Stev. 16. Trtt, v četrtek 16. januarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Ml tb nedeljah la praznikih ob 5., ab ponedeljkih ah 9. zlotra). faaunlCue Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Vobakarnah v Trsta in okolici, Gorici, Kranjn, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) &OLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širo kosti 1 Peilone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st mm. smrtnice, zahvale, poslanice, ogUsi denarnih zavodov po VO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „JEdinosti". — Plačuje se izkljnčno le npravi „Edinosti". Plačljivo In toiijivo v Trstu. INOST Glasilo političnega društva „KdLnosf za Primorski* NAROČNINA ZNAŠA ■a eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8K;um-rofba brei dopoalane naročnina, se nprava na oaira. ■aroomim. mm. a.t.IJtk* IiImJ. „ZSIVOBTI" tt»M i a» ••le Ute Kron Hl, u pol lote Kron a «0. Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništva lista. Nefra&k*-vmna piama n ae aprejema]« la rakeplel M m vrataja. Naročnino, oglasa in reklamacije ja poAUjatl na upravo Ust* UREDNIŠTVO: dloa W«r?l« Balatd 29 (Marvdai Im), IsdajataH la odgovorni urednik ŠTEFAN GODIVA, f ■■>■!! konaoreij lista .Edinost-. - Natianila Tiskarna .Edlaoat*. ▼pisana zadruga a omejenim poroštvom ▼ Trsa«, ali ca Giorgio GsJatti itev. 20. Falti a hiaallnKnl rahm Itev. 841-652. TELFFOM it TV57 Kaj bo: vojna ali mir? Velesile se ne morejo sporazumeti, i vedel, da so vodilni pooblaščenci balkanskih DUNAJ 15. (Izv.) V političnih krogih! držav priobčili uradnim krogom kot rezultat se še vedno drže optimistovskega nazira- *čf;aiŠ3Jfu ?eJe ^Z0' t da »^atrajo misije ... * ° __hQlPOM0lrIh Hovi^ct in bnmlarAni^n ion maiim^a!m nja, vkljub temu, da prihajajo Iz Carigrada vesti, ki pravijo, da bo ostala Turčija trdovratna in vkljub vsem telegramom iz Londona, glasom katerih se baje pripravljajo i balkanski i turški delegati na odhod. Dasi so politični krogi o vsem tem poučeni, ven dar trde, da se bo vprašanje o miru ali vojni še zadnji odločilni trenutek ugodno razreSilo. Turčija, ki je popolnoma izcrpljena in ki brez denarja že itak ne more vojevati, se bo že vedela otresti šovinistovskih uplivov, ki jih izvajajo na njo oficirji in nekateri drugi bojažeijni krogi. Že sedaj se kaže, da se hoče vzdržati Kiamil-paŠlaa vlada z vsemi sredstvi pri krmilu. Povsod na Turškem so začeli zapirati bojevite prekucuhe in vojaško usta jo v Skutariju v Mali Aziji so s silo udušili. Porta je zastražena in za osebno varnost ministrov je poskrbljeno, tako da sedaj vlada lahko z odločnim, „Da" pritrdi zahtevam, s katerimi od vseh stani silijo v njo tako nadležno. Kajpada bo porta pritrjujoče odgovorila prej radi lastnega prevdarka, nego pod pritiskom Evrope, ki postaja zDok svoje nesloge in needinosti čedalje bolj smešna. Nota, ki so jo nameravale velesile jutri predati, je bila zopet še odložena za poznejši čas, ker zahteva Nemčija, naj izginejo iz nje zadnji sledovi grožnje. Današnja konferenca poslanikov v Londonu Je imela nalogo, doseči edinost in skladnost besedila note. Bolgarski diplomati pravijo, da vojna sploh ni možna, ker bi bila za obe stranski brez koristi. DrinopoIJe pa mora itak pasti, dočim brani Evropa zaveznikom pot v Carigrad. Značilno je, da je dr. Danev izjavil, da so balkanski delegati prišli v London, da sklenejo mir ne pa vojno. „Ne moremo pa prenehati posvetovati se, dokler ne predajo velesile note. Ml Bolgari malo govorimo (n več delamo. Zganemo se, ko pride naš čas. Že smo enkrat presenetili strmeči svetin ga še bomo." LONDON 15. (Izv.) Pogajanja za albanske meje ne morejo nikamor napredovati. Potrjuje se, da |e že Francija skušala posredovati med Rusijo in Avstrijo, ali Uopeha ni dosegla nikakega. V tej zadevi se je mudil tudi angleški minister Churchill v Parizu, kjer se je posvetoval z ruskim vojnim ministrom Suhomlinovim in francoz-kim predsednikom Poincaiejem. Posvetovanje balkanskih delegatov v Londonu. LONDON 15. (Kor.) Delegati balkanskih zaveznikov so se danes ob 1 popoldne sestali k posvetovanju. Poslaniki in Grey. LONDON 15. (Kor.) Poslaniki so se danes posvetovali s sirom Greyem v ministrstvu za zunajne zadeve. Balkanski delegati so obupali. LONDON 15. (Izv.) Reuterjev urad je iz- PODL1STEK. AKTA. balkanskih držav in konferenco za neuspelo, ker Turčija tekom minolega tedna ni ničesar novega predlagala. Demarša v Carigrada. DUNAJ 15. (Kor.) „Neues WienerTag-blatt" konstatira na podlagi informacije od merodajne strani, da ni med časovno skladno bodočo demaršo velesil v Carigradu in med korakom balkanskih držav prav nikake zveze in da ne more biti niti govora, da bi bile velesile hotele kako zvezo. Nespravljiva Turčija. DUNAJ 15. (Izv.) Iz Carigrada prihaja vest, da so tam ie vedno zelo intransi-gentni. Turški listi izjavljajo, da Drinopolja ni smeti opustiti, ker bi to onemogočilo da bi naj dobivala država najprej 15 milijonov takozvanega „praecipuum*, od preostale svote pa bi dobila vsakokrat 10*/0 in od tega ostanka še 2 tretjini, dočim bi dobile dežele le 1 tretjino. Temu se je oporekalo in stranke so predlagale, da naj do* biva država 15°/» „praecipuum", dočim se naj ostanek razdeli med državo in dežele. Posl. Miklas Je nato kot posredovalec predlagal, da naj dobi država najprej onih 15 milijonov, od ostanka pa na) pripade njej 55%» deželam pa 457.. Težje nego vse to je pa vprašanje, po kakem ključu neki bi se naj ta svota, h kateri se še prišteje davek na žganje, razdeljevala med posamezne dežele. Danes je bilo podanih 15 tozadevnih predlogov. Posvetovanje o načinu razdelitve pa ni uspelo do konca, zaključiti ga bo moral finančni odsek, ki se sestane (utrl Boj za predsedstvo francoske republike. PARIZ 15. (Izv.) Danes se Je vršilo sultanov položaj kot kalif ^atnfh,LmeenOVai,,e ^^ " pred Sicer pa itak baje prihaja iz Drinopolja ^^„llfff, obvestilo, da se hoče posadka bojevati do konca. Porta se je „okrepila*. CARIORAD 15. (Izv.) Porta je ukazala svojim delegatom, da naj počakajo v Londonu do de marše in odgovora na n|o. Porta je prepričana, da se je njeno stališče utrdilo in da Je kriza minila. — Nazim paša taji, da bi bil iskal stikov z mladoturkl. Na Turškem ni denarja. . CARIGRAD 15. (Kor.) Finančne težave Turčije še niso minile. Vlada še ni izplačala mezd za mesec december. Evropa ne stori ničesar. DUNAJ 15. (Izv.) V političnih krogih so si že edini, da se velesile radi nesloge, ki jc med njimi, ne bodo odločile za nikak prisilen način miru, če bi Turčija odklonila njihovo demaršo. Na željo Nemčije so sedaj črtati iz note odstavek, ki pravi, da Evropa ne bi podpirala Turčije materijalno (z denarjem). Eventuelna akcija srbsko-bolgarske armade. SOFIJA 15. (Kor.) Danes se Je vršil v Mustafi Paši velik vojni svet pod predsedstvom carja Ferdinanda. Prisostvovali so vsi ministri, najvišji vojni poveljnik Savov in poveljniki vseh štirih armad. Govorilo se je o možnosti sovražnosti in o načinu, kako bi se vojevalo. Pravijo, da bo glavna naloga srbo-bolgarske armade, da posveti v prvi vrsti svojo pozornost in da čutiti silo Drinopolju \a ne toliko Čataldži. Rusija naroča ladje. DUNAJ 15. (Izv.) Ruska vlada Je v Nemčiji naročila dve oklopnjači-križarici in dve torpedovk', ki jih hoče imeti čim prej možno. Delo finančnega odseka. DUNAJ 15. (Izv.) V parlamentu se Je danes nadaljevalo posvetovanje zastopnikov strank večine o davčnih načrtih. Važno je posvetovanje o načinu porazdelitve dohodkov osebnodohodninskega davka med državo in dežele. Finančni minister Zaleski je predlagal, Udeležilo se ga je 633 parlamentarcev. Štetje Je pokazalo, da je dobil Poincar ć 180, Pams 174, Dubost 107, Deschanel 83 in Rlbot 52 glasov. Nadalje so še dobili Jean du Puy 22, Delcasse 7, Torichon 4 glasove, Pichon, De Laroche iz Vernet pa vsak po enega (svo|ega I). Prvič se glasovalo ob 2 popoldne, drugič pa ob 6. Tokrat je odstopil Dubost v prid Pamsu Deschanel je kandidaturo umaknil, Ribot je pa izjavil, da sedaj ne kandidira, da si pa pridrži pravico za premislek. Pri poskusnem glasovanju ]e na to dobil Pams 283, a Potočare 273 glasov. Kakor vse kaže, se bodeta toraj za predsedstvo resno borila poslednla dva, vendar pa presenečenja niso izključena. Poincatć fe, kakor znano, ministrski predsednik, Pams pa minister za poljedelstvo. Kralj Alfonz in republikanec. PARIZ 15. (Kor.) Agence Ha vas (avlja iz Madrida: Tekom razgovora z republikanskim voditeljem Azcarate se je baje kralj priznal pristašem zavarovanja za starost ter se Je izrazil za čistost volitev, za dalekosežno versko toleranco in preosnovo pouka v liberalnem smislu. Na vprašanje Je Azcarate kralju svetoval, naj posluša voditelje proti-dinastičnlh strank. Azcarate je baje tudi izrazil prepričanje, da bi liberalci sedaj lahko izvršili veliko delo svobode. Veleizdaja in patrijotizem. DUNAJ 15. (Izv.) „N. Wiener Journal" poroča, da so v Moholu na Ogrskem zaprli 14letaega dečka Savo PMiča, ki Je igral s svojimi madjarsklmi vrstniki vojake in pri tem rekel: „Le počakajte, Madjari; pridejo naši srbski bratje na Ogrsko, pa vas pometejo". Državi nevarnega človeka so seveda morali takoj zapreti. DUNAJ 15. (Izv.) V Baji na Ogrskem so zaprli kraljevega finančnega komisarja Milana Antfća radi veleizdaje. Tudi on je baje državi skrajno sovražen. Kralj Peter je zdrav. BELGRAD 15. (Izv.) Poročila raznih listov, da Je kralj Peter še bolan, so neresnična. Njegov protin Je popolnoma popustil in kralj že zopet opravlja svoje posle. najboljši pevec. Iz tega vzroka so prihajali j Njegova bela, okrogla roka je bila vsled Zgodovinski roman i z Neronovih časov. Spisal Aleksander Dutnus. — Prevel F. P. Za prizor, ki je vzbujal mladi deklici največjo pozornost, bi se bil pred dvema stoletjima komaj zmenil otrok, ki je iskal školjke v morskem pesku. Toda v tej uri Korint ni bil več oni, kakor v Sulovem času: tekmovalec in bratsko mesto staroslavnih Aten. Ko ga je bil leta 608. po ustanovitvi Rima, v naskoku zavzel konzul Mumij, so morali meščani bežati, a njihove Žene in otroke so zasužnjili. H.še so vpepellli, zidove podrli, kiparske umotvore so prenesli že več dni tujci vseh narodov v glavno mesto Grčije, bodisi, da jih je privabila radovednost, ali pa želja po darilih, namenjenih zmagovalcem. To pestro vrvenje je dajalo mestu, ki Je še vedno trpelo vsled izgub na ljudeh in na zakladih, vsa| za trenutek sijaj in ugled minulih dni. in na konjih so prihiteli gostje, svoje oblike in nežnosti ustvarjena bolj zavreteno ali iglo, nego pa za meč, ki pri-stoja možu in vojščaku. Njegova bela obleka, v katero so bile vtkane zlate palmove vejice, mu je segala čez kolena. Lase je imel narahlo spuščene čez rame, a okoli vrata mu Z vozovi i je visela zlata verižica z majhnim ogledal-mnogi zjcem, v katero so bili vdelani biseri. kakor je bila ta, ki se je v tem hipu dotaknila obrežja, za katero sta se nekoč bila sprla Apol in Neptun. Ctm so pritrdili mornar]i ladjo k obrežju, so postavili na prednji del most, ckraien s srebrom in izdelan iz limonovine. Pevec, r> . ... - u * i i. ». i ki si je vrgel čez rame kitaro, se je ravno v R.m, in slike, za katere je ponujal Atal pripravljal, da se izkrca, in se pri tem najetimi ali pa naviašč za to izgrajenimi j V hipu, ko je hotel stopiti na suho, ladjami. Toda nihče izmed vseh ni priplul v j ga je njegov spremljevalec nagloma zadržal, pristanišče s tako bogato opremljeno ladjo, \ Mladenič Je vztrepetal milijon sesterc, so rabile kot preproge rimskim vojakom, ki Jih je videl zgodovinar Polibij, kako so sedeli na nekem Aristido-vem umotvoru in igrali na kocke. Osemdeset let zatem je dal Julij Cezar zopet sezidati zidove in je poslal tjakaj rimsko kolonijo. Tako je zadobilo mesto novo življenje dasiravno ni nikoli več doseglo prejšnega sijala. Da se nekoliko povzdigne, Je rimski prokonzul *) odredil, da se bodo vršile 10. maja nemejske, istimiŠke in pesniške tehme, pri katerih naj bi si izbojevati venec zmage najmočnejši boriiec, naspretnejši voznik in *) prokonzul — cesarjev namestnik naslanjal na sužnja, ki je prej ždel ob nje „Kaj je, moj gospod?" je vprašal z mehkim, boječim glasom. „Hotel si stopiti na obrežje z levo nogo. Ta neprevidnost bi nama lahko pokvarila vse moje račune, na podlagi katerih prihajam sem ravno sedmega dne v mesecu, kar je za naju dobro znamenje." „Prav imaš, gospodar", je dejal mladenič in |e stopit na suho z desnu nogo, govih nogah. Bil je to krasen, mlad mož, a spremljevalec mu je sledil. star sedem- do osemindvajset let, zlatolas, modrih oči in svitlorjave brade. Nosil je Škrlatno tuniko, modro pogrinjalo, posuto z zlatimi zvezdicami, a okoli vratu Je imel Mlada deklica, ki se Je približala, Je čula, da je starejši izmed potnikov izpre-govoril te besede v Jonskem narečju, se Je ozrla k njemu in dejala: „Tujec, dežela pritrjen trak, čegar konca sta mu plapolala j Grkov Je gostoljubna vsakomur, ki prihaja do ledij. Njegov spremljevalec je moral biti: z dobrimi nameni, ne glede na to, s katero kakih deset mlajši. Bil Je še otrok, ki Jej nogo stopa na njeno zemljo. To |e dežela komaj dosegel mladeniška leta. Korakal je,ljubezni, pesni in boja; ima vencev za Iju-s počasnim korakom in z žalostnim, bolest-• beče, za pesnike in junake. Bodi kdorkoli, nim obrazom. Toda imel Je sveža lica kakor | tujec, tu imaš venec, dokler ne dosežeš ženska in njegova koža je bila rožnata in. onega, po katerega si priiel, da si ga prozorna, kakor koža najlepše atenske hčere.1 priboriš." (Dalje.) Baroni in plemiči bežijo. DUNAJ 15. (Izv.) Z^ dvornim tajnikom Steerom Je pobegnil barcn Ernest Gudenus, tudi radi dolgov. Pravijo, da ga je danska pevka Christensen denarno uničila in si je hotel vsled tega pomagati s ponarejenimi podpisi na menicah. Tudi svojo lastno mater je podpisal. Troje plemenitih bratov. DUNAJ 15. (Kor.) „Wiener Zeitung-javlja, da Je bilo podeljeno plemstvo trem bratom Schram ; Hermanu, majorju pri 61. polku ptšcev, Ivanu, stotniku v rezervi la komisarju na krovu pri Lloydu in korvet-nemu kapitanu Evgenu. Samoumor oficirja. DUNAJ 15. (Izv.) Iz Liberca se javlja, da se je v Trnovi v domobranski vojašnici ustrelil poročnik Jožef Grasse, še le 26 let star. Tisza radi dvoboja tožen. BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) Proti predsedniku zbornice grofu Tiszi ter poslancema grofoma Karo?yiju in Szechenyiju je naperilo državno pravdništvo radi dvo oja obtožbo. Seveda je zahtevalo na|pre], da (ih vse tri zbornica izroči. — Značilno za idealne madjar5ke razmere je, da uva|ajo državne oblasti, ki so dvoboju prej sekundirale, sedaj tožbeno postopanje proti zločincem, to pa zato, ker vedo, da jih zbornica ne bo izdala. Nesrečna ljubezen. DUNAJ 15. (Izv.) V Hernalsu je 20 let stari privatni uradnik Alfred Vogel ustrelil radi nesrečne ljubezni 18letno kontoristko Marijo Matigne in sicer v stanovanju njenih starišev. Matignejeva je bila takoj mrtva, Vogla so pa ranjenega odpravili v bolnišnico. Odlikovani Amundsen. NEW YORK 15. (Kor.) Preiskovat* Ij južnega tečaja Amundsen je dobil od ameriške geografske družbe častno kola|no. Brodolom parnika. CARTAGENA 15. (Kor.) Pri vhodu v tukajšnji pristan se je ponesrečil belgijski parnik „Congo*. Možtvo so rešili. Politične struje v Španiji. MADRID 15. (Kor.) Liberalni listi so uverjeni, da se bliža Španija novotarijam in prosijo liberalce, naj sledijo kraljev zgled. Republikanci smatrajo Maurovo politiko za vedno končano. Voditelj desnice pa poziva katolike, naj se pripravljajo na boj proti naj-skrajneji levici. V Drinopolju. CARIGRAD 15. (Kor.) Vojno ministrstvo priobčuje telegram drinopoljskega poveljnika z dne 13. t. m., ki pravi, da so rodovine oficirjev vse žive in zdrave in da dobivajo vso mezdo in živila. S „popravljeno" bilanco. „Svaka sila do vremena", smo si mislili teda|, ko Je izšel v „Piccolu" oni najad na našo „Tržaško posojilnico in hranilnico", ki je imel očivldni namen, da nahujska vlagatelje, da bi, boječ se za svoje vloge, dvigni i svoj denar in tako vsaj znatno oslabili, ako ne uničiti ta naš odlični in za našo splošnost tako velepomembni zavod. Naši zagrizeni nasprotniki pač vedo, kaj pomeni za nas in tudi — zanje naša tako lepo raz-rastla narodnogospodarska organizacija, vedo dobro, da je ves njihov politični boj proti nam absolutno brezuspešen, dokler naš narod, naše ljudstvo s polnim zaupanjem zre v svoje Institucije, v svojo moč. Zato pa tudi nastavljajo svoj nož tamkaj, kjer bi udarec zadel res v živo — Če bi mcgel zadeti. Toda zmotili so se! Udarec ni zadel. Namerili so, a zadeli so drugam, tjakaj, kjer je zabolelo nje same, ne pa nas. Bilo je sicer res med našim ljudstvom nekaj nespametnežev, ki so verjeli „Picco-lovim" zlobnim zavijanjem resnice in mcrda tudi onim nesramnim lažem, ki so jih trosili še drugi „prijatelji" naše narodne organizacije med našim ljudstvom, toda ogromna večina našega naroda na Tržaškem je z očitnim pomilovanjem zrla na te onemogle mahinaclje rdečebelozelenih in rdečih huj-skačev in naša narodnogospodarska organizacija, naši denarni zavodi stoje slej ko prej neomajno trdno, prava skala, ^ ob kćtero zastonj butajo njeni sovražniki. Če se je kaj razbilo ob tej priliki, so bile to le njihove lastne glave. „Svaka sila do vremena", smo rekli že tedaj in če bi bili mi tedaj hoteli vračati miio za drago, bi bili na oni strani občutili naše vračilo pač precej občutneje, kakor pa smo mi občutili njihov zlobni, zavratnl napad. Danes naj konstatiramo iz svojega lastnega edino le to, da Je napad v »Pic- Stran 1L „EDINOST" St. 16 V Trstu, dne 16. januarja 1913 colu* ca naše denarne zavede povzročil prav tamkaj najhujšo reakcijo, kjer se |e naš! nasprotniki bo|e najbolj: naval vlagateljev je bil pri nekem neslovenskem denar nem ~avodu v Trstu prav z ozlrom na ono „Piccolovom vest znatno večji, kakor pa tamkaj, kjer so ga hoteli povzročiti. A to še nI vse. Vsled nesrečnega zunanjepolitičnega položaja, vsled negotovosti avstrijskega trga, zaradi zunanjepolitičnih komplikacij so napočili za splošno narodno gospodarstvo v naši državi h ž ti časi, kri-t-čni časi. Trgovski promet zastaja, industrija se giblje komaj in komaj le Še v naj skromnejših mejah proizvajanja, draginja postaja vedno neznosnejša, pridobitnost vedno manjša: položaj je vedno resnejši in če v kratkem ne popusti ta napetost, je pač popolnoma umljivo, da mora končno priti do poloma, za katerega bodo seveda nosili kri do oni tam zgoraj s svojo nespametno politiko, najhujše posledice pa vsa splošnost tu doli vzlfc vsem svojim prizadevanjem, da bi se stvar obrnila na bolje. Kako se čuti ta vpliv v gotovi smeri, evo dokaza, ki nam gi daja — „Indipen-deiite" v svoji petkovi številki pod za-glavjem: „Per i bilanci delle Casse di risparmio", kjer pravi: »Padanja, katerim so bili v minulem letu podvrženi rentni kurzi, so precej ob-Čut io zadela hranilnice, ki imajo dober del sv< jih glavnic naložen v rentnih papirjih. (M mogrede pripominjamo, da imajo naši za vjdi le najmanjši aef svoje glavnice na lož -U v rentah). Izvedeli smo sedaj, da na merava naša „Cassa dl Risparmio" z vso svojo nebrezpomembno izgubo, ki jo je za dela na podlagi teh padanj, obremeniti svoj letni račun za leto 1912, ki se na ta način zaključi — brez dobička. Vsakdo ume, kakega velikega pomena bi bil tak ukrep za razne meščanske tnsti tuci je, ki bi tako prišle ob podporo, ki jim jo tako vellkosrčno dovoljuje „ Cassa di Risparmiou ob razdelitvi svojega letnega dobička. Za mnoge teh institucij je podpora »Casse dl Rizparmlona katero računajo z vso gotovostjo, vprašanje obstoja, In po našem menjenju bi ta velezaslužnl meščanski zavod ne storil pametnega koraka, ako bi jim odvzel na en mah podporo, ki jim jo je dovoljeval closedaj in jih tako prisilil, da omeje, ako ne popolnoma ustavijo svoje koristno Ot večkrat dobrodelno delovanje. Zadostuje, da ravnateljstvo .Casse di Risoarmio" le hoče in more za neugodno leto 1912. predložiti aktivno bilanco, če uporabi ugodnosti, katere dovoli vlada, kakor posnemamo po nemških časopisih, vsem hranilnicam ob sestavi njihove bilance.4 Pa pravi „Indipendente" dalje, da se Je vršila v ministrstvu notranjih zadev konferenca, v kateri se je predlagalo, da bi smele hranilnice pri sestavi svojega računskega zaključka za I. 1912. ceniti rente na podlagi prejšnjih kur zov in porazdeliti diferenco na gotovo število let. Pa pravi, da se še ni sicer sklenilo nič, vendar pa da se je pokazalo, da so vladni krogi naklonjeni temu prediogu. Dovoli se torej začasno vknjiženje izgnb med aktiva, kar naj se pa eliminira tekom treh let. Na podiagi tega bi se mogel dobiček razdeliti v dobrodelne namene, če rezervni zaklad ni nlž|i od 5% Vlog. „Indipendente" upa, da tržaška .Cassa di Risparmio" stori tako, da more tako razdeliti običajne podpore vsaj onim meščanskim institucijam, katerih obstoj bi bil sicer ogrožen. »Svaka sila do vremena*, smo rekli mi tedaj, ko so italijanski zagrizene! napadali naše denarne zavode, sedaj pa vidi lahko vsakdo, da ni bilo treba prav nobenega napada od nikoder, da je prišla laška „cittadinanza" v prokleto zadrego. Niti na misel nam ne prihaja, da bi hoteli vzbujati kak sum o negotovosti tržaške „Casse di Risparmiou, kajti zavod je trden, toda dejstvo, da se morajo celo taki stari, trdni denarni zavodi vsled splošnega kritičnega gospodarskega položaja odrekati — letnemu PODLISTEK. „Čednostna Suzana" Opereta v treh dejanjih. Spisal po veseloigri „Flls a papa" Georg Onkovskjr. Uglasbil Jean Guilbert. K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču. Ta opereta ima najrazposajenejši libreto vseh dosedanjih operet. Georg Onkovsky ]e imel srečno misel, da ]e vzel eno naj-zabavnejših burk zadnjih let ia napravil iz te burke libreto, ki je mnogo pripomogel, da je »Čednostna Suzana" zmagoslavno obŠia vse velike odre in se tako postavila v vrsto današnjih najboljših operetnih kompozicij. Kakor sem že omenil, je libreto sestavljen po burki „Kakršen oče tak sin" in Je cela burka imenitna satira na atavizem. Ta misel je ostala tudi v opereti glavna in se okoli nje vrti vse. Učenjak De Aubrais je spisal veliko knjigo o dedičaostl — kakršen oče, tak mora biti tudi sin — kajti vse Je podedovano. Akademija ga Je imenovala za svojega člana dobičku, kaže pač prejasno, koliko zlobe in infamnostl je treba, da se ob takih razmerah hoče razburjati In hujskatl ljudstvo proti drugim, enako trdnim zavodom samo zato, ker niso v rokah istih hujskačev samih t Kurzna izguba pri rentah naj bi se torej letos vknjlžila v aktiva ? Zakaj ? Zato da bodo mogle razne „meščanske institucije* dobiti svoje podpore Treba je potemtakem — da ne rabimo besede, ki se sicer uporablja za tak korak — 9popravitiu letni račan, „popravitiu bilanco tako, da bo mogla dobiti „Lega" in še kaj podobnega svojo letno podporo! Pa naj se to „popravljanje bilance" izvrši z dovoljenjem vlade fcli brez njenega dovoljenja, stvar ostane ista. Pravilno tako poslovanje po dosedanjih principih pač ni, in to tem manj, ker naj bi se to »popravljanje" ne izvršilo v korist zavodu in vlagateljem, pač pa le izven zavoda stoječim činiteljem. In kaj potem, če tekoče leto ne bo boljše od minulega ? Našim zavodom pač ne bo treba niti i dovoljenjem vlade niti brez njenega do-vo'joja „popravljati" na tak način bilance, da bi mogii izkazati kaj čistega dobička I Končno nam Je še naglašati, da, dočim zahteva „Indipendente" od „Casse di Ri sparmio triestina", naj bi na očito svojo škodo iz pasivnih postavk napravila v bilanci aktiva v edino svrho, da bi zamogla nakloniti italijanskim narodnim institucijam običajne zdatne podpore, se je predbacivalo od nasprotne nam strani, da je Tržaška posojilnica investirala denar v „Narodni dom" In v grljansko hotelsko podjetje. Razlika mej enim in drugim Je na dlani in ravno tako „petfidija" svoječasnega napada »Pic-cola" na naš zavod. Kakor smo dokazali v naših odgovorih na „Piccolova" hujskanja proti „Tržaški posojilnici", Je poslednja napravila sč stavbo „Narodnega doma" in z udeležbo pri gr-»janskem podjetju naravnost sijajno kupčijo; če Je pa pri tem na Jezo naših nasprotnikov tudi narodna stvar neizmerno pridobila, nam pač tega ne sme ia ne more biti žali „Piccolo" in »Indipendente" pa naj si zapomnita, da ima vsaka gorjača — dva konca 1 Domače vesti. Mestni občinski svet ima danes, v četrtek, dne 16. t. m., ob 7 zvečer sejo. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Nadaljevanje razprave o mestnem občinskem proračunu za leto 1913. Še nekaj o soc. dem. železnlčar-skem shodu. — Socijalni demokratje se z udeležbo na železničarskem shodu toliko hvaiisajo, da je v resnici potrebno, da stvar pojasnimo nekoliko bolj natačud. Na omenjenem shodu je bilo morda kakih 30 organiziranih soc. dem. železničarjev; vsi drugi so bili bodisi člani ZJŽ., ali pa neželezničarjl — povečini italijanski delavci, ki niso razumeli ne nemških in tudi ne slovenskih govorov. Zato so bili pa tudi tako zelo nemirni in so delali vedno kravale češ: „cosa significa, cosa i ?".. Zakaj so prišli na shod tudi neželezničarjl ? Nekateri iz radovednosti, da bi videli posl. dr. Eilenbogna, drugi pa zaradi tega, ker so naznanjali soc. demokratje, da se bosta udeležila shoda tudi dr. RyoaF in dr. Gregorin. Soc. dem. so pač znali, da bi ne bilo oikake udeležbe, ako bi si sodrugi „voditelji" ne izmislili tega sredstva, namreč da so povabili dr. Rybara in dr. Gregorina in naznaniali, da pride sam dr. EUenbogen z Dunaja. Radovednost, kaj bo, je torej gnala ljudstvo na shod. Ker je stvar takšna, zato se soc. demokratje tudi tako Jeze in lažejo. Dosti jim pa laganje v časopisih ne bo pomagalo. Pogoreli so in težko, da bodo imeli poguma, sklicati še kedaj kak shod na podoben način. Razvidno pa Je iz tega, da drgetajo strahu in da se zlasti boje bližajočih se de- in baron des Aubrais je postal slaven mož. Gospici Suzani Pomarelovi je pripomogel, da (e dobila vladno nagrado za čednost. Doma Je Aubrais resen učenjak, toda ko se vžgo velikomestne električne luči, tedaj je slavni učenjak navaden krokar in »čednostna Suzana" je vse kaj drugega kakor pa sicer: vesela, temperamentna ženica, ki se rada zabava po restavracijah in plesnih dvoranah. Učenjaka pa boli, da se je njegova teorija o dedičnostl ravno pri njem slabo obnesla. On je krokar in ponočnjak, a njegov edini sin je sama solldnost. Tako Tako namreč misli učenlak. Toda dogodki ga pouče, da se |e njegova teorija o »dedič-nosti" tudi v njegovi rodbini obnesla in da Je njegov edini sin v krokanju svojemu očetu popolnoma enak. Opereta le zabavna in vzdržuje poslušalca do zadnjega trenutka v napetosti. Drugo dejanje, kt se godi v plesni dvorani „MoljstneJo dolžnost, da izrekam najglobjo zahvalo za vse te dokaze bratske ljubavi, ki ml ostanejo neizbrisno v spominu. Hvalo vsem in tudi obljubo, da hočem, ko bodo le razmere dopuščale to, izkazati za vse to S7o]o Iskreno hvaležnost. Marko Vušković. Veselični odsek „Trg izob. društva* vabi na damski plesni venček, ki se bode vršil v nedeljo, dne 19. t. m. v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2. 1. Začetek ob 7 zvečer. Svira del salonskega orkestra. Plesal se bo med drugimi valček z dekoracijami In vijolčni valček. Med plesom se bo vršila šaljiva poŠta in srečkanje. Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Lonjerju. Iz Lonjerja nam pišejo : V torek, 14. t. m., ob 8 zvečer se Je v prostorih g. Cok-Županove gostilne ob lepi udeležbi Članov vršil občni zbor naše zavarovalnice goveje živine. Občnemu zboru je prisostvoval tudi strokovni tajnik naše kmetijske družbe, g. Volsk. Pri pozdravu na občni zbor se ie spominjal predsednik zavarovalnice, g. Josip Pečar pokojnega J Čoka Župana, dolgoletnega člana In blagajnika zavarovalnice, moža, ki je z vso vne-*^i deloval za dobrobit in napredek na i Jno-gospodarskem polju. Njegov duh n>. ostane med rami, naj nas vede k nadaljevanju In k utrjevanju že začelega dela. Bag ran spomin I iz podanih in zelo ugodnih poročil taj- V Trstu, dne 16. januarja 1913. „EDINOST" št. 16. Stran ITI. nika Mihaela Coka in začasnega blagajnika Dragotina Čoka, ki Jih Je vzel občni zbor z zadoščenjem na znanje, Je razvidno neumorno delovanje odbora, posebno pa energičnega predsednika v osebi g. J. Pečarja. Le veliKi požrtvovalnosti odbornikov za to tako važno institucij naše vasi Je pripisati dejstvo da smo imeli tako malo.večjih msreč, b Ia Je v resnici samo — ena. Z veliko pazljivostjo, s požrtvovanjem tako dragega časa, s takojšnjimi potrebnimi nasveti na licu mesta in nadaljnimi primernimi odredbami v slučajih nezgode, z neustrašenim in pravičnim postopanjem vilic nikdar in nikjer manjkajočih prerekanj se je preprečila mnoga in mnoga nesreča. Smelo trdimo, da smo po nosni na naš odbor, ki lahko služi v zgled družim zavarovalnicam. Občni zbor Je znal tudi ceniti to pio donosno delo odbora ter ga ponovno izvolil in naprosil, da prevzame vnovič to tezhtei o. H^Telefon št 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trstjp T:mmmj KOLINSKO CIKORIJO toplo priporočamo ji __ edino pristni, po kakoroatt nedosegljivi slovenski izdelek. V korist družbi sv. Cirila in Metoda I Stran IV. .EDINOST" St. 16. V Trstu, dne 16. januarja 1913. dne 17. t. m. ob 8 30 zvečer v prostorih konsumnega društva v Rojanu. Ker (e ta sestanek zelo važen, se opozar{a)o vsi člani, da se ga polnoŠteviloo udeleže. Odbor. Društveni plesni venček priredi šentjakobska Čitalnica v soboto, dne 25. t. m. v novi dvorani „Kons. društva" pri Sv. Jakobu. Sviral bo prvič društveni salonski orkester. Vrdelskega „Sokola" občni zbor se vrši nocoj, v četrtek, ob 8.30 zvečer v sve-toivanskem „Narodnem domu". Ker )e na sporedu poleg običajnih tudi nekal velevažnih toč«, Je želeti, da se zbora udeleže vse sestre in bratje. Občni zbor koL društva „Balkan" se vrši v nedeljo, 26. t. m. ob 4 popoldne v „Konsumnem društvu" v Rojanu. Po občnem zboru se vrši plesni venček in prosta zabava. Odbor se nadeja od članov in prijateljev društva velike udeležbe, ker je to zadnja prireditev kolesarskega društva „Balkan" za ta pust. Mar. d©L organizacija. Glede delavstva v Lloydovem ar-zenalu se socijalni demokratje strašno hvalijo, dasiravno niso storili za to ubogo delavstvo ničesar; nasprotno, hujskali so proti NDO, ko je nastopila proti ravnateljstvu arzena la z zahtevo, da bi se podaljšal odpovedni rok in da bi se podelile delavcem podpore. Dr. Rybaf Je tudi napravil zaradi delavstva v tem arzenalu že nešteto poti; interveniral je tudi pri ministrstvu, in vzlic temu imajo ti ljudje pogum, da razglašajo naokrog, da se dr. Rybaf nič ne briga za delavstvo v Lloydovem arzenalu. Ml pa pravimo, da je dr. Rybaf storil stokrat več, kakor pa socijalni demokrati; socijalni demokrati niso nič drugega storili pri tem gibanju, kakor da so hujskali proti NDO in proti dr. Rybafu ter zahtevali od delavcev, da plačujejo denar in sicer za njihovo soc.-dem. organizacijo kovinarjev in kovinskih težakov, ki dan za dnem bolj peša, dasi« ravno so prispevki pri njih še enkrat tako visoki kakor pri NDO. Kaj mari ni Chiussi govoril na vsakem shodu: Organizirajte se, potem bomo nastopili za vasi Taki so. Samo denar hočejo. In kaj mari ni NDO nastopila tudi za nečlane, tudi za Italijanske delavce v tem zavodu — torej za vse ?! Soc.-dem. ne gre za zboljšanje stanja delavcev, ampak samo za — denar I Težaki pri kotlarjih v tehn. zavodu „Sv. Andrej". Vabljeni ste na sestanek, ki bo danes v četrtek, ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2. Zidarska skupina N. D. O. sklicuje za danes ob 6 zvečer Javen shod v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2, II. Predavanje pri Sv. Jakobu. NDO priredi v soboto točno ob 8 zvečer preda vanje v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu o predmetu: „Strokovne organizacije". Predavatelj strokovni tajnik Brandner. Vesti iz Goriške. Iz Nabrežine. Naše godbeno društvo priredi v nedeljo dne 19. t. m. v dvorani gosp. Frana Grudna cvetličen ples. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnina za gospode 2 K. Slovenska Čitalnica v Gorici ima novega predsednika. Na izrednem občnem zboru je bil izvoljen za predsegnika sodnik g. dr. A. Gradnik; podpredsednik je prof. g. Jakob Zupančič, odbornika namestnik davčni upravitelj g. Jos. Sfiligoj. Čitalnica v Gorici, ki ima za seboj siavno zgodovino, je tudi dandanašnji še važno in potrebno društvo; v zadnjem času prireja zabavne večere „Pri jelenu", glede katerih pa je želeti nekoliko večje udeležbe. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici Je imelo tekom let že obilo izrednih prireditev. Sedaj se pripravlja nova izredna prireditev. Društvo hoče spomladi na treh koncertih proizvajati veliko, svetovno, povsod sloveče Beethovenovo delo „Missa soiemnis", Z vajami začne te dni. Proizvajanje takega dela pa zahteva močan številen zbor in dobre pevske moči. Zato vabi društvo še druge pevce in pevke, ki ne pojejo v društvu, da priskočijo na pomoč. Obeta se torej za spomlad velik umetniški užitek ; samo pazijo naj prizadeti faktorji že sedaj, da ne bo ta prireditev kolidirala s kakimi gledališkimi predstavami, kakoršne so običajne v Gorici proti spomladi! Dva velika križa nosijo goriški Italijani na svojih ramah. Eden je: občinske volitve, drugi: volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Lansko leto je poteklo brez občinskih volitev in vprašanje Je, keda| bodo, ker Je vsa stvar glede reklamiranih in zavrnjenih slovenskih volilcev pri upravni sodniji na Dunaju. Težko prenašajo ta dva križa, ali se bodo že morali navaditi, nositi Ju še dolgo časa, kajti goriški Slovenci ne opustijo boja, raarvei pri ednih kot pri drugih volitvah morajo prodreti tako, kakor jim pritlče, da so zastopani v mestnem svetu in trgovsko-obrtni zbornici! Med sokolskim! društvi v goriški okolici se prav dobro drži ono v St. An-drežu. Pred kratkim je imelo svcj peti redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Poročila so bila sprejeta z odobravanjem. Starosta društva Je Leopold Zavadlav, podsta-rosta Henrik Furlani, načelnik Anton Pijavec, Društvo šteje tudi precej telovadk. To važno društvo ob Goriškem mestu naj se lepo raz-vijal Ciril-Met. podružnice na Goriškem so v lanskem letu napredovale za okroglo 1000 K; posebno so se izkazale podružnice v Krminu, Podgori, Biljah, Dutovl|ah in Štanjelu. Narodno-obrambno delo naj se med nami vedno bolj upošteva! Telovadno društvo „Sok: I" v Mav-hinjah bode imelo v nedeljo dne 19. tek. meseca svoj tretji redni letni občni zbor ob 10 predpol. v telovadnici z običajnim dnevnim redom. V Slivnem na Krasu Je nabral navdušeni rodoljub g. Ivan Kralj ob priliki poroke svoje g.ce sestre Pepce z g. Marušlčem 6 K. Znesek se Je odpos'al CMD v Ljubljano. Mladoporočencema obilo sreče privpreganju v zakonski Jarem I Rodoljubnemu nablratelju iskren „Živio" tudi v daljni Dalmaciji! Vesti iz Istre. Iz Opatije. R o | a k i ! Dne 20. januarja 1912. vstanovilo se Je „Slovensko izobraževalno in podporno društvo za Volosko-Opatijski politični okraj s sedežem v Opatiji". Od tega dne je minulo leto, leto za na« neumornega dela, da spravimo vsaj deloma naše rojake v naš krog, okoli našega domačega ognjišča, Slovenskega društva. In res, okoli tega za naš kraj toli potrebnega ognjišča, zbralo se je lepo število Slovencev in Slovenk — čez 300 po Številu — ali še vedno ne odgovarjajoče številu tu bivajočih Slovencev in Slovenk. Leto našega delovanja Je prešlo. Ponosni smo, ko se oziramo nazaj in vidimo vspehe, ki smo Jih želi to prvo leto. Vspehi naši bi bili pa lahko še lepši, če bi se vsak Slovenec, vsaka Slovenka zavedala svoje svete dolžnosti in pristopila k društvu, s čemer ne bi samo dokazali, da se zavedajo, da jih Je vzgojila slovenska mati, ampak bi tudi pripomogli stvari v vsakem ozira. Naloga ni lahka z nezavednimi Slovenci, a zelo lahko Izvedljiva s Slovenci, ki se zavedajo, da so res to, s čemer se drugače tako radi ponašajo. Društvo, to naše domače ognjišče, nudi vsakemu, do sedaj še po svojih skromnih močeh, vsega, Česar je pač potreba človeku v izobrazbo in podporo, za kar plača vsaki član malenkostni mesečni prispevek od K T—. Bliža se prvi redni občni zbor. Na tem občnem zbora bodo slišali člani o delovanju društva v prvem letu njegovega obstanka in tudi Slovenci in blovenke, ki se še do sedaj ne morejo ponašati s tem, da so člani društva, so najuljudneje vabljeni na ta občni zbor, da čujejo in se sami prepričajo, da je dru štvo res v korist tu bivajočih naših rojakov. Občni zbor se bo vršil dne 18. Januarja 1.1, v prostorih restavracije „M3glica" ob 8 30 zvečer. Pridite vsi 1 Pridite z zavestjo, da zdru ženi moremo mnogo pomagati eden drugemu in stvari sploh, a raztreseni in neziožni zelo malo, aH pa prav nič. Torej, kar le slovensko misli, na svidenje na prvem rednem občnem zboru dne 18. januarja 1.1, v restavraciji „Maglica" v Opatiji! Odbor. M Mali oglasi H QnLA meblirana se odda v ulici Giovanni Boc-OUUd caccio 16, L 2235 Korespondenta, jepiaja, knjigo ve dstva in deželnih jezikov i5Če denarni zavod. Ponudbe s curiculum vitae pod „Bodočnost" na inseratni oddelek Edinosti. 112 ^aČlfO dll¥lfinio z materinskim tečajem UCOKd SIU^MIIJd išče službe k večjim otrokom ali kot pomočnica gospodinji, kjer bi se mogla naučiti nemški — Prijazne ponudbe pod „K. B. 125" restante TrBt 5. Mize za gostilno, s prostorom za kozarce, nove, se prodsjo. Buggero Manna 12. W|n4||r| deklica z dežele i$Če kot učenca za lUUId Šiviljo v mestu stanovanje b hrano. Naslov: Benčič, Kozina. 99 0 pustnem času v Trstu in Gorici na željo občinstva do 10 zvečer Posnetke po 7 zvečer je t^eba prej naznaniti. 4449 Qlll7lfinia za VBa^o del° službo pri kaki 01U£l\IIIJa boljSi rodbini v Istri. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 106 PrnHo 86 gCBtiIno zaradi dfežinskih razmer. I rUUCi Naslov pove Edinost pod gt. 95. 95 VnlSLl nloe priredijo gostje gostilne članov VClIlil N. D. O. v Trstu, ulica Carra- dori 18, v Četrtek 16. t m. Začce ob 8 zvečer in traja do 4 zjutraj. Svira orkester Zveze jugoslovanskih železničarjev. Priporoča se za obilen obisk odbor. 92 Zobotehničnl ambulatorij Univ. zdravnika Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, IL nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, 'Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. „flrlmatelsko draStoo" « Barkooljah vabi Bvoje Člane na letni občni zbor ki se bo vrSil v nedeljo, dne 26. januarja 1913 ob 1 in pol popoldne v dvorani „Obrtnijskcga društva". DNE £Nt BED: 1. Nagovor predsednika. 2. Predložitev letnih računov. 3. Posamezni predlogi in nasveti Na obilo vdeležbo vabi uljudno ODBOR. Specijalitetni predmeti iz gumija + 3Friderik Steindler jfr Trst, ul. Acquedotto St. 12. Bj Irigatoiji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-iindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila galoš * — in črevljev za telovadce. z Velika zaloga hitjijeničnih predmetov S orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja. G. Ferluga - Trst via Barriera vecchia 31 priporoča velecenjenemu občinstvu svojo slaščičarno vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam ceiy. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica. Nova trgovina CESARE GENTILLI TRST ulica Campanile št. 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Narejene obleke za gospe in otroke PERILO za gospe in za gospode Velikanska izbor V v PLflSG EEr Črna spodnja Krila In barvasta Bluze iz svilenih čipk, iz batista Voile de laine, barhent, baršun itd. itd. CELE OBLEKE da se ni bati konkurence. Ulica Campanile st. 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Nova Denarna iolaflCiCarna t Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičamo. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino -- - v steklenicah. \ Solumeria - Buffef Trst, via Carlo Ghega St. 8. Vsakovrstno prekajeoo meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. Prvovrstno pivo. cccccc3cc.cc: Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPIN. Alojzij Boik I Trst - ulica Belvedere St 3 • Trst I Trgoslno dellkotes, kolonialnega blaga in jestvln vseh vrat. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja se tudi no podil In do- stavlja na dom Prva slovenska mirodilnica v Trstu Hlojz Saleteij ulica Carradorl 18, v bl'žlni gosti ino NDO Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-- nalnih posodah in drugo. K3E8 Zaloga oglja in drva Massimiliano Cilacomelll Trst - ul. Valdirlvo št. 34 - Trst Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva. Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA • TRST ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotograiiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povećanje vsake slike na dje. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem s* bodi vrerrenu Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobrozoano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Slovenska šivilja se priporoča cenj, občinstva. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.--— " Celeste Furlani ■■ Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporeča cenj. občinstvu uvojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Blago je vedco sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom. Zaloga pohištva z lastno tapetniSko delavnico. SPECIJALITETA: apalne sobe od 145 goldinaije? naprej — z žiainic^mi peresnicami, zrcalom ia mr&morn&timi plačami vred — iz mahag mjevega, orehovega le