Dopisi. Iz Ljnbljane. (Vabilo) na osnovalni shod in prvi občni zbor »Leonove družbe«. Osnovalni odbor »Leonove družbe« naznanja p. n. prečastitim in preblagorodnim slovenskim domoljubom, da je visoko ministerstvo za notranje slvari z razpisom z dne 9. januvarija 1895, štv. 33'652 potrdilo pravila »Leonove družbe«. Vsled tega se bode vršil v četrtek po Veliki noči, to je dne 18. t. m., ob poldvanajsti uri v Ljubljani, in sicer v knezo-škofijski dvorani, osnavalni sbod in prvi občni zbor »Leonove družbe« z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika osnovalnega odbora; 2. Slavnostni govori štirih gospodov govornikov, nastopajočih v imenu bogoslovja, modroslovja, prirodoslovja in pravoslovja; 3. govor predsednika katoliškega akademičnega društva »Danice«; 4. volitev odbora v smislu § 11 društvenih pravil. Po občnem zboru bode ob 2. uri popoldne banket pri »Maliču«. Tisti gospodje, ki se žele ludi banketa udeležiti, naznanijo naj to tajniku osnovalnega odbora (g. Josipu Šiška, kn. tajniku v Ljubljani) vsaj do 16. t. m. ter vpoSljejo ob enem 2 gld. za kuvert.—¦ Posebna vabila se ne razpošiljajo. — V Ljubljani, dne 2. aprila 1895. Osnovalni odbor »Leonove družbe«. Z Dunaja. (Misijon.) Minila je zima, sneg in led sta izginila in Ijubo solnce spomladansko budi naravo k novemu življenju. Kakor narava, ustaja tudi dunajsko katoličanstvo k novemu duhovnerau življenju. V treh mestnih župnijah se je obhajal pred 14 dnevi sv. rnisijon. Posebno veličasten je bil oni v stolni cerkvi sv. Štefana. Kardinal-nadškoi dr. Gruscha so ga sami z navdušenim govorom otvorili in zaključili ter pri sklepu izrazili svoje prisrčno veselje nad tako obilno udeležbo. Ta je pa bila tudi zares velikanska; posebno večerne pridige so bile izvanredno dobro obiskane, cerkev vselej natlačena. Po 10 do 12 jezer vernikov je pazljivo poslušalo spretno govornike očete jezuvite; spovednice so bile obdane cel dan in vsako obhajanje je trajalo po celo uro. Posebno ganljivo je bilo ono v čelrtek; čez tisoč belooblečenih deklic, vefjidel iz višjih stanov, je sprejelo sv. obhajilo z vidno pobožnosljo. Ravno tako je na tiho nedeljo lepo število gospodov pristopilo k mizi Gospodovi. Bog daj, da bi božja bcseda rastla, cvetela in obiljen sad obrodila! —s. Iz Loc pri Sv. Dnhu. (Misijon) smo imeli in to od 16. do 25. pr. m. Minilo je že 39 let, kar je bil tukaj sv. misijon, ki pa ni bil tako sijajen, kakor sedaj, ko se ga je udeležilo ogromno število ljulij, čez 2000 jih je sv. zakramente prejelo. Da smo pa imeli sv. misijon, je med drugim pripisovati pokojnemu č. g. Sliplovšeku, ki so pri lanskem velikonočnem izpraSevanju obečali, da bodemo letošnjo leto sv. misijon imeli. Dasi pa njib truplo v zemlji počiva, gotovo njihova duša na onem svetu plačilo uživa. Pred vsem gre pa bvala sedanjemu č. g. župniku Antonu Ledniku, ki se tolikega truda niso ustrašili. Hvala tudi čč. gg. misijonarjem, ki so se toliko trudili za naSe neumrjoče duše! Hvala pa ludi vsem drugim čč. gg., ki so marljivo pomagat priha(ali. Ako se kak zanikarnež ni hotel teh milostij udeležiti, le sam si je kriv; vsi drugi pa si prizadevajtno i božjo pomočjo, da bodemo vedno v dobrem stanovitni! lz Brežic. (Volitve v okr. zastop) so skonjane. Slovenci smo v veleposestvu podlegli z dvema glasoma. Znani renegat Miha Janežič iz Kapel in pa vodstvo južne železnice sta pripomogla, da so Nemci zmagali- Dobili so tudi pooblastilo od gospe Kočevarjeve iz KrSkega. Žalostno, da se da tako odlična oseba premotiti. Kakor čujemo, bodo Slovenci rekurirali, ker jim ;e vlada sedem glasov zavrgla. Dobova je svojo čast reSila- Ondi sta dva velika posestnika, Gerjevič mlajši in starši, pa oba sta ostala zvesta. Slava! Renegatu Mihi Janežiču pojejo slavo brežiški Nemei, rekoč: »Der Bauer ist ein Lump, nur der Janežič von Kapellen in ein ehrlicher Character«. Ali ste čuli, gospod urednik? Tako je djal g. Z. v Biežicah v neki gostilnici, ko smo se o volitvah pogovarjali. Slovenski kmet, naša poštena duša, pa naj izve, kako govorijo Nemci o njem za hrbtom! Iz Beljaka. (Domač slovenski umetnik.) Gospod Peter Markovič, slikar v Rožeku, je razstavil tukaj v oknu gospoda Poltnika svojo najnovejšo sliko, ki predstavlja starosto slovenskih koroških duhovnikov, velezaslužnega doraoljuba, milostivega g. Lovro Serajnika, prošta tinjskega. Kdor mil. gosp. prošta pozna, misli, ogledujoč sliko, videti pred seboj ljubeznivega, dobrega in za vse lepo unetega starčka; tako živa in dobro zadeta je njegova podoba. Gospod Markovič je to podobo slikal v tukajšnji obrtnijski šoli pod nadzorstvom gospoda akademiškega slikarja in profesorja Pazdereka. Gosp. Markovič je pač lahko hvaležen omenjenemu gospodu profesorju, ker je pod njim jako napredovaf; napredek njegov se kaže v delu sploh, posebno pa v barvah, katere je pri tej podobi prav srečno in dobro pogodil. Naj bi se našli slovenski rodoljubi, ki bi pripomogli, da bi prišel g. Markovič vsaj za nekaj časa na kako akademijo, kjer bi mogel postati dovršen umetnik! To bi bilo njemu na korist, narodu slovenskemu pa v ponos. S Koroškega. (Za lovce.) V Borovljah (Ferlach) se dobijo lepe lovske puške, pa tudi zanesljive, odkar je tam ustanovljena c. kr. preskušalnica (Probieranstalt). Mojstri in delavci puškarji so Slovenci, le to ie žalostno. da so tovarnarji ali »liferanti« (to so večji jnojstri, ki prodajajo ne samo svoje, ampak tudi puške manjših mojstrov, od katerih jih prekupljajo) bili do zdaj vsi pristaši nemško-liberalne stranke ali po domače rečeno >nemškutarji«. Še le letos se je eden iz sloven ko mislečih mojstrov povspel na stopinjo liieranta in ta je gospod Ludvik Borovnik, zvest pristaš slovensko-katoliške stranke. Kot veren in značajen mož je tudi zvest v svojih izdelkih in po ceni. Slovenske lovce toraj opozarjamo, naj naročajo puške edino le pri gosp. Ludviku Borovniku. Slovenske in neraške cenike pošilja zastonj. Iz Podsrede. (Grozna nesreča) se je pripetila zadnje dni pri nas. Na zahodnjo-južni strani trga potegnil je iz Laz naravnost proti Levstikovemu mlinu prek Bistrice velikansk plaz. Dne 1. aprila kazali : so se prvi sledovi. Nad 200.000 O>n zemlje začelo je počasi lezti proti Bistrici v dolino. Sredi plazovišča na desnem bregu Bistrice je stala zidana hiša kmeta Agreža •n Se dvoje gospodarskih poslopij. V omenjeni hiši je Pokalo že prvega aprila, ko še nihče ni slutil preteče ¦tezgode. Drugi dan so jeli prestrašeni prebivalci svoje re6i spravljati iz hiše in drugih poslopij. Bavno o pravern času so zapustili hišo in si vsaj življenje rešili; & predpoldne tistega dne razrušila se je hiša z drugim P°slojem vred in popoldne skoraj do čista pogreznila v zemljjo. Deset oralov Agreževega posestva je zginilo popolnoma, sosedom pa je posutih okoli 14 oralov zemljišča, večinoma travnikov. 120«? široki plaz zajezil je Bistrici strugo in se dan za dnevom hitro pomikal naprej. Ker se vo.la ni mogla odtekati, kakor le za silo skoz Levstikov mlin in dvorišče, nastalo je med trgom in plazoviščem jezero do 150 ?/» veliko. V tej nevarnosti prosi županstvo dne 4. aprila brzojavno okrajno glavarstvo pomoči. Že drugi dan se pripelje g. okr. glavar z nekalerimi inženirji. Gasilei iz Kozjega in Rajhenburga so delali nepretrgano noč in dan, da izkopajo Bistrici novo strugo in odvrnejo še večjo nevarnost. Na nasprotni strani plazovišča unkraj Bistricj tik Levstikovega mlina stoji kakih bOm visok grič. Ker se je plaz vsak dan po več metrov v dolgosti naprej pomikal, tako, da je že 5. aprila dosegel dolgost oOOrn, bilo se je silno bati, da se strine z imenovanim gričem ter zasuje in zadela vso sotesko na obeh bregovih Bistriee. Ako bi se to zgodilo, poplavila bi Bistrica vse podsredško polje in spodnji del trga. Lahko si torej mislimo, v kakem strahu so bili tržani. V tej nevarnosti obrne se okrajni glavar brzojavno do vojaške pomoči. Dne 5. aprila popoldne dospejo v Podsredo 4 pijonirski častniki in 90 vojakov. Vojaki neprestano delajo, da po žlebovih in kanalih izpeljavajo vodo iz plazovišča vdolino; kajti več Izvirkov se je prikazalo na plazovišču, kateri se zbirajo v male bajarje in pospešujejo plaz. Ako se ta voda odstrani, je upati, da se ustavi plaz. Daj Bog, da se zapreti še hujša nesreča! Poleg silnega strahu je pouzročil ta plaz škode, ki se ceni na 10 tisočakov. Agrež, katerega priporočamo v dobrohotno podporo, zgubil je kar čez noč vse svoje imetje. Veliko so trpeli tudi njegovi sosedje, posebno Preskar, kateremu je vzelo sedem oralov travnikov. Blizu ponesrečenega kraja postavil si je pred nekaterimi leti knez Windischgratz veliko žago. Ker bo vsled plaza struga Bitrice spremenjena, ne bode mu mogoče več na žago napeljati potrebne vode. Zavoljo tega trpi veliko škodo knez, pa tudi vozniki, ki so si pri vožnjah marsikak krajcar zaslužili. Omilovanja vreden je tudi trški župan, g. Levstik, ki bo najbrž ob veliki mlin. Iz Frama. (DruStvene vesti.) Dne 19. marcija je imelo tukajšno kmečko bralno društvo svoje prvo letošnjo glavno zborovanje, pri katerem se je po pregledovanju računov volil sledeči odbor: g. Miha Turner, posestnik in gostilničar, predsednikom: g. Franc Kirbiš, posestnik, podpredsednikom; g. Franc Pirkmaier, nadučitelj, blagajnikom; g. Mirosl. Pučelik, učitelj, tajnikom in g. Jernej Zamolo, trgovec. Kot njih namestniki gg. Jože Vodošek, učitelj, Frane Trglec, Fr. Vabl, Fr. Skrbie in Blaž Vešnar, vsi posestniki v Framu. Po volitvi se sprejme predlog jednoglasno, da se društvo svojemu ustanovitelju in plemenitemu podporniku g dr. P. Turnerju po brzojavki zahvaljuje za vse sprejete dobrote. Nadalje se sklene, da nakupi društvo to leto amerikanskih trt in cepičev onih dreves, katere je pri sadni razstavi g. Stigler, učitelj na marib. vinorejski šoli, našim krajem posebno priporočal, in da se trsi in cepiči med društvenike razdelč. Iz Crešnjic pri Vojnikn. (Pobožnosti; nova š o 1 a; z i m a). Težko smo pričakovali praznika oznanjenja Dev. Marije. Ta dan smo popoldne ob dveh v procesiji iz župnišča nesli v cerkev novo podobo sv. družine. Gosp. župnik so nam na to, zdaj že drugikrat, razložili potnen podobe sv. družine in namen te bratovščine, v katero se je že vpisala skoro vsa župnija. Po pridigi so slovesno blagoslovili sv. podobo. Po blagoslovu jo zadenejo fantje in nesejo zopet v procesiji okoli cerkve med prepevanjem lavretanskih litanij. Po procesiji so \o obesili v eerkvi na primernem prostoru; pred podobo verniki radi pobožno molijo. — Drugo dušno veselje pa zajemarao iz letošnjih postnih in stanovskih pridig. Vsako nedeljo popoldne se zbere posamezen stan v polnem številu, da sliši v obširnih pridigah razlago o stanovskih dolžnostih. Bog daj, da bi mogli vse zvesto izpolnjevati! — Pri nas so začeli spravljati materijal za novo šolo, katero mislijo začeti staviti prve dni maja. — Letošnja zima je bila huda in dolga. Ljudem je zaostalo delo v vinogradih in na njivah. Zato pa je zdaj velika stiska zavoljo preobilnega dela. Težko je dobiti delavcev. Guden dan pa }e bil pri nas 29. sušca. Svetilo je solnce nekaj časa, zmes pa dežilo; popoldne ob treh se vsuje obilno toče, kot grah debele. Zvečer se je bliskalo in močno gromelo. Nastal je močen vihar, po noči pa sneg zapadel, kateri pa je drugi dan že zginil. Tudi na večer 30. sušca je enkrat močno zagromelo. Bog ve, kako bo naprej. lz Slov. gorie. (Napisi.) Svet se vedno suče, jednako se je tudi pri Sv. Benediktu zasukalo, odkar je odšel na nemško stran cikajoči Golob k Sv. Trojici, ter si tam napravil samo nemški napis, misleč, da je Sv. Trojica v Bismarkovini. Kakor rečeno, po odhodu onega čudaka je dobil Sv. Benedikt popolnoma slovensko lice; tam, kjer je Golob imel nemški napis, blesti se sedaj samo slovenski: »Trgovina raznovrstnega blaga, F. G. Krmek-ova gostilna k pošti«. Vidi se, da je Krmek dober Slovenec, saj je oče njegove žene, gosp. Al. Ornik v Krembergu, iskren narodnjak in prijatelj »Slov. Gosp.« Veselimo se, da je Krmek odločen Slovenec, zatorej ga bodemo radi pri priliki obiskovali. — No, bilo je več dopisov radi napisa pri Sv. Ani: »Gasthaus zum lustigen Steirer«, a sedaj javim na — veselje nemškutarjev in »Štajerskega kmeta«, ki se je za ta napis potegoval, da se je deščica: »lustiger Steirer« za nekaj časa snela raz steno. Kedaj se vrne zopet nazaj, nam ni znano.