LETO XXXV., ŠT. 41 Ptuj, 21. Oktobra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Ocena dela mladih (stran 3) Zgodovinska pričevanja (stran 4) Haloška planinska pot (stran 6) O delu klubov OZN (stran 8) Šport (stran 9) Kongres končan - sedaj pana delo! • Od 11. do 13. oktobra je prek 700 delegatov 10. kongresa Zveze slovenskih delegatov pri- dno razpravljalo o aktualnih družbeno-eko- nomskih problemih in nakazalo poti iz seda- njih zagat. Sedaj ostaja na nas. da te usmeritve, ki so jih delegati sprejeli, tudi spravimo v ži- vljenje. Zavedali pa se moramo, da bodo uspešni le. če bomo uspeli mobilizirati široke delovne množice. Čas je že. da sindikalne or- ganizacije postanejo resnično organizacije de- lavcev, da ščitijo delavčev interes in ob tem zagotavljajo uresničevanje širšega družbenega interesa. Zato tudi sindikat ne more in ne sme biti nikogaršnji privesek. Kongresna resolucija je mobilizacijska, v njej mora vsak delavec — vsak član sindikata najti svojo mesto za boljšo produktivnost, za večji izvoz in druge aktualne gospodarske na- loge, ki vodijo iz sedanjih težav. Naloge, kijih je naložil kongres, niso majhne, so velike in odgovorne. Moramo jih uresničiti. Brez dvoma jih bomo lahko, če bomo ustrezno usposob- ljeni. Sedanji trenutek terja usposobljenega sindikalnega delavca. Zato je že na volilni skupščini ptujskih sindikatov, kije bila maja, bilo večkrat poudarjeno, daje treba uveljaviti širše oblike sindikalnega usposabljanja in vanj zajeti kar se da največ sindikalnih aktivistov. V Piuju je še to toliko pomembneje, saj smo na sindikalnih občnih zborih letos izvolili v večini nova sindikalna vodstva, ki še nimajo dovolj izkušenj pri političnem delu. Imamo tudi klub samoupravljalcev. ki je pomembno mesto iz- menjave samoupravljalskih izkušenj. Tudi na torkovem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata je bilo veliko povedanega o bodočih sindikalnih nalogah in o tem. kako bomo kongresne sklepe tudi ure- sničili. Predsedniki osnovnih organizacij pa so se seznanili tudi z novimi ukrepi oziroma uredbami zveznega izvršnega sveta. MG KAKO DO BENCINSKIH BONOV? Po najbolj zdravi in preprosti logiki je bila rešitev samo v bonih s čimer lahko točno do- ločimo za koliko bomo omejili porabo bencina. In ko smo končno prišli do njih. nas zanima kako bo te bone mogoče dobiti in kje? Pre- prosto. Za bone ob prevzemu ni potrebno plačati ničesar, to bomo storili šele na bencinski črpalki, ko bomo prišli do bencina — do no- vega leta gaje za osebne avtomobile na voljo sto litrov. Občani iz krajevnih skupnosti Podlehnik in Žetale dobijo bone za bencin na sedežu kra- jevnega urada Podlehnik, za KS Majšperk in Stoperce na sedežu KU Majšperk, za KS Ptujska gora — Lovrenc na sedežu K U Lo- vrenc, za KS Dolena v Doleni. za KS Videm in Leskovec na sedežu KU Videm, za KS Kidri- čevo v Kidričevem, za KS Cirkovce v Cirkov- cah, za KS Grajena v Grajeni, za KS Grajena v Grajeni, za KS Trnovska vas in Vitomarci v Trnovski vasi. za KS Destrnik v Destrniku. za KS Dornava in Polenšak na sedežu KU v Dornavi. za KS Juršinci v Juršincih, za KS Gorišnica v Gorišnici, za KS Markovci v Markovcih. za KS Cirkulane in Zavrč v~KU Cirkulane, za KS Hajdina na Hajdini in za mestne krajevne skupnosti — Budina, Brstje, Snuhlia in Tone Žnidarič v domu Franca Kramhergerja. za KS Turnišče in Ivan Spole- njak na sedežu skupnih služb krajevnih sku- pnosti v Jadranski ulici, za KS Olga Meglic in Bratje Reš na sedežu K S Bratje Reš, za K S Boris ZiherI na sedežu upravnega organa na magistratu, za K S Rogoznica in Franc Osojnik v Rogoznici. za KS Dušan Kveder in Jože Potrč na sedežu upravnega organa na magi-stratu. Na teh razdelilnih mestih bodo na voljo tudi vse potrebne informacije. Kot dokaz je potrebno prinesti za registri- rana motorna vozila veljavna prometna do- voljenja, za kolesa z motorji račun ali številko motorja. Za vsa tovorna motorna vozila v lasti ob- T-tnikov—avtoprevoznikov bodo izdajali bone na .sedežu upravnega organa na magistratu, prav tako tudi za invalide, ki bodo uveljavljali razliko med količino, ki je določena za vse in tisto, ki jo lahko kot invalidi dobijo, če so vozilo kupili na osnovi ustrezne invalidnosti. Ž ustrezno dokumentacijo pa tako razpolaga oddelek za registracijo vozil. Lastniki neregistriranih traktorjev in delo- vnih strojev bodo dobili bone za gorivo pozneje na oddelku za notranje zadeve pri skupščini občine Ptuj na magistratu. mL Nov delovni čas trgovin v Ptuju in Ormožu Od prvega novembra dalje bodo trgovine obratovale v drugačnem delovnem času. kot je sedaj. Za spremenjen delovni čas je bilo vrsto razlogov, najpomembnejši pa je varčevanje z energijo, zmanjšavanje poslovnih stroškov, boljša izkoriščenost in podobno. Povedati je potrebno, daje delovni čas trgovin usklajen v območju Podravja s tem. daje možno polurno odstopanje. V Ormožu so se (xtločili za naslednji delo- vnik trgovin; ob delavnikih bodo frgovine s prehrambenim blagom odprte od 7. do 19. ure. obsobotah od 7. do 12. ure. dežurna prodajalna pa do 17. ure. Blagovnici v Ormožu in Središču bosta ob delavnikih poslovali od 17. do 18. ure. ob sobotah pa tako.' kot druge prodajalne. Tr- go\ ine s tekstilnim in tehničnim blagom bodo (>dprte od 8. do 18. ure. ob sobotah pa^do 12. ure. Ta delavnik velja za trgovine v Ormožu in Središču, v krajevnih skupnostih pa se bodo o času dogovorili na sejah potrošniških svetov V Piuju bodo trgovine s prehrambenim blagom poslovale med 7.30 in 18. uro. ob sobotah ob 7.30 do 12. ure; dežurni trgovini pa od 7.30 do 18. ure. Trgovine s tekstilnim in tehničnim blagom (med te sodijo tudi trgovine ^ čeNji) pa bodo dnevno odprete od 8. do 18. uro. trgovine z enotnim delovnim časom so bile diisJej odprte od 6. do 15 ure. poslej bodo odprte od 7. do 16. ure. Za prodajo kruha in tobaka velja delovni čas od 6.30 dalje. Omenjeni delovni čai je prva stopnica na poli \ deljeni delovni čas. Da bomo tega do- segli, bomo morali spremeniti dosedanji način .>i\ Ijcnja in dela na številnih področjih. MG NOVO VODSTVO MLADIH PTUJSKE OBČINE Za četrtkovo programsko volilno konferenco OK ZSMS Ptuj bi lahko rekli, da je bila ena plodncjših v zadnjih letih, predvsem zaradi izredno bogate vsebinske razprave delegatov iz posameznih osnovnih organizacij ZSMS, k-" se je razvnela po poročilu dosalanjcga predsednika ptujske mladine Igorja Galiča, o aktivnosti v preieklcm enoletnem man- datnem obdobju. To poročilo objavljamo na tretji strani. Poznejšo razpravo pa bomo objavili v prihodnji številki Tednika. Po la/pravi so delegati sprejeli spremembe in dopolnitve pravil o organiziranosti in delovanju OK ZSMS, /a tem pa so razrešili dosedanje člane predsedstva in i/volili novo vodstvo. Za predsednico občinske konference ZSMS so izvolili študentko in aktivno mladinko Diano Bohak, /a podpredsednika I lanca ?5migoca, za sekretarja pa še najprej Milana Kurija. Za prcd.sednico področne konteieiice mladih delavcev so izvolili Darinko Kclenc, zi\ nredsednico konference mladih i/ krajevnih skupnosti pa Marico Lenart. Za pred- sednico konference mladih v vzgoji in izobraževanju so izvolili Sonjo Brezničar, za predsednika kon- ference mladih v kmetijstvu pa Franca Planinska. Na konferenci so izvolili tudi ostale člane predsedstva OK ZSMS, ob koncu pa izvolili še pel delegatov, ki se bodo udeležili XI. kongresa ZSMS v No\cm mestu: Diano Bohak, Darinko Kelenc. Janeza Žainpo, Franca Smigoea in Marjana Horvata. Izvolili so tiidt delegata za XI. kongres Zveze socialistične mladine .lugosiavije, Milana Kurija. M. Ozmee Poznate bližnjo okolico? Nagradno vprašanje na strani 6! O SPRAVILU PRIDELKOV Včeraj. 20. oktobra je bila redna seja predsedstva občinske konference SZDL Ptuj. Največ razprave je bilo namenjeno gra- divu o katerem bodo razpravljali zbori skupščine občine Ptuj. To so; — spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ptuj za obdobie ft8l-85; — clružbeni dogovor o uresni- čevanju kadrovske politike v občini Ptuj; — informacija o izvajanju sklepov o uvedbi začasnih ukre- pov družbenega varstva in omeji- tve izplačevanja sredstev za oseb- ne dohodke — poročilo o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraže- vanju in — informacija o prilivu, pora- bi in stanju sredstev drugega samoprispevka za gradnjo "šol- skega prostora v občini Pluj. O vseh teh vprašanjih je predsed- stvo zavzelo stališča, predloge in pripombe, ki jih bo uelegacija v družbenopolitični zbor SO Ptuj posredovala na seji zbora, ki bo danes popoldne. Posebej je predsedstvo OK SZDL razpravljalo o pripravi in izvedbi letnih programskih kon- ferenc organizacij SZDL in o informaciji o akciji spravila je- senskih pridelkov in setve. Ker je bila seja po zaključku nase redakcije, bomo o vsebini razpra- ve in o sprejetih stališčih poročali prihodnjič. FF Spopad z vremenom Mudi se predvsem s spravilom koruze. Te površine je potrebno preorati in Posejati s pšenico. foto: L. Kolar Na lepo vreme se ne smemo več zanašati. Tudi ročno spravilo je v slabem vremenu manj učinkovito pa tudi neprijetno opravilo, zato ne kaže več odlašati. Tam, kjti- je možno pridelek pospraviti ročno, je to najbolje nemudoma storiti. Kmetovalci zatrjujejo, da bo koru- za pospravljena v nekaj dneh, te površine so v mnogih primerih namenjene setvi pšenice. Na poljih je še večina pridelka sladkorne pe- se. V kmetijski zadrugi Ptuj je od 226 hektarov pospravljena naokoli 50 hektarih, pri kmetijskem kombinatu je bilo pred dnevi zunaj še približno polovico pridelka, to je na nekaj nad 400 hektarih. Kombajni delajo takorekoč dan in noč, če to seveda omogoča vreme. Se enkrat velja torej poziv, tam kjer je to možno, pospravimo pridelek ročno. Tako bo več strojev na razpolago za večje površine. JB Udejanili sodelovanje Člani koordinacijskega odbora za vprašanje naših delavcev na zača- snem delu v tujini, odbor deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj, so ocenili dosedanje sodelovanje s člani slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava. Menili so, da se je sodelovanje iz dosedanjega medsebojnega dogovarjanja med predstavniki društva in ptujske občine končno le premaknilo na dejanja. Z zadovoljstvom so ugotovili, daje bil obisk učencev slovenskega dopolnilnega pouka društva Sava pri učencih osnovne šole Tone Žnidarič, uspešen, prav tako je uspešno sodelovanje učencev slovenskega dopolnilnega pouka slovenskega društva Mura z učenci osnovne šole Cirkulane. Hkrati so se dogovorili, da bodo v krajev- nih skupnostih pričeli z organiziranimi pripravami na informativne se- stanke z delavci na začasnem delu v tujini, ko bodo ob novoletnih prazni- kih obiskali domovino. Člani odbora so ugodno ocenili tudi srečanje klubov zahodne Evrope v Mariboru. Dogovorili so se tudi, da bo delegacija ptujske občine obi- skala društvo Sava 30. oktobra, ko bodo tam priredili veliko vinsko tr- gatev. Prireditev ni namenjena zgolj zabavi, temveč predvsem pomeni ocenjevanje dela v preteklem mandatu in v zvezi s tem tudi sodelovanja s ptujsko občino, ki je pokroviteljica društva. Hkrati se bodo člani delega- cije pogovarjali tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja, ki ga želijo razširiti še na nekatera druga področja. N. Dobljekar PTUJ O koledarju prireditev in proslav Pretekli teden se je sestal odbor za proslave in prireditve pri predsed- stvu občinske konference socialistične zveze in razpravljal o izdelavi kole- darja proslav in prireditev v letu 1983. Odbor je sklenil pozvati vse družbeno-politične organizacije, občinske zveze, ki vključujejo društvene organizacije in druge oblike združevanja delovnih ljudi in občanov ter ve- čje delovne organizacije, da do konca novembra letos posredujejo podat- ke o osrednjih proslavah v letu 1983, ki bi jih uvrstili v koledar prireditev in proslav. V aktivnosti je potrebno vključiti tudi krajevne konference socialisti- čne zveze, ki so odgovorne za usklajevanje aktivnosti v krajevnih skupno- stih, da bi ne prišlo do podvajanja prireditev. Po predlogu koordinacij- skega odbora naj bi podobno akcijo v združenem delu vodili sindikati. S tem bi prišli tudi do seznama tovarniških praznikov oziroma do seznama jubilejev delovnih organizacij. Že v pripravah na izdelavo koledarja proslav in prireditev pa so člani koordinacijskega odbora poudarili, da se je pri izdelavi potrebno obnašati izredno stabilizacijsko, vendar ne na račun vsebine proslav. MG Hm? 82 Preizkusili pripravljenost Ptujski gasilci top v akciji pri ,,požaru" v starem mestnem jedru. Oktober je tudi mesec požarne varnosti, letos poteka pod geslom VSI ZA POZARNO VARNOST! Tudi skozi ves oktober se bodo zvrstile številne gasilske vaje in druge požarno-preventivne akcije, ki smo jim dali še poseben poudarek v okviru letošnje akcije NNNP 82. O drugih akcijah več v prihodnji številki Tednika. Tokrat nekaj besed o nedeljski praktični mokri vaji ptujskih gasilcev. Zaradi varčevanja z gorivom so se odločili, da bo vaja bliže in krajša. Po predpostavki je nekaj po deveti uri zagorelo v starem delu Ptuja, v Lackovi ulici. Člani ptujskega gasilskega društva so izredno hitro prihiteli na ,,kraj požara" in z vsemi razpoložljivimi vodnimi curki,,požar" kmalu premagali. Dan pred tem so ptujski gasilci uspešno sodelovali pri gašenju velikega požara, ko je zgorela upravna zgradba steklarneStraža v Humu na Sotli. Ker je bil požar zelo obsežen, so na pomoč poklicali med drugim tudi ptujske gasilce, ki so svojo nalogo dobro opravili. Sedaj so na vrsti še ostali občani. Vse bolj se razširjajo gavorice o nevarnih zalogah občanov v kletnih in drugih prostorih. Posamezniki si poljjijo različne posode z bencinom in nafto, tako, daje to lahko čutiti že po samem vonju pri vhodu v stavbe. Požarna inšpekcija ima polne roke" dela, o uspehu njihovega posredovanja pa bomo poročali v prihodnji številki Tednika. M. Ozmec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. oktober 1982 - TEDNIK TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ Z organiziranostjo iz težav v temeljni organizaciji Cerlus-a v Ptuju Potniški promet se organizirano lotevajo težav, ki jih imajo, posebej še težav z bencinom. O tem nam je Egon Vauda, vodja temeljne organizacije, povedal: »Pri nas se situacija okrog bencina odraža v nekoliko večji zasedbi avtobusov, predvsem tistih ob prometnih konicah. Povečujejo se torej prevozi delavcev. Sicer pa pomanjkanje plinskega goriva vpliva tudi na organizacijske težave v potniškem prometu. Pomanjkanje plinskega olja je prizadelo tudi naše avtobuse. In to kljub dogovorjeni prioriteti. Vendar če plinskega olja ni, potem ga ni tudi za nas. K sreči še zaradi tega avtobusi niso stali, zgodilo pa se je, da so prišli na črpalko in goriva ni bilo. V bodoče predvidevamo še zmanjšanje medkrajevnih linij in ukinitev linij, ki niso neposredno vezane na prevoz dijakov in delav- cev. Pripravlja se tudi zmanjšanja in celo ukinitev vseh vrst izletov, tako sindikalnih, kot šolskih. Prioriteto pa bodo še vedno imeli mestni avtobusi oziroma avtobusi lokalnega značaja — primestnega prometa. Osnovni transport — to je prevoz potnikov oziroma delavcev na delo in dijakov v .šolo, ne bo okrnjen. Vse kaže, da bo potrebno z gorivom resnično varčevati in ne samo govoriti, da je potrebno varčevati. Potovali bomo torej v skrajni sili, kajti situacija bo še težja. Prisiljeni bomo ukiniti določene linije. Občani pa bodo pričeli še bolj kot doslej uporabljati sredstva javnega prevoza.« Morda že veste, katere linije boste ukinili? Lani decembra ste v poprečju ukinili sedem odstotkov avtobusnih linij in je bilo med občani veliko negodovanja. i>Pri tej linearni ukinitvi sedmih odstotkov linij nismo bistveno prizadeli občanov, razen tistih v odročnih krajih, ki so vedno prvi na udaru. Poslovati moramo kot dobri gospodarji in pri takih ukinitvah pridejo prve na listo avtobu.sne linije, ki so manj zasedene. Te pa so praviloma iz teh odročnih krajev. Tudi pri že omenjemu 20-odstotnemu zmanjšanju linij, bo šlo za linearno zmanjševanje. To pa ne pomeni korenitega posega v prevozne razmere, kajti teh medkrajevnih linij je še precej v SR Sloveniji. Prvenstveno bomo ukinili tiste medkrajevne linije, ki tečejo vzporedno z železnico. Ukinili bom.o številne avtobusne linije na t. im. slovenskem prometnem križu, od Lendave do Pirana, od .Jesenic pa po Dolenjski.' Ostale linije pa v skladu za odstotkom zmanjšanja dobav goriva. V zvezi s tem bomo morali pripraviti določen program, za katerega že imamo določena izhodišča.« Kaj pa delavske linije? »Delavske linije so urejene tako, da seA'ečina delavcev le prevaža z rednimi avtobusnimi linijami, sicer pa so nekatere večje DO organizi- rale posebne oziroma pogodbene prevoze. Zaenkrat na tem področju ne bo večjih posegov.« Kje pričakujete posebne probleme? »Poseben problem pričakujemo na naši najbolj frekventni liniji in sicer liniji Ptuj—Maribor. Samo z našimi avtobusi dnevno prepeljemo 3500 potnikov med peto in sedmo uro zjutraj. To je redna migracija delavcev in dijakov. Isto se potem pojavlja med 13. in 15. uro popol- dan. Za rešitev lega problema, smo nabavili dva zgibna avtobusa, ki imata vsak zmogljivost 160 potnikov. Računali smo. da bomo ta problem za daljši čas rešili. Vendar imamo prav tu sedaj največ težav. Pa ne zaradi prevozov, organizacijskih težav, temveč zaradi formalnih ziidržkov. Za uvedbo takega zgibnega avtobusa so namreč potrebna določena soglasja republiškega komiteja za promet in zveze. To soglasje pa mora biti izdano na podlagi ustreznih soglasij prizadetih občin. V tem primeru občin Ptuj in Maribor, ter uprave za notranje zadeve Maribor. Ta soglasja .so žal negativna. Tako, da bi morali ta zgibna vozila umakniti iz prometa. Kaj pa to pomeni za potnika, o tem ne želim po.sebej govoriti. Zgibni avtobus ima zmogljivost treh navad- nih avtobusov, ki obratujejo v primestnem prometu. Z uvedbo zgibnih vozil smo dosegli boljšo izkori.ščenost voznega parka, uspeli zagotoviti prevoz vsem potnikom na tej relaciji in precej prispevali k splošnemu varčevanju z gorivom. Z uvedbo zgibnih vozil smo lahko ukinili številne dodatne vožnje in to celo na 500 kilometrov dnevno. Upamo, pa, da bomo kljub temu, da še nimamo uradnega potrdi- la za vožnjo naših zgibnikov, problem le rešili. Trenutno tečejo dela na • ureditvi avtobusnih postajališč, ki so eden bistvenih elementov varno- sti na tej cesti, ki je res zelo prometna. Na njej je bilo tudi veliko prometnih nezgod, k sreči pa dosedaj avtobusi še ni.so bili udeleženi toliko, da bi predstavljali faktor nevarnosti na tej cesti. Potrebno pa je le zagotoviti taka postajališča, ki bodo omogočila, da se bo avtobus v času, ko stoji na postajališču v celoti umaknil s cestišča,« je zaključil Egon Vauda. MG DOGOVOR ZA NADALJNJE DELO v torek so se v Mariboru sestali predsedniki skupščin občin in skup- ščine mesta Maribor na sestanku, ki ga je sklical svet skupnosti pod- ravskih občin. Pogovorili so se o realizaciji programa skupnosti v zadnjih treh mesecih tega leta in o uresničevanju dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za to srednjeročno obdobje v letu 1982 ter razpravljali o osnutku sprememb dogovora. Pozornost so namenili tudi uresniče- vanju dogovora o usklajenem zagotavljanju materialne osnove za ure- sničevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ocenili stanje podravskega gospodarstva po devetih mesecih letos. Brseda je bila tudi o pripravi dolgoročnih planov v Podravju in o programu aktivnosti na tem področju za letošnje in prihodnje leto. Živahna razprava je bila o programu dela skupnosti za preskrbo ter o o.snutku skupnega odloka občin v zvezi s preskrbo in s pitno vodo v Podravju. Nič manj pozorno niso prisluhnili prizadevanjem Univerze v Mariboru za uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju. N. Dobljekar Kmečka opravila v zaostanku Tako na poljih zaseonega kot družbenega sektorja je v tem času še precej nepospravljenega pridelka, saj neugodno vreme ni omogočilo pravočasnega spravila. Največ je na poljih sladkorne pese, vendar je za njeno spravilo še dovolj časa, in pridelovalci zaradi tega še niso zaskr- bljeni. Nekoliko drugače je s koruzo, predvsem zato, ker nameravajo na istih površinah posejati pšenico. S setvijo smo že v velikem zaostanku, oktober in s tem čas setve se počasi odmika. Kot vse kaže bo kljub temu, če bo v naslednjih dneh lepo vreme, ostalo precej planiranih površin neposejanih. To velja predvsem za družbeni sektor, zasebniki namreč lažje izkoristijo vsako lepo vreme za setev na svojih malih površinah. V kmetijskem kombinatu Ptuj imajo planiranih za setev L132 hektarov, do konca minulega tedna oa niso s setvijo niti prav pričeli. Ker jesenskega plana setve tako ne bodo mogli uresničiti v celoti, že načrtujejo spomladi setev jarih žitaric in rane koruze-trdinke, ki jo lahko prav tako uporabljamo za krušno moko. JB HE SREDNJA DRAVA II V FORMINU PROIZVODNJE NE BODO DOSEGLI Hidroelektrarna Srednja Drava II v Formi- nu je v obratovanju od novembra 1978. Od takrat so v obeh agregatih proizvedli prek 2 milijardi kilovatnih ur električne energije. O proizvodnji tega dragocenega energetskega vira v letošnjem letuje vodja TOZD Hidroe- lektrarna Formin, Danilo Šef, povedal: »V letu 1982 smo do konca septembra proizvedli le 370 milijonovih kilovatnih ur električne energije, kar pomeni 80 odtostkov t)d planirane proizvodnje za to obdobje. Krivda za to je predvsem v izredno slabem hidrološkem letu. kar se močno pozna tudi na pritokih reke Drave. Žal smo prav zaradi manjšega pretoka dosegli zmanjšano realiza- cijo proizvodnje.« Pravgotovo ste to stanje izkazali z izgubo? »Izguba v elektrogospodarstvu ni posledica manjše proizvodnje hidroelektrarn na Dravi, ampak so vzroki drugje. Pravgotovo je bral- cem znano, da pridobivamo prihodek iz prodaje proizvedene električne energije. Tako se vsako leto prek interesne skupnosti elektro- gospodarstva dogovarjamo o takoimenovani ovrednoteni elektroenergetski bilanci. V le- tošnjem letu je skupščina te skupnosti 2. februarja sprejela ovrednoteno elektroener- getsko bilanco za vso elektrogospodarstvo v znesku okoli 20 milijard, za proizvedenih 8.912 gigavatnih ur električne energije. To ovrednotenje je praktično pomenilo 20,3 odstotno podražitev električne energije s 1. januarjem 82. Dobro veste, da do te podraži- tve ni prišlo. Predvsem zaradi resolucijskih določil, ki uravnavajo naraščanje cen. Kljub vsemu je s 1. majem le prišlo do podražitve elektrike, vendar le za 15 odstotkov, kar daje v globalo za vso leto le 11 odstotno podraži- tev. S sklepom o zakasneli podražitvi električ- ne energije smo namreč vsi zavestno sprejeli na znanje, da se bo elektrogospodarstvo s tako ovrednotenobilanco. znašlo v izgubi. In tako je tudi bilo. Že v prvih treh mesecih smo prikazali izgubo, konkretno v naši TOZD v Forminu 1.8 milijona; ob polletju pa je ta izguba narasla že na 7,9 milijonov. K temu je treba dodati, da so zaradi omenjenih vzrokov zaključile z izgubo vse temeljne organizacije elektro gospodarstva.« Kljub vsemu lahko delavci vseh tozdov vplivate na zniževanje stroškov, če že ne morete vplivati na obseg proizvodnje elektri- ke'.' »Dejal sem že. da je naša proizvodnja povsem odvisna od pretoka Drave. O vplivu delavcev na stroške lahko povem, da je planiran prihodek naše tozd znašal za leto 1982 okoli 233 milijonov. Od tega znašajo fiksni stroški, amortizacija in ostale dajatve iz dohodka okoli 90 odstotkov. Delavci imamo praktično v pliv le na investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, ki znaša po planu za letos 5.8 milijona, vpliv na materialne stroške, ki znašajo za letos 2.4 milijona, osebni dohodki pa so planirani letos na 9,4 milijona. Vse skupaj znaša okoli 8.5 (xlslotkov prihodka. Sedaj smo v dilemi. Stroškov investicijskega vzdrževanja ne smemo zniževati, ker lahko škodimo obratovalni pripravljenosti. Stedimo pa pri materialnih stroških kolikor se da, pri osebnih dohodkih pa smo letos planirali 20 odstotni porast vendar tega ne bomo do.segli.« Ali so z osebnimi dohodki zaposleni zado- voljni'.' >>Pravgotovo so. saj smo nekje na vrhu v ptujski občini. Za to pa imamo tudi utemelje- ne razloge. V masi za OD znašajo okoli 10 odstotkov dodatki za pogoje dela. Pri nas teče delo nepretrgano 24 ur, neglede na nedelje in praznike ter dneve in noči. Imamo pa tudi precej visoko izobrazbeno strukturo. Od 37 zaposlenih je kar 19 delavcev z izobrazbo od VKV navzgor.« Zadnje deževje bo nivo Drave pravgotovo dvignilo, tako. da lahko v HE Formin računa- jo na rahlo izboljšanje proizvodnje; vendar kot zatrjujejo, to ne bo bistveno vplivalo na letno realizacijo proizvodnje. Pravgotovo ne bodo izpolnili plana proizvodnje — 535 gigavatnih ur električne energije, pričakujejo Ic do 85 odstotno realiziranega. M. Ozmec NOV DELOVNI ČAS TRGOVIN PTUJ ,,Odlok, ki ureja delovni čas trgovskih, go- stinskih in obrtnih lokalov oziroma delavnic je star sedem let in v tem času se je marsikaj spre- menilo, spremenile pa so se tudi navade potro- šnikov. Nabrali srno si nekaj izkušenj, ki govorijo v prid novega delovnega časa. Priprav- ljamo predlog sprememb odloka o delovnem ča- su v trgovskih organizacijah, predvsem zaradi te- ga, ker smo ugotovili, da je lahko velik prihra-. nek pri enereiii. sai bi skraišan delovni čas zju- traj in eno uro zvečer pomenil, precejšnji prihranek na energiji. Izračunali smo, da bi samo v DO MIP v štirih zimskih mesecih tako prihranili 3,4 milijona dinarjev. Podobne izraču- ne bi lahko opravili tudi v drugih poslovnih eno- tah. Računamo, da s krajšim delovnim časom potrošnik nfe bo oškodovan, saj že sedaj ugotav- ljamo, da je zelo malo potrošnikov, ki obisku- jejo tekstilne in tehnične trgovine zjutraj med sedmo in osmo uro ter zvečer med 17. in 18. uro in še pozneje. Potrošnik pa si lahko nabavi blago v tem novem delovnem času trgovin, ki ga bomo . predložili skupščini v potrditev na prihodnjem zasedanju oziroma o katerem smo se že dogovorili med izvajalci, trgovskimi organizaci- jami in organiziranimi potrošniki," je povedal Franc Zadravec, pomočnik glavnega direktorja DO MIP Ptuj. V Ptuju se v glavnem odločamo za zimski in letni delovni čas. Kako pa se bo v tem okviru gi- bal delovni čas posameznih trgovin glede na branže? ,,Trgovine z živili in blagovnice bodo odprte med 7.30 in 18. uro s tem, da bi ostalo dežurstvo ob sobotah — dve dežurni prodajalni: od 7.30 do 18. ure. Ob sobotah bi vse prehrambene trgo- vine delale od 7.30 do 12. ure. Ugotavljamo, da dve dežurni prodajalni zadoščata, zlasti, če sta dobro založeni. Trgovine s tehničnim in tekstil- nim blagom, sem spadajo tudi vse prodajalne s čevlji, bodo v zimskem času odprte med 8. in 18. uro, to je tiste prodajalne, ki so že dosedaj imele NON-STOP. Tiste pa, ki imajo že sedaj deljen delovni čas, ostanejo na deljenem delovnem času. S tem, da prodajalne odpirajo ob 8. uri. Prodajalne, ki imajo stalno enotni delovni čas, to je med šesto in 15. uro, bi po novem bile od- prte med 7. in 16. uro, tako, da bi lahko potroš- niki, predvsem zaposleni delavci lahko to blago nabavljali tudi v popoldanskem času. Kazalo pa bi, da bi tudi v bodoče delale dežurne prodajalne z gradbenim materialom. Ob sobotah bi te pro- dajalne bile odprte samo do 12. ure, tako kot se- daj." Kaj pa pekarne in tobak? ,,To je specifična prodaja, ki ne moti ostale- ga delovnega časa in ie prav, da se te prodajalne odpirajo že prej. Predlagamo, da bi v zimskem času prodajalne kruha in tobak odpirali ob 6.30 uri in jih zapirali ob 18. uri. Predlagamo tudi, da bi naj vse DO, od administrativnih služb do pro- izvodnje, kjer je to le mogoče, pričeli z delom ob sedmi uri, ne pa ob šestih, kot je to sedaj. Le tako lahko veliko prihranimo na energiji. S tem pa je tudi dovolj, da so prodajalne kruha odprte vsaj pol ure prej in tudi trafike." Kako pa bo spremenjen delovni čas vplival na samo organizacijo dela v trgovini? ,,0d trgovcev to terja, da se dobro organizi ramo, predvsem v konicah, ko je kupcev več. Takrat bomo morali imeti na delu tudi več pro- dajalcev. Skratka gre za notranjo razporeditev delavcev, ob tem pa moram povedati, da se števi- lo zaposlenih ne bo zmanjšalo, ostalo bo enako, brez dodatnih zaposlitev. Obenem pa bomo lah- ko višek ali manko ur nadomestili s tistim ča- som, ko bo več dela: ob praznikih, inventurah in podobno. Tako, da za tisti čas ne bi bilo potreb- no plačevati nadur, delavci bi takrat nadoknadili tiste ure, ki bi jih imeli še premalo. Gre za kom- penzacijo delovnega časa znotraj poslovalnic, oziroma znotraj posameznih temeljnih organiza- cij." Nov delovni čas trgovin pa je v bistvu zame- tek deljnega delovnega časa, na katerega pa bi naj prešli postopoma v dveh, treh letih. ,,Tako daleč še ne razmišljamo, ker nastopa precej problemov, ki jih še moramo rešiti. Veliko število delavcev se vozi na delo iz oddalje- nejših krajev, spremenjeni bi morali biti tudi vozni redi, saj drugače delavci ne morejo priti na delo, v tistem presledku (ura, dve) delavec tudi ne more domov in se vrniti potem na delo. To je mogoče le v večjih mestih, kjer je močan pri- mestni in mestni promet. Poleg tega je pomemb- no tudi vprašanje otroškega varstva, saj celo- dnevnega otroškega varstva ni. Tudi na matere kot gospodinje ne moremo pozabiti. O vsem tem pa se bomo morali precej širše pogovarjati in za- gotoviti take pogoje, da bomo v resnici potem lahko prešli na deljeni delovni čas, kot je v nava- di že drugod v svetu," je zaključil Franc Zadra- vec. MG DRU2BENI DOGOVOR O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE Obvezno oceniti uspešnost dela \' Sloveniji doslej še 24 občin ni sprejelo ali dopolnilo svojega družbenega dogovora o kadrovski politiki in kar 21 občin ni izdelalo in obravnavalo ocene uspešnosti dela poslo- vodnih organov na koncu mandatnega ob- dobja. Zbori skupščine občine Ptuj bodo o osnutku družbenega dogovora o uresničeva- nju kadrovske politike v občini Ptuj razpra- vljali na današnji oz. jutrišnjih ločenih sejah zborov. Doslej smo na našem območju uporabljali dogovor, sprejet leta 1973 za celomo območje skupnosti podravskih občin. Družbeni dogovor za območje SR Slovenije, sprejet leta 1979 pa zavezuje občine, da vsaka /a svoje območje sprejme družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je letos obravnaval in sprejel analitični pregled zbra- nih podatkov o stanju kadrovanja individual- nih in kolegijskih poslovodnih organov v letu 1981 in predlagal, da ga obravnavajo v vseh občinah in ga ob tem konkretizirajo za svoje območje. Pregled kaže. kako uresničujemo tiste določbe družbenega dogovora o kadrovski pcMitiki. ki se nanašajo na kadrovanje najod- govornejšil^oslovodnih delavcev v OZD. To področje je ena od pomembnih nalog, eden bistvenih pogojev, da bomo lažje, bolje in hitreje, bolj dosledno, odgovorno in uspešno izvajali program gospodarske stabilizacije in pospeševali razvoj. Prav zato je izvršni svet SRS. po predhodni obravnavi v republiških organih ZKS. SZDL. RS ZSS in drugih, predlagal, da ga na enak način obravnavajo tudi v občinah in na podlagi tega sprejmejo potrebne lastne ocene, sklepe in ukrepe. Izvršni svet SR Slovenije daje poudarek predvsem naslednjim nalogam: \ občinah, kjer še niso sprejeli usklajenih družbenih dogovorov z republiškim dogovo- rom, naj to store čimprej, kar bo omogočilo, da se samoupravni splošni akti temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti uskladijo z določili republiškega družbenega dogovora, ki je že usklajen z ustavo, zakoni in mednarodno konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih. Ob izbiri kandidatov je potrebno ugotavlja- ti sposobnosti kandidatov za dosego poslov- nega uspeha in razvoj temeljne oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti ter razvoj samoupravnih odnosov in ne le formal- ne pogoje razpisa glede izobrazbe. Ocena uspešnosti uresničevanja planskih nalog, samoupravnih odnosov, izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih spora- zumov naj bo ob koncu mandatne dobe temeljni kriterij za ponovno izbiro poslovod- nega organa. Kako smo to nalogo izvajali doslej pove podatek za leto 1981. ko je bilo na območju SRS imenovanih 1.350 poslovodnih organen. ocena uspešnosti dela pa je bila dana samo za 515 poslovodnih organov ali 38 odstotkov, v občini Ptuj pa je bilo imenovanih 17 poslovodnih organov, ocena uspešnosti pa je bila dana le za 5 ali 29 odstotkov! Kadrovski izbor poslovodnih organov ima neposreden učinek na delo in lazvoj OZD in s tem tudi na materialni položaj delavcev. Prav zato je treba v celotnem postopku imenovanja poslovodnega organa dosledno uresničevati vlogo delavcev v OZD in njiho- vega delavskega sveta pri odločanju o imeno- vanju. V vseh primerih je treba zagotoviti, da bodo ocene in stališča vseh udeležencev v razpisnem postopku utemeljena na opredeli- tvah osnovnih organizacij DPO v posamezni OZD. nikakor pa ne brez povezanosti z njimi. To smo doslej že dokaj dosledno izvajali, vendar smo se opirali bolj na ninenja jn stališča, premalo pa smo bili dosledni pri dajanju objektivnih ocen. Izmenjava kadrov iz znanstvenih institucij, visokošolskih delovnih organizacij, družbeno- političnih organizacij in organov družbenopo- litičnih skupnosti v OZD in obratno naj prispeva k boljšim rezultatom gospodarjenja. Poleg obstoječega programa izpopolnjeva- nja kadrov, naj bi Gospodarska zbornica Slovenije in obe univerzi v medsebojnem dogovoru pripravili program interdisciplinar- nega študija, ki mora imeti značaj izobraževa- nja ob delu in iz dela za pridobitev funkcio- nalnih znanj iz vodenja, upravljanja in organizacije dela. Izvršni svet občinske skupščine bi naj v vsaki občini, po predhodnem oblikovanju mnenja o kandidatu v koordinacijskem odbo- ru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. ob ponovni izbiri kandidata ocenil uspešnost njegovega dela v poslovanju OZD. izpolnjevanju obveznosti plana s širše- ga družbenega vidika in normativno ureditev interne zakonodaje. Dogovor o^uresničevanju kadrovske politi- ke nalaga večjo in stalno skrb udeležencev za evidentiranje sposobnih in družbenopolitično aktivnih kadrov, ki bi po dopolnilnem izpo- polnjevanju bili^ voljni prevzeti odgovorne naloge in dolžnosti. Prav zato je potrebno v vsaki občini napraviti lastne ocene kadrova- nja poslovodnih organov, obenem pa v občinskih kadrovskih službah dosledno voditi evidenco poslovodnih organov in evidentira- nih kadrov, saj bo to omogočilo pravočasno kadrovanje ob reelekcijah. Tudi komisije za volitve in imenovanja pri občinskih skupšči- nah so dolžne nenehno spremljati uresničeva- nje družbenega dogovora o kadrovski politiki. FF TEDNIK ~ o*^^<>ber 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 MLADINA V OBČINI 0RM02 V PRIPRAVAH NA 11. KONGRES ZSMS Za nami je pomembno obdobje predkon- gresnih aktivnosti. Otena teh aktivnosti v naši občini ne more biti prav posebno visoka zaradi preskromnega odziva v OO ZSMS. Osnovna ugotovitev je. da smo uspeli izvesti programirano dejavnml na pcnlročjih. ki naj bi le spremljala vsebinske priprave na kongres mladine. Predkongresno dejavnost naj bi spremljale številne množične aktivnosti v OO ZS.VIS: organiziranje športnih, kultur- nih in ostalih družabnih srečanj, tekmovanj in pogovorov. Hočemo pa seveda mnogo več — OO ZSMS mora postati jedro organiziranega delovanja mladih, predvsem na tistih področ- jih, ki smo jih v naši občinski konferenci dali prednost: perspektive mladih kmetovalcev, mladi delavci v boju za samoupravne odnose v združenem delu. preživljanje prostega časa oz*, šport in kultura v krajih odmaknjenih od večjih kulturnih in športnih centrov, vzgoja in izobraževanje v povezavi z združenim de- lom ... To so hkrati tudi naslovi naših raz- prav in s tem naš pripevck na II.'kongresu ZSMS. V občini smo sklenili organizirati kmetij- stvo tako. da ho dajalo čimveč tržnih viškov in da bo proizvodnja hrane ena najpomembnej-. ših nalog. Ko smo analizirali izvajanje kmetij- skih Zakonov, smo ugotovili, da jih ne izvaja- mo dosledno. Ena od pomembnih posledic takega načina dela je tudi ta. da imamo malo mladih kmetovalcev, izgledov da bi jih bilo več pa tudi ni. če v naši družbi ne bomo našli perspektiv za mlade, ki želijo delati in živeti na zemlji in želijo umno gospodariti. V kulturnem in športnem življenju v naši občini ni bistvenega napredka, čeprav denar združujemo po principih samoupravnega sporazumevanja Razlogov je več. Mladi se bomo borili, da bo prosti čas preživet pestro in da bo imel vsak mlad človek v naši občini možnost, da se vključi v kakšno od oblik preživljanja prostega časa. Pri tem bomo morali jasno povedati, da ne gre zapostavljati razvoja kulture, telesne kulture in ostalih družabnih dejavnosti v naši občini. .Mladi v združenem delu organizirani v OO ZSMS v tej obliko organiziranosti razen redkih izjem niso prišli dalje od >)železnega repertoarja« aktivnosti; organiziranje izletov, piknikov, žogobrca. proslav in prostovoljnega dela. V senci pa .so ostala v v.seh mladinskih in ostalih dokumentih napisana načela o oigani- ziranem vključevanju mladih delavcev v ekonomski in družbenopolitični utrip določe- ne TOZD. Mladi probleme občutijo, saj jih tudi vse bolj pritiskajo v področja kot so: stanovanje, izobraževanje ob delu. delegatski odnosi, nagrajevanje po delu . . . Naša naloga je. da prek mladinske organizacije nenehno spodbujamo zavest mladih o nujnosti vključe- vanja v samoupravljanje v naših TOZD. Ko smo sprejeli zakon o usmerjenem izobraževanju, smo mladi opozarjali, da je nerealiziranih vrsta nujnih pogojev za kvalite- ten odprl sistem usmerjenega izobraževanja. Opozarjali smo. da naš sistem kadrovskega štif^endiranja zaostaja in da na njegovi podla- gi ni mogoče opredeliti kadrovskega načrto- vanja v občini. Poklicno usmerjanje in ka- drovsko načrtovanje pravtako nista dovolj povezani. Združeno delo se v sedanji krizi zaposlova- nja odreka kadrovskim štipendistom, v občini in regiji imamo na področju zaposlovanja pravo stihijo, trg delovne sile. Mladinska organizacija bo in mora postati idejno in programsko družbenopolitična sila v našem sistemu socialističnega samoupravlja- nja. 11. kongres in vse aktivnosti, ki smo jih opravili v pripravah, pa nam mora biti izhodi- šče za preseganje gospodarskih in političnih težav, v katere smo zašli. Jože Borak Ocena dela OK ZSMS Ptuj od oktobra 1981 do oktobra 1982 s temeljnimi usmeritvami za delo v prihodnjem obdobju Smo v obdobju ekonomskih in političnih protislovij doma in v svetu, ki brez dvoma moložaj" mladega človeka po uvedbi ukrepov ekonom.ske stabi- lizacije in uvajanju ekonomskih zakonitosti v naš sistem občutno poslabšal ekonomsko in socialno va.most mladih. Zato je izjemno p<:>membno. da smo v mladinski organizaciji veliko bolj mobilni, da se ukvarjajmo z ži- vljenjskimi interesi mlade generacjje in da smo v prvih vrstah borbe za nadaljni razvoj s(Kia!ističnega samoupravljanja, za demokra- tični politični sistem, katerega hrbtenica je delegatski sistem, za pluralizem samouprav- nih interesov in njegovo frontovsko razreševa- nje v SZDL na podlagi idejne in politične platforme ZK. Mladinci in mladinke v celotni občinski organizaciji si bomo prizjidevali. da v družbe- no stvarnost vnašamo usmeritve, -ki so jih Ennesli 12. kongres ZKJ. 9. koneres ZKS, ližnji II. kongres ZSMS. kongres dindikatov m ZSMJ. 11. KONGRES ZSMS Pred nami le 11. kongres ZSMS, ki bo brez dvoma moral dati oagovor in kažipot za razreševanje nekaterih" najbolj aktualnih vpra.šaRJ mladih. V občinski konl~erenci smo mu posvetili v letu, ki je za nami, velik del aktivnosti. Začeli smo jih z obiski OO v združenem delu; kajti že nekaj let zapored ugotavljamo, da delo mladinskih organizacij najbolj šepa prav na tem področju. V nekate- rih sredinah osnovne organizacije še vedno niso organizirane tako. da bi bile sposobne razreševati tista vprašanja, ki so življenska, in za mladega delavca neodtujljiva. To pa so: zaposlovalije. reševanje stanovanjskega vpra- šanja, kadrovska politika, zaposlovanje in uvajanje pripravnikov v delovno razmerje, štipendijska politika, povezava štipendi.stov s štipenditorji in druge, ki smo Jih zapisali v dokumente 10. kongresa ZS.MS in program- ske usmeritve OK vsa leta nazaj. Da paTahko prevzemamo del odgovornosti za nadaljm razvoj družbe v katen živimo in de!amo.r-se i^mo morali predvsem bolj aktivno vključiti v razreševanje ekonomskih vprašanj vsake organizacije združenega- dela. pomeni več prispevati z delom, znanjem in vključevanjem v politični si.stem za ekonomsko bolj učinkovi- to združeno delo. Da bi bile OO" sposobne bonli se za tako politiko, morajo imeti močna vodstva, ki bodo sposobna pntegniti činj več mladih in take programe dela. ki bodo prite- gnili različnost inte-^csov. Posebno važno je, da se mladi komunisti bolj aktivno vključijo v delo OO ZSMS m sc znotraj nje borijo za uresničitev politike ZK: ki jo je treba izvajati preko sindikalnih organizacij POLOŽAJ MLADIH DELAVCEV O p*^Možaju mlauega delavca v združenem delu pa jc tekla razpra\a tudi na problemski konferenci o družbeno ekonomskem in sa- moupravnem položaju mladega delavca v zJruzenem delu. sklepi, ki smo jih takrat j^rejeii zavezujejo tako OO ZSMS kot OO ZKS. da se bolj aktivno angažirajo pri razre- ševanju pasivnosti in slabega dela v nekaterih osnovnih organizacijah v ZD. O osnutkih dokumentov'^ za 11. kongres ZSMS. to je resolucije in statuta, je tekla razprava tudi v predsedstvu OK. na področnih konferencah m v vseh OO oz. smo še v obdobju javne razprave MEDREPUBLIŠKO BRATSKO SODELOVANJE Leiu kongresov so bile posvečene tudi aktivno^ti na področju medrepubltškega so- delovanja bratskih or»č:n iz SR Slovenije in SR Hrvatske, ki še potekajo. Nosilec sodelo- vanja je letos ptujska občina. V ta namen smo organizirali tudi brigado >Brat.stvo in prija- tefjstvo', ki se je utleležila MDA v Posočju, kjer je dosegla odlične delovne in rezultate na pxxiri^)u interesnih dejavnosti. Letu kongresen le bila posvečena tudi akciia 90 kreM.>v na dan začetka 12 kongresa ZKJ. ki SOJO organizirale // mladine skupaj z K K SZDL po krajevnih skupnostih. OSTALA PODROČJA DELA MLADIH Delo OO v KS ocenjujemo kot pozitivno, manj pa je angažiranosti in aktivnosti v mestnih KS. Mladina v KS se še vedno ubada s prostorskimi in materialnimi problemi, čeprav se ti iz leta v leto izboljšujejo. Bolj aktivni smo na kulturnem in športnem po- dročju, premalo pa je vključevanja v krajevno samoupravo; torej v SZDL, v njene sekcije, kjer bi morali prihajati z interesi in težnjami in jih medsebojno usklajevati z drugimi DPO in občani. Treba bo prispevati še vecji delež k razvoju KS, predvsem z organiziranjem mladinskega prostovoljnega dela. V vzgoji in izobraževanju je še vedno ključno vprašanje odnos uciteij — učenec. Pi^ek komisije za IPD smo to poskušali na podlagi »vprašalnika<< premakniti z mrtve točke, vendar akcija ni dala željenega rezulta- ta; Smatramo, daje treba vztrajati na graditvi takega odnosa v katerem bo učenec predv.sem aktiven subjekt v vzgojno izobraževalnem procesu. Rešiti bo potrebno tudi vprašanje mentorjev, ki lahko s svojim dobrim delom aktivno pripomorejo k zboljšanju dela OO v osnovnih in srednjih šolan; ki bi naj bile delavnica za samoupravljalca in mladinskega aktivista: predvsem pa bo treba več delati s pionirji. MLADI KMETJE Mladi kmetje, organizirani v področni konferenci so se aktivno vključevali v akcijo za čim večje pridelavo hrane, za pridobitev novih rodovitnih zemljišč, za boljše delo v zadrugah, ki ki mora predvsem postati orga- nizacija kmeta, v kateri bo videl interes za združevanje dela in sredstev ne pa organizaci- jo, ki ji je glavna dejavnost trgovina; kot pravijo miadi kmetje. Na .svojih "posvetih so razpravljali o vzrokih za odhajanje mladine v mesta in posvetili temu pojavu veliko pozor- nost. Tako kot vsako leto pa so se udeleževali raznih srečanj, posvetovanj in tekmovanj, kot je bilo tekmovanje traktoristov v Markovcih. Posebno razveseljivo je, da se vredno več rnladih kmetov vključuje v samoupravno življenje sredine kjer živijo in delajo. IDEJNO POLITIČNO DELO Področju idejno političnega izobraževanja in usposabljania smo tako kot doslej tudi v tem enoletnem obdobju posvetili veliko pozornost. Organizirani so bili seminarji za vsa področja, poleg tega pa sc v proces IPU vključuje tudi OCMK in OC klubov OZN. ki sta pripravila številne aktivnosti po ;šolah in KS (javne tribune, okrogle mize, študij.ski razgovori itd). Komisija z IPD pa načrtuje, da naj bi proti koncu leta organizirali «vobcinsko mladinsko politično .šolo« poleg tega. da smo se aktivno vključili v eviaentiranje kandidatov v vse obrikc IPU, ki jih organizira OK ZKS. MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO Mladinsko prostovoljno delo je tisto po- dročje, ki mu v naši občini že nekaj let nazaj posvečamo veliko pozornost. Mislim, da smo prav na tem področju dosegli najbrž najboljše rezultate. To dokazujeio številne MDB. ki so bile organizirane in ki so izvedle eno ali večdnevne lokalne MDA in udarniške dneve ter uspešno sodelovale na ZMDA Slovenske gorice 82 in na drugih republiških in zveznih MDA. Naši brigadirji pa so se udeleževali tudi mednarodnih MDA. Naše brigade so lett)s sodelovale na MDA v SAP Kosovo, v Posočiu in Brkinih, kjer sti ddali naši pionirji. Vriiili so se s priznanji za delo na trasi in inieresmtLdelavnosti. Razve- seljivo je brez dvoma, da je zanimanje za mladinsko prostovoljno delo veliko, čeprav iz leta v leto ugotavljamo, da med brieadirji ni dovolj študentov; za študente na.sp!bh velja, da se Dremalo vključujejo v delo ZSM.. Ocena ne bi bila obiektivna. če v lei aktivnosti ne bi videli Kluba brigadirjev Franc Bel.šak- Tone. ki je ual velik pnspevek k razvoju mladinskega prostovoljnega dela. Tudi ZMDA Slovenske gorice 82 je uspeš- no opravila svoje delo. Področje informiranja postaja v.se bofj sestavni del sistema sociali- stičnega samoupravljanja. Družbeno ureditev v katedri je človek subjekt odločanja zahteva; daje obenem informiran, da bi lahko odločal. Informifanju tudi med mladimi posvečamo vse več aktivnosti. COP je v preteklem man- datnem obdobj« med drugim uspešno organi- ziral in izvedel mladinsko novinarsko šolo z namenom usposobili čimveč mladincev za hitro in objektivno informiranje. Izdano je bilo tudi glasilo OK »Gremo na delo«. I udi v OO se informiranje vse bolj uveljavlja. Vse več ~0'O izdaja tudi svoja glasila. Člani COP-g pa se za uspešno intbrmiranje poslu- žuiejor tudi informiranja preko ptujskega Tednika in radia ter drugih sredstev za obvefcanje in komuniciranje. Brez dvoma je trebaijsistem informiranja se naprej izboljše- vati ffi dograjevati z namenom sprotne in objektivne informacije preko najrazličnejših medijev obveščanja. MLADI V SLO IN DS Mladi .se tudi v naši občini vse bolj aktivno vključujemo v SLO in DSZ prek obrambnega usDo.sabljanja na obrambnih dnevih, v enotah CZ. NZ in lO, pri vojaškem usposabljanju mladink ter mladincev z nedokončano osnov- no šolo, v akcijah NNNP v sodelovanju z vojaki vojašnice Dušan Kveder—lomaz: ki se vse bon uveljavita tudi v OO. Komisija za SLO in IjSZ že nekaj let uspešno organizii-a kviz )Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« za odličje 22. december kjer je naša ekipa lani zasedla drugo mesto, sodeluje ob naborih in kadrovanjuV vojaške šole in šole organov za notranje zadeve. Uspešno pa je sodelovanje tudi z ZRVS in komitejem za SLO in DSZ. Z omenienimi aktivnostmi le treba nadaljevati tudi v bodoče, kajti obrambno in samozaščitno delovanje vseh siibjektov v družbi je temeljni pogoj za varnost suverenost in ned(:>takliivost ustavnega reda irl ozemeljske celovitosti dežele v kateri živimo. Velik delež k tej aktivnosti pa irispeva tudi ohranjanje tradicij NOB, za catere se bomo v mladini trajno zavzemali, trajno zavzemali. Na področju kulturnega in športnega udejstvovanja smo tudi v preteklem letu, veliko delali. Mladina je bila organizator ali pa^je sodelovala v domala vseh prireditvah ob državnih in drugih praznikih, in svečanostih, veliko kulturnih in športnih prireditev le bilo še posebej posvečeno letu kongresov. Dnevu mladosti itd. Aktivnosti .so potekale tako v OK. osnovnih organizacijah in DO skratka na v.seh ravneh organiziranja. Uspešno se v program preživljanja prostega časa. kulturne- ga ih športnega udejstvovanja vključuje tudi Klub niladih. v okviru katerega mladi zado- voljujejo svoje potrebe in interese. Ustanovi- tev mladinske klubske skupnosti ostaja nalo- ga še naprej. ZAKLJUČEK Leto. ki je za nami je bilo delovno m uspešno in pomeni nadaljevanje dela. ki smo si ^a zastavili v program občinske organizaci- je ze na pretekli konferenci, ki ga v nekaterih elementih še vedno nismo realizirali in ostaja kot naloga za vnaprej. Zato je prav. da v prihodnje poravnamo stare račune in da napravimo odločilen in bolj smel korak za uresničitev ciljev, ki si jih" zadajamo tudi danes kot svoj delovni program; k| ga sesta- vljajo programi vseh področnih konferenc, predsedstva OK in njegovih delovnih teles. OO ZSMS. DO in vseh sredin kjer delajo in živijo mladi. Pred nami je kongres, ki bo ■»rinesel dopolnjen delovni program — re.so- ucijo in spremenjen statut. Temu primemo bo potrebno usmeriti tudi svojo aktivnost v bodoče. Veliko dela je pred nami. vendar tovarišu Titu smo obljubili, da bomo nadaljevali začeto revolucijo, da bomo z deianji dokazali njegovo zaupanje v katero jc vedno neomajno Predsednik OK ZSMS Ptuj: Igor Galič SLOVENSKA BISTRICA Svečanost ob 10. kongresu slovenskih sindikatov \ sobiiio, 9. oktobra JC bila v Domu kulture uspešna prireditev, ki so JO delavci Lesnoindustrijskega podjetja LIP Slovenske Konjice skupaj s prebivalci občine, po.sebej pa še z zaf)oslenimi v več TOZD, kijih ima ta kt)lektiv na območju občine Slovenska Bistrica, posvetili predkongre- snim aktivnostim. Prireditev sije ogledalo veliko število občanov. Vsi so si bili enotni, da so takšne skupne prireditve koristna izmenjava kulturnih dogajanj dveh sosednjih občin in bi jih veljalo tudi v prihodnje nadaljevati ter tako vzpostaviti tesnejše kulturne pa tudi delovne in športne stike prebivalcev leh občin. Takšni stiki sicer med posameznimi kolektivi, še posebej pa med vojaki vojašnice Pohorski bataljon in občani Slovenskih Konjic že obstajajo, vendar še vedno niso izkoriščene vse možnosti. To je pokazala tudi sobotna prireditev z bogatim kulturnim programom pesmi in na- lodnih plesov, ki so jih izvajali folklorna skupina, pevski zbor, oktet in člani dramske skupine zaposlenih v raznih TOZD obeh občin. Prireditev je imela mnogo širši pomen, seveda pa je bila na prvem mestu počastitev 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Pomembna je bila tudi kot srečanje zaposlenih iz raznih TOZDOV. ki so.se ob tem prvič srečali in vzpostavili tesneješe in trajne prijateljske vezi. Viktor Horvat Delegati zaXL kongres ZSMS iz občine Ormož Pretekli petek so na volilni konferenci OK ZSMS Ormož izvolili pet delegatov, ki bodo zastopali ormoško mladino na XI. kongresu ZSMS v Novem Mestu. Delegate vam na kratko predstavUamo. Melita Mesaric, dijakinja gi- mnazije v Ljutomeru, doma s Koga pri Ormožu, kjer je tudi sekretar osnovne organizacije ZSMS. Je članica predsedstva občinske konference ZSMS Ormož in vodja centra za obve- ščanje in propagando. Na kon- gresu bo razpravljala o preživ- ljanju prostega časa mladih v krajih oddaljenih od kulturnih in športnih središč. Marjan Sever, mlad delavec, zapo.«len v tovarni Jože Keren- čič doma iz Velike Nedelje. Je predsednik občinske konferen- ce ZSMS Ormož, dolgoletni aktivni mladinec v delovni organizaciji in KS kjer živi. Aktiven tudi na ostalih področ- jih delovanja mladih. Na kon- gresu bo razpravljal o mladih delavcih v boju za samouprav- ne odnose v združenem delu.. Jože Borak, višji upravni dela- vec, profesionalni sekretar ob- činske konference ZSMS v Ormožu. Aktiven na številnih področjih dela mladih, doma iz Ormoža. Na kongresu bo raz- pravljal o perspektivah mladih v kmetijstvu — tako v zaseb- nem, kot družbenem sektorju, s poudarkom na kmetijski problematiki zasebnega sektor- ja. Branko Jovanovič, strugar iz Tovarne sladkorja Ormož, kjer je tudi predsednik samouprav- ne delavske kontrole. Doma je od Miklavža pri Ormožu. Na kongresu ne bo posebej raz- pravljal, sicer pa sodeluje pri pripravi razprave skupaj z Mar- janom Severom. Stanko Šaiamon, študent v Ma- riboru (VEKS), je štipendist iz Titovega sklada, doma iz Ormoža. Je dolgoletni aktivni ,,akcijaš'*, dolga leta vodi ob- činski center za mladinske de- lovne akcije pri OK ZSMS Or mož, uspešni komandant bri gad iz ormoške občine, ki so i2 akcij sirom Jugoslavije prinaša le domov trak za trakom. Ni kongresu bo razpravljal o vzgo ji in izobraževanju v povezavi j združenim delom, z vidika kad rovske in štipendijske politike. M. Ozme 4 - ZGODOVmSKA PRIČEVANJA 21. oktober 1982 MLADI PREMALO AKTIVNI? Od nekdaj so starejše generaajc zaupale mlajšim, cxl nekdaj so verovale vanje. In mlajSe gmttarije Se nikoli doslej starejših niso iz- neverile. Radi rečemo, da na mlMlih svet stoji. Res je to. V raznih govorih, na raznih sesčuikih poudarjamo, kako so se mladi pripravljeni boriti za pridobitve revohidje. za nadaljevanje s krvjo prepojene poti. Pa jih na to tudi pripravijanno? To vprašanje se zastavlja samo od sebe takrat, ko kakor pravimo ,,kritično" spr^ovorinio o aktivnosti mladih. Vse prepogosto je takrat slišati besede, da so mladi jpranak» usposobljeni za akcijsko delovanje, da premalo spoStujejo pridobitve revolucije, da je med njimi mnogo takih, ki jim ni kaj prida mar za ddo, da nimajo odnosa do dela, da ne spoštujejo materialidh dobrin, da... Ali se ob teh kritikah kdaj pov- prašanio — kaj jih dda takSne. So kritike upravičene? Niso, dokler z njimi ne prične vsak od nas pri sebi samem. Očitek mladih, da se starejši vse preveč ukvarjajo sami s sabo in vse premalo s problemi mladih, je na mestu. Običajno spr^ovorimo o njihovih težavah na konferencah in sejah raznih organov in dndSienopolitičnih organizacij, sprejmemo stališča in sklepe o perečih problemih zaposlovanja mladih, o njihovem izobraževanju. diu9)cnopolitičnem delu in tako dalje, potem pa pozabimo nanje ali pa z njimi mahamo ob priložnostih, ko je treba oceniti opravljeno delo. Kofikokiat se v osnovnih organizacijah zveze komunistov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela pogovarjajo o omcnjcnfli proUcmih? Četudi v osnovni organizaciji ni mladih komunistov. Najbii manjkrat kot bi bflo potrebno. Kaj pa mladi sami? Koliko oni govore o tem? Kaj poCno? Res je, precej takih je, ki se problemom izognejo. Nočejo niti govoriti o njih niti jih reševati. Pa vendar to niso vsi mbdL Večina je takih, ki žde stvarem priti do dna, ki žele akcijo in konkretne rdStve za težave. Sami jih ne zmorejo reševati, ker tudi usposobljeni niso za to. Seminarii, razne šole, politični in drugi sestanki so premalo. Ni dovolj, da si čfam zveze komunistov, ni dovolj, da se udeležuješ seminarjev te oiganizadje, ni dovolj, da bereš knjige, referate, zafHsnike. Ljutfi je treba vzgojiti za takšno aktivnost kot jo pričakujemo od njih.' Vzgajati pa jih je trd>a od rojstva dalje in ne šele takrat, ko postango Sani te afi one dmiEbcnopolitične organizacije, društva, organizacije združenega dda. In tu je grm v katerem tiči zajec. Tega se vse premalo zavedamo ali pa se v ihti za materialnimi dobrinami nočemo. Da je vsak od nas — staiS, vzgojitdj, učitelj, sekretar, pred- sednik ^ dolžan opraviti svoje podansivo. Vzgojiti človeka, ki mu besede čast, morala, ponos, odgovornost ne bodo [»menile visokozvenečih parol. Mladi se bodo jutri sestali na svojem kongresu. V Novem mestu bodo spregovorili oiežavah, kijih ni malo v njihovih vrstah, opozorili bodo na težave v katerem se ta hip nahajamo vsi skiq)aj z njimi vred. Tako kot smo od kongresov zveze kommiistov m sindikatov pričakovali odkrite, ostre in konkretne besede, jih pričakujemo tudi od mladih, združenih v Zvezi socialistične mladineSloveiiije. Prepričani smo lahko, da bodo naša pričakovanja izpoinjena. Kljub temo, da jim ne dajemo vsega, kar od nas pričakujejo, kljub temu, da nisBio in ne c^avljamo svojih odgovornih nalog staršev, vzgojftdjev, vObAjev tako kot bi mi in oni želeli. Do marsikaterega spoznanja so se mladi dokopali sami. Morda je celo bolje tako, saj tem spoznanjem verjam^o. Mladi, Kakršnikoli že so, ne želijo kompromisa. Poselmo takrat ne, ko gre za odgovornost in moralo tistih, ki o njima predvsem govcKC, maiq pa ju uresničujejo. 2e pred kongresom lahko reSemo, da so mladi dovolj aktivni. Zaradi mnogih vzrokov niso aktivni vsi — veSna pa. Tako kot to velja za starejšo generacijo- N. Dobljekar Pomen osebnosti narodnega heroja Jožeta Lacka Letos Je minilo 40 let od smrti Joieta Lacka. Spominu nanj Je bila po- svečena beseda ,, okrogle mize", 24. septembra v Rogoznici, ki jo je vodiki prof. Ljubica SuJigoJeva. V počastitev spomina na heroja Lacka objavlja- mo članek o Lackovi Življenjski poti. Ko je 18. avgusta 1942 umrl v ptujskih zaporih nasilne smrti na- rodni heroj Jože Lacko, organiza- tor vstaje proti okupatorju v ptuj- skem okraju, je vest o njegovi smrti pretresla ne le svobodoljubne prebivalce ptujskega okraja, am- pak daleč po domovini. Njegova mučeniška smrt in juna- štvo pred okupatorjem sta vzbujala k večjemu pogumu v boju za osvo- boditev domovine in za njeno lepšo prihodnost. S tem je dalje živela Lackova osebnost v zavesti slovenskega naroda. Po njem so imenovali januarja 1944 četo, usta- novljeno blizu Maribora, ki je maja prerasla v bataljon in p>oleti v od- red. Njegovo bojno območje je bilo Pohorje, nato p& Kozjak in tudi za- hodni del Slovenskih goric. Po Lacku so imenovali tudi ciklostilno tehniko OF v Stogovcih pri Ptujski gori, ki je pričela z de- lom oktobra 1944. S svojim tiskom je do konca vojne budila k uporu ne le v ptujskem okraju, ampak tu- di v sosednjih, kamor je fKJšUjala svoje izvode. Danes se po Lacku imenujejo uli- ce v raznih krajih, v Ptuju pa spo- minjata nanj poleg ulice in drugih imenovanj še dva umetniška kipa. Številni zgodovinski spisi in nekate- ra literarna dela o njem so trajne priče o njegovem življenjskem po- menu. Rodil se je 17. novembra 1894 v Kicarju pri Ptuju. Njegov oče Franc in mati Uršola, r. Horvat sta bila želarja in dninarja. Imela sta le dva otroka, sina Jožeta in hčerko Marijo, ki je umrla v dekliških le-] tih. 1 Osnovno šolo je Ladco obiskoval v Ptuju, nakar je hodil s starši na dnino. Leta 1915 so ga vpoklicali k vojakom. Na italijanskem bojiSCu je prišel v vojno ujetništvo. Domov se je vrnil leu 1921, se poročil z Jo- žef o Kranjčevo in se naselil na ženi- nera posestvu v Novi vasi pri Ptuju. Ko so Lacka presunile grozote prve svetovne vojne, še ni prišel v stik z bojevniki za novo socialisti- čno družbo, da bi se oklenil socia- lizma, pač pa je sprevidel in obsojal tiste, ki so vojno povzročili in z njo strahotne materialne in floveške žrtve. Ker se je med vojaki širila misel o združitvi jugoslovanskih narodov v svoji državi, je ta misd pritegnila tudi njega. Jože Lacko, kmet in revolucionar Zasramovan, privezan k plotu ob stavbi gestapa v Ptiyii. Pomembno prelomnico v La<±o- vem življenju je pomenilo njegovo pjozhanstvo z Leopoldom Vodo, mizarjean ih sekretarjem ilegalne celice Komunfstičae partije v želez- niških delavnicah v Ptuju, ustanov- ljene leta 1928. Po njeni ustanovitvi je Voda seznanjal Lacka z ibraževad in vzgajal. Lackova naloga je b^a med dm- gim, poglabljati stike med kmečkim ljudstvom ter delavci v industriji in obrti v ptujskem okra- ju. Zato je navezoval stike med Društ\i kmečkih fantov in deklet, v kalera je z drugimi komunisti vna- šal naprednega duha, in delavci društev Svobode m Vzajemnosti v Ptuju. Lacko se je vzgledno udeleževal vseh manifestaaj Komunistične partije. Ko jt ta ustanovila Ljudsko fronto, da bi z njo popeljala zatira- no ddovno ljudstvo v buržoazni Jugoslaviji v boj za politične svoboščine, narodnostne pravice in izboljšanje gospodarstva, tedaj od- visnega od tujega kapitala, je fiiil legalne glasilo KomuniiDčae partije ,,Ljudsko pnvioo" za mgfcacBk iz- hajanja od leta 19M do 1936. Julija 193S se je uddcžil vdikega zborovanja Svobod v Cdju. septembra simda >dia>i ne opozici- je v L jutomen. nadedo je leto pa je CH^ganiziral rhiianir l*'ane v ptuj- skem okraja a sovkugočc tekstilce v Maribora. Lacka so obiskali vodilni sloven- ski komunisti: Boris Kidr^, Franc Leskošek, Jože Marn, Miloš Zidan- Sek in še nekateri. Pri njem so se po več dni zadrževali trije vodilni ko- munisti iz drugih jugoslovanskih pokrajin, leta 1935 Srdjan Prkra, leta 1936 pa Otmar Kreačič in Rudi Simunovič. Tega leta so bivali pri Lacku pred odhodom v špansko re- publikansko vojsko tudi ptujski prostovoljci Dolenc, Lazar in Men- diiš. Istega leta je bila pM-i Lacku po- krajinska skojevska konferenca, ki jo je vodila Lidija Sentjurc. Iz leta v leto je Lacko prevzemal odgovornejše naloge. Leta 1938 je prirejal predvolilne shode za držav- nozborske volitve kot kandidat ptujskega okraja na opozicijski listi dr. Vladimirja Mačka. Ze preje je bil član vodstva Mačkovega giba- nja za Slovenijo, katerega je podpi- rala Komunistična partija Sktveni- je. S priključitvijo Avstrije k tretje- mu rajhu leta 1938 se je vKnezdil nevarni nacizem ob naši severni meji. Ptujski člani nemške kulturiK zveze, ki je štela tedaj nad 5O0 čla- nov, so pospešili svojo propagan- do, s katero so obubožanim kme- čkim in delavskim slojem obljubljali pod Hitlerjem vse naj- boljše. V tem času je Lacko izdatno po- magal pri narodnoobrambnih nastopih Komunistične partije v ptujskem okraju. Predvsem je širil tisk ptujske ciklostilne tehnike KP, ki je razkrinkaval hitlerizem in dajal narodnoobrambne napotke. 3. septembra 1939 se je udeležil konference Ljudske fronte v Celju, na kateri so ustanovili Zvezo delov- nega ljudstva Slovenije (ZDLS) in izvolili njega za člana njenega glav- nega odbora. Zatem so se zbrali pri Lacku na konferenci delegau KPS iz Prekmurja, mariborskega in ptujskega okraja. Na njej je Tone Tomšič zastopal Centralni komite KPS. Govoril je o poglobitvi delo- vanja Partije v sindikatih, vnašanju njenega vpliva v jugoslovansko vojsko in o drugih pomembnih na- logah v času velike nevarnosti vdo- ra fašističnih sil v Jugoslavijo, ali pristopa Jugoslavije v fašistični ta- bor. Za ptujski, mariborski in prek- miu^ki okraj so, po sklepu konfe- rence v Novi vasi, ustanovili kflialu nato okrožne komiteje KPS. pri komitejih pa vojaške komisije. Dr. Jože Potrč je bil sekretar ptujskega okrožnega komiteja, med člani pa je bil Jože Lacko. Oktobra 1939 je Lacko podpisal proglas ZDLS z naslovom: ,,Kaj hočemo", ki je napovedal boj za politično, gospodarsko in kulturno osamosvojitev slovenskega naroda. 31. decembra 1939 se je udeležil konference delegatov partijskih organizacij Slovenije v Jošlovem mlinu v .Medlogu pri Celju, ki jo je vodil Edvard Kardelj. Na njej so ga pohvalili za požrtvovalno delo. Leta 1940 pa je bil na konferenci KPS v Zalogu imenovan skupaj z dr. Potrčem iz ptujskega okraja za člana Centralnega komiteja KPS, kar je bilo priznanje za njuno revolucionarno delo. Leta 1940 je Lacko sodeloval pn zbiranju podpisov za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze in širil narodnoobrambne proglase ZDLS. Od januarja pa do konca marca 1941 je preživel v koncentracij- skem taborišču v Medjurečju v Sr- biji, kjer je vlada zaprla okrog 800 komunistov in njihovih sodelav- cev, da bi s tem zmanjšala moč Ljudske fronte. Po padcu vlade Cvetkovič—Maček podpisnice pakta med Jugoslavijo in faši- stično osjo, so bili taboriščniki izpuščeni. Ko je Jogoslavija doživela 6. aprila 1941 vdor fašističnih armad na svoje ozemlje, se je Lacko fHijavil med prostovoljce v ptuj- skem okraju, da bi branil domovi- no. Z njimi je naslednjega dne od- šel kot njihov poveljnik proti Dolenjski. Zaradi razsula v jugo slovanski vojski se je ptujska prostovoljska skupina z okrog sto borci vračala v skupinah iz Nove- ga mesta proti domu. Na poti so Nemci zajeli dr. Potrča in ga poslali v vojno ujetništvo. Lacko je po ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani, 27. aprila 1941 pričd širiti njen glas po ptujskem okraju. V začetku oktobra je usta- novil okrajni odbor OF in mu predsedoval. Novembra je odšel v ilegalo, ker so ga Nemci zasledo- vali. Največ se je od tedaj zadrže- val pri kmetu Francu O^ojniku v Desencih v Slovoiskih goricah, ka- terega je že v letih p-ed vojno nav- dušil za socialistično revolucijo. Kot član ptujskega okrožnega komiteja KPS je Lacko sodeloval aprila 1942 pri ustanovitvi par- tizanske skupine — Slovenskogo- riške čete, ki so jo ljudje imenovali tudi „Lackova četa." Četi se je sam pridružil na predvečer njenega zadnjega boja, ki se je'odvijal 8. avgusta 1942 v Mostju.' Iz boja se je ranjen prebil, a Nemci so ga izsledili čez dva dni v Sp. Velovla- ku, ga že tam tako pretepli, da mu je počila čelnica in je iz rane curljala kri. Zato so mu rano v bližnji Rogoznici obvezali in ga od tam vodili bosega p^ v Ptuj do sedeža gestapa, kjer so ga privezali k plotu ob stavbi. Na prsi so mu obesili tablico z napisom v nem- škem jeziku: ,,Sem morilec in vod- ja bajnditov, Jože Lacko". Na sončni pripeki je stal skoro dve uri. Mimo so hodili hitlerjevci, ga zdsramovaji, kamenjali, pljuvali. Ko so ga okrog tretje ure popol- dan odvedH v ptujske zapore, so ga čakale tu nove muke. Trgali so mu nohte s pakev na nogi, ga strašno te{^i in mu pri tem štrli pr- sni koš. Hoteli so ga z mukami pri.siliti, da bi jim odgovarjal na njihova vprašanja. Toda muke ni- so mogle streti njegovega poguma. Svojim rabljem je povedal le, da se je bojeval za svobodo svojega na- roda, ker ie ljudstvo željno svobo- de. Po strahotnih mukah se je večkrat onesvestil. Iz neštetih ran se je cedila kri, nakar so se ognoji- le. V možganih so nastopile krva- vitve. Nemci pa niso poklicali zdravnika, da bi mu pomagal. Le sojetniki in dva paznika so mu lajšali trpljenje s hkdnimi vlažnimi obkladki na žgočih ranah, z vodo pa so mu gasili hudo žejo. Zadnja dva dneva je ležal neprestane v nezavesti. Osmi dan zapora je zve- čer umri. Pokopali so ga na zanemarjenem kotu ptujskega pokopališča k jadlim borcem Slovenskogorgke čete. Po Lackovi smrti je postalo nje- govo ime simbol upornega sloven- skega kmeta proti okupatorju. V njegovo ime sta se zlila ljubezen do domovine in pogum v boju za svo- bodo in boljšo bodočnost našega naroda. Kot je umrl kmet Matija Gubec v šestnajstem stoletju v rokah plemstva, ker je netil kmečki punt, tako je umrl kmečki junak Jože Lacko v rokah fašističnih krvnikov dvajsetega stoletja, ker se je boje- val zoper njih. Obe imeni upornih kmetov sta ozaljšani z neminljivo slavo junakov. Obema so krvniki priredili pred smrtjo javno zasramovanje in trpinčenje, da bi se ljudstvo iz strahu pred posledi- cami več ne upiralo. Obakrat pa so se zmotili. Sramoto, namenjeno upornikoma, je pravična ljudska sodba pripisala sovražniku. Oba kmečka upornika, Gubca in Lac- ka je ljudstvo spoznalo za svetla vzgleda, kako pogumno se je potrebno bojevati za velike cilje človeštva in pri tem s prezirom zreti v smrt. Vida ROJI C Odlikovanja predsedstva SFRJ V petek, 15. oktobra je bila v prostorih predsed- stva SO Ptuj slovesnost, na kateri je predsednik SO Ptuj, FrancTetičkovičizročilodikovanjapredsedstva SFRJ devetim zaslužnim diužbeno. pcAtičnim delav- cem občine Ptuj. Odlikovanje RED DELA S SREBRNIM VEN- CEM sta prejda: Anica GomiEek. za posebne zaduge in izredne re- zultate, dosežene pri ddn na osnovni ScA, v krajevni skupnosti in v or^nHi obSnsk^a smdikalnega sveta, ter Jože Hajšek, za posebne uspehe dosežene pri opravljanju del in nalog tdefonista ter na področju družbenopolitičnega dda v dndBtvn slqpih in slabovid- nih občin Ptuj—Ormož. Odlikovanje RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO so piejdi: Apolonija Vlah-Krcmžar. za nspdie dosežene na področju zdravstva ter za doigfJetno požrtvovalno in zelo uspešno dru%enopoliti£no ddo v krajevni skup- nosti, Konrad Rižner. za sodetovanje v NOB ter za dolgoletno uspešno in požrtvovalno dnižbenopoliti- čno delo v krajevni skiqnasti StrnUja« ter Franc Leber, za posebne uspehe dosšene pri ddu, pri vzgoji učencev pekarske stroke in za požrtvovalno družbenopolitično delo v diužbenopoBtičnih organi- zaciiah. Odlikovanje RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM pa so prejeli: Adolf Sarman, za aktivno sodelovanje na področ- ju zdravstva in socialnega skrbstva ter za odgovorno * opravljanje funkcij v krajevni skupnosti in družbeno- političnih organizacijah, Jože Strafela, za dolgoletno požrtvovalno in zdo uspešno družbenopolitično delo na področju telesne kulture ter organiziranja kulturnih in turističnih prire- ditev širšega pomena za občino, Alojz Cene, za njegovo zavzemanje pri doslednem uresničevanju politike ZKJ in sistema socialističnega samoupravljanja, kot neuporen družbenopolitični de- lavec, komunist in aktivist na raznih področjih druž- benega življenja, ter Mitja Mrgole, za zasluge na področju uveljavlja- nja delegatskega sistema in delegatskih odnosov ter za uspešno izvedbo združitve zdravstvenih služb v Zdrav- stveni center Ptuj-Ormož. Predsednik Skupščine občine Ptuj, Franc Tetičko- vič je po izročitvi odlikovanj vsem dobitnikom čestital in jim zaželel še naprej toliko uspehov pri delu in do- ma. V imenu dobitnikov odlikovanj pa se je za izkaza- no čast zahvalil dr. Mitja Mrgole, ki je poudaril, da so vsa prejeta odlikovanja za dobitnike še večja obveza pri razvijanju in izgrajevanju naše socialistične samo- upravne družbe. Dobitnikom odlikovanj tudi naše iskrene čestitke! — OM Dobitniki visokih državBih odSkovanj s predsednikom SO Ptuj. Francem Tetičkovičem Foto: M. Ozmec TEDNIK - 21. oktober 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POMEN DENARNEGA VARČEVANJA ZA NARODNO GOSPODARSTVO Naravno*^bogastvo in dobrine na Zemlji so omejene, njihova porazdelitev pa je zelo neenakomerna. V zgodovini človeštva je želja za njihovo prisvajanje povzročala med narodi nenehne konflikte. To velja Se danes pa tudi v prihodnosti bomo s tem žal 5e morali računati. Znanstvena spoznanja o neobnovljivosti večine surovinskih in energetskih virov ter drugih dobrin, narekuje človeštvu razumno porabo. Razumno porabo naravnih virov in dobrin pa v najširšem pomenu imenujemo varčevanje. Pomena in nujnosti varčevanja se človeštvo vedno bolj zaveda. Veliko pa h krepitvi teh spoznanj pomagajo napredne dri*ave in njihove institucije. Združenje bank Jugoslavije je mesec oktober proglasilo za mesec varčevanja. To je povezano z 31. oktobrom, Svetovnim dnevom varčevanja. Ob tej priložnosti namenjamo bralcem sestavek o pomenu denarnega varčevanja za narodno gospodarstvo. Za lažje razumevanje tega področja najprej nekaj splošnih ugotovitev o pojmu varčevanja, o njegovem nastanku, motivih in učinkih. Za pojem varčevanje je v strokovni literaturi več opredelitev. Za naše izhodišče pa pov- zamimo, da je varčevanje ekonomski pojav posebne vrste, ki je odvisen od številnih dejavnikov zlasti pa: od višine narodnega dohodka na prebivalca, od kupne moči denarja, gospodarske in politične stabilnosti v državi in v svetu, nagnjenju k potrošnji in investiranju, od kulturne ravni ljudi in njihovega spoznanja o varnosti, koristih in učinkih, ki jih prinaša varčevanje. V širšem gospodarskem pomenu razumemo varčevanje kot racionalno trošenje naravnih bogastev, proizvodnih tvorcev (predmetov dela, delovnih sredstev in dela), racioniranje investicijskih vlaganj itd. Ko pa govorimo o denarnem varčevanju pa mislimo na odlaganje porabe dela denarnih sredstev prebivalstva in akumulacije na kasnejši trenutek. Prve oblike zavestnega varčevanja pri ljudeh najdemo že v daljni zgodovini, na primer pri hrani (sušenje mesa in sad^ev, prihranek pridelka za ponovno setev itd.). To je počel človek si(»r zaradi elementarnih potreb pd hrani, vendar tudi ob spoznanju, da negotova prihodnost vsak trenutek prinaša neprijetna presenečenja in nevarnosti za njegov obstoj. Sprotna poraba vsega kar je imel je v človeku, ob misli na negotovo prihodnost, povzročala občutek stiske, zato se je v njem krepila zavest o odlogu dela porabe, to je o varčevanju. Zaradi neprijetnih izkušenj se je v družbi pričelo varčevanje krepiti kot človeška vrlina, ki ga je varovala pred nevšečnostmi in propadom. Ta vrlina se je skozi zgodovinski razvoj nenehno potrjevala, zato je človek vedno bolj spoznaval, da njemu in družini prihranek oz. rezerva prinaša določeno varnost ter vliva optimizem v življenje. Varčevanju je dajala izreden pomen že meščanska ekonomska znanost. V delih Adama Smitha, Smiles-a in drugih najdemo presenetljive ugotovitve o pomenu varčevanja. Odločilen vpliv na nastanek in razvoj sodobnih oblik varčevanja je imel hiter razvoj blagovno denarnega gospodarstva, predvsem pa ustanavljanje bank in neodvisnih hranilnic. Interes bank za varčevanje je v kapitalizmu žal preraščal v interes kapitala in kapitalistične države, zato so varčevalci delili usodo vzponov in propadov kapitala. Največji razmah pa je varčevanje doživelo v dvajsetem stoletju zaradi tehničnega, ekonomskega in kulturnega napredka. K temu pa je veliko prispeval Mednarodni institut za varčevanje, ki je bil ustanovljen leta 1924 v Milanu. Njegov sedež je bil kasneje prenesen v Amsterdam od koder Se danes pospešuje delovanje več tisoč hranilnic po svetu. Na kongresu mednarodnega varčevanja, ko je bil ustanovljen ta institut, je bil tudi določen 31. oktober za svetovni dan varčevanja. Z ustanovitvijo tega instituta se je pričelo obdobje sistematičnega raziskovanja varčevanja, kot ekonomskega fenomena. Dosežke teh raziskav posamezne države uspešno vključujejo v svojo narodno gospodarsko politiko. Tudi v socialističnih državah dajemo temu pojavu izreden povdarek, vendar z vidika interesa celotne družbene skupnosti. Kljub visoki stopnji razvoja današnje civilizacije. Se velikemu delu ljudi ne uspeva ustvarjati toliko rezerv, da bi zagotovilo varen obstoj pred nepredvidenimi dogodki (poplave, požar, potres, vojna, bolezen). Zato vse napredne države s številnimi ukrepi vzpodbuja- jo posamično in skupno varčevanje, da bi lažje premagovale težave. Sleherni človek v mejah svojih ekonomskih zmožnosti ustvarja določene rezerve, da bi si zagotovil varnost in življenje. Ce lahko zavestno ustvarjanje razumnih ekonomskih rezerv za življenje imenujemo varčevanje, potem zagotavljanje nujne varnosti v življenju predstavlja temeljni motiv varčeva- nja posameznika in družbe kot celote. Varču- jemo lahko na več področjih. Pri porabi surovin, energiji, koriščenju delovnih sredstev pri gradnji, z delom in storitvami in seveda z denarjem. Občan denarno varčuje predvsem tako, da odlaga porabo dela današnjih prihodkov na kasnejše obdobje. To lahko stori na dva načina. Denar lahko hrani doma (nogavica!) ali pa ga vloži v banko. V prid varčevanja v banki ga vodijo številni motivi, predvsem pa so varnost privarčevanega denarja (pred krajo, požarom, elementarnimi nesrečami), zajamčena tajnost, neomejena pravica razpolaganja s svojim denarjem, pomembni motivi. Nadaljnji pomemben motiv je zaupanje v banko, njeno likvidnost in seveda v domačo valuto. Tu se vidi poseben interes socialistične države za varčevanje, ki prevzema nase jamstva za hranilne vloge. Za dinarske vloge jamči Narodna banka Jugoslavije, za devize pa federacija. Pomemben motiv je ekonomski učinek varčevanja. Ta je odvisen od višine obrestne mere, na drugi strani pa od letne stopnje razvrednotenja denarja oz. inflacije. Letošnje zvišanje obrestnih mer zlasti za vezane vloge (za vloge nad 3 leta = 20 %), povečuje ekonomski učinek in interes varčevalcev. Toda, ker nismo uspeli zadržati inflacijske stopnje na razumni ravni, imamo opravka s tako imenovano negativno realno obrestno mero, ki povzroča beg denarja v trajnejše dobrine in pritisk na kredite. Eden od motivov varčevanja je razvitost hranilniške oz. bančne mreže in kvaliteta bančnih storitev. Na tem področju smo pri nas že v zadnjih letih veliko storili, vendar s kvali- teto bančnih storitev Se nismo zadovoljni. Boljše poznavanje pomena, oblik in koristi varčevanja za občane in družbo je pomemben motiv varčevanja. Pomembna za nagib varčevanja je stabilnost domače valute itd. Seveda pa pri naštevanju motivov varčevanja ne moremo mimo višine in rasti življenjskega standarda ljudi, ki dejansko pogojuje tisd delež denarja, ki smo ga zmožni odložiti za kasnejšo porabo! O medsebojnih zvezah med prejemki, izdatki ter varčevanjem, razvoju varčevanja v SFRJ in o njegovem pomenu ter učinkih na gospodarski razvoj bo govora v naslednji številki. F. LUKMAN Z jesenjo tudi živahneje v prosvetnih društvih Priprave na tokratno sezono ljubitdjske kulturne dejavnosti so se v ptujski občini začele že v mesecu septembru, ko je občinska zveza kulturnih organizacij povabila vse predstavnike gledaliških skupin s katerimi so se nato dogovorili o nekaterih oblikah dela med katerimi je gotovo najpomembnejša — seminar za igralce in režiserje, ki bo začel z delom v četrtek, 23. oktobra in bo kot kaže pritegnil precejšnje števi- lo gledaliških navdušencev. Prijav je že sedaj več kot prejšnja leta. Z delom pa so začeli tudi pev- ski zbori in tamburaški orkestri. Za letos napovedano republiško revijo mladinskih tamburaških orkestrov, ki bi se srečali v Cirkovcah, so morali odpovedati, ker ni bilo dovolj prijav in bodo mlade tamburaše vključili v srečanje odraslih tamburaških skupin, ki bo to pot v Retečah pri Skofji Loki, 7. novem- bra. Pevski zbori pa se bodo tudi letos srečali na tradicionalni reviji, ki je v počastitev 22. decem- bra, danes pa bo z zborovodji posvetovanje na katerem bodo dorekli letošnji program in datum revije ter se pogovorili še o nekaterih drugih težavah, ki spremljajo zborovsko petje v ptujski občini. Tudi na tem področju bo potrebnih nekaj organizacijskih sprememb. Z delom je v Ptuju začela tudi gledališka skupina DPD Svoboda v katero se je s to sezono vključilo tudi nekaj mladih. Režijo je prevzel Bojan Čebulj iz Maribora, ki se je prvotno tudi prijavil na razpisana dela in naloge režiserja pri ZKO Ptuj, čeprav te naloge po najnovejši verziji ne bo sprejel in tako Ptuj spet ostaja brez poklicnega režiserja oziroma bi lahko na kratko rekli — imeli smo ga, pa ga spet nismo imeli in še danes ga nimamo! Gledališko delo na terenu bo letos nekoliko drugače steklo kot smo ga bili vajeni doslej. Na republiškem seminarju je bilo kar precej režiser- jev iz ptujske občine in dodatno bo za delo še večje število usposobil seminar v Ptuju tako, da bodo člani gledališke skupine opravljali v prihodnje le neke vrste mentorstvo oziroma pomagali le tam kjer nI nikogar, ki bi režiral samostojno. , Izvršni odbor zveze kulturnih organizacij in zbor delegatov je že pred časom sprejel sklep o uvedbi posebnih zlatih, srebrnih in bronastih plaket za pomembne prispevke in dosežke na ljubiteljskem kulturnem področju. Prve bodo podeljene v letu 1983 ob slovenskem kulturnem prazniku in so delo akademskega kiparja Viktor- ja Gojkoviča, simbolizirajo pa nekak razcvet ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, ki je doživelo največji vzpon prav v zadnjih desetih letih. mš PRI NAS V KLUBU Vprašanje: ZAKAJ JE TOLIKO ALKOHOLIZMA MED MLADIMI? Prejeli smo to vprašanje in nanj smo dolžni odgovoriti. Seveda lahko damo samo svoje mnenje, pravi vzrok pa bi izvedeli šele v pogovoru z mladimi. Zato postavljamo tovprašanje tudi mladim In starejšim, da nam na Tednik pošiljajo svoje odgovore, mnenja, nasvete. Mogoče bomo na ta način pomagali otroku, bratu ali mlajšem sodelavcu, ki počasi vendar zanesljivo koraka v alkoholizem. Za začetek posredujemo odgovor na to vprašanje, ki ga je pripravil dr. Marjan PregI, nevropsihiater v Ormožu. . ODGOVOR: Kadar govorimo o mladim in celo o odstopanju v njihovem vedenju od pričakovanega, smo posebno občutljivi. Pojav je razumljiv: v sred- njem in starostnem obdobju hitro pozabimo na naše lastne spodrsljaje v mladosti; vemo da bomo v neproduktivni starosti odvisni od naše bodoče generacije; končno pa je mladina zrcalo naših želja, pogleda na svet, naše neuspešnosti ipd. Iz izkušenj vemo, da puberteta neredko meji na disocialnost, česar nas je strah, ta strah pa izzove živahno reakcijo in iskanje konkretnih odločitev ter disciplinskih oz. administrativnih ukrepov. Taki zaključki, brez drugih priprav in nujnih proučevanj, pa ne dajejo rezultatov, ki jih pričakujemo. Popivanje in uživanje alkohola, torej ,,alkoholizem" v najširšem smislu, bi lahko med mladino razdelili na več pojavov. Prvi pojav postopoma pa vendar vztrajno bledi. Starejši učitelji še vedo povedati, kako so prihajali v šolo vinjeni otroci, nekateri so imeli celo s seboj steklenico jabolčnika ipd. Navadno je šlo za viničarske otroke, ki so živeli ob robu eksistence. S socializacijo, urejevanjem pitne vode, z ureditvijo socialne varnosti, s prevzemanjem vloge krajevne skupnosti, malicami v šoli itd., so taki primeri le Se obrobni. NAVADNO GRE ZA OTROKE, KATERIH STARSI SO ALKOHOLIKI, NE SODELUJEJO S SOLO. SE NE ODZIVAJO NA REAKCIJO SIRSFGA OKOLJA, SE NE ŽELIJO ZDRAVITI ZARADI ALKOHOLIZMA IN MORA KONČNO ENERGIČNO POSREDOVATI PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO. Psihiatri se srečujemo s temi pojavi le sem in tja; navadno izhajajo otroci iz majnrazvitih predelov. Seveda nas ti otroci opominjajo, da družbeni proces socializacije še stalno traja in ga ne smemo zaobiti. Drugi pojav ,,alkoholizma med mladimi" pa zasluži več pozornosti. GRE ZA OBDOBJE MED 12—18. LETOM, KO PRIČNEJO MLADOLETNIKA NARAVNE POBUDE SILITI K VECJI AKTIV- NOSTI V OKOLJU IN NJEGOVEMU RADOZNALEMU PROUČEVANJU. Mladi cesto povezujejo v tem obdobju svoje vedenjske odklone z odporom proti družbeno veljavnim moralnim vrednotam, Prisoten je mladoletniški nemir, včasih sporadičen, drugič pa organiziran. Gdveč je pripomba, da lahko take osebe kaj hitro zapadejo pod vpliv 'dej, ki so cesto psevdorevolucionarne ali kako drugače rušilne. Ta tiiladoletnik ne obvladuje svojih čustev, se ne zna ali pa ne ve ^mopotrjevati v okviru veljavnih družbenih načel, z uživanjem alkoholnih pijač si lajša težave, alkohol mu otopi visje kritične funkcije možganske skorje in prihaja do disocialnega vedenja. podroben pregled pa POKAZE, da je Slo v otroštvu za TEZKE vzgojne napake. Največkrat je imel tak mladoletnik v otroški dobi hude omejitve, prepovedi in zapovedi, včasih tudi v obliki pretiranih in nevdržanih pritiskov; največkrat je prevzel to vlogo oče ali očim. v naših razmerah prepogosto izraža tak ,,roditelj" svojo slepo nasilno vlogo, ko je opit. otrokova naravna VEDOZELJNOST je hudo ovirana, NJEGOVA osebna VELJAVA je močno ZMANJSANA, celo izničena. v takem otroku se oblikujejo močne zavore, ki so v nasprotju z vitalnimi potrebami in prizadevanje za samopotrjevanjem. Ker bodo ljudje pozorni na nujnost potrjevanje le takrat, kadar jih določeno vedenje vznemiri in prizadene, je potrjevanje take osebe praviloma socialno negativno. v tipični anamnezi najdemo pri teh osebah preveč razumevajočo in varujočo mater, ki nehote podpira tako vedenje. pred nami je TEDAJ MLADOLETNIK, ki cesto posega po alkoholnih PIJAČAH, ni (še) alkoholik, v vinjenosti pa je nasilen. pojav je torej cesto povezan z očetovim alkoholizmom, z vzgojno zanemarjenostjo, s slabo možnostjo identifikacije v otroštvu ali kako drugače. Ni vtisa, da bi ta pojav naraščal ali upadal, je pa stalno prisoten; tudi ni razvite dežele, kjer ne bi imeli tovrstnih problemov, saj jih srečamo v velemestih in na podeželju. Na tretjo skupino popivanja med mladino pa ima širša družba večji vpliv. gre za izrazito zeljo PO posnemanju odraslih, TEZNJE po ,,VA2NJAČENJU" in Se kaj. Govorimo o mladoletni- škem nemiru, kjer je neredko prisotno uživanje alkoholnih pijač. mladi menijo, da je „M0SK0" popiti kaj ,,krepkega", kot skupina pa se enači z odraslimi tako, da si naročijo vsaj pivo. Tu bi lahko opozoru na negativno posnemanje navideznih vrednot, ko mladi vidijo odrasle kaj počenjajo v zvezi z uživanjem alkohola. Če je ta pojav v porastu, smo pač slabi vodniki: bodisi kot starši, kot vzgojitelji, kot predpostavljeni ali starejši prijatelji. Mogoče, da smo tudi nedosledni in ne zn.amo mladih pravilno motivirati, saj si ne vem predstavljati načina učenja in vzgoje, ko imajo mladi dopoldan čas posedati in popivati. Je že res, da danes ne vemo, kakšno bo kulturno in socialno stanje leta 1990, ko bodo mladi postali odrasli in za katero dobo jih vzgajamo, gotovo pa ne bo tako, da bi dovoljevalo pohajkovanje v času, ko si večina ljudi v potu svojega obraza služi sredstva za preživljanje. Na psihiatriji v Ormožu opažamo v poldrugem desetletju pomemben premik alkoholikov; pred leti jih je bila večina starejših, danes jih je večina mlajših, celo izpod 30, 25 let. Za ta pojav ne krivimo ,,alkoholizma" med mladimi ampak določen progres: alkoholika družba hitreje sooči s stanjem, bolj so osveščene žene, kar tudi največkrat mlajšega alkoholika prisili v zdravljenje. zanimivo bi bilo SLISATI predstavnike mladine, kaj oni menijo O popivanju in kje so po njihovem mnenju vzroki za ta pojav. BOGOMIR KOSTANJEVEC Pravice in dolžnosti mejašev nepremičnin (nekaj določb iz sosedskega in drugih vrst prava) 3. nadaljevanje NEDOVOUENA VPLIVANJA ENEGA SOSEDA NA RABO ZEMUI- ŠČA DRUGEGA SOSEDA (IMISIJE) Med določbami, ki urejajo sožitje med sosedi, ki so lastniki zemljišč je potrebno omeniti drugi odstavek paragrafa 364 ODZ, ki se glasi: ,,Lastnik zemljišča sme prepovedal sosedu, da vpliva od svojega zemljišča z iztočno vodo, dimom, plini, toploto, smradom, hrupom, pretresanjem in slično to- liko, kolikor presega to po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno krati v kraju navadno rabo zemljišča. Neposredni dovod je vsekakor nedo- pusten brez posebnega oravneiza naslova", in pa paragraf 364 a ODZ. ki se glasi: ,,Kadar pa oškoduje rudniška ali oblastvena odoorena naprava so- sedno zemljišče na način, ki presega to mero, ima zemljiški posestnik zgolj pravico, da zahteva po sodišču povračilo povzročene škode, dasi je škoda povzročena po okolnostih, ki na oblastveni razpravi niso upošteva- ne." Tako vplivanje s takimi stvarmi in delovanjem imenujemo s skupnim imenom imisije. Pravni ureditvi imisij se sedaj, ko je človeštvo spoznalo nevarnosti., ki mu groze z zastrupitvijo vode, zraka itd. posveča mnogo pozornosti. Naš zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih ima v 5. čl. slične določbe kot jih vsebuje zgoraj cit. paragrafa 364 2. odst. ODZ. Določbe o zahtevi, da se odstrani škodna nevarnost — to se nanaša tudi na imisije — in da se povrne škoda pa vsebuje tudi 156 čl. Zakona o obligacijskih raz- merjih (Ur. 1. SFRJ št. 29/78)., Tukaj želim omeniti interesanten primer iz najnovejše sodne prakse o katerem je bilo pravomočno odločeno, da mora sosed — toženec odstra- niti nadstropni del prizidka, ki ga je postavil brez gradbenega dovoljenja, ker ta del prizidka drugemu sosedu tožniku jemlje potrebno svetlobo, sonce in zračnost. Vrhovno sodišče SR Slovenije je v tem primeru in to v svoji sodbi in sklepu II IPS 175/80 in II IPS 176/80 z dne 15/1-1981 zavzelo stališče, da izraz ,,vplivanje" v 2. odst. paragraf 364 ODZ lahko, če gre za toploto pomeni pošiljanje toplote na sosedovo zemljišče ali pa zadrževanje toplote na svojem zemljišču. Ker pa vsebuje odvzem sonca in svetlobe tudi odvzem toplote zato je odvzem sonca, svetlobe in zračnosti sosednji zgradbi, v kolikor je odvzem iez krajevno običajno mero, imisi- ja, katero sosed ne sme povzročiti. Takšna razlaga ima svoj temelj tudi v presoji smisla in pomena sosedskega prava, kamor imisije sodijo. Ii"a pa tudi svojo oporo v 1. odst. 83. čl. Ustave SFRJ in 1. odst. 100. čl. Ustave SRS, ker med drugim določata tudi to, da mora lastnik izvrševati lastnin- sko pravico z naravo in namenom stvari. Ni prezreti tudi določbe 192. čl. Zvezne Ustave in čl. 231 Ustave SRS, kjer je posebej določen, da ima člo- vek pravico do zdravega življenjskega okolja. Tudi pravica do sonca, sve- tlobe in zračnosti je vsebovana v tej ustavni pravici. STVARNE ALI ZEMUIŠKE SLUŽNOSTI Ker med sosedi — lastniki oz. uživalci nepremičnin — cesto pride iz najrazličnejših vzrokov do nesporazumov in sporov glede stvarnih služno- sti (o osebnih služnostih tu ne bom razpravljal), zato smatram za koristno o teh služnostih povedati nekaj več. Temeljna določila o teh služnostih vsebuje ODZ in pa naš Zakon o te- meljnih lastninsko pravnih razmerjih. Nekatere stvarne služnosti pa so regulirane še v drugih predpisih. Stvarna služnost ne nastane po samem zakonu, temveč se pridobi s pravnim poslom (pogodbo ali oporoko) in s vpisom v zemljiško knjigo, z odločbo državnega organa (sodišča ali drugega državnega organa) ali pa s priposestvovanjem (potrebno je 20 let). Na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, se stvarna služnost ne more priposestvo- vati. Stvarna služnost preneha, če se lastnik zemljišča, hiše itd., ki je obre- menjena s služnostjo (služna stvar) upre njenemu izvrševanju, lastnik zemljišča, hiše, itd. v korist katerega je pridobljena služnost (gospodujoča stvar) pa svoje pravice 3 leta zaporedoma ne izvršuje. Lastnik služne stva- ri lahko zahteva naj pravica stvarne služnosti preneha, če postane nepo- trebna za uporabo gospodujoče stvari ali če preneha razlog zaradi katere- ga je bila ustanovljena. Stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času potrebnem za njeno priposestvovanje, če postane ista oseba lastnik služne in gospodujoče stvari aU če je gospodujoča oz. služna stvar uničena. NEKATERE VRSTE STVARNIH ALI ZEMLJIŠKIH SLUŽNOSTI ODZ deli zemljiške služnosti v a) hišne in b) poljske. Kot hišne služnosti našteva: pravico: nasloniti svoje poslopje na tuje poslopje, vtakniti tram v tujo steno, odpreti okno v tuji steni zaradi svetlobe ali zaradi razgleda, zidati streho ali pomol nad sosedovim zračnim prostorom, spuščati dim skozi sosedov dimnik, odvajati kapnico na tuje zemljišče, izlivati ali odvajati nečistočo in druge tekočine na sosedovo zemljišče. V vseh zgoraj navedenih hišnih služnosti, je hišni lastnik oz. posestnik upravičen na hiši oz. zemljišču svojega soseda nekaj storiti, kar je dolžan ta trpeti. V spodaj navedenih hišnih služnostih pa je lastnik oz. posestnik služnega zemljišča zavezan nekaj opustiti kar bi sicer smel storiti. Tako na primer, če je ustanovljena služnost ne sme: niti povišati niti znižati svoje hiše, gospodujoči hiši ne odvzeti luči, zraka ali razgleda, na odvajati kap- nice svoje hiše od zemljišča soseda, ki mu utegne biti koristna za namaka- nje njegovega vrta ali za polnjenje njegovega vodnjaka ali kako drugače. Kot poljske služnosti pa ODZ navaia: pravico: imeti stezo, živinogonjo ali kolovoz na tujem zemljišču, zaje- mati vodo, napajati živino^ odvajati in dovajati vodo, čuvati in pasti ži- vino, sekati drva, nabirati suhljad in dračje, pobirati želod, grabiti listje, lomiti kamenje, kopati pesek in žgati apno. V paragrafu 487 — 503 ODZ pa najdemo določbe o uporabi, o stroških vzdrževanja in podobno glede nekaterih zgoraj omenjenih zemljiških služnostih, katerih določb pa v tem sestavku ne bom obravnaval. V slučaju potrebe pa se naj zainteresirani, preden se bodo odločili za tožbo seznanijo tudi s temi določbami. NEKAJ PRIMEROV USTANOVITVE STVARNE SLUŽNOSTI Z OD- LOČBO DRŽAVNEGA ORGANA Največkrat se stvarne služnosti ustanavljajo s pogodbami na osnovi katerih se potem vpišejo v zemljiško knjigo. Ob ustanovitvi so stranke med seboj v dobrih odnosih, kar pa ni vedno slučaj med njihovimi prav- nimi nasledniki, ki pa se služnosti ne morejo enostavno znebiti, temveč se je lahko rešijo le sporazumno ali pa tudi v tistih primerih katere sem že zgoraj omenil. V posameznih zakonih kot n. pr. v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS št. 1/79) najdemo v 91. čl. določbo, da se glede na novo razdelitev zemljišča iz komasacijskega sklada lahko v slučaju potre- be ustanovijo nove zemljiške služnosti. Po 114. čl. pa občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo lahko ustanovi na melioracijskem področju za določeno zemljišče pravico na odvajanje oz. dovajanje vode čez drugo zemljišče. Po Zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnirii (Ur. 1. SRS št. 5/80) se lahko ustanovi služnost, prehoda, prevo- za, zajemanja vode, polaganje vodovodnih cevi, plinovodov, toplovodov,, naftovodov, kanalizacije, telefonskih vodov, objektov za prenos in razde- litev električne energije itd. V korist organizacij združenega dela in dru- gih družbeno pravnih oseb. Se vedno pa se kot pravno pravilo uporabljajo predpisi starega avstrij- skega Zakona o dovoljevanju poti za silo (zasilna pot) z dne 7. 7. 1896. Zasilno pot dovoli sodišče v nepravdnem postopku. Postopek se začne na predlog lastnika nepremičnine, katera nima za redno obdelavo in uporabo potne zveze z javnim potnim omrežjem. 6- IZ N ASIH KRAJEV 21. oktober 1982 - TEDNIK POZNATE BLIŽNJO OKOLICO? v 38. številki Tednika smo objavili nagradno vprašanje Poznate svojo bližnjo okolico. Število odgovorov (10). zlasti še pravilnih (le 4). kaže. daje bilo vprašanje morda celo preveč zahtevno. Takoj*zapišimo, daje bila fotografija posneta v dominikanskem samostanu v Ptuju (lahko ste odgovorili tudi v Pokrajinskem muzeju). Večina nepravilnih odgo- vorov je vsebovala minoritski samostan pri pošti. Žreb je določil, da nagrade (plačana polletna naročnina za naš časopis) prejmejo: OTILIJA POTOČNIK. Zelenikova 2, Ptuj; NATA- IJ.IA SLANIC. Ul. Vide Alič 5. Ptuj in MARJAN BLAŽEK. cesta 27. aprila 31. Ljubljana.ki vasi. Pravgotovo pa bo posebni kulturni dogodek letoš- njih Malih Borštnikovih srečanj nastop stalnega slovenskega gle- dališča iz Trsta, ki se bo na osrednji večerni predstavi v Slo- \enski Bistrici v petek. 29. oktobra ob 19.30 v Domu kulture pred- stavilo s Krvavo svatbo. To bo tudi zaključna prireditev letoš- njega Malega Borštnikovega sre- čanja. V. Horvat 8 - NASI DOPISNIKI 21. oktober 1982 - Varčujem v pionirsko hranilnico sem se vključil v prvem razredu. Takrat sem. dobil knjižico z začetno vlogo dva din. Pozneje sem začel hoditi skoraj: vsak teden in se vključil v tekmovanja strička Cvenka. Zato sem dobil! mnogo nagrad. Letos je spet tekmovanje Striček Cvenk nagrajuje. Nagrade so zelo' lepe. Zato sem se odločil, da bom tudi letos tekmoval in si pridobil' barvico, ščetko in brisačo. Privarčevani denar bom porabil za končni, izlet. Kar pa bo ostalo pa Se za kaj drugega. Tudi doma varčujem S; papirjem, tako da ga zanesem na kup, ga zvežem in odnesem v šolo. Tudi^ s steklenicami varčujem. Če najdem kje kakšno, jo prinesem domov in ko; jih imam dosti, jih zapeljem v trgovino ali pa v šolo in tako si prislužim^ mnogo denarja. i Sklenil .sem, da bom vedno varčeval tudi s časom. Zbiral bom železo,, akumulatorje in še druge surovine. Pregcivor pa pravi takole: »Zrno do. zrna pogača, kamen na kamen palača.« Ce bomo vsi varčevali, nas ne bo, pestilo pomanjkanje. Robi Prelog. 4/b, Dr. Franja Žgeča, Dornava | TRGATEV Prišla je jesen in z njo tudi trgatev. Trgatve se vsi veselimo, najbolj pa otroci, ker radi zobljemo sladko grozdje. Ob trgatvi speče mama polico. Zjutraj se zberejo trgači in brentarji, ki nosijo grozdje na »prešo«. Ata pripravlja sode za novo vino. Če je lepo vreme, je lepo ob trgatvi. A žal je letos bilo veliko slabega vremena in je bila trgatev žalostna. Ivanka Petrovič, OŠ Vitomarci 14. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije Letos sem prvič sodelovala na srečanju pionirjev dopisnikov, ki je potekalo od 30. septembra do 2. oktobra v Ajdovščini. V ponedeljek sem sprejela program, tako sem lahko videla, kako bo vse skupaj potekalo in se pripravila. V šoli mi je čas hitro minil, a vedno sem imela misli uprte na sreča- nje. Hitro so minili dnevi in dočakala sem težko pričakovani četrtek. Zjutraj sem vstala, se umila, oblekla in spravila svoje osebne stvari v torbo. A vedno me je nekaj tiščalo pri srcu: strah, misel, kako bo. Poslovila sem se od svojih domačih. Do Ptuja me je pospremila mami- ca. Na postajo me je prišel počakat mentor, ki me je spremljal v Ajdov- ščino in nazaj domov, novinar Marjan Sneberger. Z njim sem se prvič srečala in spoznala. Takoj sem dobila dober vtis o njem in strah je minil. Na postaji sem se seznanila tudi z učencem 8. razreda Damjanom Brači- čem. Zastopal je dopisnike iz osnovne šole Gorišnica. Iz Ptuja smo vsi skupaj krenili z avtobusom. Skozi okno sem radovedno opazovala mesta in pokrajine, ki so se razprostirale med griči in ravninami, vse v živopisa- nih barvah. Potovanje se je vleklo, a je hitro minilo. Prispeli smo na cilj: ,,Ajdovščina!" V Ajdovščini nas je na postaji pričakala pionirka in nas pospremila do osnovne šole. Učenci šole so nam pripravili prisrčen sprejem. Razložili so nam potek srečanja dopisnikov in razdelili, kam bo šel kateri. Tam sem spoznala novo prijateljico Katjo Furlan in njenega bratca Tomaža, ki sta me prišla počakat. Prisrčno sva se pozdravili, podali sva si roke in se druga drugi predstavili. Potem sta me pospremila na njen dom. Doma me je Katja predstavila najpr"efi>abici, dedku in teti. Nato sva šli po stopni- cah. Zgoraj naju je pričakala Katjina mamica. Nato sva šli v sobo, kjer sem odložila svoje stvari. Potem smo vsi skupaj večerjali in še malo poklepetali. Čas je hitro tekel, vrnili sva se v sobo in napisali vsaka zase spis za srečanje pionirjev dopisnikov. Ko sva končali sva se vlegli in se pogovarjali pozno v noč. Zbudila sem se v petek zjutraj^ se umila, oblekla in sedla k zajtrku, ki mi ga je pripravila Katjina mamica. Po zajtrku sem se poslovila in šla pred šolo. Od tam smo se odpeljali z avtobusom v Ajdovščino. V Ajdovščini smo se zbrali v skupine in šli v šolo. Pionirji Ajdovske občine so nam pripravili pester program. Predsta- vili so njihove aktivnosti in kraje v katerih živijo. Ob pol devetih smo imeli skupno redakcijsko uro Pionirskega tednika in srečanje s pisateljem Vitanom Malom. Nato je bila malica. Po malici smo si šli ogledat Pilono- vo galerijo. Ogledali smo si razstavo glasil z letošnjega natečaja predvoj- nih glasil (Slovenski šolski muzej iz Ljubljane, ogled osnovno šolskih likovnih del in stalne zbirke). Sledilo je kosilo v Domu učencev. Po kosilu smo imeli ogled Tekstine. Njihov vodič nas je popeljal v prostore, kjer smo si ogledali potek dela. Ko smo si ogledali, smo se odpeljali z avtobusi v Vipavo, kjer smo imeli srečanje s krajani KS Gradišče pri Vipavi in pokušino vipavskega grozdja. Na domove gostiteljev smo se vrnili živahni in nasladkani. Na Katjinem domu mi je družina pripravila slavnostno ve- čerjo. Katja je zaigrala na klavir, jaz in njen brat Tomaž pa sva zraven pela. Nato je stekel pogovor o delu na naši šoli, kako se imenuje naše gla- silo — ,,Mlada rast" in, če smo učenci zainteresirani za to delo. To je posebno zanimalo mamico, ker je tudi ona učiteljica, samo da uči angle- ščino. Povedala sem jim tudi o razvoju našega kraja in mesta Ptuja. Pri njih sem se počutila zelo lepo in upam, da se bo prijateljstvo nadaljevalo. V soboto zjutraj sem se poslovila od njih in se lepo zahvalila za gostolju- bnost. Ob slovesu sem družini podarila za spomin kurenta, simbol Ptuja. Potem smo imeli zbor udeležencev in gostiteljev pred Domom kulture v Ajdovščini. Bila je slavnostna podelitev priznanj šolskim glasilom. Ogledali smo si tudi predstavo Svetlane Makarovič, ,,Hiša tete Barbare", dramskega krožka OS Boris Kidrič Ajdovščina. Po zaključnem kosilu smo se vrnili z avtobusom v Ptuj. Domov me je pripeljal tovariš mentor. Z besedo ne morem izraziti, kakšno doživetje je bilo to zame in koli- ko sem pridobila znanja na tem srečanju. Anita Kovačič, 4. raz. OS Majšperk, dopisni krožek Tede^n dni so preživeli z nami Biloje deževnega zimskega dne. ko smo se prvič srečali v Kranjski gori. Prišli so otroci, starši in učitelji otrok šole dopolnilnega pouka sloven- .skega jezika iz Frankfurta. Svečano smo podpisali listino o pobratenju šol. Že spomladi nas je obiskala manjša delgacija učencev in njihovih star.šev. sedaj pa je bil uresničen sklep, da preživijo med nami ves teden. Težko smo jih pričakovali. Tudi jaz sem gostil učence iz Frankfurta. Moj prijatelj zelo dobro govori slovensko. Zelo dobro sva se razumela. Veliko sva .se pogovarjala o svojih doživetjih. Prvič sva se srečala v Kranjski gon. Med nama seje spletlo prijatelj- stvo! ki se zlahka ne bo razdrlo. Kljub pestremu programu nama je ostalo mnogo prostega časa, v katerem sva hodila na treninge in v zabaviščni park. Tudi v šoli smo pripravili program za popoldanski čas. V nedeljo smo si ogledali muzej na ptujskem gradu, med tednom pa smo šli na po- -poldansko kopanje v ptujske toplice. Z našim i prijatelji smo tudi obiskali Mostje. kjer je izkrvavela Lackova četa. v petek smo na prireditvi svojim gostom zapeli in zaigrali, nato pa smo jih odpeljali na celodnevni izlet v Kumrovec in Stubico. Težko nam je bilo ob njihovem odhodu. Po slovesu nam bodo žalost preganjali lepi spomini, ki ne bodo nikdar zamrli. Želja po čimprejšnjem srečanju bo zmeraj večja, zmeraj močnejša. Imamo pa še eno željo: vsi slovenski otroci, ki živijo v tujini, naj ne bi nikoli pozabili materinega jezika. Tomaž Pliberšek. 7/a. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj] KLUBI OZN - VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA MLADIH Člani kluba OZN OS Slovenjegoriške čete v Juršincih smo se odločili, da poiščemo vse razpoložljive podatke o zgodovini klubov OZN v Sloveniji. Letos namreč praznujemo 25-letni- co klubov OZN V Jugoslaviji. Na naši Soli je 30 članov kluba in so zelo aktivni. Tudi mi se pri- pravljamo na našo proslavo, saj bo to naš dan. Prvi klubi OZN v Sloveniji so bili ustanovlje- ni leta 1957 v Celju in Ptuju. Celjski in ptujski taborniki so leta 1957 prinesli z zborovanja tabornikov v Palah (BiH) idejo, da bi znotraj taborniške organizacije ustanovili posebne skupine, ki bi proučevale mednarodne odnose. Te skupine so poimenovali krožki oz. klubi OZN, ki pa se ne bi ukvarjali zgolj s proučeva- njem delovanja OZN, ter drugih organov združenih narodov, ampak s problematiko mednarodnih odnosov nasploh, predvsem pa naj bi mladi proučevali vlogo Jugoslavije v mednarodnih odnosih. Kaj kmalu je bilo jasno, da se morajo klubi OZN osamosvojiti in formirati svojo organiza- cijo. To se je zgodilo Se istega leta. Prvi Republiški center klubov OZN je bil ustanov- ljen v Celju, od tu pa se je preselil v Ljubljano. Organizacija je bila uradno registrirana kot družbena organizacija z nalogo vzgajati mlade za humane odnose v svetu, za mir in enakopravne odnose v svetu ter enakopravno sodelovanje med narodi. Zanimanje mladih za delo v klubih OZN je vsako leto večje in danes ugotavljamo, da delu- je v Sloveniji 460 klubov v katerih je vključeno 12000 mladih. V občinah, kjer deluje večje število klubov OZN, so ustanovljeni občinski centri klubov, ki koordinirajo delo v občini. Vsak občinski center ima svojega delegata v Republiškem centru, ki koordinira delo občin- skih centrov, neposredno sodeluje s tistimi klu- bi, ki niso povezani v občinske centre in organizira akcije skupnega pomena za klube in OC klubov OZN leta 1974 je organizacija postala koletivni član ZSMS, leta 1981 pa obli- ka dela ZSMS na področju vzgoje in izobra- ževanja mladih za mednarodne odnose. OC klubov OZN in RC klubov OZN sedaj delujejo v okviru OK ZSMS oz. RK ZSMS, ki tudi zagotavljajo sredstva za delovanje OC OZN in RC K OZN. Tudi klubi OZN se morajo bolj povezati z OO ZSMS in skupaj realizirati programe s področja mednarodnih odnosov. Preseči moramo miselnost in prakso, da so klubi OZN zgolj izvenSolska dejavnost. Svojo aktivnost in naše akcije moramo približati tudi vsem tistim, ki niso člani klubov OZN. Jasno se moramo izraziti proti vojni, proti lakoti, proti teptanju človekovih pravic. Vse to bomo lahko storili samo z znanjem. Naloga mentorjev je, da jim pri tem pomagajo, naše družbe kot celote, pa da postavi tak šolski sistem, da bodo mladi že v rednem šolskem programu dobili dovolj informacij s področja mednarodnih odnosov, da boto te razumeli in jih kritično ocenjevali. Klubi OZN niso nikoli množična organizaci- ja. V njih so se vključevali mladi, ki so se za mednarodne odnose posebno zanimali. Naloga slehernega člana kluba OZN je, da za področje mednarodnih odnosov zainteresira čimveč sošolcev. Vse to se lahko doseže samo z znan- jem, ki pa ga lahko pridobi samo s svojim individualnim Studijskim delom. Član kluba mora biti samoiniciativen, aktiven in samoustvarjalec programa kluba. Dela moramo tako organizirati, da bo vsak član angažiran, da bo v sleherni akciji sodeloval, da se bo v vsaki akciji videl. Člani sami naj se pojavljajo v vlogi predavatelja, saj bodo v krogu svojih sovrstni- kov lažje pridobili samozaupanje v svoje sposobnosti. Program kluba mora biti program članov in ne program mentorja. Mentor mora biti samo koordinator in svetovalec, izvajalci akcije pa naj bodo člani. V klubih OZN bi bilo potrebno bolj kot do sedaj upoštevati akcije republiškega pomena, ki jih organizira RC klubov OZN. Mladi se na ta- kih akcijah spoznajo, med seboj izmenjajo izkušnje in se dogovarjajo za nadaljnje akcije. Seveda se pri takih akcijah pojavlja problem Financiranja. Klubi OZN pa imajo navadno zelo pričla sredstva ali pa nič. V klubih se odvija Studijska dejavnost. Poleg sestankov na katerih člani razpravljajo o aktualnih dogodkih v svetu, poleg svojega individualnega študijskega dela, sodelovanja na predavanjih, tribunah, okroglih mizah, so člani klubov OZN aktivni še pri pripravi raznih študijskih programov, materialov itd. RC klubov OZN organizira »naslednje akcije skupnega pomena: POLETNA SOLA V ANKARANU — sodelujejo člani klubov OZN z osnovnih Sol in mentorji, srednješolci, študentje in drugi gostje; KVIZ — tudi ta akcija je zelo popularna in se vanjo vključuje vse več klubov OZN; INFORMATIVNA DEJAVNOST — dobre, aktualne in vsestranske informacije so za delo nujno potrebne; MENTORSTVO — mentorji so nujno potrebni predvsem v osnovnošolskih klubih OZN. Največ so iz vrst učiteljev zgodovine in geografije, STM (na srednjih šolah). Mentorji se menjavajo prehitro, predvsem mlajši, ki prihajajo z univerze, nimajo dovolj izkušenj niti znanja za delo v klubih OZN. Izobraževanju mentorjev je RC posvečal premalo pozornosti. Organizirano je bilo nekaj seminarjev, ki pa so bili slabo obiskani, zato so ubrali drugačno pot. V dogovoru z Zavodom za šolstvo SRS se bodo na vseh strokovnih seminarjih realizirali tudi teme s področja delovanja klubov OZN. SOLIDARNOSTNE AKCIJE — klubi OZN so eni pomembnejših nosilcev solidanostnih ak- cij v Sloveniji. Pomembno je, da te aktivnosti ne potekajo samo v mesecu marcu v tednu mladinske solidarnosti, temveč skozi celo leto. Člani klubov OZN se skozi te akcije spoznavajo z osvobodilnimi gibanji, spoznavajo borbo narodov za svojo svobodo. Mladi skozi te akci- je spoznavajo vsebino solidarnosti, ki jo veli- kokrat izvajajo tudi v svojem okolju. Letos se je začela tudi širša akcija zbiranja šolskih potrebščin in drugih uporabnih predmetov za naše sovrstnike, ki to pomoč potrebujejo. SODELOVANJE S TUJIMI ŠTUDENTI — v Sloveniji študira precej tujih študentov iz prijateljskih, manjrazvitih in neuvr- ščenih držav. Ti študenti se združujejo v Klub mendarodnega prijateljstva v Ljubljani in Mariboru, ki imata nalogo, da svoje člane vključujeta v družbeno in kulturno udejstvo- vanje naše mladine. Tuji študenti so gotovo naši najboljši ambasadorji, zato jim je potrebno posvetiti več pozornosti. Sicer pa kljub OZN že dolgo sodelujejo predvsem z afriškimi študenti. SODELOVANJE Z MLADIMI ZAMEJSKIMI SLOVENCI — Center klubov OZN, kakor tudi nekateri OC K OZN in sami klubi vrsto let dob- ro sodelujejo z mladimi Slovenci i Italiji, kakor tudi z mladimi Slovenci na Koroškem. MEDNARODNO SODELOVANJE — klubi OZN so člani Mednarodnega mladinskega in študentskega združenja za ZN (ISMUN) od ustanovitve te organizacije. Redno sodeluje'na vseh akcijah, ki jih organizira ISMUN, pravta- ko pa smo tudi sami organizatorji nekaterih ak- cij. SODELOVANJE Z DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUSTVI: — Najboljše sodeluje z Društvom za ZN SRS. — Zavod za šolstvo — Zveza prijateljev mladine — z njimi je več skupin programov, niso pa še povezani. .— Rdeči križ Slovenije — obstoja obojestranski interes za sodelovanje. — Zveza društev za varstvo okolja Slovenije — ugotovilo se je, da je precej skupnih nalog in programov. Prva akcija bo v mesecu juniju. — Informativni center ZN-sodelovanje s to ustanovo poteka praktično od ustanovitve klu- bov OZN. Pravtako poteka sodelovanje v DRUŽ- BENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH, kjer je RC K OZN s svojimi delegati vključen v delo. V letošnjem letu klubi OZN praznujejo 25- letnico delovanja. Osrednja proslava bo v ptuj- ski občini, kjer se še posebej pripravljamo. Pred nami je tudi II. posebno zasedanje Generalne skupščine zjJruženih narodov o razorožitvi in 7. konference neuvrščenih držav v New Delhiju. Obema dogodkoma moramo posvetiti polno pozornost. Ne smemo pozabiti na borbo za novo mednarodno ekonomsko ureditev, na borbo za zmanjšanje razlik med razvitimi in nerazvitimi. Borba za človekovo okolje, za racionalno izkoriščanje naravnih bogastev itd, so teme, ki morajo najti mesto v naših programih. Slavko Feguš, mentor kluba OZN OS Juršinci in člani kluba OZN KRUH LE ZA NEKATERE? Prvo stran življenja boš okusil, ko si boš sam služil kruh . . . Takšne in podobne besede se ne le enkrat slišijo v mnogih haloških družinah. Te so ponavadi številnejše in še tako skrbna obde- lava vsakega koščka nerodovitne zemlje ne zado- stuje, da bi pridelali dovolj živeža za vso druži- no. Delno zaradi tega, delno zaradi hrepenenja po boljšem življenju, je za haloški predel značil- na depopulacija, predvsem mladih, ki še ne po- znajo (ne znajo ceniti) idile kmečkega življenja, ki so zadovoljni z življenjem med štirimi stena- mi, ki ljubijo smrad, smrad in prah cestnih ulic. * Na samotnih kmetijah ostajajo le starčki in ženice z ne preveč rožnato preteklostjo, ali pa družine s številnimi malimi otroki. Kdaj pa kdaj si tudi ti zažele malo olja namesto masti, malo kisa namesto domačega, ali pa je zmanjka- lo soli in treba bo kupiti kvas za peko kruha, pa se zato dedek odpravi v trgovino. Po eni uri in pol pride ves srečen na cilj, odloži nahrbtnik, po- časi z okorno roko potegne iz zadnjega žepa de- narnico, poišče listek, ga položi pred prodajalko in prosi za stvari, ki so na listku, češ pozabU sem očala. Med stvarmi, ki jih v trgovini trenutno ni- majo, ali je nekdo to stvar pred nekaj minutami kupil, ali so jo že naročili in še ni prišla, je tudi kvas. Ko pride domov pove ženi, da kvasa niso dobili, je naročen . . . Takrat skleneta, da bo treba jutri po kruh. Se sreča da stoji avto s kru- hom kar v dolini in ne bo treba zopet peš v trgo- vino. Ker je zadnjič avto peljal prej in so biU brez kruha kar tri dni, bo treba iti danes malo prej. Navzdol po bregu je šlo hitreje, zato je bilo čaka- nje še daljše. Končno je prihrumel po cesti rumenkast avtomobil, za katerega so vsi takoj dejali: ,,Pek je tu!" Kot vedno je avto ustavil in kot mnogokrat, se je ponovila ista slika. Ko je gospodinja najbližje hiše slišala avto, ali ko ji je celo zatrobil, je pritekla iz hiše in če slučajno ni možakar porinil na stran čakajoče in jim pove- dal, da ima ta žena prednost, je že od vrat zavpi- la, da želi 17 kg. Ostali so seveda debelo pogleda- li. Kaj ne bi, ko pa so pri hiši samo ona, mož in hčerka. Ko je ta dobila teh 17 kg, so bili na vrsti ostaH. Možakar se je vzravnal, jih pogledal po vrsti, nato začel s staro zgodbo, da je za to posta- jo namenil le 20 kg kruha, torej ima le Se 3 kg. Moška, oziroma še fanta, ki sta stala ob ženici. sta se spogledala in dovolila, da jima naroči kruh ona. Vzela je 2 kg, ostal je še eden. ,,In kateri bo to štruco?" je dejal mož. Po krajšem premoru se je le eden spomnil na nekaj pametnih besed in' mu, ko je že odhajal, zabrusil: ,,Kar tistemu jo dajte, ki jih ima že 17, da jih bo 18 v primeru, če mu zmanjka kruha." Sedaj se mirno vprašajmo: Ali je imela ta ženska prav? Res, ona se je s tem, ko je imela prednost pred ostalimi, uveljavila, vendar bi mo- rala pri tem pomisliti, da to ni dostojanstveno, da je bilo to uveljavljanje doseženo na negativen način. In možakar? Je on poznal pravico? Vsekakor da ne. Pri tem ni gledal na število čakajočih, ni mislil o njihovem življenju, pač pa v tistem kozarcu pijače in kave, s katero se je ta ženska, s tem ko mu jo je večkrat ponudila, povzdignila na takšen nivo. Takšne in podobne stvari so se in še se bodo dogajale marsikje in tudi tu, povzročali pa jih bodo posamezniki, ki vidijo le stvari sebi v korist, ki lakomno hlastajo po bogastvu, ki vi- dijo v svetu le sebe in materialne dobrine . . . > N. N. Napredek znanosti v senci lakote Naše stoletje pogosto označujemo kot stoletje umetnih snovi, avtomatizacije, vesoljskih pole- tov ... S tem označujemo sedanjost. Lahko bi rekli, da živimo v dobi hitrega, eksplozivnega pospeška napredka na mnogih področjih, zlasd na področju tehnike in oboroževanja. Toda pojavil se je problem energije. Strokovnjaki so bili plat zvona že pred leti. Toda dejstva nas prepričujejo o nasprotnem. Viri se krčijo in to nesluteno hitro. Edini neusahljivi vir energije je varčevanje. Varčevanje na vseh področjih in vseh ravneh. Tu mislim na pogonska goriva in uporabo avtomobilov. In ne samo zasebnih. Da, tudi službeneni avtomobili goltajo krepke količine goriva. In prav tu se zamishm, ko sli- šim priporočila delovnim ljudem in občanom: ,,Uporabljajte javno prevozno sredstvo. Vozni redi so prilagojeni zahtevam in potrebam," Tu dodajam: ,,Prav posebej pa še to velja za službene potrebe." Kajti prepričan sem, da se bomo navajali varčevati le na primerih. Bolj ,,navadni" ljudje iščemo vzore vedno od zgo- raj. Neprestana opozorila elektrogospodarstva so nam tuja pa čeprav nas s resnostjo trenutka soočajo že občasni izpadi izpadi električne napetosti. Res je, da je elektrika postala nepogrešljiv spremeljevalec slehernega gospo- dinjstva. Menim, da v gospodinjstvu že varčujemo. Danes pa lahko ugotovim, da so v mnogih primerih ,,krivi" za večjo porabo elektrike prav arhiteku. Zelo lep primer je blagovnica v Ptuju. Čeprav je letos slavila že 10 let, to ni tako dolgo, da že tokrat ne bi mislili na varčevanje. Kako je lahko bil sprejet projekt, ki ni pred- videval nobene naravne svetlobe? Razkošno, mar ne! Pa čeprav gre za estetsko ujemanje z okolico. V tem primeru ne bi obravnaval zdravju ško- dljivih spreljevalcev zaposlenih, umetno svetlo- bo in zadušljiv zrak. Dotikam se umetne svetlo- be z varčevalnega stališča. Čeprav menim, da bi tudi občani morali bolj ,,varčevati". Takšne primere bi lahko še našli. Vemo zanje, dosedaj pa niso bodli v oči. Kaj pa prehrana? Ni to tisto osnovno, ki nas ohranja? Človek se vedno znova sooča z nasprotji današnjega časa. Po eni strani spodbujamo k povečanju pridelovanja hrane. Trditi si upam, da je je tudi več pridelamo, pa naj bo to zaradi dobrih letin ali obsega proizvo- dnje. Vedno pa se zatika pri odkupih tržnih viškov. Ne samo pri grozdju tudi pri bučnicah se lahko zatakne. Iz raznih vesti lahko razbe- remo, da so buče letos obilne. Torej toliko slab- še, kajti na mnogih njivah buče še vedno čakajo na stroj, ki ga ni. In še več vsega čaka. In temu pravimo boj za prehrano. Menim, da ni končni namen samo več pridelati in da to ostane na po- ljih, goricah, sadovnjakih. Ni tako? Na drugi strani pa je beda in trpljenje še kar naprej vtisnjena v obrazih ljudi gospodarsko nerazvitih dežel. Ti ljudje sami niso v stanju, da bi se z lastnimi silami rešili iz tega vražjega kolobarja. Ponekod še vedno mislijo, da je lakota nekaj, kar je prav tako naravno kot so rojstvo in smrt, čeprav pridobivamo mnogo več živil, kot smo jih kdajkoli v zgodovini človeštva. Kaj to ni v nesmiselnem nasprotju s tem, da še vedno pol milijarde ljudi strada, da jih še enkrat toliko ne ve kaj je sitost? Odpraviti je treba neskladje med revnimi in bogatimi, ker tako se ne bo spremenila le zunanja podoba sveta, ampak tu- di njegov socialni in moralni obraz. To pa je mogoče doseči samo, če se bogati odločijo za nesebično pomoč revnim! Smo pripravljeni pomagati? To sem napisal zato, da bi se zamislili ob be- sedi stabilizacija. Se enkrat povdarjam, na vseh področjih in vseh ravneh. Zamislimo se tudi takrat, ko v smetnjak vržemo košček kruha! Maks Menoni TEDNIK — 21. oktober 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - I ROKOMET Velika Nedelja- Mokerc Kig 2221 (12:6) Velika Nedelja, gledalceC 100, sodnika Kemperie (Šoštanj) in Plahuta (Smarie pri Jelšah). Velika Nedelja: Lah. Sok 3. ZcMko 6. Gregorin 3. Rajh 2, M. Beraak, Rajšp, Sabo 3, S. Bezjak 5. M. tVelko. F. Cvetko. Baklan. Člani RK Velika Nedelja so si s sobotno zmaRO proti sicer zad- njjeuvrščeni ekipi na lestvici re- pnMiSke lige položaj močno po- praviU. Taio so sedaj z osmimi todusuni na šestem mestu, vendar jih do prvega mesta ločita le dve toflu. k«r priča o izredni izenače- nosti ekip. Spbotno popoldansko siečanje so domačini sicer dobro začeli, v nadaljevati) u pa po pu- stili Zato so se proti koncu morali poSteno potruditi, da ni prišlo do prcsene&nja, saj je Mokerc KIG v drugem pok^asu povedel z raz- liko kar treh zadetkov. V prihodnjem kolu se bodo igiala RK Vblika Nedelja v go sleh pomerili z Rudarjem, ki je trenutno prvi pred Izolo. VefikaNedeija- Drava 17:16(9:5) Mladinci domačega kluba so nekoliko srečno priSi do novih lodt, saj je mladince Drave malo ločik) od presenečenja, njihove pnee zmage. Vendar domači leraki niso dovoliU presenečenja. Na srečanju se je izkazal vratar ptuKke ekipe Mitunic. Velika Nedelja: D. Preac, Zorli 3. P. Prcac K Mesarec Ranfl. Hržič, Kiuner. Cvetko 5, Jurkovič 2, Begak 6, Moravec; Drava: Milunič, Tumpej. Vuka- šinovič 4. Habjanič 2, Klarič 3, Iljavec Zmavc 6. Terbuc 1. Zem- Dve zmagi pionirk Drave Pi(xiiike RK Drava so na zad- njem predtekmovalnem turnirju za lepubliško prvenstvo v Beltin- cih oosegle dve zmagi. Z Brani- kom je buo 63, domačinke pa so premagale kar z I2.-0. I. kotar KROS DELA 1982 Zmagi Kristine in IVIiika Vindiša V nedeljo je bilo na letališču v Lajšah pri Titovem Velenju zaključno tekmovanje letošnje re- publiške akcije v krosih. Nastopilo te 1550 tekmovalk in tekmovalcev v 43 občinskih reprezentancah. Nastopila je tudi popolna reprezentanca ptujske občine, ki je v skupni uvrstitvi osvojila peto me- sto za Kranjem, Tržičem (lanski zmagovalec), Titovim Velenjem, in Celjem. Ptujska ekipa je tokrat os- vojila približno toliko točk kot lani v Ptujskih toplicah ko je bila dru- ga. To priča o boljši kvaliteti ekip. V pionirskih kategorijah so v ptujski reprezentanci v večini nastopili mladi iz Leskovca in Vid- ma, najboljši z občinskega prven- stva. Tekli so dobro in se uvrščali v zgornjo polovico uvrščenih. Izjemno pa sta se izkazala Kristi- na Vindiš v kategoriji starejših mla- dink in Mirko Vindiš v kategoriji starejših mladincev. Oba, zlasti še Kristina, sta zmagala prepričljivo, kar je bilo precejšnje presenečenje. Mirko je znani in odličen atlet, za Kristino pa je večina prvič slišala, saj je (še) ni v atletskih krogih. Velja omeniti, da Mirko in Kristina nista v sorodstvu, tako kot to velja za Marijo Vindiš (med članicami je bila tretja) in Mirka. Posebno pre- senečenje pa je gledalce čakak) na cilju. Namreč, tako kot večina mla- dih iz Leskovca, je tudi Kristina tekla bosa in zmagala. Mirko Vindiš, zanesljiva zmaga med aajboljSni starejšimi mladinci (foto I. kotar) Ptujsko zastopstvo je osvojilo tudi eno od prvih ekipnih mest. To je bila zmaga članic (Vindiš, Belšak, Tili). Drugo mesto pa je os- vojila ekipa starejših mladink. Skratka, ptujska reprezentanca je opravičila pričakovanja in ji za dosežke vdjajo čestitke! Vseh uvrstitev reprezentantov ptujske občine ne moremo objaviti. saj vodstvo še isti dan ni uspelo .dobiti zaključnega biltena, kot je to ImIo lani v Ptuju. Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni, vendar lanske, ko smo kros Dela izvedli v Ptuju, ni presegla.1. kotar Uspešen nastop Silve Razlag na državnem prvenstvu KEGLJANJE Ptujčanka Silva Razlag, ki je bila 10 let članica kegljaškega kluba Konstruktor Maribor, na- stopa to sezono ža novi klub in sicer »Radenska—Čarda« iz Murske Sobote. Ker ji je rojstni kraj Ljutomer, se v novem okolju dobro počuti. Letošnja kegljaška seje pričela s tekmovanjem posameznic, ko je bila Silva najprej občinska prva- kinja Ljutomera, nato fKjmurska regijska prvakinja, s lem pa si je priborila pravico nastopa na re- publiškem prvenstvu posame- znic, kjer si je med 58 tekmoval- kami priborila mesto za nastop na državnem prvenstvu f)osamQznic (14.) Do^^aj je Silva sodelovala že na sedmih državnih prvenstvih, letošnje, ki"je to soboto in nedeljo v Bctigradu. pa je bilo zanjo naj- uspešnejše, -saj je zasedla odlično 5. mesios 875 podrtimi keglji (431 in 444) in s lem zaostala za pr- vakinjo za 26 kegljev, za bronasto medaljo pa je bila' .>prekratka<< za 13 kegljev. Sama pravi, da je imela igro v rokah, predvsem prvi dan in bi lahko bil rezultat boljši od drugega dne. vendar jo je ne- koliko psihično 'mničilo« navija- nje nekaterih bivših kolegic iz kluba Kostrukktor. ki so krepko navijale za Krištofovo. ki jc keg- ljala istočasno s Silvo. S tem re- zultatom je bila Silva tudi med bi»ljšimi tekmovalkami iz Slove- nije in sicer tretja. Vrstni red: I. Perman (Rijeka) 90. 1 Folnovič (Zagreb) 894. 3. Cenčič (Gradiš) 877. 4. Zore (Triglav Kranj) 877. 5. Razlag (Radenska—ČardaJ875.6. Košut (Kovačita) 870.7. Culič (Lj.) 869. ■ kalčič (Konstruktor) 855 itd. —u— 137 občanov na trimskem plavanju Zveza tdesnokulturnih organizacij in plavalni klub Toplice sta prejšnji tordc v pokritem bazenu Ptujskih toplic izvedla trimsko akcijo v plavanju za delfinove zna^Le.. Akdje se je udeležilo 137 občanov, med katerimi je najmlajši štel šest, najstarejši pa 65 let. CHede ni^čas, ki so ga udeleženci porabili za svoji starosti ustrezno razdaljo, so prejeli zlato, srebrno ali pa bronasto značko delfina. Tako je kar 79 udeležencev osvojilo zlato značko, 40 jih je prejdo srebrno, 18 pa bronasto. Z udeležbo smo lahko zadovoljni, seveda le v primerjavi z udeležbami na, podobnih trimskih akcijah. ' ~ L k. V nedeljo znova prvenstveni nogomet Iffinulo neddjo v {rfjmočnih nogometnih ligah ni bilo prvenstvenih srečanj, na sporedu so bila srečanja G^aškc^ pokala. Odmor sta moštvi Drave in Aluminija izkoristili za f)rijateljsko srečanje, ki ga je v Kidričevem dobil Aluminij s 4:2. To nedeljo pa se bo v rednem kolu območne lige Aluminij doma pomeril z Brežicami, Drava pa bo gostovala v Celju in se pomerila z vodilnim Kiadrvarjcm. L k. DRAVA-ITAS KOČEVJE 1920 (12:11) ROKOMET Članice rokometnega kluba Drava v soboto pqpoldan na svojem igrišču niso uspele premagati zelo dobre ekipe iz Kočevja ter so v dorfaiju^republiške članske lige igrišče zapusti- le ddonjenih glav. Srečanje je bilo kvalitetno in zelo izenačeno, zmagala pa je, kot je zapisal glavni sodnik SalecL srečnejša ekipa. Stadion Drava_ v Ptuju, gledalcev 150, Siodnika Salecl in Žižek (oba iz Maribora). DRAVA: Farič. Rimele. Kelenc 7. Majce- novič. Vičar 4. Galun 3. Zupane. Radanovič 3. Kmelec I. Miklašič. Sipek 1. Sitsenfraj: ITAS: Stefanišin. Novak 5. S. Jerič I. M. Jerič 9. Zalar- Oražen 1. Delič 3. Oven 1 Sedemmetrovke: Drava 5 (4). Itas 5 (5); Izključitve: Drava 4. Itas 2 minuti. Začetek sobotnega srečanja so gostje dobro začele in povedle z 2."0. Šele nato so se doma- anke pri strelih zbrale in izenačile na 3:3. Gosye so znova dvakrat »ušle« za dva zadet- ka, vendar so jih domačinke vedno ujele in nato je Drava prešla v vodstvo, ki ga je obdržala do konca prvega polčasa. Ze v prvem polčasu je bilo jasno, da bo srečanje za Dravo trda preizkušnja, .saj so gostje odlično id:ori:ščak višino in fizično moč igralk, seveda pa tudi znanje. Eno odločilnih obdobij je bil začetek drugega polčasa. Domačinke so f)ovedle s 13:11 in po dobri obrambi Faričeve imele čisto priložnost zit povečanje vodstva, vendar nmt uspele. Za nameček je za tem Vičarjeva zgrešila še sedemmetrovko in namesto poviša- nja razlike so gostje izenačile in prešle v vodstvo. Do konca igre je bil rezultat nato še štirikrat izenačen, razliko pa so lovile doma- činke. Zaključek je bil izredno razburljiv. Slabe tri minute pred koncem je Itas z zadet- kom mlade Deličeve povedel z 20:19. Doma- činke so do konca imele še tri napade, vendar zaradi napak v podajah niti enega niso uspele uspešno zaključiti in so srečanje izgubile, .lesenski dcrhi je tako dobil Itas. Gledalci, bilo jih jc precc) več kot na prejšnjih srečanjih, so bili ob koncu morda nekoliko razočarani. Še večjo potrtost pa je bilo čutiti v domači ekipi, ki ji ni uspelo izpolniti pričakovanj. Vendar, pred Dravo so nova srečanja in nove preiz- kušnje. Trener Starki je takoj po srečanju opravil analizo m igralke ofKJzoril na napak«^ ki so jih veljale zmage. Predvsem gre za igro v obrambi in desno stran napada, saj najboljša strelka Vičarjeva ni dosegla iz igre niti enega zjdelka. Ob lem pa ne gre prezreti, da Rada- novičeva in Šipkova zaradi nedavnih poškodb nisia mogli dati večjega deleža. Pohvaliti pa velja levo sirAn napada, zlasti Meto Kelenc. ki je prikazala eno najboljših iger v dresu Drave. V prihodnjem kolu, v soboto popoldan, bo v Ptuju znova zelo zanimivo. Pomerili se bosta Iskra iz Šentjerneja in domača Drava. Obe ekipi imata enako število točk. Za Dravo torej spet ne bo lahko! MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE STRELSTVO Z zračno pušku 87 strelcev v nedeljo se je na ptujskem zračnem Strelišču pomerilo 9 ekip,.ki jih je sestavljalo po 10 tekmovalcev. Tekmovanje je uvodno v sezono, ko se dejavnost strdcev z MK prenese na zračno orožje. To je s tradicionalno jesensko srečanje, ki ga OSZ-Ptuj izvaja že vrsto let in je bilo doslej vedno zelo množično. Tokrat pa udeležba strelskih družin ni bila zadovoljena. Največ je zopet pokazala ekipa Turnišča, ki je s 1679 krogi bila prva. Sledile pa so: Agis s 1643 krogi; Kidričevo 1632 krogov; Draženci 1536 krogov; Mercator 1447 krogov; Trnovska 1277 krogov. Juršinci, JoŽe Lacko in Železničar pa niso imele popolnih ekip. Med mladimi sta se najbolje odrezala Tonči Planine 186 in Darko Jazbec s 179 krogi (oba Turnišče). Člani: Franc Simonič (Agis) 182 krogov; Konrad Kranberger (Kidričevo) 181; Ludvik Pšajd (J. L) 178 krogov. Članice: Zdenka Matjašič (Turnišče) 1S2 krogov; Mira Skok (Turnišče) 176 krogov; Tina Perko (Draženci) 176; Lidija Krničar (Draženci) 171; Marjana Kramberger (Kidričevo) 167. | A. K. Zgodovinski razvoj strelstva Čeprav je težko določiti, kjer in kdaj so prvikrat uporabili strelno, orožje za športna tekmovanja, je znano, da je bil prvi strelski klid>, ustanovljen v Ženevi leta 1474. Zanimivo je vsekakor, da. so bila tek-' movanja z lokom in puščico veliko bolj zanimiva in obiskovana vse do devetnajstega stoletja, kajti premajhna natančnost orožja iti mimicije je dolgo preprečevale hitrejši razvoj strelskega športa. Mednarodna strelska federadja (Union Internationale de Tir) je Mla ustanovljena leta 1907 v Zarichu, njen sedež pa je v Parizu. ZGODOVINSKI RAZVOJ V JUGOSLAVIJI Prva združenja ostrostrelcev so začela nastajati v slovenskih mestih že v šestnajstem stoletju in strelstvo je torej šport z dolgo tradidjo. In vendar se je silovit razvoj jugoslovanskega strelstva začel šele po drugi svetovni vojni, ko se je Jugoslavija uvrstila med evropske velesile v tem športu, na svetovnih prvenstvih osvojala kolajne; tako je v Phoenixu 1970 postala Desanka Perovič s tremi zlatimi kolajnami in dvema srebrnima strelka z največjim mednarodnim priznanjem. SVETOVNE VELESILE Seveda je povsem očitno, da bi že zlate olimpijske kolajne strdcev, kakršni so bili Carl Osburn, Alfred Lane, Willis Lee in Moriš Fidier, zadostovale ZDA, da bi si zagotovile status svetovne velesile številka 1, toda slovitim strelcem je sledila še serija olimpijskih pravakov. Svetovna lestvica po osvojenih kolajnaj na olimpijskih igrah: ZDA, švedska. Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza. Največ zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih je osvojil švicarski reprezentant Konrad Staheli (roj. 17. decembra 1886), kije osvojil 22-kiat naslov svetovnega prvaka v ekipnih disciplinah in s tem postavil „ab- solutni svetovni rekord", ki je seveda nedosegljiv, kajti na svetovnih prvenstvih se je medtem zmanjšalo število disciplin. Jugoslavija je doslej osvojila na svetovnih prvenstvih tri zlate kolajne, medtem pa sta Desanka Perovič in Mirjana Mašič prav po zaslugi svojega izrednega uspeha na SP v Phoenixu 1970 msed najresnejšimi kandidati za ,,dvajsetorico" jugoslovanskih športnikov po številu osvojenih kolajn na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in evropskih prvenstvih. Ce bi upoštevali osvojene kolajne na evrcq[>skih prvenstvih, potem sta najuspešnejša jugoslovanska strelca „vseh časov" Mirjana Mašič in Branislav Lončar, ki sta bila evropska prvaka dvakrat. V občini Ptuj je zadnja leta opazili skokovit razvoj strelstvu. Članstvo v strelskih organizacijah je močno povečalo. Iz sekcij so nastale družine, ki se uspešno kosajo z ostalimi lahko rečemo najmočnejšimi družinami. S pomembno pridobitvijo, kot je dvorana za streljanje, prizidek Mladike, so strelci dobili lep prostor za usposabljanje in treninge. Z. B. KLUBSKO TEKMOVANJE MOTORNIH PILOTOV Letalci Aerokli/ha Pluj so v soboto. 16, oktobra zaključili letošnjo sezono z uspešno izvedenim tekmovanjem motornih pilotov — članov Aerokluba Ptuj. To tekmovanje je postalo že tradicionalno, .saj ga izvajajo vsako jesen ob koncu sezone. Zaradi varčevanja z gorivom je bil tekmovalni let kratek, zato pa nic kaj lahek. Na poti od letališča do Markovec preko G rajene. Cerkvenjaka, Cezanjevec in nazjij do letališča so morali letalci rešiti več kot 15 nalog- Tekmovalo je 14 letalcev, prva tri mesta pa so zasedli: 1. Milan Kralj. 2. Jože Bololin. 3. Tomislav Verbančič. Znani ptujski športni pilot in član državne reprezentance Drago Rrepfl ni tekmoval, opravil je zahtevno nalogo glavnega sodnika. Maja Bololin- Turnir II. selekcij v Kidričevem v nedeljo. 10. oktobra je bil nogometni turnir 11. selekcij, to je starejših pionirjev Drave. Rogoznice. Aluminija in Boča iz Poljčan. Turnir bi moral biti v Poljčanah. loda zaradi slabega igrišča, kije bilo pod vodo. so se vodje ekip dogovorili, aa izvcaejo lumir v MdriCevem. Zreti, kije bil izveden že pred lem turnirjem, je določil, da se srečajo Aluminij — Boč in Drava — Rogoznica. Bočje premagal Aluminij z rezultatom 2.-0, Drav a pa Rogoznici) 2:1. Nato sta se srečala poraženca in zmagovalca. Za trejje mesto Je Rogoznica premagala Aluminij z 2:1, za prvo mesto pa Drava Boč z rezultatom 6:4. Najboljši igralec je bil Damijan Zmazek iz ekipe Drave, kije bil tudi najboljši strelec s štirimi goli. Tudi kot ekipa je največ nogometnega /nanja pokazala Drava, kije bila tudi razred zase. Oba nasprotnika je popolnoma nadigrala. toda neučinkovitost je še edina slabost te ekipe, karjc pa tudi rak rana jugoslovanskega nogometa. Ekipi se pozna, daje delo načelno, strokovno in kar je najvažnejše, pedagoško na visoki rav-ni. To pa ne velja za ekipo Boča. Njen trener, oziroma vodja ekif>e. je s svojimi izpadi vplival na svoje igralce, ki so se na igrišču zelo nešportno vedli, vsako sodniško (xiločitev so glasno z neprimernimi besedami komentirali in hoteli celo fizično obračunavati z igralci Drave. Nekateri hoOen> ;)ač s silo prhi do zmage. Da se pa doseže zmaga, je potrebna disciplina in nogometno znanje, kar pa je nekaterim še tuje. Na pKxlobnem turnirju pred tremi tedni v Ptuju je bila zmagovalec 11. selekcija Drave pred Aluminijem. -p ^ 10-ZA RAZVEDRILO 21. oktober 1982 - TEDNIK - 21. oktober 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 Obisk gasilcev iz pobratenega Arandjelovca v dvorani gasilskega doma v Piuju je gasilce iz Arandjelovca pozdravil Heribert Sorec, predsednik občinske gasilske zveze Pluj. Bratske vezi Arandjelovca in Ptuja so te dni postale še bolj čvr- ste. Zategnili pa so jih člani dveh industrijskih gasilskih društev iz Arandjelovca in člani gasilskega centra Videm pri Ptuju. V začetku letošnjega leta je vzklila ideja o sodelovanju na tem področju in že so tu prvi konkretni rezultati. V petek, 15. oktobra zjutraj je s posebnim avtobusom prispelo v Ptuj 45 članov industrijskih gasil- skih društev iz delovnih organiza- cij Elektroporcelan in Samot v Arandjelovcu. Gostje so prispeli zjutraj, po sprejemu v prostorih SO Ptuj pa so jih najprej odpeljab na ogled novega doma gasilcev v Ptuju. Po ogledu sodobno ureje- nih prostorov so jim v dvorani do- ma pripravili krajši sprejem in jim predstavili še delovanja občinske gasilske zveze Ptuj ter požarne skupnosti. V imenu vseh ptujskih gasilcev jih je pozdravil Heribert Sorec, predsednik občinske gasil- ske zveze, ter izrazil željo, da osta- ne to srečanje tradicionalno. Gostje iz Arandjelovca so si za- tem ogledali še ptujske kulturno zgodovinske znamenitosti, popol- dne pa so odšli v gasilski center Videm, kjer so jih sprejeli v domu gasilcev v Tržcu. Tam so jim na mokri gasilski praktični vaji naj- prej pokazali svojo pripravljenost za borbo proti rdečemu petelinu, zatem pa je sledil tovariški večer. Gasilci iz Arandjelovca in Vidma so se dogovorili, da se prihodnje leto spet srečajo. M. Ozmec ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ-ORMOZi „ZA" združevanje sredstev V ptujskem zdravstvenem centru so spoznali, da, bodo samo z združevanjem razpoložljivih sredstev rešili trenutno najbolj pereče probleme in zadržali kakovostno raven zdravstvenin uslug. V ta namen so .sestavili samoupravni sporazum o združevanju določenih sredstev v ZC Ptuj — Ormož. Z osnut- kom so se temeljne organizacije strinjale. Reširi pa morajo vprašanje medicinske opreme, prostorov in potrebnih kadrov. Tako bodo sred- stva, ki so bila prvotno namenjena za izgradnjo oziroma ureditev prostorov za dispanzersko dejav- nost, usmerili v nabavo nujno potrebnega rentge- na. Stari je že dotrajal in je tako rekoč odpisan. Kljub temu pa si bo potrebno še nadalje prizadeva- ti za nove prostore za nekatere dispanzerske dejavnosti, kot je medicina dela, varstvo žena in podobno. Potem je tu psihiatrija v Ormožu, ki že dolgo kliče po dodatnih prostorih. Zato je tudi več opravičil, saj tempo življenja naravnost spodbuja razvoj bolezni psiniatričnega tipa. Sedaj ze obna- vljajo prostore zobozdravstva v Ormožu in reševal- ne postaje v Ptuju. Ža novo srednjeročno obdobje pa pridejo v poštev: ginekološko-porodni oddelek, prostori za tehnične službe, potrebno bo doreči kaj do s stavbo na Čučkovi ulici 1 v Ptuju, dalje kaj s splošnimi in zobnimi ambulantami na terenu. Želo kritično je stanje v Gorišnici in v Središču ob Dravi. Zato, kot je povedal Milan Jager, direktor ZC Ptuj — Or- mož, bo potrebno najti skupni jezik s krajevnimi skupnostmi, da bi le-te poskrbele za prostore. Poleg tega bo potrebno zagotoviti sredstva za zdravstveno dejavnost in to posebej za intenzivno nego. kardiolo.ski oddelek, medicino dela in podob- no. V zdravstvenem centru tudi ugotavljajo, da so doslej največ storili za prostore, saj je okrog tri četrtine potrebnega prostora ali novozgrajenega ali pa vsaj oonovljenega, manj pa je bilo storjenega pri nabavi opreme in kadrih. Omenjeni problemi so jih dobesedno prisilili, da so se odločili za združevanje razpoložljivih sredstev (v glavnem gre za amortizacijska sredstva), da bi pozneje lahko več dobili tudi od samih uporabni- kov. Ptujsko in ormoško zdravstvo je precej deficitar- no na kadrih, boleče je pomanjkanje specialistov. Tako so ugotovili, da "bo leta 2000 manjkalo okrog 60 specialistov. Da bi to vrzel zamašili^so se odloči- li za dolgoročno načrtovanje kadrov. Štipendira se po dveh Kanalih: prek centra in občinske zdravstve- ne skupnosti Ptuj. Interes za zdravstveni poklic je velik, zato je pričakovati, da bo problerh rešen. V centru so tudi prepričani, da ne bo prišlo do takšnega skubljenja zdravstvenega dinarja, da bi se morali odreči nabavi določene opreme, ki je nujna, da se ohrani nivo zdravstvenih storitev, predvsem pa, da ohranimo človekovo zdravje. Ce bomo zdravi, bo vse drugo prišlo samo po sebi, seveda ob pridnem delu. MG Dopisovanje sicozi stoletja Ze sedmo leto slavimo arhivske ustanove in oddelki 20. oktobra dan arhivov. Ta dan se praznu- je na podlagi dokumenta, ki gaje Upravna Komisi- ja za o.svoDOJeno slovensko ozemlje izdala 20. oktobra 1943 in poslala okrožnemu kulturnemu referentu v Velikin Laščah. Upravna komisija je ugotovila, da se arhivsko gradivo na gradu Turjaku uničuje in izgublja, zato je v pismu naročila kultur- nemu referentu, da .se gradivo »reši čim več in čim prei«, saj je v gradivu gotovo mnogo dragocenih p(xiatkov o preteklosti tega kraja, kakor tudi družine Turjacanov. največ pa o socialni preteklo- sti na.šega kmeta. V pismu je komisija tudi naročila, da je potrebno zbrati vse listine, knjige, fascikle, mape itd. in jih shraniti na varnem. Ta dokument je nastal dan pred veliko ofenzivo Nemcev na osvobojeno ozemlje in kaže, kako je nova ljudska oblast znala ceniu vrednost arhivske- ga gradiva. Ob tej priložnosti je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil krajšo razstavo )>L)opisovanje skozi stole- tja«. Naše delo je javnosti premalo znano, zato smo se odločili, da obvestimo javnost s pričujočo razstavo na dejavnost arhiva. Namen razstave je, prikazati javnosti gradivo, ki ga hrani nas arhiv in se nanaša na poštno poslovanje. Tako smo razstavili: poštne spremnice, pisemske ovojnice, poštne odredbe iz časa Marije Terezije, privatno dopisovanje, telegra- me, dopisnice, itd. Vabimo vas, da si razstavo ogledate od 20.10 do 29.10. od 8. do 12. ure v prostorih Zgodovinskega arhiva v Ptuju. Muzej.ski trg 1. Zgodovinski arhiv v Ptuju Aleksandra Divjak Dvesto vagonov grozdja Takega pridelka niso pričako- vali največji optimisti in zato se ni čuditi, da nas je tako obilna letina grozdja našla nekoliko nepripravljene. Ko je prišlo do zastojev pri prevzernu grozdja, je bilo seveda razburjenje pridelo- valcev veliko. Na srečo se je zadeva uredila in prevzem groz- dja je stekel normalno. Tako lahko pričakujemo letos kar okoli 200 vagonov grozdja iz vinogradov zasebnih prideloval- cev, v vinogradih kmetijskega kombinata pa tudi ne bo veliko manj pridelanega grozdja. Minuli teden je pokazal, kako nepripravljeni smo na take do- godKe. je pa za vse to nekaj globljih vzrokov. Prvi in najpo- membnejši je gotovo neorganizi- ranost zasebnega kmetijstva. V kmetijski zadrugi lahko planirajo le na osnovi sklenjenih pogodb. Vsaka proizvodnja mora biti programirana, dogovorjena in kmetijstvo pri tem ne bi smelo biti izjema. Prav bi bilo, ko bi recimo letos, ko je bilo grozdja v izobilju, prevzeli najprej le groz- dje tistih, ki so o tem sklenili pogodbo z zadrugo. Vsi drugi pa bi seveda prišli na vrsto pozneje oziroma grozdja sploh ne bi mogli oddati, če bi ga bilo že dovolj. Tako pa so letele kritike na vse strani, vsi so bili krivi za gnečo na odkupnih mestih, razen seveda pridelovalcev samih. Vsem takim letošnjim »slučaj- nim« prodajalcem grozdja bi bilo gotovo prav malo mar, če bi bilo grozdja; malo, če plana odkupa zadruga ne bi dosegla. Vsak napolni najprej svoje posode, šele nato so na vrsti interesi družbe. Tako se je dogodilo že velikokrat, zadnjič smo se s tem problemom srečali ob letošnjem odkupu krompirja. Nujno bi bilo zato narediti na tem področju več reda. Kmet in zadruga naj bi skupno premagovala težave, sku- paj pa bi si naj delila tudi uspehe. Če je zadruga »dolžna« odkupiti recimo vse količine grozdja, ki so tudi za 100 odstotkov večje od planiranih, potem bi naj imela pravico zahtevati, da kmetje oddajo tudi potrebne količine krompirja, namesto da ga držijo v kleteh in navijajo njegovo ceno. To sta le dve skrajnosti med neštetimi, gotovo pa dovolj, da se ob tem zamislimo in začnemo vse skupaj delati bolj načrtno in pošteno. JB ORNA KRONIKA Minuli teden, oš 12. do vključno 19. oktobra Je na cestah ožjega območja ptujske občine spet zahteval smrtno trtev —- to- krat kolesarja. Razen tega so miličniki postaje milice Ptuj in od- delkov posredovali še v dveh laijih nesrečah in zabeleiili le še eno lažjo telesno poškodbo ter mate- rialno škodo za okoli 18.000 din. Sicer je bilo tudi tokrat nekaj manjših trčenj, kjer pa ni bilo telesnih poškodb. Smrt kolesarja v ponedeljek 18. oktobra ob 18.40 se je zgodila zelo huda prometna nesreča na Rogozniški cesti v Ptuju, zaradi nepravilne vožnje in nepazljivosti. Voznik avtobusa Jožef Mar iz Sakušaka je peljal po Rogozniški cesti iz smeri Ptuja proti Dornavi. Na ravnem delu cestišča je verjet- no spregledal kolesarja Janeza Kramhergerja iz Dorhave 132, ki se je peljal pred njim, pravilno po svoji desni strani v smeri vožnje. Pri trčenju je kolesarja odbilo več metrov s ceste na travo, kjer je zaradi hudih poškodb obležal mr- tev. -OM Avtobus Komunalnega podjetja Ptuj je trčil v kolesarja s prednjim desnim delom, (foto: M. Ozmec) Srečanje starejših na Polenšalfu Komisija za socialna vpra.šanja in svet krajevne skupnosti na Po- lenšaku sta pripravila v nedeljo tradicionalno srečanje nad 70 let starih krajanov. Teh živi na območju KS Polenšak kar 129. Vsi se seveda srečanja v domu gasilcev niso mogli udeležiti, saj vemo, da se v jeseni življenja rada pridruži človeku bolezen z drugimi tegobami. Starostnike je nagovorila s toplimi besedami predsednica krajevne komisije za socialna vprašanja Mimica Šegulova in jim zaželela prijetno počutje tudi v četrti četrtini življenjskega stoletja. Sprisrčnim kulturnim sporedom so starejšim razvedrili lica učenci domaČe osnovne šole, ki so peli. recitirali in brali spise o svojih dedkih in babicah. Sledila je skromna zakuska z obljubo, da se bodo spel srečali prihodnje leto. Skrb za starejše mora biti seveda vsakdanji sestavni del življenja njihovih svoicev. sosedov in drugih dejavnikov. Zlasti v bližajočih se zimskih dneh mora biti ta skrb še večja. JOS Spominski posnetek s srečanja starejših na Polenšaku Najstarejši 9.? let stari krajanki Elizabeta Šegula s pravnukinjo v naročju in Terezija Rojhi. Terezija Novak, stara prav tako 92 let se srečanja ni mogla udeležiti (Foto: JOS) O družbenem sistemu informiranja Na skupni seji članov programsko izdajateljskega sveta Radio- Tednika in Koordinacijskega odbora za informativno propagandno dejavnost pri predsedstvu OK SZDL Ptuj — vabljeni so bili tudi pred- stavniki institucij s področja družbenega informiranja — so razpravljali o osnutku zakona o družbenem sistemu informiranja. V razpravi so se strinjali z ugotovitvijo, daje ta sistem informiranja še vedno premalo podružbljen in da imajo uporabniki na posamezne institucije premajhen vpliv. Novi zakon bi naj pripomogel k hitri in racionalni odpravi po- manjkljivosti v družbenem sistemu informiranja, ne prinaša pa popol- noma novega sistema temveč le ustrezno preoblikovanje obstoječega. Udeleženci sestanka so predlagali nekaj sprememb, ki jih bodo po.sredovali tiskovnemu svetu pri predsedstvu republiške konference SZDL. Ta bo o pripombah, ki so bile izoblikovane v široki javni razpravi v celi republiki,ponovno razpravljal in jih glede na umestnost upošteval pri izoblikovanju predloga omenjenega zakona. N. Dobljekar Rodile so: Sonja Sohar, Zg. Hajdina 11 — dečka; Zdenka Šeliga, Stogovci 47 — deklico; Jožefa Tomažič, Mu- retinci 25 — deklico; Marjetka Ko- lar, Lackova 4 — Dejana; Anica Butolen, Jelovice 45 — dečka; Dragica Kelc, Stojnci 53 — dečka; Stanislava Puklavec, Lešnica 33 — dečka; Dragica Kristovič, Zabovci 45 — Brigito; Nada Lorbek, Greg. dr. 6 — Darijo; Erika Hojnik, Mezgovci 13 — Tadeja; Vera Vre- ze, Kidričevo 9 — Ines; Viktorija Lovrec, Terbegovci 39 — dečka; Martina Petrovič, Pacinje 20 — Albino; Irena Pajek, Središče, Tra- te 1 — deklico; Ljudmila Hvaleč, BelavSek 43 — dečka; Jožica Težak, Jezova 2 — dečka. Poroke: Franc Zorko, Kicar 24 in Neža Rašl, Podvinci 26; Dušan Horvat, Znidaričevo nabrežje 5 in Jelka Tetičkovič, Grajena 5; Miroslav Bec, Zagorel 70 in Darinka Slaček, Frasova 6; Janez Duh, Muretinci 45 in Uršula Goričan, Muretinci 45. Umrli so: Ivana Meško, Senešci 16, roj. 1925, umrla 10. oktobra 1982. Jožef Lebar, Praprotnikova 5, roj. 1932, umrl 11. oktobra 1982.; Marija Rodošek, Breg 6, roj. 1917, umrla 11. oktobra 1982; Jožefa Kosi, Muršičeva 14, roj. 1888, umrla 12. oktobra 1982; Rozalija Kotnik, Ul. B. Kraigherja 33, roj. 1910, umrla 8. oktobra 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771-226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.