matajur
UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO
OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM
H
IL GIRO DEL FRIUU TORNA SUL MATAJUR
V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ...
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 1 (1331) Čedad, četrtek, 8. januarja 2009
naš časopii tudi na- , spletni strani
S
www.novimatajur.it
V Čedadu se je 6. januarja ponovilo tradicionalno srečanje Slovencev Videnške pokrajine - V tem imenu je govoril Stefano Predan
“Iz leta v leto” z energijo naše mladine
Pozdravili so slovenski minister Zekš, senatorka Blazina, deželni odbornik Molinaro in župan Vuga
Le tre priorità per la Beneda
Ob Dnevu emigranta
Aktivni optimizem v novem letu
Dolga nit že skoraj petdeset let veže veselje, jezo, proteste, a tudi zadoščenja, glasbo in besede ter vse Slovence v videnski pokrajini, ki prav toliko let 6. januarja prirejajo svoj kulturni praznik, Dan emigranta. Prepričani so, da bo ta nit vedno daljša, praznik pa se bo nadaljeval iz leta v leto.
Prav »Iz leta v leto« je bil naslov letošnje-
ga Dneva emigranta, kije kot običajno potekal v gledališču Ristori v Čedadu. Prireditev sta organizirala videmska odbora SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad, na njej pa so nastopili člani Beneškega gledališča, skupina BK Evolution ter pevki Ikeja Fe-letig in Elena Guglielmotti. (T.G.)
beri na strani 6
Vodstvo Rai po 3 letih sporočilo, da deželni prispevek ni dovolj
Za vidljivost slovenskih programov v Benečiji potrebnih 240.000 evrov
Nad nami se že podijo an potiskajo črni oblaki, pa vse-glih smo Slovenci v Furlaniji začeli leto v znamenju optimizma, kije dober motor za vsako delovanje an rast. Aktivni optimizem, sevieda. Ta-kuo ki je jau slovenski minister Boštjan Zekš, ki nas je po-častiu s svojo prisotnostjo. An tala je bila velika rieč.
Razonov za optimizem je vič: parvo ker seje zbralo pu-no ljudi, ku nimar, potle pa zavoj tega, ki protagonisti praznika na odru so bili sami mladi an so pokazali veliko energije, prepričanja an veselja.
Zbralo se je tudi puno predstavnikov oblasti, takuo iz naše dežele, ko iz Republike Slovenije, bili so skoraj vsi naši župani, oba predsednika gorske skupnosti, slovenska senatorka v Rimu an slovenski poslanci v Ljubljani. Vse tuole pomeni, da v našem dielu, v naših projektih nismo sami, de imamo šaro-ko podpuoro. An de smo na pravi, evropski poti integracije an povezovanja. Niste sa-
mi, v Evropi je 50 milijonov ljudi, ki govori drug, manjšinski jezik, je jau odbornik Molinaro.
Drugi razon za optimizem je tudi jasnost idej, jasni pogled v naše šibkuosti an po-triebe naše zemlje, a tudi jasnost poti, ki jo je trieba ubrati, de bodo naši kraji naprej živeli. Vse tuole je v svojem lucidnem govoru pokazu Stefano Predan, ki je poviedu tudi katere so an muorajo biti naše prioritete: dielo, storitve na teritoriju an skrb za jezik. Le grede je pa poklicu na svojo odgovornost vse, slovienske organizacije, ki muorajo biti sposobne narediti potrebne izbire, pa tudi javne uprave, ki muorajo biti buj blizu ljudem an njih potriebam, istočasno pa se muorajo posluževati evropskih finančnih inštrumentov v tiste namiene za katere so bili mišljeni. Če so za čezmejno sodelovanje, naj se v obmejnem prostoru ponuca-jo... Ne bo lahko, vemo. Vemo pa tudi, de imamo intelektualne an druge potenciale, de se kot Slovenci obdržimo.
Vsedržavno vodstvo italijanske javne radiotelevizije je v odgovor na zahteve slovenske manjšine in javnih upraviteljev po razširitvi vidljivosti slovenskih televizijskih programov v videmski pokrajini predsedniku Gorske skupnosti Nediža Ter Brda Adrianu Corsiju sporočilo, da deželni prispevek v višini 50.000 evrov ni dovolj. Za postavitev potrebnih aparatur je potrebna praktično petkrat večja vsota, to je 240.000 evrov. Osupljivo je, kot je povedal sam deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je kmalu po izvolitvi vložil vprašanje v zvezi z vidljivostjo slovenskih programov v Benečiji deželni upravi, daje vodstvo Rai ta podatek posredovala šele pred kratkim. Dežela FJK je namreč svoj prispevek nakazala že leta
2005. Pristojni deželni odbornik Molinaro je vsekakor decembra v odgovoru na Gabrovčevo vprašanje potrdil svojo pripravljenost, da pri reševanju tega problema pomaga Gorski skupnosti.
Slednja je decembra prosila Rai za podroben predračun stroškov, upa pa, da bo lahko deželni prispevek uporabila vsaj za začetna dela ter da bo Dežela nakazano vsoto s časom še zvišala.
I BENEŠKI KULTURNI DNEVI 1
Incontri culturali della Benecia
»ODKRIVAJMO NAŠ JEZIK«
«Scopriamo la nostra lingua»
špeter/s. Pietro al NATisoNE četrtek / giovedì 15.1.2009
obanska dvorana /sala consiliare
ob/alle 18 30	Renata	Kodllja,	UNIVERSITÀ	Dl	UDINE	/	UNIVERZA	V	VIDNU
Uso della lingua e sterotipi Raba jezika in seteotipi
Susanna Perlai, psicologa/psihologinja
Dvojezičnost in identiteta Bilinguismo e identità
I_____Inštitut	za	slovensko kulturo I Istituto per la cultura slovena
Sono lieto di porgervi il più caloroso benvenuto a questa edizione del Dan emigranta a nome delle associazioni di riferimento della comunità slovena della provincia di Udine SKGZ e SSO.
Un doveroso saluto alle autorità presenti in sala ma soprattutto a tutti voi che con la vostra presenza dimostrate anche oggi il vostro attaccamento alla nostra comunità.
Il Dan emigranta rappresenta, ormai tradizionalmente, un momento di incontro e di festa ma anche il momento in cui la comunità slovena si riunisce per tracciare il bilancio delle attività svolte nel corso dell’anno e per programmare le nuove sfide che la attendono nel corso degù anni futuri.
Il 2008 è stato un anno ricco di novità sia in campo politico che economico, che hanno senza dubbio inciso sulla vita della nostra società.
Le elezioni provinciali, regionali e nazionali in Italia. Le elezioni politiche in Slovenia, il semestre di presidenza europea della Slovenia.
Pochi giorni fa ci siamo ricordati del primo anniversario della caduta dei confini che oggi sembrerebbe ormai un ricordo lontano se non fosse per alcune realtà che non hanno ancora percepito l’importanza dell’accaduto e i recenti fatti di Tarvisio purtroppo ne sono la dimostrazione.
Il 2008, un anno di vicende travagliate sotto il profilo istituzionale come la riforma delle scuole in Italia. E per questo siamo in obbligo di ringraziare la senatrice Tamara Blažina per il suo impegno parlamentare affinché la nostra scuola bilingue non venisse interessata pesantemente dai tagli previsti dal governo.
Stefano Predan
segue a pagina 6
Četrtek, 8. januarja 2009
La cava di Tamorìs, oggi in via di ripristino
Tamoris, verso il via ad una nuova cava?
Prelomne so bile parlamentarne volitve v Sloveniji
La Direzione centrale Ambiente e Lavori pubblici della Regione ha emanato recentemente un decreto relativo alla progettata realizzazione di una nuova cava di pietra piasentina in località Tamoris, presso Masarolis, nel comune di Torreano. Un decreto che di fatto non dà il via libera alla cava (prevede infatti solo che il progetto di coltivazione e contestuale ripristino ambientale della cava denominata “La spicula”, presentato dalla ditta Centro Pietra srl di Torreano, non sia assoggettata alla proce-
dura di Valutazione di impatto ambientale, prevedendo comunque specifiche prescrizioni) ma che - secondo gli esponenti del Comitato “Difendiamo il Craguenza”, che segue la vicenda - è un passo avanti in quella direzione. “Si fanno più concrete - affermano infatti - le possibilità che il fianco del monte Joannes, sopra Masarolis, venga interessato da un’attività che segnerà profondamente il territorio ed il paesaggio”.
Secondo gli esponenti del comitato, leggendo il docu-
mento stilato dagli uffici regionali emergono alcune considerazioni discutibili ed alcune indicazioni poco praticabili e verificabili. “Definire gli impatti della nuova cava ‘nel complesso limitati e per lo più reversibili’ - affermano i rappresentanti del comitato - ci fa pensare ad una conoscenza superficiale di quanto la precedente attività estrattiva ha prodotto nel territorio della piccola frazione di Tamoris. Non ci sembra chiara la disposizione che prevede che, a fine lavori, il proponente ‘provveda
alla completa dismissione dei manufatti collegati all’attività estrattiva’, visto che molte cave dismesse presentano recinzioni che limitato l’accesso al territorio, surreale poi per la difficile verificabilità la disposizione che prevede che ‘nei mesi da maggio a settembre compresi non dovranno essere utilizzati esplosivi’.”
Altre considerazioni, non meno importanti, riguardano il fatto che il monte Joannes contenga al suo interno rilevanti riserve di acqua che alimentano il territorio circostante, forse in relazione con il sistema di grotte di S. Giovanni d’Antro; l’impatto visivo che la nuova cava avrebbe sul paesaggio; infine il fatto che l’attività arriverebbe a lambire aree geologicamente piuttosto instabili.
Leto 2008 je za nami. Kaj vse se je zgodilo v starem letu na slovenskem političnem prizorišču? Nedvomno so bile za Slovenijo eden prelomnih dogodkov septembrske parlamentarne volitve. Obdobje štiriletne vladavine Janeza Janše oziroma desnosredinske koalicije jev državi ves čas povzročalo številne napetosti in ostro polarizacijo javnosti. Da ljudje v mno-gočem niso bili zadovoljni z Janševo oblastjo, seje navsezadnje izkazalo 21. septembra, na volilni dan, ko je nastal preobrat, zaradi katerega je za dober odstotek pred dotlej vladajočo SDS zmagala socialna demokracija Boruta Pahorja (30,45 odstotka), desna politična opcija pa je gledano v celoti doživela precejšen udarec. Zlasti to velja za Novo Slovenijo, tedaj še pod vodstvom Andreja Bajuka, ki so jo volivci z izredno skromno podporo poslali med neparlamentarne stranke. Precej slabo seje odrezala tudi ljudska stranka, kiji k boljšemu rezultatu ni pomagala niti naveza s stranko mladih. Splošna povolilna ocena je bila, da je k tako slabim izidom NSI in SLS prispevala prav SDS, ki je glasove desno usmerjenih volivcev po eni strani prelivala k sebi, po drugi pa jih zaradi razočaranja precej ni odšlo na volišča. Tako je nezadovoljstvo aktiviralo predvsem levosredinsko usmerjeno javnost, ki se je volitev udeležila v želji po spremembi oblasti. Novembra je bila potrjena vlada Boruta Pahorja, pred tem pa so se večtedenska koalicijska pogajanja še najbolj vrtela okoli vprašanja, ali bo Desus stopil v koalicijo s trojčkom SD-Zares-LDS, katerih predsedniki Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal so že pred volitvami razglasili, da so v primeru zmage pripravljeni skleniti povolilno koalicijo. Da bi to lahko storile te tri stranke same, pa so zbrale premalo glasov (skupaj imajo 43 poslancev), zato je bilo nujno pridobiti na svojo stran vsaj še eno. Sprva seje ugibalo, ali bi to lahko bila SLS, vendar so se njeni organi razmeroma hitro odločili,
Borut Pahor
da v Pahorjevo koalicijo ne gredo. Položaj je bil sicer precej nenavaden, saj je predsednik SLS zagovarjal vstop v koalicijo, medtem ko so mu nasprotovali predvsem na novo izvoljeni poslanci, katerih beseda je na glavnem odboru očitno pretehtala. So pa hkrati z zavrnitvijo vstopa v koalicijo izglasovah zaupnico prvaku Bojanu Šrotu. Obrnjeno dogajanje smo nekaj tednov lahko spremljali v Desu-su, kjer so prav novi poslanci navijali za vstop v Pahorjevo vlado, medtem ko se je predsednik Karl Erjavec nekaj časa sprenevedal, stopnjeval napetost, predvsem pa skrbel za redno medijsko promocijo.
Naposled je tudi on našel svoje mesto - iz obrambnega ministra v Janševi vladi se je prelevil v ministra za okolje v Pahorjevi. Vsaj do zdaj je Desus nenavadno tih koalicijski partner, precej bolj pa so odnosi napeti v levosredinskem trojčku. Slabo voljo povzročajo predvsem nekateri novi načini vladanja, ki jih, tako kaže, za vsako ceno hoče vpeljati premier Pahor. Imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca je tako razburilo ne le strankarsko, ampak tudi širšo javnost, da seje že na veliko razpravljalo, da s takimi “fintami” mandata ne bo preživel. Toda Rupel še zdaleč ni edini problem nove vlade. Vajeti države je prevzela v času, ko gospodarsko-finančna kriza čedalje bolj steguje lovke tudi v Sloveniji. Zanjo je to lahko velika priložnost, a hkrati tudi nevarnost prehitrega poraza, (r.p.)
Pismo
iz Ri
Stojan Spetič
O spravi, kakor za stavo. Ko je leto naokoli, se spet zbudijo častilci zgodovine in nam politično servirajo predloge o simbolnih spravnih dejanjih med sosednjimi narodi. Pozabljena je Na-politanova ljubljanska izjava, da smo spravljeni že zato, ker smo skupaj v Evropi. Vedno se najde kdo, ki meni, da so prav zdaj dozoreli časi za sprehod od ba-zovske fojbe do Rižarne. Pri tem pobudniki postavljajo pogoje, ki so vsakokrat prirejeni na splošne priprave obeleževanja Dneva spomina ob obletnici mirovne pogodbe in pa na trenutne interese italijanske diplomacije.
Tokrat, na primer, na dejstvo, da je Slovenija zaustavila Hrvaški približe-
vanje EU. Italija, ki je sama storila isto s Slovenijo pred leti, tokrat solidarizira z Zagrebom in ponuja posredovanje. Kot če bi lisica mirila petelina in kokoši!
Seveda, nič ni zastonj. V spravne obrede tako dodajajo še problem imovine istrskih beguncev, s katerim italijanska politika slepomiši že celo povojno obdobje, odkar je pristala, da se z zapuščenimi hišami plača vojni dolg do Jugoslavije. Rim je tedaj prevzel nase breme odškodnin bivšim lastnikom, ki so od leta do leta (pravzaprav od volitev do volitev) prejemali smešne predujme in so tako ostali praznih rok. Tistih 110 milijonov dolarjev, ki jih je bivša Jugoslavija obljubila Italiji v rimskem sporazumu iz leta 1983, je bil le saldo medsebojnih obračunov. Slovenija je svoj dolg 77 milijonov dolarjev že plačala, Hrvaška pa ne. No, Rim slovenskega denarja ni hotel vnovčiti, Hrvaški pa sve-
tuje, naj raje plača v naravi, se pravi, da mora dati na razpolago več poslopij, morda celo prazno naselje, da bo simboliki in spravi nekako zadoščeno. In to ni vse. Italija hoče tudi več denarja, češ da tistih 110 milijonov dolarjev ni več dovolj. Rada bi se spet pogajala o ceni, pri čemer velja poudariti, da zadeve ni sprožila desnica, pač pa najpametnejši Italijan, demokrat Massimo D'Alema, ko je bil zunanji minister.
Jasno je, da iz besedičenja o spravni simboliki ne bo nič. Gre zgolj za dviganje temperature pred februarskimi manifestacijami za Dan spomina. (Mimogrede, oni drugi, evropski Dan spomina na judovski holokavst je že ad acta.)
Moje mnenje je, da časi sploh niso dozoreli in tudi ne bodo, dokler ne bo med sosednjimi narodi zavladalo medsebojno spoštovanje na temelju enakopravnosti. Skratka, ko dvojezični napisi in druge pravice Slovencev ne bodo več kamen spotike. Takrat ne bo prepozno.
kratke.si
Riserve di gas per un mese e mezzo
Una settimana dopo che la Ga-sprom aveva annunciato che a causa dei debiti e dei furti dell’Ucraina, avrebbe interrotto o ridotto il flusso di gas, invece dei 221 milioni di metri cubi al giorno dalla Russia sono entrati nel-l’EU soltanto 92 milioni di metri cubi. La Slovenia ha riserve di gas per un mese e mezzo. Il tema energetico è diventato centrale così come in tutta Europa ed il premier Pahor ha costituito un apposito consiglio strategico.
Programma di austeritiy in Parlamento
La crisi investe tutto il mondo ed il parlamento sloveno ha deciso di ridurre i costi. Lo ha annunciato il presidente Pavel Gantar che ha dichiarato l’intenzione di ridurre anche lo stipendio dei parlamentari. A seconda degli incarichi i deputati sloveni hanno uno stipendio che oscilla tra i 3900 e 5100 euro lordi.
Sono stati annunciati anche altri risparmi, in primo luogo verranno contenute le spese per i viaggi.
Cresce il flusso turistico in entrata e uscita
Entro la fine di ottobre del 2008 le entrate derivanti dall’attività turistica in Slovenia hanno raggiunto quasi 1 miliardo e 800 mi-loni di euro, 1*11% in più rispetto all’anno precdente. I cittadini sloveni invece hanno speso per viaggi all’estero 907 mila euro, pari al 26% in più. Tra le entrate la Banka Slovenije ha preso in considerazione anche le spese per le cure mediche (5.822.000 euro) e per l’istruzione (31.297.000) di cittadini stranieri.
In primo piano i rapporti sloveno-croati
La presidenza dell’Unione europea appena assunta dalla Repubblica ceca intende raggiungere un sostanziale avanzamento del negoziato di adesione della Croazia all’UE. Lo ha dichiarato il ministro degli esteri ceco Alexandr Vondra alla stampa nell’indicare le priorità di Praga nei sei mesi della sua presidenza. “Concentreremo la nostra attenzione sulla situazione dei Balcani e sarà il tema dell’incontro dei ministri degli esteri,” ha ribadito Vondra.
L’impegno di pace dell’esercito sloveno
Le forze armate slovene hanno iniziato a collaborare in operazioni internazionali nel 1997. Recentemente sono tornate dall’Iraq ed abbandoneranno altre aree di crisi nel mondo per indirizzare i propri sforzi principalmente nei Balcani, come ha dichiarato la ministra della difesa Ljubica Jelušič, aggiungendo che senz’altro un’altra area che richiederà in breve un intervento internazionale sarà il Medio Oriente e in particolare Gaza.
Četrtek, 8. januarja 2009
3
Stara livška imena v knjigi
V	V
Studijo dr. Seklija predstavijo v petek v domu Kavka
Pogled na vas Livek s Krnom v ozadju
Jezikoslovec dr. Matej Šekli, sicer potomec Podskednakove hiše v Jevščku, je napisal študijo, monografijo livških zemljepisnih in lastnih imen. Z njo so livške vasi dobile dokument najžlahtnejše vrste. Livčani smo nanj lahko ponosni. Doslej take študije ni bil deležen noben drug kraj v Sloveniji. Matej Šekli bo knjigo na rodnih tleh predstavil 9. januarja 2009 in sicer ob 19. uri v Domu Kavka.
Predstavitev bo lahko tudi priložnost za (po)novoletno srečanje čim večjega števila ljudi iz livških vasi. Glasbeno kuliso modrova-
nju o starih imenih bo postavila skupina Ded-nina. K besedi so organizatorji večera povabili načelnika tolminske upravne enote Zdravka Likarja in župana Občine Kobarid Roberta Kavčiča.
Stara livška imena so spomeniki, so priče o takoimenovani nadiški krajevni slovenski govorici. Zato so na srečanje povabili tudi prijatelje iz Nadiških dolin. Predstavitvi bo sledila degustacija in sicer posebej za to priložnost narejenih čajev. Sestavila jih bo Loredana Hrast- Lori. Še kakšen piškotek z naših Silvestrovih miz bi sodil zraven.
Na pobudo slovenskega konzorcija Slovik 14. v Gorici
Primorski upor fašizmu: monografija in okrogla miza
Mittelfest, nominati tre direttori artistici
L’edizione 2009 dedicata al crollo del Muro
Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. prireja v sodelovanju s Skladom Dor-če Sardoč v sredo, 14. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici okroglo mizo ob predstavitvi knjige “Primorski upor fašizmu: 1920-1941“.
Sodelovali bodo avtorici knjige Milica Kacin Wohinc in Marta Verginella ter zgodovinarja Boris M. Gombač in Branko Marušič.
Monografija izpod peresa dr. Milice Kacin Wohinc in dr. Marte Verginella osvetljuje politično delovanje in življenje primorskih Slovencev med svetovnima vojnama.
V ospredju znanstvene raziskave so primarni, zlasti italij anski viri ter spomini in pričevanja, ki omogočajo celovit pregled in problemati-zacijo raznarodovanju.
V šestnajstih poglavjih so
podrobno obdelani začetki, razvoj in dejavnost tigrovske organizacije, italijanizacija »drugorodcev«, odnosi do narodnega vprašanja, fašistične organizacije in represalije proti odpornikom na ozemlju Primorske in Istre med svetovnima vojnama.
Drugi del knjige vsebuje znanstveno analizo drugega tržaškega procesa, predvsem delovanja Posebnega sodiš-
ča in Mussolinijeve represivne politike. Monografijo dopolnjuje kronološki zgodovinski okvir, ki bralca seznani s temeljnimi političnimi dogajanji in protagonisti medvojnega časa.
Seznam literature priča o dometu raziskave, bogate opombe pa potrjujejo obseg arhivskega dela in hkrati zgodovinopisno umeščenost dela ne le v slovenski, temveč tudi v italijanski, hrvaški in širši mednarodni kontekst.
Monografija s priloženimi dokumenti in bogatim, tudi izvirnim fotografskim gradivom nagovarja širše slovenske in posebej primorske bralce.
I Tambours in Calabria
Les Tambours de To-polò hanno iniziato alla grande il 2009 con due concerti notturni, all’aperto, il primo nella Piazza centrale di Catanzaro (5 gennaio) e, la sera successiva, in replica, in Piazza della Repubblica a Lamezia Terme.
Si è trattata di una vera e propria notte multimediale delle streghe, o della Befana, che ha visto operare con i nostri musicisti anche il gruppo “Le Grandi Immagini”, registi delle proiezioni video durante i concerti di Vasco Rossi e Ligabue; i “Parente Fi-reworks”, autori dei fuochi d’artificio per le cerimonie d’apertura e chiusura delle Olimpiadi di Torino; gli acrobati della Sky Productions, i Bangditos di Amburgo e gli Elastonautes. Il tutto per creare un’atmosfera magica e sicuramente stregonesca intorno ai grandi, tradizionali roghi della notte dell’Epifania, con un evento della durata di alcune ore. Un rito che accomuna Friuli e Calabria.
Il Mittelfest come marchio di valore internazionale, che raccolga il coinvolgimento e i talenti dei paesi dell’iniziativa centro europea e che esporti il meglio della produzione artistica regionale. L’orientamento della nuova direzione artistica Mittelfest punta a una valorizzazione equilibrata dei diversi settori prosa, danza e musica.
Sono così stati nominati tre nuovi direttori - il triestino Furio Bordon per la prosa, il goriziano Walter Mramor per la danza e l’udinese Claudio Mansutti per la musica - che lavoreranno seguendo il filo conduttore dell’edizione 2009: il crollo del muro di Berlino.
Maggiore equilibrio tra le diverse espressioni artistiche: per quanto riguarda la danza si pensa di ospitare artisti sia della grande tradizione del balletto classico che delle nuove tendenze della danza centro europea. Per la prosa si pensa ad un omaggio alla figura di Vàclav Havel, statista e drammaturgo cecoslovacco. Nel settore musicale si cercherà di bilanciare classico e nuove produzioni, mentre tutti e tre i direttori concordano nell’augurio di poter offrire occasioni a talenti regionali.
“L’Europa a vent’anni dalla caduta del muro di Berbno” è il titolo completo della manifestazione, che vuole ribadire l’ispirazione internazionale dell’evento.
“Beneški kulturni dnevi”, quarto incontro
Riprende giovedì 15 gennaio la serie di incontri culturali della Benecia “Beneški kulturni dnevi” organizzati dall’Istituto di cultura slovena di S. Pietro al Natisone e dedicati alla scoperta della lingua slovena, sia letteraria che dialettale.
Il quarto appuntamento della serie, previsto giovedì 15 alle 18.30 nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, prevede gli interventi di Renata Kodilja dell’Università di Udine (Uso della lingua e stereotipi) e di Susanna Pertot, psicoioga (Bilinguismo e identità).
L’incontro conclusivo del ciclo di conferenze si terrà giovedì 22 gennaio ed avrà come relatori Marco Stolfo, Massimo Duca e Luigia Negro.
CLENIA - KLENJE Feste tradizionali nel Comune di S. Pietro al Natisone
SABATO 17 GENNAIO 2009 S. ANTONIO ABATE “SVET ČINTONIH”
Il COMITATO “ PRO CLENIA”
per la ricorrenza del Santo Patrono presenta KOMITAT “ZA KLENJE” PRAZNUJE VAŠKI SENJAM
ore 19.00	Santa Messa cantata dal gruppo Nediški Puobi
ore 19.30	Premiazione gara strucchi
ore 20.00	Concerto di Ottoni eseguito dal “Quartetto Explois”
ore 20.30	Degustazione menù tradizionale di Sant’Antonio accompagnato
dal concerto di scampanottatori (tonkači) e dalla musica delle fisarmoniche
Dan odprtih vrat
Raziskovali smo našo zgodovino
V petek, 19. decembra, smo učenci 1. in 2. razreda Dvoježične Srednje Šole v Špetru predstavili na dnevu odprtih vrat projekt, s katerim smo se ukvarjali v prvem polletju šolskega leta med popoldanskimi urami laboratorija v slovenskem jeziku. Delo je bilo precej zahtevno in prav zato so bili rezultati dobri.
Najprej smo s pomočjo knjig o Nadiških dolinah, krajevni zgodovini, tradiciji in literaturi ter raziskav po internetu pripravili zgodovinski okvir.
Vsak učenec je raziskoval določeno obdobje. Dijaki iz prvega razreda so poglobili znanje od antike do prihoda Langobardov v naše kraje, mi pa smo začeli z leti Be-
neške republike in smo dospeli do sodobnosti.
Zanimivo je bilo spoznati, da je mimo naših krajev šlo mnogo narodov: Veneti, Kelti, Rimljani, Slovani, Longobardi, Benečani, Francozi, Avstrijci in Italijani. Vsak izmed teh je zapustil kako svojo značilnost na naših tleh, od hrane do spomenikov, gradov, templjev, družbenih značilnosti, pesmi in jezika. Vse to tvori našo bogato tradicijo.
Potem, ko smo zvedeli vse, kar nas je zanimalo, smo s pomočjo prof. Jagodic začeli sestavljati predstavitev s programom Power Point. Na internetu smo zbrali celo vrsto slik, ki so bile povezane z našo zgodovinsko tradicijo, napi-
sali smo barvane naslove obdobij, ter nekaj poglavitnih točk iz tistih let. Ko je bilo vse to pripravljeno, je prvi razred pripravil še dvojezične brošurice, da bi lahko vsi prisotni sledili naši predstavitvi.
Srečanje seje začelo ob 18.30, ko je Dana pozdravila vse prisot-
Utrinek z letošnjega dneva odprtih vrat
v Dvojezičnem šolskem centru v Špetru. Glasba in pesem sta bili med protagonisti letošnje prireditve.
Večeru odprtih vrat sledi
od 12. do 16. januarja še teden odprtih vrat,
ko bo mogoče od 10. do 12. ure
pogledati v učilnice in slediti pouku in ob tem bodo še informativni sestanki za starše, ki želijo vpisati otroke v dvojezično šolo v Špetru
ne kar v narečju. Predstavila je naše delo in okvirila projekt. Na koncu nas je marsikdo vprašal, če bomo še kdaj predstavili svoje bogato delo, saj smo izbrali kar 100 diapozitiv. Tudi nekatere učiteljice osnovne šole so nas zaprosile, da bi predstavili projekt peto in četrto-
šolcem. Veselo smo sprejeli. Na koncu so nam kuharice ponudile dobro pašto in joto, starši so prinesli razne sladice in pijačo. Bivši učenci so nas razveselili še s prijetnim koncertom.
Juri Dorgnach Simone Golop
Aktualno
L’intervento
“Consorzio Arengo, occasione sprecata”
ZELENI , / LISTI
yr Ace Mermolja
Izzivi novega leta
Il consorzio ARENGO era stato costituito alla fine del 1999, con il preciso obiettivo di aggregare risorse ed idee per produrre opportunità all’insegna della valorizzazione, promozione e commercializzazione del prodotto d’area. Più precisamente s’era pensato di poter realizzare tante iniziative sportive, culturali, enogastronomiche e di esplorazione del territorio, con successiva composizione di pacchetti integrabili con l’offerta turistica regionale.
L’area d’interesse entro la quale erano stati individuati e coinvolti i soggetti più rappresentativi, comprendeva Cividale e le Valli del Natiso-ne. In seguito, ma non prima di aver consolidato il proprio ruolo con concreti risultati sul territorio di partenza, era previsto l’allargamento ad aree limitrofe anche transfrontaliere. A tal fine erano già stati avviati ulteriori contatti.
Pur non senza qualche difficoltà, grazie anche al quasi contemporaneo avvio dell’allora G.A.L Valli del Natisone, soggetti pubblici e privati, alcuni dei quali solitamente poco propensi a collaborare fra loro, avevano accettato di condividere un progetto e un ambizioso programma di sviluppo.
Ho vissuto tale esperienza molto intensamente e ben consapevole che già da allora vi erano forze contrarie, che perlomeno non avrebbero favorito il percorso intrapreso. Negli anni precedenti, percorrendo le Valli per promuovere i servizi della Servis di Cividale, avevo conosciuto tante persone e realtà locali che da tempo maturavano l’idea di un grande progetto, in grado di unire e valorizzare tutte le potenzialità del territorio. Ho partecipato e contribuito con entusiasmo a questo progetto con ARENGO, destinato allora a diventarne strumento operativo.
Nel consorzio costituitosi, come già detto, convivevano realtà difformi per tradizioni e interessi, spesso in contrapposizione fra loro in altre
situazioni. Nella circostanza si era formato e consolidato un equilibrio che consentiva confronti stimolanti e positivi.
Accadde poi che nel corso del 2002 e per una serie di circostanze, tale equilibrio venne meno: il primo presidente neutrale ed autorevole fu sostituito da uno meno neutrale e anche meno autorevole; uno dei componenti del consiglio di amministrazione fortemente rappresentativo delle Valli, si dimise per problemi personali e non fu più sostituito.
Questo fece riemergere antichi dissidi e rinvigorì dall’esterno chi da sempre aveva mal interpretato la nascita di
un consorzio “allargato”. Pertanto, anche a prescindere dagli episodi che ho citato o altri assolutamente non determinanti che non sto ad elencare, fu il clima esterno che dal mio punto di vista, condizionò l’armonia che fino ad allora aveva caratterizzato il lavoro del Consiglio di Amministrazione e motore del consorzio, composto da persone tutte degne di rispetto. Ciò consentì al nuovo Presidente di caratterizzare a modo suo l’attività del consorzio e sempre più spesso, in evidente contrasto con lo spirito e le finalità con cui il consorzio si era costituito. In questi casi e quando vi è la giusta partecipazione, sono gli organi consortili che eventualmente intervengono. Nulla di tutto ciò accadde. La mia sensazione era che soprattutto la parte pubblica delle Valli non avesse più interesse a portare avanti il progetto, manifestando e sostenendo le proprie ragioni. Ri-
schiavo di diventare paladino solitario di un sogno impossibile in terra straniera e per questo, mi dimisi nel marzo del 2003.
Quello che successe poi non posso giudicare perché non conosco, ma certamente il percorso di ARENGO non fu tale da poter portare a compimento gli obiettivi iniziali.
Se mai vi possono essere stati tentativi, anche della componente valligiana, di riassestare tale percorso, di ciò personalmente non ho avuto notizie. Opportunità e momenti propizi ci sono certamente stati, penso ad esempio al cambio di maggioranza in Regione in cui le Valli e Cividale avevano un proprio autorevole rappresentante moderato e immagino portatore di una politica di convivenza “produttiva”. La Regione se vi sono progetti validi, eroga finanziamenti e questo è spesso uno stimolo determinante per la saggia conduzione di un consorzio.
Se ne deduce pertanto che ARENGO e il progetto da cui nasceva, non avessero più la necessaria importanza per l’economia dell’area, fin dal 2005.
Appare pertanto quantomeno sorprendente che solo nel 2008 qualcuno si accorga che ARENGO non funziona e che poteva essere un importante strumento per la promozione turistica e lo sviluppo del territorio. Altrettanto poco credibile appare il fatto che una realtà definita importante (su questo personalmente non ho dubbi), un contenitore nel cui ambito avrebbero potuto essere coltivate tante buone idee che nella Valli non mancano, debba soccombere per un buco accertato di 19.000 euro, cifra certamente non impossibile per il contesto che il consorzio rappresenta.
La realtà, mi spiace dirlo anche a coloro che considero ancora amici, è che continua a prevalere nelle Valli del Natisone il desiderio di cullarsi nell’atmosfera malinconica di un territorio in cui la straordinaria bellezza della natura e gli eterni problemi debbono “preferibilmente” convivere quasi fossero indissolubili e necessari entrambi.
A tutti un Buon Anno 2009! Auguri e complimenti a Cividale, meritatamente candidata a diventare patrimonio dell’UNESCO, per la storia e la testimonianza longobarda che conserva. Sarà questa un’altra opportunità che le Valli si lasceranno sfuggire?
Boris Stocca
Mnogo družin bo v letu 2009 udarila finančno-gospo-darska stiska. To bodo predvsem družine, ki že itak nimajo veliko in niti ne zaledja sorodnikov, ki lahko priskočijo na pomoč. Že danes vemo, da bo veliko število delavcev in delavk šlo v dopolnilno blagajno ali celo izgubilo delovno mesto. Posebno težavno bo za nestalne delavce (precari) in za mlade, ki iščejo prvo zaposlitev.
To se bo zgodilo zaradi finančne in nato gospodarske krize, ki se je iz ZDA razširila po vsem industrializiranem svetu. Kriza pa ne bo enako prizadela vseh držav in vseh družin. Žal je Italija med tistimi državami, ki imajo malo orodja in sredstev, da bi se učinkovito zoperstavile negativnemu valu. Šibkejše države, predvsem v Evropi, v resnici v zadnjem desetletju in več niso sploh doživele kakega posebnega gospodarskega čudeža. Italija se po krizi iz leta 1991 ni nikoli povsem popravila, evro pa je državo zaščitil pred najhujšim, čeprav je prinesel tudi slabe aspekte, kot so visoke cene, težave v izvozu itd.
Italija ostaja šibka iz treh osnovnih razlogov, ki so med sabo tesno povezani. Kot prvega bi omenili velike socialne razlike. Te so v primerjavi z razvitim svetom med najvišjimi. Podatki ISTAT-a pravijo, da v Italiji razpolaga 10 odstotkov ljudi (torej kakih 6 milijonov) s skoraj 70 odstotki celokupnega bogastva v državi. Znotraj teh desetih odstotkov je še kak odstotek izjemno bogatih. Razlike so znak zaostalosti. V kaki majhni državi šeikov ima par družin 99 odstotkov bogastva in sto mercedesov v garaži, ljudstvo pa strada. Posledica razlik so, med ostalim, nizke plače velikega števila delavcev.
Socialne razlike poglabljajo krizo, saj revni komaj živijo, srednji sloj pa se dnevno bori s hipotekarnimi posojili (mutui) in z drugimi obveznimi izdatki. Za varčevanje in potrošnjo ostaja družinam malo ali nič denarja. Za takšne družine pomenijo dopolnilna blagajna, odpust z delovnega mesta ali sin, ki ne more dobiti službe, tragedijo in padec med revne. Slednji se bodo morali zadovoljiti s Tremontijevim bonusom 40 evrov, ki bo omogočil vsaj en bogatejši voziček s hrano v veleblagovnici. Odstotek bogatih je sicer prej el udarce zaradi finančnih in borznih kruhov in padcev, vseeno pa bo ohranil svoj SUV, svojo počitniško hišo v Dolomitih in udobno jahto v portiču.
Drugi element je moralno vprašanje. Tangentopoli ni počistila Italije, spremenili so se le načini in tehnike korupcije. Obstajajo različne mafije. Bogati ne plačujejo davkov, saj govorijo uradni podatki o vsaj 250 milijardah
neplačanih davkov. Mnogi se okoriščajo z delom na črno, z delavci, ki prejemajo po nekaj sto evrov mesečno in seveda s političnimi navezami. Mafije in organizirani tatovi so danes politično neopredeljeni. Med politiki in državnimi birokrati ugotovijo, kdo je podkupljiv, in se nanj obrnejo. Podkupljivih ljudi nikoli ne zmanjka.
Med raznimi goljufi izstopa v tem času ime Alfreda Romea. Ustvaril je ogromno mrežo za popravljanje javnih stavb in drugih storitev, upravljal je šolske menze in nešteto podobnih stvari. Zmagoval je na javnih dražbah in se posluževal nizko plačane delovne sile. Njegov Global-servis je deloval tudi v Trstu in oskrboval šole, med katerimi tudi slovenske. Skrbeli so za menze in popravila. Ker vem za ljudi, ki so tu delali, lahko navedem odnose do delavcev. Globalservis je delal na osnovi zadrug. Ljudje so prejemali kakih 600 evrov mesečno. Delavke v šolskih menzah so imele, kot ostali, minimalne počitnice. Ko seje šolsko leto zaključilo, so bile odpuščene, nato pa sojih vzeli v službo ob pričetku novega. Skratka, ena sama grupacija in z enim gospodarjem je razpredla milijarde vredno mrežo po vsej Italiji. Cvetela je na izkoriščanju delavcev in s pomočjo podkupljivih ljudi. To je le en primer korupcije. Dodali bi lahko delo na črno in vrsto trikov, ki znižujejo ceno dela. Trditev, daje v Itali-
I sette fratelli Cervi
Gelindo (classe 1901), Antenore (1906), Aldo (1909), Ferdinando (1911), Agostino (1916), Ovidio (1918), Ettore (1921). Tutti nati a Campegine (Reggio Emilia), tutti fucilati il 28 dicembre 1943 nel poligono di tiro di Reggio Emilia, tutti Medaglia d’Argento al Valor Militare alla memoria.
I fratelli Cervi (il maggiore aveva 42 anni, il più giovane 22) e il patriota Quarto Camurri, con loro ristretto prima nel carcere dei Servi e poi in quello di San Tomaso, avrebbero forse potuto salvarsi. Dopo la cattura i Cervi (il padre Alcide, già in età avanzata, dopo la sparatoria e la resa, decisa per non coinvolgere le donne e i bambini, era stato separato dai figli) erano stati a lungo interrogati e seviziati, ma i fascisti non ne avevano cavato nulla.
Ad un certo punto - si racconta - giunsero a dirgli: “Volete il perdono? Mettetevi nella Guardia Repubblicana.” Risposero: “Crederemmo di sporcarci.”
ji delovna mobilnost nizka, je lažna. Trditev ne upošteva ljudi, ki nimajo in niso imeli nobenega dela ali pa so zaposleni “na črno”. Mobilnost pomeni praviloma brezposelnost ali nazadovanje.
Tretji element je visok italijanski državni dolg. Italija nima sredstev za korenite gospodarske ukrepe. Ko bo Oba-ma vbrizgal v ameriško gospodarstvo ogromne vsote denarja, bo Amerika še vedno imela polovico manj dolgov kot Italija. Zato v tej krizi italijanska vlada v resnici ni pomagala (skoraj) nikomur. Ni npr. res, da je pomagala bankam. Vanje ni vložila niti evra, ampak samo besede,“da ne bofalirala nobena banka.” Kaj bi se zgodilo ob resnični napovedi kraha kake velike banke, ne vemo. Zadolženost pa nas vrača k začetkom.
Državni dolg je v Italiji tesno povezan s korupcijo in s časom, ko so se stranke in podjetja (npr. takratni Finin-vest) razvijala tako, da je eden drugemu delal usluge. Politika je uravnavala zakone, gospodarstvo je uravnavalo bilance politike, nastradale pa so državne blagajne. Iz tega sistema se ni Italija nikoli povsem izmazala, čeprav so danes načini drugačni. Ko je (v prvi republiki) nastala kriza, so blokirali plače, ukinili premično lestvico (scala mobile) in zvrnili na šibkejše sloje breme dolgov. Za nameček plačujejo celotne davke le odvisni delavci, vsaj tisti, ki ne delajo na črno. Plače ostajajo v Italiji med najnižjimi v Evropi, kar je posledica sistema. Tako je bilo in ostalo.
Zaradi teh (in drugih) razlogov bo italijanska pot iz krize težavnejša od drugih. Dela državljanov se kriza skoraj ne bo dotaknila ali jim zmanjšala življenski standard. Mnoge druge čaka grenko novo leto 2009.
Nemmeno i quattro dei Cervi che erano ammogliati ed avevano figli, compreso Gelindo che ne aveva un altro in arrivo, cedettero alle lusinghe. Allora li presero e li portarono tutti al poligono di tiro.
Non si sa quanto abbia pesato, nella decisione di non cedere, l’influenza che Aldo, il più “politicizzato” dei Cervi, esercitava da anni sui fratelli e sui contadini della zona, ai quali aveva insegnato nuovi sistemi d’irrigazione. Aldo -scrisse Piero Calamandrei - non perdeva occasione per educare se stesso e gli altri. “Quando dopo molti anni di accanita fatica di braccia, la famiglia Cervi potè permettersi il lusso di acquistare un trattore, Aldo andò a prenderlo in consegna a Reggio: e sulla strada che porta a Campegine i vicini lo videro tornare trionfante, al volante della macchina nuova, sulla quale aveva issato, come una bandiera internazionale, un gran mappamondo.” Oggi la loro casa di Campegine è stata trasformata in un museo.
Organizzato da SDZPI-IRSIP in collaborazione con la Kmečka zveza
Agricoltura, un corso di formazione
SDZPI-IRSIP in collaborazione con Kmečka Zveza-Associazione agricoltori propone a San Pietro al Natisone il corso di formazione complementare in agricoltura della durata di 150 ore. La partecipazione al corso, oltre che essere un importante momento di aggiornamento professionale, da diritto al ricevimento dei contributi rivolti ai giovani agricoltori previsti dalla misura 112 del Programma di Sviluppo Rurale.
Gli argomenti trattati sono molteplici: dalle nozioni fondamentali di agronomia generale ai principi della zootecnia, dalle basi di economia generale alle tecniche di ge-
stione aziendale. Il corso prevede inoltre visite didattiche ad aziende agricole che consentiranno all’allievo di avere un confronto diretto con chi opera con successo nel settore.
Il corso si svolgerà tre volte per settimana da gennaio ad aprile, le iscrizioni sono aperte fino al 16 gennaio 2009, comunque fino ad esaurimento dei posti disponibili.
Per ulteriori informazioni ed iscrizioni contattare la segreteria in v. Alpe Adria 61, dal lunedì al giovedì dalle 14.00 alle 18.30, il venerdì dalle 8.30 alle 12.30, tel-fax 0432 727349, email: ud@sdzpi-irsip.it.
Dan emigranta
Letošnjega Dneva emigranta seje prvič udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je pred začetkom kulturne prireditve na srečanju z novinarji spregovoril o položaju slovenske manjšine v Italiji, predvsem v luči napovedanega krčenja finančnih sredstev s
strani Italije. »Razmere, v katerih se nahajajo manjšine in torej tudi slovenska, so pravzaprav vedno težke, zdaj pa je stanje še za nianso slabše.
Zato si moramo tako Slovenija kot predstavniki manjšine prizadevati, da se položaj izboljša. Mislim, da ni razlogov, da
Minister Žekš je prepričan, da ni razlogov za pretiran pesimizem, manjšina pa mora doseči še več
bi bili pretirano pesimistični. Če pogledamo malo širše, so bile namreč razmere, v katerih živi in deluje slovenska manjšina v Italiji, iz leta v leto boljše. Prepričan sem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v bodoče. Slovencev v Italiji ne sme biti strah, ponosni morajo biti na to, kar so že dosegli, obenem pa napeti vse svoje moči, da dosežejo še več,« je povedal slovenski minister.
Minister Žekš je tudi prepričan, da bo Italija držala obljubo, ki jo je slovenskemu predsedniku vlade Borutu Pahorju dal italijanski premier Berlusconi, saj »besede spoštovanega gospoda vendar nekaj pomenijo«. Slovenska manjšina in slovenska vlada pa morata biti pozorni na to, da bodo obljube dejansko uresničene. Če bi Italija na to pozabila, bo morala slovenska vlada na italijanske oblasti še bolj pritisniti, je dejal Žekš, kije tudi omenil, da bi lahko Slovenija načeloma zagotovila manjšini morebitna manjkajoča sredstva,
»prepričan pa sem, da tega ne bo treba.«
Predstavniki Slovencev iz videmske pokrajine pa so včeraj priredili tudi delovno kosilo, ki so se ga ob ministru Žekšu udeležili še državni sekretar v Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, član kabineta predsednika Slovenije Danila Tiirka Dušan Snoj, slovenski konzul Božidar Humar in tolminski prefekt Zdravko Likar.
Manjšinske organizacije pa so zastopali videmska predsednika SKGZ in SSO Jole Namor oziroma Giorgio Banchig, Luigia Negro za Rezijo, Rudi Bartaloth za Kanalsko dolino, Viljem Černo za Tersko dolino, tajnik Kmečke zveze videmske pokrajine Stefano Predan, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò in ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden, ki so predstavnikom slovenskih oblasti podrobno orisali položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini. (T.G.)
Kratka fotokronika lietošnjega Dneva emigranta
Živahna predstava, v kateri so se preplietale besiede an glasba, se je začela s tem, da so od vsepovsod mladi parèli na oder, za njimi pa znana Gisela, ki je kajšno čudno an marsikatero modro poviedala. Videl smo spet po dugem cajtu Mohora an Fortunata , na koncu se je parkazala še Celesta “vestita a festa”
f \ \\!-. .tri i
BK evolution so spremljali celo prireditev in sodelovali pri vsaki točki. Poslušali smo piesam ki je udobila lietošnji Senjam Beneške piesmi, ki jo je zapiela Ikea Feletig an še piesam od Elene Guglielmotti. Narvič piesmi pa so bile od Kekka, zapiela sta jih pa Igor Černo an Davide Clodig
Dan emigr
Roberto Molinaro
s prve strani
Amaterski gledališki i-gralci, med katerimi je bilo ogromno mladih, so predstavili nekaj simpatičnih in zabavnih prizorov, številna publika, ki je dvorano če-dajskega gledališča napolnila do zadnjega kotička, pa je lahko uživala tudi ob melodijah pesmi z zadnjega Sejma beneške piesmi in zgoščenke BK Evolution, Unplugged, s katero so člani skupine skušali izpolniti željo nepozabnega Kekka, da bi izdal novo ploščo. Celotno prireditev je režiral Marjan Bevk, besedila pa je napisala Marina Cernetig.
Slavnostni govornik je bil tokrat tajnik Kmečke zveze videnske pokrajine Stefano Predan, ki je prepričan, da mora slovenska manjšina jasno definirati svoje prioritete. Te bi morale biti delo, storitve in jezik, politika pa bi morala biti bližje ljudem in življenj-
Mladi protagonisti na kulturnem prazniku
Zabavni prizori in lepo petje navdušili občinstvo
Boštjan Zekš
aktivnemu optimizmu.
Molinaro je poudaril, da predstavlja prisotnost slovenske manjšine za našo deželo veliko bogastvo, zaščita jezikovnih manjšin pa bi morala predstavljati faktor združevanja, ne pa povzročati nova trenja. Izpostavil je tudi pomen Dneva emigranta, ki priča o prisotnosti slovenske manjšine tudi v videnski pokrajini. Zato zaslužijo slovenske organizacije, ki že skoraj petdeset
let prirejajo ta kulturni praznik, veliko pohvalo. Omenil pa je tudi finančno krizo, ki grozi tudi naši skupnosti. Dežela bo skušala slovenski manjšini v tem težkem trenutku čim bolj pomagati, sama manjšina pa mora tudi pomisliti na določeno reorganizacijo.
Senatorka Blažinova je spregovorila o poslabšanju politične klime po zadnjih volitvah in splošnem slabem gospodarskem stanju,
obubožanju šolskega sistema in krčenju sredstev za manjšine in kulturo. »Meje padajo, le tu pri nas se v procesu integracije delajo koraki nazaj. Situacija je še težja za Slovence v videnski pokrajini, ki so najšibkejši člen naše manjšine in so prav zaradi tega potrebni večje pomoči in podpore vseh tistih, ki verjamejo v strpnost, sožitje in spoštovanje različnosti,« je povedala senatorka. Po drugi strani pa so lahko po njenem mnenju prav Slovenci v videnski pokrajini vsem za zgled zaradi svoje trdnosti, inovativnega pristopa in uspehov, ki so jih v vseh teh letih dosegli, na primer z dvojezičnim šolskim centrom v Spetru in Postajo Topolove. (T.G.)
Amaterski gledališki igralci so predstavili nekaj simpatičnih in zabavnih prizorov
Le priorità per la Benecia: lavoro, servizi e lingua
dalla prima pagina
Ma è stato soprattutto l’anno che ricorderemo quale l’anno dell’inizio della crisi economica. Ovvero l’anno che probabilmente darà avvio ad una serie di importanti cambiamenti in tutti i settori della società. Cambiamenti ai quali anche la comunità slovena non potrà certamente sottrarsi o assistere passivamente da spettatrice. I tempi che stiamo vivendo, le voci di futuri tagli, ci impongono delle scelte drastiche. E la prima, quella più importante, è la scelta delle nostre priorità. Ovvero quello che la nostra comunità ha bisogno di fare prima di tutto. Ciò che è indispensabile per la nostra sopravvivenza ed il nostro sviluppo. Una sfida non semplice ma che con un ampio coinvolgimento sociale saremo sicuramente in grado di affrontare. E le priorità per le quali la nostra comunità si spenderà saranno sostanzialmente tre: lavoro, servizi, lingua.
Il LAVORO a casa, per il quale gli emigranti sloveni avevano cominciato a battersi oltre 40 anni fa, per la nostra comunità rappresenta ancora un problema reale.
L’emigrazione dal nostro territorio purtroppo non è mai terminata. Oggi coloro i quali se ne vanno sono i giovani laureati, ovvero il potenziale motore del nostro sviluppo.
Abbiamo l’obbligo di dedicare loro tutta l’energia necessaria a formare una nuova classe dirigente. Offriamo loro
la possibilità di confrontarsi con il mondo e diamo loro gli strumenti per essere i portatori dell’innovazione e di nuove competenze nell’ambito della nostra realtà.
Per poter fare ciò abbiamo la necessità e chiediamo uno sforzo politico congiunto. Dobbiamo fare in modo che importanti strumenti di finanziamento europeo vengano concretamente impiegati nei territori per i quali questi sono stati pensati. E mi riferisco in particolare a: Obiettivo III - cooperazione trasfrontaliera Italia Slovenia; Obiettivo Competitività - uno strumento fondamentale per gli investimenti legati allo sviluppo sostenibile dei territori svantaggiati. In particolare energie rinnovabili e innovazione. È necessario che questi fondi trovino una collocazione prioritaria nelle aree svantaggiate della provincia di Udine, in particolare in quelle in cui vive e lavora la comunità slovena.
Occorrono forti investimenti da parte di enti pubblici per rilanciare un tessuto sociale che in alcune zone delle nostre vallate si sta progressivamente degradando. Per dare ossigeno all’economia e al territorio sono infatti necessarie infrastrutture e sotto questo punto di vista la nostra comunità è ancora isolata e sottosviluppata. Non possediamo una rete internet al passo con i tempi, i telefoni fissi in montagna funzionano in media 200 giorni all’anno, non abbiamo ferrovie,
non strade adeguate. Voluta-mente non spenderò ulteriori parole sul tema dei programmi televisivi in lingua slovena poiché è stato talmente tante volte trattato che oggi mi sento in imbarazzo a doverne nuovamente parlare.
Nuove sfide ci attendono per il 2009. Sarà infatti l’anno di importanti investimenti.
Sarà l’anno in cui i nostri agricoltori - da Malborghetto a Taipana, da Resia a Pulfero realizzeranno gli investimenti previsti dal Programma di Sviluppo Rurale della Regione FVG. Si prevede per esempio che nei territori svantaggiati della Comunità Montana del Torre Natiso-ne e Collio verranno realizzati investimenti per oltre 10 milioni di euro per l’acquisto di macchinari e la realizzazione di strutture. Un dato impressionante che sottolinea ancora una volta l’importanza della presenza dei nostri eroi - così recentemente definiti in occasione della presentazione di un libro anche a loro dedicato - che giornalmente mantengono il territorio, azione per la quale va a loro il nostro più sentito plauso.
Sarà inoltre l’anno della costruzione di Cividale III, il complesso multifunzionale della Banca di Cividale, al quale la nostra comunità guarda con interesse poiché potrà rappresentare un investimento verso il futuro ed un primo passo per una serie di investimenti infrastrutturali di collegamento funzionale con la Repubblica di Slo-
venia. Non dimentichiamo che in un’ottica di reale cooperazione trasfrontaliera in campo economico e turistico servizi quali la ferrovia non possono finire a Cividale ma devono proseguire verso Tolmino. È necessario ricominciare a pensare in grande e a riconsiderare seriamente i progetti della tratta Udine-Ljubljana via Tolmino già paventati qualche decennio fa e oggi, con l’aiuto dell’Europa, forse più agevolmente realizzabili. Anche in termini di contrattazione nell’ambito dei lavori previsti dal Corridoio V.
SERVIZI
Per lo sviluppo della nostra comunità e per favorire la permanenza del tessuto sociale in montagna è quindi necessario un deciso miglioramento dei servizi. Tra gli obiettivi delle nostre associazioni vi è infatti anche quello di offrire dei servizi alla popolazione della nostra comunità.
Vedi l’informazione attraverso i giornali, l’assistenza fiscale delle associazioni di categoria agricole e imprenditoriali, la formazione degli istituti di formazione e di istruzione. Anche questi enti non potranno esimersi dall’essere partecipi di un processo di adeguamento e razionalizzazione dettati sia
dalla situazione economica che, soprattutto, dalle esigenze della popolazione. Che forse preferirebbe vedere concentrate le risorse e le forze in attività più vicine alle proprie esigenze quotidiane (es. lavoro, scuola, servizi per l’infanzia e per la vecchiaia).
In queste settimane a livello regionale si stanno discutendo le ipotesi di razionalizzazione degli enti istituzionali quali le comunità montane e i comuni.
Anche sotto questo punto di vista le prossime elezioni comunali del 2009 nelle nostre Valli rappresenteranno un importante banco di prova per tutti noi. Non dobbiamo avere la memoria corta. Quando andremo a votare ricordiamoci di tutto quanto accaduto nel corso di questi ultimi quattro anni e distinguiamo in maniera netta quelli che ci hanno censurato e quelli si sono mobilitati contro le nostre iniziative da chi, al contrario, ci ha appoggiato.
Teniamo presente che ci stiamo avviando verso un periodo di riforme. La Regione prevede infatti lo scioglimento delle comunità montane e la nascita di comuni di vallata. Un passo indietro ma, tutto sommato auspicabile, a patto che questo processo di razionalizzazione comporti un miglioramento nell’offerta dei sevizi che oggi le strutture sovraccomunali non sono in grado di offrire in maniera dignitosa per la popolazione.
LINGUA
Quindi, il lavoro ed il miglioramento dei servizi sono due fattori indispensabili per poter mantenere sul territorio la nostra popolazione ed i nostri giovani. Senza la gente nei nostri paesi ogni sforzo per la diffusione, il miglioramento e l’approfondimento della nostra lingua risulterà vano. Pera tali ra-
gioni il centro polifunzionale di San Pietro al Natisone rimane per la nostra comunità un obiettivo prioritario.
La lingua e la cultura della nostra comunità slovena rappresentano oggi uno dei punti di forza del nostro territorio che deve essere valorizzato in chiave culturale, economica, turistica, produttiva in modo tale da farlo divenire finalmente un valore aggiunto.
Non possiamo permetterci di seguire dibattiti e farci trascinare in ragionamenti antistorici, così definiti dallo stesso presidente Tondo, come quello proposto dal consigliere regionale Novelli, che tornando indietro di cinquant’anni e proponendo contro tutte le tesi ormai riconosciute la figura “dello slavo”, cerca di dividerci, di peggiorare i rapporti all’intemo della nostra comunità senza proporre nulla di costruttivo.
Siamo contro queste prese di posizione e per tale ragione solidali con i nostri amici e collaboratori della Val Resia, vittime nel corso dell’anno di vergognosi attacchi “tipo guerra fredda”. Dobbiamo essere superiori alle provocazioni e continuare per la nostra strada convinti che gli sloveni della Regione Friuli Venezia Giulia e quindi anche quelli della Provincia di Udine debbano essere partecipi, tutti assieme, di uno sviluppo comune sotto un'unica bandiera: quella dell’Europa Unita.
Più vicini alla popolazione. Più vicini alle esigenze del nostro territorio. Sono questi gli obiettivi che le organizzazioni slovene e le forze politiche dovranno perseguire nel corso dei prossimi anni se insieme vorranno dare ossigeno alla nostra comunità e nuova linfa alle sue molteplici potenzialità.
Stefano Predan
Tamara Blažina
skim potrebam teritorija (celoten Predanov govor objavljamo posebej).
Prisotne so pozdravili tudi slovenski minister Boštjan Žekš, senatorka Tamara Blažina, deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro in čedajski župan Vuga. Med prisotnimi velja iz Slovenije omeniti še predsednika komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Milana Petka in člana te komisije Vasja Klavoro in Mirka Brulca.
Minister Zekš je poudaril, da je Slovenija že z imenovanjem ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu dokazala, da se želi resno ukvarjati z vprašanjem manjšin in dodal, da bo sam potreboval pomoč vseh, da bo lahko dobro opravil svoje delo. Spregovoril je tudi o položaju in problemih slovenske manjšine v Italiji in jo pozval k
Božič v
L’iniziativa "Presepi per le vie” ha riscosso anche quest’anno molto successo e tutti i visitatori hanno ammirato le straordinarie e caratteristiche creazioni artigianali esposte nei stretti vicoli di Stolvizza e preparate dai paesani
Zvezda repatica in jaslice pričarale magično atmosfero
Na Solbici kljub mrazu številni obiskovalci
Na Štefanovo je po sončnem zahodu, ko so se na nebu začele prižigati prve zvezde, Sol-bico, majhno gorsko vasico sredi Rezije, razsvetlila velikanska zvezda repatica. Nenadoma seje pojavila na vrhu hriba Pust Gost (1275 m) in se ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575
m), kjer so bile na pobočju hriba pripravljene čudovite žive jaslice. Zelo zanimivo prireditev, takoimenovano “Božično noč v Reziji” je že sedmo leto zapored priredilo združenje Vivi-Stolvizza, ki skrbi za promocijo rezijanske vasice in v ta namen organizira raznovrstne pobude tudi med ostalim delom leta.
Po uspehu prvega spusta na božično vigilijo si je velikansko zvezdo in žive jaslice tudi v petek, 26. decembra, kljub hudemu mrazu (-5 stopinj) ogledalo ogromno obiskovalcev, tako domačinov kot turistov iz cele Furlanije Julijske krajine, Veneta, Slovenije, Avstrije, nekaj obiskovalcev pa je bilo tudi iz Lombardije. Najbolj zadovoljni so bili vsekakor otroci, ki so lahko jasbce videh prav od bhzu oziroma so tudi postali njihov del, starejši pa so morah celotni prireditvi slediti izza lesene ograje. Prireditev, ki traja približno dve uri in je gotovo vredna ogleda, so nato ponovili še 5. januarja zvečer (v manjši obliki pa tu-
di 1. januarja popoldne).
Zelo zanimiva je bila tudi razstava jaslic, ki so jih domačini postavili po ozkih uličicah in so predstavljale razne zaselke in življenje na Solbici. Med temi so bile tudi znamenite “Jaslice doline Rezija”, ki prikazujejo zvonike vseh rezijanskih zaselkov. Krasne pa so bile tudi ostale, tako da zaslužijo vsi tisti, ki so jih pripravili res veliko pohvalo.
Pred spustom zvezde so organizatorji obiskovalcem, ki so si lahko na maksi-ekranu ogledali več fotografij Rezije posnetih v različnih letnih časih, posredovali tudi vrsto zanimivih informacij. Tako smo izvedeli, daje na razpo-
lago približno 1300 parkirnih mest, v raznih gostinskih obratih in ogrevanih šotorih pa je prostora za približno 1900 ljudi, ki jim organizatorji nudijo domače tople jedi in sladice. Pri organizaciji odmevne prireditve sodeluje približno 130 ljudi, za pripravo je bilo potrebnih več kot 3000 ur dela, za razsvetljavo pa vsakič porabijo res neverjetne količine elektrike. Zato je tudi jasno, da “Božične noči v Reziji” združenje ViviStolvizza ne bi moglo prirediti brez finančne pomoči Pokrajine Videm, Občine Rezija, Gorske skupnosti, Dežele in Trgovinske zbornice ter nekaterih zasebnih podjetij. (T. G.)
Per Santo Stefano a Stolvizza c’erano tanti visitatori accorsi per ammirare la grande stella che ha illuminato il presepe vivente pieno di bambini
Il riconoscimento annuale assegnato alle ditte “Diamir” e “Delet Ukop”
È stato assegnato nella sala consiliare del Comune di Resia il premio annuale “Stella d’argento della Val Resia”, giunto alla quinta edizione, che si propone di dare un particolare riconoscimento a singoli cittadini, personalità, comunità, associazioni, istituzioni scelti annualmente da un’apposita commissione.
La scelta quest’anno è andata a due imprese resiane: ”Diamir” e “Delet Ukop-La-vorare Insieme” con la motivazione: “con coraggio e caparbietà hanno dimostrato in tutti gli anni della loro attività come sia possibile attivare e far crescere iniziative imprenditoriali anche in piccole realtà montane, concorrendo fattivamente allo sviluppo socio-economico e, più in generale, al progresso della Val Resia; ai loro fondatori, ai responsabili ed ai lavoratori che con passione, professionalità e spirito di
Il pubblico presente alla cerimonia e la consegna del premio alla rappresentante di “Delet Ukop”
sacrificio hanno saputo portare avanti, anche in condizioni ambientali ed economiche non facili, attività apprezzate per la competenza e la qualità dei risultati. Con l’auspicio che queste realtà,
non solo possano continuare a costituire un solido e duraturo pilastro del tessuto produttivo locale, ma siano esempio e riferimento per altre esperienze che, anche utilizzando i mezzi della mo-
derna tecnologia, sappiano leggere le opportunità ancora presenti nei nostri territori anche di fronte alla globalizzazione dell’economia”.
Il premio è stato assegnato nel corso di una so-
lenne cerimonia condotta da Pamela e Domenico alla presenza del sindaco di Resia Sergio Barbarino, dell’assessore comunale alle Po- na. litiche sociali Franco Siega, del direttore del Parco delle
Prealpi Giulie Stefano Santi, del presidente dell’associazione “ViviStolvizza” Michele Buttolo e di fronte ad una platea veramente delle grandi occasioni. Particolarmente emozionati Francesco e Rita che hanno ricevuto il premio e che hanno sottolineato la grande soddisfazione per questo riconoscimento.
Successivamente è stata conferita un’attestazione particolare ai genitori del giovane Matteo Mazzoni, un giovane goriziano disperso per mesi sulle montagne resiane e trovato drammatica-mente alla fine di novembre sotto la grande Baba del gruppo Canin. Una vicenda che ha coinvolto emotivamente tutta la Valle e che ha cementato una profonda amicizia fra i genitori di Matteo e la comunità resia-
A due imprese resiane
Pregled
JANUAR
Novo leto se je odprlo z optimizmom in v znamenju upanj in novih projektov, ki so se rodili ob dokončni odpravi meje med Furlanijo in Slovenijo. S še svežim spominom na številna praznovanja ob vsej slovensko-ita-lijanski meji smo se srečali v Čedadu na Dnevu emigranta, kjer je ob 40. letnici ustanovitve spregovoril direktor Zveze slovenskih izseljencev Renzo Mattelig in se spomnil na generacije ljudi, ki so se zgubile po svetu zaradi meje. Glavni govornik je bil deželni odbornik Roberto Antonaz, pozdrav iz Republike Slovenije pa sta prinesla državni sekretar Zorko Pelikan in v imenu predsednika republike Dušan Snoj.
V programu so imeli glavno besedo mladi člani Beneškega gledališča in harmonikarski ansambel Glasbene matice iz Spetra.
★ ★ ★
Čedajskemu je sledilo kobariško srečanje med Slovenci Posočja in Furlanije. Glavna tema na srečanju, na katerem so spregovorili podpredsednik slovenskega parlamenta Vasja Klavora, bovški župan Danijel Krivec in Renzo Mattelig, je bilo ekonomsko sodelovanje med sosedi in projekt večnamenskega središča v Špetru, kije dobil močno podporo. Kot je postala že tradicija, je tolminski prefekt Zdravko Likar podelil Gujonovo priznanje, ki je letos šlo kulturnemu delavcu in ustvarjalcu Aldu Klodiču.
Januar nam je prinesel tudi žalostno novico. Poslovili smo se od Ada Konta, bene-
škega kulturnega in socialnega delavca iz Čenebole. Bilje skoraj otrok, ko je okusil grenek kruh emigracije. 25 let je delal v Franciji in v Švic, ko seje vrnil domov, se
je posvetil uveljavljanju pravic izseljencev in upokojencev.
Bilje zaveden Slovenec in tudi eden od stebrov organiziranosti Slovencev v Benečiji.
Pomembno vlogo je Ado Kont odigral tudi v popotresnem obdobju in v povezovanju Benečije s Posočjem ter za preseganje meje med nami. V ta namen je začel organizirati mednarodni po-
“Pa nič nie še umarlo” je naslov pesniške zbirke s katero se je Marina Cernetig predstavila najprej v Benečiji, potle pa na Tržaškem, v Kobaridu, v Ljubljani in drugje po Sloveniji.
Literarni večeri so bili tudi priložnost za stik s širšo beneško kreativnostjo, saj jo je pogosto spremljala skupina BK evolution
hod prijateljstva med Čene-bolo in Podbelo.
FEBRUAR
Bil je živahen mesec kulture. Začeli so učenci dvojezične šole, ki so z lepo prireditvijo v špetrskem večnamenskem centru predstavili ilustrirano knjigo Knjiga pripoveduje - Un libro racconta, ki sojo sami sestavili. Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo smo kulturni praznik počastili v Špetru z likovno razstavo in koncertom dua Ipavec - Chiabudi-ni. Na Lesah so predstavili knjigo “V nebu luna plava” v kateri so zbrana pesniška in literarna besedila, vseh slo-
venskih, furlanskih in italijanskih avtorjev, ki so v teku dvajsetih letih nastopili na lepi prireditvi kulturnega društva Rečan. Društvo Topo-luove in kulturno društvo
Ivan Trinko sta priredili v Klodiču srečanje s pisateljem Dragom Jančarjem, kije bil protagonist projekta Ko-derjana. Serijo prireditev so sklenili v kulturnem centru na Trbižu, kjer so, kot je že tradicija za kulturni praznik, nastopili obiskovalci tečaja slovenščine in gojenci glasbene šole Glasbene matice.
MAREC
Zgubili smo še enega za-
vednega Slovenca. Umrl je Pio Cragnaz, domačin iz Subita in emigrant, ki sodi v tisto skupinico močnih in pogumnih mož, s katerimi seje začelo širiti slovensko kulturno in politično gibanje v Benečiji.
★ ★ ★
8. marec nam je prinesu še adno komedijo Beneškega gledališča.
To parvo v Špietre an potle še v puno drugih krajev na adni an drugi strani meje sta se Anna lussa an Adriano Gariup parkazala z njih majhanim družinskim nasrečam. Biu je trideseti praznik žena, ki ga je orga-
nizala Zveza beneških žen.
★ ★ ★
V Klodiču je prò loco Ne-diške doline predstavila prvi vodnik po Nadiških dolinah, ki odpira novo okno na našo zgodovino, kulturo, naravo in ambient.
Vodnik, kije izšel v štirih jezikih (italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini), je rezultat projekta In-
Tudi lietos se je ponovilo in še okrepilo prijateljstvo med Kambreškim an Rezijo. Že četrto leto so se Rezijani spomnili na rezijanskega brusarja, ki je živel v tistem kraju an je tam podkopan.
V vasi pa je bil tudi lep kulturni in etnološki praznik, na katerem so se člani društva Globočak an vsi ljudje izkazali s svojo gostoljubnostjo
terreg IIIA Italija - Slovenija in predstavlja 11 poti, ki so namenjene pohodnikom, so primerna za gorska kolesa ali pa za jahanje na konju. ★ ★ ★
V Srednjem so predstavili rezultate petletnega Inter-reg projekta Prostor kostanja, ki je prispeval k zdravljenju kostanjev in oživitvi gojenja rastline, s katero so se preživljale generacije beneških ljudi in ima tudi iz-
redno krajinsko vrednost. Nosilec projekta je bila občina Srednje, s katero so sodelovali Pokrajina Viden, Gorska skupnost in videnska Univerza, partnerja v Sloveniji sta bils Občina Kanal ob Soči in Zavod za gozdove, koordinator vsega in tudi zaključnega posveta je bila Kmečka zveza iz Čedada.
APRIL
Mesec je potekal v znamenju priprav na pokrajinske, deželne in parlamentarne volitve.
Slovenska kandidatka za rimski Senat je bila Tamara Blažina, ki je bila tudi izvoljena.
Volitve so bile sicer na vseh nivojih porazne za levi-center, najbolj nepričakovano na Deželi, kjer je zmagal desni-center s predsednikom Renzom Tondom.
Prvič se je v Benečiji pojavila z domačim kandidatom za deželne volitve Slovenska skupnost, na listi katere je bil Michele Coren, ki
je zabeležil lep uspeh. Pod-boneški župan Piergiorgio Domeniš ni bil potrjen v vi-denskem pokrajinskem svetu, v zbornico pa je bil izvoljen na Dipietrovi listi čeda-
jec Carlo Monai.
★ ★ ★
V čedajski cerkvi S. Maria dei Battutti, ki je zelo lep razstavni prostor, sta kulturno društvo Ivan Trinko in Društvo beneških umetnikov 24. aprila odprli veliko razstavo Rudija Skočirja Moji srčni kraljici. Drugi del razstave je bil v Beneški galeriji v Špetru. Pobuda je imela lep uspeh in potrdila vlogo dveh društev tudi kot posrednika in povezovalca med slovensko in italijansko kulturo.
★ ★ ★
V Špetru je Slovenska kulturno-gospodarska zveza imela konec meseca svoj redni kongres.
Tu je predsednik Rudi Pavšič prvič dal predlog za ustanovitev Zveze Sloven-
cev, ki naj bi bila povezovalni forum slovenske politične in civilne družbe. Na kongresu organizacije je bilo tudi ponovno potrjeno, da je projekt večnamenskega središča v Špetru prioriteta SKGZ.
MAJ
Nazaj je zaživeu konkorš Naš domači jezik, ki gaje lieta nazaj začela organizovat Občina Špietar. Vič liet nie bluo nič, lietos so ga nazaj napravli an je biu posebno liep an dobar po kvaliteti. Vpisalo se je 13 otruok an odraslih an 5 skupin.
Na parvo miesto za te velike je paršu Valentino Flo-reancig, za te male Orsola Banelli, od skupin pa otroci, ki hodijo v 3. razred špie-tarske šuole an jih je na-pravla učiteljica Anna Ber-
nich. Bli so pru pridni.
★ ★ ★
V Nebesih nad Livkom so predstavili novo turistično karto, iz katere je končno zbrisana meja, saj prvič
predstavlja kupe doline Soče an Nadiže.
★ ★ ★
Variacije na krivapete. Tel je naslov liepega diela, ki so ga v gledališču Ristori v Čedadu, v okviru prireditve Mittelteatra skupaj predstavili učenci iz kobariške šole
in špetrske dvojezične šole. ★ ★ ★
Na Trbižu so 23. maja imeli zaključni koncert šolskega leta šole Glasbene matice, kije bil letos še posebej slovesen, saj so proslavili tudi tridesetletnico slovenskega glasbenega pouka v Kanalski dolini. Krajevna glasbena šola Glasbene matice je poimenovana po domačem glasbeniku Tomažu Holmar-ju.
JUNIJ
Nadiške doline so se predstavile v Bruslju, v evropski prestolnici, kjer so naši predstavniki ponujali dobrote naše zemlje, specialitete naše kuhinje - za tuole je po-skarbiela Maria od tratorije Alla posta iz Klodiča -, vpogled v našo kulturno tradicijo s skupino Skedinj an v sodobno kulturno ustvarjanje za kar je poskarbiela Postaja Topolove ali z drugimi besiedami Donatella Ruttar, ki je predstavila bogate sadeže evropskega projekta Topolove - Abitanti.
Še vič, dežela Furlanija Julijska krajina je zbrala pru naše doline za se predstaviti v Belgijanskem mie-stu. Ona je poskarbiela za beneško pot v Bruselj, zahvalo za ta projekt si zaslu-
“Evropa: različni a enaki” to je naslov posveta, ki so ga maja lani, kot je že navada, pripravili učenci 5. razreda dvojezične šole. Imeli so goste in sicer Tuuli Nevasalmi, dve študentki iz Barcelone, novinarko Evo Ciuk in pisatelja, karikaturista in sedaj poslanca Franca lurija, protagonisti pa so bili sami učenci
ži tudi prò loco Nediške doline.
★ ★ ★
15. junija se je ponovil mednarodni tek prijateljstva med Čenebolo in Podbelo, prvikrat brez Ada Conta, ki je biu pobudnik in več kot deset let animator pobude. Udeležilo se jo je kakih 600 ljudi. Le tisti dan so odparli stazo iz Brieze do Livka, ta-kuo de so dvie vasice povezane z umetniško in zgodovinsko potjo.
Vasnjani iz Livka an To-poluovega, krajevna skupnost an društvo Rečan so pa poskarbeli, de so usadili briezo, ki že lieta an lieta na raste vič na tistem prestoru,
ki je po njej imenovan.
★ ★ ★
Posebno živuo je bluo za Sv. Ivan an še posebej od Huma do Kolovrata an po vaseh sriedensjke občine. Obnovile so se stare navade križev an kranceljnov svetega Ivana, ljudje so se spet zbrali okuole tradicionalnih kresov.
16. maja 2008 so v Čenti praznovali 40-letnico ustanovitve Zveze beneških izseljencev, ki se sedaj kliče Slovenci po svetu. Na sliki prvi predsednik Zveze Marko Petrigh (na desni) in sedanji Dante Del Medico
»wWWWW
Kulturno društvo Kobilja glava, ki skrbi za animacijo kulturnega življenja v dreškem kamunu, je v sodelovanju z društvom Ivan Trinko posvetilo več srečanj na temo pierhov, predsednica Gabriella Cicigoi je v Špietru imiela tudi delavnico an je učila otroke jih runat
Pregled
JULIJ
Tel je miesac, ko se odpre Postaja Topolovo, vas zaživi, postane mednarodna umetniška delavnica in postaja kjer prihajajo, se ustavijo, srečujejo in odhajajo umetniki iz vseh koncev sveta. Tu se prepletajo različne umetniške zvrsti. Lani je bila Postaja petnajsta po vrsti an je svojo pozornost usmerila v usodo majhnih realnosti, podobnih Topolovemu. Kot vsake leto so odprle vse ambasade, raziskovalni inštituti in seveda Topolouška univerza, ki jo vodi Furio Hon-sell takrat rektor videnske univerze. O pobudi, ki je imela zelo močen odziv v medjih, je pisal tudi dnevnik
konfindustrije II Sole 24 ore.
★ ★ ★
Sredi julija se v Čedadu dogaja pa Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in lutk Srednje Evrope. Lani je bila tema prireditve, ki je bila 17. po vrsti, Čas, pojmovan kot konstrukcija prihodnosti. Čas in naš odnos do njega v obdobju, ko nas vse sili, da živimo v sedanjosti brez korenin in vsebine, brez pogleda vnaprej in načrtovanja. Z aprilskimi volitvami je prišlo do političnega preobrata in zaprl se je en ciklus tudi za Mittelfest, saj je bil zadnji pod vodstvom umetniškega vodje Monia Ovadia in predsednika Furia Honsella. Pred koncem leta pa je Dežela oziroma odbornik za kulturo Roberto Mo-linaro imenoval novega predsednika Ustanove Mittelfest, goriškega odbornika
Antonia Devetaga.
★ ★ ★
Velik uspeh je imela tudi lansko leto lutkovna revija, ki se je odvijala po naših vaseh v vseh Nadiških dolinah. Letos se je prireditev s projektom Ofijan še bolj vključila v beneško realnost in ponudila otrokom in njihovim družinam, ki zahajajo v Benečijo, priložnost da bolj od blizu spoznajo naš ambient
Po dolgem obdobju so na pobudo Inštituta za slovensko kulturo spet zaživeli Beneški kulturni dnevi
li izbrisat naš “grd”, “bar- Dve srečanji sta v progra-barski” jezik.	mu	meseca	januarja.
Giovanni Banelli in Leonardo Snidaro, učenca glasbene šole Glasbene matice iz Špetra sta tudi v lanskem letu prejela številne nagrade in priznanja. Prvo nagrado v Castelfidardu si je pod vodstvom prof. Ipavca priboril tudi Harmonikarski orkester
an našo specifično kulturno tradicijo. Protagonist an posrednik tega zbližanja je bil Giovanni Coren.
AVGUST
Cajt Rožence v Nadiških dolinah an Šmarne miše v Reziji. Cajt vračanja damu naših ljudi, ki žive an diela-jo po sviete an drugod po Italiji. Cajt, ko so po naših vaseh sejmi an se oživijo nazaj stare navade.
Tista od žegnanja pušju rož je ostala živa malomanj povsod. V Matajurju, kjer je Roženca ratala velik čezmejni senjam so an lietos vodil ljudi po poti prave, ki sta ji Luisa Tomasetig an Luisa Battistig posvetila tudi zlo lepe ilustrirane bukuca.
V Dreki so predstavili zbirko poezij Gabrielle Tomasetig Podpotnikove “Mutasti se šuljajo spomini”, kije rezultat sodelovanj a društev Kobilja glava an Ivan Trin-ko.
★ ★ ★
Lansko polietje so naši ljudje začeli povpraševati na njih kamunu dvojezične slo-vensko-italijanske osebne izkaznice an so jim jih dali. Dvojezična izkaznica je znamenje naše ljubezni do našega jezika an našega duo-ma. Je naša pravica an vsak jo lahko vpraša na svojem kamunu. Ni trieba čakat, de
Tudi lansko leto je Postaja Topolovo odprla svojo čakalnico, kjer so se srečevali pesniki
poteče, de skadi te stara. Že jutre jo gresta lahko vprašat.
SEPTEMBER
V Ukvah so se po dolgi tišini spet oglasili zvonovi domače cierkve, ki jih je bila poškodovala pet liet nazaj velika pauodnja, saj je veliko škodo nardila an zvoniku, turmu. Za tolo priložnost so napravili velik senjam, na katerega so povabila an videmskega nadškofa Brolla, ki je spet požegnu an posve-tiu naborješko cerkev Sv.
Filipa in Jakopa.
★ ★ ★
Na mednarodnem pesniškem srečanju v Vilenici, ki je potekala na slovenskem Krasu že 23. leto in je privabila literate iz vse Srednje Evrope, sta bila med letošnjimi protagonisti pesnika iz Rezije: Renato Quaglia in Luigia Negro. V okviru kulturne elite, ki se zbira v Vilenici so pokazali koliko ustvarjalne moči in potencialov ima režij anščina. Srečanje z Rezijo so popestrili z
rezijanskimi plesi in glasbo.
★ ★ ★
Medtem ko je režij anščina (in z njo drugi slovenski dialekti Videnske pokrajine) bila predmet polemik znanih nacionalističnih krogov, kiji osporavajo slovensko poreklo in zahtevajo revizijo zaščitnih zakonov, kar so potr-
Senatorka Tamara Blazina je bila na obisku v Dvojezični špetrski šoli, kjer se je z ravnateljico Živo Gruden pogovarjala o šolski reformi in potrebnih korakih zato, da se ohrani specifični model dvojezične šole v Špetru
dili tudi z dokumentom deželnega sveta FJK, so rezijanski kulturni delavci pokazali s svojim delom, s kontakti in projekti, koliko skrbijo ra rast doline pod Kaninom. Odlična priložnost za to je bila 25.letnica kulturnega društva Rozajanski dum, ko so imeli v gosteh Grke iz Kalabrije in Albance iz Basilicate, s katerimi nastopajo skupaj v lepi fotografski knjigi Tri doline - Tri kulture. 25 let delovanja so proslavili tudi s posvetom na katerem so z drugimi manjšinami, tudi s Furlani in Nemci iz FJK poglobili vlogo jezika pri ekonomskem,
turističnem razvoju nekega kraja.
★ ★ ★
Tudi v videmski pokrajini so se poklonili velikemu neznanemu Evropejcu Primožu Trubarju ob 500-letnici njegovega rojstva. 25. septembra je bilo v Čedadu, v naj-večjem mestnem razstavnem
Srečanje manjšin v Reziji
ob 25. letnici delovanja kulturnega društva Rozajanski dum
prostoru odprtje razstave njemu posvečene. Ob tej priložnosti so bile tudi druge pobude, med njimi naj omenimo zanimivo predavanje prof. Marte Ivašič o stari božični pesmi iz Benečije (Te
dan je vsega veselja).
★ ★ ★
V Landarju sta Študijski center Nediža an združenje Bianchini odprli zelo lepo razstavo fotografij iz začetka prejšnjega stoletja, ki jih je posnel duhovnik Ivan Gujon (1877 - 1966).
OKTOBER
V Špetru je bilo izredno dobro obiskano in odmevno srečanje s slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem, ki je postal prava medijska zvezda odkar so ga pri 95. letu starosti odkrili v Italiji. Njegovo pričevanje je bilo zelo močno in brez dlak na jeziku. Beneška Slovenija je prva poskusila italijanski nacionalizem, je poudaril v Špetru in kaj pomeni biti podložen drugim, ki so žele-
V Špetru je bilo srečanje o zaščiti Slovencev Videnske pokrajine, ki sta ga priredili SKGZ in SSO Videnske pokrajine. O razlogih za zaščito, o poti do nje v vsem povojnem času ter o izvajanju zaščitnih zakonov 482 in 38 je spregovoril predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar. Med drugim je poudaril, da niso potrebni posebni zakoni za naš prostor, saj slovenska narečja že ščiti deželni zakon za slovensko manjšino.
★ ★ ★
Oktober je bil tudi mesec, ko so se začeli zgrinjati nad slovensko manjšino temni oblaki. Ministrica za šolstvo Gelmini je napovedala reformo šolstva, ki naj bi med drugim uvedla enega samega učitelja v osnovno šolo, kar bi pri temeljih izpodkopalo dovjezično šolo v Špetru. Izredno slabe novice so iz Rima prišle tudi glede finančnih sredstvev za našo manjšino. V letu 2009 naj bi
dobili milijon evrov manj, še večji rezi se napovedujejo za leto 2010 in 2011, kar bi spravilo slovensko manjšino, oziroma njene ustanove na kolena. Zelo močno se je za preprečitev teh ukrepov angažirala sen. Tamara Blaži-na, svoje poteze je naredila tudi republika Slovenija. Predsednika krovnih organizacij Pavšič in Štoka sta tudi pisala predsedniku republike Napolitanu.
NOVEMBER
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra je dal pobudo za oživitev Beneških kulturnih dnevov. Pod naslovom Odkrivajmo naš jezik je bila postavljena v ospredje problematika slovenskega jezika, od njegove zgodovine in naj starejših dokumentov do literarne narečne ustvarjalnosti in vprašanja dvojezičnosti in identitete. Srečanja so vzbudila precejšnje zanimanje, saj se je na treh večerih zbralo lepo število poslušalcev.
Na Lesah je bil 28. Senjam beneške piesmi, ki je imel zelo velik uspeh po vsebini, po kvaliteti in posebno po udeležbi mladih pevcev in glasbenikov, ki so večinoma glasbeno izobraženi. Priča o tem je tudi CD, ki so ga ob priložnosti posneli. Predstavljenih je bilo 12 novih pesmi, zmagala je pa Ikea Fe-letig.
DECEMBER
Bogato je bilo lansko leto na glasbenem področju v vseh pogledih. Med drugim je prišla na dan tudi didaktična zgoščenka Stoji stoji li-pica od ljudskih pesmi do študija klavirja, kije priloga istoimenskemu učbeniku prof. Paole Chiabudini. Novo delo so predstavili v Klo-diču.
★ ★ ★
V Čedadu so predstavili lepo publikacijo posvečeno kmetovalcem, obrtnikom in gostincem Nadiških in Terskih dolin, ki jo je izdala Vi-
denška trgovinska zbornica. Avtor knjige je znani novinar in specialist za enoga-stronomijo in turistično promocijo Walter Filiputti, avtor fotografiji, ki ponujajo še eno vzporedno pripoved o tem teritorju je Christian Sappa. Zelo lepa publikacija je obenem izraz hvaležnosti junakom, ki še vztrajajo na domačih tleh in dokaz presenetljive dinamičnosti naših dolin.
★ ★ ★
Leto se je zaključilo z dobro vestjo, ki pa nam je prinesla tudi nekaj grenkobe in razočaranja. Predsednik dežele FJK Tondo je podpisal dekret s seznamom občin, kjer naj se izvajajo določila zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti, kar smo težko pričakovali.
Iz seznama sta izpadli občini Naborjet v Kanalski dolini in Špeter, ki je glavno mesto Benečije in kar bo hočeš nočeš močno pogojevalo izvajanja zaščitnega zakona pri nas.
^ reformacije do lua slovena dalla Mestante ad oggi
Gruppo
Folkloristico
Val Resia
v
Sport
Četrtek, 8. januaria 2009
Risultati	Prossimo	turno
Coppa Regione
Valnatisone - Medea	rinviata
1. Categoria
Palazzolo - Valnatisone	1:1
Allievi
Valnatisone - San Luigi	rinviata
Valnatisone - Virtus Corno	rinviata
Giovanissimi
Azzanese - Valnatisone	2:0
Moimacco - Tamai	rinviata
Amatori
Friulclean - Savognese (recupero) 0:1
1. Categoria
Paviese - Valnatisone
Juniores
OL3 - Valnatisone
Allievi
Extra - Valnatisone
Giovanissimi
Valnatisone - Ponziana OL3 - Moimacco
Pallavolo maschile
Pol. S. Leonardo - Mcf Pasian di P. (9/1/09)
Pallavolo under 13 misto
Pol. S. Leonardo - Danieli	(9/1/09)
Classifiche
1. Categoria
Aquileia 34; Maranese* 31; Cjarlins Mu-zane 26; Union Pasiano 25; Sesto Bagnarola 23; Codroipo* 21; Valnatisone. Prata 20; Ancona 17; Risanese 13; Paviese, Torreanese, Ricreatorio Latisana, Palazzolo, Aurora Buonacquisto 11 ; Var-mo*10.
Juniores
Forum Julii 28; Pasianese* 24; Valnatisone**, Serenissima** 23; Cormons** 19; Sedegliano** 16; S. Gottardo*, Torreanese 15; Tre Stelle*** 14; OI3*, Varmo* 13; Azzurra Go* 5; Assosangiorgina* 4; Fortissimi* 0.
Allievi Regionali
Donatello* 29; Brugnera 28; Pordenone* 25; Virtus Corno* 22; Sanvitese 21; San Luigi Trieste* 19; Extra* 16; Cormor*, Extra 13; Valnatisone**, Pro Cervignano 11 ; Fincantieri 7; Pomlad 2.
Giovanissimi Regionali (gir. B)
Ancona Udine 29; Ponziana Trieste 28; Itala San Marco* 25; Azzanese* 23; Sa-cilese 19; Trieste calcio 14; Valnatisone 10; Bearzi 9; Tolmezzo Carnia 6; Aquileia 0.
Giovanissimi Regionali (gir. C)
Donatello 30; Tamai* 24; Com. Fiume Veneto Bannia* 21; Moimacco* 20; Sanvitese 16; S. Giovanni 12; Pasianese* 10;
OI3 *9; Latisana Ricreatorio 6; Pro Ro-mans* 3.
Amatori Collinare (3. categoria)
Bleus Fc. 15; Savognese, 14; Poi. Valnatisone*, Colloredo 13; Racchiuso, Colleru-miz* 12; Piaino*, Montegnacco 11; Tuttomeccanica Trep, Pingalongalong 9; Friulclean, Il Savio* 5.
*Una partita in meno ** due in meno *** tre in meno.
ŠPORT PO SLOVENSKO
Pagavino Super a Central Park
Inizio dell'anno nuovo alla grande con un prestigioso risultato ottenuto negli USA da Filippo Pagavino del Gruppo Sportivo Nati-sone di Cividale. Alla gara podistica in notturna del Central Park di New York denominata “Midnight Run”, con una temperatura di otto gradi sotto zero ed un forte vento, hanno gareggiato cinquemila appassionati. L'atleta ducale è transitato sotto il traguardo, dopo avere percorso la distanza delle quattro miglia corrispondenti a 6km 432m, in 22’59”, classificandosi al ventesimo posto assoluto.
Il sistema è piombato nella confusione a causa dei recuperi e del maltempo, a farne le spese calciatori, dirigenti e arbitri
Con Russo pari sul ghiaccio
La Valnatisone, dopo il rinvio di Coppa, è ritornata in campo nel recupero di Palazzolo. La squadra valligia-na, scesa in campo incompleta, ha conquistato un buon pareggio su un terreno reso insidioso dal ghiaccio. La rete del vantaggio dei padroni di casa è scaturita da uno strano rimbalzo che ha tradito l'esperto difensore Beltrame. La squadra guidata da Ezio Castagnaviz ha rimediato a dieci minuti dalla fine ottenendo il pari grazie alla rete siglata da Russo. Domenica 11 la Valnatisone sarà impegnata a Pavia contro la formazione friulana allenata dall’ex Baulini.
Gli Juniores della Valnatisone riprenderanno sabato ad Udine il loro cammino.
Rinviate a causa del
ghiaccio entrambe le gare degli Allievi della Valnatisone.
Dopo il viaggio a vuoto di domenica 4 ad Azzano Decimo, al secondo tentativo si è giocata la partita dei Giovanissimi Regionali della Valnatisone, impegnati con l'Azzanese. Due reti su azioni conseguenti a calci piazzati hanno condannato la formazione guidata da Giancarlo Armellini.
Buone notizie per quanto riguarda la rappresentativa regionale Giovanissimi con le convocazioni di Mattia Sessa, Gabriele Gariup, Marco Sittaro e Biagio Ca-pizzi, mentre per la rappresentativa provinciale due le chiamate: Michele Miano e Sekyere Prince.
Paolo Caffi
Recupero della Valnatisone a Palazzolo
Dilettanti, serve una sosta invernale
Una soluzione in prospettiva dopo le elezioni per il rinnovo del comitato regionale FIGC
Per il mondo calcistico regionale era programmata una pausa per le festività di Natale e Capodanno, invece tutto il sistema è piombato nella più grande confusione a causa dei recuperi riguardanti le gare rinviate d'ufficio dalla FIGC regionale lo scorso dicembre per il maltempo.
Ancora una volta a farne le spese è toccato ai dirigenti ed ai calciatori, costretti a cambiare in continuazione il loro programma calcistico e le loro abitudini familiari.
Sabato 3 gennaio era in programma a San Pietro al Natisone la gara di recupero di Coppa Regione tra la Valnatisone ed il Medea, domenica 4 gennaio gli Allievi della Valnatisone ospitavano la Virtus Corno, a Moimacco era in programma la gara tra la formazione locale dei Giovanissimi con il Tamai (Pordenone), mentre i Giovanissimi della Valnatisone Valnatisone sono stati costretti a raggiungere Azzano Decimo in provincia di Pordenone.
Oltre alle sopracitate sfide di coppa e campionato programmate nella regione, sono state rinviate a causa dei campi ghiacciati la quasi totalità delle gare previste.
Questa situazione provoca gravi disagi per le squadre e gli arbitri, costretti a
presentarsi in campo per espletare le norme di rito e ritornare, giustamente brontolando, a casa.
Spostarsi a vuoto o giocare in situazioni precarie a causa dei terreni ghiacciati o pesanti lo si poteva evitare programmando una pausa dei campionati dilettanti e giovanili regionali dalla metà di dicembre a fine gennaio.
Invitiamo i responsabili della FIGC regionale a prendere l'esempio dalle federazioni degli Amatori della UISP e del Friuli collinare che da decenni sospendono la loro attività riprendendola a fine gennaio, evitando così le spese organizzative inutili e le proteste degli addetti ai lavori che inevitabilmente ne seguono.
All'inizio di febbraio ci saranno le elezioni per il rinnovo del comitato regionale FIGC, certamente l'attuale situazione determinerà alcune scelte da parte delle società sulla nomina del futuro presidente e del suo direttivo. Viste le proteste ed i mugugni, i futuri candidati alla federazione proporranno, a quanto si mormora nel “palazzo”, che per la prossima stagione calcistica si effettui una sosta dei campionati da metà dicembre a metà febbraio.
(P.C.)
Giovanissimi, festa di fine anno per celebrare la grande “cavalcata”
I Giovanissimi della
Valnatisone che hanno
conquistato il titolo provinciale nello scorso campionato si sono ritrovati a fine dicembre in un locale della zona dove hanno chiuso alla grande l’annata.
Durante la cena, alla quale hanno preso parte i ragazzi che sono stati i protagonisti dell’impresa assieme ai loro genitori, i dirigenti accompagnatori, il mister Giancarlo Armellini, i responsabili del settore giovanile unificato “Insieme” ed il vicepresidente della società san-pietrina Andrea Corredig, è stata illustrata la grande “cavalcata”.
La serata è stata allietata da Alessandro e Leonardo con le loro fisarmoniche. Al termine un omaggio floreale alle mamme presenti.
A tutti i giovani calciatori e al mister è stata regalata la maglia persona-lizzata della società per ricordare l’irripetibile stagione.
La consegna della maglia di campione provinciale all’allenatore dei Giovanissimi Giancarlo Armellini
Alessandro Gosgnach che, assieme a Mattia Sessa si è alternato alla difesa della porta sanpietrina
^TEK ČEZ Č.	(3.00044.)
fe/vxolcx^
ATLETI kA
f
Četrtek, 8. januarja 2009
20
09
Beneška zvezdica nam je poviedala.
OVEN
Ljubezan - Nie-sta med tistimi, ki znajo čakat al potarpiet... muoreta hitro rešit vse težave an pru zavojo tega, vičkrat sta rajš ostali sami, ku počakal an postroj il stvari. Lietos pa so vam zvezde naklonjene, zavojo tega bota hitro rešil vse, kar vas par sarcu tišči. Če sta v paru postroj eta kar na gre med vam; če sta sami na stuojta čakat, de vam kar iz nebes pade te pravi, biešta ga gledat an ga ušafata. Se no stvar: če bota buj diplomatični, vaše sanje o princu in princesi se bojo uresničile. Recimo, de lietos je življenjska sprememba (cambiamento) pred vrati!
Dielo an sud - Lieto 2009 bo za vas buj lahko, ku lieto 2008. Rata vam puno liepih stvari za kar se tiče dielo an sude. Že miesca ženarja se bo kiek na buojš spremenilo. Kajšan med vam puode dielat kam drugam, pa če se tuole zgodi, na stuojta se bat zak pride reč, de puojdeta na buojš. Za kar se tiče sude, ahtita se na čudne in-vesticie: je nagobarno, de zgub-ta vse, kar imata. Recimo, de sudi vam na bojo manjkal, pa je buojš, de lietos bota šparal buj ku po navadi.
Zdravje - Sta puni energije, zavojo tega je dobro, de se bota gibal. An nasvet: jejta buj počaso an zdrave jedi.
BIK
Ljubezan - Za
kar se tiče ljubezenske stvari lieto 2009 je posebno naklonjeno neporočenim al pa tistim, ki so šele sami. Srečanje s tistim v katerim sta se zagledali kak cajt od tega, bo za-ries parjetno: lepuo se bota za-stopila an tuole vas popeje do poroke. Če sta že v paru an imata kake težave na stuojta pustit, de se bojo drugi umešoval za postrojit, posebno če je kajšan od vaše družine. Težave jih muoreta rešit sami an vse puode po pot takuo, ki vi želta. Če pa sta v paru an stvari tečejo dobro med vam, vam damo sa-muo an nasvet: ušafita vič caj-ta za stat kupe samuo vi dva! Dielo an sud - Za vas dielo pomeni puno an vsaka sprememba (cambiamento) vas mote. Lietos se bo puno spremenilo, na stuojta pa tarpiet zavojo tega saj puodeta na buojš čeglih na začetku bo nomalo težkuo.
Če dielata sami za se, na stuojta se glavjat, če do po-lietja na bota poteguval puno sudu saj od polietja napri se vse postroje an bota spet dobro služil. Za kar se tiče sude, bota imiel kako težavo na začetku lieta, pa že na puom-lad bo buojš.
Zdravje - Zdravje vam bo dobro služilo. Se muorta ahtat pa na želodac: težave jih bota imiel zavojo stresa, tuole posebno okuo-le otubeija, novemberja.
DVOJCETA Ljubezan
Lieto, ki se je kumi začelo je te pravo za ljubezan: če sta šele “single”, ušafata te pravega pruot koncu lieta; če sta že v paru, se bota lieuš zasto-pila, ku do seda; če sta štuf vašega partnerja... ušafata te prave besiede za ga pustit brez, de se bo previč joku! Se more tudi zgodit, de med vam an vašim partnerjem se par-lože še kajšan drug... nič hudega, saj pru zavojo tega za-stopeta, kakuo se vidva ljube-ta!
Dielo an sud - Kiek se bo spremenilo že parve miesce v betu: nove odgovornosti, kaka zmota... na stuojta pa se bat, saj riešeta vse. Če bota pridni vam bojo povišali tudi plačo! Če dielata sami za se, bota služil buj ku po navadi an lahko rata, de s tistim ki za-služeta kupeta novo hišo, al pa sviet, kjer jo zazidat buj napri. Za kar se tiče sude, bota imiel puno strošku (spese) zavojo vaše družine: al se bo Ženu kajšan vaš otrok, al mu bota pomagal kupit hišo, al bota imiel vič strošku za šuolanje. Zdravje: Do konca aprila na bota pravega zdravja: nič hudega, muoreta pa se ahtat buj ku po navadi.
RAK
Ljubezan - Če sta sami lahko, de lietos začne za vas nova ljubezenska pravljica. Za tuole vam bojo zvezde posebno naklonjene v drugi polovici lieta, recimo od avgusta naprej an more bit, de ušafata te pravega, kar bota na počitnicah (ferie).
Če sta v paru lietos se bota kregal buj ku po navadi, bota živčni (nervosi), zatuo narbuojš je, de zaštiejeta do deset priet, ku porčeta kako besiedo, ki bi mogla užalostit vašega partnerja an vederbat tiste dobre, ki je med vam.
Lietos je te prave beto za ušafat nove parjatelje an med telimi parjatelji bo tudi tisti, ki vam bo stuoru tuč sarce... pomislita pa priet, ku mu porčeta “ja”.
Dielo trn sud - Lieto 2009 bo zlo dobro za kar se tiče dielo. Na začetku na bo vse lahko: se bota muorli trudit, potarpiet, potit... daržajta tarduo an na koncu puode vse po pot.
Če dielata sami za se, lietos bota žel, kar sta do seda sadil! Če sta lepuo sadil, po dobra žetev, če ne.... bo nomalo buj tarda, pa na koncu se postroje vse.
Če zaslužeta kiek vič, ku po navadi, na stuojta potrosit tele sude takuo, ki sta vajeni: paršpa-rita nomalo!
Zdravje - Na stuojta jest previč, saj se vam bo hitro poznalo! Gibajta se, pa ne previč. Ahtita na kar jesta an če sta nervozni... odpočita se nomalo, hitro bota stal buojš vi an tisti, ki vam stojo bli-
LEV
Ljubezan - V
telim bete se vam bo zgodilo puno reči, pa ne vse bojo dobre takuo, ki vi želta. SSsatič!
Lan so vam ble zvezde naklonjene, lietos ne. Bota imiel težave z vašim partnerjem, se na bota lepuo zastopila, ku po navadi an za kajšnega od vas pride cajt, de vsak puode napri po svoji pot. Nič hudiega, saj bota močni an kuražni za iti napri an sami. Že vesta, de če se adne urata zaprejo, druge se odprejo...
Če sta sami, srečata puno ljudi, ki vam bojo stal zad... poštudierita lepuo pa priet, ku se deneta kupe. Na koncu beta bo pa vse super!
Dielo an sud - Tudi na diele na bo vse teklo, ku po olju. Za-vihnita rokave an bodita par-pravjeni se potrudit vič, ku po navadi. Pomučajta, kar je trie-ba pomučat. Če bota znal potarpiet, na koncu se vse postroje an vse puode na buojš. Puno uspehu, sučesu, bota imiel če dielata sami za se, na stuojta pa imiet previč sile. Za kar se tiče sude, lietos jih bota imiel še vič ku po navadi. Če sta imiel kake duge, lie-tos uštimata vse.
Zdravje - Na stuojta jest previč, posebno sladčiune, an gibajta se! Na mest se vajat po divanah, biešta hodit!
DEVICA Ljubezan - V
ljubezni po beto 2009 zlo živuo.
Od ženaija do aprila preživta puno novuosti: če se snubeta že vič cajta, odločeta, deje paršu te pravi cajt za se oženit; če sta kupe že vič liet, je paršu cajt imiet otroka; če med vam stvari na tečejo dobro... na stuojta mučat le napri, poštudierita, kaj je buojš narest: iti napri al zapriet... se muorta odločit, kaj je buojš za vas.
Če sta šele sami, bodita potar-pežljivi, saj do konca jeseni višno, de na bo nič, zadnje miesce pa...
Dielo an sud - Lieto 2009 se bo na telem področju vse mešalo: na diele bo teklo dobro, vsakoan-tarkaj pa bota imiel težave, an kar bota že obupani, se spet varže na dobro... an takuo celuo beto. Če bota znal tuole prenest, na koncu bota dobro žel an bota imiel puno sodisfacjonu. Kajšan med vam puode dielat kam drugam, nič hudega, saj puode na buojš. Če na dielata še, planeti so vam lietos naklonjeni. Naklonjeni so vam tud če imata za predat kiek posebnega (hišo, avto staro, sviet...).
Če dielata sami za se, an nasvet: na stuojta mešat družinsko življenje z vašim dielam: družina je družina, dielo je dielo. Vič ku kajšan od vas se bo betos vese-liu, zak kajšan mu zapusti sude, hišo...
Zdravje - Ahtita zobe, harbat, kosti...
TEHTNICA Ljubezan -
Bodita strpni (tolleranti) an na mest ga kregat, podpri-ta vašega partnerja an če kajšan krat nardi kiek narobe. Se pomagat, se poguorit, se zastopit je ta prava ričeta za de vaša ljubezenska pravca bo dobro tekla napri. Lieto 2009 je beto romanticizma med vam zatuo, kajšan krat denita na mizo svečke (kandelce), ušafita cajt samuo za vas dva, vsakoantarkaj nardita vašemu partnerju an Šenk (nie trieba buog vie ki, je za-dost an na rožca...). Vse tuole vam bo pomagalo zbuojšat stvari med vam.
Če sta šele sami, pustita par kraj tiste, ki imajo že kajšnega: puno bepih besied, puno obljub, na koncu pa... nič. Pa na stuojta se žalvat, saj kar na bota vič upal pride tudi za vas te pravi!
Dielo an sud - Če betos bota močnuo dielal, se bota trudil buj ku po navadi, beta ki pridejo pode bota dobro žel. Poslušajta tiste, Id znajo kiek vič ku vi, vam bo puno pomagalo za napredovat (iti na buojš). Če se bota lepuo obnašal, vas bojo spoštoval buj ku po navadi. Tisti, ki na die-lajo še, betos ušafajo, kar so žebel an sanjal ušafat. Za kar se tiče sude, do jeseni jih bota imiel, od jesen napri začnita šparat! Zdravje - Na bota imiel velikih težav, ahtita se pa od januarja do aprila.
ŠKORPIJON Ljubezan - Če
zaupate horoskopu viedita, de betos bo za vas škorpjone beto zelo zanimivo, intere-sant. Če sta v paru, vaš partner ima potriebo vaše podpuore, vaše prisotnosti. Bodita mu ob strani če želta rešit, kar na gre previč dobro med vam. Nasvet: na stuojta odločit (decidere) nič na hitro, še posebno kar se tiče družine, če se nečeta grivat buj napri.
Če sta sami, srečata človieka v katerega se hitro zaljubeta: daržajta za vas vaše čustva (sentimenti), saj ni te pravi. Biežita miez ljudi, na stuojta zapustit vaših parjateljev, saj pru oni vam pridejo na pomuoč za ušafat te pravega!
Dielo an sud - Če dielata, betos bo šlo dobro za kar se tiče plačo. Na stuojta pa iti pruot vašim nadrejenimi (superiori). Narbuojš je, de pomučta an če pru muorta poviedat, kar vas tišči, bodita vljudni, gentil. Če želta iti dielat kam drugam... lepuo poštudierita priet, bodita previdni. Če na dielata še, počakita še nomalo an potarpita: pruot koncu beta zvezde vam pridejo na pomuoč an druge beto ušafata, kar želta. Zdravje - Začnita jest buj zdravo, če četa ohranit vaše zdravje. Gibajta se buj ku po navadi. Kar vozeta bodita zlo pozorni (attenti), de na bota imiel kake škode an ne samuo za kar se tiče avto.
20
09
STRELEC Ljubezan -
Ta prava ljubezan je pred vrati an spet bota nasmejani ku že dugo mesta bb! Konec po-betja se bojo kronale vse vaše želje. Tuole vaja če sta sami al pa stvari med vam an vašim partnerjem ne tečejo dobro.
Če z vašim partnerjem že vič cajta se na zastopeta an stvari na tečejo dobro... ušafita kuražo an pustita ga.
Družinske zadeve bojo zapletene, pa če se bota znal lepuo obnašat, pomučat, potarpiet an se posmejat, vse puode na buojš. Če pa se bota slavo obnašal, vam pride vse povarnjeno, zavojo tega, ahtita se!
Dielo an sud - Vaša pričakovanja (attese) so visoka, pa tudi če se bota posebno trudil, na utegneta imiet, kar želta. Bodita realni an na stuojta previč sanjat. Kajšan med vam ušafa alternativne poti za zaslužit kiek vič, bodita pa previdni.
Finančne zadeve vam bojo šle buojš od avgusta napri.
Če gledata dielo an ga niesta še ušafal, betos bota imiel vič par-ložnosti ku do beta 2008 an čeglih na bo tiste dielo, ki želta al sanjata... recita, de ja saj na koncu bota zadovoljni, sodisfani. Zdravje - Zdravje bo dobro, potujta vič ki moreta, svoje “baterije” jih napuneta pru takuo: s potovanjem an s srečanjem z novimi ljudmi, deleč od vsakdanjosti!
KOZOROG Ljubezan - Če
sta v paru an stvari na tečejo dobro, če se na bota znal lepuo poguorit... se vse podere.
Če želta, de stvari bojo dobro tekle,ku na začektu, storita zastopit vašemu partnerju, de mu vierjeta, de ga imata radi. Če bota znal pomučat an potarpiet, stvari se riešejo.
Če sta šele sami, betos je te prave beto za srečat te pravega. Za de tuole rata pa se na smieta tiščat tam doma, muorta iti okuole, se mešat med ljudmi, iti po sviete, na počitnice... V ad-ni besiedi rečeno: pomagajte se!
Dielo an sud - S pomočjo posebne podpuore vaših parjatel-ju ušafata dielo, ki ga že vič cajta sanjata. Če že dielata, za vas pridejo zlati časi, če bota znal pokazat, ki dost sta uriedni, če bota znal predstavit vaše projekte, vaše ideje. Tole beto je posebno beto predvsem za tiste, ki dielajo v kaki veliki firmi, fa-briki al pa imajo posebno službo. Bota pa muorb spoštovat misli tistih, ki so nad vam.
Če dielata sami za se, tuole beto je zaries dobro za vas. Služil bota buj, ku po navadi. Muorta pa bit lealni an na ogoljufat obednega.
Zdravje - Bodita memi, počivajta: počivat pa na pride reč ležat ttm doma, pač pa tudi iti lovit dobar ajar.
VODNAR Ljubezan - Če
sta “single” be-pa novuost vas čaka, muorta pa potarpiet do novemberja al do dičemberja: tekrat srečata tistega, ki vam bo storio tuč sarce. Če sta se kumi pustil z vašim partnerjem na bota jokal puno cajta, saj čez kak miesac ušafata novo ljubezan.
Če sta v paru lietos stvari na bojo šle takuo, ki želta. Kregal se bota za vsak nič an bo težkuo za vas ušafat te prave besiede za se zastopit. Počaso počaso vsak puode po svoji poti... Če sta šele zaljubljena, če bota zdaržali do jesen, premagata tudi tel moment an pode bo spet vse dobro teklo. Če pa ljubezan nie ku na začetku, višno, de se pustita, an tele krat za nimar.
Dielo an sud - Puno diela vas čaka, an se bota muorb trudit buj, ku po navadi. Če dielata pod kajšnim storeta zastopit, ki dost vaj ata. Če dielata sami za se, po vebkem trudu bota imiel tudi velik zaslužek.
Za kar se tiče sude, ahtita se jih nucat, ku po navadi. Je buojš, de začneta šparat če nečeta zapravit vse an imiet zavojo tega velike težave, posebno če živita sami an niemata tistega, Id skarbi za vas.
Zdravje - Gibajta se buj ku po navadi.
RIBA Ljubezan -
Telo beto je zlo T), dobro za kar se tiče ljubezan.
Potovanja, vaši < hobby, počitnice... vse bo pomagalo, de ljubezan med vam an vašim partnerjem bo solidna, lepuo an močnuo ogrevala vaše sarce.
Če sta šele sami betos ušafata tistega, Id priet rata vaš vebki par-jateu an pode... pode bo ta prava, velika ljubezan. Na stuojta pa čakat ku nimar, de nardi parvi korak (passo) te drugi: zauagita se an storita mu zastopit, de vam je všeč!
Če sta v paru že puno bet an med vam se je “ohladilo”, na stuojta se bat, zvezde vam pridejo na pomuoč an čez kak miesac bo spet vse v redu med vam!
Dielo an sud - Lietos bota žel, kar sta do seda sijal! Tuole pride reč, de če sta dobro dielal, vaši nadrejeni (superiori) zastopejo, ki dost vaj ata an za šigumo vam povišajo plačo. Če dielata sami za se, če sta močnuo an pametno dielal, bota imiel puno kaso, če pa se niesta potrudil... kasa bo prazna.
Če sta brez diela, ga ušafata, muorta pa bit parpravljeni tudi iti od duoma. Bodita parpravlje-ni dielat takuo, ki ukažejo drugi, na koncu bota nagrajeni, prem-jani. Za kar se tiče sude, jih bota imiel zadost za vse, kar vam kor.
Zdravje - Pustita par kraj vse, kar na diela dobro zdravju: kajenje, pijačo an jejta buj zdravo.
VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO
SPLOŠNA SLIKA
Žegan hiše an kleti v božičnem cajtu
Navada še napri živi v Gorenjem Tarbju
Na Božic par kajšnim kraju je ostala stara navada po-žegnovanja ciele hiše, kleti, šolarju an hlievu.
Tu no ponu se dene no malo uoglja an se paržgejo rože, ki so ble požegnane na Rožinco. Gaspodar al ga-spodinja zmolejo tu vsakin prestoru “V imenu Očeta, Sinu in Svetega duha, Go-spuod požegni našo hišo in našo domovino in vse tiste, ki noter živijo”, an potle še Oče naš, Češčeno Marijo in Hvalo bogu.
Se požegna, kar se runa mrak, trikrat: na Sveto nuoc, na zadnji dan lieta an za Svete trije kralje. Kajšni po-žegnajo vsako vičer samuo z rožami, kajšni pa samuo na Svete trije kralje an z že-gnano uodo. Žegnana uoda je bla ankrat “frišna”, pože-gnana na viljo.
Zgleda pa, de seje zgubi-
VENDESI Savogna: vendesi appartamento lOOmq - tri-camere - doppi servizi -ampio garage e cantina. Telefonare al numero 339-8219230
la navada požegnovanja ta po puoj, ki se je opravlo z uodo zjutra na Svete tri kralje: “Buog an Sveti trie kralji po-žegnita naše puoj e in seno-žeta”.
Na fotografijah lietošnje požegnovanje v Gorenjin Tarbju na Sveto nuoc.
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR : Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l.
Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250
Naročnina - Abbonamento
Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro
Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331
Včlanjen v USPI Associato all’USPI
Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi |
RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE
VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU.
Tel. 00386 31 837 218
Četrtek, 8. januarja
Zgodaj zjutraj bo oblačno. Možne bodo krajevne rahle padavine. Na Kraški planoti bo lahko za kratek čas snežilo. Tekom dneva se bo razjasnilo. Nebo bo v glavnem zmerno oblačno. NaTrbiškem pa se bo še zadrževala oblačnost. Že zjutraj bo pihala močna burja.
Petek, 9. januarja
V glavnem bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, čeprav bo lahko v nižinskem pasu in ob morju popoldne več oblačnosti. Ponoči bo lahko tudi na obali temperatura padla pod ledišče.
Nižina	Obala	Nižina	Obala
Najnižja temperatura (°C) 0/2	0/2	Najnižja temperatura (°C) -6/-3	-1/+1
Najvišja temperatura (°C) 4/6	4/6	Najvišja temperatura (°C) 4/7	4/7
Srednja temperatura na 1000 m:	-5°C	Srednja temperatura na 1000 m:	-2°C
Srednja temperatura na 2000 m:	-10°C	Srednja temperatura na 2000 m:	-5°C
OBETI
V soboto bo v glavnem jasno do delno jasno vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja.
V hribovitem svetu se bodo pojavili izraziti temperaturni obrati.
Ure sonca	Sonf	,, . zmanjšana Srednji veter	Padavine	(od polnoči do 24h)	.. ...	~ „
megla Megla vidiiiiost	1	v	M	’	Nevihta	Sneg
jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežnoobl, nizka obl.	lokalni	zmeren	močan	rahle	zmerne	močne	obilne
= — g / /	j	*
O aliu«X	£	O	*	C	O	A	'i	_i:____:	O	£	-C	™/„	n_C	mm	c	m	—th 111	vin
! ali več 6-8	4-6	2-4	2	ali	manj
Četrtek, 8. januarja 2009
Spet “luč miru” par Devici Mariji na Krasu
Tudi lietos so skauti iz Tar-
sta parnesli “luč miru” v Dreko, h cierkvi Device Marije na Krasu. Tisto nedieljo, 21. dičemberja, se je par sveti maši, ki jo je zmolu monsinjor Marino Qualizza, zbralo zaries puno Drej Čanju. Paršli so tudi iz drugih vasi, an ne samuo iz naših dolin, pač pa tudi taz po tin kraja.
Lietos tisti iz Volča nieso paršli par nogah ku lansko lieto, zavojo ledu an snega, paršli pa so z avtam an jih je bluo ries puno. Vse kaže, de tela liepa navada pode na-priej.
DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER
Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it
Tudi tuole se je zgodilo v liete 2008
V četrtek zjutraj nas bo dosegla hladna fronta. Ta se pomika od Baltika proti naši deželi. Ob prehodu fronte bo od severovzhoda začel dotekati bolj suh zrak.
So dielale celo življenje, skarbiele so za družino an za same sebe so le malo cajta imiele. Seda, ki nieso vič Čeče... vsaka parložnost je dobra za se spreluhtat! Takuo nieso previč poštu-dierale, kar so zaviedele, de skupina fi-nancotu je organizala za iti gledat otoke (isole) Burano an Murano blizu Benetk. So se napravle an so šle.
Lieušega dneva nieso mogle preži-viet! Pejale so se z barko an od blizu spoznale lepote telih kraju. Vidle so ka-kuo dielajo glaže an čipke (pizzi), ki so po cielim svietu poznani. So tudi kupile, an kajšna še obiuno! Varnile so se damu pru vesele an zahvalejo tiste, ki so organizal telo lepo potovanje. Duo so pa tele žene? So parjateljce iz To-poluovega: Silvia Mihacova, Berta Mlinarjova, Maria Dol z maina, Giovanna Bajentova, adna žena iz tistih otoku, ki se je zvestuo parložla h njim
za fotografijo, Anita Bajentova an ga, pa kajšan krat je ku de bi bla iz To-Francesca Podrecca (kije iz Škrutove- poluovega!).