Iz delovnih kolektivov naše občine
Ljubljanska banka
Avlo na trgu Revolucije prenavljajo. V februarju so pričeli prenovo prostorov lik-vidature oddelka za posle z občani v stolpnici Združene banke. Spremembe niso sa-mo zamenjava obstoječe opreme, temveč tudi spre-memba tehnologije dela. Več-ji bo učinek, predvsem pa stremijo k boljšim storitvam in k večjemu zadovoljstvu strank. Zavedajo se, da gre v tem primeru za največjo to-vrstno poslovno enoto, ki v •mnogočem, odraža stanje v banki. Zasnova prenove je za-mišljena v dveh fazah. V prvi fazi naj bi prenovili devizni del in v drugi dinarski del po-slovanja. Roka sta za dokon-čanje prve faze do 28. aprila letos in druge faze do 21. 7. letos.
Certificirani ček, namesto polne potovalke denarja. V zadnjem času se je verjetno že marsikdo znašel pred proble-mom plačila ob večjih naku-pih, še zlasti, če je nakup po-vezan s potjo v drug kraj. Pre-našati s sabo celo aktovko go-tovine ali izpisati množico če-kov? Certificirani ček Ljub-ljanske banke rešuje vse te probleme, saj enakovredno zamenja še tako velik znesek! Dobi ga lahko vsak imetnik žiro računa, in sicer v enoti, v kateri ima račun. Znesek na certificiranem čeku je lahko poljuben. Vnovči ga imetnik sam, vendar seveda le do zne-ska na svojem žiro računu.
Visoka državna odlikova-nja. Predsedstvo SFRJ je za dolgoletno aktivno družbeno delovanje, ustvarjalno delo v Gospodarski banki Ljubljana in njoni delovni skupnosti ter za posebne zasluge za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in družbene stvarno-sti sploh odlikovalo Jožeta Deberška z redom dela z zla-tim vencem ter Ančko Starče-vič in Mirana Herica z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Visoka družbena priz-nanja je odlikovancem izročil predsednik skupščine občine LJubljana Center Borut Pla-tovšek v navzočnosti pred-stavnikov družbenopolitične-ga življenja, Združene in sta-novanjsko-komunalne banke ter najožjih sodelavcev.
V vseh enotah Ljubljanske banke je 14.110 zaposlenih. Sistem Ljubljanske banke, v katerem je 222 temeljnih bank po vsej Jugoslaviji, je konec preteklega leta štel prek 407 enot, konec leta 1985 pa 404. V lanskem letu je pri-šlo do naslednjih sprememb: Temeljna banka Skopje je od-prla ekspozituri v Gevgeliji in Bitoli, KB Maribor agencijo v Mariboru, SB Celje ekspozi-turo v Ceiju in agencijo v Zre-čah in zaprla agencijo v Celju, v Ljubljani pa je v okviru Go-spodarske banke Ljubljana nehala poslovati agencija na železniški postaji. V vseh eno-tah v Jugoslaviji in tujini je bilo konec leta 1986 zaposle-nih 14.110 delavcev ali za 5,4 odstotka več kot konec leta 1985.
Banka do bolniške poste-lje. Kolektiv ekspoziture v Univerzitetnem kliničnem centru šteje 12 članic in čla-nov. Ekspozitura LB v UKC je pravzaprav del večje ekspo-ziture na Poljanski cesti in opravlja vse bančne posle, ra-zen kreditiranja. Seveda ni na voljo samo centru, temveč tu-di prebivalstvu v okolici. Ima
pa še eno posebnost, poslova-nje z oskrbovanci UKC in nji-hovimi sorodniki, ko potrebu-jejo bančne storitve. Če se stranke pred bančnimi okenci jeze zavoljo čakanja v dolgih vrstah, tu bolniki čakanja ne poznajo. Kdor ne more z bol-niške postelje do bančnega okenca, sporoči želje in banč-ne delavke ga obiščejo v bol-niški sobi in se pogovore o njegovih željah, ki mu jih ustrežljivo izpolnijo ali pa se, če je potrebno, po pošti pove-žejo z njegovim sorodnikom, da z banko uredi denarno za-devo za bolnika. Prav po tem pa se ekspozitura v UKC razli-kuje od drugih bank in ekspo-zitur.
PTT Ljubljana
Iztekajo zadnje predvolil-ne priprave. Letos 29. marca poteče mandat delegatom v organih upravljanja delovne organizacije, tozdov in delov-ne skupnosti, in sicer v delav-skih svetih, disciplinski ko-misiji, svetih in odboru samo-upravne delavske kontrole ter finaTičnemu odboru delovne organizacije. Vse predvolilne priprave, katerih nosilec so sindikalne organizacije oziro-ma konferenca sindikata, so že stekle. Delavski svet Po-djetja za ptt promet Ljubljana iriia 28 delegatskih mest. V fi-nančnem odboru samouprav-ne delavske kontrole, notranji arbitraži delovne organizacije in v skupni disciplinski komi-siji imajo vsi tozdi in delovna skupnost po enega delegata oziroma namestnika. Le v no-tranji arbitraži so arbitri brez namestnikov, medtem ko ima skupna disciplinska komisija še dva zunanja člana in njuna namestnika. Akcija je v pol-nem teku.
Začetek politične šole v PTT Ljubljana. V podjetju za ptt promet se je februarja za-čela politična šola, namenjena članom osnovnih organizacij zveze komunistov. Prihodnja dva meseca bodo spoznavali osnove marksistične družbe-ne teorije, in ključna družbe-nogospodarska in politična vprašanja doma in v tujini. Usposabljanje ima pomemb-no vlogo tudi v razpravah o prenovi zveze komunistov, ki potekajo že od kongresov.
Prevozili so 5,3 milijona ki-lometrov. Podjetje ža ptt pro-met Ljubljana je imelo lani 312 vozil, ki so prevozila okrog 5,3 milijona kilome-trov. Porabili so 640 tisoč li-trov bencina in plinskega olja. V zadnjih petih letih so kupili skoraj sto vozil, zaradi česar sta se vsako leto povečala tudi število prevoženih kilometrov in poraba goriva. Ugotavljajo pa, da se je povprečno poraba na 100 kilometrov na vozilu zmanjšala od 13,4 na 12,1 litra, kar je zelo ugodno. Seveda to še ne pomeni, da z gorivom v prihodnje ne bodo varčevali.
KTL Ljubljana
Eno leto proizvodnje za ameriški trg. Minilo je dobro leto, odkar so pričeli izvažati potiskano embalažo v ZDA. V lanskem letu so poslali za 37 kontejnerskih enot blaga ozi-roma več kot 80 milijonov škatel. Vsi kontejnerji so pri-speli v New York v dogovor-jenem roku. Zelo pomembno je tudi, da je kupec zadovo-ljen s kvaliteto dela, kar je tu-di osnova za nadaljnjo sodelo-vanje.
Zavlačevanje investicij za-stoj pri modernizaciji.. Izho-dišče plana DO KTL in smer-nice so oblikovali že v lan-skem letu, vendar se glede in-vesticijskih naložb do nedav-nega še niso mogli dogovoriti. Če k temu prištejemo še po-časno reševanje kadrovskih vprašanj, potem je zastoj tu. To pa lahko pomeni veliko oviro za učinkovito prilagaja-nje tekočim gospodarskim gi-banjem in postavlja celoten investicijski program pod ve-lik vprašaj. Zavlačevanje in-vesticijskih aktivnosti pome-ni zastoj pri modernizaciji proizvodnje in podražitev vseh naložb.
Zmanjšali so število po-škodb pri delu. Ob koncu leta 1986 je bilo v DO KTL zapo-slenih 2.208 delavcev. Od teh se je poškodovalo pri delu 115 delavcev, 93 na delu in 22 na poti. Poškodoval se je pri delu vsak 19. delavec, na delu pa vsak 24 delavec. Vsak poško-dovani je bil povprečno odso-ten z dela 13,7 delovnih dni. Težje poškodbe so bile 4 in to dve v tozdu Valkarton po ena pa v tozdu Lepenka in Kuver-ta. Če navedene podatke pri-merjajo z letom 1985 vidimo, da se je število poškodb pri delu zmanjšalo od 130 na 115 (za 11,5%) prav tako pa tudi resnost poškodb od 15 na 13,7 (za 8,7%) izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo.
Gradis Ljubljana Staro  se  umika novemu.
Delavci Gradisa, tozd Grad-bena operativa Ljubljana so začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo novega mostu v Fuži-nah in za rušenje starega. Pri-družili pa so se jim tudi delav-ci Geološkega zavoda iz Ljub-ljane. V fužinski most, ki je nedavno dopolnil sto let in ga je že zelo načel zob časa, so izvrtali več kot 530 lukenj in ¦vanje položili okoli 430 kilo-gramov razstreliva. Miniranje je bilo 5. februarja. Stari most se je zrušil pod močnim vpli-vom dinamita. Na njegovem mestu bo do 29. novembra le-tos zgrajen nov most, ki bo dolg 90, širok 15 in visok 10 metrov. Ker bo most stal na območju, ki sodi pod spome-niško varstvo, bo ohranil arhi-tekturno podobo starega mostu.
Ali je mladina zapostavlje-na? V skoraj vseh Gradisovih tozdih in delovnih skupnostih je v zadnjih letih delo mladin-skih organizacij praktično za-mrlo. Premajhna zavzetost mladih seveda ne vpliva naj-bolje na delo, odnose in s tem tudi na poslovne rezultate de-lovne organizacije. V prete-klosti so bili Gradisovi mla-dinci precej bolj aktivni. So-delovali so pri srečanjih mla-dih iz bivših vojno gradbenih podjetij, organizirali so kviz znanja, se udeleževali delav-nih akcij, bolj so bili aktivni pri delu drugih družbenopoli-tičnih organizacij in pri obravnavi samoupravnih ak-tov DO in tozdov. V zadnjem mesecu nekoliko bolj oživlja delovanje mladinske organi-zacije v delovni skupnosti skupnih služb. Svojo dejav-nost nameravajo povečati pred dnevom mladosti.
Stanovanjsko podjetje Ljubljana
Po daljšem obdobju ugod-ni rezultati. Stanovanjsko podjetje Ljubljana je po dalj-šem obdobju zopet zaključilo
poslovno leto z ugodnimi re-zultati. Med drugim so realizi-rali ostanek čistega tudi za po-slovni sklad v višini 1,144.573 din in sklad skupne porabe -splošni del v višini 16.000.000 din. Temeljna značilnost po-slovanja v letu 1986 je bila premagovanje družbenoeko-nomskih razmer oziroma in-flacije. Zaradi spremenjenih razmer v mesecu septembru so pripravili rebalans plana SPL, s katerim so morali sa-mo materialne stroške korigi-rati za 61,8% več kot so v os-novnem planu načrtovali, skoraj za enak znesek pa so rebalansirali tudi sredstva za osebne dohodke (30,5%) ob tem, da so bili le-ti še vedno podpovprečni. Glede na vsa-kodnevno povečanje zahtev uporabnikov je v letošnjem letu osnovna usmeritev dvig kvalitete dela, ob hkratnem varčevanju in primernem na-grajevanju po rezultatih dela.
UKC Ljubljana
Povečana aktivnost sindi-kata. Družbenopolitične or-ganizacije v UKC, zlasti pa še sindikat, so letos namenile posebno pozornost oblikova-nju in vodenju kadrovske po-litike. V izhodiščih za uresni-čevanje samoupravne ka-drovske politike izhajajo iz pomembnosti profila sleher-nega delavca v UKC, glede na mesto, ki ga ima UKC v izva-janju programa zdravstvene-ga varstva v slovenskem in širšem prostoru. Glede oseb-nih dohodkov delavcev UKC pa ugotavljajo, da so družbe-nopolitične strukturne SRS vendarle prisluhnile stališ-čem. Tako se postopoma zmanjšuje razlika v osebnih dohodkih med delavci v zdravstvu in gospodarstvu. Ko so ocenjevali aktivnost sindikata UKC so ugotovili, da do večjih problemov in za-
ostritev ni prišlo. Vendar pa to ne pomeni, da se nišb-so-očili z najrazličnejšimi proble-mi, ki pa so jih k sreči ob po-moči drugih družbenopolitič-nih organizacij dokaj uspešno obvladovali in razreševali. Sindikat UKC je ves čas tudi organiziral in vodil zelo živah-no razpravo o samoupravnem sporazumu o skupnih, osno-vah in merilih in razporejanju čistega dohodka, delitvi sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo in o skupnih osnovah razvida del in nalog v DO UKC Ljubljana. V nadalj-nih akcijah se bodo aktivno vključili v področje družbene-ga standarda kulture, športne in rekreacijske dejavnosti in nenazadnje bodo morali vloži-ti veliko naporov v razreševa-nje stanovanjske problemati-ke delavcev UKC.                
SCT Ljubljana
Mala vzhodna ljubljanska obvoznica do novembra. Pr-
ve dni marca je završalo na gradbišču nove Litijsko Po-ljanske ceste v Ljubljani. Tod bodo gradbinci SCT letos zgradili 1 kilometer in 400 me-trov dolgo dvopasovrio cesto, tako imenovano malo vzhod-no obvoznico. Nova Litijsko--Poljanska cesta bo potekala od Potočnikove ulice pod do-lenjsko železnico (nadvozom), mimo črevarne, ob Športnem parku Kodeljevo, kjer bo prečkala Grubarjev prekop in bo po obstoječi Litijski cesti speljana do križišča s Kajuho-vo ulico. Na cestišču bosta dva vozna pasova, široka 3,5 metrov. Na levi in desni strani vozišča bosta še po dva metra široki kolesarski stezi in 1,60 metra široki peš poti. Da ne bo prišlo do vdora hribine na cestišče, bodo golovski hrib zaščitili z zidom visokim 11 metrov in debelim 2,5 metra v vsej njegovi dolžini. 
                                  Lojze Cepuš