 do 90.75 Lir za 100 belg. frankov 112.25 do 112.75 Lir za 100 Svic. frankov 477.— do 479.— Lir za 100 češ.-slov. kron 73'20 do f 73.70 Lir za 100 dinarjev 43'60 do 43.90 Lir za 1 sterling 120.55 do 120.65 Lir za 1 dolar 24.70 do 24.85 Lir Novci po 20 frankov 94.— do 97.— Lir za 100 avst. kron 0.0347 do 0.0351 Lir Benečijske obveznice 68.40. : Izjava*). Podpisani izjavljam tern potom, da nisem plačnik za dolgovc, ki bi jih naredila moja soproga Ana Bravnieer. Tolmin 18. februarja 1926. Josip Bravnicer, klepar Tolmin 122. ¦) Za članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Za&lrvalaL. O priliki bridke izgube naše ljubljene mamice Karoline Butkovič r. Belinger smo prejeli preštevilne izraze dobrohotnosti in sočutja. Prav iskreno zahvalo smo dolžni predvsem: č. g. zupnikw. A. Martelancu s Proseka, ki je našo mamico tolažil v bolezni in ob smrti, ji govoril v slovo in jo spremljal na zadnji poti v Sovodnje, č. g. dekanu Grbcu in ostali č. duhovščini za sprem- stvo in tnolitve, č. g. vikarju Angelu Čargu v Sovodnjah za pogrebni obred, domačemu učiteljstvu in šolski mladini za izkazano sožalju, g. Goriupu in družini s Proseka za zadnji pozdrav v prelepem šopku „Prosvetnemu dru- štvu" iz Zgonika za krascn venec, cerkvenim pevcem v Zgoniku za ganljive žalostinkc in vsem faranom, priiateljem in znancem, ki so v tolikcm ätevilu počastili spomin ranjke mame. Bog naj stoterno popiača! Zgonik-Sovodnje. Družina Butkovič. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodom bridke izgübe ljubega brata Filiplca Lovrenca izrekam tern potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika k večnemu počitku. Zahvaljujem se tudi društvu za podarjeni venec. Vsem najiskrenjša zahvala. V Sv. Mavru, cine 17. februarja 1926. FlUplč Franc, brat Bone Marija r. Filiplč, sestra ŽUPANSTVO BATE. Razpisana je služba začasnega občinskega tajnika. Plača po dogo= voru. Zahteva se znanje slovenšči- ne poleg uradnega jezika! Priglasiti se je z tnorebitnimi do* kumenti do konca februarja t. 1. Župan: Pisk. Žitočistilnik, skoraj nov in malo rabljen je naprodaj v društvu »Či* talnice« na Ponikvah. Natančnejše pojasnilo da imenovano društvo. Trgovski pomočnik, prva moč, že sam lastnik sprejme službo tudi na deželi. Naslov pove uprava lista. GospodičneT Slovensko pod. jetje v Gorici i4če popolnoma samostojne in peps ektne ko- respondentke. Samo prima reference na upravo lista. Neupostevane prošnje s pri- logami se pekomandirano vrnejo. Sifpa „Ženska moč". Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožn.ie: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 2. marca 1926. »Conte Biancamano« 10. 3. 1926. Iz Oenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 12. 3. 1926. »Tomaso di Savoia« 24. 3. 1926. »Conte Verde« 31. marca 1926. Iz Genove v Buenos Avres v 13Vi> dneh; v Avstralijo: »Re d' Italia« 15. marca 1926. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica, Via ContavaUe St. 4. Zgubljeno. Neka oseba je zgu* bila v soboto dne 13. t. m. od Kor* na do državne železnice listnico s 600 šilingi. Pošten najditelj je na* prošen, da jo odda upravi našega lista proti postavni nagradi. MNOGO POSESTEV IN HIS manjših in večjih v županiji Banja* luka proda se pod jako ugodnimi pogoji. — Točne podatke daje: MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka s Kralja Alfonza ul. Kanarčke pristne (Harzseifert, Edelroller) izvrstne pevce; samice za pleme prodam. Sv. Peter pri Go« rici, Vertojbenska cesta 199. Semenn: Domača črna triletna detelja; lucerna, trava mešanica z deteljo, krmilna pesa nemška „Mamuth" in „Ecken- dorf" čebulček, in vsa semena dobite v trgovini losipa Muniha - Sv. Lucija Zdraonih za zobe in usta Dp. L03Z KRÜIGHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarija ill IDE FIDRI 9 GORICI, C0R50 Vin. EM. III. St. 1! SFRE3EH0 00 9 - IZ IN Z ¦ I LUDOVIK ZOTTER Obče, znani brivec in vlasuljar v Eopici na Travnihu, nasproti vodnjahu, St. 17. se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi. V zalogi ima vlasulje krep, mastik itd.priprave šminkanje po zmernih cenah. Poseben salon za ženske. Izvrši se strižanje na bubikopf in garcon, onduliranje, pranje na Shampoing i. t. d. i. t. d. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun,zajcev,mačk. veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Dslavnlca za strojenje in banranje ¦¦¦" Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH ^ GORICA - Via Carducci 6 - GORICA - Pozor net izpremenjeni naslov! PODRUŽNICA Ljubljonshe hredifne banke y fiorici Corso VerdLi „Trgrovskl Doin" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Dclniška glavnica rfiMiMil'« rillDflfiNil Rezcrve Din. 50000.000 uBIlTPllIsl LJUDLJHriH Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.