St. 51 (2053) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 22. decembra 1988 Cena: 1.000 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-224;
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
Ul
I-
oc
1—
Ul
o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
S
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Danes Razgledi
V zadnji letošnji številki Dolenjskih razgledov si lahko preberete intervju z metliškim slikarjem Mladenom Vukšiničem, ki si nabira potrebno slikarsko znanje na tujem, v beneški likovni akademiji. Z njim seje pogovarjal Jani Bevk. Nataša Petrov nadaljuje in zaključuje pisanje o novomeški Studijski knjižnici. Karel Bačer pa razgrinja zanimiv drobec iz novomeške preteklosti, ko piše o ozadju pesmi ljudskega pesnika Rupnika, ki je v verze prelil dogodke okrog zadnjega obešanja Na gavgah v Novem mestu. Kot običajno, prinaša številka tudi nekaj novostj iz pesniških delavnic dolenjskih ustvarjalcev. Severina Šalija, Ladislava Lesarja, Ivana Zorana, Franca Režuna, Ivana Škofljanca in Milana Marklja ter nadaljevanje gradiva za dolenjski biografski leksikon. Za likovno opremo je poskrbljeno z reprodukcijami slik iz škotskega cikla novomeškega rojaka slikarja Marina Beroviča.
»Mi smo bolj ali manj spali«
Predsednik Janez Stanovnik na svobodni tribuni v Novem mestu — Socializem _______je	v	krizi,	ker	ni	opravil	sprememb	v	strukturi	ekonomije
NOVO MESTO — »Svet je bil na koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let na prelomnici, Jugoslavija pa je bolj ali manj spala, svetovnega potresa ni zaznala,« je izjavil predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik na zdaj že uveljavljeni svobodni katedri, ki sojo v sredo, 14. decembra, v modri dvorani hotela Metropol v Novem mestu priredili novomeški politologi in sociologi ter mladinci. Poslušalcev je bilo do glavnih vhodnih vrat Metropola.
na krizna območja so sekundarnega
Stanovnik je poudaril, da seje razviti Zahod, kije za nafto dajal 100 do 150 milijard dolarjev letno, na naftno krizo odzval s popravkom razvojnega modela. Odgovor je bil izrazito ekonomski in ne vojaški. Začeli so varčevati z energijo. Ker so tudi vse druge surovine samo paketi energije, je bila končna posledica univerzalno varčevanje. Varčevanje je namreč začetek ekonomije, razviti svet je razvoj preusmeril v človeka. V središče razvojnega modela je postavil inovacijo, namesto v širino je šel v globino. To je imelo daljnosežne posledice ne samo za geopolitični položaj Zahoda, sad teh sprememb pa je tudi kriza socializma, ki ni opravil sprememb v strukturi ekonomije. Preobrazba Zahoda je po Stanovniku usodno vplivala na svetovni jug, kije nerealistično lajnal o novi ekonomski ureditvi sveta. Jug je začel planiranje svetovnih cen surovin v trenutku, ko je šel svet v popolnoma drugo, čimmanj surovinsko smer.
Nov razvojni model je segel tudi v svetovno politiko. Nova ekonomska in tehnološka problematika je naredila dotedanjo blokovsko politiko za zgodovinsko preživelo. Današnja dogajanja (razoroževanje velesil) je samo pos-edica sprememb na ekonomskem in tehnološkem področju, čeprav z 10-ietnim zamikom.
Opisane spremembe so bile bistvene tudi za Jugoslavijo. Kot je izjavil Janez Stanovnik, naša država danes m zunanje ogrožena. Ce bi jo kdo ogrožal, bi to v tej ranljivi situaciji že občutili. »Mi smo v krizi, na naših mejah pa ni manevrov, danes se bitke ne vodijo za ozemlja, posest ozemlja pomeni danes malo ali nič,« je slikovito dejal predsednik predsedstva SR Slovenije. Klasična svetov-
pomena, epicentri so se spremenili. Po Stanovniku je Jugoslavija zamudila vlak v sedemdesetih letih, ko smo se mi (kakšna ironija) zaradi naših prijateljev ukvarjali s pravičnimi cenami nafte. Ko je taista draga nafta postala za našo državo kritična uvozna postavka (tretjina vsega uvoza), smo mi to pokrivali z lahkomiselnim posojanjem denatja. Ko smo se zadolžili do kritične točke, je to kulminiralo v zapletenem položaju, s katerim se soočamo od leta 1982. Ne gre samo za krizo zunanje bilance, ampak tudi za krizo razvojnega modela.
To je istočasno kriza socialističnega sistema, industrializacije in regionalnega sistema. Posledice so ne samo ekonomske, ampak še kako tudi politične, je med drugim poudaril Janez Stanovnik.
• Obširnejši pogovor s predsednikom slovenskega predsedstva bomo
objavili v novoletni Prilogi Dolenjskega lista.
M. BAUER
POMOČ ŽRTVAM POTRESA V ARMENIJI
NOVO MESTO — Rdeči križ Slovenije seje takoj vključil v akcijo za pomoč žrtvam potresa v Armeniji in že 9. decembra na potresno območje poslal pošiljko, kije vsebovala zdravila, sanitetni material in sisteme za transfuzijo krvi v vrednosti 6 milijonov din. Med tistimi, ki so prvi pomagali, je bila tudi Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Široka akcija zbiranja pomoči se še nadaljuje. Mnogi delovni kolektivi in posamezniki želijo darovati sredstva za prizadeto prebivalstvo, zato objavljamo žiro račun, kamor naj nakažejo zbrani denar. Številka je: 50101-678-51579 z oznako »za Armenijo«. Rdeči križ upa, da bodo pomagale vse občinske organizacije v naši regiji.
RAVNIK V TCP DJURO SALAJ
KRŠKO — Pretekli teden je TCP Djuro Salaj obiskal predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Ogledal si je proizvodnjo v največ-jem krškem delovnem kolektivu, potem pa seje pogovarjal s sindikalnimi aktivisti o aktualnih družbenih in gospodarskih problemih ter o vlogi sindikata pri reševanju le-teh.
AKADEMIJA ZA DAN JLA
NOVO MESTO — V novomeškem Domu JLA so s svečano akademijo sinoči proslavili 22. december. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in po zanimivem kulturnem programu pripravili prijetno tovariško srečanje. V počastitev dneva JLA se bo tudi danes zvrstilo nekaj dogodkov. Ob 8.30 bo komandant garnizije v garnizonu sprejel pionirje, ob 10. pa bo v vojašnici Milana Majcna svečan zbor enot. Ob 13. bo v Domu JLA sprejem pri predsedniku novomeške občinske skupščine in komandantu garnizije.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Preveč je ideoloških zadržkov?
na 3. strani:
• Za ustavitev raka še zadnji čas
na 6. strani:
• Ogorčeni gredo znova v bitko
na 7. strani:
• Dolenjska založba poslej v Tiskarni
na 9. strani:
• Za najbolj revne je vrtec zastonj
na 10. strani:
• Jezero zaljubljene Dojrane
na 17. strani:
• Domača kosila s šolskim mesom
• Otroka umorila malomarnost?
NOVA TRGOVINA — V Štalcerjih v kočevski občini so v petek, 16. decembra, odprli samopostrežno trgovino Mercator-Trgoprometa. Gradnja te trgovine, ki skupaj z bifejem in ostalimi prostori meri 326 kvadratnih metrov, je sploh največja in najdražja letošnja investicija v občini Kočevje, hkrati pa je to tudi edina samopostrežna trgovina zgrajena na kočevskem podeželju. Na otvoritvi sta govorila direktor Trgoprometa Ivan Glad in predsednik krajevne skupnosti Hinko Markovič, trgovino pa je odprl predsednik delavskega sveta Trgoprometa Franc Arko. (Foto: J. Primc)
Zaropotalo v Stillesu in Betonu
Delavci teh kolektivov stavkali, nezadovoljni z nizkimi plačami
SEVNICA — V sevniškem Stillesu in Betonu so delavci konec prejšnjega tedna s stavko izrazili nezadovoljstvo ob nizkih osebnih dohodkih. V obeh primerih so zahtevali 50-odstotno povečanje, pa tudi razbremenjevanje gospodarstva, dohodka in osebnih dohodkov.
V Stillesu so stavko začeli 15. decembra ob 9. uri delavci, ki v obratu na Blanci izdelujejo tekaške smuči za Elan. Ti so potem pritegnili k stavki še druge delavce Stillesa v Kladju nad Blanco. Šele popoldanska izmena je spet zgrabila za delo. Poleg že v uvodu omenjenih zahtev so delavci pri programu Elana spet zahtevali izboljšanje delovnih razmer.
Stavkoni odbor je podprl vse zahteve delavcev in predlagal delavskemu svetu, da o njih sklepa, razen o 50-odstotnem povišanju zaslužkov. Kot je povedal sekretar občinskega sindikalnega sveta Sevnica Janez Košar, mora delovna organizacija preračunati OD tako, da bo najenostavnejše delo plačano s 540.000 din, seveda ob doseganju povprečnih delovnih rezultatov in polnem delovnem času. Delitvena razmerja pa pri tem ne smejo biti porušena.
Prejšnji petek so na skupni seji delavskega sveta in stavkovnega odbora na Blanci ponovili zahtevo, da mora biti najnižji OD skupaj z najnižjo akumulacijo planski kriterij motenj v poslovanju, kot zahteva sindikat. In če to je, morajo takoj sprejeti program ukrepov, kako iz teh težav. Povečane OD bodo začeli uveljavljati za mesec december pri januarskem izplačilu. Kot je dejal novi direktor Stillesa Alojz Ratajc, so zaslužki v delovni organizaciji nizki za vse delavce.
Prejšnji petek ob 7. uri pa je začelo stavko okrog 40 delavcev sev-niškega Betona. Zahtevali so še zmanjšanje režije delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije SGD Beton Zagorje za 25 odstotkov in odgovornost vodstva KPO za slabe poslovne rezultate in nizke osebne dohodke.	p	perc
Prihodnost je le v demokraciji
Javna tribuna o demokraciji in demokratizaciji — Tudi M. Potrč in I. Bavčar
TREBNJE — »Mislim, daje bodočnost Jugoslavije v različnosti, ki bo dovoljevala ne samo različne poglede na isto perspektivo, pač pa tudi različne notranje politične ureditve; ki bo dopuščala veliko večjo ekonomsko svobodo. In v tem smislu vidim v vsem tem vrenju današnje Jugoslavije veliko možnost, da na neki normalen način začnemo reševati to našo različnost, ne da bi kdorkoli komurkoli vsiljeval svoje poglede,« je dejal na javni tribuni Demokracija in demokratizacija v Trebnjem prejšnji petek predsednik odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar.
Priložnost Jugoslavije je po Bavčarjevih besedah samo v tistem trenutku, ko se nobena od teh republik, nobeden od teh narodov in narodnosti ne bo
počutil ogoljufanega. »V trenutku, ko bo tak občutek prevladal v enem od okolij, bomo imeli nov konflikt, ki je lahko za to družbo usoden. Kajti sam vidim perspektivo Jugoslavije v demokraciji, drugačne perspektive za to Jugoslavijo ni. In mislim, da bi bilo potrebno vsakršno drugačno Jugoslavijo, tudi z našo pomočjo, spraviti narazen.«
Poleg Bavčarja so kot gostje na javni tribuni, ki jo je pripravila OK ZSMS Trebnje, sodelovali še Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine, Tone Anderlič in Igor Lavš iz mladinskih vrst ter Lojze Peterle, zgodovinar, ki sodi v generacijo mlajših slovenskih razumnikov. Balkanski vzorec, češ: če bomo enotni, bomo lahko vse naredili, se očitno ni obnesel, je dejal Lavš, zato verjame v Jugoslavijo, ki bo ustrezala vsem skupaj in vsakemu posebej. Peterle je duhovito rekel, da bi želel, da se vojna konča tudi v teh krajih. Občanom je treba priznati politično polnoletnost! Beseda diktatura, četudi proletariata, ne more pomeniti demokracije, zato ne spada v ustavo. »Ne predstavljam si d-mokracije, da policija preverja društva itd. Lažje nam je govoriti o tem, kaj hočemo, kot pa, kako bomo do tega prišli.«
Na vprašanje, ali ZK sestopa z oblasti, je Potrč dejal, da je to resen cilj v smislu opuščanja monopola, ki ga je ZK imela, tako da ZK nima več neposredne, direktivne vloge pri kadrovski politiki itd. Zavzel se je za propustnost idej in menil, da pri nas preveč idealiziramo večstrankarski sistem. Anderlič je menil, daje nesporno, daje kriva oblast, daje na vseh ravneh več kot dovolj nesposobnosti. In kar zadeva sestop partije z oblasti, je edina rešitev soočenje resnih programov.
P. PERC
Stavka v Itasu
Delavci zahtevajo za 100 odstotkov več
KOČEVJE — V petek dopoldne, na plačilni dan, so stavkali v kočevskem Itasu, kije največja industrijska delovna organizacija v občini. Stavkovni odbor je postavil zahteve po za 100 odst. višjih osebnih dohodkih, boljših pogojih dela in ureditvi še nekaterih zadev znotraj kolektiva.
Stavkalo je okoli 500 od 840 zaposlenih. Osebni dohodki v tem kolektivu so že dolgo nizki, zato je bil izbruh ne-
• V PONEDELJEK SPET DELALI — Itasovi delavci, ki so v petek stavkali, so se v ponedeljek vrnili na delo. Na razširjeni seji stavkovnega kolegija je bilo med drugim sklenjeno, da se na račun predvidenega uresničenja planskih nalog izplača za december akontacija osebnih dohodkov v višini 50 odstotkov (in ne 100-odstotno višji osebni dohodki, ker za to ni osnov v ustvarjenem dohodku); že to soboto, 24. decembra, pa bodo imeli delovno tisti, ki zaradi stavke niso delali 16. decembra. Sprejetih je bilo še več drugih sklepov in odgovorov na zahteve delavcev, o katerih so bili člani kolektiva Itasa seznanjeni na izrednem zboru delavcev v ponedeljek ob 6. uri, ob 7. uri pa seje začelo redno delo.
zadovoljstva pričakovan. Stanje v tem kolektivu je zaskrbljujoče, saj so imeli po devetih mesecih za preko 2 milijardi izgub in blizu 25 milijard posojil, za katere so plačali toliko obresti, kot so porabili v dveh mesecih Za osebne dohodke.
Delavci v petek niso delali, ampak so po tem izraženem nezadovoljstvu odšli domov. Stavkovnemu odboru pa so naložili, naj skupaj z vodstvom delovne organizacije poišče sprejemljivo rešitev.
J. P.
PRIZNANJE ZVEZNE KONFERENCE SZDL
LJUBLJANA— Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je za obdobje 1986 do 1990 podelila šestim krajevnim skupnostim, eni organizaciji združenega dela in trem posameznikom priznanja za uspehe pri razvoju in uveljavljanju krajevne skupnosti. To visoko priznanje bo v petek, 23. decembra, predsednik RK SZDL Jože Smole izročil tudi krajevni skupnosti Čatež v trebanjski občini in Janezu Šušteršiču iz. Šentjanža.
SLOVESNO ZA DAN JLA
RIBNICA, KOČEVJE — V počastitev dneva JLA je bila včeraj v domu JLA ob 19. uri slavnostna akademija, ob 20. uri pa se je začel tovariški večer aktivnih in rezervnih vojaških starešin. Danes ob 10. uri bo v vojašnici Mirka Bračiča še posebna slovesnost pripadnikov JLA. V Kočevju bo danes, 22. decembra, ob 17. uri v Seškovem domu slavnostna akademija v počastitev dneva JLA, na kateri bodo podelili priznanja in plakete zaslužnim, prebrali pa bodo tudi, kateri starešine so v zadnjem letu napredovali. Akademijo organizira občinska konferenca ZRVS.
PRIJETNA SREČANJA Z DEDKOM MRAZOM — Zadnje dni decembra se še najlepše godi otrokom, ki jim v tem času največ pomenijo srečanja z dedkom Mrazom. Pa ne le zaradi dobrodušnega starčka, tudi daril so veseli. »Občinski« dedek Mraz je na tem področju že skorajda izgubil bitko z inflacijo in če bo šlo tako naprej, bo naslednje leto v košu nosil le še bombončke, tako kot nekoč. Če bo letos manj v vrečki, pa bo zato več programa. V novomeški občini bo v teh dneh obdaril kar 11.000 otrok, zanje pa je pripravil kar 34 prireditev v mestu in vseh krajevnih skupnostih. Na sliki: dedek Mraz je v ponedeljek začel svoj pohod po vrtcih. Obiskal je vseh devetnajst enot VVO Novo mesto posnetek pa smo naredili v ponedeljek dopoldan v bršljinskcm vrtcu. (Foto: J. Pavlin)
JW|*L ■
V drugi polovici tedna bo suho in hladno vreme, zjutraj bo po kotlinah megla.
Polzimo po lestvici
To, kar smo le slutili, je potrdila še statistika. Širša Dolenjska zaostaja za drugimi deli Slo venije, toda ne le pa ambicijah, marveč tudi po polpreteklih rezultatih. To dokazuje lestvica, na kateri je po velikosti narodnega dohodka na prebivalca razvrščenih vseh 65 slovenskih občin. Zavod SR Slovenije za statistiko jo je izračunal dva meseca prej kot prejšnja leta in je kljub pomanjkljivostim še najbolj verna podoba gospodarske moči. Na lestvici za leto 1987 so naše občine razvrščene kaj različno, od Krškega, ki je lani spet pristalo na 6. mestu, do Brežic, ki so prej ali slej med zadnjimi (58. mesto). Če pomike navzgor in navzdol po lestvici seštejemo, dobimo 16 negativnih točk, kar pomeni, da so naše občine v poprečju zdrsnile navzdol skoraj za dve mesti In to v enem samem letu! Opazno napreduje le ribniška občina, kije zdaj že na 13. mestu, še pred šestimi leti pa je bila na 31. Ribnica, Krško, Novo mesto in Metlika imajo nadpovprečen narodni dohodek, kije lani znašal na enega Slovenca 4.183.000 din. Pod po vprečjem je kar pet naših občih, večinajih je na samem repu razvrstitve. Lani je v primerjavi z letom 1986 najbolj nazadovalo Trebnje, ki se je pomaknilo kar za osem mest navzdol in zaostalo celo za Sevnico. Za šest mest je nazadoval Črnomelj, medtem ko se je Kočevje za štiri mesta popravilo in pristalo na 32., kar pa je še vedno mnogo slabše, kotje bilo na primer 1984. leta, ko je bilo 17. S temi primerjavami in številkami ne želimo razburjati vodstev. naSlh občin, kar so nam svoj čas že očitali, radi bi le prispevali k temu, da bi se vsi skupaj bolj zavedali, kje smo.
M. LEGAN
13
Trije pogledi	o
Naj la pregled začnemo z Janezom Stanovnikom. Ne samo zato, ker je bil predsednik predsedstva SR Slovenije minuli teden v Novem mestu, ampak tudi zato, ker se je spet moral upreti tezam o domnevnih slovenskih napadih na JLA. Takole je rekel na Pokljuki: »Pravijo:»napadi na JLA«, jaz pa pravim, ne jemljite preveč zares vsega, kar je napisano. Če bijaz verjel vse tisto, kar o meni pišejo ali kar so o meni napisali, bi že zda vnaj vzel raketo in odšel v stratosfero. In isto predlagam vsem drugim. Naj z zrnom resnice in pameti gledajo na to, kar se neumnega, neresničnega in netočnega napiše. Nikar ne mislite, da to, kar je neki ekscentrični posameznik napisal nesmiselnega, grdega in umazanega, sprejemajo vsi v njegovi okolici Slovenski narod tega obrekovanja ne sprejema. Berite in verjemite to, kar vam o slovenskem odnosu do JLA rečem jaz kot predsednik predsedstva, ki je izraz najvišje oblasti v slovenskem narodu, ne verjemite pa kakšnemu zakotnemu pisunu. V Sloveniji napadov na JLA ni, če pa taka pisanja so, se slovenski narod z njimi ne strinja.«
Tako Stanovnik. Je že res, da očeta naroda včasih tudi nekoliko zanese oziroma se odpravi na eksotične miselne livade, vendar je njegov tokratni gnev več kot upravičen. Generalpodpolkovnik Simeon Bunčičje na tradicionalnem srečanju z glavnimi in odgovornimi uredniki ter novinarji jugoslovanskih javnih glasil (srečanja so ob dnevu JLA, kar ni nepomembno) v Sarajevu med drugim izjavil, da »posamezna sredstvajavnega obveščanja, še zlasti v Sloveniji, že nekaj časa nastopajo s tipičnih protiarmadnih pozicij. A rmadi očitajo, da ogroža nacionalno samobitnost narodov, očitajo ji stalinizem, pa tudi to, da skuša z birokratsko-dogmatskimi metodami ustaviti demokratične družbene pro-
cese in težnje. Očitajo ji celo nekakšne pučistične ambicije. Pri tem pa podcenjujejo vsak poskus, s katerim bi hoteli na takšne obtožbe argumentirano odgovorili. Ob tej priložnosti bi radi izrazili naše prepričanje, da so napadi na JLA v omenjenih glasilih zgolj javno izražanje njihove objektivno protijugoslovanske in protisocialistične zasnove. V vsem tem je mogoče razbrati opozicijsko politiko, ki ji je kompromitiranje in spodkopavanje armade zgolj sredstvo, s pomočjo katerega naj bi dosegla svoj končni cilj — razpad Jugoslavije kot enotne federativne države in samoupravno-demokratične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Strinjamo se s predsedstvom SFRJ in predsedstvom CK ZKJ, ki menita, da gre za napade na Jugoslavijo, bratstvo in enotnost, jugoslovansko socialistično domoljubje in druge temeljne vrednote družbe in revolucije.«
Komu verjeti. Stanovniku in dejstvu, da so Slo venci še vedno odlični vojaki (med drugim tvorijo več kot polovico sestava elitnih padalskih enot) ali generalu Bunčiču, ki je za tako oster napad na slovenski tisk izbral ravno dan JLA in dal s tem izjavi še večjo težo? Dan JLA bi moral biti dan sprave in ne ura zaostritev. Bunčič gotovo ni govoril brez vednosti nadrejenih, torej Veljka Kadijeviča, našega obrambnega ministra. Če je res, kar je rekel general Bunčič v Sarajevu, bi morale biti v Sloveniji najmanj posebne enote milice. Kako njegovo izjavo uskladiti z besedami generala Svetozarja Višnjica, ljubljanskega poveljnika JLA, kije v ponedeljek zvečer po televiziji izjavil, da so v Sloveniji odnosi prebivalstva in pripadnikov JLA zgledni, sam vojaški stroj pa da funkcionira bolje kot kjerkoli v Jugoslaviji?
Kaj bodo naredili z Višnjičem? Nič. Močno namreč dvomim, da je govoril
brez soglasja nadrejenih. To pa bi pomenilo, da se je njegov kolega Bunčič v Sarajevu kar precej zaletel Vsekakor pa je dobro, da zdaj natančno vemo, kaj misli o Sloveniji in Slovencih vrh JLA. Če naknadno vzamejo tudi kaj nazaj, ne škodi
Glede Stanovnika pa še to. Anketa med Splitčani je pokazala, da bi med kandidati za splitskega župana (Milan Kučan, Slobodan Miloševič, Ivan Stambolič in Janez Stanovnik) prebivalci tega mesta izbrali Stanovnika. Skoda, ker na seznamu Nedeljnje Dalmacije, ki si je privoščila to merjenje, ni bilo generala Simeona Bun-čiča.
Sicer pa je bilo preveč pomembnih dogodkov. V telegrafskem stilu bi rekli, da se je predsednik jugoslovanskih komunistov dr. Stipe Šuvar, za katerega je značilno, da vedno pade na noge, spretno izvil izpasti vprašanja o možnosti večstrankarskega sistema pri nas. Šuvar je namreč rekel da ustanavljanje strank onemogoča tudi naša ustava. Vendar je stari lisec pustil vrata nekoliko odprta, rekoč, da bo na wa ta vprašanja lahko odgovorila nova ustava. Stop. PremierMikuličin partijski sekretar Korošec sta polemizirala glede odnosov Jugoslavije in zahodnoevropskih ekonomskih integracij. Za kaj je navijal in za kaj drugi, ni potrebno napisati Pomembno pa je, da ima naš sedanji zunanji minister Budimir Lončar o stikih z Evropo drugačno mnenje kot njegov predhodnik Raif Dizdarevič. A kaj ko je slednji zdaj predsednik predsedstva SFRJ. Vsekakor zapletena naloga In to ob Jugoslaviji začuda še vedno naklonjeni Evropi. Stop. Slovenska skupščina je sklenila, da bo v zvezni proračun prispevala le 354 milijard in ne 736, kot je bilo predlagano. Upajmo, da tokrat ne bomo »zmagali«, torej plačali 736 milijard. Stop. Srednješolski center v Vevčanih, ki ga obiskuje 3000 dijakov, je kaznoval z ukorom pred izključitvijo dve mladinki, ki sla v imenu mladinske organizacije pred 5 meseci poslali brzojavko podpore Janezu Janši. Mladinci in prebivalci Vevčanov so se sicer zapoznelemu kaznovanju odločno uprli. Nenavadno je le, da zgodovino napredka demokracije v Makedoniji piše ena sama samcata vas.
MARJAN BAUER
Preveč je ideoloških zadržkov?
Skupna seja MS ZSS in MS ZKS za Dolenjsko — Drugje v Sloveniji so prišli že precej dlje — Dolenjski manjka podjetnosti v iskanju
NOVO MESTO — Po tričetrtletnem poslovanju Dolenjska ugotavlja padanje industrijske proizvodnje v primerjavi z lani in Se nekatera dejstva, ki gospodarstvenikom zbujajo skrb. O regijskem poslovanju so med drugim govorili tudi na nedavni skupni seji medobčinskih svetov ZSS in ZKS za Dolenjsko.
Ob knigovodskih izračunih, ki so jih postavili Novo Gorico, ki daje prišla že
pospremili z oceno, da stalno menjavanje obračunske zakonodaje megli sliko gospodarjenja, so poleg precej slabe poslovne uspešnosti regijskih ozdov priznali še več. Bili so namreč zaskrbljeni, češ da so druge slovenske regije bistveno dlje kot Dolenjska v iskanju poti iz sedanjega stanja. Za primer so
zelo daleč z zamislimi o prestrukturiranju gospodarstva.
Potemtakem bi Dolenjska že lahko bila plat zvona, ki bi ji pregnal dremavost. Očitno pa se bo vse vrtelo okrog pripravljenosti Dolenjcev za spreminjanje, ali kakor je na seji postavil Uroš Dular: »Dolenjska mora prebiti ideo-
Mariborsko
pismo
Letališče ima vse razen letal
Kdo je razočaran
MARIBOR — Pred leti je po Mariboru precej časa krožila anekdota, za katero še zdaj ne vem, ali je resnična ali ne; znanec, kije zaposlen na mariborskem letališču, jo odločno zanika, nekateri drugi so tedaj prisegali, da seje v resnici vse zgodilo tako:
Neko naše letalo je pozno zvečer nenapovedano zaprosilo za dovoljenje za pristanek v Mariboru, toda v kontrolnem stolpu v tistem trenutku ni bilo nikogar razen — snažilke. Ta sicer pilotske angleščine ni razumela, jim je pa zato po štajersko razložila: »Zdaj ni nobenega tu, a zaradi mene lahko mirno pristanete.« Tega, seveda — tako pravi anekdota — niso storili, a so bojda napravili nekaj vetra v zvezni upravi za civilno letenje, ta pa potem še v Mariboru.
Naj ostane samo pri anekdoti, saj bi najbrž ljudem, zaposlenim na aerodromu v Mariboru, storili krivico, če bi v njej videli kaj več. Dejstvo je le, da to, drugo naj večje slovensko letališče vse od svoje ot-
voritve leta 1976 ni upravičilo pričakovanj njenih snovalcev in financerjev. Seveda nam Mariborčanom godi — to zagotovo velja tudi za Celjane in Pomurce — da imamo letalske zveze pred nosom in da se za vsako daljše potovanje z Ja-tom ali Adrio ni treba peljati do Brnika. Toda človeku se vendarle milo stori, ko gleda čez dan popolnoma prazno stezo in letališko stavbo, ki zaživi v glavnem samo zjutraj in zvečer, ko odhaja in prihaja letalo na progi Maribor—Beograd, edini redni liniji, ki je po toliko letih aerodromu še ostala. Od podobe, ki so jo optimistični načrtovalci zračne luke severovzhodne Slovenije risali v začetku sedemdesetih let (letala naj bi kar švigala nad Pohorjem na vse konce sveta), praktično ni ostalo ničesar.
Preveč prostora bi potreboval, če bi razčlenil, zakaj je tako. Težko bi krivil zdajšnje vodstvo letališča, ki se trudi izkoristiti vsako možnost za zaslužek. Že nekaj let je na primer Maribor letališče, na katerem redno vadijo piloti švicarskega Svvissaira, pred časom so sem prišle trenirat tudi posadke zasebne letalske družbe bivšega svetovnega avtomobilskega prvaka Nikija Laude. Mnoge firme še zdaj pošiljajo v svet svoje tovorne pošiljke iz Maribora (ena od stalnih strank je bil do razpada tudi Agrokomerc), letališko parkirišče ob koncu tedna oddajajo avtomobilskemu sejmu ipd. Toda vse to ni dovolj za donosno poslovanje. Jat in Adria sta v zadnjih letih ukinjali progo za progo, dokazujoč, da so nerentabilne, brez letal in potnikov pa letališče ne more obstati.
Maribor je v takšnem položaju storil edino možno, najbrž tudi pametno: sprejel je svoj aerodrom kot nekaj, kar mesto potrebuje kot bolnišnico ali univerzo. Kajti veliko večja žrtev bi bila letališče zapreti kot pa vsako leto zbradi denar, ki bo pokril izgubo.
MILAN PREDAN
loške in kadrovske bariere, drugače bo ostala na repu dogajanj.« Ob lem so razpravljalci bolj z dlako na jezikih priznavali, da Dolenjcem poleg volje manjka znanja in še zlasti podjetnosti, ki je pravzaprav začetek in konec vseh naprezanj za t. i. tržno gospodarstvo. Ko gre za vpeljevanje novosti, predlagatelj ne bi smel iskati odločilnih privoljenj na občini in v DPO, pač pa bi novost kratko malo moral izpeljati, če se kaže za koristno.
Vendar se ne bo nič zgodilo brez denarja. Nova Gorica ga očitno ima, videti je, daje v sloyenskem merilu izbrana
• Glede predloga zakona o podjetjih so v razpravi menili, da v njem niso našle mesta vse pripombe iz. javnih razprav, nakar so besedilo podprli.
za poskusno občino. Če to nismo v naši regiji, smo sami krivi, je menil Jože Nemanič iz Metlike, ki seje še vprašal, koliko je moč storiti v prid proizvodnih sprememb v občini s pretežno nezahtevno tekstilno vejo.
Da bomo imeli lasten kapital, moramo v regiji odločno spodbijati dogovorno gospodarstvo, je vztrajal na seji Alojz Padovan. Po njegovem moramo biti idejno bitko o tem, katera skupina ljudi bo imela prav, ali tista, ki je za trg, ali tista, ki je proti.
M. LUZAR
Javnosti resnico
Pred dnevom JLA sprejem pri vodstvu LJAO in republiške TO
LJUBLJANA — V Domu JLA v Ljubljani so organizirali v sklopu obeleževanja 22. decembra tradicionalni sprejem za novinarje, kjer so goste nagovorili povelj n ik 1j ubij anskega armadnega območja generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič, poveljnik teritorialne obrambe Slovenije Ivan Hočevar in republiški sekretar za ljudsko obrambo Janko Kušar.
V oboroženih silah ne sprejemamo polemike okrog načelnih zadev, ki so jasno določene z ustavo. To pa še zdaleč ne pomeni, da se armada zavzema za pisanje po receptih. Nasprotno, v JLA se zavzemamo, da »javnost zve resnico, resnica o vsakem dogodku pa je vselej samo ena. Resnična dejstva so temelj vsakega poštenega informiranja,« je v začetku razgovora dejal Tomislav Ljubič iz poveljstva ljubljanskega armadnega območja. Spomnil je na Kardelja, da svoboda tiska ne pomeni pravice do širjenja neresnic, ampak pravico vsakega, da zve resnico.
Glede TO je med drugim Ivan Hočevar dejal, da se je teritorialna obramba SR Slovenije v dosedanjem razvoju dejansko potrjevala kot najširša oblika organiziranja ljudi za oborožen splošni ljudski odpor, za reševanje ob nesrečah in za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. Obrambne priprave v Sloveniji so dobre in na dokaj visoki ravni, kot je ocenil tudi Janko Kušar.
Svetozar Višnjič je povedal, da bodo od 22. decembra tiskali časopis Narodno armijo in revijo Front tudi v slovenščini in makedonščini. Poudaril je, da je to še en dokaz, da v armadi resnično skrbijo za enakopravnost jezikov.
Da bi bilo več slednjega, si v oboroženih silah prizadevajo tudi z napisi na vojaških objektih. Napisi bodo v štirih jezikih in sojih pred kratkim že začeli postavljati.	^	M.
Zbornica je predlagala protestni sklep
Gospodarstvo plačuje že 132 vrst dajatev
LJUBLJANA — Že nekaj let se gospodarski uspehi v ljubljanski regiji slabšajo. V prvih devetih mesecih je bilo največ zgubarjev v Ljubljani (34), v ostalih občinah regije pa še 6, med njimi kočevski Itas, ki sodi med večje, in Suk-no iz Jurjeviče v ribniški občini, ki sodi med manjše delovne organizacije z izgubo.
Industrijska proizvodnja v regiji zaostaja že vse od leta 1985. Razen industrije pa so med panogami, ki najbolj zaostajajo še kmetijstvo, promet in zveze ter stanovanjsko-komunalne dejavnosti. Za zaostajanje industrije je več vzrokov, glavna pa sta premalo investicij (zato prestrukturiranja proizvodnje skoraj ni) in prevelike obremenitve. Na zadnji seji Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica, ki je bila 13. decembra, je predstavnica Medobčinske gospodarske zbornice poročala, da je gospodarstvo obremenjeno kar z 72 dajatvami iz dohodka in še 60 dajatvami iz osebnih dohodkov. To zajemanje pa je zapleteno in od različnih osnov, da obremenitev sploh ni možno kontrolirati. Zato zbornica predlaga tako imenovani protestni skiep: ne pristanemo na nobeno dajatev, ki bo naraščala hitreje kot osebni dohodki, in bomo imeli vse dajatve nad tem odstotkom (240) kot nasilno odvzeli dohodek. Gospodarstvo je namreč vedno bolj obremenjeno z dajatvami, samo pa postaja hkrati vedno bolj siromašno in zastarelo.
Gospodarska zbornica se tudi ne strinja zaradi zelo različnih osnov, od katerih se obremenitve računajo, in predlaga, naj bo osnova za vse dajatve ista. Nadalje zbornica ugovarja določilu, da bodo dajatev oproščene OZD, ki bodo imele tehnološke presežke. Te namreč ima ali pa jih lahko prikaže prav vsaka.
J. PRIMC
C
Naša anketa
3
NOVI DEVIZNI TEČAJI J2TČ
lista št. 245 decembra 1988
za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma
državi	valuta	tečaj velja u	in	poštne nakaznice	
			nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	4130,21	4136,41	4142,61
Avstrija	šiling	100	39212,61	39271,52	39330,43
Kanada	dolar	1	4031,32	4037,38	4043,44
Danska	krona	100	71394,10	71501.35	71608,60
Finska	marka	100	117036,68	117212,50	117388,32
Francija	Irank	100	80834,74	80956,17	81077,60
ZK Nemčija	marka	100	276478,52	276893,86	277309,20
Grčija	drahma	100	3315,77	3320,75	3325,73
Irska	funt	1	7380,56	7391,65	7402,74
Italija	lira	100	374,19	374,75	375,31
Japonska	jen	100	3907,82	3913,69	3919,56
Kuvajt	kv. dinar	1	17291,45	17317,43	17343,41
Nizozemska	gulden	100	244769,46	245137,17	245504,88
Norveška	krona	100	74407,66	74519,44	74631,22
Portugalska	escudo	100	3322,59	3327,58	3332,57
Švedska	krona	100	79613,38	79732,98	79852,58
Švica	frank	100	327765,99	328258,38	328750,77
V. Britanija	funt	1	8832,43	8845,70	8858,97
ZDA	dolar	1	4851,61	4858,90	4866,19
Preživeti z inflacijo
Čisto normalno je, da se državljani kot zasebniki poskušamo obnašati z razpoložljivim denarjem čimbolj skrbno, se znajti v tem vrtincu naraščajoče inflacije, kakor vemo in znamo ter da poskušamo od vseh slabih strani, ki nam jih prinaša, v določenem trenutku pač izbrati tisto, ki nas najmanj prizadene. Za nekatere je to še manever za lažje življenje, za druge so to že manevri za preživetje. Teh zadnjih je, žal, čedalje več, manevrskega prostora pa je vedno manj. Najbolj nesmiselno v tem trenutku pa bi bilo, kar sije naša uradna politika'pred kakim letom še privoščila, apelirati na državljane, naj sodelujejo pri zbijanju inflacije z omejevanjem osebne porabe, zategovanjem pasu in vlaganjem prihrankov na banko. Tiste redke naivneže, ki so takrat padli na limanice, je hitro streznila denarnica, polna ničvrednega denarja, v posmeh pa so jim politiki pripravili še svoj državni proračun, nič omejevalen in nabit z generatorji inflacije. Kot kaže, tudi letos ne bo bolje, napovedi o višini inflacije za prihodnje leto pa že posegajo v vrtoglave višine. Tako državljanom ne preostane nič drugega, kot boriti se z dvema tisočgla-vima zmajema hkrati: inflaciji in omejeni administraciji.
NADA KLOBUČAR, učiteljica v osnovni šoli Dragatuš: »Napačno je mišljenje, da se bo z omejevanjem osebnih dohodkov omejila tudi inflacija. Mi, ki nimamo ravno najnižjih osebnih dohodkov, še nekako zmoremo preživeti kljub draginji, tisti z najnižjimi prejemki pa gotovo niso več kos tej inflaciji, ki bo, kot vse kaže, prihodnje leto še večja. Z osebnimi dohodki ji gotovo ne bomo mogli slediti in bojim se, da nas bo inflacija vse potisnila v socializem enakih, toda enakih v revščini.«
PAVLA ŠILC, uslužbenka pri Mercatorju, Blagovnica Ribnica: »Denarje potrebno pametno razporediti, da se pretolčeš skozi ves mesec. Vsa plača gre za nujne nakupe.
Inflaciji se ne morem upreti tako, da bi kupovala nemške marke, ker zanje ni denarja. Tako marke vidim le, kadar jih pokažejo na televiziji. Če bi pa le imela kaj več denarja, bi si kupila bone kluba Mercator.«
JANJA TURK, kuharica v hotelu Pugled, Kočevje: »Sama bi se bolj težko borila z inflacijo. Na srečo zasluži mož, kije zaposlen v Riku, precej več. Kljub temu se marsičemu odpovemo. Kupujemo manj oblačil, omejitve pa so še pri frizerju, plesih, pijači, obisku lokalov, veselic itd. Ves zasluženi denar sproti zapravimo, da ga ne bi požrla inflacija. Najprej nakupimo za življenje nujne stvari, nato pa še stvari, ki imajo trajnejšo vrednost.«
v JOŽE KERNULC, pismonoša iz Brežic:
»Življenje je vsak dan dražje in ko si enkrat poročen, moraš še kako gledati na dinar.
Pomagam si s posojili in tudi vnaprej se bomo morali opremljati s krediti, samo bojim se, da bodo zelo neugodni. To pomeni, da si bomo lahko privoščili le tisto najnujnejše in se bomo morali odpovedati dopustovanju, daljšim vožnjam z avtomobilom in raznim oblikam razvedrila, ki so nam bila prej dostopna.«
RASTO BOŽIČ, glasbeni redaktor na Studiu D v Novem mestu: »Če je moč, pazim, kaj kupim in kje, pa še to po možnosti na kredit. Od vseh novomeških trgovin najraje kupujem v Trstu. Minulo soboto je bila cena zelene paprike tam le 4 tisočake, pomaranč pa 2 tisočaka osemsto dinarjev za kilogram. Inflacijo bo težko zaustaviti, saj sedanja vlada nima pravšnjih prijemov. Predvsem bo treba začeti delati in se tržno obnašati.
MITJA DE GLERIA, samostojni arhitekt, Krško: »Čeprav pravijo, da smo se že navadili živeti z inflacijo, jaz nisem tega mnenja. Zdaj moram več delati, da bi obdržal svoje dohodke vsaj na nominalni ravni, cen pa ne morem povečati, ker je strankam padla kupna moč in bi lahko ostal brez dela. Ta naša inflacija je tragikomična zadeva, ki pa traja že vse predolgo in počasi vsi skupaj zaradi nje izgubljamo upanje, da bo kdaj bolje.«
LOJZE KLOBUČAR, pleskar, zaposlen v metliški Beti: »Prvo kar naredim je, da še isti dan iz banke dvignem plačo. Potem po trgovinah pogledam, če dajejo kaj na breo-brestni kredit na več obrokov. Gradim namreč hišo in tudi to je osebni boj proti inflaciji: vse, kar naredim, je naslednji dan že več vredno. Če mi kaj denarja slučajno ostane, pa kupim kakšno marko, do vsaj ohranim vrednost dinarja. Skratka: dinar moraš dati čimprej iz rok, sicer ti propada iz dneva v dan.«
JURE SENICA, delavec v klavnici M-Kmetijskega kombinata Sevnica: »Da bi moral živeti samo od kmetije, o tem niti ne razmišljam, ker moraš biti že kar malce čarovnika, če hočeš zvoziti. Mislim pa tudi, da bo ob taki draginji treba še kako delati, tako na šihtu kot doma. Do februarja imam še pripravniško plačo, to pa je bolj žalostno. Ko bom končal pripravniški staž bo kuverta le malo debeljša in v kombinaciji z delom na kmetiji res nimam kaj izgubiti.«
ANTONIJA VENE, delavka Iskrine temeljne organizacije v Mokronogu: »Če bo tudi prihodnje leto tako, kot je bilo letos, se nam ne piše slabo. Upam, da bomo imeli dovolj dobro plačanega dela in spet bomo rade delale tudi nadure. Končno pa mislim, da gre za dobro delo tudi pošteno plačilo. Zato sem vsaj zmeren optimist, da inflacija le ne bo tako velika, kot govorijo, ali pa vsaj, da ne bo izničila mojih in naših rezultatov dela v tovarni.«
kmetijstvo
Za ustavitev raka še zadnji čas
V Beli krajini je kostanjev rak ogrozil 3.000 hektarov gozdov — Bi cepljenje po-magalo? — Bojazen, da bo Plomin II ogrozil tudi druge drevesne vrste
ČRNOMELJ, METLIKA — V Beli krajini so prvič opazili kostanjevega raka leta 1965 na Maverlenu pri Črnomlju. Takrat še niso vedeli, za kakšno bolezen gre. zato so poklicali strokovnjaka z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane, ki pa je tudi šele domneval, da gre za to tako hudo bolezen. Toda kmalu seje izkazalo, daje imel prav.
V zadnjih 10 do 15 letih seje ta bolezen razširila po vsej Beli krajini. Okuženih je okrog 3.000 hektarov kostanjevega gozda, od tega je skoraj 40 odst. dreves že tako močno poškodovanih, da zanje ni več rešitve, če se bo bolezen tako hitro širila kot doslej. Ponekod pa so manjši gozdovi že povsem
suhi. »Z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo so spomladi obljubili, da bodo začeli s poskusnim cepljenjem kostanja proti raku, kar je na primer v ZDA že uveljavljeno. Vendar jih v Belo krajino ni bilo,« pravi Jože Vidervol, vodja črnomaljskega TOK Gozdnega gospodarstva Novo mesto.
PRIHODNJE LETO ODKUPNA POSTAJA ZA POVRTNINE
ČRNOMELJ — Na novembrski seji zbora krajevnih skupnosti je delegatka iz.Tribuč povprašala, zakaj tudi pri njih ne bi organizirali odkupne postaje za zelenjavo in sadje. V kmetijski zadrugi v Črnomlju so odgovorili, da imajo v prihodnjem letu v načrtu gradnjo posebnega skladišča v Črnomlju, kjer bodo organizirali tudi odkup in prodajo drobnih kmetijskih pridelkov. Do sedaj kmetijska zadruga teh prostorskih možnosti ni imela. Kljub temu pa je že dlje časa usklajevala prodajo drobnih kmetijskih pridelkov med pridelovalci in obrati družbene prehrane. Evidentirane so tudi potrebe porabnikov po teh izdelkih, ki so veliko večje od ponudbe, zato so toliko bolj zainteresirani, da bi bil odkup organiziran. Organiziranje odkupnih postaj v posameznih vaseh pa ekonomsko ne bi bilo upravičeno.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici je veljal kilogram radiča 5.000 din, čebule 1.500, česna 7.000, fižola 7.000 do 9.000, korenčka in kolerabe 2.000 in krompirja enako 2.000 din. Skuto so prodajkli po 6.000 do 8.000 din kilogram. Smetana je stala 5.000 lonček ali 10.000 din kilogram. Naprodaj so imeli krvavice, in to 10.000 din kilo. Kilo medu je bilo moč dobiti za 12.000 din. Orehova jedrca so prodajali po 30.000 din kilogram. Od ročnih del so imeli med drugim naprodaj peharje, in sicer po 10.000 din kos. Na stojnicah so razložili tudi šopke, ki so stali 2.000 do 5.000 din. Ikebane so veljale 10.000 din.
O •	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 165 do 3 mesece starih prašičev in 27 starejših. Prvih so prodali 89, in to po 7.500 do 8.000 din kilogram žive teže, in drugih 13. Kilogram žive teže slednjih je veljal 6.000 do 6.500 din.
Gostoljubje po domače
Dober glas si v kmečkem turizmu obetajo od kakovostne ponudbe — Vse bodo pridelali doma
BIZELJSKO — Zamisel o kmečkem turizmu pri Balonovih v Beli Gorci ni nova. Gospodar Francelj že dolgo snuje načrte zanj, ker vidi v tem edini način, da svoje pridelke proda po ekonomski ceni.
»Slovin meje moralno podprl in mi
Branko Balon
pred dvema letoma dodelil 340 tisočakov stanovansjkega posojila. Več sredstev, žal, ni bilo,« je razlagal, »za nami so leta trdega garanja. Staro hišo smo podrli, novo prilagodili turizmu. Vse smo delali ročno in sami. Turizem bo prevzel sin Branko, kije končal gostinsko šolo, mlajši bo vodil kmetijo in tako bosta drug drugega dopolnjevala.«
Branko je prepričan, da bodo s kakovostno ponudbo domačih jedi, pristnega bizeljčana in drugih dobrot kljub vsesplošni krizi privabili dovolj gostov. Prostora imajo za 120 ljudi, če razpostavijo mize še na plesišču, jih sprejmejo lahko do 150. Poslovali bodo po vnaprejšnjih dogovorih z agencijami in sindikati. Računajo tudi na obisk skupin iz čateških Term.
Specialiteta hiše bodo odojek, domač kruh in bizeljska potica, vse pečeno ’ v krušni peči, zraven domači beli in rdeči bizeljčan, od sortnih vin pa muškatni silvanec, beli pinot, zeleni silvanec. Po želji bodo gostom pripravili vse domače jedi, postregli jim bodo tudi z doma pripravljenim žganjem, likerji in viljamovko.
Balonovi imajo 10 ha obdelovalne površine, od tega 5 ha vinogradov, ki so jih po letu 1960 že drugič obnovili. Do zdaj so iz kmetije vlagali v turizem. Ta pa naj bi jim denar vračal, da bi imeli tudi kmetijo vzorno urejeno in da bi
Kmetijski
Streljati ali ne streljati?
Vse tako kaže, da smo po osemnajstih letih organizirane stalne protitočne obrambe v Sloveniji spet pristali čisto na začetku, pri temeljnem vprašanju: se ta trud sploh splača ali ne? Edina naša znanstvena raziskava namreč ni potrdila, da bi streljanje v točne oblake kakorkoli vplivalo na zmanjšanje, nastajanje ali padanje toče.
To porazno dejanje so te dni sporočili na mariborskem zborovanju strelcev proti toči in mislimo si lahko, s kakšnim razočaranjem je bilo sprejeto. Koliko upov je bilo položeno v boj, ki se zdaj kaže bolj ali manj sizifovski! V Sloveniji imamo samoupravno skupnost za obrambo pred točo, na Lisci je sodobno urejen radarsko-računalniški center, na 57 strelnih mestih strokovno usposobljeni strelci branijo približno 250.000 ha zemljišč, na katerih raste naša hrana. In vse to delo, vsi ti stroški naj bi bili zaman»
Ni še pozabljeno, s kakšnim dvommom so o protitočni obrambi govorili nekateri tuji strokovnjaki na mednarodnem simpoziju v Ljubljani. V Mariboru sta se jim pridružila še znana meteorološka strokovnjaka Miran Trontelj in Andrej Kranjc, nekdanji vodja centra na Lisci, ki sta, kot poroča Kmečki glas, jasno in glasno izjavila, da ne verjameta v protitočno obrambo. Resnici na ljubo je treba dodati, da mnogi drugi strokovnjaki še verjamejo vanjo, o čemer se lahko prepričamo tudi iz glasila Strelec, ki ga izdaja slovenska samoupravna skupnost za obrambo pred točo.
Kaj storiti vnaprej? Za dokončno odločitev je časa še eno leto. V letu 1989 bo protitočna obramba še ostala, če zaradi drugega ne, zaradi velike
• Strelci raket proti toči so se, tokrat že šestič, zbrali tudi v Sevnici. Ob tej priložnosti jim je gost srečanja inž. Tomo Vučetič, predsednik zveznega koordinacijskega odbora za obrambo pred točo, dejal, da se ne strinja z ugotovitvami v uvodu omenjene znanstvene raziskave v Sloveniji, češ da so dvajsetletne izkušnje s protitočno obrambo drugod po Jugoslaviji bolj spodbudne. Zato ne kaže vreči puške v koruzo, marveč je treba izpopolniti tehnologijo, podobno, kot to delajo drugod v razvitem svetu. (Delo)
zaloge protitočnih raket, ki jih je treba porabiti. Strelci imajo namreč samo v severovzhodni Sloveniji neporabljenih še kakih 10.000 raket (letos sojih izstrelili 3.909 in so prepričani, da ne zaman), ki so skupno vredne blizu 8 milijard starih dinarjev. Inž. Albin Ješelnik iz Sevnice, ki vodi koordinacijski odbor za obrambo proti toči, je že napovedal, da bodo zaradi teh koristnih zalog prispevne stopnje za obrambo vsaj za polovico manjše od letošnjih. Naprej pa bodo videli, kako bo.
Inž. M. LEGAN
nadomestili staro strojno opremo z novo.
Za začetek bodo sprejemali samo prehodne goste, izletniške skupine. Odprto bodo imeli od 23. decembra naprej tri dni v tednu, od petka do nedelje, napovedane skupine pa bodo sprejemali tudi druge dneve. Največ gostov se nadejajo iz Zagreba in Hrvaškega Zagorja.
J. T.
!
*
*
N
S
S
%
Mračne napovedi
Človeštvo izgubi več zemlje, kot pridobi — Lakote vse več?
Po ocenah FAO, mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano, je bilo ob koncu sedemdesetih let po vsem svetu skupno 1,5 milijarde hektarov kmetijsko uporabnih zemljišč, kar je približno ena desetina celotne kopenske Zemljine površine. V minulih 20 letih so ljudje na novo začeli obdelovati 135 milijonov hektarov, kar je videti kot velika pridobitev za človeštvo, vendar so bile v istem času izgube obdelovalne zemlje še večje. Zaradi erozije, zazidave in drugega je bilo izgubljenih kar 180 milijonov hektarov in vsebolj se zaostruje vprašanje, kako preživeti nove milijarde ljudi, ki se v prihodnosti obetajo. Napovedi so mračne.
Strokovnjaki računajo, da bo v bližnji prihodnosti, torej za peto in šesto milijardo novih ljudi še mogoče pridelati dovolj hrane. Tudi če se ne povečujejo obdelovalne površine (po optimističnih ocenah je na Zemlji mogoče pridobiti še vsaj milijardo ha), je ob pomoči znanja, rezerv energije in genetskega potenciala kmetijskih rastlin še možno tako povečati pridelke, da — v celoti gledano — ljudje ne bodo lačni. V celoti gledano pravimo zato, ker bodo območja lakote še ostala. V bližnji prihodnosti bodo lahko najbolj povečale pridelavo hrane tiste dežele, ki je že sicer imajo dovolj. To so predvsem razvite industrijske dežele, ki razpolagajo z znanjem in materialnimi možnostmi. Vse bolj postaja očitno, da lakota ni problem živil, temveč problem denarja in kupne moči. FAO bo imela še veliko dela, saj se bodo z naraščanjem prebivalstva razmere vedno bolj zaostrovale, upajmo pa, da do katastrofe vendarle ne bo še prišlo. (Neue Ziiricher Zeitung)
POSAVSKI PROTEST ZARADI ZAVRNJENE SOLIDARNOSTI
BREŽICE — Medobčinska gospodarska zbornica je v dogovoru z izvršnimi sveti posavskih občin pismeno protestirala pri odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, ker je ta pri delitvi upošteval samo prizadetost zaradi suše, ne pa tudi zaradi pozebe in toče. Pozeba je Posavje najmočneje prizadela, ker je bila tam vegetacija zgodnejša in je razen vinogradov napadla tudi cvetoče sadovnjake. Zaradi tega se posavski vinogradniki in sadjarji čutijo ogoljufane, čeprav niso nikdar nasprotovali solidarnosti ob nesrečah drugih. Tudi žled je prizadel samo Tolmince, poplave pa Novo Gorico, torej so po enakem ključu upravičeni do pomoči tudi Posavci za pozebo in točo.
In kaj narediti s kostanjem? Vsa drevesa posekati, kot si nekateri predstavljajo, in tako izkoreniniti bolezen, je nemogoče. Za to, zlasti pa za pogozdovanje, ni denarja. Poleg tega so ti gozdovi v glavnem v zasebnih rokah, velik problem pa predstavljajo tudi dostopne poti, ker jih marsikje ni. »Smola za last-
Jože Vidervol, vodja TOK v Črnomlju
nike kostanjevih gozdov je tudi v tem, da bi za ta les zelo malo iztržili. Prodali
• Zaradi onesnaženega zraka in kislih padavin opažajo gozdarji poškodbe tudi na drugh drevesnih vrstah, predvsem na jelki, smreki, boru, a tudi na listavcih. Doslej še velja, da so belokranjski gozdovi in gozdovi okrog Brežic po izsledkih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo najmanj prizadeti. Vprašanje pa je, kaj bo, ko bo zgrajena termoelektrarna Plomin II. Belokranjci so že pred začetkom gradnje večkrat opozorili na onesnažen zrak, ki se mu iz Plomina II gotovo ne bodo mogli izogniti, a so njihova opozorila naletela na gluha ušesa.
bi ga lahko le kot električne drogove, delno za obloge, sicer pa bi ga lahko namenili le za domačo uporabo, torej za kole za v vinograde. Za kurjavo kostanjeva drva niso najboljša, predelovalna industrija pa ta les tudi zelo malo uporablja,« pojasnjuje Vidervol.
Zato na črnomlajskem TOK predlagajo, naj se ljudje, ko opazijo obolela drevesa, posvetujejo z gozdarji in šele potem ukrepajo naprej. Že sedaj pa se gozdarji bojijo, da bodo morale kostanj nadomestiti druge drevesne vrste, če širjenja raka ne bodo mogli zaustaviti.
M. BEZEK-JAKŠE
EN
HRIBČEK BOM KUPIL.-
Ueja: Tit Doberšek
Letošnje napake
Da bralci Dolenjskega lista berejo rubriko »En hribček bom kupil,« je dokaz, da me večkrat po telefonu sprašujejo za strokovne nasvete. Razumljivo je, da po telefonu ni moč vsega povedati, več lahko povem v poljudnem članku.
Letošnje leto se močno razlikuje od povprečnih, dobrih letnikov pridelka vina. Spomladanska pozeba je pobrala 70 in več odstotkov, pri nekaterih sortah pa ves pridelek. Sledila je suša, nato dež, kije povzročil pokanje grozdnih jagod. To je povzročilo močno gnilobo grozdja kljub vsem zaščitnim ukrepom.
Zaradi skromnega pridelka in močnega gnitja so vinogradniki na hitro pobrali in skupno predelali vse, kar je letos narava še pustila na trti. Pri trgatvi niso tako skrbno odbirali neustreznih, napol suhih in močno gnilih jagod, kot je v navadi ob normalnih letinah. Zaradi neutemeljenega strahu pred žveplom večina vinogradnikov moštov iz nezdravega grozdja ni razsluzila (močno žveplala) in v 24 urah po razsluzenju pretočila, kot svetuje stroka. Zato ni čudno, da sedaj nekateri sprašujejo, kaj naj storijo f vinom, ki je počrnelo, porjavelo, ima duh po žveplu, je medlo, plehko, vlečljivo, ima vonj in okus po plesni in podobno.
Težko mi je, ko slišim, da ima letos že tako prizadeti vinogradnik v kleti vina z navedeneimi napakami. Poleg slabe letine sedaj ima skromni pridelek vina še pokvarjen, skoraj neužiten. Ne želi se obračati za nasvet na bližnje strokovnjake, enologe družbene kleti, ker ti vinogradnikom zamerijo, da niso grozdja oddali kletem. Zakaj tega niso storili, je vprašanje, ki zahteva posebno razpravo v okviru društva vinogradnikov.
Strokovnih knjig je dovolj
Slovenci imamo precej strokovnih knjig, ki opisujejo vinske napake in bolezni ter pripomočke za popravo vina.
Že najstarejša tovrstna knjiga, Umno kletarstvo dr. Josipa Vošn-jaka, zdravnika, narodnjaka in poslanca, iz leta 1873 (izdala Mohorjeva družba v 70.000 primerkih) lepo opisuje napake in bolezni vina, kot so okus po zemlji in gnoju, plesni, po suhem sodu, ciku, kanu, zavre-lki, vlečljivosti, grenkobi. Leta 1901 je Anton Kosi napisal knjigo Umni kletar, ki jo je izdala ista družba. Med obema vojnama smo imeli na voljo odlično Kletarstvo ravnatelja grmske kmetijske šole Bohuslava Skalickega iz leta 1924, kije služila kot učbenik na kmetijskih šolah (3) in obsega opis napak in bolezni vina z nasveti in pripomočki za njihovo odpravo. Leta 1932 je Andrej Žmavc, bivši ravnatelj Vinarske šole v Mariboru in kletarski nadzornik dravske banovine napisal Vinski zakon in kletarski vedež z nasveti iz kletarstva.
Po drugi vojni smo leta 1954 dobili knjigo inž. Ivana Zupaniča, ravnatelja Vinarskega inštituta v Mariboru, Kletarstvo v gostinstvu. Leta 1955 je izšla knjiga Jožeta Likarja Naš cviček, leta 1964 pa istega avtorja Vodnik po gostinskem kletarstvu z nasveti iz stroke. Najbolj obširna pa je odlična kletarska knjiga Vinarstvo novomeškega rojaka inž. Miška Judeža, kije izšla v ponatisu in z dopolnitvami leta 1981. Dr. Slavica Šikovec je leta 1975 napisala knjigo Malo kletarstvo, leta 1980 pa Sodobno kletarjenje. O knjigi inž. Antona Skaze »Kletarjenje je užitek« sem pisal na tem mestu 10. 11. 1988.
Ker mnogi ne želijo brati obširne tovrstne literature bom na tem mestu pisal o tej temi v nekaj nadaljevanjih.
T. DOBERŠEK
Nismo proti kmetijstvu! Šmarčna ne bo
dala poceni svoje zemlje
Pogovor z Vojkom Štamfljem, predsednikom sveta za varstvo okolja pri OK SZDL v Ribnici
RIBNICA — »Ni res, da smo varstveniki narave naspjotniki načrtov o razvoju kmetijstva. Želimo le, da bi pri posegih v naravo skupno našli najprimernejše rešitve, ki bi prinesle kar najmanj slabih posledic,« pravi Vojko Štanfelj, predsednik sveta za varstvo okolja pri OK SZDL Ribnica.
V nadaljnjem razgovoru je predsednik Štanfelj ocenil, da so nekateri sedanji večji posegi v naravo ribniške občine imeli očitne posledice: od tega, da je v gozdovih manj divjadi, v vodah pa
rib. Leta 1982 je voda v Bistrici zamrznila do dna. Nekaterih poginov pa so krive tudi odplake.
Vedno težje je priti do zdrave pitne vode. Ta je le še v velikih globinah in je do nje možno priti samo z vrtanjem. Žalostno je, da se onesnaževanje okolja ne zmanjšuje.
Predsednik Štanfelj meni, da je potrebno zaostriti tudi ukrepe za izvajanje predpisov o varstvu okolja. Pri projektih o posegih v okolje je treba navesti tudi odgovorno osebo, in ne le delovno organizacijo, ki običajno zasleduje le trenutne koristi. O varstvu narave pa bi morali vzgajati otroke že od vrtca in osnovne šole dalje. Vse to je še posebno potrebno tudi v ribniški občini, ki leži
na krasu.
J. P.
Vojko Štanfelj
manj rib in drugih živih bitij, pa do opaznih sprememb podnebja.
Pri potoku Sajevec se kaže napaka v tem, da v strugi skoraj ni več vode, ampak le mah in biček. To napako je treba odpraviti. Podobno je tudi z Bistrico, ki je na debelo zablatena tudi tam, kjer teče skozi Ribnico. Ribje v njej vedno manj, ponekod jih sploh ni; če so, so pa neužitne. Ščuke so skoraj popolnoma izginile. Po opravljenih regulacijah je prišlo v Bistrici do treh velikih poginov
Sušeno posavsko sadje
Sušili ga bodo po stari vaški navadi
BREŽICE — Medobčinska gospodarska zbornica uvaja sušenje sadja kot novo gospodarsko dejavnost v Posavju. Tehnologijo je napisal inž. Lojze Pirc iz Leskovca, v krški občini, ekonomski in marketinški del je izdelal IREL Ljubljana, oblikovalec embalaže pa je inž. Počivavšek iz Celja. On je pripravil tudi ekskluzivne lesene škatle z vmesnimi prekati za sadni koktajl, za mešanico suhih češenj, sliv, hrušk, marelic, bre-
skev in jabolk. Za poskušnjojih je letos nasušil inž. Pirc po vaškem načinu brez intenzivnega industrijskega sušenja.
Sušenje sadja se lahko razvije kot nova zadružna dejavnost. Program zanjo bo končan v januarju, MGZ bo posavsko sadje zaščitila kot kmečki pridelek Slovenije, kot produkt narave brez škodljivih primesi, ki ga uporabljajo v sodobnih nasadih. Obenem s sadjem bo zbornica zaščitila tudi obliko embalaže.
V POMURJU LE NI-TAKO SLABO
MURSKA SOBOTA — Kmetijstvu letos ni bila naklonjena ne država ne narava, pa vendar rezultati ne bodo tako slabi, kot so pesimisti napovedovali. V Pomurju, kjer je od te gospodarske panoge največ odvisno, niso imeli ob devetmesečnih obračunih niti ene kmetijske delovne organizacije, ki bi imela izgubo, še več, kmetijska akumulacija in celo čisti izplačani osebni dohodki so bili nad povprečjem drugega gospodarstva. Kriza zaenkrat tudi ni prizadela živinoreje, saj se obseg reje ni zmanjšal razen delno v prašičereji. V devetih mesecih je bilo odkupljenih nekaj več kot 19.000 goved, kar je že skoraj izpolnjen letni načrt. Večja kot lani je tudi proizvodnja živilskih izdelkov, z izjemom masla in mesnin. (Vestnik)
PRILOŽNOST ZA NAS?
Evropska komisija-ugotavlja, da je bil vinski pridelek letos precej manjši od povprečne letine. Na začetku sezone 1988/89 je v deželah Evropske gospodarske skupnosti le 127 milijonov hektolitrov vinskih zalog, od tega 62,2 milijona hektolitrov namiznega vina in 64 milijonov hektolitrov kakovostnega. Zaradi manjšega pridelka se bo zmanjšal tudi obseg destilacije, saj predvidevajo, da bodo destilirali le 13 milijonov hektolitrov namiznega vina. Destilacije se bodo lotili francoski, italijanski in morda še grški vinogradniki, ne pa španski, ki so natrgali kar 40 odstotkov manj grozdja kot lani. (Primorski dnevnik)
Zahtevali pravico
ŠMARČNA — Na šmarsko-kom-poljskem polju bo zaradi gradnje boš-tanjske hidroelektrarne na Savi trajno zasedenih 7,7 ha, začasno pa 3,8 ha kmetijskih zemljišč. Gre za 38 lastnikov, ki so se prejšnji teden presenetljivo strpno pogovarjali s predstavniki Smelta, sevniške občine, kmetijske zemljiške skupnosti in drugimi, kako bi prišli do pravične odškodnine.
Vaščani so rekli, da zemlje ne bodo dali poceni, ker lahko dokažejo, da je vrednost njihove zemlje zelo visoka, saj so pridelki na okrog 300 ha šmarsko-kompoljskega polja nadpovprečni. Okrog 200 ha tega polja bodo zajeli v komasacijo, za kar bodo že januarja 1989 ustanovili melioracijsko-komasa-cijsko skupnost. Naredili bodo tako imenovane table, da bi lahko graditelji HE Boštanj uredili ceste med polji. S tem bi ubili dve muhi na en mah — očuvali bi asfaltne ceste, ki ne bi zdržale
• Kmetje so zahtevali domače cenilce in tudi prepričali inž. Ivana Dobe-rška, ki je zaradi sporov s predstavniki Smelta ponudil odstop kot cenilec, da sije premislil. Vsa usklajevanja o ceni kmetijske zemlje pa naj bi potekala le preko sevniške kmetijske zemljiške skupnosti.
težkih tovornjakov in prišli do dobrih cest.
Kmetje so zahtevali, da jim prikažejo celotni potek komasacije s celotnimi agrotehničnimi ukrepi, od založnega gnojenja, apnenja in oranja. Govorili so tudi o namakanju šmarsko-kompoljske-ga polja, ki je deloma prodnato, zato polja včasih prizadene suša. Ljudje so zahtevali zamenjavo za izgubljeno zemljo kje v bližini domačij. Žal pa jim v tem ne bodo mogli ustreči, ker ustrezne zemlje ni blizu. Tako lahko lastniki, ki bodo trajno ali začasno izgubili zemljišča, upajo na pravično odškodnino iz sredstev za spremembo namembnosti, KZS in tudi od republiške vodne skupnosti.
P. P.
• Kmetovanja brez visoke etike in spoštljivosti do narave ni. (France Bučar)
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
G
Krožki za izboljšave že shodili
Analiza enoletnega delovanja krožkov za izboljšanje proizvodnje v IMV zelo ______obetavna	—	Dela	jih	že	29	v	vseh proizvodnih enotah
NOVO MESTO — Te dni mineva eno leto, odkar so v največji dolenjski delovni organizaciji, IMV, pričeli uvajati krožke za izboljšanje proizvodnje. Čeprav je eno leto pravzaprav kratek čas, pa enoletna bilanca, ki sojo na okrogli mizi v IMV predstavili strokovnjakom, predstavnikom drugih delovnih organizacij in javnosti, kaže zavidljivo dobre rezultate.
Krožki, ki sojih postopoma uvajali v vanja. Izboljšala se je urejenost delov-
vseh osem proizvodnih enot, sestavljajočih IMV, so po mnenju vseh razpravljavcev dosegli svoj namen in izpolnili pričakovanja, čeprav njihov razvoj še daleč ni končan. Sedaj deluje v IMV že 29 krožkov, od tega samo v tozdu Tovarna avtomobilov 11, računajo pa, da bo vsem potrebam in delovnim okoljem zadoščeno, ko jih bo petdeset.
Na kratko bi lahko rekli, da je osnovna naloga krožkov motivirati delavce za angažirano in ustvarjalno delo, jim zbuditi občutek o pomembnosti njihovega lastnega prispevka v celotnem delovnem procesu in to ne samo prek storilnosti, ampak tudi prek kakovosti proizvodov in možnosti, kijih delavec vidi za manjše ali večje izboljšave na svojem delovnem stroju, delovnem mestu ali okolju.
Rezultati enoletnega delovanja krožkov za izboljšanje proizvodnje, ki sojih nizali koordinatorji iz posameznih delovnih enot, so skoraj presegli pričako-
nih mest, povečala seje zavest delavcev
MLADINCI O ŠOLI
NOVO MESTO — Štipendije za nadpovprečno nadarjene učence dobivajo posamezniki tudi na podlagi zvez in ne le zaradi tega, ker so zares nadarjeni, so ugotavljali v razpravi na nedavni seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto. Mladinci so tako prakso ožigosali. Spraševali so se o možnostih, da bi učenci sooblikovali učni načrt, izrekli so kritiko na račun neuspešnega sistema svobodne menjave dela in se med drugim zavzeli za tako poučevanje tujih jezikov, ki bi šolarjem prineslo resnično znanje o jeziku in jih ne bi toliko kot zdaj obremenjevalo samo z učenjem lekcij na pamet.
Za šolo boljših možnosti
Posvet o akademskih svoboščinah v srednji šoli -Prenatrpan učni načrt in okostenele ustanove
NOVO MESTO — Vprašanje je, ali je za srednješolce obvezno prisostvovati pouku ali ni. Toda ko učenec stopi v srednjo šplo, sprejme določena pravila in zdaj nam gre za to, da sedanja pravila spremenimo po meri srednješolca, je rekel Roman Lavtar iz RK ZSMS na nedavnem posvetu srednješolcev o akademskih svoboščinah v srednji šoli. Ko učenci manjkajo pri pouku, se zdaj mnogi sprašujejo, kaj je narobe, da ne prihajajo. Lavtar pa je na posvetu, ki ga je organizirala OK ZSMS Novo mesto, obrnil vprašanje: kaj je narobe s to šolo, da učenci bežijo od nje? »Srednješolcem ni več samoumevno, da morajo iti k pouku, ampak mislijo, da se lahko kaj
Od kruha do kozmetike
Povsem prenovljena trgovina na Suhorju
SUHOR — Za praznik metliške občine so na Suhorju odprli prenovljeno trgovino metliške Kmetijske zadruge. V tej hiši je bila trgovina že pred vojno in je bila temeljite obnove krepko potrebna. Obnovili pa niso le lokale, ampak celo hišo. Delati so začeli sredi junija.
»Prejšnja trgovina res ni več ustrezala današnjim zahtevam in potrebam,« pravi dolgoletna poslovo-dkinja te suhorske trgovine Jožica Hribar. »Tudi inšpektorji so imeli vedno razne pripombe in zahteve. Končno smo le dobili povsem prenovljeno sodobno in večjo trgovino in tudi zunanjost hiše je povsem preurejena. Tako trgovino so Suhor in okoliške vasi res potrebovali.«
Sedaj, ko je trgovina večja in bolj urejena, je tudi založenost boljša, pa tudi odprta je po novem cel dan, prej pa je bila samo do dveh popoldne. »To je trgovina z mešanim
blagom, prodajamo vse, od kruha do kozmetike. V kratkem naj bi prodajali tudi umetna gnojila, kar nam omogoča to, daje skladišče za gnojila povsem ločeno od skladišča za druge artikle. Sicer pa imamo špecerijo, galanterijo, malo konfekcijo. Sedaj smo v trgovini zaposlene tri ženske, vendar je dela toliko, da bomo potrebovali še eno,« pravi Hribarjeva.
Na Suhorju je še ena trgovina, vendar naj bi jo z začetkom prihodnjega leta zaprli, tako da bo ta edina trgovina od Novega mesta do Metlike. Hkrati s trgovino so uredili tudi spodnje prostore hiše, kjer naj bi uredili bife.
A. B.
naučijo sami doma,« je prepričan Sašo Stojanovič iz novomeške SSPTNU. Nekateri vrstniki so mu nasprotovali, češ da bi možnost izbire biti ali ne biti pri pouku, mnoge dijake odvrnila od rednega opravljanja šolskih obveznosti.
So se pa vsi po vrsti strinjali, daje sedanji srednješolski predmetnik, žal celo za isto stroko, od šole do šole kaj različen, prenartpan in preveč določen in tak ne daje temeljitega znanja. Predmetov naj bi bilo v bodoče manj, nekatere med njimi naj bi šolarji »poslušali« po lastni izbiri, pri tem pa naj bi poleg strogo obveznih brali še priporočene učbenike, da učitelj ne bi bil več »edini vir znanja«. Učiteljem naj bi tudi zmanjšali glavno vlogo pri kaznovanju dijakov, in to z uvajanjem neodvisnega razsodišča, da ne bo šolar v sporu podrejen.
Toda vse preveč poudarjamo izobraževalni in premalo vzgojni cilj šole, je umirjala razpravo profesorica Vasja Fuisova, kije sicer zatrdila, da v šolske spremembe ne kaže iti brez pripomb srednješolcev, ki nemalokrat edini svetujejo kaj pametnega. Fuisova je tudi ožigosala sedanji okosteneli sistem, Zavod za šolstvo, izobraževalno skupnost in komite za šolstvo. Ker je sistem tak, uvajajo novosti posamezni učitelji in na njihovih hrbtih se zato žal lomijo vsa kopja. Da je edino učitelj zaslužen ali kriv za dobro ali slabo znanje učencev, so pedagogi zavrnili, češ daje od družbenega okolja veliko odvisno, kaj bo naučil še tako dober učitelj.
L. M.
Skrbneje v prenovo mestnega jedra?
Poseben odbor naj bi imel pri tem glavno besedo—Neizprosnost
NOVO MESTO — Odbor naj bi ne bil neka nova cokla razvoja, odbor naj bo tisti, ki bo stal na strani ljudi. V svojih namerah bi moral biti dosleden in ne bi smel popuščati pred kom, ki bi želel po svoje posegati v mestno jedro, se je zavzel Jožef Lap na sestanku, na katerem so pred dnevi osnovali odbor za prenovo novomeškega mestnega jedra. Marjan Moškon je dejal, da ne bi bil rad član odbora, ki bi le dajal soglasja h kakim mnenjem. Pri tem ni izključil možnosti, da bi tak odbor postal le »kulisa za zaščito interesov nekih ustanov, ki so bile v Novem mestu v zadnjih 25 letih dejansko škodljive«. Za javni vpliv na potek mestne prenove bi bila prikladnejša oblika društvo, morda društvo prijateljev Novega mesta, kakor je predlagala Staša Vovk. Najbrž pa bo treba še odkriti, kaj je Novo mesto in kakšen tip mesta si želimo, in priznati, daje urejanje mestnega jedra naloga cele občine, je menil Matjaž Verbič.
Del sestanka so rezervirali za nizanje podatkov o doslej izdelanih prostorskih študijah in socioloških anketah, ki mu je pravzaprav botrovalo vprašanje Katice Balažič, ali se z odborom ne začenja po nepotrebnem vse od začetka. Prisotni so med drugim še menili, da bi za prenovo jedra nekaj naredili že z vsem razumljivimi razlagami strokovnega materiala.
L. M.
in njihov odnos do dela in kakovosti, povečalo se je število inovacijskih predlogov in tehnoloških izboljšav, izboljšal seje odnos do materiala in delovnih sredstev, ob zmanjšanem številu poškodb na delovnem mestu, splošna ugotovitev pa je, daje domala vsak zaposleni tudi že začel razmišljati o izboljšavah in dvigu kakovosti proizvodnje.
Veliko konkretnih rešitev, ki so jim botrovali krožki, se da natančno ovrednotiti, druge pozitivne učinke, ki vsekakor prispevajo k delovnemu vzdušju, počutju delavcev in pozitivnemu odnosu do dela, kar v končni posledici prispeva k poslovanju celotne delovne organizacije, je moč le na splošno oceniti. Pomeni pripravljenost tega velikega
• »Storiti moramo vse, da bo vsakdo, ki ima dobro zamisel, leto lahko v svojem okolju uveljavil,« je dejal eden od razpravljal-cev na okrogli mizi. »Iti pa moramo še naprej, saj je znano, da je eno kakovost, drugo pa ekonomika in da je le dohodek merilo naše moči. Jutri bomo morali mi biti tisti borci, ki si bomo morali izboriti pravo mesto in pravo vlogo v mednarodnem sodelovanju, postati bomo morali korekten sopartner in tisti, ki bo tudi doprinašal k skupnemu znanju. To je tretja faza v našem razvoju. Tako se bomo lahko vključili v mednarodno delitev dela. V IMV smo sedaj vzpostavili prepih, začelo se je premikati, na nas pa je, da to oplemenitimo in peljemo po tej poti tudi naprej.«
kolektiva na izzive, ki bodo vsekakor odločilni ob vse večji konkurenci na zunanjem trgu.
T. JAKŠE
Kje se bo ustavljal dedek Mraz
Urnik kamiona
Ponedeljek, 26. decembra, ob
15. uri za otroke KS Otočec, ob
15,45	se bo novoletni kamion ustavil pred gostilno Prešeren za otroke KS Bela Cerkev, ob 16,30 bojtovo-letni program pred gostilno Žura v Šmarjeti, ob 17,15 v Škocjanu, uro kasneje na Cesti herojev, malo pred 19. uro. pa ga bodo pozdravili pred rotovžem na Glavnem trgu.
Torek, 27. decembra: ob 14,30 pred kulturnim domom v Gabrju, ob 15,15 pred trgovino v Brusnicah, ob 16,15 bo pred gasilskim domom v Orehovici, ob 17. uri pa se bo ustavil na trgu v Šentjerneju. Natanko uro kasneje si bodo program z dedkovega kamiona lahko ogledali otroci KS Drska, ob 18,35 pa bo kamion na Glavnem trgu.
Sreda, 28. decembra: ob 13. uri bodo dedka Mraza videli v Stopičah, ob 13,45 v Dolžu, ob 14.15 v Podgradu, ob 16. uri v Štranski va-si, ob 16.45 v Uršnih selih, ob 17,30 v Dolenjskih Toplicah in ob 18,30 na Glavnem trgu.
Četrtek, 29. decembra: ob 15. uri bo dedkov kamion pozdravil otroke na Dvoru, ob 15,45 v Žužemberku, ob 16,30 v Straži, ob
17,15	v Prečni, natanko ob 18. uri se bo ustavil v Mirni peči, malo pred 19. uro bo potovanje zaključil na Glavnem trgu.
Dedek Mraz na obhodu
Od jutri do 30. decembra bo dedek Mraz obiskal in ' obdaril otroke v metliški občini
METLIKA — V metliški občini bo dedek Mraz s spremstvom najprej obiskal predšolske otroke. Jutri ob 15. uri bo v otroškem vrtcu v Metliki, v ponedeljek,
26.	decembra, ob 16. uri v Drašičih in ob 17. uri na Radoviči; 27. decembra ob 16. uri na Božakovem, ob 17. uri pa v Rosal-nicah; 28. decembra ob 13. uri na Suhorju in 29. decembra ob 13. uri v Podzemlju. Predšolski otroci bodo za darilo dobili igračo in sladkarije, otroci iz male šole pa knjigo, zobno ščetko in lonček ter sladkarije.
Šolarje od 1. do 4. razreda bo dedek Mraz obiskal in obdaril 30. decembra. V osnovni šoli Metlika jim bo izročil kolektivno darilo, s katerim bo obogatil pionirsko knjižnico in delavnico za tehnični pouk; šolarji pa bodo dobili nalivno pero in čokolado. Učenci OŠ Podzemelj bodo dobili knjigo, nalivno pero, pomaranče in sladkarije. Učence podružnice OŠ bo 23. decembra obiskal in obdaril dedek Mraz iz ljubljanskega Jugotekstil-lmpexa, dolgoletnega pokrovitelja te šole.
Na vseh prireditvah bo poleg obdaritve kulturni program, v katerem sodelujejo učenci osnovnih šol. Kulturni program za predšolske otroke pa poteka že od oktobra. Vzgojiteljice metliškega vrtca so oktobra in decembra pripravile ure pravljic, pesmi in iger za predšolske otroke po krajevnih skupnostih, vsako 1. in 3. sredo ob 16. uri v mesecu pa so ure pravljic v metliški knjižnici.
Osrednja prireditev ob prihodu dedka Mraza bo 29. decembra ob 16.30 v Me-
Sprehod po Metliki
SILVESTROVANJE S »SKAKAVCI«
NOVO MESTO — V gostišču Lipov list, prej Henčkovem domu, bodo gostje preživeli novoletno noč ob glasbi brežiškega ansambla Skakavci. Poleg glasbe in plesa ponuja to novo gostišče v bližini Novega mesta še obilen silvestrski menu. vse skupaj za 90 tisočakov po osebi. Pot do gostišča bo prevozna ob vsakem vremenu, rezervacije pa sprejemajo osebno ali na telefonsko številko 23-770.
GASILCI KRASILI ROTOVŽ — Stara mestna hiša v Novem mestu je tako visoka, da ji pri krasitvi niso bili kos električarji s svojimi dvižnimi vozili. Na pomoč so priskočili poklicni gasilci
Glavni trg v tisočerih žarnicah
Novo mesto v drugačni prednovoletni podobi
NOVO MESTO — Glavni trg že teden dni nudi prednovoletno podobo, ki je letos nekaj posebnega. Na novo je bilo potrebno izdelati več kot 1000 metrov električnih svetlobnih nizov, ki danes že obrobljajo fasade vseh hiš na trgu in kan-dijski most. Novo je tudi 70 okrasnih arkadnih lokov in več deset metrov ravnih okrasnih lokov, ki so pripeti nad izložbe trgovin. Ta načrt nove krasitve zagotovo ne bi bil uresničen, če ne bi pomagale mestne krajevne skupnosti, ki so za nakup potrebnega materiala prispevale 10 milijonov dinarjev. To seveda še zdaleč ne pomeni vsega. Za vsem tem se skriva na desetine delovnih ur dela petih prostovoljcev: Milana Radivojeviča, Bojana Pure-bra, Dragana Gajiča in Janka Medveda, ki so pod vodstvom Janeza Pavlina dober mesec dni delali v stari stopiški šoli in pripravljali vse potrebno. Zahvala za takšno novoletno podobo Glavnega trga pa velja tudi delavcem Elektra, ki so brezplačno v snegu in mrazu pripenjali in priključevali električne nize.
Trg je bil minuli četrtek prava novoletna delavnica. Učenci novomeških osnov-
tliki. Dedek Mraz se bo s številnim spremstvom v kočiji popeljal po Metliki in se ustavil pred hotelom, kjer bo pozdravil otroke in z njimi zarajal. Ža veselo razpoloženje bodo igrale Popolnočne kočije.
O TEM, DA ZAMAKA V PODSTREŠNIH STANOVANJIH v stolpiču na Ulici 1. maja 2, smo v tej rubriki že pisali, vendar se motijo vsi tisti, ki mislijo, da se je zavoljo tega kaj spremenilo. Posamezni odgovorneži v Metliki imajo namreč debelejšo kožo kot sloni. Prepričani smo, da jih ne bo prizadela tudi novička, da veter počasi, toda vztrajno razkriva streho na stolpiču Ulice 1. maja 4. »Pa kaj,« poreče kdo, »saj gre za stavbo, kije v družbeni lasti, kaj pa je to družbena lastnina, si niso na jasnem na samih vrhovih, pa si bi bili v Metliki!«
KONJE IN KOČIJI, na katerih bo dedek Mraz s svojim spremstvom, je priskrbel Bojan Valenčič, uslužbenec metliških sisov. Sicer pa je Valenčič znan ljubitelj konj, še posebej kobil, je pa tudi član belokranjskega konjeniškega kluba. Bojan je v Metliki že vrsto let dedek Mraz, ko pa je preveč utruje, mu priskoči na pomoč Andrej Sever, inšpektor in znani borec za zmanjšanje prometnih nesreč.
• Preizkusili Smo vse družbene sis-ieme, a noben ni uspel. (Dr. Dušan Bilandžič)
• Novoletne prireditve za ngjmlajše se bodo pričele že to soboto in nedeljo v Domu JLA, ko bo dedek Mraz obdaril vse predšolske otroke novomeških krajevnih skupnosti, od ponedeljka, 26. decembra, do četrtka, 29. decembra, pa bo s svojim novoletnim kamionom potoval po krajevnih skupnostih občine. Darila in polurni program bo pripeljal kar v 19 središč krajevnih skupnosti, enkrat se bo ustavil tudi pri Mercatorjevi trgovini na Cesti herojev in pred kurilnico na Drski. Dedek s spremstvom in programom se bo vsak večer med 18,30 in 19. uro s svojim novoletnim kamionom pripeljal pred rotovž na Glavni trg.
nih šol so okrasili jelke, pomagali so vojaki VP 1394, gasilci in komunalci, delavci Gozdnega gospodarstva so brezplačno pripeljali jelke, pomagal je obrtnik Marjan Bevc in še mnogi drugi. Brez takšne pomoči ne bi bilo ne novoletno ozaljšanega trga ne 34 prireditev, kolikor jih bo letos od 24. do 29. decembra v vsej občini. Za vse to so delovne organizacije in ustanove po sporazumu prispevale le 60 milijonov dinarjev. Dobrih 50 milijonov je odšlo za 11.000 daril, koliko denarja je potem ostalo za krasitev in prireditve, ni težko izračunati.
Vse to razkošje, ki ga v teh dneh ponuja Glavni trg, je veljalo okroglo 10 milijonov. Večina ljudi je s takšno prednovoletno podobo zadovoljna, najdejo pa se tudi nergači, ki se jim zdi to nepotrebno in odveč in želijo izničiti tradicijo, s katero je Novo mesto že vrsto let lahko zgled drugim mestom.
Večino davkov plačajo obrtniki
Za letos okoli 3 milijarde davkov in prispevkov — Nobenemu kmetu ni treba dati 100’kilogramskega prašiča za davke — Olajšave prihodnje leto
METLIKA — Proti koncu leta so vse aktivnosti metliške uprave za družbene prihodke usmerjene v izterjavo družbenih obveznosti, se pravi davkov in prispevkov. Glede na sedanje podatke ocenjujejo, da bo do konca leta plačanih 95 odstotkov odmeijenih družbenih obveznosti za to leto. Toliko znaša tudi obveznost po družbenem dogovoru o splošni porabi v naši republiki, kar neposredno vpliva na občinsko proračunsko porabo v naslednjem letu. Če tega odstotka ne bi dosegli, bi to pomenilo manjšo proračunsko porabo za občino v prihodnjem letu.
Skupna obremenitev davkov in prispevkov za letos znaša v metliški občini okoli 3 milijarde dinarjev; od tega je za okoli 650 milijonov dinarjev občinskega davka, kar je manj kot četrtina celotne obremenitve, vse ostalo pa so prispevki. Največ obremenitev je iz obrtne dejavnosti, skupaj s prispevki za obrtnike in pri njih zaposlene delavce kar okoli 80 odst. vseh.
V metliški občini je okoli 2200 zavezancev, ki plačujejo davke in prispevke od kmetijske dejavnosti oziroma od katastrskega dohodka. Skupna odmera davkov in prispevkov od katastrskega dohodka za letos znaša nekaj nad 100 milijonov dinaijev; od tega je davka od kmetijske dejavnosti okoli 28 milijonov dinarjev, se pravi, da pride povprečno na enega le nekaj več kot milijon starih
dinarjev davka od kmetijske dejavnosti. Kot pravijo v metliški upravi za družbene prihodke, noben kmet v občini nima, brez prispevkov za invalidsko pokojninsko zavarovanje, po zavarovalni osnovi toliko obveznosti iz naslova katastrskega dohodka, da jih ne bi poplačal s 100-kilogramskim prašičem.
Poletna suša je letos močno prizadela metliško kmetijstvo. Olajšav pa v metliški občini niso mogli upoštevati pri opustitvah plačila 4. akontacije, ker so položnice že predtem poslali, pač pa bodo po sklepu občinskega izvršnega sveta olajšave v višini 25 odst. odmerjenega davka od kmetijske dejavnosti za leto 1988 upoštevali pri razpisu prve akontacije v naslednjem letu. A. B.
Novomeška kronika
TELEFON — Podgorska prestolnica Gabrje ima telefonske težave. Nobenega jamstva ni, da bo tisti, ki telefonira v milo mu Gabrje, res dobil številko, ki jo je klical. Ponavadi zvoni pri sosedu, kar utegne biti ob keltski togoti nevarno. Težave pa so tudi v sami metropoli. Po gabrskih hišah po telefonu sprejemajo naročila za pocinkane žeblje in žico, avtomobile ter štedilnike. Vaške telefonske številke so v očitnem sorodu z neko večjo trgovino. Pred dnevi je enemu od nesojenih trgovcev prekipelo, potrdil je, da imajo vse po vrsti in še več. Kako se je kupec potem zmenil v pravi trgovini, lahko le ugibamo. Skratka, v Gabrju je tak telefonski nered, da domačini z nostalgijo govore o časih pred telefonom. Sicer pa je zadevo predvidel že Janez Trdina, rekoč da vsaka stvar ni za vsake roke.
CESTA — Uredili so nekdaj črni cestni priključek pri novem mostu. Vse lepo in prav, pohvale idejnemu očetu, financerjem in izvajalcem. Bil je že čas. A kaj, ko nekateri vozniki še vedno vozijo po starem, z ulice Majde Šilc, Ragovske in Marjana Kozine zavijajo v levo proti tovarni Krka, kar je seveda prepovedano. S tem prihranijo nekaj kapljic bencina, peljati bi morali namreč pod mostom in se v promet na magistrali vključiti z zavijanjem v desno. Tako početje je neznanska ignoranca, kar bodo morda počasi spoznali tudi miličniki. Navsezadnje se nedisciplinirani vozniki delajo norca iz mož postave.
PREDSEDNIK — Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik se je na svobodno tribuno v Novem mestu pripeljal v R-21, ki jo je vozil šofer. Drugega spremstva ni bilo. Demokrat po naravi se očitno zaveda, da je priljubljenost najboljši angel varuh.
Ena gospa je slišala, da je ob slovesni otvoritvi zasebne obratovalnice veselo igrala godba na pihala. Godba se po zaključnem računu obeta tudi v družbenem sektorju. Pogrebni marši.
P0R0DNIŠNI
V času od 24. novembra do 11. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Damjana Petris iz Metlike — Martina, Jožica Grahek iz Črnomlja — Anjo, Katica Majhan iz Kohanjca — Majo, Esmana Taraniš iz Straže — Elisa, Rozi Štrbenc iz Sadeža — dečka, Tanja Dvornik iz Mokronoga — Mašo, Anica Šešerko iz Kota pri Semiču — Manuelo, Nada Saje z Grma — Dejana, Mira Ferko iz Pravutine
— Krunoslava, Marija Zorič iz Trške Gore — Petro, Veseljka Pavlovič iz Zaloga
— Željka, Branka Tasič iz Črnomlja — Slobodana, Marija Mihelič iz Podklanca
— Mašo, Jožica Gregorčič iz Slovenske vasi — Denisa, Danica Žagar z Vrha pri Pahi — Anamarijo, Angela Kralj iz Gabrja — Anjo, Dragica Kozlevčar iz Koreni-tke — Majo, Kristina Hočevar iz Ponikev
— Natalijo, Mateja Rojc iz Trebnjega — Blaža, Milena Menič iz Malega Podloga
— Petro, Nada Marn iz Jezera — Katarino, Marija Kastelic iz Gor. Kamenja — Tejo, Nevenka Filak s Talčjega Vrha — Domna, Anica Kovačič iz Vel. Loke — Leonido, Majda Kaplan iz Kloštra — Tomaža, Renata Prešeren iz Kronovega
— Manco, Jožica Šuštaršič iz Dol. Prekope — Tadeja, Jožica Čelesnik iz Hrastulj
— Petra, Majda Kotar s Kamenice — Matejo, BrigiUt Trbanc iz Dobruške vasi
— Denisa, Polona Kambič z Mladice — Blaža, Ružiča Fabina iz Pravotine — Davorja, Diana Zagrljača iz Dobrave — Adita, Silva Okleščen iz Gor. Kamene — Mitja, Viktorija Udovč iz Vinice — Marinko, Jožica Repovž iz Koludrja — Gregorja, Anica Srpčič s Senovega — Damirja, Žvonka Kos z Odrge — Mitja, Julijana Tkalčič z Bclčjega vrha — Davorja, Mojca Golob iz Lamutove 3 — Marušo, Sonja Grahek iz Dobindola — Tadeja, Anica Novak iz Gor. Nemške vasi — Andreja, Mojca Nastav iz Metlike — Jožka, Ivka Aščič iz Meniške vasi — Robija, Mirjana Novogradac iz Jurovskega Broda — Šan-jo, Danica Avbar iz Malenške vasi — Mateja, Dragica Udovč z Mirne — Alena, Danica Simčič iz Črnomlja — Katjo, Božica Klemenčič s Sel — Marka, Martina Kastelic iz Potočne vasi — Janeza, Milena Bregar iz Zloganja — Gregorja, Marija Banovec iz Kota — Miha, Anica Plut iz Oskoršnice — Boštjana, Draga Conta iz Mihovega — Dejana, Zdenka Sotošek iz Gorice pri Raztezu — Simono, Renata Štih iz Jedinščicc — Manuela, Marija Bačar z Vrha pri Dolžu — Blaža, Terezija Uršič iz Šentjerneja — Urško, Anica Ržen iz Tomažje vasi — Barbaro, Vlasta Stopar iz Orehovca — Dominika, Antonija Zakšek iz Brestanice — Urško, Jožica Novak iz Koke — Jamo, Marija Kmet iz Grobelj — deklico, Štefka Vardijan iz Reštovega — deklico, Danica Bohte iz Stopič — deklico, Marija Povše iz Pavle vasi — dečka, Antonija Slane iz Čuril — dečku
IZ NOVEGA MESTA: Damjana Bihar, Glavni trg 1 — Kristijana, Cvijeta Miljanovič z Drejčetove poti 9 — Natašo, Danica Starina z Broda 47 a — Manco, Ljuba Gorše z Ragovske 31 — Majo, Mateja Rožič iz Cankarjeve 1 — Jureta, Jasna Jakobčič z Ragovske 10 a.— Uroša, Slavka Saje, Slavka Gruma 14 — Jožeta, Lucija Kovačič iz Jerebove 14 — Matejo, Liljana Piletič, Ob Težku vodi 25 — Žiga, Mojca Malešič z Broda 58 — Uršo, Antonija Mohar s Krke 8 — Maruško, Silva Mirovič iz Tavčarjeve 1 — Brigito, Renata Cvetanovski z Ragovske 10 — Nina.
IZ NtiŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
r
Črnomaljski drobir
BOGATI REVEŽI — Prav smešne stvari se dogajajo v Črnomlju. Med množico brezposelnih, prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje, se najdejo tudi takšni, ki bi zagotovo imeli kaj in kje delati. Na primer družinski člani obrtnikov. Eden od takih družinskih članov vsak mesec s hvaležnostjo sprejme nekaj deset starih milijonov kot nadomestilo za brezposelnost. To nadomestilo mu potem, ko se družina poleti ali pozimi odpravi na dopust čez mejo, lahko zadostuje ravno za žepnino natakarjem in sobaricam v tujih hotelih...
POVSOD USPEŠEN — Gotovo ni prebivalca krajevne skupnosti Vinica, ki ne bi poznal Jožeta Starešiniča s Preloke. Jože je namreč direktor viniškega Novo-teksa, predsednik skupščine krajevne skupnosti, zelo delaven je tudi v gasilsko-prosvetnem društvu v rodnem kraju in še kje. Kljub vsej tej zaposlenosti pa si še vedno najde čas, da s prijatelji igra biljard v Školnikovi gostilni v Vinici, in to menda prav tako dobro, kot opravi brezhibno vse ostale naloge, ki se jih loti.
TUDI TRGOVINA — No, uspešen pa ni le direktor viniškega Novoteksa, ampak tudi industrijska prodajalna, ki jo imajo v tej tovarni. Kupci, ki so zavohali dober nakup, prihajajo ne le iz vse Dolenjske, ampak tudi iz Zagreba, z Reke in še od kod. Trgovci, ki vedo, da se ljudje v krizi med prvimi stvarmi odrečejo oblačilom, so se znašli: znižali so cene, obljubljajo ob nakupih nagrade in še kaj, kar premami ljudi, da sežejo v žep. Dinarčki pa letijo na kup in prodajalci si predvsem v prednovoletni nakupovalni mrzlici manejo roke.
Drobne iz Kočevja
PLAVAJOČA KITARA — Po Rinži ne plavajo le race, labodje, polivinilne vrečke, konzervne škatle,, preluknjane žoge in razna embalaža. Oni dan so meščani lahko opazovali plavajočo kitaro. Vse kaže, da so se v Kočevju že začele prave prednovoletne norčije.
KADILCI O ALKOHOLU — Na nedavni okrogli mizi o alkoholizmu so predvsem udeleženke (moških je bilo bolj malo) pridno kadile ter bolj ali manj zagnano kritizirale alkoholne pijače in pivce. Nobene besede pa ni bilo slišati o cigaretah, kajenju in kadilcih, čeprav je vprašljivo, kaj spravi več ljudi v grob: pijača ali tobak. Nihče tudi ni protestiral zaradi kajenja v zaprtih prostorih in na sestankih, kar je ponekod s predpisi prepovedano, pitje pa je uradno še dovoljeno.
GNOJNICO KAR V RINŽO — Na nedavnem občnem zboru ribičev je nekdo opozoril na onesnaževanje Rinže z gnojnico. Povedal je, da sta pred kratkim vozila dva traktorista z bližnjega kmetijskega obrata gnojnico. Prvi jo je redno vozil v gozd, kot mu je bilo naročeno, drugi pa jo je zlival kar v kanal, ki pelje od Mlake preko Mahovnika do Rinže. Če imajo pri kmetijskem gospodarstvu vpeljano nagrajevanje po učinkuje z odvozom gnojnice gotovo zaslužil več tisti, ki jo je zapeljal v bližnji kanal namesto v boli oddaljeni gozd.
Ribniški zobotrebci
V------------------------------/
ŠE NE VEDO — Čeprav je od uvedbe novega prometnega režima v Ribnici minilo že mesec dni, nekateri še vedno ne vedo, da je prednostna cesta tista, ki se iz kočevske smeri odcepi proti Hrovači in Inlesu, in ne več tista, ki vodi skozi Ribnico po Šeškovi ulici. To se vidi tudi po tem, da te celo poklicni šoferji še vedno opozarjajo z lučmi in sireno, če hočeš »izsiiti« prednost na novi prednostni cesti.
RAMPA GOR, RAMPA DOL — Na cesti, ki vodi skozi Inles in je bila včasih javna cesta, je te dni Inles postavil zapornice, da bi onemogočil promet. To pa ni prav delavcem Rika, ki se vozijo tu skozi na delo in domov in sprašujejo, če ima Inles sploh dovoljenje za postavitev teh zapornic.
RAZPRODALI BICIKLE — Je že tako, da se poleti splača kupovati smuči, pozimi pa bicikle. Tako so v Blagovnici hitro pošli bicikli, ki sojih prodajali s 40-odstotnim popustom ali pa na obroke.
Trebanjske iveri
POGORELIČ — Bivši predsednik slovenske mladine Tone Anderlič, ki si ga lastijo glede na njegov rojstni kraj, službovanje in lokacijo zidanice, Trebanjci, No-vomeščani in Sevničani, je pri prijateljih dobil vzdevek Pogorelič, zato, ker je nekajkrat »pogorel ■, ko je Tone hotel po izteku mandata nadaljevati politično kariero. O okoliščinah teh porazov in zakulisju je Tone že nekajkrat odkrito spregovoril in tudi na petkovi javni tribuni je duhovito rekel, da redkokdaj oceni, kam je treba stopiti, da zmaga. Piker je bil Tone tudi, ko je bil na tribuni govor o sestopu partije z oblasti. Anderlič je spomnil na mladostna leta, ko je še igral rokomet, in je govoril o »fintah«, ker gre po njegovem tudi v tej potezi ZK za zavajanje.
BOLJE KOT NIC — V miselnosti mokronoške krajevne skupnosti sc je že nekaj spremenilo. Verjetno je k temu prispevalo odprto pismo svetu KS Mokronog, saj je ta v planu za leto 1989 predvidel tudi 5 milijonov dinarjev za zaščito gradu in obnovo kulturnega doma. Ta znesek sicer pomeni zgolj poldrugi odstotek vsega denarja, ki ga obrača krajevna skupnost, a še vedno bolje to kot nič, kajti še lani je bil — nič!
ODPRTOST — Poznavalci pravijo, da bi se lahko trebanjska občina ponašala s čim drugim kot pa s tem, daje pri vrhu slovenskih občin po številu samomorov in pri dnu po narodnem dohodku na prebivalca (lani je zdrsnila s 46. na 54. mesto!), če bi bila bolj odprta, »propustna« za podjetne, pogumne ideje.
15 11
Premika se počasi
Z DEDKOM MRAZOM TUDI OTROŠKI SEJEM
ČRNOMELJ — Letos bo dedek Mraz otroke v črnomaljski občini obiskoval od 27. do 30. decembra. Prireditve, ki bodo spremljale prihod dedka Mraza, bodo v vseh krajih pripravile v glavnem šole in vrtci, usklajuje pa jih občinska Zveza prijateljev mladine. Vsi predšolski otroci bodo dobili vrednostno enaka darila, v osnovni šoli pa bo dedek Mraz prinesel darila le najmlajšim. Novost letošnjih prednovoletnih prireditev za otroke je otroški novoletni sejem v Črnomlju. Med prireditvami, ki bodo za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, 27., 28. in 29. decembra v črnomaljskem kulturnem domu, se bo na terasi pred domom, v slabem vremenu pa v avli doma, pričel tudi otroški sejem, ki bo trajal od 16. do 19. ure.
SE BO PREMAKNILO?
V zadnjem obdobju zelo veliko govorimo o tehnoloških presežkih v proizvodnji, manj ali pa sploh ne o presežkih v pisarnah pa tudi o nujnem zmanjševanju stroškov povsod, predvsem pa v neproizvodnih dejavnostih. V to kislo jabolko noče nihče ugrizniti. Pa vendar seje nekaj le začelo premikati Na zadnji seji Medobčinskega sveta Ljubljana-okolica so razpravljali tudi o predlogu iz Domžal, naj bi v Medobčinskem študijskem središču ZK Ljubljana zmanjšali število zaposlenih od 4 na 2. Neki delegat pa je menil, da je treba ta predlog razširiti tako, da bi število zaposlenih zmanjševali vse od CK ZK pa do občinskih komitejev. Seveda se lahko ob tem le vprašamo, kakšno korist smo sploh imeli doslej od raznih političnih študijskih središč, politične in druge prenor-mirane birokracije.
Občina dve leti po ekološki konferenci SZDL
ČRNOMELJ — Pred dvema letoma so imeli v Črnomlju problemsko konferenco o aktualnih vprašanjih ekologije, energije in varčevanja z energijo, na kateri so sprejeli vrsto zaključkov. Kako sojih uresničili, je tekla beseda na nedavni seji predsedstva OK SZDL. Res pa je, daje v zadnjem času ekološka zavest občanov veliko večja.
Čeprav so bili zaključki v glavnem uresničeni, pa je še vrsta vrzeli, kijih ni moč spregledati. Tako še vedno ni izdelan kataster onesnaževalcev zraka, razlog za to pa je neodgovoren odnos do ekologije pri največjih onesnaževalcih zraka ter premajhna zavzetost in doslednost odgovornih organov pri teh zadevah. Prepočasi ugotavljajo, v kolikšni meri je razširjen kostanjev rak po belokranjskih gozdovih, pohvalno pa je, daje vse manj gozdnih požarov.
Velik napredek je bil v zadnjem času narejen pri odlaganju odpadkov, saj so uredili glavno odlagališče pri Vrano-vičih, sedaj pa je v teku razprava o novi lokaciji. Prav tako so dokaj uspešno preprečevali divje odlaganje smeti, čeprav neodgovorni posamezniki še vedno kazijo okolje. Zelo pereče vprašanje v črnomaljski občini pa je še vedno onesnaževanje Kolpe, Lahinje in Do-bličice. V Črnomlju menijo, da so pri onesnaževanju rek presegli vse meje. Toliko večja težava pa je, ker kljub dogovorom s sosednjimi občinami na Hrvaškem Črnomaljcem še vedno ni uspelo, da bi se onesnaževanje mejne reke Kolpe zmanjšalo.
Najmanj sklepov pa so v občini uresničili pri varčevanju z energijo. Zato se v Črnomlju upravičeno sprašujejo, ali je energija še vedno prepoceni ali pa so se porabniki preveč razvadili in jim ni do varčevanja. Izdelali so sicer tudi študijo o gradnji malih elektrarn, vendar so začeli graditi le eno, ker preprosto ni denarja. Popolne evidence o tem, kako izkoriščajo sončno energijo, toplotne črpalke in plin, pa v občini žal nimajo.
M. B.-J.
Negotova usoda obrata BPT v Loškem potoku
Nasprotujejo ukinitvi
LOŠKI POTOK — Okoli 100 krajanov Loškega potoka seje udeležilo odprte seje OK ZK Ribnica, ki je bila tu 12. decembra zvečer. Na njej so razpravljali o stanju in možni usodi obrata BPT Tržič v Loškem Potoku. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, v okviru katere je tudi obrat v Loškem Potoku, je bil že 1. junija letos uveden ukrep družbenega varstva.
V BPT nameravajo zmanjšati obseg proizvodnje in število zaposlenih. Za obrat v Loškem Potoku so predvidene tri inačice. Po prvi naj bi starejše delavke upokojili in odpustili, mlajše tudi odpustili (jih dali na razpolago Zavodu za zaposlovanje), obrat pa zaprli. Po drugi naj bi delavke in obrat prevzel kočevski Trikon, proizvodnjo pa bi preusmerili v proizvodnjo hlač. Zaposleni in Potočani so proti prvemu predlogu. Za drugega so, vendar Trikon nima denarja, da bi nakupil nove stroje za proizvodnjo hlač. Zato je bila na sestanku predlagana še tretja možnost, da bi stroje kupila ena izmed ribniških uspešnih delovnih organizacij (omenjena sta bila Riko in Eurotrans), ki bi poskrbela tudi za vzdrževanje strojev in nakup orodja, BPT pa bi prispevala tehnologijo in strokovnjake za donosnejšo proizvodnjo.
Zdaj so na potezi predvsem BPT Tržič in delovne organizacije iz Ribnice in Kočevja.	j	p
Strokovnjaka o pomislekih ljudi
Na predhodni razpravi o odlagališču komunalnih odpadkov pojasnili vrsto ne- jasnosti, zaradi katerih so ljudje nezaupljivi do občinske deponije
ČRNOMELJ — Na predhodni razpravi delegatov zbora krajevnih skupnosti, kjer je beseda tekla o lokaciji novega odlagališča komunalnih odpadkov v črnomaljski občini, so bili vsi edini, da odlagališče nekje pač morajo imeti. Med tremi možnostmi, ki so jih proučili strokovnjaki, so se ti odločili za prostor v rudniški kadunji pri Kanižarici. Na pomisleke, ki so jih imeli ob takšni izbiri delegati, pa sta odgovorila mag. Novak iz Geološkega zavoda SRS ter tov. Slaček iz Urbanističnega inštituta SRS.
CENE SILVESTRSKE VEČERJE
RIBNICA — V primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji je cena silvestrskega menija v nekaterih gostiščih v ribniški občini nekoliko milejša kot sicer drugje. Tako bo treba odšteti v hotelu Jelka
70.000 din na osebo, v domu JLA, kjer bo prisotne zabavala skupina Gugu,
50.000 din. V domu JLA so razprodali skoraj že vsa prosta mesta za novoletno zabavo, ki bo 1. in 2. januarja. Naj omenimo še, da bo v znanem gostišču Izbir v Sodražici cena menija 60.000 din.
OTROK NE BO V NAMO
KOČEVJE — V ponedeljek, 19. decembra, je bilo dokončno sklenjeno, da načrtovanega novoletnega rajanja za otroke v kočevski restavraciji Name 29. decembra popoldne ne bo, ker bo takrat tu občni zbor. Zato pa bo to predvideno rajanje v mladinskem klubu. Pri Nami smo zvedeli, da so prostore oddali drugim, ker so organizatorji novoletnih prireditev za otroke predolgo mečkali z dokončno izdelavo programa. Menijo, da bi moral biti novoletni program izdelan najkasneje do sredine novembra, ne pa šele v decembru.
Ljudje so pojasnili, da so krajani nezaupljivi do odlagališča komunalnih odpadkov, kjerkoli bi že bilo, zaradi nekdanjega odnosa Komunale do smetišča na Vranovičih. Boje pa se tudi, da ne bi izcedne vode iz odlagališča onesnažile vodnih virov v kadunji ali se po Križanjem potoku iztekale v Lahinjo. Skrbi jih onesnaževanje zraka, saj približno 8 mesecev piha veter proti Či-nomlju, to pa pomeni, da bi morala smrad z odlagališča vdihavati okrog tretjina prebivalcev črnomaljske občine. Prebivalec Loke, enega večjih naselij bliže odlagališču, je poudaril, da njihovi krajani niso že vnaprej proti deponiji komunalnih odpadkov, da pa
NE PODVAJAJMO DELA
KOČEVJE — Na nedavni program-sko-volilni konferenci občinske konference Združenja rezervnih vojaških starešin so izvolili novo vodstvo, za predsednika pa Petra Šobarja. Med razpravo o delovnem programu pa je bilo posebno poudarjeno, da ne kaže podvajati usposabljanja, ki ga opravljajo kot rezervni sestav in kot rezervni vojaški starešine. Tako bosta ostala rezervnim starešinam predvsem dve področji usposabljanja, in sicer splošno in družbeno samozaščitno. Pri prvem bi se člani seznanili predvsem s političnim položajem in vsem podobnim, kar vpliva na pripravljenost enote, kateri starešina poveljuje, pri drugem pa s področjem delovanja enot narodne zaščite.
SLAB TV SPREJEM
KOČEVJE — Na petkovi seji usklajevalnega odbora za informiranje pri občinski konference SZDL so med razpravo o TV programu poudarili, da je najprej za kočevsko občino potrebno zagotoviti kakovostni sprejem TV signala. Zdaj je sprejem slab, zgodi pa se tudi, da včasih za dan ali celo več dni izpade sprejem 1. in 2. sporeda TV Ljubljana. Sele potem bodo lahko sploh razpravljali o kakovosti programa. Zanimiva je tudi zahteva iz KS Kostel, kjer se v glavnem strinjajo s pripombami iz Kočevja, Kostelci pa dodajajo, da zahtevajo tudi sprejem 2. programa TV Ljubljana in programa Koper in dalje: »V nasprotnem odločno zahtevamo, (od RTV Ljubljane, op. pis.) da zmanjša višino TV naročnine.« Iz tega se dovolj razločno vidi, da na tem območju Slovenije še najbolj zanesljivo spremljajo program TV Zagreb.
J. P.
Varujejo vode in ribe
Zaradi onesnaževanja voda in narave vedno manj rib v naših vodah — Tudi hrane za ribe je manj
KOČEVJE — Na stalež rib v vodah, s katerimi upravlja ribiška družina Kočevje, najbolj škodljivo vpliva onesnaževanje. Industrija, kmetijstvo in tudi zasebna gospodinjstva so največji onesnaževalci voda, kar velja tako za Rinžo kot za Kolpo, so na nedavnem letnem zboru članov RD Kočevje-sekcija Ri-nža ugotovili prisotni člani.
Kolpo in Rinžo onesnažujejo tudi mnoga odlagališča odpadkov. Posebej so omenili odlagališče odpadkov za go-ranske občine na Hrvaškem v bližini izvira Kolpe. Menili so, daje tudi to odlagališče pripomoglo k temu, da je ves zgornji del Kolpe po onesnaženosti že v drugi kategoriji, medtem ko je še do nedavnega veljala Kolpa nad Osilnico za eno redkih povsem čistih voda v Jugos-
Začne se pri osebni poštenosti
Trebanjski komunisti razpravljali o svojih nalogah po 17. seji CK ZKJ
TREBNJE — »Stalno ugotavljamo: morali bi, prizadevali si bomo, ni pa nikjer konkretnih rezultatov tega našega dela. Je morda to tisti rezultat, da namreč ljudje izstopajo iz članstva ZK? Neodločnost je vedno ista na naših sejah. Koga smo že poklicali na partijsko odgovornost, bodisi tiste na oblasti ali pa one, ki ne prihajajo na naše seje? Morali bomo reči bobu bob, ne pa kar premlevati eno in isto stvar,« je razpravljal Peter Podobnik na ponovljeni seji občinskega komiteja ZK v Trebnjem prejšnji četrtek.
T udi tokrat ni veliko manjkalo, da se ne bi ponovila žalostna podoba, zato niso presenetile besede sekretarja OK ZK Milana Kranjca, da bodo šli v kadrovsko zamenjavo, če bo potrebno, tudi tretjine članov komiteja. In ko so razpravljali o uresničevanju sklepov 17. seje CK ZKJ, so se trebanjski komunisti vendarle ovedli, daje treba najprej po-
mesti na domačem dvorišču, pred lastnim pragom. Videti vse tisto, kar ljudi moti in vznemirja v njihovem delovnem in življenjskem okolju, bodisi, da gre za gradnjo bloka na Pavlinovem hribu ali pa še za dolgoročno, usodnejše vprašanje, kam naj gredo mladi po končanem šolanju, ko pa jutri praktično ne bo v občini nobenega prostega de-
lovnega mesta več. Tudi zaradi tega mladi ne kažejo skoraj nobenega zanimanja za avantgardo delavskega razreda, če to ZK sploh še je.
Kot je dejal Srečko Pust, se boji. daje sestop partije z oblasti le še parola. Samo govoriti o tem pač ni dovolj. Vse preveč je omahovanja, kdo naj potegne odločilno potezo, ali tisti na vrhu ali v bazi. Zakaj ni pravega zaupanja v ZK, je zelo nazorno povedal Drago Kotar, ko je opozoril na poglavitno napako, da namreč na vrhu še ni prave diferenciacije. Barabe morajo ven iz ZK! Če ne bodo komunisti človeško pošteni, je vse zaman, je menil Kotar.
J	P.P.
jih bodo morale strokovne službe prepričati, da je to odlagališče zares sprejemljivo.
Stokovnjaka sta pojasnila, da ni bojazni, da bi se z odlagališča onesnažili vodni viri v kadunji, ki so 400 metrov pod zemeljskim površjem. Ta voda se ne napaja s površja, ampak je tam že okrog 13.000 let, je pa zelo dobra. Sicer pa kadunja ni kraška, izcedne vode pa bodo v čistilni napravi očistili, preden jih bodo spustili v Križanji potok in naprej v Lahinjo, ki jo veliko bolj, in to
KMALU II. PROGRAM TV ZA BELOKRANJCE
ČRNOMELJ — Na skupni seji komisij in sveta za informiranje v črnomaljski občini so predlagali, naj bi bil prvi TV dnevnik že ob 16,30. V dnevnoinforma-tivnih oddajah pa naj bi bili na sporedu tudi avtentični prispevki drugih jugoslovanskih TV hiš, da bi se tako v Sloveniji lahko seznanili s pogledi drugih na določene probleme. Pozdravili so idejo, naj bi vsaj enkrat na leto na televiziji predstavili ljudi, ki ustvarjajo program TV, saj bi s tem izboljšali stik med medijem in javnostjo. Splošna ugotovitev pa je bila, daje na TV premalo dogodkov iz Bele krajine, med drugim tudi zato, ker dolenjsko dopisništvo tehnično ni dovolj opremljeno. Rdeča nit, ki seje vlekla skozi vso razpravo, pa je bila, da bodo morali Črnomaljci sami obveščati novinaije o dogodkih v občini in s svojo agresivnostjo doseči, da jih bodo novinarji pogosteje obiskovali, kar ne velja le za televizijske, ampak za vse novinarje. Predstavniki ljubljanske televizije pa so zagotovili, da bo že do konca tega leta na Trdinovem vrhu postavljen oddajnik za II. program ljubljanske TV.
Na seji so imenovali odbor 5 ljudi, ki bodo navezali stike s strokovnjaki iz Gorenja in s skupnimi močmi naredili idejni projekt za začetek priprav za gradnjo kabelske televizije.
laviji. Opozorili so tudi, daje potrebno proučiti, kako vpliva elektrarna Plomin na onesnaževanje tega območja.
Seveda so za manjši ribji stalež krivi tudi krivolovci, ki na različne prepovedane načine love ribe. Posebno uspešni so poleti, ko je vodostaj nizek. Ocenjujejo, daje največ krivolova na tistih odsekih Kolpe, kijih ribiči občasno zapro za ribolov, da bi se ribe v miru namnožile.
Še najmanj škode pa povzročijo organizirani ribiči, ki imajo na leto na razpolago 30 do 40 ribolovnih dni in lahko uplenijo le določeno število rib (na Kolpi dve) na dan. Hkrati pa so ribiči tudi edini, ki v vode ribe tudi vlagajo.
J. PRIMC
Nov samoprispevek
V KS Trebnje bo refe-rendum 15. januarja
TREBNJE — Skupščina krajevne skupnosti Trebnje je v petek, 16. decembra, sklenila, da bo referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Trebnje 15. januarja 1989. Vodstvo krajevne skupnosti je ugotovilo, da navkljub splošnim kriznim razmeram krajani z obilo domoljubja kažejo pripravljenost, da tudi tokratni referendum uspe. Tudi zato, ker so program zadnjega celo presegli!
Trebanjci soglašajo, daje potrebno podaljšati sedanji 2-odstotni samoprispevek, ki se izteče konec tega leta, z enako stopnjo za naslednja 4 leta. Največjo pozornost bodo v novem referendumskem programu posvetili ureditvi otroškega varstva, ki se je znašlo v strahotnih prostorskih stiskah. Naslednja pomembna naloga je rekonstrukcija obstoječe avtobusne postaje v T rebnjem. T a velja trenutno za najmanj urejeno na dolenjskem. Vedeti pa je treba, da se iz trebanjske občine vozi na delo okrog 2000 delavcev.
»Vsak del naše krajevne skupnosti se najde v novem programu samoprispevka, in sicer pri komunalnih zadevah, pa naj gre za posodobitev cest,
Alojz Podboj: predsednik sveta krajevne skupnosti Trebnje
vodovodov in telefonskega omrežja ali kaj drugega. Prav zato, ker smo prisluhnili potrebam ljudi, sem optimist, da bo izid novega referenduma, na katerem se bomo odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka, več kot ugoden,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Trebnje Alojz Podboj.
P. P.
brez kančka sramu, onesnažujejo v Črnomlju. Že sedaj pa mora biti jasno, da čistilna naprava ne bo delovala tako, kot bi morala, če ne bodo odlagali le komunalnih odpadkov.
Strokovnjaka sta tudi priznala, da mikroklimatskih razmer sicer niso proučevali, ker bi bile za to potrebne najmanj polletne meritve z občutljivimi napravami, ki pa tako in tako ne bi bile merodajne, ker bodo morali, če bo odlagališče v kadunji, nekaj gozda posekati, s tem pa se bodo spremenili tudi zračni tokovi. Poleg tega smrad z deponij razširjajo rahli in ne močni vetrovi. Poudarila pa sta, da ob skrbnem vzdrževanju odlagališča emisij, kakršnih smo navajeni z neurejenih, starih smetišč, ne bi smelo biti, kar bodo vzdrževalci preprečevali tudi s sprotnim prekrivanjem. M. BEZEK-JAKŠE
NAGRADE ZA KOMISIJO
TREBNJE — Občinski izvršni svet Trebnje je ugodno ocenil delo komisije za komasacijo za rakovniško polje. Za prizadevno delo je sklenil, da predsedniku komisije Stanetu Prijatelju podelijo 2 milijona din nagrade, članom pa po 600 tisočakov. Več o delu komisije prihodnjič.
OB 22. DECEMBRU
ČRNOMELJ — Ob praznovanju 22. decembra, dneva oboroženih sil, so v Črnomlju pripravili vrsto prireditev. Tako je bila včeraj slavnostna akademija, na kateri so nastopili učenci črnomaljske osnovne in srednje šole, vojaki iz tukajšnje vojašnice ter ženski pevski zbor Črnomelj pod vodstvom Ani Jankovič. V teh dneh pa se bodo Črnomaljci udeležili pokrajinskega posvetovanja o obrambnih pripravah, zbora pripadnikov TO in rezervnih starešin, strelskega tekmovanja v Novem mestu.'Pripravili bodo priložnostne razstave o oboroženih si-
i. ter športna tekmovanja med mladimi in vojaki. V črnomaljski vojašnici bodo sprejeli pionirje in mladince, tam bodo imeli tudi svečani zbor enot vojašnice, starešine in vojaki pa bodo obiskali tudi eno izmed delovnih organizacij v metliški občini. Predstavniki srednje šole komandanta Staneta iz Ljubljane bodo osmošolcem predstavili srednje vojaško šolstvo. Čeprav so bili odnosi med DPS in tukajšnjo vojašnico že doslej dobri, pa se v Črnomlju zavedajo da bodo morali temu sodelovanju v prihodnje nameniti še več pozornosti.
Napotki vojakom
Branje Mladine ni prepovedano — Sam se varuj
KOČEVJE — V ponedeljek, 12. decembra, je bil v Kočevju razgovor z naborniki. Na njihova vprašanja so odgovarjali predstavniki ZK, ZSM, vojnega odseka ter vojak in oficiija iz ribniške vojaške enote.
Vprašanja nabornikov so bila taka: Zakaj vojak ne sme brati Mladine? Zakaj se vojaki ne smejo zbirati po narodnostih? Bo vojaški rok res podaljšan za 3 mesece? Kako je z obiski prijateljev in sorodnikov? Kaj je s provokatorji in kako se obnašati z njimi, kako jih prepoznati?
Odgovori vprašanih so bili v glavnem enotni, včasih pa so se v podrobnostih tudi malo razlikovali. Mladino po njihovem lahko bereš, čc si nanjo naročen, saj je v drugih republikah ni možno kupiti. Mladine ni prepovedano brati, ni pa tudi zaželeno njeno branje. Javnost v južnih krajih države je seznanjena predvsem z drugo platjo ljubljanskega procesa, in ne tako, kot poroča Mladina. Branje mladine je odvisno tudi od starešine in obnašanja vojaka— posameznika.
Druženje vojakov na narodnostni osnovi ni prepovedano. Sicer pa se vojaki v praksi bolj družijo po interesnih dejavnostih kot po narodnosti.
Vojni rok ostaja 12 mesecev in so ostalo le govorice.
Obiski vojakom so dovoljeni po opravljeni svečani zaobljubi. Obiske in v zvezi s tem prošnje za izhod pa je treba predati starešini pravočasno, najmanj dva dni pred obiskom. Starešine običajno v korist vojaka rešijo tudi prošnje za izhod ob iznenadnih, nenapovedanih obiskih.
Kdo je provokator in če je res, se ne ve. Predvsem se kaže izogibati raznim razgovorom o nacionalnih in nacionalističnih zadevah. Razmišljaj s svojo glavo in sam ugotovi, kaj je prav in kaj ni! Nevaren je 133. člen, ki še vedno velja, je bilo rečeno v odgovorih.
J. P.
IZ NKŠIH OBČIN
»
IZ NKŠIH OBČIN
y
Novo v Brežicah
Ogorčeni gredo znova v bitko
Brežice: Šolniki zahtevajo enotno prispevno stopnjo za enoten program v Sloveniji — V občini so po osebnih dohodkih na zadnjem mestu v SRS
BREŽICE — Osebni dohodki prosvetnih delavcev v brežiški občini so letos najnižji v Sloveniji. Z zbora delavcev OŠ bratov Ribarjev so že marca zapisali v pismu republiškemu sindikatu, da je odvisnost šolstva od gospodarske moči občine diskriminacija za tiste, ki poučujejo v revnejših občinah. Spremenilo se ni še nič, zato je ista sindikalna organizacija v imenu 92 zaposlenih zahtevala izenačenje za vso republiko, da otrok in učitelj ne bosta še naprej usodno zaznamovana s krajem bivanja, z večjo ali manjšo naklonjenostjo oblastnih in političnih struktur.
Nezadovoljstvo prosvetnih delavcev narašča tudi zato, ker ne čutijo nobenih učinkov racionalizacije. Ukinili so štiri oddelke celodnevne osnovne šole na Bizeljskem, polovico oddelkov podaljšanega bivanja v občini, subvencije za učbenike in skrajno racionalno oblikovali oddelke. Ravnateljica OŠ bratov Ribarjev je ob tem pripomnila, da so zaradi omejevanja oddelkov dvakrat celo kršili zakon (v Artičah in v Kape-
0	prenovi Z	K
Krškim komunistom govorila Sonja Lokar, izvršna sekretarka		
KRŠKO — Na zadnjo letošnjo sejo občinskega komiteja ZK Krško so krški komunisti povabili Sonjo Lokar, izvršno sekretarko CK ZK Slovenije, kije govorila predvsem o sedanjih političnih in gospodarskih razmerah.
Med vprašanji članov komiteja so bila tudi taka, ki so se nanašala na proslulo sojenje četverici v Ljubljani, še posebej pa je vpraševalce zanimalo, ali bodo šli štirje obsojenci na prestajanje kazni. Lokarjeva je dejala, da ni nikakršne možnosti, da kazen ne bi bila izvršena. Člane komiteja je zanimalo tudi, kako dogajanje v Sloveniji vpliva na odnose v Jugoslaviji in Lokarjeva je dejala, da so odnosi dokaj zastrupljeni, da vse to slabi slovenske pozicije, zlasti pa možnosti za prodor slovenskih idej v širši jugoslovanski prostor.
Temeljni konflikt v Jugoslaviji pa je v tem, da poteka boj med dvema doktrinama, med tisto, ki zagovarja politično enotnost, kjer bo vladala centralistična partija, in tisto, ki zagovarja odprto Zvezo komunistov. To vprašanje, povezano tudi z vprašanjem manjšine in večine, pa sc vleče nerazrešeno že od prve konference ZK Jugoslavije in se očitno ni razrešilo niti na 17. seji CK ZK Jugoslavije, saj niti sedaj ne obstaja popolnoma jasna •zamisel o prenovi ZK Jugoslavije. Vse to pa vključuje tudi ostala nerazrešena vprašanja, ki so postala posebej očitna ob delavskih protestih pred skupščino SFRJ v Beogradu, kjer je šlo predvsem za politično akcijo. Z njo je delavski razred opozoril na nevzdržno stanje. To bi lahko razumeli tudi kot opozorilo, da sistem, ki ni sposoben, da ljudem zagotovi spodobno življenje, ni vreden, da obstaja. Odpirajo se tudi vprašanja pravne varnosti, predvsem z vidika, da socialistična država ne bi ogrožala svojih lastnih državljanov. To se je pokazalo tudi v Ljubljani, kjer pa je šlo tudi za problematizacijo zgodbe o nacionalni suverenosti.
J. S.
INFORMACIJE ZA ZDOMCE NA OBČINI
SEVNICA — Občinska konferenca SZDL letos ne bo pripravila srečanja z našimi delavci na začasnem delu v tujini, ki prihajajo domov za božične in novoletne praznike. Izkušnje pri organizaciji teh srečanj govorijo v prid drugačnega seznanjanja zdomcev z vprašanji, ki jih zanimajo, pa naj gre za dovoljenja za gradnjo stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, možnosti za zaposlitve ali kaj drugega. Na vsa ta in podobna vprašanja lahko zdomci dobijo odgovore na občinskem komiteju za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve, v pisarni premoženjsko pravnega referenta na občini.
lah) in da so znotraj vsake šole vpeljali še svoje varčevalne ukrepe. Kljub temu je imelo ob devetmesečju izgubo pet šol, konec novembra pa se jim je pridružila še ena.
Letos bo dobila brežiška osnovna šola le 114 odst. več sredstev kot lani, s tem pa ne more povečati osebnih dohodkov za 119 odst. in dohitevati naraščajočih materialnih stroškov, ugotavlja predsednik osnovne sindikalne organizacije Zvone Marolt. Kolektiv zahteva, naj se za izhodišče finančnega načrta 1989 upošteva neokleščen finančni načrt za preteklo leto, ne pa za 4 odst. manjša realizacija.
Če denarja ne bo, bo pač »manj muzike«. To pomeni, da bodo za vsak mesec zmanjšali obseg dela za toliko odsto-
ŠTIPENDIRAJO IZ DRUGIH KRAJEV
BREŽICE — Od 412 kadrovskih štipendistov v brežiški občini jih več kot polovica prejema štipendije od delovnih organizacij zunaj občinskih in regijskih meja. To pomeni, da toliko kadrov izgubijo že med šolanjem. Brežiški delovni kolektivi razpisujejo zelo malo štipendij, a še teh preveč do pete izobrazbene stopnje, kot da res ne potrebujejo nobenih strokovnjakov.
tkov, kolikor zaostajajo njihovi osebni dohodki za slovenskim povprečjem v osnovnem šolstvu. Obžalujejo, da jimje sindikat do zdaj zelo malo pomagal. Če jih na zadnjem zboru ne bi podprl, bi začasno zadržali članarino, ker menijo, da članstvo v taki organizaciji potem nima več smisla. Podobno so razmišljali o občinski vzgojno-izobraževalni orga-
• Sindikalna organizacija OŠ bratov Ribarjev zahteva za zagotovljen program osnovnih šol enotno prispevno stopnjo za vso Slovenijo. V ta program naj bodo vključeni tudi šolski knjižničarji in šolski svetovalni delavci. Uporabniki in izvajalci naj se poslej odločajo samo še o obsegu dogovorjenega programa. Z zakoni in drugimi predpisi naj bi poskrbeli tudi za enotne standarde in normative v vseh občinah ter se jasno opredelili glede šol v odročnih krajevnih skupnostih z majhnim številom učencev. Sindikat predlaga tudi uvedbo nazivov za osnovnošolske učitelje in hkrati opozarja na nujnost stalnega izobraževanja.
nizaciji VIO. Če se jim ne bi pridružila v njihovih zahtevah, potem je po njihovem mnenju ne potrebujejo in ne želijo biti več njen tozd. Zdaj imajo tudi njeno podporo in upajo, da se bodo vsaj v občini nekatere stvari začele spreminjati na bolje, čeprav je položaj prosvetnih delavcev odvisen predvsem od tega, kako se bodo odzvali v republiki.
J. TEPPEY
V Globokem večina glasov za ceste
I krajevni skupnosti veliko makadama
GLOBOKO — Z izidom nedeljskega referenduma so v krajevni skupnosti zadovoljni, saj jim daje zagotovilo, da si bodo končno le izboljšali krajevne ceste. Na volišča je prišlo 96 odst. volilnih upravičencev, za samoprispevek pa se jih je odločilo 62,28 odst.
V petih letih bodo zbrali 650 milijonov dinarjev in od tega jih bodo 95 namenili za obnovo prosvetnega doma. Zaposleni in upokojenci bodo plačevali po 3 odst. od osebnega dohodka in pokojnin, čisti kmetje 5 odst. od katastrskega dohodka, obrtniki 5 odst. od obdavčitve, zdomci pa po 3 odst. od povprečnega osebnega dohodka v brežiški občini.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Dirnbek je zagotovil, da bodo vsem zdomcem poslali referendumski program, ker mnogi v nedeljo še niso bili doma in zato niso seznanjeni z namenom samoprispevka. Z uresničevanjem del na cestah in v prosvetnem domu bodo pohiteli, da bi z razpoložljivim denarjem več naredili. Prihodnje leto bodo poskušali dobiti kolikor toliko ugodne kredite, in če se jim bo to posrečilo, bodo dokončali na cestah dveletni program. Radi bi si tako pomagali tudi vnaprej, da bi zastavljeno modernizacijo izpeljali v treh letih. Naslednji dve leti bi pa samo še odplačevali posojila.
J.T.
Zaposlitev postaja vrednota
V krški občini se povečuje število iskalcev zaposlitve — Največ mladih
KRŠKO — Čeprav se gospodarska reforma še ni začela, se njen vpliv že pozna, in to najbolj na področju zaposlovanja. Večina delovnih organizacij v krški občini je zaprla domala vsa vrata za zaposlovanje, v občini pa je vse več ljudi, ki čakajo na zaposlitev.
V času od 10. do 15. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Sanja Bašič iz Noršič sela — Stjepana, Janja Starc iz Poštene vasi — Vesno, Tatjana Ajster iz Brežic — Natalijo, Stanka Tomažič iz Primoža — Klemena, Katarina Jurkas iz Harmice — Nikola, Andjelka Tolan iz Brežic — Nikola, Jadranka Veselič iz Cerkelj — Žiga, Jasna Stos iz Rozge — dečka, Biserka Bradač iz Samobora — Ivana, Jožefa Jeršič iz Pavlove vasi — Sandija, Mirjana Kordič iz Samobora — dečka in Renata Volk iz Krške vasi — Ivana. Čestitamo!
Leto 1988 se bo morda kdaj kasneje izkazalo kot prelomno, saj seje že začelo zmanjševati zaposlovanje, za katero je bilo v resoluciji sicer zapisano, da se bo povečevalo za 1,5 odst. na leto, a očitno tega resolucijskega cilja v občini ne bodo dosegli. Kljub večkrat ugotovljenim potrebam po kadrih z višjo in visoko izobrazbo je v krški občini še vedno največ povpraševanja po manj izobraženih delavcih, medtem ko se je po višje in visoko izobraženih povpraševanje le malce povečalo. Zaradi lega bodo imeli težave bržkone tudi vsi tisti mladi, ki bodo končali šole prihodnje leto. Že letos je bilo potreb manj, kot je bilo na voljo pripravnikov, v nekaterih delovnih organizacijah pa se celo dogaja, da delovne organizacije ne sprejmejo v delovno razmerje niti svojih štipendistov. Zato ni nič čudnega, da je med iskalci zaposlitve že kar polovica mladih, žal pa je med njimi tudi veliko takih, ki niso končali niti osnovne šole. Prav tu pa je konkurenca vse hujša, z zaostrovanjem gospodarske politike pa se konkurenca za zaposlitev utegne še povečati.
OB DNEVU JLA VRSTA PRIREDITEV
BREŽICE — Pripadniki JLA in sekretariata za ljudsko obrambo tudi letos nadaljujejo s tradicijo obiskov po osnovnih šolah in razgovorov z učenci. Srečanja potekajo ves teden. V Domu JLA je bila včeraj ob 17. uri svečana podelitev priznanj in objava napredovanj rezervnih oficirjev. Uro pozneje se je v veliki dvorani začela slavnostna akademija z nastopi mešanega pevskega zbora bratov Milavcev iz Brežic, tamburašev iz Artič in recitatorske skupine iz garnizije Cerklje. Regijska proslava praznika Jugoslovanske ljudske armade je bila v torek v Krškem. Komandant garnizije prireja danes dopoldne na letališču sprejem za predstavnike posavskih občin in DPO, mladine pripadnikov teritorialne obrambe. Slovesnost se bo začela s svečano pos-trojitvijo letalskih enot.
OB NOVOLETNEM ŠE BOLŠJI SEJEM
SEVNICA — Letošnji novoletni sejem, ki ga pred Elektrotehno in Mer-xom prireja sevniško turistično društvo, bo ves čas, to je od 26. do 29. decembra, spremljal tudi bolšji sejem. Za prijetno razpoloženje bodo skrbeli ansambel Francija Ocvirka, Rdeča kapica in Srce Slovenije, ljudski godci, svečano otvoritev pa si je že kar težko predstavljati brez sevniške godbe na pihala.
V tem času načrti zaposlovanja v krški občini še niso znani, očitno vlada na tem področju velika previdnost, zato pa so številke o vseh tistih, ki bodo šele obiskali kadrovske službe. Prihodnje leto bo srednje usmerjeno izobraževanje končalo okoli 300 mladih, od tega jih bo okoli tretjina šolanje nadaljevala, ostali pa bodo iskali zaposlitev. Gibanja v to smer ponazarjajo tudi številke: medtem ko je lani v krški občini iskalo zaposlitev 231 ljudi, je bilo to število konec oktobra že za 60 iskalcev zaposlitve večje, do konca leta pa se bo povečalo na 300. Če bo res prišlo do korenitejših sprememb, zlasti do uveljavljanja trga, nepriznavanja slabe kakovosti,
»ZA« V DOLENJI VASI
DOLENJA VAS — Preteklo nedeljo je bil v krajevni skupnosti Dolenja vas referendum, na katerem so krajani glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Referrieduma seje udeležilo 92 odst. volilnih upravičencev, »za« samoprispevek je glasovalo 59,7 odst. volilcev, »proti« pa 31,9 odst., tako da je bil samoprispevek izglasovan. Krajani bodo plačevali samoprispevek pet let po 2 odst. od OD, denar pa bodo namenili za obnovo cest.
Novoletni živžav vabi staro in mlado
Igrice, glasba, čarovnije, edek Mraz
potem bodo delovne organizacije prisiljene zmanjšati navidezno nezaposlenost, opustili nekonkurenčne proizvode in izboljšati tehnologijo dela. Vse to pa seveda pomeni, da se bo število potreb po novih delavcih še zmanjšalo, razen za visoko in višje izobražene.
J. S.
OJ, KAM BI DEL?
SEVNICA — Nekateri godbeniki so se na sobotni, 5. reviji pihalnih orkestrov Posavja kar glasno jezili, ker niso imeli primernih prostorov za instrumente, Krčani in zlasti Senovčani pa so se komaj stisnili na premajhnem odru. Najbolj nerodno pa je bilo seveda domačim godbenikom, ki se kar niso mogli sprijazniti, da revija ne poteka v jedilnici Konfekcije Lisca, od koder so pred 3 leti posavski godbeniki odnesli najlepše vtise. Ko smo tajnika občinske ZKO Alberta Felicijana povprašali, kaj meni o vseh teh peripetijah okrog prostorov, je odvrnil, da se Lisca res zapira, da pa jo je treba razumeti, ker je že velikokrat pokazala dobro voljo. Kmalu pa bo bolje in več prostora tudi v sedanji kulturni dvorani GD Sevnica, saj bodo podaljšali oder in pridobili v prizidku nove prostore za godbenike, v sedanjih pisarnah pa bodo garderobe za občinstvo. Še največji problem je, kje pogostiti 200 do 300 ljudi. Tokrat sojih v TVD Partizanu v Boštanju.
BREŽICE — Prostor pred prosvetnim domom je v ponedeljek oživel. Začel seje I novoletni vrvež z obiski dedka Mraza, nastopi glasbenih in plesnih skupin, ki se vrstijo vsak dan od 17. ure naprej.
Danes popoldne ob isti uri imajo najmlajši priložnost za ogled lutkovne predstave v občinski matični knjižnici. Igrali bo- I do učenci iz Cerkelj. Jutri bodo nastopili za otroke iz brežiških vrtcev. V Domu učencev bodo v soboto ob desetih začeli vrteti otroške risanke. Srednja in glasbena šola bosta imeli v ponedeljek prireditev za otroke na prostem, v občinski matični knjižnici pa bo ura pravljic z nastopom I čarodeja. Od torka naprej bo prireditveni prostor pred prosvetnim domom obiskoval dedek Mraz. Glasbeni program bo | vsak dan drugačen, nastopale bodo skupine iz več osnovnih šol, vmes pa bo otroke zabaval čarodej. Dedek Mraz se bo pošlo- | vil 30. decembra.
Gostinsko ponudbo na živžavu sta j prevzela Slovjn in Splavar, domače jedi aktivi kmečkih žena, prodajo nakita, okraskov in daril pa Posavje in zasebnik Žagar. Obiskovalcem obetajo k čaju do- I bre kmečke potice in krofe. V soboto bo živžav samo dopoldne, a v nedeljo ne bo J programa.
Organizatorji so: Amaterski oder, občinska zveza prijateljev mladine, OŠ Brežice, DPM Brežice in občinska turistična zveza.
NOVOLETNI SEJMI V KRŠKI OBČINI
KRŠKO — V krški občini bodo letos spet popestrili prednovoletno vzdušje z novoletnimi sejmi, kijih bodo letos prvič organizirali tudi v Kostanjevici in na Senovem. V Krškem bo novoletni sejem v kareju Dalmatinova od 22. do
27.	decembra med 15. in 19. uro, od 28. do 29. decembra pa bo sejem pred delavskim domom. Na Senovem bo novoletni sejem od 26. do 29. avgusta med
15,30	in 19. uro, v Kostanjevici pa od 23. do 29. decembra. Na sejmu se bodo predstavili krški gostinci, trgovci, obrtniki in drugi.
NAJVEČJA IN NAJLEPŠA OBRATOVALNICA — Tako je imenoval predsednik sevniškega odrtnega združenja Slavko Vilčnik novo delavnico Draga Krošlja v boštanjski obrtni coni. Petkove otvoritve obratovalnice velikopoteznega mizarskega mojstra Krošlja so se udeležili tudi poglavitni poslovni partnerji Slovenijales, Lesnina, Gorenje in Marles, podjetnemu obrtniku pa je čestitala tudi predsednica sevniške vlade Marija Jazbec. (Foto: P, P.)
Niso prepuščeni le sami sebi
Za ekonomske presežke delavcev obrata STT v Sevnici bodo poskrbeli
SEVNICA — Pomanjkanje dela v kovinskem obratu Strojne tovarne Trbovlje v Sevnici, kakor tudi v celotni delovni organizaciji, je Trboveljčane prisililo, da so skušali z odločnimi ukrepi zagotoviti količkaj normalno poslovanje celotnega kolektiva, ki mu nikakor ni uspelo skobacati se iz izgub. Med te ukrepe, ki pa so jih najbolj občutili delavci obrata v Sevnici in obrata v makedonskem Valandovu, spadajo tudi prisilni dopusti delavcev.
V Sevnici so z njimi začeli že 20. maja, ko je prisilni dopust nastopilo 36 delavcev. Čeprav ti niso bili opredeljeni kot presežni delavci, so pri sevniški skupnosti za zaposlovanje v sodelovanju s Strojno tovarno Trbovlje (STT) pomagali iskati za te delavce drugo ustrezno-zaposlitev. Devet delavcev je našlo delo v Stillesu, po eden pa v Jugo-taninu, Kopitarni, Merxu, na železnici, eden pa spet v STT. Nerešenih je tako ostalo še 23 delavcev. Na listi presežnih delavcev se jim jih je 28. oktobra pridružilo še 34. Na ta dan je bilo v sev-niškem obratu sicer zaposlenih 125 delavcev; od teh naj bi se jih 69 zaposlilo po 1. januarju 1989 v novi delovni organizaciji, 56 oseb pa ostaja brez dela.
Zagate teh delavcev pristojni skušajo rešiti. Ugotovili so, da ima 5 delavcev možnost za predčasno upokojitev (za 4
bo STT pri skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja dokupila od 1 do 4 let delovne dobe!); 5 delavcev bo šlo pred invalidsko komisijo, 3 delavci imajo možnost, da bodo postali kmetje-kooperanti M-KK Sevnica, en delavec
DOBRO SO JIH ZAŠILI — Na vseh voliščih globoške krajevne skupnosti so v nedeljo ob 12.30 zaključili referendumsko glasovanje za krajevni samoprispevek, samo v zaselku Slopno so zaradi volilcev iz ene hiše morali dežurati do večera. Zaradi tega je tudi komisija na krajevnem uradu šele ob sedmih zvečer lahko začela šteti glasove iz Slopnega, ki seveda niso bili več odločilni za izid. Samoprispevek je bil izglasovan že brez njih.
NOČEJO ZAMERE — Pri zviševanju in zniževanju štipendij iz združenih sredstev je včasih odločilno mnenje krajevnih skupnosti, ki ga Center za socialno delo uradno zahteva od njih. Nekatere komisije se jasno opredelijo, nekatere so površne, so pa tudi take, ki se sploh ne sestanejo, kot na primer v Cerkljah, češ da je tako delo zelo nehvaležno. To drži, lahko pa je tudi nekorektno, če prevlada brezbrižnost ali sosedska nevošljivost.
ZA VSE V ENI VREČI — Stanarine kljub podražtivam ne ujamejo ekonomske cene, zato so na zadnji skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti ponovno slišali, da je to potuha za tiste z visokimi osebnimi dohodki. Sociale torej ni mogoče reševati kar počez in to v svetu že dolgo vedo. Subvencijo naj dobi tisti, kije zares ogrožen. Tudi pri plinu, elektriki, telefonu in bencinu se nihče ne ozira na to, koliko lahko kdo plača. Za solidarnost so drugi viri pomoči, od olajšav za otroško varstvo, do štipendij, oprostitev zdravstvene participacije in nadomestil za stanarino.
NOVE PRISTOJNOSTI — V opisu del na občinski turistični zvezi bodo za naprej morali sprejeli tudi podiranje smrek za novoletno okrasitev prostora za otroški živžav. Zraven seveda ne bi smeli pripisati pravice do odkazovanja podarjenih dreves, ker ta pripada izključno gozdarskim strokovnjakom.
Krške novice
INFORMATOR ZA VSE — V TCP Djuro Salaj izdajajo dnevne novice, kijih prejemajo zaposleni tako rekoč vsak dan. Medtem ko novinar dobro opravi svoje delo, se včasih zgodi, da zataji tehnika. In tako se je nedavno zgodilo, da je bil ta dnevni informator potiskan samo po eni strani. Predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik je vprašal Marjana Špesa iz TCP, zakaj se to dogaja. Špes pa mu je odgovoril, da je informator za pismene, kadar je potiskan po obeh straneh, kadar je samo na eni stranj, za polpismene, če pa sta prazni obe strani, je namenjen nepismenim. K tej novički naj dodamo, da v tej tovarni prehajajo sedaj na računalniško tehnologijo tiskanja. Napredek se že vidi v tem, da informator izhaja z enodnevno zamudo, medtem ko gaje novinarju Niku Kašetu s peš tehnologijo uspelo spraviti do bralcev še istega dne.
Bp SMUČARSKI CENTER? — Na Planini na Goijancih, v najbolj odročni vasi v krški občini, so vojaki že opravili svoje delo in temeljito izboljšali cesto. Vendar gradnja le ceste, tako vsaj je slišati po Krškem, ni namenjena samo prebival-| cem te vasi, ampak tudi pristašem bele opojnosti iz krške občine, ki naj bi dobili na Gorjancih še eno smučišče. Krožijo govorice, da je nabavljen ratrak, s katerim naj bi urejali smučarske terene; kdo je ve-I liki boter, ki bo omogočil nakup tega stro-I ja, se pa še ne ve ali se vsaj ne govori na 1 glas.
KAM SO ŠLE COPATE? — V I Krškem ali bližnji okolici je nedavno tega izginilo dvajset parov športnih copat, ki naj bi po nekaterih namigih odpotovale v rokometni klub, po drugih spet v neki drug klub itd. Skratka, v Krškem vlada prava copalna histerija, ki je toliko bolj zagonetna, ker si nihče ne more misliti, da bi copate zašle v zasebni sektor. Tako ve-1 like družine, kljub vsem vrstam presenečenj, v Krškem vendarle še nimajo.
Sevniški paberki
Irena Pirc
pa se bo verjetno odločil za samostojno obrt. 10 delavcev naj bi se prezaposlilo, in sicer po trije v Stillesu in Kopitarni,
• Po mnenju strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju Sevnica in predsednice sveta za socialno politiko pri občinskem svetu ZSS Sevnica Irene Pirc bodo lahko po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delavcev izplačali pridobljeno denarno nadomestilo v enkratnem znesku (zaenkrat za 80 delavcev!), najprimernejša rešitev pa je — iskanje novega dela. To velja zlasti za 27 delavcev, ki ne bodo ostali prepuščeni sami sebi.
po dva pa na železnici in pri obrtnikih. Pet delavcev je STT zaposlil v matični firmi za vratarsko-čuvajno službo in obrat družbene prehrane.
P. P.
MILOŠEV1ČEVE PLAČE — Primerilo se je na seji delavskega sveta večjega sevniškega delovnega kolektiva. Ko so vodilni delavcem vztrajno dokazovali, da nimajo odkod vzeti za ponovno večje povišanje plač, ker so si denarce razdelili ob nedavnem štrajku, je eden članov delavskega sveta rekel: »Bomo pa Miloševiča poklicali na pomoč. On nam pa bo povišal plače, kot zahtevamo.« Mrzel piš košave je ošinil direktoija, ki je takoj odločno reagiral na to populistično dema-goško potezo. Slobo bo gotovo zelo vesel, če bo zvedel za ta dogodek v njemu tako ljubi Sloveniji in doslej tako malo znani Ševnici.
NAJPREJ MALICA, POTEM ŠTRAJK — V petek ob 10. uri sta prispela sekretar občinskega sindikalnega sveta Janez Košar in direktor Betonovega tozda Gradbeništvo Karel Makari na prizorišče stavke okrog 40 delavcev na gradbišču na Planinski cesti. Delavci, ki so začeli stavke okoli 7. ure, so rekli sekretarju sindikata in svojemu direktorju, da nameravajo zdaj malicati in naj prideta kasneje. In oba sta zapustila barako, da ne bi preveč motila bioritma stavkajočih in se jima ne bi pc nepotrebnem cedile silne. Šekretarju sindikata, ki je pridrvel s stavke Stillesovih delavcev na Blanci, je pošteno krulilo pc želodcu.
VZTRAJNOST POPLAČANA -Zastopnika krške zavarovalnice Triglav sta se prejšnji petek na moč potrudila, da bi prišla v stik s piscem bodice v prejšnji številki, kjer je bil govor, kako po polžje rešujejo na tej zavarovalnici odškodninske zahtevke po prometnih nesrečah. Agenti FBI, ki so zalezovali našega konzula Bijedi-a v ZDA, so pravi vajenci in počas neti v primerjavi z zastopnikoma Triglava iz Krškega, ki sta točno opoldne (da, kot \ tistem vesternu!) obstopila avtorja bodice in z dokumentom v roki dokazovala, daje v spornem primeru PM Sevnica šele aprila letos posredovala potrebne podatke.
kultura
in
izobra-
ževanje
»Petnajst nas je v igri«
Mirnopečani bodo spet igrali — Tokrat študirajo Nušičevega »Pokojnika« — K. Zagorc: »Radi smo na odru«
MIRNA PEČ — Mirnopeška gledališka skupina je ena redkih v novomeški občini, ki so vseskozi dejavne, se vsako sezono predstavijo na odru z novim delom in tako rešujejo čast nekdaj zelo kvalitetnega gledališkega amaterizma v tem delu Slovenije. Mirnopečani so poleg tega znani tudi po tem, da zlasti zadnja leta segajo po izvedbeno zelo zahtevnih gledaliških delih in po tistih sodobnih slovenskih igrah, ki so postale uspešnice v osrednjih slovenskih gledališčih.
Za uprizoritev v zdajšnji sezoni so, kot že nekajkrat prejšnja leta, spet izbrali komedijo. Tokrat je to »Pokojnik« srbskega komediografa Branislav Nušiča. Pod vodstvom Antona Kosa, znanega mimopeške-ga soboslikarja, ki nadaljuje režijsko delo pred leti umrlega Marjana Kolenca, študirajo to delo že nekaj časa. Ker so vsi zaposleni, se v glavnem zbirajo konec tedna. Na vaje hodijo disciplinirano, saj se zavedajo, da je uprizoritev lahko dobra le takrat, če jo vsi gradijo od začetka, od vaje do vaje.
Eden od petnajstih igralcev, ki bodo nastopili v Nušičevem »Pokojniku«, je vodovodni inštalater Karel Zagorc. Režiser Kos mu je dal vlogo upokojenca Anta, in Karel pravi, da se bo potrudil in upravičil zaupanje. »Jedro skupine predstavljamo igralci, ki smo nastopili že v več igrah, med drugim tudi v Patljičevi komediji ,Moj ata, socialistični kulak' in v delu Alenke Goljevšček ,Pod Prešernovo glavo', s katerima smo po mojem mnenju do zdaj tudi največ dosegli,« pove zatem. »Takih, ki bodo v .Pokojniku' prvič na odru, je petina. Razveseljivo je, da seje po dolgih letih vrnil v skupino Marjan Parkelj, medtem ko sta Elko Obrekar in Ciril Prelogar prišla spet zraven po enoletnem premo-
ru. To marsikaj pove, predvsem pa, da smo radi na odru. Vsekakor pa moram še omeniti veliko prizadevnost predsednika našega kulturnega društva Bogdana Krevsa, kontrolorja v novomeški Iskri, ki sodeluje kot igralec, poleg tega pa ima na skrbi kostume in kulise. Poudariti moram, da si kostume sami pripravljamo, včasih si damo narediti nove, kulise in vse ostalo, kar je po-
Karel Zagorc: »V mimopeški gledališki skupini smo igralci vseh poklicev, od srednješolcev do delavcev, pletilj, farmacevtk in tehnikov.«
trebno na odru, pa si sploh izdelamo sami.«
Prvič bodo »Pokojnika« igrali čez kak mesec. To bo obenem predstava za invalide iz Novega mesta. Domačemu, mirnopeškemu občinstvu se bodo predstavili takoj zatem. Nato pa bodo gostovali, najprej seveda v krajih, kjer so že nekako abonirani, in sicer v Šentjerneju, Škocjanu, na Dobu (za obsojence) in v Novem mestu, bržčas pa še kje. »Radi bi šli še drugam po Dolenjski pa tudi v Belo krajino in Posavje,« pove Karel Zagorc.
I. ZORAN
Dolenjska založba poslej v Tiskarni
S prenosom na to delovno organizacijo se v založbi vsaj zaenkrat nič ne spreminja — Glavni urednik bo še naprej Franci Šali, odgovorni urednik pa Janko Saje, nespremenjeni pa ostajajo tudi uredniški odbori zbirk in drugi organi
NOVO MESTO — Kar zadeva nadaljnjo usodo novomeškega založništva, ki se mu je Dolenjski muzej, v okviru katerega je bila ta dejavnost organizirana, ta mesec dokončno odrekel, ni več nejasnosti. Založništvo prevzema pod svoje okrilje Tiskarna Novo mesto in bo tam že od 1 .januarja dalje delovala Dolenjska založba. S prenosom te dejavnosti v Tiskarno se torej spet uveljavlja staro ime za založbo, ki pa ga vse od ukinitve nekdanje Dolenjske založbe uradno ni bilo dovoljeno uporabljati.
Z Dolenjsko založbo se v Tiskarno seli vse, kar jo je sestavljalo, dokler je delovala podstreho Dolenjskega muzeja: knjižne zaloge, nastajajoči projekti, založniški programi in seveda vsi organi, ki so načrtovali in izvajali založniško dejavnost že do zdaj. To pomeni, da bo glavni urednik založbe še naprej Franci Šali, odgovorni urednik Janko Saje in predsednik založniškega sveta Jure Perko, nespremenjeni pa ostajajo tudi
uredniški odbori posameznih zbirk in edicij. S prenosom založbe se torej nič ne ukinja, temveč teče zastavljeno delo normalno naprej.
PONATIS ZAJČEVEGA IN TAUFERJEVEGA PRVENCA
LJUBLJANA — Založba Emonica je ponatisnila pesniška prvenca dveh sodobnih slovenskih pesnikov. Gre za »Požgane trave« Daneta Zajca in »Svinčene zvezde« Vena Taufeija, zbirki, ki sta prvič izšli pred 30 leti. Pri Emonici sta hkrati izšli še dve novi zbirki: »Odjedanje božjega« Milana Dekleve in »Siva« Milana Kleča. Vse te knjige so ta teden predstavili v Društvu slovenskih pisateljev. Predstavljena pa je bila tudi dvojezična knjiga aforizmov Nedeljka Radioviča z naslovom »Žarek na temni poti«. Avtorja Peter Amalietti in Nedeljko Radlovič stajo izdala v samozaložbi ob sodelovanju Književne zadruge iz Novega Sada in ljubljanskega Feniksa.
O vsem tem je beseda tekla tudi minuli petek na seji glavnega uredniškega odbora, ki je bila v prostorih Dolenjskega muzeja (tam bodo tudi še poslej uredniški in drugi sestanki založbe), poleg tega pa še o neobhodnosti, da za slovenski kulturni praznik izidejo nekatere za letos načrtovane knjige, pa je njih izid zavrlo pomanjkanje denarja. Sklenjeno je bilo tudi, da se čimprej pripravijo programi posameznih zbirk za leto 1989, da bi lahko knjige v tem letu tudi izšle.
SLIKE JANE VIZJAK
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli razstavo slik slovenske ustvarjalke Jane Vizjak. Razstavljena dela bodo na ogled do 18. januarja 1989.
Dolg spisek izločenih subvencij
Zaradi pomanjkanja denarja republiška kulturna skupnost ne more uslišati šte-vjlnih prošenj — O programu in denarnem načrtu za leto 1989 danes — V razpra-vi tudi predlog za novo muzejsko mrežo, ki razširja območje Dolenjskega muzeja
LJUBLJANA — Danes bo tu zadnjič letos zasedala skupščina republiške kulturne skupnosti. Dnevni red ne obeta mirnega poteka seje, prej zelo burno razpravo. Pravo besedno vojno je pričakovati zlasti potem, ko bosta na vrsti program in denarni načrt te skupnosti za leto 1989. Denarja bo namreč spet manj, kot bi ga potrebovali, zmanjkalo pa ga bo zlasti za pomembnejše akcije v občinah.
muzeju v Metliki in za šest razstav, kijih je Dolenjski muzej predvidel v Dolenjski galeriji.
Kako hudo leto se obeta, zelo dobro vedo tisti, ki jim je republiška kulturna skupnost že vnaprej zavrnila prošnje za subvencije. Zavrnjenih je tokrat precej več kot minula leta, ko gospodarska kriza še ni tako zelo pestila vseh po vrsti. Med neuslišanimi je tudi nemalo kulturnih ustanov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Vsi muzeji na tem območju so zaman pisali prošnje v Ljubljano za denarno pomoč.
tavitev razstave Etnološka podoba Kočevske v kočevskem muzeju, za rastavo o delih Marije Rusove v Belokranjskem
4. posvetovanje o romskih otrocih
Iz gradiva za današnjo sejo skupščine republiške kulturne skupnosti je razvidno, da so zaradi pomanjkanja denarja izločene zaprošene subvencije za postavitev stalne razstave Predmeti kulturne zgodovine 17. in 19. stoletja v Posavskem muzeju v Brežicah, za pos-
0 vzgoji in izobraževanju romskih otrok bodo govorili januarja v Mariboru
Od pomembnejših točk dnevnega reda današnje seje moramo vsekakor omeniti tisto, ki predvideva razpravo o novi muzejski in muzejsko-galerijski mreži v Sloveniji. Predlog te mreže je pripravila strokovna skupina pod vodstvom Francija Šalija, prejšnjega ravnatelja Dolenjskega muzeja, temelji pa na vsebinskih izhodiščih gradiva o muzejski mreži in tipologijo muzejev, ki gaje pred dvema letoma in pol sprejela skupščina republiške kulturne skupnosti.
Tudi na Hrvaškem srečanja pišočih
Nedavno je bilo v Go-spiču — V zbornikih tudi pesmi Jadranke Matič-Zupančič
Kulturni maraton za krške otroke
Prireditve za najmlajše tudi v drugih krajih občine
KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja ter Zveza prijateljev mladine in Zveza kulturnih organizacij krške občine so pripravili vrsto kulturnih prireditev za otroke in tudi za odrasle krajane. Prireditve bodo v vseh večjih krajih, še posebej pa tam, kjer so šole. Začenjajo se ta teden in bodo potekale vse do Novega leta. Naj omenimo nekatere.
V soboto, 24. decembra, bo v občini gostovala plesna skupina Pionirskega doma iz Celja, in sicer s predstavo »Intermezzo za klovne.« Ob 14. uri bo skupina nastopila na Senovem, ob 16. uri pa v Krškem. V ponedeljek, 26. decembra, bo v Leskovcu, Podbočju in Krškem koncert Doris Urbančič. V torek ,27. decembra, bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja nastopila domača plesno-glasbena skupina z delom »Luna se predstavi.« Naslednji dan, v torek, 28. decembra, bodo to predstavo videli tudi na Senovem. V torek pa bo prireditev tudi v glasbeni šoli v Krškem, kjer bo Marko Brecelj nastopil z »Javno vajo.« V petek, 33. decembra, bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja koncert za odrasle. Na prireditvi »Nocoj je pa en lep večer« bodo nastopili Leskovški oktet, Miran Kozole, Toni Sotošek, Stanka Macur,
MARIBOR — Na tukajšnji Pedagoški fakulteti bo 6. in 7. januarja prihodnje leto 4. posvetovanje o vzgoji in izobraževanju romskih predšolskih in šolskih otrok. Vsi referati o tej temi bodo prvi dan posvetovanja, najprej pa bo nastopil dr. Rajko Džurič, generalni sekretar svetovne organizacije Romov, ki bo govoril o Romih v svetovni književnosti. Za njim bosta Irena Levičnik in Vladka Škof, predstavnici Zavoda SRS za šolstvo, slednja iz organizacijske enote v Novem mestu, predstavili stanje in problematiko vzgoje in izobraževanja predšolskih in šolskih otrok v Sloveniji, Mladen Tancer s Pedagoške fakultete v Mariboru pa raziskave o vzgojno-izobraževalnem delu z romskimi otroki. O romskih otrocih bodo iz raznih vidikov govorili še dr. Ljubica Marjanovič, Vera Slodnjak in dr. Jože Zdravec, slednji bo osvetlil zdravstveno stanje romskih otrok v Pomurju. Drugi dan bo potekalo delo po skupinah, kjer bodo še posebej analizirali posamezna vprašanja vzgoje in izobraževanja romskih otrok v predšolski in šolski dobi, končalo pa se bo s plenarnim zasedanjem, na katerem bodo sprejeli sklepe in stališča.
Kar zadeva teritorialno pokritost z muzeji, potrjuje predlog za novo muzejsko mrežo v glavnem obstoječe stanje. Tako bo Posavski muzej še naprej ustanova za občine Brežice, Krško in Sevnica, Belokranjski muzej ustanova za občini Črnomelj in Metlika ter Pokrajinski muzej Kočevje (deluje v okviru Kulturnega centra Kočevje) ustanova (samo) za občino Kočevje. Dolenjski muzej pa se v novi muzejski mreži razširja še na dve občini, tako da prerašča v ustanovo za občine Novo mesto, Trebnje, Grosuplje in Ribnica.
I.	ZORAN
ZAGREB—Tuje nedavno izšel že peti zbornik literarnih srečanj delavcev, študentov in učencev Hrvaške, in sicer pod naslovom Ras/-trojstvo. V njem so objavljene pesmi štiriindvajsetih in proza petih avtorjev, ki jih je lani, ko je bilo srečanje v Vinkovcih, izbrala za objavo tričlanska strokovna žirija. Zbornik je tudi tokrat izdal kultur-no-prosvetni zbor oziroma zveza te republike, ki tudi organizira ta tradicionalna srečanja.
V Ras/trojstvu je z dvema pesmima (Ankorr vat in Machu Pic-chu) predstavljena tudi pesnica Jadranka Matič — Zupančič, ki živi v Novem mestu in dela v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Jadranka, ki med drugim vodi komisijo literatov drugih narodov in narodnosti, delujočo v okviru odbora za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, se je udeležila že številnih literarnih srečanj v svoji matični domovini in tudi letošnjega, kije bilo novembra v Gospiču in kjer so med drugim tudi predstavili zbornik Ras/trojstvo. Se prej so zbornik predstavili v Vinkovcih in tudi Jadranka je bila med avtorji, ki so tam nastopili.
Srečanje v Gospiču je bilo že 19. po vrsti. Na razpis je bilo poslanih 144 del, od katerih je strokovna žirija odbrala za javno predstavitev prispevke 24 avtorjev, med temi tudi pesmi Jadranke Matič — Zupančič. Na srečanju sta kot gosta nastopila pesnika Branimir Banič iz Novega mesta iz Jure Drljepan iz Ljubljane, predstavnika literatov drugih narodov in narodnosti v Sloveniji. Zbornik z gospiškega srečanja bo izšel prihodnje leto.
I.	Z.
Katarina Vegelj in drugi. Ves čas bodo v tem in drugih krajih filmske risanke in
druge filmske predstave za mlade obiskovalce.
FILMSKI MARATON
GABRJE — V soboto bo v tukajšnji dvorani filmski maraton, za katerega bodo prodajali vstopnice tega dne ob 19. uri. Ob 20. uri bo na sporedu film Terminator in ob 22.30 Gremlini, ob enih ponoči bodo predvajali Mladega volkodlaka in dve uri pozneje še Newyorške noči. Kdor se bo dolgočasil v odmorih med filmi, si bo lahko ogledal še diapozitive. Žeje se ni bati. Gabrski filmski maraton organizira kinosek-cija pri krajevnem kulturnem društvu.
Tudi Novo mesto dobi bukvarno
Poslovala bo kot oblika dela podružnice Bibliofilskega društva Slovenije
NOVO MESTO — Pred meseci ustanovljeno Bibliofilsko društvo Slovenije bo imelo v nekaj mestih svoje podružnice. Ena od teh podružnic bo v Novem mestu, delovala pa bo v okviru občinske Zveze kulturnih organizacij, kjer bo tudi njen sedež. Novomeško podružnico bi radi ustanovili še v decembru, zato so izvedli že vse priprave.
Glavna naloga bibliofilskega društva in njegovih podružnic je reševanje knjig pred uničenjem. Stanovalci v mestih pa tudi v večjih krajih na podeželju se knjig, ki jih več ne potrebujejo, najčešče znebijo tako, da jih odvržejo v kontejnerje med druge odpadke ali pa vozijo na Di-
nos kot star papir. Med temi knjigami so pogosto ne le take, ki bi jih drugi še kako potrebovali, temveč nemalokrat tudi take, ki bi jih bila vesela ta ali ona knjižnica.
Oblika dela bibliofilskega društva pa so tudi tako imenovane buk-varne. Te delujejo praviloma v krajih, kjer so sedeži podružnic, in to nekajkrat na mesec. V bukvami lastniki nerabljenih Oziroma odvečnih knjig le-te lahko podarijo, prodajo ali pa zamenjajo za druge. To pa so lahko kakršnekoli knjige, samo da so dobro ohranjene, od slikanic za otroke do romanov in ostale literature.
Bukvarno bo takoj po ustanovitvi podružnice bibliofilskega društva dobilo tudi Novo mesto, in sicer ji bodo dali mesto, kot kaže, v Domu kulture na Prešernovem trgu. Upajo, da ne bo brez dela in da bodo Novomeščani prinesli v bukvarno tudi take knjige (s podstrešij svojih domov), da se bo zanje zanimala tudi Študijska knjižnica Mirana jarca.
I.	ZORAN
V letu 1989 naj bi ponovno začela izhajati Samorastniška beseda, vendar ne več kot zgolj literarna revija, kar je sicer bila vrsto let, dokler jo je izdajala občinska kulturna skupnost v Trebnjem, temveč kot pokrajinska oziroma medobčinska publikacija za kulturno in ostalo' ustvarjalnost ter literaturo. Priprave na izid nekoliko zamujajo, vendar so člani glavnega uredniškega odbora Dolenjske založbe iz poročila predstavnika revije zvedeli, daje bil na kulturne skupnosti v dolenjski in posavski regiji že poslan predlog za financiranje dveh številk Samorastniške besede v letu 1989, razmišljajo pa tudi o tem, da bi k sodelovanju povabili in jih pridobili za soizdajateljice tudi kulturne skupnosti v Kočevju, Ribnici, Grosupljem in Litiji. Eno številko Samorastniške besede bi lahko izdali že v prvih mesecih prihodnjega leta, saj je veliko gradiva že zbranega.
I.	ZORAN
LITERARNI VEČER PRESTAVLJEN NA LETO 1989
METLIKA — Za v soboto, 24. decembra, napovedani literarni večer v Ganglovem razstavišču, kjer naj bi nastopilo deset slovenskih pesnikov, odpade iz objektivnih razlogov. Prireditev bo z istimi udeleženci prav tam v letu 1989.
Na ogled etnološka podoba Šentjerneja
Poleg te razstave bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo o arheoloških izkopavanjih v Šentjerneju
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 2. decembra, bodo zvečer v veliki dvorani Dolenjske galerije odprli razstavo Etnološka podoba Šentjerneja, ki jo je pripravila etnologinja Ivica Križ, vodja etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. V spodnji, mali dvorani galerije bodo takoj zatem odprli razstavo o arheoloških izkopavanjih v šentjernejski cerkvi in okoli nje. To razstavo pa je pripravil arheolog Borut Križ iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije tudi vodil arheološka izkopavanja v Šentjerneju. Ob otvoritvenih slovesnostih bo kulturni program, in sicer bo nastopil Šentjernejski oktet.
Razstavi sta nastali kot plod sodelovanja med Dolenjskim muzejem in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, oblikoval pa ju je, kakor tudi domiselna vabila in ostalo gradivo, direktor slednjega, arhitekt Jovo Grobo-všek. Po zimskih počitnicah oziroma v dneh blizu slovenskega kulturnega praznika bodo obe razstavi prepeljali v Šentjernej in ju postavili v kulturni dvorani OŠ Martina Kotarja.
I.	Z.
V SDK na ogled voščilnice
RAZSTAVA V GOSTIŠČU
KOČEVJE — Likovna razstava del Jožeta Cente in Andreja Hermana je te dni v bistroju Saša v Kočevju, ki sta ga spomladi odprla zakonca Pirc. Od otvoritve do danes je bilo tu že več razstav. Bistro Saša je obiskan tudi zaradi dobre hrane.
Male grafike iz zbirke dr.
i gr« Rai
ajka Pavlovca
NOVO MESTO — V razstavišču novomeške SDK (v Kandiji) bodo v ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri odprli razstavo grafičnih voščilnic. Na otvoritvi bo govoril prof. Jaro Dolar, častni predsednik Društva ex libris Slovenije. Voščilnice bodo na ogled do 1. januarja 1989.
Razstava grafičnih voščilnic ne bo predstavitev serijskih čestitk, temveč gre za male grafike, izvirna dela umetnikov. Med drugimi bodo tako predstavljeni Miha Maleš, Božidar Jakac, Leon Koporc in drugi slovenski umetniki, iz tujine pa avtorji iz Avstrije, ČSSR, Poljske, ZSSR, Madžarske, obeh Nemčij, Francije, Belgije in Japonske.
Razstavljeno bo okoli 180 malih grafik iz zbirke prof. dr. Rajka Pavlovca, tajnika Društva ex libris Slovenije. »Vse so novoletne grafitne voščilnice, z umetniške strani pa so to sama vrhunska dela. V društvu bomo veseli in počaščeni, ko bomo Dolenjcem poreds-tavili tudi ekslibrise, upamo pa, da bo to kmalu,« je povedal dr. Pavlovec.
RAZSTAVA »S POTI V JAJCE«
RIBNICA — Ob dnevu JLA so tu prvič v Sloveniji pripravili razstavo »S poti v Jajce«. Na ogled je okoli 200 likovnih zapisov akademskega slikarja Božidarja Jakca s poti slovenske delegacije od Kočevskega Roga na 2. zasedanje Avnoja v Jajce.
Izteka se letošnji utrip Miklove hiše
V galeriji te znane ribniške hiše razstavlja akademski slikar Zdenko Huzjan
RIBNICA — Odkar so v Miklo-vi hiši, ki je kot kulturnozgodovinski spomenik pod družbenim varstvom, uredili galerijo, se razstave v njej kar vrstijo. Načrtovalci skrbno pazijo, da so zanimive in kvalitetne, pa tudi, da obiskovalci lahko spoznajo kar največ likovnih zvrsti. Tako so se letos zvrstile slikarske, grafične, kiparske, fotografske in druge, na katerih so se mogli ljubitelji likovne umetnosti seznaniti tudi z najrazličnejšimi slogi, izrazi in seveda tudi s pestro tematiko, ki priteguje ustvarjalce. Poleg tega je galeriji šlo za to, da omogoči prikaz del raznim rodovom in usmeritvam pripadajočih likovnikov in še posebej, da ponudi kaj zanimivega iz sodobne ustvarjalnosti. Ob tem pa se je nekako že zavezala, da predstavi nekatere zanimivejše ustvarjalce, ki se udeležujejo vsakoletnih likovnih srečanj (kolonij) v Ribnici s širšim izborom njihovih del.
Bogato likovno sezono letošnjega leta zaključuje galerija z razstavo slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana iz Ljubljane, enega naj prodornejših sodobnih slovenskih
Zdenko Huzjan — na njegovi razstavi v Miklovi hiši je več slik z ribniško motiviko.
koloristov in umetnikov, ki na nov način obravnavajo krajino in problematiko v njej. Slikar, kije sicer lendavski rojak in praznuje letos svojo 40-letnico, je v Ribnici še posebej dorodošel. Ker se je udeležil kar nekaj ribniških kolonij oziroma srečanj likovnikov, ga štejejo bolj za svojega zlasti še tisti ljubitelji likovne umetnosti in obiskovalci razstav, s katerimi je Huzjan v času kolonij tovariševal. Ne nazadnje pa se jim je ta umetnik prikupil z netradicio-nalističnim obravnavanjem in upodabljanjem motivike v Ribniški dolini. Razstavo Huzjanovih slik so odprli prejšnji teden in bo na ogled vse do 5. januarja v novem letu, v tem času pa bo galerija v Miklovi hiši odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Obiskovalci bodo na razstavi lahko videli prenekatero sliko, ki jo je avtorju navdahnilo bivanje v Ribniški dolini.
I.	ZORAN
PREDNOVOLETNI KONCERT POSTOJNSKIH GODBENIKOV
STRAŽA — Minulo soboto so bili tu v gosteh godbeniki in pevci iz Postojne. Oboji so zvečer pod vodstvom kapelnika Leandra Pegana in zborovodkinje Nede Nanut izvedli prednovoletni koncert. Obiskovalci so med drugim lahko prisluhnili skladbi Bojana Adamiča »Božični koktajl s postojnskimi godbeniki«. To je bila krstna izvedba dela, ki jo je avtor posvetil godbenikom iz Postojne, napisal pa letos.
KONCERT V KRŠKEM
KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja bojutri, v petek, 23. decembra, ob 19. uri koncert Slovenske narodne pesmi za trobento instrumental. Nastopili bodo: (Franc Korbar trobentač), Magda Koren (vokal). Srečo Mihelčič (klaviature) in Janez Škof, dramski igralec.
pisma
in odmevi
NOVOLETNA
OBDARITEV STAROSTNIKOV
Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija-Grm je s pomočjo družbenopolitičnih organizacij KS, članarine RK, prispevkov socialnega skrbstva in društva upokojencev pripravila novoletno obdaritev za starostnike nad 70 let. Člani IO KO RK so obiskali in skromno obdarili 17 starostnikov naše krajevne skupnosti, ki živijo v domu starejših občanov. Zbrane udeležence je pozdravila in jim v imenu KO RK čestitala za novo leto predsednica IO Anki-ca Avguštin. Čas je minil v prijetnem pogovoru. Ob odhodu smo jim vsi še enkrat zaželeli veliko zdravja in dobrega počutja.
IO KO RK Kandija, Grm
IZ KS OSILNICA
MESNICA IN DRUGO — V Osilnici bodo prihodnje leto med drugim uredili nove prostore za mesnico, nove priključke na čistilno napravo, dve kadrovski stanovanji (na Selih) pa tudi skladiščne prostore za Trgopromct, KGP in Tekstilano. Pokazalo se je tudi, da bo treba za Osilnico, ki spominja na eno samo veliko gradbišče, sprejeti tudi urbanistični red.
CESTA PRIHODNJE LETO — Po najnovejših podatkih bo cestni odsek od Kužlja do Mirtovičev v dolžini 6 km širok kar 6 m, in ne le 5,5 m, kot je bilo prvotno predvideno. Dela se bodo začela že prihodnje leto. Cesto bo v makadamski izvedbi Zgradila JLA, ostalo (mostove, škarpc, propuste itd.) bo uredilo cestno podjetje, marsikaj pa bo postorjenega tudi s prostovoljnim delom krajanov.
NEZAKONITE OGRAJE
RIBNICA — Na eni izmed letošnjih sej občinske skupščine Ribnica je delegat KS Ribnica opozoril, da danes že vsak gradi po svoje. Proti takim graditeljem in gradnjam nihče ne ukrepa, čeprav so črne gradnje prijavljene in si jih ogleda celo inšpekcija. Predsednik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun Anton Sobar je na to odgovoril, da se take stvari res dogajajo že vrsto let. Mnogi so zgradili ograje kar na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja. Občinski upravni organ takih gradenj ne zavira, zahteva pa naknadno potrebno dokumentacijo. »Če bi hoteli dosledno izvajati zakon, bi morali podreti pol ograj v Ribnici,« je zatrdil predsednik Šobar.
A.	B.
SPET ČEBELICA
RIBNICA — V hudih časih so sin-ikalne organizacije ustana vljale »Čebe-co«, se pravi nekakšno svojo hranilni-
0 in posojilnico, v kateri so dobivali od ugodnimi pogoji posojilo člani Čebelice«. Potem je standard naraščal
1 »Čebelice« so izginile. Zdaj pa so časi pet resni, standard je spet na psu, kar ajbolj potrjuje dejstvo, da pripravljajo stanovitev »čebelice« celo v osnovni irganizaciji sindikata delavcev občin-ke skupščine Ribnica.
P-c
Naj bomo poslej Suhokrajinci še bolj na robu?
Po veterinarja kar 40 kilometrov daleč
Zaskrbelo me je, ko sem pred nekaj tedni v Dolenjskem listu prebral članek Franca Brulca, veterinarja iz Žužemberka. Kot kmeta iz Suhe krajine me skrbi, kakšna bo po novem letu usoda živinoreje v Suhi krajini?
Iz članka je razumeti, da niti veterinarski zavod niti občina nimata denarja, da bi v Žužemberku uredili veterinarsko ambulanto. Območje, ki ga pokriva, je tako veliko in razmetano, da ga v osmih urah komaj obvoziš, kaj šele, če moraš posredovati pri zdravljenju živali. Zato ni čudno, če ima veterinar Brulec zelo oteženo delo. Večji del Suhe krajine niti ni dosegljiv s telefonom, da bi lahko poklical na pomoč veterinarja iz Novega mesta. Če pa moraš na telefon denimo iz Žvirč ali Brezove rebri, ki sta na skrajnih točkah terena, lahko žival že pogine ali pa je zdravljenje mnogo dražje.
Živim v majhni suhokranjinski vasici z željo, da bi kar največ hrane pridelali doma in v že tako opus-tošeni Suhi krajini zadržali še kakšnega mladega človeka. Sprašujem se, kdo je v naši občini oziroma dolenjski regiji odgovoren za usodo suhokranjskega kmeta in živinoreje v Suhi krajini. Mar naj bomo poslej Suhokranjci še bolj na robu normalnega življenja?
FRANC MOLEK Veliko Lipje 9 ŽUŽEMBERK
Olesenel spomin na dediščino
Odprto pismo 13 krajanov Mokronoga svetu krajevne skupnosti Mokronog
Pišemo vam, da bi naše vprašanje naravne in kulturne dediščine postalo skupno vprašanje naše krajevne skupnosti. V Orisu nekaterih objektov naravne in kulturne dediščine na območju občine Trebnje, ki gaje pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v januarju 1987 za oblikovanje turistične ponudbe občine Trebnje, so razvaline gradu nad naseljem Mokronog predstavljene kot umetnostna in zgodovinska dediščina, status kulturne dediščine pa ima tudi historično jedro trškega naselja Mokronog.
Pred 20 leti je Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana napravil pregled kulturnih spomenikov v občini Trebnje po spomeniški evidenci do decembra 1968 vpisanih v register kulturnih spomenikov; v njem najdeta posebno mesto kot kulturna spomenika tudi urbanistični kompleks trškega naselja s pričevalnimi kvalitetami in grajske razvaline nad trgom. Vendar ne kaže spregledati, da do temeljitejšega interdisciplinarnega vrednotenja, dokumentiranja pa sistematičnega raziskovalnega dela do danes še ni prišlo.
Vse, kar je, celo tisto, kar nima imena, zaznamuje čas, pušča za sabo zarezo in sled. Resje Mokronog danes ostarel samotni jezdec, toda relief bledikavega obraza daje videti imenitnost njegove poti, pa naj gre za nekaj zob srednjeveškega gradu sredi trga ali ja Jelo-vškovo poslikavo prezbiterija Žalostne matere božje in impozantno arhitekturo Postlovih Svetih stopnic na Žalostni gori ali za Langusovo oltarno sliko sv. Tilna v župni cerkvi in obrambni turn itd. Mokronogu je v novejši zgodovini olesenel spomin na svojo tisočletno dediščino; tako se tistemu daljnemu ne čudimo zaradi njegove čudovitosti, ampak zaradi njegove tujosti. Ni jalovo seme, ki ga trosi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mes-
to, neplodna je zemlja, na katero to seme pada.
V osnutku Dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 je občina T rebnje opredeljena kot območje z zelo velikim številom različnih spomenikov kulturne dediščine in Mokronog kot pomembnejši spomenik kulturne dediščine. Tako je sodil o nas Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine SR Slovenije leta 1984. Taisti zavod štiri leta kasneje označi v Zasnovi varstva kulturne dediščine Mokronog
• Zato zahtevamo, da svet krajevne skupnosti Mokronog poskrbi za javni prikaz in oceno stanja naravne in kulturne dediščine ter pogojev in možnosti njenega razvoja in za javno predstavitev strokovne ocene kulturne, znanstvene, zgodovinske in estetske vrednosti naravne in kulturne dediščine z navedbo elementov, vsebine in značilnosti, ki naj se varujejo.
kot arheološki, Dolenje Laknice št. 5 kot etnološki in kostnico v Gorenjem Mokronogu kot umetnostni in arhitekturni spomenik.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ima v programu akcij za obdobje 1986—1990 opredeljeno tudi statično sanacijo in prezentacijo obrambnega stolpa v Mokronogu, začenši z letom 1988 pa do konca tega srednjeročnega obdobja, pri čemer naj bi letos izdelal posnetek stanja in nakupil les za popravilo ostrešja in bobrovec za kritino. Kulturna skupnost Slovenije namenja v svojem programu za leto 1988 za ta del akcije zavoda
2.800.000	din, vendar le, če jo financira vsaj z enakim deležem občina Trebnje.
Zakaj je »na črno« prepovedano
Veterinarsko-sanitarna razlaga vzrokov za prepoved »črnih zakonov«
Klanje govedi, izvzemši teleta v objektih kmečkega turizma, in klanje kopitarjev vseh starosti je že vrsto let dovoljeno samo v klavnicah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, tudi če je meso namenjeno za domačo uporabo ali za živalsko hrano. Kljub temu se v jesenskih in zimskih mesecih zakolje veliko govedi na domu, čemur pravimo »črni zakol«. Zakaj so taki zakoli prepovedani in nevarni za zdravje ljudi in živali?
Pravilnik o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora določa postopek z živalmi pred in med zakolom ter ocenitev mesa, kar opravi strokovno usposobljena oseba — diplomirani veterinar. Klati je dovoljeno samo zdrave živali, oziroma le tiste bolne živali, katerih bolezen ne more vplivati na kvaliteto ali zdravstveno neoporečnost mesa. Veliko bolezni je skritih in jih je mogoče opaziti samo pri natančnem pregledu živali oziroma šele pri raztelesbi in pregledu notranjih organov. Mnoge bolezni se z mesom ali s stikom z bolno živaljo prenašajo na ljudi. Zato je nujno, daje v proces klanja vključena veterinarska služba, kije edina strokovno usposobljena oceniti, ali je žival sposobna za zakol, oziroma za kakšne namene se sme uporabiti meso zaklane živali. Kot smo že prej ocenili, so nakatere bolezni skrite in se pri ugotavljanju le-teh veterinarji poslužujejo
Sam bom ponu
V Metliki se pospešeno pripravljamo za novo zvrst gospodarjenja. Tradicionalno plansko gospodarjenje bo zamenjalo njegovo veličanstvo »tržno gospodarstvo«, kar sicer za nas ni novost, saj so vpretek-losti že mnogi Metličani tržno gospodarili, žal brezuspešno.
Če se bo torej izoblikovalo načelo o oceni, ki je določena od odnosa med ponudbo in povpraševanjem, pa se ponujajo številna vprašanja, ki sijih t’ svoji bedasti betici ne znam razložiti. Kakšna bo na primer usoda tistih, ki na trgu ne sodelujejo niti s ponudbo niti s povpraševanjem? In teh ustanov imamo kar nekaj. In kaj s tistimi, ki sicer že nekaj časa veliko ponujajo, a za njihovo ponudbo skoraj ni povpraševanja? Družbeno politične organizacije na primer. Za partijo ni problema Ta bo tako ali tako sestopila. Kam? Mislim, da tega sicer še ne ve, a na slabše prav gotovo ne. Sestopila pa bo, saj to sama pravi, in res ni razloga, da ji ne verjamemo.
Če hočem sodelo vati na trgu, moram nekaj ponuditi. Jaz, na primer, ponujam meglo. V planskem gospodarjenju je bilo po megli veliko povpraševanje, saj je bilo nekako treba opravičiti izgube železnic, JA T-a in avtobusnih ter drugih prevozniških podjetij. Megleni strokovnjaki so bili izredno cenjeni. A v
tržnem gospodarjenju je trgovcem z meglo odklenkalo in prav tako nji-ho vim skladiščnikom, saj je tržišče s tem artiklom zasičeno. Nujno in tržno upravičeno bo prestrukturirati to gospodarsko panogo. Vendar pa se nam paralelno z blagovnim gospodarstvom obeta tudi trg delovne sile. Kjer pa je trg, so tudi trgovci. Žal imamo v Metliki zaenkrat le enega trgovca z delovno silo, tajnika sisa za zaposlovanje. To pa za delovanje tržnega mehanizma ni dobro, saj lahko le-ta kol edini ponudnik prosto izoblikuje ceno in ima tako rekoč monopol na delovno silo. Nujno bi bilo, da mu najdemo konkurenco, kar bi vsekakor motiviralo obe strani, da izboljšata in popestrita ponudbo na trgu.
Po novem volilec na volitvah ne bo več obkrožal planskega kandidata. Verjetno bo izbiral med mnogimi tržnimi kandidati in v rokah bo imel katalog s karakteristikami in navodili za delovanje pri posameznem predmetu ponudbe. In ko bo izbral ustreznega kandidata, katerega rok trajanja bo določen na embalaži, ga bo lahko uporabjal v tem času po lastnih željah, ne pa, kot se je dogajalo s planskimi kandidati, ki so pravzaprav upravljali s svojimi vo-lilcL Do takrat pa lahko noč.
MATJAŽ RUS
laboratorijskih preiskav, zato je težko verjeti, da bi rejec sam ali še tako dober mesar ugotovil bolezen, ki se lahko z mesom prenese na ljudi in povzroča huda bolezenska stanja ali masovne zastrupitve. Tako je lepo odrezan kos mesa, kupljen po ugodni ceni, lahko vir marsikatere bolezni iz naslednjih vzrokov:
žival je bila zaklana in razkosana v neprimernem prostoru. Meso je bilo položeno na nečiste površine, kjer se lahko okuži z najrazličnejšimi klicami, posebno povzročitelji črevesnih obolenj. Prostori in delovne površine v klavnici se sproti čistijo in razkužujejo. Prav tako se uporabljajo za izkoževanje in obdelavo drobovja drugi noži kot za obdelavo mesa. Noži se po uporabi sterilizirajo.
— Oseba, kije meso obdelovala, ni higiensko oblečena ali pa je celo sama izločevalec škodljivih klic. Mesarji v klavnicah in mesnicah pa so dvakrat letno zdravniško pregledani.
— Žival, kije zaklana, je bila bolna. Bolezenske klice ali razvojne stopnje parazitov se z mesom prenašajo na človeka in povzročajo najrazličnejše bolezni.
NAJBOLJE GRE PROSTITUTKAM
KOČEVJE — »Kdor kaj zna, gre v tujino. Plače strokovnjakov pri nas znašajo, preračunano v DEM (nemške marke), okoli 500 mark, medtem ko delavci v Nemčiji zaslužijo po 1.500 do
2.000	DEM. Žnanje pri nas nima cene, saj največ zaslužijo naši nogometaši in prostitutke, je ugotovil en izmed raz-pravljalcev na zadnji seji občinskega izvršnega sveta v Kočevju. Na tej seji so vnovič ugotavljali, da je kočevsko gospodarstvo v velikih težavah, ker mu močno primanjkuje strokovnjakov. Teh pa ni, ker so slabo plačani. Težave Itasa so v veliki meri posledica dejstva, da celo delavski svet zagovarja uravnilovko in s tem neustrezno nagrajevanje strokovnjakov. Podobno je tudi v dugih podjetjih. Nekdo je pravilno ugotovil, da smo v povojnem obdobju delavce vzgajali tako. da so izobraženci sovražniki socializma, in to se zdaj obrestuje.
Našteli bomo le nekatere najnevarnejše povzročitelje: Salmoneloza je razširjena črevesna bolezen ljudi in živali.
Povzročitelji bolezni, salmonele, žive v živalskem telesu in se z mesom ali kontaktom z bolno živaljo prenašajo skozi usta v človeška prebavila, kjer se razmnožujejo in povzročajo driske. Podobna bolezenska znamenja povzročajo še nekatere bakterije, ki se prenašajo z mesom, kot so escherichia coli, stafikoloki, klostridiji. Z mesom se prenašajo še hujše bolezni, ki so lahko celo smrtne, na primer: antraks, bruceloza, tuberkuloza in povzročitelji različnih vročinskih stanj, podobnih gripi. Meso je lahko vir nekaterih zajcdalskih bolezni: cistice-rkoze ali ikravosti, povzročitelja človeške trakulje, ehinokokoze ali mehur-javosti — razvojne oblike pasje trakulje, trihineloze, ki se naseli v človeško telo in povzroča bolečine ter vročino.
Iz naštetega vidimo, da nam lahko prinaša okusen zrezek poleg ugodnega občutka sitosti še mnoge nevarnosti za naše zdravje. Zato kupujmo meso v mesnicah, kajti veterinarski žig'na mesu je jamstvo, da meso ni škodljivo zdravju ali celo življenju.
Veterinarska inšpekcijska služba Novo mesto VIDA ČADONIČ, dipl. vet.
MODER ODGOVOR
KOČEVJE — Pismo predsedstva OK ZSM Kočevje Melaminu Kočevje (v skrajšani obliki): »Prosimo, da omogočite vašemu delavcu D. B. udeležbo na sestanskih Centra za preživljanja prostega časa, ker je zadolžen za predvajanje filmov v mladinskem klubu Škorc. Sestanki so na 14 dni ob 18. uri.« (Pripomba: D. B. dela redno popoldne.)
Odgovor Melamina: »Menimo, da ste se obrnili na napačen naslov, saj ne razpolagamo s prostim časom naših delavcev.« Za direktorja: podpis nečitljiv.
P-c
Tekmovali mladi logiki
Šele zdaj znani rezultati oktobrskega tekmovanja
LJUBLJANA — Končno so znani rezultati s 3. republiškega tekmovanja iz logike za osnovnošolce in srednješolce, kije bilo oktobra v Ljubljani. Udeležilo se gaje približno dva tisoč tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v pet težavnostnih skupin, v vsaki skupini pa se jih je do uvrstitve prebilo le trideset. Z našega območja so se v skupini 7. razredov OS uvrstili: Barbara Guštin in Katja Vernig (obe iz Novega mesta) na 5. do 10. mesto, Petra Fuks iz Brežic na 16. do 17. mesto in David Drmaž iz Kostanjevice na 25. do 27. mesto. V skupini osmih razredov so se uvrstili Alojz Novak (Novo mesto) na 4. mesto, Aleksandra Eremič iz Brežic na 14.—-15. mesto, Bojan Gornik iz Metlike na
Ker je občinska kulturna skupnost Trebnje v svojem programu za letošnje leto za izdelavo posnetka in nakup materiala namenila enaka sredstva, se je zavodu odprla možnost, da planirano akcijo v resnici izpelje. Dogovorjenih
5.600.000	din res ni veliko, toda toliko je bilo tudi pred 200-odstotno inflacijo, tedaj torej 4-krat več. In za leto 1989 namenja pod enakimi pogoji republiška kulturna skupnost po osnutku programa za mokronoško utrdbeno arhitekturo 32.000.000 din. In tako naprej do leta 1990.
Radi bi vas spomnili na leto 1966, ko je krajevna skupnost Mokronog obvestila Žavod za spomeniško varstvo Ljubljana, da t. i. Strelov turn, obrambni stolp in sestavni del trških utrdb, znan še z Valvazorjeve upodobitve trga, propada. Tedaj je zavod imetnika opozoril, daje dolžan spomenik redno vzdrževati, skupščina občine Trebnje pa je obljubila ustrezne olajšave. Od tedaj je minilo 22 let,
Prav v ničemer ni opravičljivo in z nobeno etično in pravno normo dovoljeno poseganje v integriteto in digniteto Mokronoga, ki je to tudi tedaj, ko se v krajevni skupnosti ne »določijo usmeritve za razvoj in ukrepi za varovanje kulturne krajine, narodnostnih značilnosti v prostoru ter drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja« (13. člen zakona o urejanju prostora), če nosilci planiranja ne predvidijo »predlogov rešitev, ukrepov, varstvenih režimov in razvojnih usmeritev za varstvo naravne in kulturne dediščine z oceno učinkov in potrebnih sredstev« (iz pojasnila 13. člena omenjenega zakona). Pasivnost Mokronoga je omejena na zaplankano opazovanje, kako kamen za kamnom propadajo sadovi naših dedov, pri marsikom pa to opazovanje spremlja želja, da bi čim-prej prišlo do njihovega izbrisa iz prostora, čeprav je »varstvo naravne in kulturne dediščine skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti«. (4. člen zakona o naravni in kulturni dediščini).
MARKO KAPUS, predsednik Turističnega društva Mokronog, in še 12 krajanov
KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA
NOVO MESTO — Izvršni odbor društva prijateljev mladine Šmihel-Regerča vas se zahvaljuje vsem, ki so s pravočasno poravnavo članarine in s prostovoljnimi prispevki omogočilj, da so si otroci iz krajevnih skupnosti Šmihel in Regerča vas v soboto, 10. decembra, ogledali lutkovno predstavo v Ljubljani.
VOŠČILO IZ DALJNJEGA STORDA
S prijateljskega mesta Stord na Norveškem, katerega predstavniki so se letos poleti prvič pobliže seznanili z Novim mestom, je te dni prispela naslednja voščilnica:
Draga
predsednik skupščine občine Franc Šali in
predsednik izvršnega sveta Ivo Longar,
dragi prebivalci Novega mesta!
Pri nas je večidel dneva temno. Mrzli vetrovi s severa pihajo čez naše domačije in nam prinašajo sneg in mraz.
V tem letnem času je lepo obujati spomine na toplino ob našem prijateljskem obisku pri vas zadnje poletje.
Želimo vam vesele božične praznike in mirno novo leto.
Prejmite najlepše pozdrave od nas vseh v občini Stord. Župan Werncr Hagerup, podžupan K&re Angeltveit
Še: Bohorske cene razjarile šefa inšpekcij
Je šlo res za nerazumno pretiravanje?
Iz zapisa J. Simčiča Bohorske cene so razjarile šefa inšpekcij (DL št. 40 z dne 6. oktobra 1988) veje smešenje že iz samega naslova, omalovažujoči odnos do kmečkega turizma se pojavlja še na več mestih. Razčistimo že na začetku: kmečki turizem je posebna oblika turistične ponudbe, kije iskana med vse več gosti. Ljudje si želijo stran od stehnizi-ranega sveta, ven iz mesta na deželo. Iščejo pristno domačnost, v našem primeru tudi planinsko okolje in domačo hrano. Več o slednji kasneje. Zakaj mahate v članku s službo »šefa« oziroma načelnika inšpekcije v Krškem Miroslava Mikelna? Gost je za nas gost, nimamo drugačnih cen glede na osebo, temveč smo se prisiljeni ravnati po dejanskih stroških in našem delu.
Vsi tarnamo zaradi strašne inflacije v državi in tržnih nesorazmerjih. Kolikor je stala zabava letos maja, ni enako v septembru. Ko so bili Mikelnovi pri nas maja, je stal kilogram govedine 4.500 din, za svatbeno zabavo pa že 13.200 din. Zanimivo je, da tov. Mikeln pri naročilu uslug pri nas sploh ni vprašal za dokončno ceno. Mama je izrecno opozorila, da bo dražje kot zadnjič, na kar je tovariš Mikeln odvrnil, češ saj je vse dražje za 100 odst.
Zgolj primerjava cen gostinskih uslug na osebo v različnih lokalih zamegljuje. Zanimivo je, da se v članku navedene cene za hotel in restavracijo tudi razlikujejo, kjer je slednja višja. Primerjava med podobnimi objekti, kot je naš, je pokazala ceno ne le 42.000 din na osebo, temveč tudi krepko nad 50.000 din (razgovor z RGP — odborom za pospeševanje kmetijstva). Pri tem ponekod strežejo porcije, pri nas je bila izbira, vsakdo je lahko vzel, kolikor je želel. V očitanem primeru smo najprej postregli z viljamovko. Za 15. uro je bilo napovedano kosilo za 32 ljudi. Najprej smo prinesli obložene kruhke. Sledila je goveja juha z domačimi rezanci, govedina, goveji jezik v omaki, pražen krompir, za prilogo grah, zelena solata, hren, kava in sirova potica. Za večerjo je bilo: svinjska pečenka, pečene kure, pohani piščanci, mlinci, riž, razen zelene solate še rdeča pesa in zeleni fižol. Na kraju smo prinesli orehovo potico, kavo in sladoled s smetano. Po polnoči smo postregli z obaro iz svinjskih nogic. Zasedene so bile vse tri sobe. Jedilnik na družinskem prazniku v mesecu maju in na svatbi v septembru nista bila enaka.
Gostje so bili doslej z našo postrežbo, uslugami in ceno vedno zadovoljni. Nekateri so nam to sproti povedali, nam pisali ali se kratkomalo vračajo. Po tej objavi v Dolenjskem listu je marsikdo odkrito dejal, da smo neupravičeno oblateni.
Tovariš Mikeln po zadnjem slavju ni poravnal celotnega računa. Voljni smo bili počakati. Zatem je poslal nekaj denarja po precej časa po tretji osebi. K nam ni več prišel, čeprav je prej prihajal. Sledila je objava v časopisu. Resnici na ljubo, še vedno nam dolguje 300.000 din. Menimo, da smo pošteno opravili svoje delo. Bralec, kije bral obe plati, si lahko ustvari sodbo.
DUŠAN PERKO Dobrava 46
RESNI RIBIČI
KOČEVJE — Spet se je izkazalo, da sodijo ribiči med najbolj resne organizacije v občini, republiki in zvezi. Edino oni resno jemljejo zahteve tako Zveze komunistov kot raznih mitingov, naj nesposobni odstopijo oziroma da je treba nesposobne odpoklicati. Tako so v Kočevju na občnem zboru ribiške družine—sekcija Rinža, kije bil v nedeljo. razrešili dva nedelavna člana vodstva družine, tretji pa je odstopil sam, ker se ne strinja s takim (ne)delom vodstva družine.	P-c
19.—22. mesto in Dušan Zgonc iz Novega mesta na 23.—27. mesto. Med 1. letniki srednjih šol sta se uvrstila Roland Ulčnik na 11.—15. mesto in Mitja Baša na 22.-28. mesto (oba iz Novega mesta).
Med drugimi letniki so se uvrstili: Sašo Blažič na 8.—11. mesto in Marko Paklišič na 18.—21. mesto (oba iz Črnomlja) ter Igor Štih iz Novega mesta na 30. mesto. V skupini tretjih letnikov so se uvrstili: Marko Skala na 6. mesto, Matjaž Pavlišič na 13.—15. mesto in Daniela Kure na 22.—25. mesto (vsi iz Črnomlja). Na 22. do 25. mesto v tej skupini seje uvrstil tudi Milan Krkovič iz Kočevja. Logično razmišljajoče mladine nam torej ne manjka.
Nace Zupančič — 90-letnik
Nace seje rodil 6. oktobra 1898 v vasi Rožni Vrh pri Trebnjem na majhni kmetiji. V družini se mu je rodilo 5 otrok, ki so si vsi blizu rojstne hiše uredili družine in dom.
Nace ve veliko povedati o mladostnih letih, kako je bilo včasih vse bolj domače, zbiranje fantov na vasi, petje, vriskanje, ličkanje koruze,
pripovedovanje raznih šal, kar jim je bilo v razvedrilo.
Grenke spomine obuja na čas vojne vihre, ko so mu Italiani požgali zidanico, mu pobrali vso živino, pa vendar je bil srečen, daje lahko vsaj on ostal doma pri svoji družini.
Za denarje bilo v takratnih časih zelo težko. Kakšen dinar je bil od prodanih jajčk, kakšnega prašiča, potrebno je bilo delo pri kmetih, da so imeli za kruh. Za obleko in čevlje je bilo že premalo.
Nace pravi: »Res sem že star, vendar sem srečen, da sem zdrav, saj pri svojih letih opravlja vrsto kmečkih del: kosi, seka drva, opravlja delo v hlevu, kar mu je v naj večje veselje. Ko sem ga vprašala, kakšne bolezni je v življenju pretrpel, je rekel: »Imel sem sklepno revmo, zvilo mi je prste, ter bolečine v rami. Takrat sem se pozdravil le z domačimi zdravili. Ampak v bolnici nisem ležal niti en dan.
Želimo mu še veliko zdravih in zadovoljnih let.
R. MAJER
od četrtka	do	četrtka	•	od četrtka do četrtka•
Avstrijci protestirajo, Posavci pa nič
Projektni svet, ki je odgovoren za spremljanje izvajanja sporazuma o financiranju in izvajanju predhodnih del za odlagališče radioaktivnih odpadkov nizke in srednje radioaktivnosti, ki so ga podpisali slovensko in hrvaško elektrogospodarstvo ter Nuklearna elektrarna Krško, je sprejel časovni plan, v skladu s katerim potekajo vsa dela za zagotovitev odlagališč.
Pripravljalna dela so se začela že pred formalnim podpisom sporazuma. Tako je bila v letu 1986 na osnovi že obstoječih podatkov opravljena prostorsko geološka inventarizacija ozemlja Slovenije. Pri tem delu so sodelovali Geološki zavod Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in Biotehniška fakulteta v Ljubljani ter skupina za oceno posegov v okolje (SEPO) pri Inštitutu Jožefa Stefana. Najprej je bilo identificiranih več kot 320 geološko ustreznih območij z uporabo lito loških, hidrogeoloških in seizmotektonskih kriterijev. Z uporabo dodatnih geoloških kriterijev se je število območij zmanjšalo na 131, ki so jih nato združili v skupine in z dodatnimi prostorskimi kriteriji njihovo število še zmanjšali.
Doslej so bili za izločanje neprimernih območij uporabljeni le nekateri od tehničnih kriterijev. SEPO pa je tik pred koncem izdelave celovite metode in kriterijev za izbiro lokacije. Vsi kriteriji, kijih delijo na varnostne, prostorske, krierije izvedljivosti in družbenopolitične, bodo uporabljeni na vseh 131 območjih, in ne le na 39, kakor je bilo sprva predvideno. S tem bo stekel proces izbora lokacij, ki bi upošteval kompletne kriterije, torej še ni bil izveden. Zaradi predhodnih »kabinetnih raziskav, ki so bile potrebne za raz voj metode za izbiranje lokacij, so sicer bile za nekatera območja opra vljene podrobnejše raziskave, kar pa ne bo prejudiciralo procesa izbora lokacij po metodi in kriterijih, ki jih izdeluje SEPO.
• Takole skušajo na republiki potolažiti Sevničane, ki so se ob informacijah, da je v njihovi občini, konkretno v vasi Drožanje, tudi predvidena ena izmed možnih lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, precej razburili in brž v zboru občin republiške skupščine postavili delegatsko vprašanjeSevničane je zanimalo, kdo je izdelal širši in ožji izbor možnih lokacij za omenjene odpadke, pa tudi, kako bo potekal postopek za izbor lokacij tega odlagališča. Na slednje vprašanje ustrezne službe republiškega izvršnega sveta ne povedo skoraj nič novega, ampak odgovarjajo v ezopskem jeziku.
Pravijo, da je postopek za izbor lokacije odlagališča rezultat interdisciplinarnega dela domačih in tujih organizacij. Metoda s kriteriji za izbor bo omogočila izbiranje lokacije s postopkom izločanja. V začetnih fazah so bili uporabljeni za izločanje kriteriji, za katere so bili podatki že zbrani, in šele v kasnejših fazah, ko bo število območij že močno skrčeno, bo treba pri uporabi kriterijev dopolnjevati in preverjati podatke z raziska vami na terenu. S tem načinom bi na koncu ostalo le nekaj lokacij.
Spodbudno je vsaj, da se na republiki dobro zavedajo, kako zelo pomembno je o vsej zadevi obveščanje javnosti in njeno aktivno sodelovanje. Delegati v slovenski skupščini
so sicer že sodelovali pri spreminjanju in dopolnitvi planskih listin Slovenije, še bolj nujno pa bo obveščanje družbenopolitične skupnosti in občanov pri nadaljnjem postopku. Brez oziroma mimo ljudi pač ne bo moč sprejeti planske odločitve in na njihovi podlagi izdelati prostorsko izvedbene akte. Pa tudi pri izdaji lokacijskega dovoljenja, ki ga sicer izda za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ, se utegne hudo zaplesti, ako ne bodo upoštevali ludi, ki naj bi sprejeli nikjer zaželjen in nevaren tujek v svoje okolje. Drožanjčani so, potem ko so zvedeli, in sejim lahko »pretihotapijo« atomski odpadki, postali zelo pozorni na sleherno postopanje tujih obrazov okoli svoje vasi in niso pripravljeni križemrok opazovati, če bi kdo šaril in vrtal po njihovih hribih. Res je, tudi radioaktivne odpadke je treba nekje shraniti, toda nihče noče, da bi bil on žrtev tudi ne dovolj premišljene enrgetske politike. Zakaj pa niso o tem, kam z odpadki, razmišljali že tedaj, predno so se sploh lotili gradnje našega jedrskega prvenca v Krškem? Zakaj ne bi radioaktivnih odpadkov »bratsko« razdelili s Hrvaško, kije tudi pomagala graditi krško nuklearko in dobi iz nje polovico proizvedene električne energije?
Naposled pa se Sevničani počutijo sila nelagodno, ker so ostali osamljeni pri prizadevanjih, da bi Posavci skupaj in enotno zastavili omenjeno delegatsko vprašanje na republiški ravni. Je Brežičanom in Krčanom bolj malo mar, kaj se dogaja na sosednjem dvorišču? Če A vstrijci v zadnjem času spet zahtevajo zaprtje naše elektrarne v Krškem, je posavsko nesodelovanje v tem primeru toliko bolj čudno.
P. PERC
Pomisleki ob poročilu, ki je sicer majhna zmaga
Problemi varovanja življenjskega okolja so že zdavnaj prestopili vse občinske in državne meje. Okolje pa tudi ni več v pristojnosti tega ali onega foruma, znanstvene institucije ali celo samo delovne organizacije. Kako ohraniti okolje za kolikor toliko zdravo življenje in bivanje, je naša skupna naloga.
S tega vidika je treba vsekakor pozdraviti gesto krškega občinskega izvršnega sveta, ki je poročilo o stanju ekološke ogroženosti v krški občini dal v obravnavo delegatom občinske skupščine in hkrati poskrbel, da bo o tem poročilu potekala kar se le da široka javna razprava. To pa je tudi majhna zmaga sveta za varovanje okolja pri občinski konferenci SZDL, ki je tak predlog posredoval izvršnemu svetu.
Najprej je bilo zamišljeno, da bi se javna razprava o poročilu začela že decembra in trajala samo do konca leta, potem pa je očitno prevladalo zrelejše gledanje na stvari, tako da bo razprava potekala šele januarja. Trajala bo mesec dni ali več, odvisno od tega, kako bo stekla organizacija, ki jo sedaj vodi akcijski odbor za javno razpravo, na čelu katerega je Peter Zigante, predsednik sveta za varstvo okolja in hkrati tudi sestavljalec poročila o ekološki ogroženosti.
Do tod je vse lepo in prav, saj bo prav sestavljalec poročila lahko odgovoril na vsa vprašanja, ki jih bodo občani postavljali v javni razpravi. Teh vprašanj pa zagotovo ne bo manjkalo, ker so že delegati na seji skupščine opozorili na nekaj slabosti v poročilu. Glavni očitek je predvsem ta, da sestavni del poročila niso tudi tiste naloge, ki jih je skupščina sprejela v zvezi z JE Krško, ko je lani obravnavala poročilo o njenem delovanju. V poročilu manjkajo tudi podatki o tem, kaj je bilo narejenega za varstvo okolja po letu 1979, 1984, ko je skupščina tudi obravnavala iste probleme in so bilo tudi tedaj sprejete določene naloge, pa o tem v poročilu ni ne duha ne sluha. Te priporne so v razpravi na skupščini prispevali delegati zbora krajevnih skupnosti, ki že tako in tako velikokrat govore o tem na svojih sejah. Precej pripomb so imeli tudi delegati zbora združenega dela.
• Kritičen je bil celo delegat TCP Djuro Salaj, kije menil, daje bilo v tovarni že veliko vloženega v izboljševanje tehnologije in s tem v okolje, a še vedno premalo, ker je krška papirnica še vedno med najhujšimi onesnaževalkami okolja v občini. Pa tudi druge delovne organizacije niso nedolžne, so menili, saj ozračje onesnažuje tudi TE Brestanica, prašičja farma v Pristavi pa je po njihovem mnenju prava ekološka bomba. Ob vsem tem
pa so inšpekcijske službe domala nemočne, v občini še vedno ni alarmnega sistema, ki bi opozarjal na prekomerno ekološko ogroženost, vprašanje pa je tudi, kaj je naredil krški zdravstveni dom glede ugotavljanja, koliko je obolelih ljudi zaradi ogroženega okolja.
Pojavlja se še splošen dvom, kako uporabno bo poročilo za javno obravnavo, kajti podatki, kijih navaja, sami po sebi niso dovolj zgovorni, ker med njimi ni primerjave ali pa niso dovolj nazorni za poprečnega občana. Neizpodbitno dejstvo ostaja, da so delovne organizacije — ki so bile povabljene, da posredujejo podatke o tem, kaj so naredile za okolje — zgolj naštevale podatke, okolje pa ostaja v krški občini še naprej močno ogroženo. TCP Djuro Salaj pošlje v zrak vsako leto več kot 5000 ton žveplovega dvokisa, kar ni dosti manj kot leta 1984, JE Krško je še vedno brez trajnega odlagališča za jedrske odpadke, farma v Pristavi še vedno deluje, kljub temu da nima uporabnega dovoljenja itd. itn. Se bo zgodilo tako, kot se je v Krškem dogajalo doslej. Ostaja upanje, kar je bil morda tudi namen sestavljalcevporočila in sveta za varovanje okolja, da svoje dokončno mnenje o tem problemu povedo občani.
J. SIMČIČ
Samo ne pred mojim pragom
Štiri leta v črnomaljski občini že razpravljajo o tem, kje naj bi stalo novo, urejeno odlagališče komunalnih odpadkov. V lem času so že izdelali študijo, za katero so odgovorni na občini sicer trdili, da je edina veljavna, a so jo pozneje prav potihem umaknili. Letošnje poletje pa je Urbanistični inštitut iz Ljubljane izdelal novo študijo, ki — glede na mnenja strokovnjakov nekaterih drugih strok in recenzentov iz skupine SEPO — da slutiti, da ji zares lahko zaupamo. In prav gotovo bi ji prebivalci črnomaljske občine zaupati, če ne bi govorila o tako sporni zadevi, kot je odlagališče komunalnih odpadkov.
Tako pa so se zopet porodili dvomi. A ne dvomi v stroko, kajti jasno je, da nobena strokovna institucija ne bi mogla priti do drugačnih zaključkov, če so le na voljo pravi podatki. Gre za to, da hočejo ljudje z nezaupanjem prikriti bistvo oporekanja tudi tej študiji. To bistvo pa je, da Črnomaljci pač niso pripravljeni sprejeti te deponije, da jo potiskajo drug drugemu, samo da bi se je znebili.
• Izmišljajo si vedno nova vprašanja, da bi dokazovali, da to, kar rečejo strokovnjaki, ni tako. Ob tem pa se ne vprašajo, koliko je sedaj divjih odlagališč, kakšno vodo pijejo, kaj dobivajo v organizem z vdihavanjem. Gotovo potem, ko bodo dobili urejeno odlagališče odpadkov, ne bo moglo biti slabše, kot je danes. Sprijazniti se bodo morali pač s tem, da bodo živeli z deponijo, če pa zlo že mora biti, bodo gotovo morali verjeti tistim strokovnjakom, ki sojim pomagali izbrati najmanjše zlo. To pa je v rudniški kadunji.
Ker hoče v črnomaljski občini torej vsak potisniti odlagališče na prag drugemu, se je bati, da bodo v javnih razpravah, ki se bodo pričele te dni, prevladovali laični, nestrokov-
ni argumenti proti deponiji. Zato bo takrat strokovna razlaga toliko bolj potrebna. Tisti, ki so odgovorni, da bosta gradnja in obratovanje odlagališča potekala tako, kot mora<a, prav tako pa tudi prebivalci se morajo zavedati, da ni mogoče z glavo skozi zid. Da si bodo morali vzeti čas za argumentirano razpravo, da bodo morali delati s preudarkom in ne v naglici, pa četudi je že sedaj očitno, da se vse skupaj že predolgo vleče. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da si obe strani zaupata. Ne gre samo za to, da bodo krajani verjeli strokovnim izsledkom, ampak morajo tudi odgovorni v občini vzpostaviti mehanizem, da bodo ljudje lahko nadzorovali, kako poteka delo na odlagališču odpadkov. Sicer pa je javnost — vsaj črnomaljska — danes ekološko že preveč osveščena, da bi se dala zapeljali. Če se še ne, se bodo morali kmalu tega zavedati odgovorneži, ki jih bo javnost gotovo držala za vsako obljubljeno besedo v zvezi z odlagališčem, že ne bo izpolnjena.
M. BEZEK-JAKŠE
Ponovno odkritje tople vode?
Po zgledu nekaterih slovenskih mest naj bi v Novem mestu prenovili mestno jedro. V tej želji so pred dnevi za začetek sestavili v> mestu poseben odbor, medtem ko je še danes veljavni odlok o urejanju mestnega jedra novomeška občinska skupščina sprejela že pred leti. V odbor so zbrali ljudi z različnim strokovnim znanjem in nemara precej različnimi pogledi na mestno preteklost in sedanjost, tako da v prihodnjih pripravah na prenovo mesta ne bi smelo manjkati pravih zamisli in dobrih načrtov.
A gre tudi za to, da je morda teh zamisli in načrtov bilo že doslej. Zlasti, ker je med udeleženci ustanovnega sestanka odbora kljuvalo vprašanje, ali se to ne začenja vse nanovo, saj je bilo že doslej narejeno precej dokumentacije o mestni prenovi. Tako se odbor najbrž ne bo mogel proslaviti s ponovnim odkritjem tople vode. Imel pa bo priložnost, da z iskreno zagnanostjo, kijo je del članstva ob nekaterih priložnostih doslej že dokazal, nadaljuje z mestno prenovo od tam, do koder so Novor meščani že prišli. To pomeni, da bo odbor pazil, da Novomeščani ne bi prišli dlje, kot so doslej, v posegih, ki maličijo izvirno podobo zgodovinskega mesta ob Krki
• Vpri. j,je pa je, če je za prenovo jedra dovolj že nekdanji videz hišnih pročelij, dvorišč, ulic in vseh drugih prostorskih vrednot. Še kako prav je imel udeležene omenjenega sestanka odbora, ki je rekel: »Pomembnoje počutje ljudi.« V soglasju s tem so si potem kot odbor naložili, da bodo s sociološko raziskavo ugotovili, kakšno mesto si Novomeščani želijo.
Lahko pa bi se primerilo, da občanovo počutje ne bi odigralo nikakršne vloge v pre-no vi mesta. Kdo lahko trdi, da bo odbor sploh zadihal?
V trenutku, ko Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje prijavlja pri občinski raziskovalni skupnosti svojo raziskavo o prenovi jedra Novega mesta, se zdi ta pomislek mogoče brezpredmeten. Toda r Novem mestu so pred meseci ustanovili tudi strokovni svet za urejanje Novega trga. Ne da bi mu uspelo uresničiti svoje zamisli, je odnehal, četudi je pravzaprav zagovarjal (sedanje) novomeško javno mnenje.
M. LUZAR
Za najbolj revne je vrtec zastonj
Izteka se trinajsto leto, odkar v Brežicah sprejemajo v varstvo otroke zaposlenih staršev tudi nune, pripadnice frančiškanskega reda, ki ga je 1919 v Blatu na Korčuli ustanovila tamkajšnja rojakinja Marija Petkovič, hči ene najpremožnejših družin v mestu. V Blatu imajo frančiškanke svoj matični samostan, njihova pogla-varica pa ima sedež v Rimu. Pripadnice tega ubožnega, beraškega reda pomagajo otrokom, bolnikom, ostarelim in onemoglim, za katere drugod po svetu še prosijo pomoč pri premožnejših slojih.
V novi Jugoslaviji tega niso več dovolili in sestra Amata, po rodu Breži-čanka, je v pogovoru včasih rada vzkliknila:
»Bog daj Titu zdravje, njemu gre zahvala, da nam ni treba več prosjačiti.« Na čase, ko je hodila po hišah v Splitu, ima slabe spomine, ker so jo mnogi odpravili na zelo grob način, čeprav je prosila miliščino za otroke brez staršev v sirotišnici, za katero je sicer občina dajala nekaj denarja, vendar premalo za spodobno oskrbo.
Sestra Amata in Karla sta prišli v Brežice iz Pulja 1970. leta. Takrat sta
bili večkrat lačni kot siti, vendar zase nista hoteli nikoli prositi. Sprva sta pomagali bolnikom in ostarelim, varstvo otrok pa sta sprejeli šele več let pozneje, ko je Jože Krošelj, duhovnik in profesor bogoslovja v Mariboru, podaril redu skromno hišico v neposredni bližini Rokove cerkve. Ljudje so jima pomagali pri obnovi in ko je bila nared, jo je napolnilo otroško čebljanje. Prvo leto sta imeli v varstvu po pet otrok, pozneje so jih tri sestre varovale povprečno od 18 do 23, v letih največjega pomanjkanja prostora v vrtcih in varstvenih družinah pa celo 30 do 35, kar je bilo zelo naporno.
K nunam so vodili svoje otroke starši različnih ver in narodnosti: muslimani, katoličani, pravoslavni in ateisti. Narodnostno so bili včasih prav tako zelo pomešani. Sestre so vedno sprejemale tudi dojenčke. Nekateri otroci ostanejo pri njih do male šole. Za varstvo plačujejo starši trenutno po 70 tisoč dinarjev mesečno. Nekaterim zaračunajo tudi samo po 50 ali celo 20 tisočakov, od zelo revnih pa včasih ' celo ničesar ne vzamejo.
Marsikateri materi samohranilki so sestre pomagale iz duševne in finančne stiske, ko so nudile varno zatočišče njihovemu otroku. Prišle so tudi ženske na robu obupa, ki so jim ponudile rešilno slamico in pomagale prebroditi krizo. Sestre ne gledajo na uro, če mati ob treh ali ob štirih popoldne ne more priti po otroka. Prav zdaj imajo neko deklico do devetih zvečer pri sebi, ker ima njena mama popoldansko delo. Če bo zelo mrzlo, jo bodo zadržale čez noč, da mami ne bo treba z njo pešačiti do precej oddaljenega doma. Zgodilo
se je že, da je otroček tri zime spal pri nunah, pa zato niso zahtevale nobenega plačila.
Denarja vzamejo zares samo toliko, da se preživijo ob otrocih. Oskrbo pocenijo še z lastnim delom na vrtu, z vlaganjem sadja in zelenjave, s pasteriziranjem sadnih sokov. To jesen so pobirale kmečka, neškropljena jabolka, ki so jim jih ponudili, da ne bi propadla, in iz njih so si pripravile veliko zalogo sokov.
Sestra Amata je najstarejša. Po rodu je Brežičanka in trenutno edina Slovenka v frančiškanskem redu. Včasih so bile tri, vendar sta dve že umrli. Amata je z osemnajstimi leti odšla k sestri v Beograd, ki je bila tam poročena. Učila se je za krojačico, pa si je po-
tem izbrala čisto drugačno življenjsko pot.v »družbi hčera usmiljenja«. V letih, ko se je pripravljala na svoje nove dolžnosti, se je veliko naučila in obogatila svojo naravno umetniško nadarjenost. Od nekdaj zelo rada slika. Restavrira poškodovane lesene plastike. Doslej jih je največ obnovila po istrskih cerkvah. Njeno ustvarjalnost odsevajo tudi ročna dela in vsako leto drugačna priložnostna darila za varovance, ki si jih vedno zamisli in izdela sama.
V Brežice so jo poslali iz Pulja. Na izbiro je imela še Zemun, vendar se je raje odločila za rojstno mesto. Spremljala jo je sestra Karla, po rodu iz Bosne. Zdaj obema dela družbo Dalmatinka Vladimira. Z otroki imajo vse tri polne
roke dela. Prve varovance sprejmejo od pol petih do petih zjutraj in potem jih starši vozijo do osmih, odvisno od tega, kdaj se začne njihov delavnik. Frančiškanke tudi drugod varujejo otroke zaposlenih staršev. V Zagrebu jih imajo vedno po 60 do 70, vendar si š tem nikjer materialno ne opomorejo. Samo toliko vzamejo, da pokrijejo stroške, taki so predpisi njihovega ubožnega reda. Nekatere nune delajo tudi kot sestre po bolnicah. Te sicer zaslužijo, vendar dajo ves denar skupnosti, ki ga porabi za vzdrževanje hiš ter oskrbo onemoglih in bolnih redovnic. V Zagrebu imajo tak dom na Šestinah in v njem preživlja zadnje življenjsko obdobje kakih 30 sester.
V Brežicah so letos šele drugič sprejeli v vrtec vse prijavljene otroke. Stoodstotno sta zasedena le brežiški in dobovski vrtec. V drugih krajih imajo še prosta mesta. V občini je v vrtcih 807 otrok, kar predstavlja 47,6 odst. Od tega jih je 41 v varstvenih družinah, 582 v vrtcih in 184 v mali šoli. Od ekonomske cene plača skupnost za otroško varstvo 45 odst. za vzgojni delež. Starši dajejo povprečno za vrtec po 110 do 120 tisočakov in le 27 v vsej občini jih plačuje ekonomsko ceno 203.541 din. Povprečen prispevek staršev za dojenčke v varstvenih družinah je 150.000 din. Mala šola do 4 ur pouka je za starše brezplačna, za dodatni dve uri varstva plačujejo po 24.430 din mesečno, malico in kosilo pa še posebej.
J. TEPPEY
22. decembra 1988
DOLENJSKI UST
Milan Markelj Tone Jakše
Z avtodomom IMV na jug Evrope
Slavica Todorova s pladnjem dojranskega soma, specialitete, ki si jo lahko le redko privoščite.
JEZERO
ZALJUBLJENE
DOJRANE
Nekaj deset kilometrov pred Gevgelijo, tem našim tolikokrat omenjenim in opevanim mejnim mestom z Grčijo, avtodom zavije na levo. Ni še čas za prestop meje v našo južno sosedo. Tudi Makedonija na tej strani meje ima še marsikaj zanimivega ponuditi. Cesta, ki se zdaj vzpenja v puste, gole ali pa le z grmičjem porasle hribe, kjer najde svoj smisel le kak trop ovac, se zdaj spusti v rodne ravnice, kjer v ogromnih vinogradih pravkar obirajo grozdje; je sicer ožja, vendar skoraj nova in za vožnjo prijetna, zlasti ker je prometa na njej precej manj. Zato pa suša vse bolj zasaja zobe v razbeljena tla. Le tam, kjer je človek pripeljal vodo in z njo ves čas namakal nikoli odžejana tla, so v dolinah zelene oaze. Voda postaja čedalje bolj dragocena. Avtodom pa po ovinkasti cesti hiti k enemu od treh čudovitih makedonskih naravnih vodnih rezervatov, k skrivnostnemu jezeru Dojran pod goro Belasico. Medtem ko sta ostali dve, Ohridsko in Prespansko jezero, že dokaj dobro poznana svetu pa tudi turistično precej izkoriščena, to nikakor ne velja za Doj-ransko jezero. Tako vsaj sva lahko zasledila v skromni literaturi o tem jezeru, ki nama je bila dosegljiva, predno sva se podala na pot. No, še najbolj znano je postalo jezero ob letošnji suši, in sicer ko sta si zaradi izkoriščanja njegovih voda skočili v lase sicer dobri sosedi Jugoslavija in Grčija.
ZA VISOKIM TRSJEM
Dojransko jezero ni slikovito gorsko vodno oko, s temnimi globinami in strmimi, razčlenjenimi obalami. Zdi se, kakor da ravnica skoraj neopazno preko močvirnatega trsja preide v jezero, čigar vodne površine se izgubljajo v sparino poletnega dne. Daljne obale prej slutiš kot vidiš. Jezero je po površini namreč precej veliko, meri nekaj več kot 42 kvadratnih kilometrov. Skoraj dve tretjini gaje na jugoslovanski strani, dobra tretjina pa na grški. Jata ptic kroži za trsjem, ko se z avtodomom približava jezeru, ki po podatkih nikjer ne dosega globine, večje od dvajset metrov. Na prvi pogled je videti pusto, nedostopno, nekoliko skrivnostno tam za obalnim močvirjem in mogočnim pasom širokega in visokega trsja. Ko se nekaj časa voziva ob obali, vidiva, da povsod le ni tako. Človek si je priboril nekaj vstopov do vodne površine. Zdaj za kopališče ob avtokampu, zdaj za prehod do skrivnostnih kolibic, katerih strehe molijo izza visokega trsja kakih dvajset do petdeset metrov od obale. »To so verjetno ribiške kolibe,« ugibava in pozneje se izkaže, da sva imela prav. Ob jezeru vidiva tu in tam velike opozorilne napise. Ustaviva ob enem od njih. Piše, da je prepovedano vsakršno odmetavanje odpadkov ter uporaba šamponov, mil ali drugih kemičnih in čistilnih sredstev v vodi ali ob njej. Prijetno sva presenečena nad tako zavzetostjo za čisto okolje. Da bodo kmalu potrebni tudi drugi ukrepi, ne le napisi, vidiva, ko se bližava naselju Novi Dojran. Nove hiše in novogradnje se vrstijo druga za drugo in se kot venec oklepajo ceste ob obali. Res, da se ne približajo čisto obali, vendar je naselje že samo po sebi smrt za čisto vodo. Kako je s tem v Dojranu, bova kmalu zvedela.
Če hočeš kaj zvedeti, se moraš seveda napptiti v gostilno. V Novem Dojranu to ni težko. S številnih teras ob cesti vabijo napisi »Kafana«, ker pa je ob na-
Na sliki je lepo videti, kaj je suša naredila iz Vardarja. Le ozek tok je še živ v sicer široki peščeni strugi. Tudi Vardar je bil letos jabolko spora med Jugoslavijo in Grčijo. Grki so trdili, da smo Jugoslovani porabili preveč njegovih voda za namakanje. O tem, kaj so oni storili z Dojranom, so bili seveda tiho.
V takih lesenih kolibah, s strehami in stenami iz trsja, se zbirajo dojran-ski ribiči. Dostop do njih je težaven. Ribičem dajejo zavetje ob slabem vremenu, v njih pa imajo shranjene tudi mreže in sploh ribiški pribor. Na količkih, ki štrlijo iz vode, se lepo vidi, za koliko je letos voda upadla.
piših nazorno naslikana tudi riba, je takoj jasno, da kafana ne ponuja le kave in pijače, kafani Dojrana. tako kot pri vseh drugih restavraci-
Ko Špiro sliši, da sva Slovenca, je takoj pripravljen na debato. Kot bivši direktor založbe je imel številne stike s slovenskimi papirničarji, založniki in knjigarnarji. Pri tem je dobil različne vtise. Veliko prijetnih, nekaj tudi manj. »Pa kaj imate vendar proti srbohrvaščini?« naju sprašuje makedonski upokojenec. »Naj bo uradni jezik v Jugoslaviji, mi pa imejmo še vsak svojega.« Nič ne pomaga, da zatrjujeva, kako tako v resnici že je, čeprav se nama ne zdi prav, saj bi se morali tudi drugi učiti še en jugoslovanski jezik, ne le Slovenci in Makedonci. Končno pa le speljeva pogovor v najino smer. Trenutno naju namreč zanima Dojran, ne pa jugoslovanske peripetije in razprtije. Tudi o jezeru ve Špiro marsikaj povedati. Predvsem to, kako blagodejne učinke ima jezerska klima na zdravje in počutje ljudi. »Moja hčerka je imela kronične težave na dihalih. Vodil sem jo vsepovsod po raznih zdraviliščih, od Jadrana do Črnega morja, pa ni nikjer kaj prida pomagalo. Šele ko je nekaj časa bivala tukaj na Dojranu, se ji je stanje občutno popravilo. Pravim vam, voda in zrak nad jezerom sta zdravilna. Voda vsebuje, tako kot morska, veliko joda, zrak pa je za pljuča in mandlje blagodejen, zlasti v tistem času, ko alge dihajo. To dobro vedo tudi ribiči, ki vodo pijejo za zdravje. T udi jaz sem srčni bolnik, imam angino paktoris, vendar kadar živim tukaj, ne jemljem nobenih zdravil in se počutim čisto v redu.«
Špiro se dobro zaveda nevarnosti, ki zaradi vse gostejšega naseljevanja okolice grozi jezeru. »Ljudje so se pričeli zavedati, da je moč zdravilne lastnosti jezera, pa tudi mir, ki ga nudi pokrajina, izkoristiti za turizem. Tukaj rastejo vikendi in stanovanjske hiše s penzioni za goste. Vse to pa pomeni dodatno onesnaževanje. Prej je šla vsa kanalizacija v jezero, sedaj pa so se že začeli zavedati nevarnosti, saj je jezero sila občutljiva stvar. Pričeli so graditi zbiralnike za odpadno vodo in čistilno napravo. Sedaj odteka v jezero le prečiščena voda in tako je tudi prav. Ne samo zaradi zdravilne vode in turizma, tudi zaradi rib in drugega življenja v jezeru. Od jezera so včasih živele številne družine.«
PTICE POMAGAJO RIBARITI
O tem ve povedati več njegov sosed pri mizi, visoki in od sonca ožgani Konstadin Mitev-Dine. Domačin je, vajen rokovanja s čolni in ribiškimi mrežami, beseda pa mu gre bolj počasi z jezika: »Že tisočletja živimo s to naravo okoli jezera in naučili smo se dobiti od nje, kar nam lahko da. Vse-naokoli jezera smo isti narod, Makedonci, tudi na grški strani, čeprav jim tam ne pustijo, da bi govorili svoj jezik. Makedonščine kratko malo ne priznajo. Ko pa se srečamo, se med sabo pogovarjamo v našem jeziku.«
Zanima naju, kako tukaj lovijo ribe. Dine pove, da je bilo v ribiški zadrugi, kjer je zaposlen, včasih več kot sto petdeset ribičev, sedaj pa jih je le še blizu petdeset. Lovijo po stari metodi, ki se je na tem jezeru razvila skozi tisočletja. Pri tem ribičem veliko pomagajo tudi ptice, katerih navade so ljudje dolgo opazovali in jih znali obrniti v svoj prid. Ribiči so raz-
afana ne ponuja le kave in pijače. Ustaviva se v kočico v trsju, ki jo uporabljajo za skladišče, zave-
jah v Dojranu se je tudi v tej treba povzpeti po stopnicah na teraso v prvem nadstropju. Lepše je tako. Človek je odmaknjen od ceste, hkrati pa se mu nudi čudovit pogled na jezero. Kot je navada v Makedoniji, tudi tukaj iz vsakega lokala odmeva muzika. Hkrati lahko slišiš orientalsko glasbo pa makedonske narodne, zraven pa ti nabija še moderna rock skupina. No, gost, ki je le občasno v tem hrupu, to še nekako prenese, kako pa preživijo zaposleni in sosedje teh lokalov, je že drugo vprašanje. Kaže, da kar dobro, sicer bi svoje glasbene stroje nekoliko utišali ali pa vsaj uskladili med sabo.
TUKAJ JE DOMA ZDRAVJE
V Dojrani streže Slavica Todorova. Prijazna na-akarica je. Na najina radovedna vprašanja o kraju n jezeru sicer sama ne ve odgovorov, kaj hitro pa lama priskrbi sogovornika, ki biju lahko sicer dolgo skala. To sta ribič, domačin Konstadin Mitev, ali ;akor ga kličejo tovariši — Dine, ter Špiro Spasov-iki, oče lastnika lokala, upokojenec, nekdaj direktor :aložbe Naša knjiga v Skopju. Možaka pri sosednji nizi ure in ure zavzeto mečeta kocke za orientalsko ablo in se vmes kdaj pa kdaj živahno sporečeta s slučajnimi gosti, ki prihajajo in odhajajo. Midva »žuliva hladno pivo, sneva dojranskega soma in iridno polniva beležko.
deljeni v skupine po šest, vsaka skupina ima svojo čico v trsju, ki jo i. tišče in počivališče. Tam imajo privezane tudi čolne,
se ga je treba še navaditi. Okus po zdravju, bi rekel upokojenec Špiro.
TUDI VODO KRADEJO
»Sedaj pa poglejta jezero,« nama pokaže Dine z roko preko ceste na suho trsje ob cesti. »Do tukaj je segalo, sedaj pa so nam vodo odvzeli Grki. Vodna gladina je skoraj za en meter nižja od normalne. Res, da letos še ni bilo skoraj kapljice dežja, vendar ima jezero veliko močnih podvodnih izvirov in se ni še nikoli zgodilo, da bi vodna gladina padla tako nizko. To pomeni za nas pravo katastrofo, saj se ribe ne razmnožujejo normalno, niti zarod ne uspeva dobro, še huje je pa to, kar smo slišali z grške strani. Grki so namreč namesto dogovorjenih 5 milijonov kubičnih metrov odvzeli kar šestkrat več. Znižali so pregrado tako, da je z vodo odtekel v namakalne naprave tudi dobršen del ribjega življa. Pravijo, daje na grških poljih vse živo rib. T o nas boli in jezi hkrati.« Dine se jezi na Grke pa tudi na naše oblasti, ki so Grkom dovolile odtakanje vode. Ko že enkrat dovo-liš, je težko kontrolirati. Pa tudi sedaj, ko se ve za prekoračitev, po njegovem mnenju naše oblasti ne reagirajo dovolj ostro.
»Grki se do nas obnašajo, kot da smo drugorazredni ljudje,« pripoveduje. »Poleti so se zbrali makedonski izseljenci iz Kanade, ZDA in Avstralije. Hoteli so obiskati tudi domove svojih prednikov na oni strani meje, v Egejski Makedoniji. Grki jih niso pustili čez mejo. Zavrnili so cele avtobuse, pomislite, pa niso bili naši državljani.«
Zadnji sončni žarki se že poslavljajo od mirne jezerske površine, pogovor na terasi pa še traja. Ptice v trsju postajajo glasnejše, vodno površino kdaj pa kdaj vznemiri pljusk, ko se večja riba požene v zrak za mrčesom. Z mrakom prihaja čas legend. Tudi Dojransko jezero jih ima nekaj. Dine ve povedati tisto o nastanku jezera. Po pripovedovanju starih ljudi naj bi bilo tukaj nekoč plodno polje, skrbno obdelano od pridnih človeških rok. Že takrat pa so se hodili moški borit v daljne kraje proti prodirajočim Turkom. In tako je stala deklica Dojrana pri vodnjaku, točila vodo, ko se je vrnil njen izbranec iz daljnih krajev. Vsa vesela je deklica pozabila na vodo in skočila dragemu v objem. Voda pa je tekla in tekla in napolnila je dolino. Od takrat je tukaj jezero, ki nosi ime po zaljubljeni in lahkomiselni deklici Dojrani. O nastanku jezera pa je še nekaj drugih legend. Dolgo so živele med ljudmi, nekateri jih še poznajo, skoraj vse pa so povezane s prihodom Turkov.
Ko se posloviva od najinih sogovornikov, ki se spet resno posvetita igranju table, je na južni strani jezera, na grški meji, že kar temno. Napotiva se v to smer. Tja sedaj odteka tudi voda iz jezera. Prehitro, pravijo zaskrbljeni domačini. Bo mar lahkomiselnost današnjih dni jezero zopet osušila, tako, kot ga je po legendi pred davnimi leti napolnila. Res bi bilo škoda te naravne znamenitosti.
Pravijo, da je voda iz Dojranskega jezera zdravilna, vsekakor pa je topla. To je potrdil tudi kopalec, ki se je spustil vanj sredi septembra. Obale pa za kopanje niso najbolj primerne, saj so močvirnate in porasle z visokim trsjem.
ki jih sami izdelujejo. Dojianski čolni imajo značilno obliko, spodaj so širši kot zgoraj, poganjajo pa jih z vesli ali manjšimi motorji.
Pravi tradicionalni lov se prične na sv. Nikolaja dan, ki je po pravoslavnem koledarju 19. decembra. Tedaj so ribe godne, nad jezersko površino pa kar mrgoli različnih ptic, ki se lačne zaganjajo v vodo po ribji zalogaj. Ribiči, ki so že prej pripravili lese iztrtja in mreže, usmerjajo lačne ptice tako, da poženejo ribjo jato v mreže. Potem jim preostane le še dvigniti polne mreže in ulov spraviti na obalo. Ta pradavni način lova se nadaljuje, vse dokler vodne površine ne prekrije led. To se sicer ne zgodi vsako leto, lani pa se je naprimer kar štirikrat. Seveda čez leto lovijo ribe tudi na druge načine, s trnki, vabami, celo na elektriko. Seveda ribiči skrbno pazijo, da se ribji zarod v redu obnavlja. V ta namen imajo posebna mesta, kjer so pripravljena ribja drstišča; ribe tudi krmijo, prijazni pa so tudi s svojimi zavezniki pticami, ki pa lahko, če jih nimajo stalno pod nadzorom, pojedo dobršen delež ribje prireje. Dine našteva ptice, ki ribičem pomagajo pri lovu; garo jačko, pokaljka, ponirki... Stara krajevna imena so to, nekatera poznana tudi drugje, druga ne. V jezeru je kar precej ribjih vrst. Dine pravi, da nalovijo največ tako imenovane »crvenorepke«, precej pa je tudi krapov, ostrižev in somov. Prav somi so specialiteta na jedilnikih dojranskih restavracij. Ta, ki se je pravkar košatil na najinih krožnikih, je bil res dober, čeprav s posebnim priokusom po mirnem jezerskem dnu, ki
Špiro in Dine, poglobljena v igranje table. Kar prava igra za soparno dojransko popoldne.„Dine je ribič in nadaljuje tradicijo ribolova, ki se je na dojranskem jezeru ustalila že iz pradavnin. Človeku pri tem pomagajo ptice.
NAGRADA V KRŠKO
Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral JOŽETA ZAJCA iz Krškega in mu za nagrado podelil knjigo Marije Vojskovičeve Hiša št. 15, kije nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi. Nagrajencu čestitamo!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 5. januarja 1989 na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3^68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 49.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 47
Pravilna rešitev 45. križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: OBLAT, AKT, SREDA, MAL, LIM, SPORA, PALESTINA, ENA, KING, DAKI J A, BAJTA, ARRAS, TRUD, AL, IŽANKA, ADORNO, KAFTAN, KARMIN, EVA, LA-BEL, AJA, NAT, OMELO, NA.
nrasia
Država počasi odmira, ne odmira pa mržnja državnih uradnikov. M. KAPOR Utvara je misliti, da bo kdaj iskanja konec. B. ZUPANČIČ V naravi prihodnosti je, da je nevarna.
A.	WHITEHEAD Znanje je naša usoda.
J. BRONOWSKI
f NAGRADNA KRIŽANKA 49 ]													
CTSftrir T Vi W ISlfll				DL	OBDAROVA- NJE	ANGL. KEMIK (WILLIAM. PRVO UM. BARVILO)	SRB. M IME	K0TIŠČE	SESTAVIL UDIR	NAJVEČJE MESTO V S. NIGERIJI	REGULIRANJ	JUD	1 MIT. SONČNA DEŽELA
				OKRASNI KAMEN AMPER					PSIČEK VODJA SL NAR. ZAB. ANSAMBLA				
				►									
PII A$) vsare/ Lsr/n /		/ [ J Kg t nlrml		PRISILNO * NASTANJE-VANJE VOJAŠTVA ATATURK KEMAL PALESTINSKA 0SV0B0D. ORG >									
							SREDIŠČE UKRAJINSKE SSR SNOV					RIM MIT POOZEMUE	Ž. IME
	-JJnJ jP*									PRAOČE ČLOVEŠTVA IGRA NA SREČO			
TONA		Črnogorska nevesta	ODPRTINA V ZIDU PITAN PRAŠIČ					KLIC K OROŽJU GR. OTOK					
AVTOMAT						BRATOVA HČI TEŽKA OMOTA							
ŽE UMRLI SL. ZGODOVINAR (LOJZE)				LETNI POSEK OS. ZAIMEK					KEM. SIMBOL ZA TANTAL POKLON			GLINA	DESNI PRITOK VISLE
1 S0VJ. SKAKALKA V VIŠINO							LEPOTEC AVT OZNAKA ZA 0GULIN						
REKA V ANGLIJI					OKONČINA					NAŠA VOJSKA			
POŠKODBA					ŽELATINA IZ ALG					DOBA			
Nebesni in podzemni ognji
Odgovor na skrivnost, zakaj so izginili velikanski dinozavri, je vse bolj jasen
Praska več med Adamom in Evo
Razlike med spoloma se odražajo tudi v duhovnih in telesnih sposobnostih ______moških in žensk, niso pa povsem zasnovane na telesni kemiji
Da so si moški in ženske različni, je popolnoma jasno. Vendar se stvar začne zapletati, ko gre za razlike, ki niso zgolj biološke. Večvrednost oziroma manjvrednost enega ali drugega spola je namreč politična tema, ki nikakor nc izgine s sveta. Od znanosti se na eni strani pričakuje, naj bi razlike utemeljila in razložila, na drugi pa, naj bi jih zanikala kot realne. Pomagala naj bi razrešiti vprašanja enakovrednosti in enakopravnosti spolov, utemeljila tako imenovane ženske pravice in podobno. A kaj znanost danes o vzrokih razlik med spoloma ve?
Raziskave so pokazale, da je sposobnost moških in žensk zares različna. Tako, denimo, ženske bolje obvladujejo izražanje z besedami, sposobne so natančnejših gibov, medtem ko naj bi bili moški boljši v abstraktnem mišljenju in močnejši v prostorskih predstavah. Vendar so odgovori na vprašanje, zakaj te razlike, različni oziroma ni zares zanesljivega odgovora. To daje netivo najbolj zagrizenim nasprotnikom na eni in drugi strani spolne meje, da tiha vojna med spoloma ne pojenja.
Deterministi stavijo vse na telesno kemijo in menijo, da so za razlike med spoloma, tudi v duhovnem življenju in oblikovanju sposobnosti, odgovorni hormoni. Zenska in moški sta tako po svoji telesni sestavi trajno določena. Feministi pa trdijo, da so taki pogledi nazadnjaški in krivi, da si ženske ne morejo enakovredno zagotoviti vseh položajev in pravic, ki so si jih moški rezervirali zase. Razlike, ki dejansko zares so v sposobnostih, so predvsem posledica različne vzgoje, ki so jo deležni dečki ali deklice.
Nekaj najnovejših dognanj o razlikah med spoloma in vzrokih teh raz-
lik je na nedavnem srečanju strokovnjakov v Torontu podala psihologinja Doreen Kimura z univerze We-Stern Ontario. Skupaj s sodelavci je opravila vrsto poskusov s 150 ženskami, da bi ugotovila, kako vplivajo ženski hormoni na kognitivne sposobnosti žensk. Ugotovila je, da so ženske najbolje rešile naloge, za katere je potrebna verbalna sposobnost, v obdobjih, ko je bila v njihovem telesu količina estrogena na zgornji meji, to je pred ovulacijo. Ko pa je bilo estrogena najmanj, je bila tudi ta njihova sposobnost manjša. Prav tako se je pokazalo, daje boljša tudi koordinacija gibov prstov. Obratno pa so najbolje reševale abstraktne naloge, kot so tridimenzionalni labirinti in logične uganke, v obdobjih zmanjšane količine estrogena.
Z drugimi besedami, psihologinja je s poskusi potrdila mišljenje, da hormoni vplivajo na sposobnosti. Ženske so takrat, ko so imele v telesu višjo količino ženskih hormonov bolje opravile naloge, za katere so potrebne »ženske sposobnosti; ko je bilo ženskih hormonov najmanj, pa so bile boljše pri reševanju nalog, za katere so potrebne »moške sposobnosti.
Telesna kemija je potemtakem zares lahko odločilnega pomena. Seveda pa je treba tudi te raziskave razumeti manj ozko, opozarjajo strokovnjaki. Med najbolj zagretimi nasprotniki determinističnih pogledov na razlike med spoloma so rezultati raziskav psihologinje Doreen Kimura povzročili precej razburjenja. Narodno združenje žensk ZDA je že reagiralo in prav tako števiina ženska združenja. Predstavniki teh organizacij opozarjajo, da bi poročilo lahko imelo zelo slabe posledice. Ne samo da lahko okrepi spolno šovinistična
suetu šteuilhah
Železniške proge
ŽELEZNE CESTE PO SVETU — Gostota železniških prog je bila dolgo eden od pomembnih znakov razvitosti držav in mnoge so se ponašale z dolžinami svojih prog. Seveda so nekaj te dolžine, drugo pa resnična gostota. Graf kaže primerjavo teh dveh vrst podatkov za nekatere države sveta in našo domovino. Levi stolpci prikazujejo dolžine železniških prog v posameznih državah, medtem ko desni kažejo število kilometrov prog na površinski kilometer ozemlja posamezne države. Jugoslavija je v tem pogledu kar dobro zastopana. Vprašanje pa je seveda, kakšni so ti kilometri in kaj po njih vozi.
naziraja, marveč lahko vpliva tudi na mlade, da bodo začeli jemati še več hormonskih preparatov, da bi se kar najbolje izkazali na različnih testih, ki jih odpravljajo pri preskušanju sposobnosti posameznikov, naj gre za novo delovno mesto ali pravico do študija in podpore.
Kimurini sodelavci in še nekaj enako mislečih strokovnjakov branijo opravljene znanstvene raziskave. Tako denimo psihobiolog Jerre Levy z univerze Chicago poudarja, da Kimurine raziskave ne pomenijo, da so prav vse sposobnosti moških in žensk strogo določene s telesnimi zasnovami. Raziskave so le pokazale, da so te sposobnosti na nek način povezane s telesnimi dejavniki in so dragocene, ker so potrdile vzročrlo vez. Nikakor pa tega ne gre jemati togo. Kljub temu ostaja dejstvo, da imajo posamezniki določene sposobnosti različno razvile. Veliko žensk se bolje odreže v specifično moških sposobnostih od moških in tudi med moškimi je precej takih, ki dajo v tipično ženskih sposobnostih v koš vsako žensko.
Dr. Roger Gorski s Kalifornijske univerze pravi: »Zares so fine razlike v delovanju možganov med posamezniki, vendar to ne pomeni, da ženska ne bi mogla biti kos problemom, kako biti predsednik.
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
Nič ne mine tako hitro kot vrednost, ki je nimaš v sebi.
B.	ZUPANČIČ
Beton s plastiko
Železo v betonu bo izrinila nova kompozitna __________plastika__________
Beton je eden od najbolj razširjenih in uporabljenih gradbenih materialov, predvsem v povezavi z železom, ki mu daje čvrstost in preprečuje, da bi se lomil. Prav železo v betonu pa je glavni, krivec, da tudi tu ni vse brez težav. Železje v betonu rado rjavi, kadar ga uporabljajo pri gradnji mostov, jezov, pomolov na morju in pri gradnji kemičnih tovarn. Poleg tega železje v betonu prevaja toploto, kar pri temperaturnih nihanjih povzroča slabljenje betonskih struktur. Vse to gradbince sili k iskanju snovi, ki bi zamenjale železo v betonu.
Podjetje Composite Technologies iz Iowe je izdelalo kompozitno plastiko, ki naj bi sčasoma zamenjala jeklene palice v železobetonu. Dobre lastnosti teh kompozitnih plastičnih vlaken so predvsem v tem, da so štirikrat lažje od železa, hkrati pa so nerjaveče in so toplotno ter elektromagnetno neprevodne. Skratka, palice, narejene iz teh vlaken, imajo vse dobre lastnosti železa, nimajo pa nobene od njegovih nezaželenih. Edini problem je cena: betonoplastika je še enkrat dražja od železa, vendar pa cenejša od nerjavčega železa, po katerem še posebno v Evropi graditelji vse pogosteje segajo.
Saguaro, adio!
Zakaj odmirajo stoletni kaktusi saguari —  Netopirji___________________
Kam so saguari šli? Vprašanje je slišati kot tisto staro popevko Kam so vse te rože šle, le da za njim ne stoji krhka minljivost razcvetelih rož, marveč hud problem izginjanja rastlinskih vrst z obličja našega planeta. Biologi namreč ugotavljajo, da so se mnogim ogroženim in izumirajočim rastlinam pridružili še kralji arizonskih pustinj, velikanski kaktusi saguari.
Botaniki so preverili vse dostopne podatke, pri čemer so si nekoliko bolj podrobno ogledali tudi stare fotografije vse do tridesetih let tega stoletja, nato pa izračunali kaj žalostno stvar. V pol stoletja je jzginilo za tričetrtine kaktusov. Že tako borni ostanek nekdanjega puščavskega bogastva pa je za nameček še hudo ogrožen zaradi onesnaževanja.
Raziskovalci opažajo, da prihaja do zgodnjega sušenja kaktusov. Tako imenovano »rjavenje«, ki so ga dotlej opazili le pri zelo starih rastlinah, se zdaj pojavlja pri vseh. Vzrok uničujočega »rjavenja«, kot ugotavljajo nekateri strokovnjaki, je onesnaženo okolje, predvsem avtomobilski izpuhi. Nekateri pa menijo, da so morda krivi netopirji oziroma natančneje, ker netopirjev ni. Nekaj jam, kjer so se zadrževale te živali, so lastniki očistili krilatih sesalcev, da so jame lahko odprli za turiste. A ker netopirji sodelujejo v razmnoževanju saguarov, se je njihovo uničenji; odrazilo v izumiranju teh veličastnih kaktusov.
Malokatera uganka je spodbudila toliko razmišljanj in rodila toliko različnih odgovorov kot prav vprašanje, zakaj so pred nekaj deset milijonov leti izginili orjaški plazilci dinozavri. Da so orjaške živali izginile v vesoljnem potopu, kar je nakazoval star naziv zanje — predpotopne živali, ni nihče več verjel. Ostala pa je med mnogimi znanstveniki živa predpostavka, da je za izginotje dinozavrov kriva katastrofa vesoljnega značaja. In ker staje dandanes tako človeštvo kot ves živi svet znašla nevarno na robu svojega obstoja, je seveda zanimanje za katastrofalne uničenja toliko večje. Razumevanje nekdanjih katastrof bi nam namreč lahko pomagalo preprečiti prihodnje, če je le v naših rokah kateri od pomembnejših vzvodov delovanja teh strašnih sil. Po drugi strani pa tovrstne raziskave osvetljujejo razvoj živih bitij iz zanimivih zornih kotov. Razvoj življenja se namreč kaže vse bolj zapleten in skrivnosten, ne pa vse bolj razviden.
Veter sveti
Prva elektrarna na veter tudi v naših krajih
Prav razveseljiva je novica, da se tudi pri nas pojavljajo znanilci drugačnega gledanja na energetsko vprašanje. Razviti svet, ki je sicer dovolj bogat, da bi si lahko privoščil nekoliko razsipavanja z energijo, a tega ne dela (morda je prav zaradi takšnega odnosa do dobrin postal razvit), že dolgo pozna izrabo tako imenovanih alterantivnih virov energije. Mednje spada poleg široko poznane sončne energije tudi energija vetra. •
V Valturi pri Pulju so nedavno pognali prvo jugoslovansko elektrarno na veter. Vetrnica se samodejno vklaplja, ko veter piha z najmanj 11 kilometri na uro, in se izklopi, ko hitrost vetra preseže 90 kilometrov na uro. Slednje zaradi zaščite, saj bi močnejši veter lahko poškodoval gonilno vetrnico.
Naša prva vetrovna elektrarna ima zmogljivost 22 kilovatov. Spada torej med majhne elektrarne, vendar pa je njena postavitev nedvomno izredno pomembno dejanje, saj smo tudi pri nas z njo dokazali, da nas svetovna gibanja niso povsem obšla.
Razvseljivoje, daje vetrovna elektrarna delo naših moči. Izdelali so jo namreč v Uljaniku, projektanti pa so iz Slovenije.
wf«rct i?
on j
Vino kot pomirjevalec, to-lažnik, rešitelj in darovalec sanj je mnogo odličnejši in lepši bog, kakor pa bi nas vedno znova radi prepričali njegovi številni sovražniki. H.HESSE Človek je neoprijemljiva stvarnost. P. ZIDAR Človek mora biti temelj, nosilec in namen vseh družbenih uredb. JANEZ XXIII. Živi svet je prav na dnu sestavljen iz zavesti, ki je oblečena v meso in kost. P. de CHARDIN
PROVOKACIJA
Leto 1940 je bilo polno nejasnosti in v vojaškem pogledu tudi polno negotovosti. Zradi razmer v Evropi so v Jugoslaviji potekale orožne vaje. Marca meseca sem bil tudi jaz poklican na 28-dnevne vojaške vaje. Prav takrat so se poostrili odnosi z Italijo in v uniformo so poklicali še več rezervistov, vaje pa so se raztegnile za nedoločen čas.
Enote ob italijanski meji so bile v pripravljenosti. Oficirski kader je bil do vojakov skrajno oprezen in nezaupljiv, kar je bita posledica upora celega polka rezervistov v Karlovcu leto dni poprej. Ker rezervistom niso hoteli povedati, kam jih nameravajo premestiti, je prišlo celo do streljanja, vendar so upor zatrli.
Nekega dne mi dežurni spo-
m ja
komandirjevi pisarni. Tam so me že čakali komandir, nek nepoznan oficir, dva vojaka iz naše sobe in četni narednik. Nato je sledilo zaslišanje. Naj-
prej osebni podatki, potem sem moral pokazati, kje v sobi je moje ležišče. Izkazalo se je, da je postelja poleg moje pripadala pod naredniku Turku, kije bil tisti čas v zaporu, kar so mi tudi povedali. Spraševali so me, kako dobro ga poznam, če sva tesnejša prijatelja in podobno. Zraven pa so me opozarjali, naj povem čisto resnico, sicer utegne biti zame utajevanje usodno. Zdelo se mi je čudno, a kaj veliko tako nisem imel povedati, saj sva bila s Turkom le znanca.
Nato so prišli z barvo na dan. Hoteli so, naj potrdim, da je Turk nekega večera ščuval vojake k uporu, češ da so vojaki delavci in kmetje, brezpravna raja, ki bo morala dati svoja življenja, da bodo lahko bogataši uživali svoja bogastva, in da so prav oni največji sovražniki delavcev in kmetov; puške da bi morali obrniti vanje.
Začudil sem se in dejal, da nikdar nisem slišal narednika govoriti kaj takega. Še bolj pa sem bil presenečen, ko sta vojaka, prisotna pri zasliševanju, potrdila, da le narednik zares
Prepričanje o katastrofi kot vzroku za izumrtje seje utrdilo po temeljitih študijah, ki so jih pred osmimi leti opravili na Kalifornijski univerzi. Tamkajšnji znanstveniki so postavili podmeno, da je za izginotje dinozavrov ter še mnogih drugih živalskih in rastlinskih vrst pred 70 milijonov leti krivo trčenje Žemlje z velikanskim asteroidom. Eden od najčvrstejših dokazov je bil iridij, element, ki gaje dovolj na asteroidih, na Zemlji pa je redek razen v geoloških plasteh iz obdobja izumrtja mnogih rastlin in živali.
Enako dobro podkrepljena in znanstveno izpeljana je tudi teorija o katastrofalnih izbruhh ognjenikov, ki da so povzročili takšne velike spremembe v ozračju, daje prišlo do velikih ohladitev in masovnega izumiranja živali in rastlin.
Kot kažejo zadnja znanstvena prizadevanja, imajo prav eni kot drugi. Geolog Asish Basu je združil obe teo riji in izpisal najnovejši scenarij grozljive katastrofe pred 66 milijoni let.
Na osnovi svojih raziskav trdi, da je v bližini sedanjega indijskega po-dkontinenta treščil gigantski asteroid. Trčenje je bilo tako silovito, daje temeljito pretreslo naš planet in sprožilo vrsto ognjeniških izbruhov v naš' lednjih stotisočletjih. Oboje skupaj pa je ustvarilo razmere, ki niso bile naklonjene mnogim živalim in rastlinam, kar je končno povzročilo njihovo izumrtje.
Osnovni dokazi za to zanimivo dejansko združeno teorijo ležijo v vzorcih kremenčevih kristalov, kijih je geolog Basu našel na indijskem po-dkontinentu. Velike povečave sestave teh kristalov so pokazale, da so nanje delovale strahovite zunanje sile. In ker so kristale našli pod plastmi leve v zemeljskih plasteh iz časa izginotja dinozavrov, je bil za raziskovalce zaključek kar trdno utemeljen.
MiM
(Vir: Newsweek)
Nova akupunktura
Namesto zabadanja igel elektronska napravica
Akupunkturo že več kot 2600 let s pridom izkoriščajo Kitajci za zdravljenje najrazličnejših zdravstvenih tegob, posebno uspešna pa seje izkazala kot odstranjevalec bolečin. Toda tudi starodavne veščine, kot je akupunktura, se s časom spreminjajo. In tako je ta starodavna kitajska vednost dobila najsodobnejše oblike, za kar je med zadnjimi poskrbelo avstralsko podjetje Acuhealth. Tam so namreč izdelali najsodobnejše elektronsko napravo za akupunkturne posege.
Izdelek je izumil dr. Dean Ri-chards. Njegova akupunkturna »igla sploh ni igla. Z napravo niso potrebni vbodi igle v kožo, da bi dosegli želje-ne učinke, marveč zadošča, dajo postavimo na določeno točko na telesu, naprava pa proizvede šibke elektronske impulze, ki delujejo na točko enako kot vbod in miganje z iglo.
Kot zatrjuje izumitelj in z njim izdelovalec elektronske akupunkturne naprave, gre za uspešno in zelo priročno sredstvo, s katerim se učinkovito dajo odpravljati akutne bolečine in stres. Z malo vednosti o pomembnih akupunkturnih točkah na telesu si bo zdaj lahko vsakdo sam odpravil glavobol, revmatično trganje in nepotrebne duševne napetosti.
hujskal in nagovarjal vojake k uporu. Vztrajal sem, da o tem nič ne vem.
Komandir je bil mnenja, da sem Turkov sodelavec in da ga zato zagovarjam in ščitim. Opozoril me je, da je ustanovljeno naglo vojaško sodišče in da bova prav lahko oba ustreljena. Nato so me zaprli v samico.
Drugo jutro so me izpustili, vendar z naročilom, naj me nadzorujejo. Čez nekaj dni so izpustili tudi Turka. Ko sva se srečala, se mi je nasmehnil in rekel; »Ne boj se!«
Ko so nas čez čas spustili domov, sem od oficirja, ki je bil navzoč pri zaslišanju, izvedel, da je bilo vse skupaj provokacija m da sta bila vojaka najeta, da bi naju s Turkom obsodili, ker so menili, da bi s tem nagnali nekaj več strahu vojakom v kosti in da se ne bi ukvarjali z mislijo na upor.
Od tistih dni ne verjamem v poštenost oficirjev do vojakov. Moj vtis, da zmorejo vse urediti tako, da človek ne more dokazati svoje nedolžnosti, je bil premočan.
STANISLAV KRALJ ,
i f	J
POTA
Privilegirani devizni kupci
Tistim, ki so avtomobile plačali v devizah, so v IM V dajali poseben popust — Gre za špekulacijo — Znan sodni epilog taksnega početja
NOVO MESTO — Prodaja osebnih avtomobilov kupcem za dinaije deviznega porekla seje pri proizvajalcih vozil dokaj uspešno obnesla in nič čudnega, če so nekateri tovrstno prodajo še dodatno stimulirali, kot recimo novomeška IMV, kije kupcem svojih vozil za plačilo v devizah dajala še posebne popuste. V sa stvar seveda ni ostala prikrita, navsezadnje je takšno početje v pravniškem jeziku označeno kot špekulacija v blagovnem prometu. Nič čudnega potemtakem. če je morala IMV to svoje ravnanje pojasnjevati tudi na sodišču.
poročajo
Dejanje samo resda sega kar precej v preteklost, zato pa je sodni epilog docela svež. Tako je bilo v sodbi moč prebrati, da je IM V med I. aprilom 1985 in 10. septembrom istega leta kupcem osebnih vozil Renault, ki so avtomobile plačali z dinarji deviznega porekla, dajala 15-odstotni popust. Z drugimi besedami: IMV je pri prodaji 880 osebnih
OB KOLO BMX — 32-letni Miodrag Nemanič je v nedeljo, 18. decembra, obvestil miličnike, da je nekdo čez noč odpeljal iz pralnice stanovanjskega bloka otroško kolo BMX. Nemanič je oškodovan za 400 tisočakov.
MED VEČERJO OB OBLAČILA — Trebanjski miličniki so bili 18. decembra obveščeni o tatvini pred trebanjskim Put-nikom. Zdomec Marko Tomič je bil s prijateljem na večerji v motelu, v tem času pa je do vozila prišel neznanec in vanj vlomil. Iz avta sta izginili dve potovalni torbi, v katerih je bilo več oblačil in drugih predmetov, tako da je Tomič oškodovan za rsaj 500.000 din. Storilca še iščejo.
TATVINA V ŠOLI — V prostorih novomeške osnovne šole »Katja Rupena« je bil minuli petek na delu zmikavt. 13-letni Tomislav B. je med uro telovadbe v garderobi hranil oblačila in dokumente, ob vrnitvi pa je opazil, daje nekdo brskal po • njegovih žepih. Zmaknil mu je moško uro in 40 tisočakov gotovine. Predrzneža še iščejo.
ODNESEL AVTORADIO — 22-letni Ljubo Hočevar iz Zalogaje 18. decembra obvestil miličnike, da mu je nekdo ponoči vlomil v osebni avto, ki gaje imel parkiranega pri Kolodvorski restavraciji v Bršljinu. Neznanec ni imel težkega dela, saj so bila vrata odklenjena, iz avta pa je odnesel avtoradio, vreden 400.000 din.
VLOM V ZIDANICO — V času med 11. in 14. decembrom je nekdo vlomil v zidanico 56-letnega Franca Jereleta iz Novega mesta. Iz zidanice, ki stoji na Kuzarjevem kalu, je storilec odnesel nekaj orodja, ki ga je nato uporabljal pri nadaljnjih vlomih. Škode je za okoli 550.000 din.
Zadel pešca in odpeljal domov
Srečko llar se je na kraj nezgode vrnil s sosedovim avtom
MALI SLATNIK — 13. decembra ob 23.50 je prišlo na cesti v Malem Slatniku do hude prometne nezgode, ki sta jo zakrivila alkohol in prehitra vožnja.
23-letni Srečko llar s Potov Vrha seje omenjenega večera z osebnim avtom peljal proti Šentjerneju, na Malem Slatniku pa na neosvetljenem delu vozišča in ob zaradi megle zmanjšani vidljivosti dohitel pešca, 52-letnega Karola Turka iz Gornje Stare vasi. Zaradi prevelike hitrosti in vožnje preblizu desnega roba ceste je zadel pešca, da je ta z glavo udaril ob rob strehe, nato pa nezavesten padel po cesti. llar je, ne da bi pomagal ponesrečencu, odpeljal domov, nato pa se na kraj nezgode vrnil s sosedom in njegovim vozilom. Turk je bil v nezgodi hudo ranjen, zoper Ilarja pa bo podana kazenska ovadba tožilstvu.
avtomobilov priznala 117,505.831 din popusta. Odveč je seveda dodati, da so bili tisti, ki so vozila plačevali z dinarji, tako krepko prikrajšani. Posebej je bil pri tem poslovanju omenjen tozd Trgovina na drobno v Kopru, kjer je bilo v že navedenem obdobju pri prodaji 28 osebnih avtomobilov priznanih 487.650 din popusta kupcem. Zaradi teh kršitev je bila IMV kaznovana z 800.000 din, odgovorne osebe pa s plačili od 25 do 30 tisoč din. Ob tem je zanimivo, da v IMV te ugotovitve, do katerih je prišel zvezni devizni inšpektor, priznavajo, menili pa so, da ne gre za nikakršno špekulacijo, češ daje bilo na trgu takrat dovolj vozil in da je imel vsak kupec možnost kupiti avtomobil pod enakimi pogoji. Navsezadnje pa, tako pravijo, je bil to takrat povsem običajen način prodaje, ki so se ga posluževali tudi drugod.
Seveda seje ob teh navedbah dobro spomniti nekaterih prejšnjih primerov, zaradi katerih so bili v IMV kaznovani že lani, letos pa je Višje sodišče v Ljubljani sodbe le še potrdilo. Da je bila tovrstna prodaja v novomeški IMV dokaj priljubljena in kar precej udomačena, priča le nekaj podatkov. Že leta 1984 so namreč kupcem štiric priznavali posebne popuste za nakupe z devizami. Po podatkih sodišča je bilo na tak način leta 1984 v Beogradu proda-
V KLETI GORELO
NOVO MESTO — 18. decembra zvečer je prišlo v bloku v Bršljinu do požara, ki ga je zakrivila neprevidnost. 31 -letni Laslo Pravda je tega dne na ločeni peči sušil dva jogi vložka za postelje in ju po sušenju odnesel v klet ter prislonil ob vezano ploščo. Jogija sta se med sušenjem očitno pregrela, tako da sta se v kleti vžgala, z njima pa tudi lesena vezana plošča. Požarje poskušal pogasiti Pravda sam, a mu to ni uspelo, tako da so na pomoč priskočili še novomeški poklicni gasilci.
Sodnik ne popušča pritiskom
V Krškem je predavala Francka Strmole-Hlastec, predsednica vrhovnega sodišča Slovenije
KRŠKO — »Neodvisnost sodišč je v Sloveniji na najvišji možni ravni, saj v konkretnih sodnih primerih nismo zabeležili nobenih pritiskov, ne trdim pa, da razna zborovanja, tribune in podobno nimajo tega namena. Takih poskusov pa je bilo vedno dovolj; ko so v Ljubljani potekali dahavski procesi, so ljudje ploskali visokim kaznim, bili so določeni pritiski, ko je potekalo sojenje morilcu oficirja in podobno. Toda sodnik na vse te pritiske ne sme reagirati« je med drugim dejala Francka Strmole-Hlastec, predsednica vrhovnega sodišča Slovenije na predavanju posavskim pravnikom, kije bilo 14. decembra v Krškem.
V predavanju o problematiki slovenskega pravosodja m osebnosti sodnika pa je Strmoletova lahko naštela še več vprašanj in problemov, s katerimi se ukvarja slovensko pravosodje. Med uspehi velja omeniti zlasti, da so sodišča pospešila svoje delo in je zdaj na njih le malo nerešenih zadev in zdaj velja celo dogovor, da je določen primer lahko rešen najkasneje v enem letu. Da so sodišča zmogla to delo, je bilo potrebnih več naporov, kot je običajno, kajti na slovenskih sodiščih še vedno manjka 50
sodnikov, čemur so vzrok fluktuacija in pa počasni volilni postopki. Slovensko pravosodje je že predlagalo, da se postopki za volitve skrajšajo in se s tem omogoči tudi bolj učinkovito delo sodišč.
Ko je Strmoletova govorila o liku sodnika, je dejala, da o tem liku ni mogoče govoriti izven razprave o delu sodišč, ta pa so dolžna sleherni primer obravnavati v skladu z ustavo in zakoni. Neodvisnost delovanja sodišč je torej utemeljena v zakonih in spoštovanju
Brez predpisanih oznak
V novomeški IMV prodajali avtomobile brez homolo-gacijskih oznak — Kazen IMV in odgovorni osebi
NOVO MESTO — Obiski raznih inšpektorjev zveznega ranga v novomeški IMV niso nobena redkost, tako si je predlanske jeseni IMV podrobneje ogledal tudi zvezni tržni inšpektor. Posledica njegovega obi-■ka je bila pred dnevi razpisana in zaključena obravnava pred senatom gospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča, IMV je morala odgovarjati zaradi prodaje vozil, ki niso bila ustrezno opremljena s homolo-gacijskimi oznakmi.
V obrazložitvi sodbe, s katero je bila novomeška IMV, tozd Tovarna avto-
PREZRL PEŠCA
KRŠKO — 35-letni Jože Račič z Malega Vrha seje 13. decembra ob 5.45 pel->al po cesti, ki vodi iz Brežic do križišča Zdolske ceste in Ceste 4. julija v Krškem. Zavijal je v levo na most prek Save, tam pa je na prehodu za pešce prezrl 39-ietno Anico Savnik iz Starega Grada pri Krškem. Zadel jo je in zbil po tleh, pri čemer se je pešakinja hudo ranila in se zdravi v brežiški bolnišnici.
POLOVICA
POKVARJENIH
KOČEVJE — V okvir prizadevanj za zmanjšanje števila prometnih nesreč sodi tudi akcija, ki jo je minulo soboto organiziralo avtomoto društvo Kočevje v sodelovanju s postajo milice Kočevje. Rezultat akcije ni posebno spodbuden. Približno polovica vozil ni bila primerna za vožnjo.
mobilov, kaznovana z 900.000 din, stoji, da so v Novem mestu puščali v promet proizvode, ki morajo obvezno biti atestirani in seveda temu primerno opremljeni tudi s homologacijskimi znaki. Slednjega pa vozila IMV niso imela. Zvezni tržni inšpektorje 5. septembra predlani našel v tovarni pripravljene za prodajo osebne avtomobile R-18 TLJ, R-21 TL, R-25 GTX ter R-5 GTD, ki pa niso imeli homologa-cijskih oznak glede radijskih motenj, ključavnic, varnostnih pasov, onesnaževanja zraka z bencinskimi motorji, odpornosti sedežev, razporeda nožnih komand, luči za meglo in zaščite pred emisijo diselskih motoijev.
V IMV tem ugotovitvam niso opre-kali, menili pa so, da gre vendarle za uvožene osebne avtomobile, daje bil za vsak njihov del opravljen atest po predpisih, ki veljajo v mednarodnem prometu, zato po njihovem ta vozila ne potrebujejo se homologacijskih oznak. Sodišče je bilo seveda drugačnega mnenja, takšno ravnanje je označilo kot malomarnost ter poleg pravni organizaciji izreklo kazen še Alojzu Kebelju, odgovorni osebi za očitane napake in vodji oddelka tehnične dokumentacije. Plačati je moral 30 tisočakov, medtem ko je Višje sodišče v Ljubljani kazen IMV znižalo od 900.000 na 600.000 din. V olajševalno okoliščino so jim šteli, da so takoj po inšpektorjevem obisku avtomobile pričeli pravilno označevati.
r
nih 191 vozil R-4, v Nišu 26, medtem ko je bilo leta 1985 v Novem mestu prodanih kupcem iz Bosne in Hercegovine 215 vozil R-4,6 avtomobilov R-5, 20 devetič, 4 enajstice in 14 R-18, vse seveda s popusti. V spisu o lanskoletnem sojenju IMV je zaslediti tudi podatek, da so v času med 1. majem in 15. oktobrom 1984 v Novem mestu prodali za dinarje deviznega porekla 160 avtomobilov R-4 TL in 521 vozil R-4 GTL, v zameno za dobljene devize pa kupce nagradili s stimulacijami. Ob vsem tem seveda ni prav nič čudnega, če sodišče vselej, ko izreka kazni IMV, posebej upošteva kot obtežilno okoliščino predkaznovanost in vztrajno ponavljanje prestopkov. Vsaj doslej je bilo tako.
B. B.
OB DIPLOMATSKI KOVČEK
NOVO MESTO — 37-letni Rajko Šarman je 16. decembra obvestil miličnike, da mu je dan poprej med 13.30 in 23. uro nekdo iz nezaklenjenega osebnega avta ukradel diplomatski kovček, v katerem je imel nekaj naročilnic, dokumentov in žepni kalkulator. Storilca iščejo.
»Orlando« razjezil Srbe
V Beogradu ugotovili, da ta tkanina ne ustreza deklaraciji — Novoteks pred sodiščem
NOVO MESTO — Ne le da nekatere zadnje opravljene ankete kažejo, da vsaj nekateri potrošniki v Srbiji iz vsem znanih razlogov bojkotirajo nakupe slovenskih izdelkov, pač pa je očitno tudi nad tistimi, ki pridejo izza prodajnih pultov do kupcev, dokaj strog nadzor. Kako si drugače razlagati nedavno obravnavo pred senatom gospodarskega oddelka novomeškega temeljnega sodišča?
Iz Beograda je namreč prišla informacija, da novomeški Novoteks tam prodaja mačka v Žaklju. Ali z drugimi besedami: analiza tkanine, ki jo je v Beogradu opravil tamkajšnji Tekstilni inštitut, je pokazala, da so Novomeščani dali v promet proizvod, ki ga niso preverili, ali ustreza pogojem in zahtevam zakona o standardizaciji. V Blagovni hiši Beograd, tozd Terazije, so namreč odkrili 15 metrov metražne tkanine z nazivom »Orlando«, kateremu je deklaracija označevala sestavo 45 odstotkov runske volne in 55 odstotkov poliestra. Beograjčani pa so ugotovili, da tkanina, ki sojo — to
le mimogrede brez težav prodali, vsebuje dejansko 62,33 odstotka poliestra in 37,67 odstotkov runske volne. Tega dejstva spričo nedvoumnosti strokovno izvedene analize ni bilo mogoče zavreči.
Tako so se pred dnevi na zatožni klopi v Novem mestu našli predstavniki Novoteksa, med njimi Alojz Barbič, vodja oddelka za kontrolo tkanin. Novoteksovci priznavajo, da je očitno prišlo do napake v surovinskem sestavu blaga, vendar hkrati trdijo, da so storili vse, da do tega ne bi prišlo. Pravijo namreč, da je nemogoče kontrolirati vsako balo blaga posebej, kajti vzorce tkanine »Orlando« so pregledali in analizirali, vzorec pa je pokazal, da gre za po sestavi primerno tkanino, in tako je 8 tisoč metrov blaga pač šlo v promet. Sodišče pa ni bilo takšnega mnenja. Po njihovem bi morali kontrolo v Novoteksu organizirati tako, da do takšnih in podobnih napak ne bi prišlo. Prav zaradi tega so Novoteks obsodili na 800.000 din denarne kazni, Alojza Barbiča pa na plačilo 35 tisočakov. Sodba je že pravnomočna.
V prodaji neuporabna živila
Piščančjim bedrcem je rok uporabe potekel za poldrugi mesec, prav tako bon-bonom, plevicam, pijači in lešnikovim jedrcem — Stroge kazni sodišča
ČRNOMELJ, SEMIČ — Veliko je primerov, ki opozarjajo, kako dobro je, če potrošnik ob nakupu živil pogleda tudi datum izdelave in rok trajanja izdelka, kajti še vse preveč je na naših trgovskih policah živil s pretečenim rokom uporabe. Pred seboj imamo dvoje takih opozoril iz Bele krajine, odkril pa ju je le nekoliko temeljitejši inšpekcijski obisk.
njihovih določil. V skladu s tem mora ravnati tudi sodnik, katerega ugled mora temeljiti prav na spoštovanju zakonodaje, sodnik pa mora biti visoko moralno in etično zgrajena osebnost.
V zadnjem času je bilo v družbi veliko razprav o pristojnosti vojaških sodišč. »Po ustavi so ta sodišča redna, tako, kot so redna tudi sodišča združenega dela,« je menila Strmoletova. Vendar je v pristojnosti vsakega sodišča, da kazen tudi izvrši, tega pa vojaško sodišče ne more storiti, podobno, kot tega ne zmorejo sodišča združenega dela. Okoli vojaških sodišč pa je še več odprtih vprašanj, med drugim tudi v zvezi s sojenjem četverici, kjer je bila kršena ustavna pravica do uporabe materinega jezika. O tem bi moralo sprožiti postopek ustavno sodišče, a ga žal ni. »Prihodnje leto se bo v Sloveniji začela javna razprava o delovanju vojaških sodišč in naše mnenje je, da ta sodišča v mirnem času niso potrebna. Sodbe, ki jih je vojaško sodišče izreklo četverici, pa so izvršljive po sedaj veljavni zakonodaji, ker pa tega ne zmore narediti vojaško sodišče, bodo to opravila redna sodišča. Torej ostane sedaj le zakonit postopek za spremembo sodb in jo bo mogoče ovreči le z izrednimi pravnimi sredstvi.«
J. S.
IZGINILO 100 KG CINA
PAVLOVA VAS — Med 22. oktobrom in 13. decembrom je iz gospodarskega poslopja v Pavlovi vasi pri Bizeljskem, last Slavka Ogorevca iz Brežic, izginilo 100 kilogramov cina, vrednega blizu 5 milionov din. Storilca iščejo.
Ne tako dolgo nazaj so morali namreč na zatožno klop novomeškega sodišča sesti predstavniki novomešjce Emone Dolenjke, tozd Detajl iz Črnomlja, ter poslovodji Franc Frankovič iz črnomaljske Preskrbe in Magdalena Malnarič iz Marketa v Semiču. Inšpektorji so med pregledom prodajnih polic semiškega marketa našli 12 šktalic majaronovih plevic s pretečenim rokom uporabe, prav tako je za cel mesec potekel rok trajanja enajstim zavitkom lešnikovih jedrc, katerim deklaracija na ovitku zagotavlja 6-mesečno uporab-
PREHITRO PO MEGLI
VELIKO MRAŠF.VO — Po cesti med Cerkljami in Kostanjevico se je 13. decembra ob 5.40 peljal 21-letni Ciril Kraševec iz Velikega Mraševega. Tam je med vožnjo po gosti megli zaradi prevelike hitrosti prezrl kolo z motorjem, ki ga je vozil Ivan Žarn iz Velikega Mraševega. Trčil je v zadnji del kolesa in Žarna zbil po tleh. Hudo ranjeni Žarn se zdravi v brežiški bolnišnici.
OGENJ V KURILNICI
GOLEK — 17. decembra nekaj po21. uri je prišlo v kurilnici stanovanjske hiše 31-letnega Romana Šinkovca iz Goleka pri Krškem do požara. Lastnik je v peč centralne kurjave naložil drva, nato pa jih polil z litrsko steklenico bencina. Hip zatem je izbruhnil močan plamen, ki je Šinkovca opekel po obrazu in rokah, vnela pa se je tudi zaščitna obloga bojlerja in drva. Z ognjem so opravili domači, Šinkovec pa je moral po pomoč v brežiško bolnišnico.
nost. Za nameček pa so inšpektorji odkrili še 4 zavitke piščančjih bedres s skupno težo 2,65 kilograma, katerim je rok uporabe pretekel že pred poldrugim mesecem. Prav nič bolje ni bilo v črnomaljski Preskrbi. Na policah je bilo najti 49 zavitkov majaronovih plevic izdelovalca Embe iz Ljubljate, katerim je rok trajanja že potekel, nadalje 29 steklenic po 0,25 litra pijače brežiškega Vinarstva »Adria cooler citro«, kateri je 6-mesečni rok uporabe potekel za 26 dni, najdenih pa je bilo tudi 100 zavitkov bonbonov »Čandy šport« iz zagrebške Plive, ki prav tako niso več sodili na prodajne police.
V Emoni Dolenjki storjene prekrške priznavajo, enako tudi oba poslovodja, ki bi morala poskrbeti, da živila s pretečenim rokom uporabe ne bi prišla na prodajne police. Pravijo le, da tako hudo spet ni, češ da so bila kurja bedrca zmrznjena in se jim je rok trajanja tako podaljšal, nadalje so pojasnili, da so bonbone prejeli od grosista tistega dne, ko jim je potekel rok uporabe, da so bili bojda iz Brežic obveščeni, da se pijači rok trajanja podaljšuje, itd. A tudi če bi
sodišče vse te izgovore upoštevalo, ostajajo dejstva, mimo katerih senat ni mogel. Nesporno je namreč, da so bila na prodajnih policah živila s pretečenim rokom uporabe, zaradi česar je bila Emona Dolenjka obsojena na enotno kazen plačila 2 milijona dinarjev, medtem ko morata Magdalena Malnarič in Franc Frankovič plačati vsak po 50.000 din.
PODRL PEŠAKINJI IN POBEGNIL
DOLNJI BOŠTANJ — 16-letni Damjan K. iz Sevnice seje 15. decembra ob 17.50 peljal brez vozniškega dovoljenja po cesti iz Radeč do Boštanja. Tam je v križišču zavijal na most čez Savo proti Sevnici, pri tem pa na prehodu za pešce prezrl 53-lctno Justino Koprivc z Vrha nad Boštanjem in njeno 22-letno hčer. Obe je zadel in zbil po tleh, sam pa, ne da bi ustavil, odpeljal naprej. Pešakinji sta bili laže ranjeni. Pobeglega voznika so miličniki prijeli ob 20.50 na njegovem domu.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Za Trško goro kaj slabo priznanje. Nekdo je namreč pred dnevi vlomil v vikend Novomeščana Jožeta K. na Trški gori in si izmed vseh ponujenih pijač v kleti izbral le 5 steklenic piva. Lastnik se tolaži s tem, da storilec vina verjetno ni pokušal.
• Ob približno enakem času je bilo vlomljeno tudi v zidanico novomeščana Vinka O. na Kuzarjevem kalu. Vlomilec je bil tokrat bolj konkreten in podjeten. Notranjost počitniškega objekta je prikrajšal za liter jedilnega olja, 5 do 10 dag kave, nekaj klobas in dve ribji konzervi. Prijetje storilca bo pojasnilo, ali sije po zaužiti hrani žejo tešil na Trški gori.
• Novomeški miličniki so bili v nedeljo nekaj po 12. uri obveščeni o zločinu, ki gaje registriral Janez M. iz Ločne. Na nočni potep so se namreč nepovratno podali trije za zakol pripravljeni zajci. Bojda jih je o tem prepričal neznanec, ki mu je zdravnik predpisal uživanje dietne hrane.
STREHA ŠE PRED ZIMO — Mladim iz Velikega in Malega Lipja ter Gra-denca je uspelo še pred zimo postaviti in prekriti streho novega gasilskega doma, ki naj bi kasneje postal tudi središče kulturnega življenja v tem delu še zmeraj nerazvite Suhe krajine. Stavba, kije bila zgrajena s prostovoljnim delom, je sprva služila potrebam cerkve, kasneje je bila preurejena v šolo, nazadnje pa jo je prevzelo gasilsko društvo Žužemberk, enota v Velikem Lipju. Mladi iz omenjenih treh vasi so kmalu pljunili v roke in rezultat je danes tu. Dodajmo še, da so les za ostrešje prispevali krajani sami.
F
UMRL V BOLNIŠNICI
BREŽICE — Iz brežiške bolnišnice so 13. decembra okoli 11. ure sporočili, daje poškodbam podlegel 39-letni Vincenc Šetinc iz Sel pri Dobovi. Kot smo že pisali, so Šetinca 7. decembra našli pod vodo bazena hotela Terme na Čatežu, po nudenju prve pomoči pa je že vse kazalo, da se bo rešil najhujšega.
VARČUJEJO S POSIPNIM MATERIALOM
KOČEVJE — Šoferji avtubosov in osebnih avtomobilov ugotavljajo, da so vozne razmere na cestah v kočevski občini najslabše, ko zapade 2 do 5 cm snega in še ni potrebno pluženje. Takrat je dobro vzdrževana in posipana le magistralna cesta proti Ljubljani, ostale pa ne. Vozniki avtobusov menijo, da bi morali posipavati tudi ostale ceste.
PREHITRO PO POLEDENELI CESTI — Minuli petek, 16. decembra, se je no regionalni cesti med Novim mestom in Šentjernejem peljal s tovornjakom novomeškega Cestnega podjetja 25-letni Franc Eršte iz Polhovice. Erštcta je zaradi prevelike hitrosti na poledeneli in delno zasneženi cesti v ovinku na Ratežu pričelo zanašati, bočno je drsel dobrih 15 metrov, nakar je s prednjim delom vozila trčil v drevo ob cesti. Voznik seje v nezgodi laže ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 10 milijonov din.
VOZIL KAR PO SREDI CESTE — 29-letni Leopold Jurglič iz Prelesja seje 17. decembra ob 7.05 peljal z osebnim avtom alfa romeo po regionalni cesti iz T rebnjega proti Mirni. Ko je v Dolu zapeljal prek železniške proge v levi pregledni
ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik fička, 30-letni Vilko Gracar iz Mirne. Z Jurgličem, ki je vozil po sredi ceste, sta trčila, alfo pa je po nezgodi odbilo po nasipu. Jurglič je bil laže ranjen, materialne škode pa je bilo za 20 milijonov din. Obstaja sum, daje Jurglič vozil vinjen.
TRČIL V DROG JAVNE RAZSVETLJAVE — V nedeljo, 18. decembra, se je 29-letni Boris Padovan iz Velike Bučne vasi v dokajšnjem spremstvu mali-ganov peljal z osebnim avtom po Partizanski cesti v Novem mestu proti Šmihelu. Ko je zapeljal na Šmihelsko cesto, je pri hiši št. 8 trčil v drog javne razsvetljave, nakar je vozilo odbilo nazaj na cesto. Laže se je v nesreči ranil voznik Padovan, ki so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 15 milijonov din.
Domača kosila s šolskim mesom
Kaj se je zadnje mesece dogajalo v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem? — Ana P. osumljena grabeza in zlorabe položaja — Preiskave tudi v BB
KRŠKO — Že nekaj tednov krožijo po Posavju govorice, ki pa so te dni vendarle dobile tudi uradno obeležje. Gre za dogajanja na osnovni Soli v Leskovcu, ki so ravnatelja — ta je sedaj že v pokoju — in njegovo ženo, zaposleno na isti Soli kot vodjo računovodsko-finančne-ga sektorja, dajala v kaj slabo luč. Po glasovih z ulice naj bi si oba na račun Sole pridobila kar znatno premoženje, zastavonoSa takSnega početja naj bi bila ravnateljeva žena, 55-letna Ana P.
Govorilo seje o velikih količinah mesa, kije namesto v Soli končalo na domu žene bivSega ravnatelja; p ra v tako naj bi tja romali tudi drugi prehrambeni izdelki, od ozimnice do čokolad in Se česa. Ulica je vedela tudi za to, da naj bi zakoncema med preiskavo, ki je stekla pred dnevi, zasegli tri osebne avtomobile, zapečatili njun vikend, v njem pa naSli pravo skladiSče ukradene robe, tudi raznih tehničnih predmetov. In koliko resnice je v takih govoricah?
Na krSki UNZ so previdni v izjavah. TakSno je njihovo sporočilo javnosti:
»NaSa UNZ je minuli mesec priS-la do nepreverjenih podatkov, da naj bi si bila Ana P., rojena leta 1933, iz KrSkega, zaposlena pa kot vodja računovodsko-finančnega sektorja v osnovni Soli Leskovec pri KrSkem, prisvojila razne prehrambene artikle, ki jih je nabavljala po raznih trgo vinah za potrebe Sole. Po takih govoricah je seveda stekla preiskava, dobljeni podatki pa so potrdili veliko tega. Ugotovljeno je bilo, da je Ana P. sama nabavljala za potrebe Sole razno hrano in tudi tehnične predmete. Ob tem se je izkazal kot upravičen sum, da si je v zadnjem letu in pol prisvojila del nabavljenih artiklov, Slo je za meso in druge prehrambene izdelke ter tehnične predmete. Po doslej zbranih podatkih naj bi bila vrednost prisvojenega blaga 12 milijonov din. Zoper Ano P. bo tako zaradi suma storitve kaznivih dejanj gra-beža in zlorabe položaja podana
kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.«
Toliko na krSki UNZ, vpraSanje pa je, ali bo javnost s to skopo obrazložitvijo zadovoljna. Ljudje so namreč razburjeni, Se posebej, ker gre za ženo v občini znanega družbenopolitičnega delavca, katerega zasluge v občini so nekateri povezovali z domnevno v rokavicah opravljeno preiskavo. Kaj večje zaenkrat težko napisti, morda potem, ko bo spis v roke dobil temeljni javni tožilec.
Ta čas pa je v KrSkem ob že omenjenem v ospredju Se en dogodek. Veliko zanimanje javnosti je namreč vzbudilo tudi odkritje v krSki enoti Beogradske banke Ljubljana. Šlo naj bi za podoben primer prilaSčanja denarja in zlorabo položaja, ki naj bi bilo storjeno s preknjiževanjem denarja z bančnega na tekoči račun. Tega dejanja osumljena oseba je ta čas bojda v suspenzu. Kaj več o tem pa ob zaključku preiskave, ki jo prav tako opravljajo uslužbenci krSke UNZ.
B.B.
S SEKIRO NAD AVTOMOBIL
DRAGA — V nedeljo, 18. decembra, okoli 13. ure seje po lokalni cesti skozi naselje Draga s konjsko vprego peljal 23-letni Stojan Hudorovič. Za njim seje takrat z avtom pripeljal Marjan Košak iz Brezovice, kije vprego seveda nameraval prehiteti, a mu Rom, ker je vozil po sredi ceste, tega ni dopustil. Blizu mostu mu je manever le uspel, takrat pa je pričel Hu-dovorič na Košaka vpiti, da je ta vozilo ustavil. Prišlo je do prepira, med katerim je Rom s sekiro udaril po vozilu, za nameček pa, ko je Košak že odpeljal, sekiro vrgel za avtom in tako razbil zadnje vetrobransko steklo. Zoper Hudoroviča bo podana kazenska ovadba.
Luknjali gume avtobusom
Kočevje: Ko so prišli šoferji avtobusov na delo, so našli nevozne avtobuse
MILIČNIK BOM
KOČEVJE, RIBNICA — Kar precej mladih si želi postati miličnik. Na postajah milice v Kočevju in Ribnici že zbirajo prijave za tiste, ki bi si želeli izšolati za miličnike-kadete ali miličnike. Pogoj za sprejem v šolo za miličnike-kadete je dokončana osnovna šola in starost do 17 let. V šolo za miličnike pa se lahko prijavijo tisti, ki so dokončali srednjo ali poklicno šolo in odslužili vojaščino. Poseben pogoj za obe šoli pa je še nekaznovanost. Podrobnejša pojasnila dobe interesenti še na postajah milice.
KOČEVJE — Navodilo izpred let, da je treba okupatorjem luknjati gume na vozilih, ima slabe posledice v mirnem času. V dneh od 17. novembra do 14. decembra so neznanci preluknjali kar 17 gum na okoli 10 avtobusih tozda Integral Stojna v Kočevju ter tako oškodovali ta tozd za okoli milijon din. Poleg tega so tudi na parkirišču za kinom Jadran preluknjali gume več osebnim avtomobilom.
Miličniki so ugotovili, da so to na-
TRČIL V NEOSVETLJENO VPREGO
ŽUPEČA VAS — 13. decembra ob
17.40	sta Rado in Martin Jurkovič iz Kerinovega grma vodila neosvetljeni vpregi po regionalni gesti med Brežicami in Kostanjevico. V Zupeči vasi jima je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 25-letni Izan Poldan iz Krške vasi, ki je vozil s kratkimi lučmi. Prezrl je vprego Martina, trčil vanjo in jo porinil v graben ob cesti. Konj je pri tem poginil, na osebnem avtomobilu pa je škode za 8 milijonov din.
pravili štirje učenci osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju. V ta namen so imeli izdelano posebno šilo za luknjanje gum. Šolarji so dejanje tudi že priznali.
Pri Integralu pa smo zvedeli, da niso bili najbolj v skrbeh zaradi te škode ter dodatnega dela in stroškov, ki sojih zaradi tega imeli, ampak jih je bilo predvsem strah neznanih storilcev, kaj vse jim lahko še prizadenejo. Na srečo so miličniki storilce polovili, pri čemer seje izkazalo, da gre za »nenormalno obnašanje sicer čisto normalnih in uspešnih šolatjev.«
J. P.
KDO JE KRADEL VIMV?
NOVO MESTO — 23-letni Dušan I. je 16. decembra obvestil novomeške miličnike o tatvini delov v IMV. Ogled kraja dejanja je pokazal, da je tistega dne neznani storilec prerezal žično ograjo in tako prišel do skladiščnega prostora prodaje vozil. Tam je iz parkiranega avta R-5 odvil prednjo levo luč, prednjo masko, zadnjo desno luč, zadnje vetrobransko steklo, odnesel še zadnje desno bočno steklo, okrasno letev zadnjih vrat, ključavnico in okrasek R-5. IMV je tako oškodovana za 3 milijone din.
Otroka umorila malomarnost?
Zakaj je moral umreti 15-letni Mitja Krojs z Mirne? — Vzvišen odgovor direktorja _trebanjskega	zdravstvenega	doma	—	Strokovne	ocene	še	ni
MIRNA — O tragični smrti komaj 15-letnega vzornega športnika in učenca Mitje Krojsa z Mirne ljudje govorijo hude reči, tudi take, češ da gaje umorila človeška malomarnost. Seveda seje morala zaradi velikega razburjanja javnosti za primer Krojs pozanimati tudi oblast.
Da bi prišli do čimbolj objektivne informacije, kako so v trebanjskem zdravstvenem domu nudili zdravniško pomoč nesrečnemu otroku, so se, tudi zaradi vse glasnejših zahtev krajanov po ugotavljanju odgovornosti zdravstvenih delavcev, na predlog predsednika občinskega izvršnega sveta in stališča koordinacije pri SZDL odločili, da zdravstveni dom s pisno informacijo pojasni potek nudenja pomoči. Občinski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je predlagal dr. Francu Žnidaršiču, vodji ZD Trebnje, da odgovori predvsem na naslednja vprašanja: prvič, ali je zdravnik dolžan opraviti obisk otroka na domu, ko gre za nujem primer; drugič, kakšna je bila čakalna doba pacienta do prihoda zdravnika v ZD Trebnje; tretjič, ali je bila aparatura za dovajanje kisika v času obiska pacienta v zdravstvenem domu res v okvari in zakaj; četrtič, zakaj ni bil ob prevozu pacienta v bolnišnico v reševalnem vozilu spremljevalec; petič, ali so zdravstveni delavci opravili vse svoje naloge v skladu z zdravniško doktrino. Sekretariat je seveda zaprosil še za strokovno oceno o vzroku smrti Mitje Krojsa.
Ko smo slišali ta vprašanja, ki jih je na sestanku mirenskih komunistov, kjer so obravnavali problematiko zdravstva v trebanjski občini, zlasti seveda v luči tragičnega primera, prebrala predstojnica omenjenega sekretariata Majda Ivanov, smo pričakovali vsaj količkaj toliko obziren odgovor stroke. Toda direktor ZC Dolenjske, tozd ZD Trebnje, dr. Franc Žnidaršič je opravil l vso zadevo, ki buri duhove, mimogrede in z.viška. Dobesedno je zapisal: »V vezi te zadeve je stekla uradna preiskava. Za
informacije se obrnite na preiskovalnega sodnika v Novem mestu. Naše ravnanje je skladno z medicinsko doktrino, laični politični in državni organi pa o zadevi nimajo pravice prinašatai nobenih stališč mimo uradne in tudi strokovne preiskave. Vse eventuelne razprave na kakršnihkoli organih, ki s preiskavo niso pooblaščeni, bomo smatrali za nenačelno in vnaprejšnjo kritiko našega dela — kot zlonamerno in se po VSEH pravnih in zakonitih poteh branili. Seveda se morajo iniciatorji take kritike zavedati dolgoročnih posledic blatenja naše institucije in posameznih zdravnikov, ki nadaljnjemu delu zdravstvene službe kot celote in v njenih delih lahko samo škodi (ob tem, da praviloma mali »bogovi« nikomur in za nič ne odgovarjajo).«
Če bi zapisali le delek pretresljive zgodbe Majde Krojs, ki se ji je sin zadušil, ker da v ZD nimajo v remi kisikovih bomb, bi nam kdo utegnil očitati, da barantamo s čustvi. Toda, če le površno spomnimo na pripoved matere, povejmo, da je dolgo zaman čakala dežurnega zdravnika dr. Humarja, v avtu pred ZD je potem morala počakati dr. Žnidarščiča. Njen edinec Mitja, ki je imel alergijo predvsem na cvetni prah in perje že od otroških let, tokratnemu napadu bolezni ni bil kos, tudi zaradi nerazumljive počasnosti in brezbrižnosti, pravi mati Majda. Ali bi njen sin še živel, če bi mu s kisikom strokovno pomagali med prevozom z rešilcem in takoj po prihodu v novomeško bolnišnico, kjer jih je pričakal le strežnik z vozičkom, lahko le ugibamo. Zato je toliko bolj nujen odgovor stroke, čeprav tudi ta seveda ne bo nikoli mogel pozdraviti bolečine v materi-
nem srcu, niti nezaupanja Mirenčanov, ki grozijo, da bodo šli, če bo treba, tudi pred zdravstveni dom v Trebnje.
P. PERC
Nihče ne pokaže pravega izhoda iz alkoholizma
Okrogla miza v Kočevju
KOČEVJE — Na okrogli mizi o alkoholizmu, ki je bila 15. decembra, so bile ugotovljene v glavnem že stare resnice o škodljivosti pretiranega uživanja alkohola, o zaskrbljujočem alkoholizmu v kočevski občini, ter o jalovem prizadevanju kadrovsko-socialnih služb v podjetjih za preprečevanje alkoholizma. Ugotovljeno je bilo, daje preprečevanje alkoholizma zadeva politike, gospodarstva, šolstva in družine, zdravljenje alkoholikov pa stvar zdravstva in socialnega skrbstva. Alkoholika pri nas v službah v glavnem varujejo in skrivajo, dokler ne zabrede predaleč.
Lepo je bilo slišati priznanje, da pivci tako rekoč »drže državo pokonci,« saj so davki na alkoholne pijače visoki. Bifejev je povsod polno, ker pač prinašajo dohodek, tudi v mladinskem klubu, mladinski restavraciji, domu starejših (vse v Kočevju) in celo Kliničnem centru v Ljubljani. Navedenih je bilo tudi več primerov škodljivosti alkoholizma v podjetjih (Itas), v prometu, družinah itd. Nihče pa ni omenil, da je alkohol botroval skoraj vsem umorom in poskusom umora, po čemer je pred dvema letoma v Sloveniji daleč prednjačila prav kočevska občina.
J. P.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 23. XII.
9.35 — 13.35 in 15.20 — 0.35 TELETEKST
9.50 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 SVET NA ZASLONU
11.40	PO SLEDEH NAPREDKA
12.20 AFERA CAILLAUX, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke
13.20 VIDEO STRANI
15.35 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
16.35 POROČILA
16.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
17.20 ČLOVEK IN ČAS: DOLGA ZIMSKA NOČ
17.45	PODELITEV PRIZNANJ ŠPORT-
NIKOM SLOVENIJE
18.20 ZGODBE IZ ŽIVLJENJ A RASTLIN
18.45	RISANKA
19.01	OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.59	ZRCALO TEDNA
20.25	MELBA, 7. del nadaljevanke
21.20 ČAS NEGOTOVOSTI: DEMOKRACIJA, angl. dok. serija
22.20 DNEVNIK
22.35	GOSTJA IZ SANS-SOUCIJA,
francoski film
0.25 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
19.00	Domači ansambli — 19.30 Dnev-
nik — 20.00 Iz koncertnih dvoran —
21.45	En avtor, en film —- 22.20 Gabriela (brazilski film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Polčti, pesem —
8.55	TV v šoli — 10.30 Poročila —10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.20 Poročila— 14.20 TVvšoli— 15.20 Poročila — 15.25 Prezrli ste, poglejte — 17.25 Poročila — 17.30 Poleti, pesem — 18.00 Znanost: Dosežki v genetiki — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kriminalistična zgodba — 20.55 Kviz —
22.00	Dnevnik — 22.20 O sole mio (kulturni magazin) — 23.30 Nočni program — 1.30 Poročila
SOBOTA, 24. XII.
7.40 — 11.35 in 15.40 — 1.30 TELETEKST
7.55 VIDEO STRANI
8.05	OTROŠKA MATINEJA
10.10	NAŠA PESEM 88, ponovitev
10.40 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
11.20	VIDEOSTRANI
15.55 ŽIVLJENJE NA MISISIPIJU, ameriški mladinski film
17.45 POROČILA
18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: SEMENSKA ZASNOVA IN SEME
18.25	KRATEK FILM
18.45 RISANKA
19.01 KNJIGA
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.59	NAŠ UTRIP
20.25	ŽREBANJE 3x3
20.35	ČIPKE, 1. del ameriške nadaljevanke
21.30 KRIŽ KRAŽ
23.00 DNEVNIK
23.15	DRUŽINA IN TRADICIJA, dok. oddaja
23.45	ŽENSKA, KI JO JE LJUBIL,
ameriški film
1.20	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Rokomet Metaloplastika:Pelister — 18.15 Rezerviran čas— 18.30 Več kot igra (ponovitev 4. dela nadaljevanke) —
19.30	Dnevnik — 20.00 My fair lady (ameriški film) — 23.00 Izbor iz satelitskih programov
TV ZAGREB
9.00 TVvšoli — 10.30 Poročila— 10.35 Ponovitev nočnega programa — 12.05 Rezerviran čas — 15.30 Narodna glasba
— 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Poročila
— 16.50 TV koledar — 17.00 Rokomet Metaloplastika:Pelister — 18.30 Med nami (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik —
20.00 Rezerviran čas — 20.15 Benjamin (francoski film) — 21.55 Dnevnik — 22.101. proleterska brigada (dok. oddaja)
— 22.40 Noč in dan — 0.40 Poročila
NEDELJA, 25. XII.
8.55 — 23.00 TELETEKST
9.10 VIDEOSTRANI
9.20	OTROŠKA MATINEJA
10.10 VRNITEV »ANTILOPE«, ponovitev 11. dela
10.40	ČIPKE, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke
11.30 DOMAČI ANSAMBLI: DOBRI ZNANCI
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 MY FAIR LADY, ponovitev ameriškega filma
15.30 SVET PTIC PRED LOFOTSKI-MI OTOKI
16.15	PRISLUHNIMO TIŠINI
16.55 POROČILA
17.10 KOLO SREČE, ponovitev
18.25	ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: ARHITEKT IN CVET
18.50	RISANKA
19.01	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK
20.10 ČISTO PRAVI GUSAR, 4. del nadaljevanke
20.55	ŽREBANJE PODARIM-DOBIM
21.15	ZDRAVO
22.45	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00 Danes zajutri— 14.00 Športno zabavno popoldne — 19.30 Dnevnik —
20.00 Življenje v vesolju (poljudnoz-
nanstvena serija) — 20.30 Mali koncert
— 20.45 Poročila — 20.50 Človek za vse čase (angleški film) — 22.45 Izbor iz satelitskih programov
TV ZAGREB
10.20	Poročila — 10.30 Otroška matineja
— 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Kulturna dediščina—13.30 Potopis —14.00 Serijski film — 14.50 Resna glasba —
15.35	Dokumentarni mozaik — 17.10 Komu zvoni (ameriški film)— 19.10TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Djekna (nadaljevanka) — 20.50 Pot v Indijo (film) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Noč in dan — 0.50 Poročila
PONEDELJEK, 26. XII.
9.35	— 12.35 in 15.45 — 22.45
TELETEKST
9.50	VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA
10.15 NAŠ UTRIP
10.30 GIGI, ameriški film
12.20	VIDEO STRANI
16.00 POROČILA
16.15 MOZAIK, ponovitev
16.45	ŽREBANJE PODARIM-DOBIM
17.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
17.30 NARAVNO ZDRAVLJENJE, dok. oddaja
18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RAS-
TLIN: LJUBEZEN CVETOV
18.25	NOVOLETNO ODŠTEVANJE
19.01	OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.10 CIKLON TRACY, 1. del avstralske nadaljevanke
21.10 AKTUALNO: KAKO V LETO«9
21.50	SIMFONIČNI ORKESTER SF
22.20	DNEVNIK
22.35	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Izbor iz satelitskih programov —
18.00 Beograjski TV spored — 19.00 ln-direkt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pozdrav Jacku Lemmonu (dok. film) in
Apartma (ameriški film) — 23.10 Izbor iz satelitskih programov
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Pojdi tja, ne ve kam
— 8.45 Miti in legende — 9.00 TV v šoli
— 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli —
12.30	Poročila — 15.20 Poročila —
15.25 Prezrli ste, poglejte — 17.25 Poročila — 17.30 Pojdi tja, ne vem kam —
17.45	Miti in legende — 18.00_Nekaj več
— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV drama — 21.10 Znanost — 21.55 Dnevnik — 22.15 Nočni spored — 0.20 Poročila
TOREK, 27. XII.
9.35	— 11.35 in 15.40 — 23.15
TELETEKST
9.50	VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK-ŠOLSKA TV
11.00 ANGLEŠČINA, 59. lekcija
15.55 MOZAIK, ponovitev
16.55 POROČILA
17.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: DOLGA POT PELODNEGA ZRNA
18.25	NOVOLETNO ODŠTEVANJE
19.01 OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.10 ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU,
predstava Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana
22.10	DNEVNIK
22.25	OSMI DAN
23.05	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.40 Izbor iz satelitskih programov —
17.40 Angleščina, 59. lekcija — 18.00 Beograjski TV spored ■— 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni ropot — 20.45 Žrebanje lota —
20.50	Bogastvo na robu mora — 21.25 Lok, izročilo in sporočilo: Pia in Pino Mlakar — 22.00 Izbor iz satelitskih programov
SREDA, 28. XII.
9.35 — 12.50 in 15.15 — 23.55 TELETEKST
9.50 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK
ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU, predstava Slov. mlad. gledal. Lj
11.55	OSMI DAN, oddaja o kulturi
12.35 VIDEO STRANI
15.30 MOZAIK, ponovitev
16.10 POROČILA
16.25 ANGLEŠČINA, 59. lekcija
16.45	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
17.30 PO NESKONČNOSTI SVETA: IZZIV BELIH KORDILJEROV, potopisna reportaža
18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: PLES PTIC IN VAMPIRJEV
18.25 NOVOLETNO ODŠTEVANJE
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.10 PORTRET SLOVENSKEGA IGRALCA POLDETA BIBIČA
20.50 FILM TEDNA: BLIŽNJA SRE-
ČANJA TRETJE VRSTE, ameriški film
23.05	DNEVNIK
23.20	MALI KONCERT
23.45	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.15 Izbor iz satelitskih programov —
17.15 Video godba — 18.00 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila —
21.35	Svet poroča — 22.35 Izbor iz satelitskih programov
TV ZAGREB
8.25	Poročila — 8.30 Pripovedovalec —
9.00	TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.20 TV v šoli — 15.20 Poročila — 15.25 Prezrli ste, poglejte — 17.25 Poročila — 17.30 Pripovedovalec — 18.00 Pogovor o jeziku — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TVv koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Čaj v Arhimedovem vrtu (ameriški film) — 21.35 Potopisna reportaža — 22.05 Dnevnik — 22.25 Noč in dan — 0.25 Poročila
ČETRTEK, 29. XII.
9.35	— 13.15 in 15.30 — 0.50 TELETEKST
9.50	VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV
11.00 NEKATERI SO ZA VROČE, ameriški film
15.45 MOZAIK, ponovitev
16.45 POROČILA
17.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
17.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: 40 LET AFS FRANQE MAROLT
18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: DOGOVOR Z ŽUŽELKAMI
18.25	NOVOLETNO ODŠTEVANJE
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
21.15	ZBLEDELI BLIŠČ, 1. del angleške
nadaljevanke
23.00	DNEVNIK
23.15	LILIKA, jugoslovanski film 0.40 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Izbor iz satelitskih programov —
18.00 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik —: 20.00 Obarvana svetloba: igrani film — 22.30 Poročila — 22.35 Življenje knjige — 23.05 Izbor iz satelitskih programov
TV ZAGREB
8.25	Poročila — 8.30 Otroška serija —
9.00 TV v šoli— 10.30 Poročila— 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila —14.15 TV v šoli — 15.20 Poročila — 15.25 Noč in dan (ponovitev) — 17.25 Poročila —
17.30 Otroška serija — 18.00 Potopis —
18.30 TV razstava — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar
Radio Sevnica
ČETRTEK, 22.12. 1988
— 17.00 Pozdrav in predstavitev programa
Glasbeni uvod za ogrevanje
— 17.15 Aktualno
— 17.40 Rezervirano za
— 18.10 Vse v enem košu
— 18.25 Glasbena oddaja —19.00 Zaključek sporeda
SOBOTA, 24. 12. 1988
— 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda
— 17.15 Pionirski kotiček
— 18.00 Glasbena uganka
— 18.15 Reportaža
— 19.00 Zaključek sporeda
NEDEUA, 25. 12. 1988
— 10.30 Uvod in napoved sporeda
— 10.50 Kmetijska panorama
— 11.10 Naš gost
— Oddaja o kulturi
— Mikrofon na vasi
— Dobro je vedeti
— 12.00 Aktualno
— Minute za prometno varnost
— 12.15 Za vsakogar nekaj
— 13.00 Nedeljski poročevalec
— 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev
SREDA, 28. 12. 1988
— 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda
— 17.05 Informativna kronika
— 17.45 Prizma optimizma
— 19.00 Zaključek sporeda
DERBI SKOZI OBJEKTIV
Sobotna ura prvoligaške odbojke
VESELJE PO ZMAGI — Takole so se veselili odbojkaiji novomeškega Pionirja ob zadnjem sodniškem žvižgu na sobotni tekmi z neposrednim tekmecem v boju za naslov prvaka, Salonitom iz Anhovega. Zmago je navdušeno pozdravilo tudi blizu 1000 gledalcev na tribunah novomeške športne dvorane. Na posnetku (od leve proti desni): Bašič, Kosmina, Jovič, Travižan, Brulec in Jovič.
VNOVIČ NAVDUŠIL — Boro Jovič, novinec v dresu Pionirja, je letošnjo sezono brez dvoma najboljši igralec Novomeščanov. To je potrdil tudi v soboto, ko je v najtežjih trenutkih prevzel breme odločitev nase, s svojimi potezami pa navdušil občinstvo. Odlikoval se je z odlično igro ob mreži, nič slabši pa ni bil tudi v polju, kjer ga kaže naš posnetek.
PREMOČ V IGRI NA MREŽI — Igralci Salonita navzlic svoji višini niso uspeli izkoristiti te prednosti v igri na mreži. Na posnetku vidimo uspešen blok Kosmine, takšnih prizorov je bilo v soboto veliko. Z nepredvidljivo igro so Novomeščani povsem razbili igro gostov, ki so na koncu tekme pošteno stisnili roke tokrat neprimerno boljšemu tekmecu. (Foto: B. B. )
V dobri uri strt upor Salonita — Jesenski prvaki s štirimi točkami naskoka? ____________soboto	še	na Bled — Kočevci naposled pokazali pravi obraz
Zagotovo nikomur izmed blizu 1000 gledalcev, ki so v soboto zvečer do zadnjega kotička napolnili športno dvorano pod Marofom, ni bilo žal izgubljenega časa. Priča so bili res vrhunski odbojkarski predstavi, kakršne v Novem mestu nismo videli tja od balkanskega odbojkarskega prvenstva v dolenjski metropoli. Srečanje med Pioniijem in Salonitom je bilo pravi derbi prvenstva, s katerim so si Novomeščani zagotovili naslov jesenskega prvaka in naredili že dobro polovico poti do končnega cilja: uvrstitve v I. zvezno ligo.
Začetek sobotnega srečanja je bil silovit. Novomeška vrsta v postavi Jovič, Bašič, Brulec, Kosmina, Povšič in Travižan je že po pičlih petnajstih minutah vodila z 10:2 in na dlani je bilo, da so pio-niijevci tokrat izredno razpoloženi za igro. Uspevalo jim je tako rekoč vse, še posebej pa so navdušili z raznovrstnimi napadi na mreži. Ekipa Salonita je zagotovo ena najvišjih v ligi in prav zato so Novomeščani svoje napade zaključevali z nepredvidljivimi in duhovitimi potezami, ki jih je polna dvorana navdušeno pozdravila. Brez težav so Novomeščani dobili prvi niz, nekaj več negotovosti je bilo le v drugem, ko so gostje tudi edinkrat na srečanju vodili z 2:1. Toda stvari je ponovno vzel v roke tačas najboljši novomeški odbojkar Boro Jovič, ki je z nekaj udarci iz druge
linije razbil blok gostov in pot do zmage je bila odprta. Tretji set je bil zgolj formalnost. Gostje, ki so bili zrevoltirani tudi zavoljo dveh sodniških odločitev, so bili ob vrhunski predstavi domače ekipe docela
odlikoval zlasti z igro v polju. Sedmi igralec Novomeščanov so bili gledalci; z bučnim navijanjem in rekviziti so dali slutiti, kakšno bo vzdušje v novomeški športni dvorani, ko bodo vanjo prihajale prvoligaške ekipe.
Zadnje kolo jesenskega dela prvenstva bo odigrano pojutrišnjem, v soboto. No-
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
nebogljeni in razumljivo je bilo ob koncu iščanov. Zmaga s 3:0 je se-
veselje Novomeščanov. veda izredno dragocena; pomembnosti tega se je zavedal tudi trener Novomeščanov Marko Zadražnik, ki ni hotel ničesar tvegati. Vse srečanje je odigral z začetno postavo, v kateri ni bilo slabega moža. Kot že rečeno, je bil prvi igralec sobotne tekme Boro Jovič, njemu ob bok velja postaviti vse ostale: Bašiča, ki igra od tekme do tekme bolje, duhovitega podajalca Brulca, borbenega Kosmino, Povšiča, kije z nekaj udarci na mreži spomnil na svoje najboljše igre, in mladega Travižana, ki se je
• Vse kaže, da bodo Novomeščani naslov jesenskih prvakov osvojili s štirimi točkami naskoka. V drugem sobotnem derbiju je namreč Jedinstvo In-terplet ugnalo Ljubinje, ki je doslej izgubilo le srečanje s Pioniijem, tako da imajo Novomeščani pred zadnjim sobotnim kolom velike štiri točke prednosti.
Inventura krškega športa
Priznanja in značke športnikom in telesnokulturnim delavcem — Igor Kranjec in Natalija Repec
KRŠKO — Pretekli petek so v Krškem pripravili zaključno prireditev ob koncu letošnjih'delavskih športnih iger, hkrati pa so podelili tudi naslove najboljših športnikov in športnic ter ekip iz krške občine. Najzaslužnejšim športnim funkcionaijem in športnikom pa so podelili zlate in srebrne Bloudkove značke.
Med moškimi so bili najboljši športniki Igor Kranjec, ki je dosegel več zmag v državnem merilu v kolesarstvu, za njim se je uvrstil Dragoljub Milič, član državne karale reprezentance, in kolesar Jože Zupan, državni prvak v ciklokrosu med pionirji. Med ženskami je bila najboljša športnica Natalija Repec, državna prvakinja med mlajšimi pionirkami v plavanju v dveh kategorijah, za njo pa sta se uvrstili na listo najboljših športnic še Sergeja Gradišek in Mateja Hodnik. Prva je republiška prvakinja na 200 m kravl, druga pa zmagovalka teka na 60 m. Med ekipami je bila za športno ekipo leta izbrana mladinska rokometna ekipa, kije osvojila 2. mesto v Sloveniji, za njimi pa so se uvrstili kolesrji s 5. mestom v Jugoslaviji in mladinska veslaška ekipa zaradi uspehov v
Lani boj za obstoj, letos za vrh
Presenetljivjjreobrat v igri rokometašic kočevskega Itasa — Po prvem delu le tri ___________točke	za	vodilnim	Mlinotestom	—	Igralke	in	trener	optimisti
KOČEVJE — Gotovo so igralke kočevskega Itasa eno najprijetnejših presenečenj prvakov končanega prvenstva v I. republiški rokometni ligi. Vzrokov za to je več. Spomnimo se le leto nazaj, ko je taista ekipa v jesenskem delu minule sezone osvojila vsega dve točki in bila na pragu izpada iz lige.
Slabi rezultati so krepko načeli tudi od-
nose v klubu, grozilo je, da se bo nekajletno delo čez noč sesulo v prah. Kot je ob
takšnih priložnostih običaj, so v Kočevju poskusili z menjavo treneija; poteza je prinesla presenetljive rezultate. Ze v lanskem drugem delu sezone je bilo opazno, da so Kočevke spremenile odnos do igre, temu primerni so bili tudi rezultati. V ekipo seje vrnila Marina Jerič, povečal se je obseg treningov in kočevski ženski rokomet je vnovič dobival mesto, kot gaje imel.
»Prijetno smo presenečeni nad četrtim mestom, ki nam v spomladanskem delu prvenstva daje celo objektivne možnosti, da se borimo za sam vrh lestvice,« zadovoljno komentira jesenski razplet trener kočevske ekipe Rado Mesojedec. »Naša prednost je v tem, ker juriš na prvo mesto
apetiti Kočevk vendarle porasli, igralke so željne dokazovanja, želijo še kak skok na lestvici. Da to niso prazne želje, so pokazale jeseni, ko so proti najboljšim ekipam odlično igrale, spomnimo se tekme proti Mlinotestu, ki sojo gostje dobile z obiljem sreče.
»Moč naše ekipe je še zmeraj v sestrah Jerič, ki se izredno dopolnjujeta: Stanka je izvrsten organizator. Marina pa realizator. Ob tem seveda nočem zanemariti deleža ostalih, Filipovičeve na vratih, kije danes zagotovo najboljša med svojimi vrstnicami v Sloveniji, pa Bejtovičeve, Guštinove,
Klaričeve, da ne naštevam drugih. Naslednji razlog našega uspeha so vzorni odnosi v klubu, kar je še posebej pomembno. Ne gre pa ob tem, da ne bi omenili zas-
lpg in dolgoletnega dela trenerja Ivana Žerjat
MAU NOGOMET V
ni naš cilj, saj, realno gledano, za kaj takega nimamo ekipe. Med igralkami vlada
danes vzdušje nadigravanja, nismo obremenjeni z rezulati za vsako ceno, tudi zaradi tega igramo tako dobro.«
Petnajst jesenskih točk — tri manj od vodilnega Mlinotesta — je seveda porok . za mirno igro spomladi. Zdi pa se, da so
ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — Nogometni klub Bela krajina pripravlja za soboto in nedeljo, 24. in 25. decembra, tradicionalni nogometni
turnir. Prijavnino v višini 80.000 din je potrebno nakazati na žiro račun 52110-
678-83279. Vse informacije dobite na telefon 51-480 ali 52-500. Žrebanje bojutri
ob 17. uri, organizator pa je za najboljše pripravil še denarne nagrade in pokale.
ŠAHOVSKI KOTIČEK
• Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju SK GIP Pionir iz Novega mesta za mesec december je nastopilo 17 igralcev. Zmagal je Jože Pucelj s 13,5 točke, sledijo pa: Kastelic 13, Lončarevič 12,5, Rozman 12, Brajkovič 12, Božovič 11, itd. V skupnem seštevku letošnjih dvanajstih turniijev, kjer je štelo 10 najboljših uvrstitev, je premočno zmagal Marjan Kastelic.
• SK GIP Pionir iz Novega mesta organizira v torek, 27. decembra, s pričetkom ob 18. uri novoletni nagradni hitropotezni turnir. Turnir bo v klubskih prostorih na
Loki, Župančičevo sprehajališče 1. Šahis-ti, vabljeni!
• Šahovska sekcija Krmelja je v jedilnici sevniške Lisce organizirala tradicionalni, že VII. memorial Borisa Debelaka. Nastopilo je 9 štiričlanskih ekip, v posamičnem delu pa je nastopilo 28 šahistov. V ekipnem seštevku je zmagal ŠKv Milan Majcen I s 16 točkami, drugi je bil ŠK Milan Majcen II s 14, tretja Svoboda Krmelj 11, četrto Trebnje 8, itd. V posamični razvrstitvi je finalni del turnirja premočno
dobil Povše z 8 točkami, sledijo pa: Rot t Šorli po 6, J. Blas 5, Derst-
• Zaostrimo merila za odhod iz partije! (Milenko Pajovič)
• Pri nas ni vse tako črno. Belo gledamo. (Milenko Pajovič)
6,5, Levičar in S venšek in Lazič po 4, Kolman 2,5 itd. (jb) • Semiška celodnevna osnovna šola je te dni pripravila občinsko prvenstvo, ki je razkrilo veliko slabosti šolskega športa v občini. Na večini šol sploh nimajo šahovskih krožkov, čeprav bi mentorje lahko dobili zastonj. Ekipno je v vseh icategori-
ŠPORTNEMU RAZREDU PREHODNI POKAL
BREŽICE — TVD Partizan Brežice je 17. decembra vzorno organiziral že 17.
Ho!yjev memorial v športni gimnastiki za II. selekcije. Žal se ga niso udeležile vse
• Trkanje na prsije priprava terena za medalje. (Milenko Pajovič)
jah zmagala OŠ Stari trg, pri mlajših pionirkah Miheličeva pred Medvedovo in
• V življenju je vse mogoče, le naše življenje je nemogoče. (Zoran Spasovic)
Šterbenčevo (vse Stari trg), pri mlajših Starc (Stari trg) pred Staretom (Semič) in Vukeličem (Stari trg), pri starejših pionirkah Rauhova pred Kobetovo in Starčevo (vse Stari trg) in starejših pionirjih Kobe pred Horvatom in Lindičem (vsi Stari trg), (-ob)
ljubljanske ekipe. Na tekmovanju so prikazali tudi sadove brežiškega poskusnega dela v športni gimnastiki, delo s športnimi razredi, in telovadci in telovadke športnega razreda Brežice so osvojili v skupnem seštevku prehodni Holyjev pokal. Zanimivo tekmovanje si je ogledalo zelo veliko gledalcev, kar lepo dokazuje, da športna gimnastika v tem posavskem mestu zopet živi. Nemoteno tekmovanje so omogočili še Srednja šola Brežice, Slovin, Prevoz in Region iz Brežic ter Žitov tozd Pekarna Krško in Beti iz Metlike, ki je opremila brežiške športne razrede.
slovenskem in državnem merilu. Med ženskimi ekipami so naslov najboljše
vomeška vrsta potuje na Bled, kjer bi morala osvojiti še enajsti zaporedni par točk, seveda pa zmaga ne bo prišla sama od sebe. Blejčani utegnejo biti trd oreh, to so dokazali že nekajkrat na letošnjem prvenstvu, kvaliteta sama po sebi pa ni nujno tudi porok za zmago. Previdenost naj torej ne bo odveč.
Pred zaključkom prvega dela so tudi boji v republiški ligi. Kočevci so naposled pokazali pravi obraz in premagali doslej vodilno ekipo Granita s 3:2. Da uspeh ni bil naključen, lahko potrdijo še v zadnjem jesenskem kolu, ko potujejo k zadnjeu-vrščeni ekipi Železarja, ki doslej še ni okusila zmage.
B. B.
ekipe osvojile plavalna štafeta plavalnega kluba Krško in članice kegljaške ekipe
kegljaškega kluba Krško.
Zlato Bloudkovo značko sta prejela Žarko Govedarica, plavalni trener (posthumno), in Igor Kranjec za dosežene rezultate v kolesarstvu. Srebrno Bloudkovo odličje je prejel Tomaž Žnidaršič za več kot 20 let dela v rokometu. Bronasta odličja Stanka Bloudka pa sta prejela plavalna trenerja Jožica Govedarica in športni funkcionar v ŠD Partizan Dolenja vas Franci Kranjec, trener Igorja Kranjca.
VITEZOVA IN KLEMENČIČ
IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čož v Ivančni gorici so se s finalnim nastopom posameznikov končale letošnje delavske športne igre v kegljanju občine
Trebnje. Pri ženskah je zmagala Vitezova d Zeljktjvo (VIO T rebnje)
(KPD Dob) pred/ in Kovačičevo (Elma Čatež), pri moških pa Klemenčič (Novoles) pred Novakom (KPD Dob) in Mlakarjem (Tesnila).
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški — 10. kolo: PIONIR — SALONIT 3 : 0 (4, 7,4)
Pionir: Jovič, Peašinovič, Brulec, Smrke, Prevorčnik, Kosmina, Povšič, Prah Černač, Petkovič, Goleš.
LESTVICA: 1. Pionir 20 točk, 2. Jedinstvo Interplet 16,3. Ljubinje 16 itd.
V zadnjem jesenslem delu igrajo Novomeščani v gosteh z Bledom.
I. SOL, moški, 10. KOLO: LIK KOČEVJE — GRANIT 3:2 (13, -7, -3, 11, U)
LIK Kočevje: Bradač, Mihelič, Obranovič, Polovič, Levstek, Marinč, Turk, Hvala, Papež, Knavs, Vec, Merhar.
LESTVICA: 1. Brezovica 18... 9. LIK Kočevje 6.
V 11., zadnjem jesenskem kolu igrajo Kočevci v gosteh z Železarjem.
košarka
SKL, moški — 11. KOLO: POSTOJNA—NOVOLES 118 : 88 (55:36)
Novoles: Gavranovič 7, Cerkovnik 2, Kramar 2, Bajc 29, Radulovič 5, Andoljšek 5, Lučec 36.
LESTVICA: 1. Mineral Slovan 31... 9. Novoles 15. itd.
V prvem kolu nadaljevanja (7. januarja) igrajo Novomeščani v gosteh z Rudarjem.
Na prireditvi so podelili tudi pokale in priznanja za prva tri mesta na delavskih športnih igrah, kjer so se športniki pomerili v šahu, namiznem tenisu, rokometu, nogometu, odbojki, balinanju, streljanju, kegljanju in košarki.
Uspešna bera v prvem delu
Končan prvi del prvenstva v republiški košarkarski ligi — Novolesovci klonili v zadnjem kolu
NOVOLETNI TURNIR V NOGOMETU
NOVO MESTO — ŠD 13. maj organizira tradicionalni novoletni nogometni turnir v malem nogometu, ki bo 2. in 3. janauarja 1989 v športni dvorani. Interesenti naj se prijavijo do 29. decembra in plačajo pristopnino v višini 100.000 din na žiro račun 52100-678-14307. Žrebanje bo v četrtek, 29. decembra, ob 17. uri v domu športov na Loki. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 21 -400 vsak dan.
KARLOVAC ZMAGAL
erjava, katerega odkritje je ta generacija. Prav gotovo je tudi on tvorec današnjih uspehov kočevskih rokometašic. In kako do spomladi?
»Eden največjih problemov bo, kako pripraviti ekipo čez zimo, saj je znano, da Kočevje nima primerne dvorane za igranje rokometa, razmišlja trener Rado Mesojedec, ki pa v isti sapi ne more skriti zadovoljstva nad doslej doseženim. »Upam, da bomo s šentjernejsko Iskro spomladi povsem v vrhu,« optimistično doda.
M. GLAVONJIČ
METLIKA — V metliški šolski športni dvorani je v soboto nogometni klub Croa-tia iz Brihovega organiziral enodnevni turnir v malem nogometu. Bilo je prijavljeno 21 ekip iz Jastrebarskega. Vojniča, Karlovca, Ozlja, Metlike in Črnomlja. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Karlovca »047«, ki so jo sestavljali prvoligaški in drugoligaški igralci. Fantje so v finalu premagali ekipo GOGA iz Jurovskega Broda s 7:2, Kovinoplastiko iz Črnomlja z 9:0.
V soboto se je končal prvi del prvenstva v republiški košarkarski ligi. Novomeščani so v zadnjem kolu gostovali v Postojni in po pričakovanju ostali praznih rok. Gostitelji, čeprav oslabljeni, so zmagali brez težav, naposled pa tudi Novomeščani z jesenskim izkupičkom ne morejo biti nezadovoljni.
Sobotno srečanje je bilo odločeno že v prvem polčasu. Postojnčani so dokazali, da se upravičeno potegujejo za vrh prvenstvene lestvice. Le standardno dobremu Bajcu in tokrat izredno razpoloženemu Stanku Lučevu se imajo Novomeščani zahvaliti, da niso doživeli prave katastrofe, čeprav je tudi poraz s 30 koši razlike dovolj ilustrativen. Mlada novomeška vrsta pa jesenski del prvenstva vendarle zaključuje z zadovoljivo bero.
Edini cilj Novolesa je namreč bil obstati v ligi in po prvem delu so Novomeščani na najboljši poti, da to tudi uresničijo. S štirimi zmagami so namreč na repu ekip v sredini lestvice, medtem ko Rudar, Maribor in Iskra že kar očitno zaostajajo. Vse pa bo veliko jasneje po prvem spomladanskem kolu, kije na sporedu že 7. januarja, v katerem Novomeščani potujejo k neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi, ekipi Rudarja. V jesenskem delu so bili novolesovci uspešnejši.
J. FABINA
NOVA ZMAGA METLIKE
METLIKA — V 5. kolu dolenjske kegljaške lige so igralci Metlike zabeležili še eno zmago. Doma so ugnali ekipo Novega mesta s 5024:4735 podrtimi keglji. Še posebej sta se pri gostiteljih izkazala Ž. Goleš z 876 in Drago Šimec z 861 keglji, medtem ko je bil pri Novomeščanih najboljši Miklavčič (821). Na lestvici vodita s po osmimi točkami trebanjski Mercator, ki pa ima tekmo manj, in Metlika.
KLUBSKO TEKMOVANJE V KATAH
SEVNICA — Na klubskem tekmovanju v katah za pionirje in pionirke, ki gaje pripravila karate sekcija TVD Partizana Sevnica, je nastopilo 24 tekmovalcev. Pri mlajših pionirjih je zmagal Robert Gru-benšek pred Iztokom Špesom, 3. je bil Iztok Busar. Med starejšimi pionirkami je blestela Andreja Auer, 2. mesto je zasedla Tanja Grabrijan in 3. Janja Novšak. Pri starejših pionirjih je bila konkurenca najmočnejša, zmagal pa je Jani Ribič pred Boštjanom Povšetom in Igorjem Božičem. Na tem zaključnem tekmovanju v letu 1988 so sestavili selekcijo pionirk in pionirjev, ki bodo zastopali barve Sevniča-nov v soboto, 24. decembra, na 16. tradicionalnem republiškem prvenstvu
TOKRAT
ŠENTJERNEJČANI
ŠENTJERNEJ — Minulb nedeljo je bilo v športni dvorani šentjernejske osnovne šole tradicionalno srečanje rekreativcev dveh sosednjih krajevnih skupnosti, Orehovice in Šentjerneja. Moški so moči merili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in vlečenju vrvi, ženske pa v rokometu in odbojki. Skupna zmaga je s 5:2 pripadla gostiteljem, ki so sc tako Orehovčanom oddolžili za julijski poraz na Goijancih.
TROJNA ZMAGA JLA
DRAGATUŠ — V počastitev dneva JLA je bilo minulo nedeljo v Dragatušu tradicionalno srečanje domačega TVD Partizan z ekipo JLA. Vrsti sta se pomerili v odbojki, košarki in namiznem tenisu, vojaki pa so bili boljši v vseh treh preizkušnjah; v odbojki z 2:1, košarki z 58:43 in namiznem tenisu s 5:0.
Sen uresničen spomladi?
Vlado Klinčarovski, trener novomeških nogometašev, o jesenskem delu — Spomladi boj
NOVO MESTO — Enajsterica novomeškega Elana je s spremenljivim uspehom zaključila jesenski del prvenstva v zahodni skupini območne nogometne lige. Vlado Klinčarovski, kije ekipo Novega mesta prevzel pred začetkom letošnje sezone, je takole komentiral razplet prvega dela bojev za točke:
»Z uvrstitvijo na 4. mesto sem zadovoljen, čeprav bi lahko bilo bolje. Če ne bi bilo tistega poraza doma s kranjsko Savo, bi bili danes na drugem mestu z vsega točko zaostanka za vodilno ekipo. Vnovič se je pokazalo, da odločajo tekme doma, saj v gosteh igramo dobro, celo bolje kot v Novem mestu. Današnja ekipa je vsekakor sposobna uvrstitve v višji tekmovalni razred, v ta namen bomo tudi poostrili priprave. Takoj po novem letu bomo pričeli s petkratnim treniranjem na teden, seveda pa je pogoj za dobro uvrstitev tudi močna klubska uprava.«
Že vrsto let si Elan prizadeva dobiti močnega sponzotja, vendar pri delovnih organizacijah za kaj takšnega očitno ni zanimanja. So temu krivi slabi rezultati v prejšnjih obdobjih?
»Res je največji problem v klubu neurejen materialni položaj, vedeti je treba tudi, da združeno delo v teh pogojih gospodarjenja nima neomejenih možnosti. Pa vendar se sprašujem, kako to, da imajo v drugih športih ta
problem rešen. Očitno je za kaj takega potrebna primerna sestava klubskega vodstva.«
Vlado Klinčarovski je bil svojčas dober nogometaš, igral je v generaciji skupaj z Voljčem, Elsnerjem pri Olimpiji, kot trener pa je doslej poskusil že pri sežanskem Taboru Jadranu, novogoriških Vozilih, vrhniškem Usnjarju in nazadnje pristal v Novem mestu. Zato mu razmere v slovenskem nogometu niso tuje, o reorganizaciji nogometa v Sloveniji, ki je pripeljala tudi do ukinitve dolenjske nogometne zveze, pa ima svoje mnenje.
Vlado Klinčarovski, trener NK Elan: »Za uvrstitev v prvo republiško ligo bomo takoj po novem letu zastavili vse moči.«
»Verjetno so se nekateri centri, ki so prej dobro delali, s tem počutili opeharjene, vendar sem mnenja, da reorganizacija ni vplivala na kvaliteto nogometa v Sloveniji. Gre namreč za dokaj ozek prostor, ki mu rtova organiziranost ni škodovala. Res pa je, da ima ta poteza tudi nekaj slabih strani, te se kažejo tudi na Dolenjskem, ko klubi prenehajo delovati preprosto zato, ker nimajo v regiji nikogar, ki bi jih usmerjal.«
Elan ima torej pred nadaljevanjem prvenstva dokaj dobro izhodišče. Je sedanji igralski kader dovolj kvaliteten, da doseže tudi tisti tako pričakovani cilj, uvrstitev v I. republiško ligo?
»Malo je verjetno, da se bo sestava ekipe kaj spremenila, čeprav bi bila kakšna okrepitev zlasti v zvezni vrsti zelo dobrodošla. Obeta pa sc nam še en problem: rezervni vratar Bayer odhaja k vojakom in zanj bo potrebno najti ustrezno zamenjavo. Ne predstavljam si namreč ekipe, ki bi se potegovala za prvo mesto v ligi, a ne bi imela rezervnega vratarja. Upam, da nam bo uspelo, kajti prepričan sem, daje tej ekipi mesto v I. republiški ligi. S tem svojim rezultatom bi verjetno prispevali skromen delež k zadnjim uspehom novomeškega športa, srčno pa si želim, da bi jim piko na i postavili odbojkarji z uvrstitvijo v prvo zvezno ligo.«
M. GORENC
Upokojitev je za mnoge udarec
 Razmišljanje o življenjskem obdobju, ki je zrinjeno na stranski tir
Človek, star nad šestdeset let, je pomenil v začetku tega stoletja socialni problem. V Slovenskem narodu iz leta 1900 beremo, da je treba z ljudmi, starimi nad šestdeset let, lepo ravnati, ker so revčki, bolni in brez denarja. V Ljubljanskem zvonu iz istega leta piše na 550. strani, »da si je socialno vprašanje v' zadnjih letih navzelo novih oblik vsled ogromne pomnožitve ljudi, zlasti starih.«
Od tistih časov do danes pa seje življenje na vseh ravneh zelo spremenilo. Zaradi razvoja kutlure in civilizacije so se življenjske razmere močno izboljšale. Ljudje pri šestdesetih letih sploh še ne opešajo; polni so moči in elana, nekateri pa so še kar mladostni. Vendar pomeni šestdeset let nekakšno mejo, ko zaključimo delovno dobo in prehajamo v tretje življenjsko obdobje. To ne velja le za nekatere nezamenljive funkcionarje, ki vedno, prežeti z novimi idejami, razpravljajo prav tako kot pred desetletji.
Pravijo, daje pokoj mala smrt v človeškem življenju. Ko se upokojiš, se ti vse zamaje. Včeraj si še delal, bil si aktiven, boril si se, ustvarjal, danes pa si postal čisto nepomemben. Sodelavci iz delovne organizacije hitijo mimo tebe in mnogi te ne poznajo več. Vezi z bivšimi delovnimaovariši se vse bolj trgajo in rahljajo. Žalostno je, da morajo pogosto v pokoj ljudje v polni moči, ki bi lahko še koristili s svojim znanjem in izkušnjami. Odhajajo, ker so pač po zakonu izpolnili pogoje za odhod.
ŠTUDIJSKO SREČANJE
KOČEVJE — Predstavnik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavinec s sodelavci seje 14. decembra udeležil študijskega srečanja predstavnikov gospodarskega in političnega življenja kočevske občine. Gost je domačinom predstavil predvidene ukrepe gospodarske reforme in že pripravljene osnutke novih zakonov, predvsem zakona o podjetjih.
VEČ DENARJA POŠTI KOT ZA DELO SPIZ
ČRNOMELJ — Na nedavni seji zbora delegatov enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) v črnomaljski občini so delegate zbodli v oči odhodki za dostavo položnic za pokojnine upokojencem. Na SPIZ predvidevajo, da bodo ti stroški v letošnjem letu znašali 19 milijard dinarjev, prihodnje leto pa naj bi predvidoma pošti za te usluge odšteli 46 milijard dinarjev. Naj je ta vsota videti še tako velika, predstavlja le 0,8 odst. celotnega proračuna SPIZ. To v odstotkih ni veliko, zelo veliko pa je, če vemo, da bodo stroški strokovne službe SPIZ za vso Slovenijo, ki ima več kot 700 zaposlenih, v glavnem z višjo in visoko izobrazbo, v letošnjem letu znašali 18,6 milijarde dinarjev, v prihodnjem pa predvidoma okrog 44,7 milijarde. Torej manj, kot bo morala SPIZ odšteti pošti za raznašanje položnic. Zato so se delegati strinjali, naj apelirajo na upokojence, naj tudi oni pomagajo zmanjšati stroške svoje skupnosti s tem, da uredijo nakazovanje pokojnine preko banke, če je to le mogoče.
Upokojitev bolj prizadene tiste, ki za ta korak niso pripravljeni. Pri nas se moraš namreč sam pripravljati za tretjo fazo življenja. V nekaterih državah na zahodu se upokojujejo postopno. Tako npr. delajo na Švedskem kandidati za pokoj iz tedna v teden manj ur in čez določeno število mesecev se umaknejo. Upokojitev zaradi koledarske starosti ni humano dejanje, zlasti ne za upokojitev čez noč.
Tisti ljudje, ki so bili bolj osameli v življenju, postanejo v pokoju še bolj sami. Mnogi zgubijo stik z okolico. Nekateri se v novem položaju ne znajdejo. Najbolje se odrežejo mlade upokojenke, ki ne prenehajo s svojimi gospodinjskimi deli. Tudi kmetje niso z upokojitvijo posebno prizadeti. Nadaljujejo z deli, ki so jih opravljali predtem, sedaj malo bolj počasi. Posebna kategorija upokojencev so vdovci, ki niso sposobni samostojno živeti. Za mnoge so vseskozi preveč delale in skrbele njihove življenjske sopotnice. Nekateri se celo hudujejo na svoje pokojne žene. Neki upokojenec-vdovec je dejal, da tiste žene, ki preveč ujčkajo in ajčkajo svoje može, zelo grešijo. Tako je namreč z njim ravnala njegova žena. Po njeni smrti se je ves spremenil. Naučil se je skrbeti zase, kuhati, likati in opravljati gospodinjske posle nasploh. Kljub temu da je ostal sam, mu je postalo življenje bolj polno in zanimivo. Seveda je treba poudariti, daje prej tako skrbno opravljala zanj gospodinjska dela njegova žena z najboljšim namenom.
Z dnem, ko stopiš v pokoj, postaneš po poklicu upokojenec. Redkokdo te vpraša, kateri poklic si opravljal, ko si bil še aktiven. Videz je tak, kot da sta se visokokvalificirani in nekvalificirani delavec po poklicu izenačila. To gotovo ni prav.
Ko se upokojiš, nisi več član delovnega kolektiva, v katerem si morda preživel vso svojo delovno dobo. Niso redke organizacije, ki s prvim dnem upokojitve zapro vrata svojemu bivšemu članu. Tu pa tam jih še rahlo priprejo, takole za urico ali dve, recimo ob novem letu. Nekatera podjetja pa opravijo svojo novoletno vljudnostno dolžnost do svojega bivšega delavca kar po pošti. »Posušeni strugi niso več hvaležni za to, kar je prej dajala,« kakor pravi izrek.
Zveza sindikatov Slovenije pa si prizadeva najti načine, kako bi upokojencem izboljšali in popestrili življenje. Na X. kongresu ZSS, ki je potekal od 11.
64 NOVIH STANOVANJ
BREŽICE — Samoupravna stanovanjska skupnost je na seji skupščine 16. decembra sklepala o odobritvi 310 milijonov dinarjev premostitvenega posojila za nakup komunalno opremljenega zemljišča v Hrastini II. Na njem bodo zgradili stanovanjski blok s 64 stanovanji. V tem delu ob avtobusni postaji načrtujejo 180 stanovanjskih enot. Okolico blokov bodo sproti urejali in zaradi tega bo cena kvadratnega metra nekoliko dražja. To pomeni, da bo nova soseska od vsega začetka urejena in da se upravičeno negodovanje zaradi razmer v Trnju ne bo več ponovilo.
do 13. oktobra 1982 v Ljubljani, so med drugim sprejeli sklep (dobesedno): »Naše stališče je, da skrb za delavca ne more prenehati z njegovo upokojitvijo. Zato bomo podpirali tiste rešitve, ki bodo tem delavcem na podlagi njihovega prispevka iz minulega dela omogočile uveljaviti nekatere pravice.« Od takrat je minilo šest let, toda pravih rezultatov še ni.
Vsi upokojenci prejemajo pokojnino; razmerje med najnižjo in naj višjo je 1:4,7. Nekateri pravijo, daje to razmerje preveliko, drugi pa so mnenja, da je premajhno. Razlike v dohodkih so vedno večje, razmerje pa ostaja seveda isto.
Zanimivo je, da so ravno tisti upokojenci, ki prejemajo nižjo pokojnino, neprimerno bolj aktivni v družbenem in rekreacijskem življenju. Navajamo samo primer: letno priredijo društva upokojencev v Sloveniji okoli 500 izletov, ki se jih udeležuje kakih 25.000 njihovih članov. V glavnem so med njimi upokojenci s plitvimi žepi. Podobno velja tudi za ostala udejstvovanja.
Zvesta spremljevalka upokojencev je žal bolezen. Okoli 2 do 3% upokojencev v Sloveniji je priklenjenih na posteljo, naslednjih 5 do 6% je težko gibljivih in potrebujejo pomoč pri hoji; skupno kakih 10 do 15% upokojencev ne more več skrbeti zase.
Ko smo pri nas začeli graditi domove za upokojence, smo si postavili načelo, naj bodo le-ti nekakšni hoteli za starejše občane, ki naj bi jim olepšali še nekaj zadnjih let življenja. To načelo ne velja več. Domovi starejših občanov so se sedaj spremenili v odlagališča bolnišnic. Danes v Ljubljani ne sprejmejo ostarelega človeka v lak dom, če ne napiše zanj priporočila bolnišnica.
MILOŠ LIKAR
Pascalove misli
• Človeško življenje je eno samo slepilo: neprestano medsebojno varanje in laskanje. V naši prisotnosti nihče ne govori o nas tako kot v naši odsotnosti. Malo prijateljev bi ostalo, če bi vsakdo vedel, kaj njegov prijatelj o njem govori, ko ta ni zraven.
• Temeljna človekova bolezen je nemirna zvedavost o rečeh, ki jih ne more vedeti: manj slabo je zanj, daje v zmoti, kakor da ga daje ta nekoristna radovednost.
• Zadnje, kar človek dožene, ko piše kako delo, je to, da odkrije, s čim bi ga moral začeti.
• Človek je rad hudoben: vendar ne do napol slepih in nesrečnih, marveč do srečnih prevzetnežev.
• Ljudi učijo vseh mogočih reči, samo tega ne, kako bodo zares ljudje.
• Naš um zavzema v redu umnih bitij isto mesto, kot ga ima naše telo v prostranstvu narave.
Nič niso varčevali s pripombami
Črnomaljski šolniki o spremembah zakonov — Kakšna bo usoda semiške celod-nevne šole? — Natančneje opredeliti položaj majhnih srednjih šol!
ČRNOMELJ — Člani svetov oz. komisij za vzgojo in izobraževanje pri črnomaljskih družbenopolitičnih organizacijah so pretekli teden razpravljali o sistemskih spremembah v treh zakonih, ki se tičejo šolstva, o problemih semiške celodnevne šole ter o mestu črnomaljske srednje šole v mreži šol. Skupna ugotovitev vseh šolnikov je bila, da se položaj šolstva ponovno slabša.
Ko so govorili o zakonu o svobodni jim ga določijo nekakšne koordinacije.
menjavi dela, so šolniki zahtevali, naj natančneje opredelijo, kaj so družbene potrebe in kako jih usklajevati. Veliko se govori, da je šolstvo nacionalnega pomena, v resnici pa nima svoje cene, saj v šolstvu životarijo z denarjem, ki
Menili so, da je potrebno natančneje opredeliti osebno delo v vzgoji in izobraževanju. Ko pa so govorili o delegatskem sistemu, so se strinjali, da gaje pač potrebno poenostaviti, vendar ostaja odprto vprašanje, kako bodo uporab-
K> ŠE „ TOLIKO 'ZU LO TIACNL IPKnCIEAtlJO2
Jk
tJtacl/rvjLiitoo' iida/
NOVE MEDALJE — Šolsko športno društvo na OŠ Katja Rupena ima dolgoletno tradicijo. Priznanjem, diplomam in medaljam, kijih naši športniki že imajo, so jeseni dodali še 18 novih s pionirske olimpiade. (Foto: Jernej Jazbec, fo-• tokrožek OŠ Katja Rupena)
100 LET ŠOLE V TRŽIŠČU
Letos je naša stara šola praznovala 100-letnico. Za ta praznik sojo temeljito obnovili. Po vseh učilnicah so napeljali vodo in centralno ogrevanje. Po/hodnikih in stopniščih so položili keramične ploščice. Stene so obložili z lesenim opažem. Na okna so obesili lepe lamelne zavese. Nazadnje so obnovili še fasado. Tako obnovljena šola je pričakala svojo 100-letnico. Praznovanje je bilo v soboto, 26. novembra.
KRISTINA DEBELJAK OŠ 1. dolenjskega partizanskega bataljona Tržišče
OBISKAL NAS JE VITAN MAL
Na našo šolo večkrat povabimo pisatelje ali pesnike. Novembra nas je obiskal Vi-tal Mal. Mladi obožujemo njegovi knjigi Sreča na vrvici in Poletje v školjki. Vitan je izredno dober pripovedovalec, zna se približati mladim. Je eden redkih odraslih, ki pravi, da so bili v njegovih otroških letih otroci morda še malo bolj poredni kot mi danes. In kako čudovito nas je popeljal v svet filma! Srečahje z njim je bilo enkratno doživetje.
ANTE MOSCATEl.Ll OŠ Krmelj
PROTESTIRAM
Ker je v naši državi veliko protestov, bi tudi jaz protestiral: zaradi cen, ki so v naši republiki skoraj vsak dan drugačne. Medtem ko se vsak dan kaj podraži, se plače ne povečujejo tako. Toda vsak človek bi moral imeti dovolj denarja za najnujnejše potrebščine. Vsaj za kruh, mleko in obleko bi moral biti denar. Zakaj ne bi bile cene vsaj polovico leta enake, ne pa, da se spreminjajo vsak dan. Protestirati bi bilo treba tudi zaradi drugih reči. Mogoče tudi zaradi tega, ker je v naši državi veliko zemlje neobdelane. To naj bi dali tistim, ki bi jo obdelovali.
BOJAN KROŠL, 7. a OŠ Artiče
SREČANJE MLADIH KIPARJEV
Meta, Boštjan in jaz smo se udeležili srečanja mladih kiparjev, kije bilo v bršl-jinski Keramiki. Vsak je dobil kup gline in potem smo začeli delati. Sprva nerodni, potem pa vse bolj spretni in zagnani, smo oblikovali svoje izdelke. Upam, da naših izdelkov ni razneslo v peči in jih bomo lahko videli na kakšni razstavi.
JERNEJ FABJAN OŠ Dolenjske Toplice
STOLETNICA ŠOLE
26. novembra je stara šola v Tržišču dočakala stoletnico. Praznovanja tega jubileja sc je udeležila tudi delegacija naše šole. Za obletnico smo sestavili pesem in pripravili darilo. V Tržišču so nas pričakali: pomlajena šola, veseli ljudje in zadovoljni otroci. Proslave so se poleg drugih udeležili tudi učitelji, ki so v preteklosti učili na tej šoli.
VANJA BORŠTNAR OŠ 12. SNOUB Krmelj
ZAČELI SMO PLESATI
Naša mladinska organizacija je organizirala svoj prvi ples. Zbralo se nas je lepo število. Vstopnica za ples je bila hkrati tudi srečka. Vedno, ko smo žrebali nagrado, je zavladala popolna tišina. Imeli smo tudi kratek propagandni program. Nekateri so v njem odlično posnemali televizijske reklame. Na žalost je naš prvi ples prehitro minil, zato že vsi skupaj težko pričakujemo naslednjega.
GORAZD BALAS, 7. b OŠ Artiče
niki in izvajalci vplivali na oblikovanje programov.
V razpravi o zakonu o pedagoški službi so poudarili, da predlagatelj ni dovolj upošteval razlogov, zaradi katerih je bil prvotni zakon zavržen, kajti še vedno niso razmejene naloge Zavoda za šolstvo. Ta zavod zaradi kadrovskih in materialnih težav namreč trenutno ne more uresničiti vseh nalog, ki mu jih nalaga zakon, zato Črnomaljci predlagajo, naj bi mu ostala le svetovalna funkcija ter izobraževanje oz. strokovno izpopolnjevanje učiteljev. V zakonu o usmerjenem izobraževanju pa je bilo za črnomaljske šolnike sporno pisanje o pouku v tujem jeziku. Pouk v slovenskih šolah naj bi bil v slovenščini. Strinjali pa so se, naj bi za V. stopnjo zopet uvedli maturo, ne glede na nadaljevanje študija ali zaposlitev, medtem ko naj bi imeli učenci, ki bi končali IV. ali nižjo stopnjo, zaključni izpit. Prav tako so podprli odločitev, da omejijo število predmetov, iz katerih učenci lahko delajo popravne izpite.
V semiški celodnevni osnovni šoli je materialni položaj iz leta v leto slabši, še posebno pa letos, ko je njihov program veliko večji, kot ga plačuje občinska izobraževalna skupnost. Ker pa je šola upravičila svoj obstoj, sprejeli pa so jo tudi starši in krajani nasploh, je vprašanje nadaljnjega obstoja toliko bolj pereče. O usodi šole bo morala ne nazadnje odločati tudi skupščina občine Črnomelj kot ustanoviteljica. Brez težav ne gre tudi v črnomaljski srednji šoli, kjer zahtevajo, naj v republiki natančneje opredelijo položaj majhnih šol, ki so življenjskega pomena za skladen regionalni razvoj Slovenije.
M. B.-J.
Človek mora ustvarjati, sicer otopi
Prve izkušnje terapev-tke v domu starejših
ČRNOMELJ — V črnomaljskem domu starejših občanov je od septembra zaposlena tudi delovna tera-1 pevtka Andreja Radež. ki pa pravi, da bi bilo veliko bolje, če bi z delovno terapijo začela že marca, ko je bil dom
Andreja Radež
odprt, ker so se v prvih šestih mesecih mnogi stanovalci že'prepustili brezdelju in jih je težko motivirati.
»Naša terapija je predvsem zaposlitvena. Delamo čestitke, lutke za v avto, barvamo steklenice, kvačkamo. Redno se te terapije udeležuje okrog 10 ljudi, glede na telesno počutje pa bi bilo lahko dvakrat toliko stanovalcev. A večina jih pravi, da so se v življenju že dovolj nadelali. Razumem jih, saj gre v glavnem za kmečke ljudi, ki jim z garanjem ni bilo prizaneseno. Toda tokrat na delo ne bi smeli gledati kot na nujo, ampak bi jim moralo biti v veselje. Cilj naše terapije je namreč, da bi ljudem polepšali življenje tudi v starosti, da ne bi bili preveč osamljeni, da bi lahko torej tudi v domu našli domačnost. Prepričana sem — in to prepričanje želim vcepiti tudi stanovalcem — da mora človek vse življenje ustvarjati, sicer otopi. Res pa je, da nikogar ni moč prisiliti. Opažam, da starost ni ovira za terapijo, da pa se zanjo odločijo predvsem tisti, ki imajo širše obzorje in ki so bolj dojemljivi za vse novo,« razmišlja Radeževa in ne pozabi omeniti, da je po nekaj mesecih že viden uspeh pri tistih, ki se redno udeležujejo terapije. Najbolj pomembno pa je njihovo lastno zadovoljstvo.
Andreja vodi tudi knjižnico in literarno skupino, ki bo ob novem letu izdala 1. številko glasila. Ima pa tudi pevski zbor in predvsem njena zasluga je, da ob praznikih pripravijo v domu proslave z lastnim programom.
M. B.-J.
VELIKO NOVEGA
V tem mesecu je na naši šoli veliko novega. Osmošolci so končali plesne vaje, sedmošolci pa smo imeli naravoslovni dan, na katerem smo spoznali zelo mlado vedo radiostezijo. Sicer pa je vsa šola v pričakovanju novega leta. Pripravljamo novoletni stenčas, šolski ples, razredne skupnosti krasijo svoje razrede. Vsi pa se oziramo skoz okna, saj je zunaj vedno debelejša snežna odeja.
PETRA OSTANEK OŠ XII. SNOUB Bršljin
ZBIRALNA AKCIJA
Novembra smo učenci 6. b razreda zbirali odpadno železo. Pobirali smo ga po vaseh, največ pa smo ga našli v neki jami. Sošolčev oče ga je s traktorjem odpeljal pred staro šolo na Otočcu. Železo je odkupil Dinos iz Novega mesta, zanj pa smo dobili 240 tisoč dinarjev. Denar smo v banki vezali na tri mesece, porabili pa ga bomo za končni izlet maja meseca.
JOŽICA BARBORIČ OŠ Stopiče
BILO JE PRIJETNO
Pretekli mesec smo se v ljubljanski radijski hiši zbrali mladi dopisniki in naši mentorji iz vse Slovenije. Dodobra smo si ogledali studie, se pogovarjali z novinarji, novinar Frane Podobnik pa nam je razkazal Ljubljano. V knjigarni smo se srečali tudi s pesnikom Tonetom Pavčkom, ki nam je veliko pripovedoval o svojem otroštvu, marsikdaj pa smo se nasmejali do solz. Upam, da se bom z dopisniki še kdaj srečala na podobnem snidenju.
MOJCA VUČAJNIK OŠ Artiče
VIDEOREKORDER ŽE UPORABLJAMO
Na letošnji pionirski konferenci se je porodila misel o nakupu videorekorderja, kar je povezano z večjo vsoto denarja, in takoj smo začeli zbirati star papir, prodajali smo priponke, novinarji smo prodajali posterje ipd. Kupček denarja je tako postajal vse večji. V akcije smo vložili 445 ur dela. Ker smo se dobro izkazali, so delavci šole sklenili, da se nabavi videorekorder iz sklada za amortizacijo, zbrani denar pa nam ostane za nagrado. Zdaj aparat imamo in smo si na njem že ogledali čudoviti film Ogenj in led. Pričakujemo, da ga bomo uporabljali tudi pri učnih urah in nam ne bo samo v zabavo.
MOJCA VUČAJNK, 8. r OŠ Artiče
POGREŠALI SO NAS
Tudi letos se je nagradni natečaj otroške poezije in proze v Dragincu v Srbiji za nas končal uspešno. Prejeli smo pisno pohvalo kot šola, obenem pa sta bili posebej pohvaljeni Anuška Motore in Mojca Vučajnk. Pravzaprav smo ta uspeh na tihem pričakovali, ker smo poslali na natečaj zelo dobre prispevke. Na podelitvi priznanj je bil tudi slovenski pisatelj in novinar Miroslav Slana-Miros, ki nam je telefonsko sporočil, da so nas pogrešali in da je bilo v Srbiji zelo lepo.
MATEJA JANKOVIČ, 8. r.
OŠ Artiče
KOSTI ZA STRAH
S prijateljem Andrejem sva šla na potep v gozd Kar naenkrat sem zagledal v daljavi nekaj belega. Ko sva prišla blizu, sva z Andrejem videla, da so kosti umrle živali. Jaz sem še nekaj časa brskal s palico po kosteh, Andrej pa je bil že na kolesu. Vprašal sem ga, kam gre. Rekel je: »Kaj pa, če pride še kakšna taka žival in nam kaj naredi?« Kadar sva zdaj blizu tega kraja, naju je še vedno strah in ne moreva sc odločiti, da bi šla še enkrat pogledat.
BORIS LISEC, 5. a OŠ Boštanj
Preprečiti trpinčenje otrok
Prvi v Posavju ustanovili strokovno skupino
SEVNICA — Na pobudo sevniške občinske skupščine je Center za socialno in svetovalno delo Sevnica pripravil zanimiv posvet o problematiki otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju,
službe, svetovalne službe OS Savo Kladnik, socialne službe OŠ Mirenske
razgovor predstavnikov patronažne
■^_OŠ '
socu'
doline, OŠ Ana Gale iz Sevnice, otroškega vrtca, UNZ Krško, PM Sevnica in temeljnega javnega tožilstva Novo mesto pa je obravnaval tudi možnosti sodelovanja pri preprečevanju trpinčenja otrok v luči nedavnega opatijskega seminarja.
Ob obravnavi problematike otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju je večina udeležencev predstavila zagate iz svojega zornega kota. Odprli so vprašanja, kaj kot širša družbena skupnost naredijo za preprečevanje širjenja kriminalitete, kakšno vlogo in pomen imajo lahko obstoječe službe, mladinska organizacija, vrtec in šole. Sklenili so, da je potrebna tako preventiva kot kurativa že v vrtcu, v primeru tatvin otrok v trgovinah pa se bo center za socialno delo povezoval in dogovarjal s trgovskim podjetjem. Opozorili so še, daje nujna povezava z mladinsko organizacijo in društvi, otroke pa naj bi zlasti med počitnicami tudi zaposlili s prostovoljnim delom in jim omogočili, da bi smotrno izkoristili prosti čas.
Udeleženci seminaija o trpinčenem otroku, kije bil novembra letos v Opatiji, so zatem predstavili nekatera bistvena spoznanja, a tudi v razpravi so se dotaknili nekaterih značilnosti pojava trpinčenja otrok. Govorili so, da je trpi-
nčenje otrok zelo širok pojem. Soglašali so, daje pojav zelo prikrit oz. zaprt bodisi v družine ali v različne ustanove, kot so šole, vrtci in domovi. To pa prinaša dodatne težave pri obravnavi problematike. Ugotavljali so tudi, da ima vsaka od prisotnih služb, ki se srečuje s pojavom trpinčenja otrok, preozek domet ukrepanja, da bi se mu sama uspešno zoperstavila, zato je nujno stalno sodelovanje. Dogovorili so se za preventivno delo v smislu vzgoje za humanejše odnose. Skušali bodo spodbuditi čim širši krog ljudi, da bi o tem pojavu razmišljali.
Da bi bili pri tem učinkovitejši kot doslej, so v Sevnici prvi v Posavju ustanovili strokovno skupino za obravnavo primerov trpinčenih otrok v občini.
P. P.'
Dežurne trgovine
V soboto, 24. decembra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Potrošniški center Ločna
• v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Market Dolenjka
• v Straži: Kmetijska zadruga
V nedeljo ,25. decembra, bo imel Mercator KZ-tozd Oskrba odprto trgovino na Glavnem trgu 4.
NUDIMO VAM:
DO 31.
— 30 do 40% popust za vse novolesove proizvode, plačane z gotovino
— brezobrestno plačevanje na 9 obrokov (plačilo prvega obroka v višini 25% ob nakupu) za vse novolesove proizvode in proizvode ostalih proizvajalcev
VAS VABI NA UGODEN NOVOLETNI NAKUP
jedlfoice
...	%	|A.
M
	
ROM©:.	
Salon pohištva Novo mesto, C. kom. Staneta 38, telefon 068 25-091
SUKNO
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE
Delavski svet SUKNO, TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča
objavlja naslednja prosta dela in naloge za dobo 4 let:
1)	INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN
Pogoji:
— višja strok, izobrazba tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih delih
— srednja strok, izobrazba tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih
— ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je kandidat dokazal pri dosedanjem delu
— opravljen izpit iz varstva pri delu za vodilne in vodstvene delavce
2)	VODENJE PROIZVODNJE
Pogoji:
— višja oz. srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
— opravljen izpit iz varstva pri delu za vodstvene in vodilne delavce
Vloge z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ŠUNKO Zapuže, 64275 Begunje, s pripisom: za razpisno komisijo pri DS TOZD Jurjeviča.
562/51
OBVESTILO
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 6. decembra 1988 (sklep objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 17/88 z dne 7. decembra 1988),
JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA 20 KV DALJNOVODA GOTNA VAS—CIKAVA
• v času od 7. decembra 1988 do 6. januarja 1989
• v prostorih:
— skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, I. nadstropje,
— Novolesa — TPP v Gotni vasi, za krajevno skupnost Got-na vas,
— osnovne šole na Malem Slatniku, za krajevno skupnost Mali Slatnik
JAVNA OBRAVNAVA
razgrnjenega osnutka bo v ponedeljek, 26. decembra 1988:
— ob 17. uri za krajevno skupnost Gotna vas, v prostorih Novolesa — TPP v Gotni vasi,
— ob 19. uri za krajevno skupnost Mali Slatnik, v osnovni šoli na Malem Slatniku.
Do poteka roka javne razgrnitve lahko k osnutku lokacijskega hačrta 20 KV daljnovoda Gotna vas—Cikava podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Na javnih obravnavah bodo navzoči izdelovalec predlaganega ' osnutka in strokovni sodelavci, ki bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitev in prisotnim dajali pojasnila.
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE NOVO MESTO 570/51
[fSDlSjD^Dra
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 37
delovni čas od 7. do 14. ure
telefoni 21-432, 23-423
prodaja in nudi
— keramične pečnice in peči (do 31.12. popust 10% in 10% cassasconto pri gotovinskem ali virmanskem vplačilu)
— harmonika, preklopna in drsna vrata ter obešalnike
— razno betonsko galanterijo: cvetlična korita, stebričke za ograje, vrtne ograje, klopi za parke, montažne avtobusne postaje, armiranobetonske montažne paviljone
— betone, krivljeno betonsko železo, odpadno betonsko železo, gramoze, pesek, tesarske izdelke
— izdelke iz naravnega kamna: okenske police, stopnice, tlake (lahko z izvedbo)
— prevoze
— posojila opažnega lesa
565/51
/© ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
komisija za odprodajo osnovnih sredstev objavlja javno licitacijo
Odprodati želimo telefonsko centralo ISKRA PABX 300 C, knjigovodski stroj DARA 1720, več računskih, pisalnih in knjižnih strojev, leseno opremo, zavese in drugi drobni inventar. Licitacija bo v ponedeljek, 26. 12. 1988, ob 13. uri v prostorih poslovne stavbe, Kettejev drevored i v Novem mestu.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije.
Davčne obveznosti poravna kupec.
ODO/51
ČRNOMEU
TOZD IGM Kanižarica PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
1. NAKLADALEC RD 180, letnik 1982, izklicna cena je 25,000.000 din
2. NAKLADALEČ ULT 150, letnik 1978, izkligna cena je 32,000.000 din
3. VILIČAR Z HIDRAVLIČNEMI KLEŠČAMI ZA NAKLADANJE BETONSKIH ZIDAKOV
izklicna cena je 15,000.000 din
4. TAM 6.500 reg. št. NM-106-128, letnik 1976, nosilnost 6 ton kasonar, v nevoznem stanju
izklicna cena 5,000.000 din
Licitacija bo v sredo, 28.12.1988, ob 10. uri v prostorih TOZD IGM v Kanižarici. Ogled osnovnih sredstev je možen dve uri pred pričetkom javne dražbe.
Pravico sodelovanja na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vložijo 10% varščino.
Kupec je dolžan poleg izklicne cene poravnati tudi prometni davek.
Ju
Ih. gozdno gospodarstvo
^ brežice..
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE
objavlja
na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
VODJE FINANČNEGA ODDELKA IN HKS
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da imajo visoko izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v finančnem oddelku
ali
2. da imajo višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v finančnem oddelku.
Delavec, ki bo izbran, bo združil delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Nastop dela takoj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE, DSSS, BRATOV MILAVCEV 61, BREŽICE.
Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku objavnega roka.
V skladu z določili 7. in 8. člena pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda in o delu žirije ter na podlagi sklepa 1. seje žirije z dne 15.12.1988 razpisuje Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Novo mesto
PRIZNANJA OF ZA LETO 1989
Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k pomembnim dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti:
— pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh;
— za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil;
— pri uresničevanju družbenopolitičnih odnosov na vseh ravneh, še posebej pri razvoju delegatskega sistema in odnosov, pri razvijanju in spodbujanju demokratičnih oblik dela organiziranih socialističnih sil tako v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih kakor v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah in društvih.
Predlog lahko oblikujejo krajevne konfrence SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva.
Vsak predlog je predlagatelj dolžan posredovati preko krajevne konference SZDL V KS, kjer predlagani kandidat živi. V takih primerih se mora KO SŽDL o predlogu izreči in svoje mnenje posredovati skupaj s predlogom Žirije za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto. Žirija neutemeljenih in neobrazloženih predlogov ne bo obravnavala.
Predlog je potrebno dostaviti žiriji najkasneje do 15. februarja 1989 na obrazcih, ki so na voljo pri OK SZDL Novo mesto.
Žirija za podeljevanje m	*	-r	priznanj OF pri OK SZDL
Novo mesto, 15. decembra 1988	Novo	mesto
centrali Šentrupert. Telefonske številke naročnikov, ki bodo veljavne od 27.12.1988 dalje, so objavljene v novem telefonskem imeniku SRS 1989/90 v oklepajih, ali pa jih dobite na službi telefonskih informacij na številki 988.
Podjetje za ptt promet Novo mesto
OBVESTILO Uporabnike telefonskih storitev obveščamo, da bo dne 27.12.1988 spremenjeno oštevilčenje v avtomatski telefonski
J
SREČNO NOVO LETO
IN SREČNO VOŽNJO ŽELI VSEM ČLANOM IN OSTALIM OBČANOM
AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
Zadnjič za mamograf
Že v celoti plačan — Zbiramo za novo napravo
NOVO MESTO — Doslej največja dobrodelna akcija Darujmo zase se je iztekla. Ves potreben denar, 300 milijonov dinarjev, je bilo zbranih in predanih še več, za novi medicinski aparat je zbranega že več kot 3 milijone dinarjev. Člani odbora sklada za nabavo dragih medicinskih aparatov se o novem aparatu še niso odločili, bodo pa to storili na enem od sestankov s predstavniki zdravniškega društva prve dni v januarju.
Za mamograf so še prispevali: Mercator Rožnik — TOZD Gradišče Trebnje — 780.000; SDK Novo mesto, Analize — 120.000; Križan Anton, Novo mesto, Stritarjeva 3 — 20.000; družina Pezdirc-Crnič, Metlika, Ul. 1. maja 3 —
20.000; družina Cvitkovič, Adlešiči 3 40.000; Ana Černe, Šentjernej, Prvomajska . ^ - 30.00C. Avsec, Štrit — 20.000; delavke trgo-
lentjernej, Prvomajska 19
— jo.ouv, Avsec, stnt — 20.000; delavke trgovine KZ Žužemberk — 120.000; Marija Vra-nešič, Adlešiči, Gorenci 5 — 50.000; Terezija Rus, Šentjernej, Dol. Maharovec 8 — 20.000; Ivanka Muc, Metlika, Drašiči — 20.000; Emilija Kregar, Straža, Pod Srobotnikom 44 — 50.000; Angelca Jakljevič, Metlika, Svržaki 12
— 20.000; Marija Jakljevič, Metlika, Svržaki 12 — 20.000; Ruža Glavaš, Novo mesto, Šego
  ------------------------------    v/	...voiv/,	rogo-
va 4 — 20.000; kolektiv Dinos Brežice —. 220.000; Frančiška Šimec, Črnomelj, Partizanska pot 8 — 20.000; Zofija Obrč, Škocjan, Hrastulje 16 — 20.000; Marinka Gerbajs, Straža, brganja sela 27 — 30.000; družina Metelko, Šentjernej, G. Brezovica 5 — 50.000; Bobnar, Mirna Peč 165 — 20.000; Marija in Antonija Košak, Bučka — 40.000; Vida Pavlovič, Gradac, Kopljišče 8 — 20.000; družina Krašovec, Mirna Peč 88 - 20.000; Jelka Dež-
man, Pod Trško goro 54, Nm — 20.000; TOZD Beti Črnomelj, izmena Šterk M — 292.000; Franc Medic, Črnomelj, Cankarjeva 4 — 20.000; Darinka Turk, Dol. Toplice, Pod cvin-garjem 17 — 20.000; GG-TOK Trebnje — 50.000; Marko Marčun, Brežice, Brežina 80 — 20.000; Ana Zorko, Brežice, Tomšičeva 1 — 20.000; Jožefa Bahor, Črnomelj, Zorenci 6 — 20.000; dr. Radmila Novak, Novo mesto, Vo-Ičičeva 49 — 30.000; Ivan Šašek, Novo mesto, Na tratah 10 —- 20.000; Ana Lečevski. Novo mesto, Majde Šilc 19 — 50.000; Rezka Progar, Črnomelj, Loke 17 — 20.000; Milka Rusija, Novo mesto, Košti&lova 2 — 30.000; družina Šenica, Pod smreko 5, Črnomelj — 30.000; Drakulič, Novo mesto, Šmihel 23 — 30.000; Ogorevc-Butara. Brežice, Cankarjeva 6 — 50.000; Marija Ogorevc, Pišecc, Pavlova vas 51
— 20.000; Marija Slane, Metlika, Rosalnice 43
— 30.000; Franc Kranjc, Novo mesto, Adamičeva 36 — 20.000; Fani Robek, Škocjan 54
— 25.000; soseska iz Koštišlove ulice, Novo mesto, namesto venca Mihaelu Mikcu — 165.000; Občina Movo mesto, SDS namesto venca Francu Kocuvanu — 100.000; družini Janežič iz Škocjana in Janežič iz Raven na Koroškem namesto venca pok. Mihaelu Mikcu
— 50.000; družina Mikec, Ratež 2, namesto cvetja na grob Miha Mikca — 40.000; sodelavci Marije Kocjančič iz LB Novo mesto namesto venca očetu Mihaelu Mikcu — 118.000; sodelavci Anice Janežič-Mikec ob smrti Mihaela Mikca — 132.100; sekcija upokojencev Novoteks namesto cvetja na grob Ivana Pavliča — 10.000; sosedje Janeza Kulovca, Novo mesto, Mirana Jarca, namesto cvetja na grob mami Jožefi z Uršnih sel — 55.000.
Popravek: Prispevek 20.000 dinje prispevala Anica Povhe z Račjega sela pri 1 rebnjem (po-motoma objavljeno: Anica Pavlič).
SOŠOLCU MITJU V SPOMIN
V mrzli decembrski noči je usoda prekinila pot tvojih upov, želja in hrepenenja. V nas seje globoko zajedla ta kruta resnica. Ob njej se nam postavlja tisoč in tisoč vprašanj, na katera ne najdemo zadovoljivih odgovorov. Ne moremo razumeti, da seje tvoja življenjska pot končala v cvetu mladosti. Skupaj smo naredili korake v vrtec, skupaj tekali za metulji in skupaj nabirali učenost. Skupaj smo načrtovali razredne akcije in se veliko pogovarjali o poklicni izbiri. Veliko popoldnevov smo bili s teboj v družbi ob računalniku. Skupaj smo delali in tekmovali med seboj. Pogosto si nas spravil v dobro voljo s šalami in z nasmehom. Ob delu in igri boš v naših mislih še vedno z nami. Vsaka pesem, zapeta v tvoji bližini, bo zvenela tudi tebi.
Sošolci, sošolke in razredničarka OS Zapadnodolenjski odred, Mirna
POSTANITE ČLANI AVTO-MOTO ZVEZE-MORDA NAS BOSTE
ŽE JUTRI POTREBOVALI!
3Ur £ tl/rocl/jiiStoor
LjJb/
KVIZ O PROMETU
8. decembra smo v Metliki pripravili kviz o prometu. Povezoval ga je Toni Gašperič. Tekmovanje osmih ekip iz belokranjskih šol je postalo proti koncu zelo napeto, saj so imele tri ekipe enako število točk. Sele po dodatnih vprašanjih smo dobili zmagovalca. To je bila ekipa OŠ Crnomelj-Loka. Druga je bila ekipa OŠ Semič in tretja ekipa OŠ Stari trg.
ALENKA SNOJ OŠ Semič
Pravopis za praznike
Bliža se čas tiskanja novih koledarjev in novoletnih voščilnic. Prejšnja leta smo pri tem pogosto opazili neko pravopisno napako, zato želimo letos pravočasno opomniti nanjo vse založbe in tiskarne, pa tudi posameznike, ki bodo pošiljali rokopisne voščilnice. Gre za rabo ustrezne začetnice pri imenu novoletnega praznika: v slovenščini ga pravilno pišemo (po starem in po novem, pripravljajočem se Slovenskem pravopisu) z malo začetnico, torej novo leto, ne pa Novo leto. Tako je tudi pri imenih drugih praznikov, spominskih dni, koledarskih obdobij ipd. (npr. praznik dela, dan vstaje, dan zena, dan OZN, dan mrtvih/vsi sveti, božič, svečnica, veliki šmaren, pust, kvatre, kres, tridesetletnica osvoboditve, teden otroka idr.). Posebnost so tisti prazniki, katerih poimenovanja se začenjajo z osebnim lastnim imenom ali s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena (npr. Prešernov dan, Marijino oznanjenje). Velika odlika teh pravil je, da so preprosta ter — kakor kažejo zgledi — ideološko in politično nevtralna, zato jih lahko brez težav uporabljajo vsi slovensko pišoči, ne glede na nazorsko, državljansko ali starostno pripadnost. Zadrega nekaterih piscev pri zapisovanju takih izrazov je torej popolnoma odveč.
S podobno odvečno zadrego se nekateri pisci obremenjujejo pri zapisovanju imen zgodovinskih dogodkov. V slovenščini je tudi zanje uveljavljeno pravilo, da jih pišemo z malo začetnico, in sicer ne glede na to, ali so po našem mnenju pomembni ali nepomembni, pozitivni ali negativni, iz bližnje ali iz dalj nje preteklosti, resnični ali umišljeni, bolj ali manj znani. Pišemo tor.®T bitka pri Termopilah, preseljevanje narodov, odkritje Amerike, iznajdba tiska, tridesetletna vojna, velika francoska revolucija, oktobrska revolucija, prva svetovna vojna, pohod na Rim, ustanovitev OF, pohod 14. divizije, napad na Drvar, bandunška konferenca, podpis avstrijske državne pogodbe, drugi (2./II.) kongres jugoslovanskih psihologov, pristanek na m ’ •	P0^’ voljni potop, propad zahodne civilizacije itn.
Naj povzamemo z zgledom: člani jezikovnega razsodišča vam že v obdobju sprejemanja ustavnih dopolnil voščimo za dan republike in za novo leto.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za obilne
ČRNOMELJ, METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA. IN TREBNJE
V 17. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, kije izšla z datumom 7.
december 1988, so objavljeni dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
— Sklep o lestvicah katastrskega dohodka, dohodka za katastrske okraje Črnomelj, Kočevje, Suha krajina
— Sklep o ukinitvi prispevne stopnje iz dohodka
OBČINA NOVO MESTO
— Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta 20 kV daljnovoda Gotna vas—Cikava
OBČINA RIBNICA
— Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1987
— Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1988
— Odlok o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča v občini Ribnica za območje urejanja zazidalnega načrta R7 /Sl 1 — Hrastje
— Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote R5 — krajevne skupnosti Ribnica
OBČINA TREBNJE
— Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje
— Odredba o pristojbinah za veterinarskosanilarne preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarskosanitarnih pregledov in plačevanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini
MEDOBČINSKE OBJAVE
— Odredba o pristojbinah za veterinarskosanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarskosanitarne preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarskosanitarnih pregledov in plačevanje dejavnosti diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini Črnomelj in Metlika
Avto-moto društvo Trebnje
razpisuje
licitacijo
za
1. osebni avto zastavo 101, letnik 1987, prevoženih 100.000 km; izklicna cena
7.000.000 din;
2. motorno kolo tomos M 14, letnik 1986, prevoženih 320 km, izklicna cena
2.000.000 din.
Licitacija bo v soboto, 24. decembra, ob 9. uri pred garažami AMD Trebnje, na dvorišču gostišča Grmada. Interesenti morajo pred pričetkom položiti kavcijo 10% vrednosti od izkicne cene.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega sina, vnuka in nečaka
MITJA KROJSA
učenca 8. razreda OŠ Mima
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in njegovo tako prezgodnjo gomilo prekrili z venci in cvetjem. Prav iskreno se zahvaljujemo njegovim sošolcem, učencem in učiteljem OS Mirna, nogometnemu klubu »DANA« Mirna, društvu »PARTIZAN« Mirna, uslužbencem KPD Dob, skupščine občine Trebnje in družbenopolitičnim organizacijam za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem njegovim sošolcem in soigralcem nogometnega kluba »DANA« Mirna za častno stražo, sošolki Jasmini Hrenk, tov. Miru Hrenku in Ivanu Gregorčiču za ganljive poslovilne besede, pevcem in godbi za občutene žalostinke. Še posebno zahvalo smo dolžni dr. Vilibaldu Buchbergerju in vozniku rešilca tov. Zupančiču za nesebično pomoč. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala.
Neutolažljiva mamica, stara mama in vsi njegovi
NA RAZSTAVI
Učenci sedmih in osmih razredov smo se odpravili na izlet v Ljubljano. Ogledali smo si likovno razstavo znanih impresionistov Ažbeta, Jame, Jakopiča in Strmela. Obiskali smo tudi naravoslovni muzej, kjer je bilo med vsemi živalmi največ naše pozornosti namenjene črni vdovi.
MONIKA WEISS OŠ Loka, Črnomelj
TEMELJITO O POKLICIH
Učenci si pri odločanju za poklic običajno slabo predstavljajo, kakšen bo njihov poklic. Da bi bilo takih primerov čim manj, so na šoli organizirali predavanje za starše in vse osmošolce. Na pobudo tov. Balasove so ga pomagali pripraviti predstavniki TCP Djuro Salaj Krško. Izdelali so tudi bilten s temeljitim prikazom možnosti šolanja, vrste poklicev, delovnih nalog na nekaterih delovnih mestih, pogojev za vpis in še z marsičim zanimivim. Zvedeli smo tudi o štipendiranju in možnostih 'zaposlitve. Temeljito pripravljenega in koristnega predavanja smo bili toliko bolj veseli, ker so zanj dali pobudo starši. Med predavatelji so bili trije bivši učenci naše šole. Takih predavanj si lahko samo želimo.
GORAZD BALAS, 7. b OŠ Artiče
ALKOHOL, NIKOTIN, DROGA
To je bila tema naravoslovnega dneva artiških sedmošolcev. Na to temo smo napisali referate in si ogledali nekaj zanimivih diafilmov. Ugotovitve smo zapisali v naravoslovne mape. Na koncu smo imeli o zgoraj navedenih strupih še kviz, v katerem smo zmagali učenci 7. b. Na naravoslovnem dnevu smo se poučili o posledicah uživanja vseh teh strupov. Ostaja pa vprašanje, ali bomo dovolj močni, da se bomo lahko uprli sladkim skušnjavam, ko bo prišel čas zanje.
GORAZD BALAS, 7. b OŠ Artiče
JABOLKA ZA RAZSTAVO
Na letošnjem drugem naravoslovnem dnevu sem sodelovala pri biološkem krožku, kjer smo proučevali različne vrste jabolk. Najpnimivejše je bilo v hladilnici Agrokombinata. Tam so nam povedali vse, kar nas je zanimalo o shranjevanju sadja, o izvozu pridelkov, opisali pa so nam tudi vrste jabolk, ki jih pridelajo. Dobili smo vse vrste ja!x>lk, da smo v šoli lahko naredili razstavo. Tako smo zopet preživeli zanimiv in koristen dan, kakršnih si v šolskem letu želimo čimveč.
MOJCA VALENTINČIČ, 7. b.
OŠ Jurij Dalmatin Krško
POSTALI SO PIONIRJI
25. novembra smo naše prvošolčke sprejeli v pionirsko organizacijo. 24 cicibančkov se je marljivo pripravljalo na sprejem in so se dobro seznanili z nalogami pionirjev. Na svečani prireditvi na odru doma Svobode v Krmelju so pokaza-, li, kaj so se naučili, in nato povedali zaobL jubo. Pokrovitelj letošnjega sprejema je bil krmeljski tozd Lisce.
Dopisni krožek OŠ 12. SNOUB Krmelj
NAŠ KULTURNI DAN
V petek, 25. novembra, smo imeli učenci naše šole kulturni dan. Pripravili smo oddajo Pokaži, kaj znaš, na kateri so nastopili harmonikarji, kitaristi, pevci, čarovniki, igralci, recitatorji, telovadci. Dvorano nam je posodilo KUD Semič, za dekoracijo pa so poskrbeli likovniki. Tako smo hkrati proslavili tudi dan republike.
ALENKA SNOJ OŠ Semič
SREČNO LETO!
Želim, da bi se v novem letu godile same lepe reči, da bi se imeli radi med seboj, da bi bilo to leto srečno in da bi dobro obrodilo.
. JOŽICA, 4. r.
OŠ Dol. Nemška vas
V GALERIJI SAMORASTNIKOV
Ogledali smo si galerijo samorastnikov Videla sem slike, ki so si jih umetniki zamišljali kot uganke. V njih je bila upodobljena domišljija, ki seje tako spremenila v čudovito sliko. Po mojem so te slike predstavljale doživetje slikaijev, ki so to naslikali, kot pisatelji napišejo. Ogledovala sem si sliko, ki mi je bila najbolj všeč. Predstavljala je neko deželo, ki je bila v obliki ženskega trupla. Videla pa sem tudi po mojem čudežno sliko. Po poti sem premišljevala, koliko truda vzame lepa slika. Rada bi bila slikarka. Bilo mi je lepo.
TANJA PATE, 3. r.
OŠ Dol. Nemška vas
NOVI PIONIRJI
Proslave dneva republike v naši šoli so sc razen učencev udeležili tudi upokojenci in nekaj staršev. Šolski pevski zbor je zapel slovensko himno, govorila pa je tovarišica Vanda. V pionirsko organizacijo je bilo sprejetih 7 učencev prvega razreda. V kulturnem programu smo nastopili še recitatorji in člani dramskega krožka. Po proslavi je nove pionirje čakala torta, ostali pa smo se lovili in kepali.
BOŠTJAN OŽANIČ, 5. razred literarno-dogisniški krožek VAS FARA
■Jopi
OS
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in dedka
IVANA MESERKA
iz Krmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Šentjanž, Postaji milice Sevnica, Klubu Maksa Perca Krško, OOZK Krmelj, Ribiški družini Pododbor Krmelj, dr. Moscat-telliju, OOZD Mercator Krmelj, OOZS Metalna Krmelj, OOZS Trimo Trebnje ter vsem govornikom za besede slovesa in MPZ iz Krmelja ter godbi milice.
Žalujoči: žena Darinka, hči Darinka, sin Ivan in Matija z družinami Krmelj, 25. 11. 1988 Krmelj, Gabrovka, Novo mesto, Krško, Brežice, Maribor, Ljubljana, Tržišče.
Št. 51 (2053) 22. decembra 1988
DOLENJSKI LIST
II TEM TCfllUII MAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I tm I tunu V MO £ANIIV1 A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE_________________________
tedenski koledar
Četrtek, 22. decembra - Dan JLA Petek, 23. decembra — Viktorija Sobota, 24. decembra — Eva Nedelja, 25. decembra — Božjdar Ponedeljek, 26. decembra — Štefan Torek, 27. decembra — Janez Sreda, 28. decembra — Živko
LUNINE MENE
23. decembra ob 6.29 — ščip
kino
ČRNOMELJ: 22. 12. (ob 19. utri) ameriški akcijski film Madridska veza. 23. (ob 19. uri) in 24. 12.(ob 20. uri) ameriški spektakel Konan II. 25. 12. (ob 18. uri) ameriška komedija Vrnitev •f šolo. 27. 12. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Lokalni junak.
KRŠKO: 22. 12. (ob 20. uri) hon-gkonški akcijski film Karate policaj. 23. 12. (ob 19. uri) koncert. 25.12. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Veterani v akciji. 25. (ob 20. uri) in 27.12. (ob 18. uri) Sredi mojih dni — zgodba iz Mcd-jugorja. 28. 12. (ob 17. uri) risanke in
službo dobi
IŠČEM frizersko pomočnico. Informacije po telefonu 25-259. (P51-48MO) AKVIZITERJE za prodaje alraktiv-iega artikla iščem. Ponudbe pod šifro: DENAR TAKOJ«. (P51-30MO) IŠČEM dekle ali starejšo žensko za ščenje lokala v dopoldanskem času. Tel. i 1-226. int. 212 ali osebno: Biljard klub OSS, Novo mesto. (P51-27MO)
SAMO TISTIM, ki so podjetni in sa-lozavestni, nudimo stali,o ali honorarno iposlitev. V našem načinu prodaje spol, oklic, leta, narodnost in avto niso po-nembni. Z nami uspe vsak, kdor je iz-mjdljiv. Ponudbe po telefonu (061) 345-730 ali (066) 36-212. (P50-5MO)
m Tehniška založba
Slovenije
61001 Ljubljana, Lepi pot 6
p.p. 541-X, tel. 213-733
Nudimo honorarno zaposlitev:
a) organizatorjem prodaje,
b) akviziterjem.
Pogoji: pod a:
večmesečne izkušnje pri akviziterskem delu, organizacijske sposobnosti in zanesljivost pod b:
učenje ob delu, lasten prevoz,
komunikativnost in zanesljivost.
Nudimo stimulativne provizije in redna izplačila. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov.
stanovanja
(ob 18. uri) celovečerni risani film Medvedki nežnega srca.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. 12. (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče Pod satanovim soncem. 23.12. (ob 18. uri) ameriški znanstveno fant. film Odiseja 2010.23. (ob 20. uri) in 24. ter 25. 12. (ob 18. in 20.15) ameriško-avstralsko-italijanski film Jo-chan Strauss (nekronani kralj valčkov).
24. 12. (ob 16. uri) matineja — ameriški pustolovski film Smaragdni gozd. 26. in 28. 12. (ob 16. uri) gnourni program risanih filmov (prost vstop). 27. 12. (ob 19.30) novoletni koncert. 28. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Fanta in pol (v glavni vlogi Bud Spencer in Terence Hill).
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25. 12. (ob 17. in 19. uri) jugoslovanska drama V imenu naroda. Od 26. do 28. 12. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Najstnice.
SEVNICA: 22. in 23.12. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Rudnik. 24. in
25. 12. (ob 19. uri) amriška komedija Norčije na kolesih. 29. in 30. 12. (ob 19. uri) mladinski avant. film Gunisi.
TREBNJE: 24. (ob 19. uri) in 25.12. (ob 18.30) ameriška komedija Šefova
MLADA DRUŽINA z otrokom išče stanovanje za eno leto. Ponudbe pošljite pod šifro »NOVO MESTO«. (P51-53MO)
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu (35 m2) prodam. Telefon (0608) 81-302. (5869-ST-51)
SOBO ali enosobno stanovanje v okolici Sevnice, lahko na kmetiji, iščem. Možnost delne pomoči v prostem času. Ponudbe pod šifro: »NUJNO«. (P49-1MO)
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici vzamem v najem. Tel. 44-321 int. 352, Janko Prijatelj .(P51-1MO)
motorna vozila
KAROSERIJO za R 4 GTL, karam-bolirano, kompletno ali po delih prodam. Ivan Ivanušič, Gorenjci 9/a, Adlešiči. (P51-8MO)
R 4 GTL, letnik 1986, bež barve, registriran do avgusta 1989, prodam. Tel. 22-788, Anton Rozman, Koštialova 7, Novo mesto. Ogled popoldne po 15. uri (P51-9MO)
126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Tel. 56-418, Pečavar. (5804-MV-51)
OPEL ASCONAcaravan, letnik 1972, 1,6 S, odlično ohranjen, prodam. Sotelska 3, 68270 Krško. (P51-5MO) ZASTAVO 750 prodam po delih. Alojz Cimermančič, Vinja vas 11, Novo mesto. (5799-MV-51)
GOLF, letnik 1986, 4 vrata, prodam. Kordič, Jerebova ulica 9, Metlika. (5794-MV-51)
126 P, letnik 1980, prodam po ugodni ceni. Stane Černe, Gorenja vas 7, Šmarješke Toplice. (5795-MV-51)
126 P, letnik 1979, prodam. Jenič, Rajnovšče 6 (pri Stranski vasi), Novo mesto. (5779-MV-51)
Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Volčičeva 43, Novo mesto, tel. 27-343. (5780-MV-51)
PRODAM 126P. letnik 1982, prevoženih 59.000 km. Informacije Fartelj Darko, Češča vas 3, (popoldan).
AUDI 60 ugodno prodam. Andrej Žnidaršič, Šmalčja vas 8, Šentjernej. (P51-43 MO)
VW, letnik 1976, v zelo dobrem voznem stanju, prodam. Tel. (0608) 31-708. (5883-MV-51)
AUDI 100 L, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-679. (P51-51 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1986, rdeče barve, 5 vrat, prodam. Tel. (068) 25-407. (P51-52 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Slavko Miklič, Hudenje 1, Škocjan. (P51 -40 MO)
ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano do oktobra 1989, prodam. Tel. 84-341. (5871-MV-51)
PRODAM generalno obnovljen avtomobil R-4, letnik 1979. Tel. 51-638 PRODAM R-4 TL po delih. Jože Šimec, Podlog 4, 68343 Dragatuš.
DOLENJSKI LIST
Izdaja: D1C, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1.000 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije
56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 17.000 din, na prvi ali zadnji strani 34.000 din; za razpise, licitacije ipd.
19.000 din. Mali oglasi do deset besed 10.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Jože Lešnjak, Volčkova vas 9, Šentjernej.
• (5858-MV-51)
ŠKODO 110 R coupe, letnik 1980, registriran do avgusta 1989, prodam. Tel. (0608) 67-189. (P51-33 MO)
GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985, ugodno prodam. Jože Vovk, Vratno 1, Šentjernej. (5857-MV-51)
Z 101, letnik 1986, prodam, ali menjam za GOLFA, letnik 1982 ali letnik
1983, z doplačilom. Prodam tudi rabljen pralni stroj, električni štedilnik ter motorno žago STIHL 050. Tel. 52-830. (5859-MV-51)
LADO, letnik 1971, registrirano, prodam za 250 SM. Ogled od 14.30 dalje. Ovniček, Tavčarjeva 3, Novo mesto. (5859-MV-51)
VW 1200, letnik 1976, prodam po ugodni ceni. Šrečko Šavrin, RoviŠče 16, Studenec, tel. (068) 76-362. (P51-36 MO)
ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Tel. 84-405, popoldne. (5860-MV-51) DYANO 6, letnik 1978, po delih prodam. Tel. 73-075. (5861-MV-51)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. V račun vzamem karamboliranega ali manjši avto. Tel .(0608) 77-125. (5863-MV-51)
FORD FIESTO, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. (068) 76-266. (P51 -39 MO) ZASTAVO 101,letnik 1977, prodam. Bučar, Lutrško selo 20, Otočec, tel. 85-052. (5866-MV-51)
126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 84-348, zvečer. (5867-MV-51)
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 20-411. (5875-MV-51)
PRODAM 126 P, april 88 in 126 P, star 8 let. Tel. 28-768.
Z 101, letnik 1978, prodam za 1000 DM. Jože Brodnik, Gor. Kamence 17, Novo mesto. (5887-MV-51)
ZASTAVO 850, letnik 1985,prodam. Koplenk Stane, Šmarješke Toplice 25. (P51-50 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Tel. (0608) 31-017, dopoldne. (5885-MV-51)
FIAT 750 SL, letnik 1982, prodam po ugodni ceni. Dol. Kamence 27, Novo mesto. (5877-MV-51)
Z 128, rdeče barve, letnik december
1984, registriran do januarja 1990, ugodno prodam. Tel. dopoldne (068) 44-321 int. 352 ali popoldne (068) 47-220. (P51-45 MO)
R 4 GTL, letnik 1985, 28.000 km, prodam. Tel. 22-139. (5879-MV-51) JUGO 45 AX, star eno leto, prodam ali zamenjam za GOLFA DIESEL. Tel. (068)57-215. (P51-47 MO)
ZASTAVO 128 GX, stara eno leto, in ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Vovko, Leskovec 2, Brusnice. (5880-MV-51)
R 4 GTL, letnik 1986, odlično ohranjen, zamenjam (z doplačilom) za eno leto starega 126 P ali JUGO 45/84. Tel. 42-466. (5882-MV-51)
GOLF JX DIESEL, letnik 1987, in avtomobilsko prikolico, nosilnost 1000 kg,prodam. Špehar, Mali Slatnik 12, Novo mesto, tel. 27-445. (P51-44 MO) AUDI DIESEL, letnik 1984, brezhiben, prodam. Tel. 23-355. (P51-42 MO)
Z 750, letnik 1978, neregistriran, prodam po ugodni ceni. Janez Bukovec, Petane 8, Novo mesto. (5855-MV-51)
126 P, letnik 1979, registriran do julija, prodam. Tel. 42-453. (5821-MV-51)
Z 750 LE, letnik 1985, prodam. Marjan Radi, Kambičev trg 5, Kostanjevica na Krki. (5820-MV-51)
KARAMBOLIRANO KAROSERIJO s šasijo za R 4 prodam. Franc Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. (5830-MV-51) GOLF, letnik 1985 S paket in kitaro Jolana prodam. Tel. 84-711, popoldne. (5815-MV-51)
ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, poceni prodam. Hrastar, Birčna vas 1, Novo mesto. (5817-MV-51)
Z 126 P, letnik 1977, dobro ohranjeno, na novo registrirano, prodam. Milena Božič, Šmihel 48, Novo mesto. (5833-MV-51)
DELE za Z101 (blatnika, čelno steno, zunanje prage), prodam. Tel. 25-391. (5814-MV-51)
Z 101, letnik 1979, v odličnem stnaju, ter molzni stroj Virovitica prodam. Anči-mer, Zaloke 4, Raka. (5829-MV-51) GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Cena 1,6 M. Tel. (068) 65-451 od 18. do 19. ure. (5834-MV-51)
Z 101, letnik 1986, in starejši črno-beli televizor prodam. Anton Kukenbcrger, Gor. Ponikve 20, Trebnje. (51-29MO)
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Franc Jenič, Vel. Brusnice 40. (5849-MV-51)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. (061) '871-002, po 15. uri. (51-25MO)
PRODAM kompleten menjalnik za golf bencinar. Tel. (068) 25-676. (5344-MV-51)
JUGO 55, letnik 1985,21000 km, bel, prodam. Tel. 42-492. (5343-MV-51)
E 90 in R 9, letnik 1984, prodam. V račun vzamem manjše vozilo. Tel. 84-358. (5863-MV-51)
126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 85-357. (5850-MV-51)
TOVORNI AVTO TAM 110 kiper, nosilnost 5 ton, prodam. Tel. (064) 51-034. (P51-21MO)
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Košak, Družinska vas 2, Šmarješke Toplice. (P51-20MO)
GOLF, letnik 1980, prodam ali menjam za golf diesel, letnik 1983/84. Zdravko Cajnar, Križevska vas 62,68330 Metlika. (5825-MV-51)
OPEL KADET, letnik 1981, 1200 S, in OPEL KADET, letnik 1984, 1,6 D, prodam. Tel. (0608) 61-147, po 14. uri. (P51-17MO)
RENAULT 4, letnik 1978^ prodam. Ponikvar, Gor. Vrhpolje 53, Šentjernej. (5819-M V-51)
prodam
COMMODORE PC — 128 in RGB monitor 1901 prodam. Telefon 25-028. (ček-PR-51)
DIATONIČNO HARMONIKO HAIA prodam. Slavko Frančič, Čadraže 14, Šentjernej, tel. 42-592. (5853-PR-51) PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Tel. 85-012. (5854-PR-51)
UGODNO prodam rabljen kombinirani štedilnik Gorenje, kiipperbusch in hladilnik Gorenje. Tel. (068) 27-711. (5872-PR-51)
OMARO dnevne sobe (sestavljivo)? dolžine 4 m, prodam. Telefon 24-449. (5873-PR-51)
TELEVIZOR Iskra Jasna, črno-beli, in pralni stroj Gorenje prodam. Tel. 45-069. (P51-31MO)
PRODAM povsem novo avtomobilsko prikolico. Franc Zupančič, Malence 7, Kostanjevica. (P51-32MO)
PRODAM motorno žago Dolmar 112 in avtoradio z zvočniki. Vse skupaj je novo. Informacije na telefon 24-726. (P51-35MO)
ZIMSKE GUME 155/12 s platišči ugodno prodam. Tel. 24-433. (5870-PR-51)
TELEVIZOR Gorenje maraton, star dve leti, barvni, prodam. Tel. (068) 84-827. (P51-37MO)
UGODNO prodam starejšo, zelo dobro ohranjeno spalnico in omaro za jedilnico. Omara je primerna tudi za vikend. Kličite na telefon 25-691. (5862-PR-51) TV barvni sprejemnik Iskra mediteran. rabljen, prodam. Slavko Hočevar, Pod Trško goro 101, Novo mesto, tel. 26-190. (5964-PR-51)
UGODNO prodam zimske gume (4 komade 600 x 16). Franc Mirtič, Vel. Lipovec 19, Dvor pri Žužemberku. (5861-PR-51)
PRODAM HI—Fi stolp Hitachi DIGI — 200 W, ter motor TOMOS avtomatic, star 5 mesecev. Tel. 21-590.
PRODAM junca, starega dve leti ter motorno žago Stihi 051. Anton Gorenc, Sela pri Štravberku 3, 68220 Otočec. (5887-PR-5I)
KRAVO, staro 7 let, brejo, prodam. Alojz Muhič, Jama 6, Novo mesto. (5827-PR-51)
PRODAM kombinirani mizarski stroj s petimi operacijami in poravnalko z lesenim stojalom ter R 4 GTL, nov. Informacije na tel. (068) 23-302. (5828-PR-51) MLADO KRAVO prodam.'Lukšič, Iglenik 1, Stopiče, tel. 43-829. (5824-PR-51)
PEČICO, plinsko, prodam za 16 SM. Tel. 23-964. (5816-PR-51)
KOBILO, brejo 8 mesecev, kravo in junca prodam. Jožef, Šmarješke Toplice 1. (5818-PR-51)
PRAŠIČA | rrodam. Vrhovo 14, Mirna
, prodam. Praproče 14, Straža, tel. 86-283.
\pr<
peč. (51-16MO)
JUNCA, starega tri leta, ki vozi, |
MLADO KRAVO, teličko, staro 6 mesecev prodam. Anton Lešnjak, Gorjanska 9, Kostanjevica. (5784-PR-51) OTROŠKI VOZIČEK prodam. Telefon doma 25-508. (5781-PR-51)
kupim
KOVAŠKO NAKOVALO (ampus) in kovaško oglje kupim. Tel. (0608) 61-515. (P51-41MO)
kmetijski stroji
E
osest
(5341-PR-51)
UGODNO PRODAM: raztegljiv kavč, dva fotelja, peč Kiippersbusch (litoželezno), plinsko katalitično peč SUPER SER F 110 ELRA Škofja Loka, termoakumulacijsko peč AEG 1500 V, peč na olje ter plinski bojler TIKI — JU-NKERS. Telefon (068) 26-304, med 20. in 22. uro. (5812-PR-51)
PRODAM zimske gume Sava best M+S 155x13 in vvebasto 12 V — 3000 kcal. Tel. 25-687. (5832-PR-51) PRODAM črno-beli televizor Gorenje 107, star tri leta in pol. Cena po dogovoru. Tel. 27-515. (5351-PR-51)
LADIJSKI POD (100 m2) prodam. Kosec, Brusnice 72. (5340-PR-51) PRODAM kombinirko MIO STANDARD in hrastove plohe. Roman Florjančič, Gor. Karteljevo 20, Novo mesto. (51-23MO)
PRAŠIČE za zakol prodam. Tel. 85-959. (51-26MO)
KAVČ in dva raztegljiva fotelja prodam. Tel. 22-363. (5348-PR-51) PRODAM boks — zvočnike 280 W,
15—25000 Hz, bas refleks s supersenzi-tivnimi nizkotonci in VF horni, primerne za ansamble, lokale ali disko in linijo HI-FI, 2x80/100 W'Z zvočniki z eksponcial-nimi hornami. Benkovič, Majde Šilc 3, Novo mesto, tel. 27-957. (5352-PR-51)
TRAJNOŽAREČO PEČ prodam. Tel. 27-352. (5809-PR-51)
ŽREBICO, staro dve leti, in brejo kobilo prodam. Lah, Štrekljevec 15, Semič. (5810-PR-51)
ELEKTRIČNO KITARO Clira in ojačevalec prodam za 80 SM. Gregori-nčič, Kettejeva 10, Brežice. (5806-PR-51) PRODAM lahko prikolico za živino (možnost vleke z osebnim avtom) ter brejo ovco solčavko z mladičem. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče. (5805-PR-51)
GUMI VOZ, 16-colski, rabljen, prodam. Slavko Čečelič, Koroška vas 5, Novo mesto. (5798-PR-51)
PRODAM termoakumulacijsko peč, hladilnik ter blok motorja za traktor IMT 540. Tel. 45-369. (P51-10MO) STABILNI VRTALNI STROJ od 0 do 30 mm, izdelek Metalca Čakovec; električno navojnico za vodovodne cevi; Hilti stroj T 17 s priborom; krožno žago; avto Wartburg karavan, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Tel. (0608) 81-931, po J 5. uri (P50-6MO)
ŽREBIČO, staro 7 mesecev, zelo lepo, prodam. Stane Staniša, Konec 12, Novo mesto. (579 l-PR-51)
DVA PRAŠIČA za zakol prodam. Alojz Červan, Goriška vas 5, Mirna Peč. (5789-PR-51)
PRODAM pečnice za dva kamina, zastekljeno okno s polkni dimenzije 70 x 60, pony ekspres, starejši tip, vse po ugodni ceni. Tel. 24-255. (5790-PR-51) SKRINJO (380 litrov), novo, zelo ugodno prodam. Telefon 84-144. (5785-PR-51)
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Franc Kic, Hudo 3, Novo mesto. (5788-PR-51)
VEČJO HIŠO, nedokončano, prodam v Kostanjevici ob Krki. Tel. (071) 628-508. (P51-7MO)
STAREJŠA HIŠA v centru Novega mesta je naprodaj. Informacije na tel. (068) 21-375. (5808-PO-51)
GOZD in pašnik v Češnjicah (Šentvid pri Stični) prodam. Tel. (068) 20-439. (5807-PO-51)
HIŠO z vrtom v Podbočju prodamo. Ponudbe na naslov: Rozi Marinko, 68290 Sevnica, Cankarjeva 10, vsak dan razen 28. t. m. (P51-12MO)
BREŽICE—ARTIČE: Opremljeno vseljivo pritlično hišo (80 m2) z garažo, telefonom, 2800 m2 zemlje, prodam. Telefon (041) 415-962. (P51-3MO)
HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za manjšo obrt, v bližini Šmarjeških Toplic oddam v najem. Naslov v upravi lista (5698-PO-50)
POSESTVO v velikosti 15 ha prodam. Od tega 10 ha gozda, ostalo travniki, njive, pašniki. Na posestvu je hiša s trifaznim tokom, vodovodom in gospodarskim poslopjem. Kličite na tel. (061) 781-422. (5797-PO-51)
VEČJO PARCELO — travnik na Puščavi pri Mokronogu prodam. Naslov v upravi lista. (P51-2MO)
HIŠO, zgrajeno do 3 — 4 faze, na sončni legi, v Sevnici, prodam. Ponudbe pod šifro: »SEVNICA«. (ček-PO-49) GRADBENO PARCELO z dokumentacijo in izkopom (720 m2) pri Novem mestu prodam. Ponudbe pod šifro: »UGODNO«. (ček-PO-51)
UGODNO prodam visokopritlično hišo, 5 km oddaljeno od Krškega, smer Novo mesto. Informacije po telefonu (0608) 33-610. (P51-14MO)
NJIVO, 20 arov, v okolici Cikave, prodam. Ponudbe pod šifro: »NJIVA«. (5891-PO-51)
HIŠO v Novem mestu, novejšo, z lepim vrtom (1360 m2), izredna lokacija, v obrtniški coni, prodam. Možnost gradnje delavnice (12 x 12), primerno za kakršnokoli obrt, trofazni tok, centralna na tekoča in trda goriva, v celoti podkleteno, asfalt do hiše, telefon, voda, kanalizacija. Informacije na telefon (068) 24-496. (5878-PO-51)
ZEMLJIŠČE za več vikendov, lahko skupaj ali po parcelah, prodam. Od Sevnice je oddaljeno 4 km. Marija Bizjak, Mrzla planina 3 a, (Zelence ob Planinski cesti), 68292 Zabukovje. (P51-49MO) KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ob asfaltni cesti, 200 m od želež-niške postaje Otovec, prodam. Možnost nakupa tudi nekaj orne zemlje. Tel. 52-529. (5345-PO-51)
VINOGRAD (10 arov), 10 km, od Novega mesta, prodam, naslov v upravi lista. (P51-24MO)
AKACIJEV GOZD pri Mirni Peči (16 arov) poceni prodam. Tel. 26-231. (5837-PO-51)
KMETIJSKO PARCELO v bližini Novega mesta zelo ugodno prodam. Telefon (061) 40-870. (P51-34MO) PARČELO s hišo, zgrajeno do prve plošče, pri Dolenjskih Toplicah prodam. Tel. (051) 20-399. (5865-PO-51)
V MOKRONOGU prodam polovico stanovanjske hiše v izmeri 60 m2 — s pritličjem iste velikosti, primerno za obrt. Tel. (068) 49-398. (P51-38MO)
NJIVO v bližini Novega mesta prodam. Čudovita okolica. Šifra: »VRTIČKARJI«. (ček-PO-51)
STANOVANJSKO HIŠO z vrstom in garažo v Novem mestu prodam. Ponudbe pod šifro: »KANDIJA«. (ček-PO-51)
5000 m2 gozda 2 km iz Sevnice prodam. Ogled v nedeljo. Kranjc, Planinska cesta 64, Sevnica. (P51-18MO)
POD UGODNIMI pogoji oddam stavbo za stanovanje in tiho obrt. Telefon (0608) 33-242. (P51-19MO) ZAZIDLJIVO PARCELO (1500 m2) 2 km iz Sevnice prodam. Voda, elektrika, telefon na parceli. Ogled v nedeljo, Kranjc, Planinska cesta 64, Sevnica. (P51-I8MO)
TV 18 s plugom, potreben manjšega popravila, poceni prodam ali zamenjam za traktorski obračalnik. Stane Staniša, Konec 12, Novo mesto. (5791 -KS-51) TRAKTOR Ursus C-335, letnik 1986, in premični plug prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19, 68275 Škocjan. (5831-KS-51)
TRAKTOR Univerzal 445 v garanciji in motorno žago Husquarna prodam. Dol. Težka voda 23, Novo mesto. (5836-KS-51)
TRAKTOR IMT 539, star 6 let, dobro ohranjen, prodam. Anton Šuštarič, Priloz-je 6, Gradac, tel. 57-202. (P51-15MO) ZETOR 6945, letnik 1979, prodam ali menjam za lažjega. Benčina, Hudenje 10, Škocjan. (5876-KS-51)
TRAKTOR ferguson (35 KM), s kabino, prodam. Telefon (0608) 82-904. (P51-46MO)
razno
FOTOAPARAT Canon A 1 z objektivom Tokina 35-105zoom, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon (068) 23-610 ali 58-405.
LOKAL s skladiščem, primeren za trgovino ali obrt, na Suhorju pri Metliki oddam v najem. Pibernik, Šuhor pri Metliki. (P49-36MO)
VARSTVO za enoletno deklico (februarja) od Grma do Ločne iščem. Kodrič, Adamičeva 10, Novo mesto. (5786-RA-51)
MORDA ste osamljeni in zapuščeni v majhni hišici? Takoj en del odkupim, lastniku pa nudim varen dom s preživnino do smrti — okolica Novega mesta ali Črnomlja. Naslov v upravi lista. (P50-4MO) PROSTOR za pekarijo, po možnosti s stanovanjem, v Novem mestu ali bližnji okolici najamem. Ponudbe pod šifro: »DOBER PLAČNIK«. (5839-RA-51) PO NOVEM LETU začnem z instrui-ranjem orgel in bass kitare, in sicer otroke do starosti 12 let. (068) 21-229, Marjan. (5856-RA-51)
preklici
FANI BRUDAR z Daljnega vrha 26, Novo mesto, opozarjam ROZALIJO PAPEŽ iz Daljnega vrha 24, naj preneha širiti lažne govorice in naj se ne vmešava v moje življenje, sicer jo bom sodno preganjala. (5800-PK-51)
RUDOLF POSEDEL, Jarčji vrh 6, Bučka — Škocjan, prepovedujem vsako vožnjo in hojo preko parcele št. 533, in sicer VILKU in ROZALIJI PLUT ter sinu VILKU, Jarčji vrh 6 a. Če tega ne bodo upoštevali, jih bomo sodno preganjal. (P49-6MO)
obvestila
JARKICE, rjave, stare 6 tednov, bodo v prodaji od 1. marca 1989 dalje. Istočasno zbiramo naročila pri Kmetijski zadrugi Metlika. Jože Jeršin, Račje selo. Trebnje, tel. 44-389. (5847-OB-51)
VALILNICA HUMEK obvešča cenjene stranke, da že zbiramo naročila za piščance najboljše pasme, bele, rjave in grahastc. Piščanci bodo po želji tudi cepljeni. Se priporočamo! Humek, Irča vas 18, 68000 Novo mesto, tel. (068) 24-496. (5878-OB-51)
ŽUPANČIČEV HRAM Dragatuš prireja Silvestrovanje in Novoletni ples. Zabaval vas bo narodno zabavni ansambel »Renome«. Rezervacije po tel.: 57-309.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem delavnico za vzdrževanje vodovodnih instalacij in popravilo dežnikov preselil v nove prostore na Cesti komandanta Staneta 5, Novo mesto. Se priporočam. Boris TRIFKOVIČ. (5822-OB -51)
AKUMULATORSKA DELAVNICA
TASKV BLAŽO
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA AKUMULATORJE VESNA IN MUNJA. NOVOPRODAJA AKUMULATORJEV ZA VSE ZNAMKE IN TIPE AVTOMOBILOV TER TRAKTORJEV. ODKUPUJEMO RABLJENE AKUMULATORJE. SE PRIPOROČAMO. SREČNO V LETU 1989!
(P51-22MO)
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 82. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
I
FRANC ŠINKOVEC
iz Zaloga 1, Škocjan
Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancenj, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebno družini Kralj in Mikec iz Zaloga ter družini Mojstrovič iz Dobrave za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku iz Škocjana za obiske na domu ter gospodu župniku za opravljeni obred, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Marija, hči Nada z družino, sestri Francka z možem in Rezka ter ostalo sorodstvo
Gostišče ŠOLAJ A iz Krškega sprejema rezervacije za silvestrovanje ■Nudi vam tudi prenočišče z novoletnim popustom. Za zabavo bo skrbel ansambel OBJEM iz Šentjerneja. Informacije dobite osebno v Gostišču Solaja ali po tel. (0608) 31-352. Se priporočamo! (P49-58MO)
ŽENITVENE PONUDBE
FANT srednjih let. dobrosrčne narave, zaposlen in lastnik srednje kmetije v ravnini in blizu mesia, želi po tej poti spoznati dekle, staro od 28 do 35 let, z veseljem do vodenja kmetije. Šifra. »POSAVJE«. (P49-18MO)
NOVOLETNI POPUST
za sveže svinjsko in junčje meso vam nudi kolektiv
MESARSTVO BOBIČ, Škocjan, po naslednjih cenah:
— sveže svinjske polovice (ne iz uvoza) po 11.000 din
— junčje prednje četrti po 10.000 din
— junčje zadnje četrti po 15.000 din SAMO DO 30. 12. 1988
Obenem se zahvaljujemo za zaupanje vsem sedanjim in prihodnjim kupcem in vam želimo SREČNO NOVO LETO!
(P51-28MO)
IZOLACIJE — servis zamrzovalnikov! Po več letih delovanja smo ugotovili, da je izolacija v vašem zamrzovalniku dotrajana. Prične spuščati, od zunaj ledeni in rosi. Mi vam jo obnovimo pa še garancijo dobite. Prihranite 507? elektrike! Trajnost podaljšamo za 7 do 10 let. Kilometrine ne zaračunavamo.
Cenik storitev:
— 345 1 — 319.000 din
— 3001 — 319.000 din
— 220 1 — 289.000 din
— 4101 —275.000 din
— 310 1 —r- 259.000 din
— 2101 — 245.000 din
Tel. (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočamo! Viktor Pajek. (P50-45MO)
	Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
	V SPOMIN
jSaJISk	19. decembra mineva žalostno leto, polno solza, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in stric
^ 1	PETER
m	BRULC Šukljetova 6, Novo mesto
	
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in pristopite s cvetjem ali svečko k njegovemu preranemu grobu.	
	Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 31. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin bral in stric
IVANC CIRIL
iz Koprivnika pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našega dragega Cirila pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku KS Koprivnik za poslovilne besede ter godbi na pihala iz Kočevja.
Žalujoči: oče, mama, sestra Majda in Metoda z družinami
In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih,
kakor živeli oni so z menoj v minulih letih, saj veš, žep ra v izniči vse, kar nas na zemljo veže,
do src globin in do ljubezni njena moč ne seže.
ZAHVALA
3. decembra 1988 je umrl naš dragi mož, oče
JOŽE JAKUEVIČ
iz Radovič 15 pri Metliki
Zahvaljujemo se vsem, ki so bili z nami v žalostnih dneh.
Žalujoči: žena, hčere z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil ata, stari ata in pradedek
ALOJZ ZUPANČIČ
kmet in borec Prerešernove brigade iz Gor. Ajdovca
Ob izbugi našega dragega ata se zahvaljujemo za pomoč in izraze sožalja sosedom, Domu starejših občanov, še posebej Štefki Jakljič za nenehno skrb, žužemberškim pevcem, pihalnemu orkestru in vsem družbenopolitičnim organizacijam v KS in občini, ki so se poslovili od ata na domu in ob odprtem grobu.
Vsi njegovi
Izgubili smo najdražje, kar smo imeli. Naše dobre, ljube
SILVE DULARJEVE
ni več. Od nje smo se poslovili v najožjem družinskem krogu 17. decembra na metliškem pokopališču. V naših srcih bo živela naprej.
Žalujoči: mož Jože, sinova Janez in Andrej z družinama in drugo sorodstvo.
Metlika, Ljubljana, Dolenjske Toplice, 17. decembra 1988
ZAHVALA
V 60. letu nas je po hudi zahrbtni bolezni zapustil naš dragi
IVAN PAVLIČ
Novoteksov upokojenec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu proštu Jožetu Lapu, KS Bršljin, DO Novoteks, Društvu upokojencev, pevskemu zboru Mirana Jarca, LD Mirna peč.
Žalujoči: vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustila naša draga mama
MARIJA DVORŠEK
roj. Ribič
iz Presladola 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem in vaščanom za podarjeno cvetje in izraženo sožalje, pevcem iz Koprivnice, pihalni godbi s Senovega, Albinu Ivačiču za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki boste pokojno ohranili v spominu.
Žalujoči: mož Ivan, sin Branko, hči Darinka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, babi, tašča, sestra, teta in svakinja
MARIJA RODIČ
roj. Ivančič
iz Dol. Kronovega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem DO IMV- družbena prehrana za podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki sle našo mamo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: hčerke Anica, Ivanka, Mimica in Branka z družinami, sestra Francka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težkem udarcu ob smrti mojega moža, brata in strica
JANEZA TURKA
iz Kota 39 Semič
izrekamo zahvalo vsem darovalcem vencev in vsem, ki so dragega pokojnika spremilijia zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ZB Kot 80v0f’ ZTP Novo mesto, sindikatu Iskra, sodelavcem Iskre tUZD III m g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Gizela, bratje in sestre, nečaki
Kot pri Semiču, 9.12. 1988
m	V SPOMIN 24. decembra bo minilo 8 let odkar nas je
\ ^ *■ f / \ ‘ Z ^	zapustil naš dragi sin in brat
	NIKOLA
1 * V	BADOVINAC
	gostilničar
iz Metlike Žalujoči: mama, oče, brat in sestra	
Neizprosna smrt življenje vzela ti, od koder več vrnitve ni, a spomin na tebe še živi.
V SPOMIN
17. decembra minevajo štiri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric
TONE ZUPANČIČ
upokojeni čebelar iz Adamičeve ul. 19, Novo mesto
Zahvaljujem se vsem, ki obiskujete njegov tihi dom, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
V globoki žalosti neutolažljiva žena Amalija
Oj zemlja, rodna zemlja zelo le je ljubila, zdaj i' naročju tvojem s teboj se bo spojila.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi brat in stric
ANTON BLAŽIČ
iz Žihovega sela 4, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenuikih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala govorniku Jožetu Žagarju za besede izrečene ob odprtem grobu, in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči:
: vsi njegovi
ZAHVALA
V 31. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak
FRANC GREGORIČ
z Vrha pri Ljubnu 18
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč \ težkih trenutkih ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili k mnogo_prezgodnjemu počitku. Hvala gradbenemu podjetju Gradbenik iz Žužemberka, Tovarni zdravil Krka-oddelek ATB, ZTKO in Novolesu-TES, odd. kotlov nica. za podarjeno-cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala lov. Ivanu Plutu za poslovilne besede ob odprtem grobu in kaplanu za lepo oprav ljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Bolečine in trpljenje si prestal zdaj boš v grobu mirno spal nikdar te ne bomo pozabili ker smo te zares ljubili.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
IVAN KOMARIČKI
iz Črnomlja
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v velikem številu spremili na zadnji poti. Najlepša hvala darovalcem cvetja, vsem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, sodelavcem in organizacijam BELT in BETI Črnomelj, OOZB in društvu upokojencev Črnomelj, tov. Malerič za poslovilne besede, pevkam in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo Butala Katici za nesebično pomoč. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Ivan in hčerka Marija z družinami
%
s
*
*
%
%
%
%
%
*
%
%
!
*
%
%
*
•%
*
5
%
%
*
5
5
*
%
%
%
*
%
*
%
%
*
%
«*
%
*
*
s
%
%
*
%
MARTIN	BE
Delo načelnika Doma JLA p Novem mestu je za Martina Be-rishaja prva redna zaposlitev. Pred kakimi štirimi meseci se je zanjo prijavil na javni razpis, bil takrat sprejet in je zdaj že polnokrven, polnopraven in polno obremenjen član kolektiva novomeškega Doma JLA. Vsaj o tem, kar zadeva načelnikovo obremenjenost, drugače rečeno zasedenost z delom, lahko sam presodi vsak, kdor priznava, da se v novomeškem Domu JLA ves čas nekaj dogaja. Mišljene so seveda prireditve, kakršne so bile devetindvuj-setonovembrska proslava s KUD Pavel Golia in oktetom iz Trebnjega, dobro obiskano gostovanje vojaškega orkestra JLA iz Beograda in skupna proslava novomeških srednješolcev in orkestra doma JLA ob letošnjem 22. decembru, ki jo je scenarist poimenoval »darilo novomeške mladine ob dnevu JLA «. Kar se še dogaja v domu, ki ga vodi Martin Beris-haj, so tudi redne likovne razstave v domu JLA, športni turnirji in izleti, na katerih starešine in drugi zaposleni v JLA spoznavajo kulturno in zgodovinsko tradicijo ter naravne lepote Slovenije, kjer vsaj začasno delajo. Za boljše poznavanje jezika pa Dom JLA organizira tečaje slovenščine za v Novem mestu zaposlene starešine.
Ker so tak precej razvejeni delovni načrt sestavili vsaj na papirju že prejšnji načelniki novomeškega Doma JLA, se je znašel Martin Berishaj na preizkušnji, ali bo zmogel mahati s pahljačo prireditev tako, da bo ravno prav za počutje starešin, vojakov in
»civilov«. Taka naloga bi bila lahko za nedavnega študenta politologije na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pretrd oreh. Po diplomi na sicer elitni mednarodni usmeritvi na tej fakulteti je resda honorarno delal v Centru za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj v Ljubljani in v ljubljanskem Centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, vendar je bilo to še zmeraj bliže akademskemu delu kot samostojnemu vodenju kake ustanove. Zdi se, da je tudi slednjemu kar vešč.
Pri tem se ne le spominja nedavno napisane diplomske naloge, ampak je ta naloga pravzaprav tisto, kar ga ob delovnih obveznostih močno zaposluje. Diplomsko delo »Začetki politične emancipacije pri Albancih in mednarodni pomen Prizrenske lige« bo namreč, nekoliko razširjeno, v kratkem izdal v knjigi pri založbi Krt, že doslej pa jo je v zgoščenem besedilu predstavil Časopis za kritiko znanosti. O tej temi ga vabijo tudi predaval po Sloveniji. Rad poprime za pero, njegov zapis o demografiji pri Albancih je objavil tudi angleški Independence.
Pri vsem tem se v Martinu Berishaj u prepletajo tri kulture, katerim je vsaki po svoje zvest: albanski, ker je Albanec, črnogorski, ker je živel v Črni gori, in slovenski, ker je študiral v Sloveniji in ker zdaj živi tukaj. »Če bi me kdo vprašal, kje bi študiral — v Ljubljani in nikjer drugje,« pojasnjuje Berishaj nemara svoj pogled na okolje, kije vanj priseljen, a ga že dodobra pozna, čeprav je bil v njem v začetku popoln tujec. »Prvi dan predavanja na FSPN sem razumel le tri besede,« se nasmehne danes Martin. ki sije potem, ko je šel s petimi leti v osnovno šolo, toliko pomagal z lastno glavo, da je bil ob koncu gimnazijskih let v Tuzi pri Titogradu že najboljši srednješolec v tej republiki. tako da se je potem, komaj 17 let star, vpisal na univerzo v Ljubljani, kjer je uspešno študiralo že šest njegovih bratov in sestra.
M. LUZAR
Praznik konj v Šentjerneju
Na Štefanovo bo povorka konj po obujenem starem ljudskem običaju
NA STOLETNICI — Slavnostni govornik je bil Tine Selan, predsednik RD Kočevje. (Foto: J. P.)
Sto let ribištva
V Kočevju proslavili 100 let ribištva na Sloven-skem — Priznanje
KOČEVJE — V Kočevju so 16. decembra proslavili stoletnico organiziranega ribištva na Slovenskem. Slavnostni govornik, predsednik ribiške družine Kočevje Tine Selan, seje ob tej priložnosti spomnil profesorja Ivana Franke-ta, ribiškega strokovnjaka in pisatelja, ki mu je kot prvemu Slovencu uspela umetna vzreja postrvi. Tistega leta, 1888, pa je cesar Franc Jožef podpisal tudi ribiški zakon za vojvodino Kranjsko. Posebno je poudaril tudi prizadevanja domače ribiške družine za dobro gospodarjenje z vodami in za varstvo okolja, predvsem še voda.
Na svečanosti so podelili odlikovanja Ribiške zveze Slovenije: odlikovanja III. stopnje so prejeli Alojz Gumzej, Franc Klun, Janez Merhar, Martin Štefančič in Posestvo Snežnik, priznanja ribiške družine Kočevje (IV. stopnje) pa so dobili: Jože Naglič, Vlado Meszaroš, Jože Poje, Mitja Hribar, Franc Premrl, Anton Žagar in Konrad Lampe.
V kulturnem programu sc nastopili učenci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, za zabavo pa je igral ansambel Mak.	j,	p.
SILVESTROVANJA NE BO
KOČEVJE — V ponedeljek so v kočevski Nami sklenili, da načrtovanega silvestrovanja po 100.000 din na osebo ne bo. Vzrok je v tem, ker seje prijavilo le 35 interesentov, medtem ko je v restavraciji Name prostora za 250 ljudi. Hkrati so sklenili, da bodo organizirali 1. januarja novoletni ples, za katerega bo vstopnina 7.500 din.
VELIK IZBOR FILMOV ,
RIBNICA — Videocenter RIBA iz Ribnice obvešča vse imetnike ' videorekorderjev, da ima ta čas na zalogi res enkraten izbor filmov vseh žanrov, med ^imi jih je tudi petnajst ta čas na svetu najbolj gledanih.
S	Sloveniji že
500 okuže z aidsom
Bolezen se širi in prinaša množico nepredvidljivih zapletov
Kako nfelo je treba za srečo
Na obisku pri 96-letni Mariji Kerin in njeni hčerki
V Sloveniji je bilo do 24. novembra prijavljenih pet primerov obolelih za aidsom, kar je z vidika statistike o boleznih zanemarljivo majhna številka. Toda pri aidsu videz vara.
Če upoštevamo metodologijo strokovnjakov S veto v ne zdra vstvene organizacije, pomeni vsak bolnik hkrati tudi stokrat toliko okuženih. Z drugimi besedami: viden je le en sam odstotek ledene gore, vse drugo pa se skriva pod površino. Torejje v Sloveniji zdaj že 500 oluženih ljudi Zdravstvene oblasti vedo le za majhen del teh nesrečnikov in komaj desetina seropozitivnih ve za svoje stanje. To je ena od strahotnih raz-vpnosti aidsa. Ta bolezen se širi, ne \.a bi imeli zdravniki vpogled v resnično epidemiološko stanje.
Petsto okuženih v Sloveniji pomeni, da je okužen približno vsak 4.000 prebivalec, če upoštevamo le spolno aktivno prebivalstvo, pa vsak 2000. Ker se število vsako leto pri-ttižno podvoji, lahko izračunamo, kako naglo se povečuje število obolelih in ogroženih. A ids že prodira v manjše kraje, v delovne kolektive, družine in prinaša morje nepredvidljivih posledic in zapletov, kot je kilo rečeno na javni tribuni v Cankarjevem domu.
Plaz torej napreduje, storjenega pa ni skoraj nič. Ljudje se običajno pač ne borijo proti nečemu, česar ne vidijo. Zato drvimo v zdravstveno, družbeno in ekonomsko katastrofo in zato žal še ni mogoče ovreči misli . <fkcga cinika, da si človeška vrsta česa drugega niti na zasluži (V. Kogoj, Primorske novice)
APNENIK — To ni bilo nobeno sonce, to je bila ena sama svetloba, kije sijala na griče okoli Velikega Trna. In v tej svetlobi se je res videlo široki hrbet Gorjancev na eni strani ter na drugi zasnežene Kamniške planine, tako kot nam je pisala Minka Krejan, ki nas je povabila, naj obiščemo živahno in prijazno 96-letno ženičko Marijo Kerin.
In tu je ta hiška, nekako na pol poti med Velikim Trnom in Apnenikom. Majhna, vsa bela in prijazna, obsijana s soncem, z mački na majhnih oknih. Potrkal sem, pa dolgo ni bilo nobenega glasu. Potem se na vratih pojavi starejša ženska in pove, da seje bala odpreti, ker so se pred dnevi mudili okoli hiše Romi in pokradli nekaj kokoši, prašiču pa prizanesli, ker je bil bojda prevelik za njihove tatinske apetite. »Samo da ste prišli, sem si že dejala, da bi odpovedala Dolenjski list, če bi ne bilo nikogar,« hiti pripovedovati Rezi Božič, ki v tej hiški skrbi za svojo mamo Marijo Kerin. Mama se ta dan nekaj slabo počutijo, pa kar ležijo v postelji. Potem Božičeva pove, da je bila mama doslej pri sinu, pa se tam ni dobro počutila in jo je vzela k sebi. Dnevi in noči so dolge, pa se z mamo menita, kako je bilo nekdaj, kaj vse so prestali. »Jaz sem bila leta 1939 na sezonskem delu v Nemčiji, potem so nas pa za štiri leta izgnali — spet v Nemčijo,« pripoveduje Božičeva. Pridejo ji solze v oči, mama v postelji hite kimati, v sobi s kmečko pečjo in Titom na steni, ki ga Božičeva pogleda vsak dan, »ker nam je bil kot oče,« pa je prijetno urejeno in toplo. Rezi pove, daje imela še sedem bratov in sester, ki živijo okoli Krškega, v Zasavju, en brat pa se je ubil, ko je padel s češnje. T udi Rezki-na otroka sta šla po svetu, tako da sta z materjo večinoma sami. A jima ni hudega: »Hvala bogu, kruha imava dovolj, sem ravno pred nekaj dnevi kupila moke. In tako hudo, kot nam je bilo, ko smo se vrnili iz Nemčije, nam ne bo nikoli več. Mama se še vedno spominjajo, kako hudo je bilo včasih, ko so delali v vinogradih.« Najhuje je bilo, ko jim je pogorela hiša in je moral oče dobesedno prosjačiti za hrano, obut v žakljevino, ker pri hiši ni bilo čevljev.
• Domišljija zmore vse: ustvarja lepoto, pravico in srečo, to pa je vse na svetu.
• Niti najpravičnejši človek na svetu ne sme biti sodnik v lastni zadevi.
v ŠENTJERNEJ — Konjeniški klub Šentjernej in vaščani Dol. Stare vasi pripravljajo po starem ljudskem običaju v nedeljo, 25. decembra, ob 13.30 tradicionalno povorko konj iz Šentjerneja proti Dol. Stari vasi.
Po starem običaju praznujejo v Šentjerneju prvo nedeljo po sv. Štefanu »Štefanovo«, to je praznik konj, saj je ta svetnik zaščitnik konj. Na ta dan so se navadno zbrali konji in jahači na trgu v Šentjerneju ali bližnji gmajni, kjer so potem v parih odjezdili proti Dol. Stari vasi, kjer je bil pri cerkvi sv. Štefana blagoslov konj. Po informacijah etnologinje Ivice Križ iz Dolenjskega muzeja gre za zelo staro ljudsko navado, vendar je zelo težko določiti, od kdaj se ta praznik slavi na tak način. Na ta dan so kmetje konje posebno pozorno pripravili, skrbno sojih očistili ter okrasili. Okrašeni so bili z vejicami asparagusa, pripeli pa so jim tudi raznobarvne trakove iz papirja ali blaga. Grivo so jim spletli v kite in namočili, da se je lepo skodrala. Tudi repe so jim podvezah. Premožnejši so imeli sedla, drugi pa kar plahte, ki so jih povezali z vrvjo, da so lahko jahali. Jezdeci so za klobukom nosili petelinje ali gosje pero in raznobarvne trakove iz blaga.
Na trgu v Šentjerneju so se postavili v kolono po dva in dva, le prvi v povorki je jezdil sam. To je bil general sprevoda.
običajno domačin iz Dol. Stare vasi v lepi vojaški uniformi še iz francoskih
časov. Znano je, da sta bila dolgo časa glavna organizatorja in načelnika Anton Lampe in Anton Šebela iz Šentjerneja. Sprevod je obvezno spremljala godba. Konji in jahači so se ustavili v Dol. Stari vasi, kjer so se pri cerkvi postavili v defile. Duhovnik je nato blagoslovil konje, ki so se nato z jahači vrnili v vas, v gostilno. Običajna pijača ob tej priložnosti je bila kuhano vino, zraven pa so gospodinje iz Dol. Stare vasi pripravile štruklje. Ob sprevodu so se v Šentjerneju in v Dol. Stari vasi zbrali gledalci, zlasti pa dekleta in kupci konj, ki so pozorno spremljali sprevod. Potem se je še dolgo govorilo, kdo je imel najlepšega konja.
PRIVŠKOV BIG BAND V TOREK V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V torek, 27. decembra, ob 19.30 bo v tukajšnjem Domu kulture nastopil ansambel Big Band RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jožeta Privška. Na celovečernem koncertu bo izvajal program tradicionalnih in sodobnih jazzovskih skladb. Vstopnina bo 7.000 dinarjev, ljubitelji jazza pa si lahko vstopnice kupijo že v predprodaji v Domu kulture.
Prva svečka Studiu D
Po letu dni na 11 ur programa — Nova montirnica, sodelovanje s Tanjugom — Program za Silvestrovo
NOVO MESTO — V torek, 20. decembra, je prvi rojstni dan praznovala regionalna radijska postaja Studio D. Proslavili so ga z razširitvijo programa in odslej je mogoče program radia poslušati že od osme ure zjutraj pa vse do 19. ure. Studio D je tako poleg radia Glas Ljubljane edina radijska postaja, ki ima kar 11. ur programa dnevno, s to razliko, da ima precej manj redno zaposlenih.
Še naprej bodo oddajali na stari frekvenci 100,6 Mhz. Na tej valovni dolžini bo tekel jutranji 1. program Radia Ljubljane, do 19. ure bodo poslušalci lahko poslušali Studio D, zatem pa 3. program Radia Ljubljane. Kdor bo želel poslušati 1. program, ga bo lahko v celoti spremljal iz oddajnika na Trdino-vem vrhu na frekvenci 90,7 Mhz. Studio D bo prvi dve uri jutranjega programa namenil glasbi in . ekonom-sko-propagandnemu programu, ostali program bodo obogatili z nekaterimi novimi oddajami. Pred tednom dni so v Studiu D usposobili novo montirnico in imajo sedaj dva skorajda enakovredna studia. Podpisane so tudi vse pogodbe za sodelovanje z agencijo Tanjug, saj
želijo z zanimivimi informacijami iz ožje in širše domovine in iz ostalega sveta takoj seznaniti tudi dolenjskega človeka. Načrtov in želja tako ne zmanjka. V najkrajšem času se bodo opremili tudi z UKW postajami in se potem v program oglašali iz različnih krajev. Na koncu zapišimo, da se bo splačalo Studio D poslušati tudi vso najdaljšo noč, saj pripravljajo pester in zabaven pro-
gram'	J.	P.
T udi letos se bodo na prostoru pri hipodromu zbrali kmečki in jahalni konji ter kasači iz šentjemejske doline.
Ob 13.30 se bodo v sprevodu odpravili skozi Šentjernej v Dol. Staro vas. Sprevod bo spremljala godba na pihala Iskre. Ker gre za ohranitev prastarega slovenskega običaja, ki mu bo potrebno še bolj raziskati staro poreklo, upamo da se bo v nedeljo v Šentjerneju zbralo čimveč konj, pa tudi gledalcev.
VIDA TRENZ
BIOENERGETIK V HOTELU KANDIJA
NOVO MESTO — Znani bioenergetik Štef Šepat, ki je doslej deloval v Brežicah in ima svojo ordinacijo za akupresuro v Sevnici, je prisluhnil željam svojih pacientov in začel delovati tudi v Novem mestu. V novomeškem hotelu Kandija je vsak petek od 9. do 15. ure. K temu naj dodamo, da se za njegovo delo zanimajo tudi zdravniki ortopedske klinike UKC Ljubljana, kjer Šepat deluje že nekaj časa.
STRIPI NA RAZSTAVI
KOČEVJE — Razstavo stripov so odprli 14. decembra v Likovnem salonu v Kočevju. To je prva taka razstava v tem salonu. Prvi razstavljeni strip je »Zgodba o Mavriciju Pikcu«. Scenarij je po literarni predlogi Frana Milčinskega starejšega napisal Sašo Jankovič, risali pa so Branko Drekonja, Dušan Kastelic in Sašo Jankovič. Tudi za dtu-gi prikazani strip »Janez Žbogar« je scenarij napisal Sašo Jankovič, in sicer po romanu Charlesa Nodiera, risal pa je Igor Ribič. Za tretji razstavljeni strip »Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni« pa je po Haškovi literarni predlogi napisal scenarij Goran Starčc-vič, risal pa je Sašo Jankovič. Stripi o Mavriciju Pikcu so bili narejeni za jugoslovanski natečaj za strip, ki ga je leta 1987 razpisal sarajevski Strip art skupaj s Politikinim zabavnikom. Avtorji so na natečaju z. njim osvojili četrto mesto. Razstava bo odprta še do ponedlejka, 26. decembra.
Potem še slika za spomin. Mama vstanejo iz postelje, se počešejo, si dajo zobe v usta in se veseli nasmejejo, tudi z očmi. »Oh, kako sem bila vedno vesela!« pravi in zapoje. Bi radi dočakali 100 let, sem jo vprašal. »O tega pa ne,« pravi Marija Kerin, ker se ne počuti dobro. Rezi se zahvaljuje za obisk, pravi, da bo še naprej ostala naročnica Dolenjskega lista, ker je že od vsega začetka pri hiši, pa ne zaradi tega, ker so nekoč dobili televizor. Preprosto zato, ker rada bere, kaj se dogaja po svetu, v Novem mestu, Krškem. Pravi, da ga komaj pričaka. Poslavljamo se, čvrst stisk rok in objem ter poljubček Marije Kerin.
Kako malo je včasih potrebno, daje človek srečen, si mislim, ko odhajam.
J. SIMČIČ
NOV »KOČIJ AŽ«? — Popularni metliški ansambel Popolnočne kočije je, kot kaže, dobil novega člana. Na zadnjem igranju Popolnočnih kočij na Suhorju je z njimi veselo raztegoval meh frajtonarice in pel direktor metliških Mercatoije-vih trgovin in prejšnji predsednik OK ZKS Metlika Janez Videtič. Za direktorje in družbenopolitične delavce so taki nastopi zelo spodbudni, saj se le tako lahko prepričajo, da ljudje še vedno plešejo tako, kot oni igrajo. (Foto: A. B.)
NOVA MONTIRNICA — Ena od pridobitev, ki jih je ob prvem rojstnem dnevu dobil Studio D, je tudi nova montirnica,' kjer se bodo poslej pripravljale oddaje, lahko pa jo bodo uporabili tudi kot studio. (Foto: J. Pavlin)
Rezi Božič z mamo Marijo Kerin
V tej hiški živita
£
studio
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA
Ta teden je žreb izbral DARJO JENIČ iz Novega mesta ter ji za nagrado, ker je sodelovala pri izbiranju hitov za lestvico, dodelil kaseto z zabavno glasbo, ki jo podeljuje Studio D. Lestvica je ta teden takšna:
1. Riding on train — THE PASADENAS
2. Don’t be cruel — BOBBY BROWN
3. Teardrops WOMACK & WOMACK
4. She wants to dance with me — RICK ASTLEY
5. When love comcs to town — U 2
6. Burnt it up — THE BEATMASTERS
7. Reach out, I’tl be there — REM1X 1988, FOUR TOPS
8. Rags to riches — KOOL & THE GANG
9. Heaven in my hands — LEVEL 42
10. You came — KIM WILDE
Predlog Studia D za prihodnjo novost: Je ne sais pas pourquoi — KYLIE MINOGUE.
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto, poslušate pa jo lahko na valovih Studia D.
■kozerija  .........................  —
DA LE ŽIVIMO V NAPREDNI DEŽELI!
Repičevina je res smešna dežela. Tam, kjer bi morali biti znaki stop, so table, ki dovoljujejo hitrost do 100 kilometrov in čez. Tam, kjer so izviri pitne vode, načrtujejo občinski programerji — smetišča. Bolnišnice stojijo ob najbolj prometnih cestah, tovarne za opeko postavljajo v kraje, kjer ni niti na vadnega blata, kaj šele gline.
Repičani imajo neurejeno zdravstveno varstvo.
Repičani imajo zavoženo usmerjeno šolstvo.
Repičani se prepirajo okrog nacionalizmov, separatizmov, ireden-tizmov in drugih izumov, iz katerih ni izvzet niti socializem.
Telefonsko omrežje imajo Repičani razvito kot najbolj odmaknjena culukafrska država, kjer je banana naj višji tehnološki dosežek tamkajšnje industrije.
Repičani imajo namesto cest — kolovoze. Vsak dan se na njih ubijajo ljudje.
Repiški kmetje so nezadovoljni z repiško kmetijsko politiko in s politiki nasploh.
Repičevina je raj za samomorilce.
V Repičevi Dragi je alkoholikov kot listja in trave. Takšnih registriranih, še več pa takšnih, ki jih nihče ne vodi po registrih in spiskih, hodijo pa naokoli paradajzasto rdečih
nosov.
V Repiče vini je čez milijon brez-poselih. Poznavalci razmer pa trdijo, da jih bo kmalu še več.
Repičevo Drago zapuščajo sposobni, mladi, šolani ljudje, ki odhajajo v tujino. Tam zaslužijo dva tisoč mark, če kopljejo jarke. Doma bi imeli mesečni osebni dohodek okrog tristo nemških mark, pa bi si lahko uničevali možgane v katerem od številnih znanstvenih inštitutov.
V Repičevi Dragi je na oblasti delavski razred, vendar je vse več delavcev na spisku za socialno pomoč. To je verjetno edini primer na svetu, da so vladarji socialno ogroženi.
V Repičevini so onesnažene reke, potoki, zrak. umirajo gozdovi. Oblast pravi, da je to davek napredku.
Repičevina je zapufana do vratu in čez, z inflacijo pa se lahko primerja le z deželami Južne A merike, kjer pa ne vlada delavstvo, ampak težki škornji tam živečih diktatorjev.
Edino, kar tolaži Repičane, je to, da skoraj vtak dan slišijo govoriti po demokratični poli izvoljene predstavnike ljudstva, kako so lahko srečni, ker jim je dano živeti v najnaprednejši, v najbolj svobodni in najmodernejši družbeni ureditvi na svetu in celo v njegovi okolici.
TONI GAŠPER1Č