NašB žrtuE za domovino. Od S v, A n t o n a v. S 1 o v. g o r. se nam poroča: Zadet od sovražnika je izdilmil svojo junaško dušo dne 27. septembra Jurij Omulec iz GornjeRrengo v e. Bil je od začetka vojske na skoraj vseb bojiščiii; ranjen v Galiciji; se je bojeval na Tirolskem in sedaj ga je zadela sovražna krogla tam pri naši ljublieni Gorici. Na pokopališču pri Kostanjevici čaka njegovo telo vstajenja k bolj&emu življenju. Ljubi Bog naj tolaži za-pnščeno'niater in žalujoče sestre in brata, katerim je bil padli dober sin in Ijubeči brat, rojstni liiši pa zvest gospodar. Na južno-zahodnem bojišču je padel Jan. Muršec, znan pod imenom Baba, želar v Trnovski vasi, župnije Sv. Bolfenk v Slov. gor. Bil je prideljen trenu, ki oskrbuje moštvo na-fronti s kru- hom iz vojne pekarije. Na takem potu ga je, daleS še za fronto, zadela laška granata in ga raztrgala. Najbolj pretresla pa je vse dne 21. oktobra došla tužna vest, da je padel v bojih ob Soči dne 15. oktobra za svojo domovino obče spoštovani posestnik Jan. Cu6ek iz Trnovske vasi, zapuščajoč potrto ženo in 7 raalih otrok. Pridno je skrbel za svojo družino; da bi otroci imeli svoj dom, je kupil k doma6em.u že itak obšimemu posestvu še manjše posestvo in gorico. A ni mu bilo dano, da bi užival kdaj sad svojega truda. V zimskib bojih je zbolel in bil potem dalje feasa a bolnišnici na Koroškenu Ko je nekoliko okreval, je prosil za dopust, da vidi še enkrat svoj dom in svojo družino. Prišel je domu na 8 dni; bil je to njegov iprvi, pa tudi zadnji dopust, Nekoliko boleben še, je moral iti k svojemu krdelu. Rad bi bil še prišel za nekaj dni med svoje, prosil je še za kratek dopust; želja se mu pa ni izpolnila. Videl je svoje po prestani vojni bolezni prvikrat, videl tudi zadnjikrat. Druga usoda ga je čakala, da daruje življenje za svoje. Nesti je moral križ do zadnje posta]©, izkusiti vojne grozote, muke in bolečine do dna. Med goriškimi brdi počiva zda.j njegovo v boju utrujeno juuaško truplo in križ, ki ga je spremljal od doma do groba, 6uje sedaj kot zvest prijatelj ob njegovem grobu. Mir njegovi duši! ŽalujoČi ženi naše srčno sožalje! Osirotele otroke pa priporočamo ljubezni nebeškega Očeta in varstvu Matere božje! Iz italijanskega bojišča se nam piše: Pred nekaj tedni mi je kruta smrt pokosila dragega tovariša Franca Simonič, doma iz S r e d i š 6 a. Nisva bila sicer skupaj, ali vendar sva m mnogokrat sešla v strelskem jarku ter se pogovarjala o vsakdanjih razmerah. Med fem tudi nisva pozabila na milo domovino in na pretekle otroške čase, v katerih sva tako brezskrbno živela. Napočilo j« lepo jutro. Sešla sva se spet.pred. mojim bivališčem. fc>edla sva na klop in se pogovarjaja o fom in oncm ter zrla v jeaenski svet, v razbite in fož^tme ln&ko krajje. Ta daxi Je bil moj tovariš precoj otožne voljc. Med pogovorom sva prešla spet v mili domači kraj, nakar mi je deial: ,,Dragi Ivan, jaz pa nimam upanja, da bi se še kdaj vrnil, akoravno si tega močno želim." — ..Beži, beži", sem ga zavrnil, ^saj veš, ila se naju ne prime nič." Težka slutnja ga ni goljuJala. Navečer drugega dne je sklenil svo.e mlado /ivlienje. Hraber lant, vrl filovek, blago srco. Priznanje ni izostalo. Močno si je želel še enkrat videti dragi domači kraj in svoje ljube starše, toda to mu ni bilo sojeno. Ob blatni laški cesti na prijaznem pokopališču je irastla čez noC sveža gomila in iz nje se je dvignil skromen križ. Tam pofiivaS Ti, dragi France. mlad junak, ki si dal svoje žhijenje za čast in obstoj mile domovine! Daleč proč od domačih spiš, a ne zapuščen. Tsi, ki so Te liubili, v mislih posečajo Tvoj grob in iioljii.blja.io zemlio, ki Te krij,e. Tvoj zalirjoči tovariš Ivaji Bedjanič. Padel je na italijanskem bolišču dne 14. sept. poddesetnik Franc Trešer iz Spodnje-Ložnic e pri S 1 o v. B i s t r i c i. Bil je leta 1914 ranjen v Galiciji, po ozdravljeniu je prišel drugokrat na rusko bojišče, kjer je zopet ol)olel, Pred meseci je moral na italijansko bojišče, kjer mu je granata pretrgala mt življenja. Pokojnik je bil tib, roiroljuben znaftaj in skrben gospodar. Zapušča mlado vdovo in tri otročiče. Ljubi Bog naj tolaži žalu^očo rodbino. blagemu rajnkemu pa naj da večni mir in pokioj! Iz C i r k o v e c pri P t u j u se nam poroča: Dne 23. septembra je doletela. družino Brumec v Mihovcih žalostna obvest, da ,je njen sin, ozironiabrat, ki se je zadnji čas pri 87. pp. ob Soči bojeval, dne 17. septembra junaške smrti za domoviuo umrl. Izguba je tem težja, ker se tudi oče in stareiši brat, ki se tažas istotakn nahaja na bojišču, za domovino bojujeia. Ne obžaluje ga samo njegova obitelj, temveč vsi sdrodniki in znanci, ker je med vsemi bil zelo priljubljen. Bil je večletni naročnik ,,Straže" in ,,Sloveasteega Gospodarja", katerega je zadnji ftas tudi n a bojišče dobival. Pred letom dni se ^e raznesla vest, cla ,je unirl junašk« smrti za domo\ino Franc Fekonja od S v. 1 r o j i c e v S 1 o v. g o r. Bil je tib in nvren značaj, pa vendar ne brez mladeniške živahnosti. Zato ga je vzljubil vsak, Rdor ga je poznal. Nestrpno so čakali uradnega obvestila, ki je pred kratkira doSlo in potrdilo vest o smrti dragega Frančeka. Rajni ie bil zvest 6Ian Mladeniškte Zveze, katere se je spoinnil tmM v svoji oporoki. — Pred par meseci je padel vrl tržan Janez Baroinetler. precl tednom dni pa Janez Valner iz Oseka. Nekateri možje in fantje, ki so vjeti na Ruskem, so poročali doraov, da- je Alojzij Lopič, samski posestnik v S t. I 1 " u, v S 1 o v. g o r., umrl v ruskem vjetništvu, Veat pa še uradno ni potrjena. Lopifi je bil nečak rajnega cmureškegai g. župnika in skoziaskoz krščanskega mišljenja. Meseoa noyembra 1915 Je na italijanskem bo.jiš6u padel Frane Lubi, sin posestnika v S e 1 n i c i obMuri, všentiljski župniji. Padli je bil miren in priden mladenifi. [z Lesične pri P i 1 š t a n j u se nam piše sledeče: V ruskem vietništVu. je umrl meseca grudna 1915 vojak od 15. pp. J'anez Bokalič. Bojeyal se je v Kajpatih, bil tam ranjen in ko je malo ozdravil, j« šel spet pred 6asom prostovoljno naza,] na vojno in bil tam v.jet. Bil je korajžen vojak, dober sin svojih staršev, katerega bodo težko pogrešali, posebno njegov-a bolana mati, kaiero je posebno ljubil in jo podpiral. Zapušča očeta, mater, dva brata-yojaka in dve sestri. Došlo nam je žalostno porofiilo od vojnega kuratn P. g. M. Krajnca, da |e iunaške smrti za domoviiio in cesarja padel dne C. junija t. 1. na gori Boskon občespoštovani mladenič Janez Celi \x L e vanjec pri Sv, Urbanu blizu P t u j a. PrideIjen ,je bil patrulji z naro6ilom, zvilezovati sovražnika. Pri spopartu ga ]e zadela, krogla v nogo. Ko si je hotel ustaviti kri ter rano obyezati, ga je zadela so\Tažna krogla v srce. Po poročilu r. g. vojnega kurata je prejel par dni pred smrtjo sv. zakramenie, Za padlim žalnjflio starSi ter (!va< brata in dve sestri. Brat Franček se nabaja kot ranjenec v bolniSnici v Dunajskem Novem Mestu. Bog jim daj večiii mir in pokoj!