IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik IX. 1899. Sešitek 3.
"""Ti ~    ~    ~      ' "ä^"
Plemenitniki v dobovskih farnih maticah.
Spisal Ivan Vrhovnik.
V nastopnih vrsticah priobčim nekaj drobtin za rodo-slovjc kranjskih plemcnitnikov. Pozajel sem jih večinoma iz dobovskih') farnih matic.. Najstarejša ondotna matična knjiga je poročna; začenja se z drugim desetletjem 17. veka. Prvo poroko je zabeležil vanjo kapelan Adam Bochemus dne 27. malega srpana 1011. Dobrih štirideset let mlajša je prva dobovska mrtvaška knjiga z napisom: Libcr in Domino | defunetorum i a die 16f Dec. | 1651 | usque | ad diem 7 m.am Junii | 1698. Zanimiva je prva krstna knjiga dobovska. Oblika ji je mala 4°. Na koženici, ki je vezana vanjo, se še poznajo sekirice z latinskim berilom. Platnico pod koženico tvorijo zlepljeni listi. Na prvem me je izncnadil odlomek iz Dalmatinove biblije: košček 3. poglavja iz Mozesove II. knjige. Ostali zlepek je sestavljen iz listov nemškega koledarja s podobami za 1. 1618. Knjiga ima napis: Liber Baptisat: | 1624 | usque 1634.
Med matične izpiske sem uvrstil nekatere podatke iz dobovskih farnih urbarjev in nekaj zaznamkov iz starih koledarjev, hranjenih v krumperškem grajskem arhivu. Obojnim tem podatkom sem vselej naznačil vir.
') Kara: Dob (Aich) pri Kamniku — ljudstvo je iz »Doba« izvelo pridevnik: dobovski. Ta oblika jc zapeljala g. 1'. pl. Kadicsa, daje zamenjal Doli /. Dobovoam (Dobovje am Kumberg) gl. njegovo knjigo: »Die k. k. Post in Krain« str. 96. Iz Dobovca izvira pridevnik: d o b o vik i.
V dobovski fari je živelo mnogo plemenitih rodbin, saj se nahajajo v njenem okrožju trije gradovi: čemšeniški, črnelski in krumperški. Do cesarja Jožefa II. preosnove je spadala pod dobovski zvon tudi brdska graščina. Na Brdu (Egg ob Podpeč), ki mu je sedaj lastnica vdova Janka Kersnika, so nekdaj gospodovali Lambergi, Hohenwarti, Apfalterni, Höferni. V Ccm-šeniku (Scherenbiichl) so bivali Lambergi, Sauraui, Raspi, Apfalterni, Rastemi. Sedanji gospodar čemšeniške graščine je Franc Freiherr von Minutillo. Crnelo (Rothenbühl) je prešlo za Pirši, ki so že zdavna poprej odmrli, preden so se začele spisovati dobovske matice, v last Lambergom; pozneje srečujemo ondukaj Sauraue, Raspe, Apfalterne, Andriolije. Sedaj jc Črnelo v lasti Viljema Pclicana. Na Krumperku (Kreutberg) so gospodovali za mogočnimi Ravbarji dolgo časa Raspi, za njimi dva Thurna. Krumperška graščina je sedaj lastnina Friderika Freiherr von Rechbacha. Členov teh in drugih plemenitih rodbin, ki so bivale v bližnjem in daljnjem sosedstvu z imenovanimi ter bile združene ž njimi z vezmi sorodstva, prijateljstva in botrinjc, omenjajo dobovske farne knjige. Izpiski iz njih so razvrščeni po rodbinah in kolikortoliko tudi po času.
Apfaltern. Franciscus Sigism. Abpheltrar, Dominus in Roy et Grienhoff je kumoval z gospodičnama: Anna Rosina in Johanna Felicitas natae Abpheltrarin dne 31. malega srpana 1671; tudi dne 6. kimavca 1686 se nahaja kot b. (kratica b. pomenja: boter, oziroma: botra) zabeležen v dobovski krstni knjigi. — Domiceila Anna Theresia ab Apffel-trerin, b. ex Eck dne 16. rožnika 1674. — Domina Regina Dorothea Apholtrerin nata Gallin, b. dne 31. malega srpana 1677, umrla dne I. sušca 1683, act. ann. 47, provisa, sep. ad B. M. V. in Eck (Brdo). — Domicclla Maria Anna Apfol-trerin poročena z Janezom Jakobom Raspom z Veselke dne 25. rožnika 1687, vpričo jc bil: Julius Apfoltrcr L. B.; gl. Rasp. Istega dne je bila poroka Ane Rozine natae Abpheltrarin z Jurijem Krištofom Kaiselom; gl. Kaisel. — Sigismund Ernest ab Affaltrer, b. dne 11. velikega travna
1688. — Domiceila Francisca Isabella Affeltrerin, b. dne H. velikega travna 1688 in potem večkrat do 1. 1703. — Sigismund Franciscus Apfeltrar, b. dne 22. sečna 1689.— Joannes Gode fr i d ab Aphaltarje kumoval pogostoma med 1. 16-9. in 1727; takisto njegova soproga Anna Margaretha L. B. äb Affltrerin med 1. 1703. in 1725. Die 27. sept. 1740 sepultus Joannes Godefr. L. B. ab Abf. aet. 82 ann., provisus, in Ecclesia B. M. V. in Egk per par. Irlich. — Domicella Sidonia Francisca ab Affoltrer ex Ecgk, b. dvakrat 1. 1692., enkrat 1. 1695. — Domicella Francisca Leonora Ab-ffeltrarin, b. dne 11. sušca 1S96. — Die 23. jul. 1679 baptiz. est legit. filius Illmi D. D. Ferdinandi Ernesti Abfol-trer lib. Bar. et eius conj. Reginae; patrini: Henric Julius Abfoltrer, Anna ä lictenperg 1. B. nata Baronifsa Gallin per me Wolfg. E. Portner, In Kggk. Župnik Portner je pozabil zabeležiti ime novorojenega Abfalterna. Zvali so ga Karola Frančiška, kakor svedoči mrtvaška knjiga: Carolus Franciscus fil. Baronis Ferdinandi Abpfeltrar ann. S sepultus ad B. M. V. in Eck die 17. Aug. 1682. — Ferdinand Ernest Apfol-trer 1. B. je mnogokrat kumoval med 1. 1679. in 1694. V mrtvaški knjigi stoji: Ferd. E. Apf. sep. 15. jul. 1703, prouis., in Ecclesia B. M. V. in Egk aet. suac circ. 70 ann. — Urbar z 1. 1697.-1738. Capitale 400 f. car. mon. apud Revcren-dissimum Capitulum depositum seu pium legat um Iliustrissimae defunctae Dominae Reginac Baronissac Affoltrer in Ecclesiae B. V. M. oblatum cum obligatione omni septimana per totum annum in perpetuum futuris temporibus unius sacri dicendi pro sua anima et suis haercdibus et sie D. Parochus trahit 18 f. car. pro 52 sacris in Ecgk dictis. 6 f. autem trahit Ecclesia omni anno de veniente censu 24 f. car. depositorum. -- Die 7. Jan. 1700 Scbastianus nomine in robota III. Domini L. B. ab Affelt rar resecans arbores a cadente arbore per-cussus corruit, expirauit, sequenti die sepultus in Egg suae aetatis circiter 34. — Wolfgangus Herbardus ab Ap-feltrcr  ex  Egk, b. dne  12. prosinca  1703.    - Domicella
Josepha L. B. äb Abfaltrerin, b. dne 19. kimavca 1712. — Domicella Maria Anaa Caecilia ab Apfaltrerin je večkrat kumo-vala med 1. 1712. do 1727. — Joannes Wolffgang L. B. äb Abffeltrer je kumoval s svojo soprogo: »Francisca Josepha nata comitifsa ab Aucrsperg« dne 20. sečna 1714. — Die 8. aug. 1715 sepultus Hcrbardus L. B. ab Abfel-trar in Eccl. B. M. V. in Egk, annorum 12. — Josepha Leopoldina L. B. äb Apffetrerin (abhinc dimissa) je bila poročena dne 16. sečna 1716 v Ljubljani z Janezom Adamom L. B. äb Erberg. — Eggy.13. May 1717. Ego infraseriptus attestor, me reccpisse ex cistula R. M. V. in Egg 100 f. Car. m. pro quo-tidianis expositionibus ad aedificium B. M. V. Joannes Godefridus L. B. ab Apfaltrer. Dnc 16. rožnika 1717 »denuo dati sunt 100 f. C. m. eidem Illmo D. in eundem finem ut supra. Iz teh beležk starega urbarja smemo sklepati, da je Apfaltrer vodil zidanje brdske cerkve. — Joannes Godefridus ab Abfoltrer, b. med 1. 1728. do 1737. — Sigismund F er d in. ab Apfeltrer z gospodično Ano Marijo Šarloto ab Apfeltrer vred boter dne 30. listopada 1722.
— Sigismundu Ferdinandu L. B. ab Apfoltrerju cx Rothenpihell (Črnelo) in njegovi soprogi Ivani Elizabeti baronki ab Apfoltrer se jc porodil dne 20. rožnika 1725 sin: Vitus Ferdinandus Godefridus. — Die 26. maji 1727 sepulta Xaueria D. L. B. Sigismundi ab Opfcltrcr ex schorn Bichel in coem. B. M. V. in Egg, 9 mensium. — Sigismund Ferdinand L. B. ab Abfoltrer in soproga njegova: Joanna Elisabeta Haronissa nata ab Erberg sta kumo-vala med I. 1728. in 1731. Dne 31. vinotoka 1733 jc bil krščen njijin sin Wolfgangus Bernardinus Jodocus Joannes Ne p. — Die 25. maji 1735 sepultus Anton. N. Baronis Sigismundi N. ab Apfeltrer 15 hebdom. in Egk.
— Joannes Sigefrid L. B. ab A p fei tem, b. dne 19. velikega srpana 1719; dne 19. kimavca 1712 je zabeležen samo Sigefrid L. B. äb Abf. — Die 8. aug. 1729 sepultus Felix Ray mund Sigefridi L. B. ab Abfoltrer filius, act.
4 hebd., in Egg ad B. M. V. — Domicella Anna (ali Joanna) Carlotha, b. med 1. 1719. in 1724. — Caecilia L. B. ab Op-faltrarin, b. dne 14. prosinca 1728 in 1. 1732. — Irma Caecilia ab Abf., b. dne 11. sušca 1734. — Anna Margaretha ab Abf., b. dne 20. grudna 1737. — Joanna Theresia ab Abf., b. dne
20. grudna 1727 ex Scherenbüchel. — Franciscus Carolus ab Apfeltern, b. med 1. 1721. in 1726. — Franc. Carol. L. Baro ab Opfeltrer iz Črnelega in njegova soproga Maria Anna nata comitisa a Liechtenberg sta imela te-le otroke: Maria Anna Christina Hyacintha, krščena dne 7. malega srpana 1728; Maria Johana Francisca Xaveria, rojena 1. 1729; Franciscus Xav. Franciscus de Paula Godefrid, krščen dne 29. sušca 1731; Maria Anna Carolina Innocencia, k. dne 28. malega srpana 1733; Maria Xaveria Barbara, k. dne 25. listopada 1734; Wenzel Josephus Matthäus Jodocus Wolffgangus, k. dne
21. kimavca 1736; Maria Wenzel Andreas, k. dne 23. listopada 1737 ; Aloysius Antonius Leopoldus Josephus, k. dne 28. sušca 1739, pokopan dne 29. rožnika 1740 na brdskem pokopališču; Josephus Antonius, k. dne 5. rožnika 1741; Maria Notburga Aloysia Antonia Nepomucena, k. dne 12. rožnika 1743; Maria Elisabetha Xaveria Leopoldina, k. dne 11. listopada 1744. — Franciscus Carolus L. B. ab Apfeltrer ex Rottenpüchl je bil dolžan izza oporoke Magdalene Mohoriške (Mohoritzin) z 1. 1732. cerkvi sv. Vida v tedanji dobovski fari 10 gld. dež. velj. Ta dolg je poravnal 1. 1749. (Šentviški urbar v dobovskem arh.) — Die 2. jan. 1737 sepulta Domicella >/4 anni Domini Fran-cisci Caroli ab Apfeltern in Egkensi Eccl. ad B. V. — Baron Carol äb Apffaltrern dominus in Rottenpihel per procuratorem Franciscum Gottefridum L i b. B. a b A p-ffaltrern, Philosophum absolutum, b. dne 27. malega srpana 1749. - - Domicella Maria Anna Christina L. B. ab Affaltrem, b. dne 27. sečna 1747 in dne 21. sečna 1754.— Die 19. aug. 1760 sepulta in Eccl. s. Martini Domicella Maria Barbara Baronessa ab Apfaltern a D. Parocho Watschnig act. 15 ann. Ex Kotlcnbüchl. — Franc Gottfried L. B. ab Apffal-
trem, b. dne 2. vinotoka 1751. — Die 28. maji 1756 sepultus a parocho Tob. Wazhnig et praes. 5 sacerdotibus in crypta ad B. V. M. in Egk III. D. Sigismundus Ferdinand us L. B. ab Apfoltrer, aet. circ. 60 ann. ante obitum Labaci omnibus sacr. provisus. — A. 1758 in mense Decembri captus et ab Illustrissimo Domino L. B. ab Apfeltrer ex Rotenbihl militiae datus est Michael Hlebez, qui huic Ecclesiae (na Brdu) 9 f. C. M. in depositum dedit tali conditione, si in spatio 3 annorum rediret, ipsi haec pecunia deberet restitui, si vero in spatio 3 annorum non veriret, medietas dabitur pro sacris, caetera medietas vero manebit Ecclesiae. Anno 1764 dati sunt de hac pecunia pro sacris 14 quinarii. (Urb. brdske cerkve.) — Die 4. maji 1759 sepulta Domicella Joanna Baronesa ab Apf. a Domino Phillipo Jac. Zebull Parocho et plu-ribus aliis sacerdotibus in Crypta Aychensis eccl. aet. 26 ann. ex Rottcnbüchel (Crnelo).
Andrioli. Dominus Alexander Andriolli, b. dne 16. malega travna 1763. — Die 22. nov. 1775 mortua Josepha Antonia Alexandri de Adrioli Domicella, 23. sepulta in cripta s. Martini a Fr. Greiser et Andr. Weishcl Coop. aet. 3 ann. 10 mens. 18 dierum. Rottenbichel. (Crnelo). — Dne 26. listopada 1782 je poleg župnika Fr. Rejovca podpisal cerkvene račune: Franz Xav. Suppantschitsch Nomine II. Edlen v. Andrioli, Inhaber des guths Rottenbichl. (Urb. dobovske cerkve.) — Dne 27. malega travna 1789 je bil poročen v hišni kapeli v Cemšeniku Jožef pl. Andrioli, 22 let star, z 181etno Jožefo Freiin v. Rastner. — Johann Peter Edler von Andrioli, b. dne 13. listopada 1796. — Peter von Andrioli, b. fine 11. kimavca 1805, potem 1. 1806. in 1814.
Attems. Febr. 1756. Dominica Cj"'nquagesima. Mandatum Celsissimi Principis Ernesti Comitis ab Atthembs in Parochia publicatum de non sepeliendis cadaveribus mortuorum ante 48 horas. (Op. v mrtv. knjigi.)
Auersperg. Wolf Engelbert grof v. A u e r s p e r g, b. dne 13. prosinca 1636; gl. Rasp. — Domina Renata Leo-
poldina Comitifsa ä Sarnau, nata Comitifsa ab Auersperg, b. 1 1687. in 1689.; gl. Sarnau. — Franciscus Ant. Coines ab Auersperg, b. dne 5. malega srpana 1690. — Domina Maria Conftantia comitifsa ab Auersperg nata Baronifsa Stain-pail, menda soproga J aneza Herbarda grofa »ab Auersperg«, ker je bila ž njim vred botra dne 22. velikega srpana 1690. — Joannes Herbard com. ab Auersperg, In-clyti Archiducatus Carnioliae statuum Deputatus, b. dne 30. velikega srpana 1690. — Comitifsa Catharina Elisab. ab Auersperg nata comitifsa ä Trilekin, b. dne 30. velikega srpana 1690. — Francisca Josepha äb Abffeltrer, nata comitifsa ab Auersperg, b. dne 20. sečna 1714; gl. Abfaltern. — Engelbert ab Aversperg, priča pri poroki dne 23. malega travna 1719; gl. Hohenwart. — Maria Pavich roj. grofinja Auersperg, b. dne 11. velikega travna 1845; gl. Pavich.
Hai bo Georg Maximilian Barbo comes a Woxen-flain, b. dne 21. velikega srpana 1674 in dne 9. prosinca 1676. — Domicella Anna Isabella comitifsa Barbin, b. dne 16. sušca 1685. — Carolus Joannes comes a Barbo, Plebanus Steinenfis, b. dne 15. listopada 1744. — Dne 8. malega travna 1747 je pokopal: III. et Rev. D. Antonius Carolus Sac. Rom. Imp. Comes Barbo Cathcdr. Lab. Canonicus do-bovskega /upnika Jožefa Fr. Irlicha. — Hubert Barbo Comes von Waxenstain, priča pri poroki dne 30. malega travna 1782; gl. Strasoldo.
Billichgratz. Dne 16. sušca 1716 je pregledal cerkveno blagajno: Franciscus Baro ä Billichgraz, comissarius capitularis. (Urb. dobovske cerkve.) — Maria Francisca L. B. a Pularellin, nata Baronissa a Pillichgraz, b. dne 16. vinotoka 1734; gl. Posarel. — Marcus Ant. L. B. ä Billichgratz, priča pri poroki dne 30. malega travna 1782.
Burgstal. Dne 7. prosinca 1617 jc bila poročena »Ma-rusha Ancilla Domini ä Purgstall.« — Christopherus de Purg fhta 1, b. dne 16. kimavca 1617; dne 6. vinotoka 1617 stoji v krstni knjigi: Georg Christophorus a Purgstall
et Freienturn, dne 17. velikega srpana 1618 pa zopet samo: Christophorus de P.
Buseti. Wolffgang Engelbert ä Buseti, b. dne 14. vinotoka 1714. — Leopoldus Wusetti, b. dne 11. listopada 1716.
Dornberg. Gospa Terentia Raumschüssel roj. Dornberg, b. dne 20. prosinca 1636; gl. Rasp.
Eck. Dne 31. grudna 1680 je bila rojena: Renata Elifa-betha fil. leg. Henrici ab Eck et Maximilae Salomae, patrini: Ferdinand Ernest Apfaltrer, Renata Leopoldina comi-tissa ä Saurau ex Schernpichl. Renata Elizabeta je umrla 1. 1682., pokopali so jo v Kranju dne 9. velikega srpana. — Vitus L. B. Fonek (= von Ek) mortuus die 14. jul. 1681, sepultus Crainburgi. — Dne 19. malega travna 1682 se je rodil Henriku »ab Eck« in Maksimili Salomi sin Ferdinand Jožef, kumovala sta mu Ferdinand Ernest Comes ä Saurau in Domicella Catharina 1. B. äb Egg. — Henricus L. B. äb Egk h, b. meseca vinotoka 1. 1683. — Domicella Catharina lib. B. äb Eggkh, b. dne 12. velikega srpana 1685.
Engelshaus. Maria Elisab. Comitifsa de Liehtenbergh nata ab Engelzhaus umrla 1. 1740; gl. Lichtenberg.
Erberg. Edam v. Erberg, priča pri p. dne 27. velikega travna 1703. — Janez Adam L. B. äb Erberg poročen dne 16. sečna 1716; gl. Abfaltcrn. — Josepha Leo-poldina Baronessa ab Erberg, nata Baronessa äb Apfoltrer, b. dne 20. rožnika 1726. — Wolfgang Adam L. B. ab Erberg, b. dne 28. grudna 1727 in dne 18. velikega srpana 1732. — Joanna Elisabeta Baronissa ab Abfoltrer nata ab Erberg; gl. Abfaltcrn 1. 1733. — Dne 24. sečna 1734 jc bil pri cerkvenih računih v Dobu navzoč Anton Gotard L. B. ab Erberg, Canonicus et Comissarius Capitularis. (Urb.) — F e r d i-n an du.s L. B. ab Erberg, parochus Moraütschcnsis 1. 1757.
Fürnpfeil. Maria Anna Josepha Leopoldina de Firenpfeil se je omožila z Janezom Adamom ä Rosp s Krumpcrka dne 14. velikega travna 1715; gl. Rasp.
Gall. Anna ä lictenberg 1. B. nata Baronifsa Gallin; gl. Abfaltern 1. 1679. — Joannes Jacobus Gall, b. dne 1. kimavca 1652; dne 7. vinotoka 1653 je zabeležen b.: Jacobus Gall de Gallenfels. — Domicella Sidonia Theresia Gallin Baronifsa, b. dne 13. sušca 1676 in dne 1. velikega travna 1676.— Domina Regina Dorothea Apholtrerin nata Gallin; gl. Abfaltern 1. 1683.
Gorgo (Giorgio). Camilus Comes a Gorgo, priča pri poroki dne 30. malega travna 1782.
Hasiber. 111. D. D. Ferdinandus Erneftus Hafi-ber, b. dne 21. velikega travna 1682. — Neki sluga »illu-strissimi Domini ab Hasiber« iz Moravča je bil poročen dne 23. prosinca 1709. — Dne 10. sečna 1709 »copulatus est Periii. Dominus Carolus Ignatius äbHashiber cum sponsa sua Periii. Domicella Josepha Theresia Raspin.« Ta je kumo-vala v Dobu dne 29. vinotoka 1709.
Herberstein. V Ljubljani o Jurjevem 1605. Graščino »Worttenberg« z vsemi k njej spadajočimi kmeti vred je prodal Jurij R upre h t Freiherr zu Herberstain Otonu Henriku »von Wernegkh zu Arch und willingrain«. (Urb. v dobov-skem župnem arhivu.)
Hohenwart. Bolfgangus Vincentius de Wollen-worg, b. dne 10. listopada 1652; gl. Rasp. — Dne 18. listo-pada 1655 se je omožila »coqua Francisci von Hochen-warth.« — Georgius Sigismundus äb Hohenbort, priča pri poroki dne 28. kimavca 1671; b. dne 28. malega srpana 1682. — Dne 26. rožnika 1679 je bil krščen: leg. fil. Joannes Ernestus ex Parentibus III. D. D. Joanne Lu-dovico ab Hohenborth et conjugc eius Joanna; b.: Ferdinand Ernest Abfeltrer in gospa: Anna ä Lihtenperg. — Joannes Ludovicus ab Höchen Wart, b dne 2. prosinca 1681, dne 11. prosinca 1684 otroku brdskega cerkvenca, in dne 19. malega srpana 1689. — Domicilla Elconora ob Hohcnborttherin, b. dne 16. kimavca 1696. — Ludovicus ab Hohenwordt, priča pri poroki dne 2. sečna 1706. —
Dne '23. malega travna 1719 je bil poročen na Brdu Franc Karol Anton »ab Hoffenwart« z Marijo Ano Frančiško »L. B. de Delein« vpričo Engelberta ab Aversperg in grofa Leopolda de Strofoldo; poročal je z dovoljenjem dobovskega župnika: Joannes Andreas ä Flohenfelt, Archidiaconus et pa-roclius Monspurgensis. — Leopold ab Höchen wart in Francisca ab Hochenwart nata a Juritschin, b. dne 30. sušca
Höffern. Domicella Anna Maria Höfferin, b. dne 3. sušca 1690 in dne 16. malega srpana 1691.— Gospa Katarina »de heferin, nata baronessa de Juritshin«, b. dne 16. sušca 1769; gl. Rastem. — Gospodična Karolina »de Höfern«, b. dne 5. velikega srpana 1773; gl. Rastem. — Dne 24. sušca 1814 se je porodila v Cemšeniku štev. 1. Frančiška Karolina; oče: Frančišek Ksav. von Höfern, mati: Marija vdova Crnel (Tschernell), roj. Oblak. Kumoval je Ernest von Höfern. Ko je bil dne 15. rožnika 1820 zopet boter, je zabeležil kršče-valec tudi njegov stan: Ernest von H öfcrn, Bezirks-Commissär der Herrschaft Egg.
Isenhausen. Achatius Iscnausen ä Nasdush, b. dne 27. sečna 1629; gl. Rasp. — Anton Wolffgang ab Isen h aus, parochus Monspurgenfis, b. dne 24. kimavca 1736.
Janežič Josephus L. B. ä Janeshizh, priča pri poroki dne 5. velikega srpana 1760; gl. Valvasor.
Jurič. Francisca ab Hochenwart nata a Juritschin, b. dne 30. sušca 1739; gl. Hohenwart. — Gospa Katarina »de Le-ferin nata baronessa de Juritshin«, b. dne 16. sušca 1769; gl. Rastem. — Marija Genovefa »Freiin von Juritsch«, omožena Rastem; gl. Rastem dne 30. velikega srpana 1804, dne 15. kimavca 1806. — Genovefa Freiin von Rastem roj. Freiin von Juritsch, b. dne 11. velikega srpana 1841; gl. Rastem.
Kaisei. Georg i us Christoph. Kaisel L. B., poročen dne 25. rožnika 1687 z Ano Rozino Abfaltcrn; priče: Ferdinand Ernest com. a Saurau, Carol. Valuasor L. B., Renata Leopoldina comitissa .1 Saurau.
1739.
Cobenzl. Maria Joanna comitifsa ä Lamberg, nata comitifsa ä Cobenzl, b. dne 27. listopada 1734; gl. Lamberg.
Codeiii. Karol Freiherr Codeiii von Fahnenfeld, c.kr. okrožnega sodišča predsednik v p., rojen dne 26. malega travna 1806, umrl v Čemšeniku dne 25. prosinca 1890.
Crobath. Joannes An t. Crobath de Reifenberg poročen z Elizabeto Dominiko >Baronisso ä Pinelin« dne 12. listopada 1702.
Krön. Die 7. May 1771 baptizata Maria Anna Domini Sigismundi Kren et Mariae Annae Sepizhin; poleg župnika je kumovala: Domina Rosalia de Rastern. Dominus Sigismundus Krön Chyrurgus je kumoval dne 15. malega travna 1772. Dne 29. grudna 1775 so mu krstili sina Janeza Vincencija.
Kušlan. Domina Maria Constancia Kuslanin nata baro-nissa a Slongenburg, b. dne II. velikega srpana 1675.
Lamberg. Domina Anna Catharina ä Purgstal, oriunda cx nobilissima Lambergerorum familia, b. dne 18. sušca 1619.
— Dne 22. malega srpana 1639 je bil krščen: Jacobus Antonu Lamberg, kumovala je: Dominica Sophia Ottin.
— Baro Joannes Antonius a Lemborg, priča pri poroki dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. — Joannes A nt. 1. B. de lemberg, b. dne 19. kimavca 1679; gl. Rasp. — Franciscus Bernard inus S. R. I. comes ä Lamberg in Maria Joanna comitifsa ä Lamberg, nata comitifsa ä Cobenzl sta kumovala v Dobu dne 27. listopada 1734. — Dne 24. rožnika 1749 je bil poročen na Brdu: »Petrus pietor fil. legitimus Joannis J a n e s h i z in Servitio apud Comitcm ä Lamberg in Egk.«—Urbanus Criviz, magister aulicus apud comitcm de Lamberg in arce Egg, je poročal 1.1776., 1778. (tedaj se zove: Sacerdos Curatus et Studiorum Magister) in 1. 1784. — Franciscus Adamus Comes ä Lombcrg per procuratorem 1). Franciscum Novack, praefectum postae, et Domina Anna Maria comitissa ä Lombcrg ex Egk, b. dne 12. kimavca  1781. — Aloysia filia Francisci Adami
Comitis von Lamberg, poročena dne 30. malega travna 1782; gl. Strasoldo.
Lazzarini. Franz Freiherr von Lazzarini in Rozalija von Lazzarini roj. Freiin von Rastern, b. dne 10. Iistopada 1848; gl. Rastern.
Lichtenberg. Gospa Ana ä Lihtenberg, b. dne 26. rožnika 1679 in dne '23. malega srpana i. 1. Prvikrat je kumovala Hohenwartu, drugič pa Abfalternu. — Franciscus L. B. A Lihtenperg, priča pri poroki Jurija Krištofa Kaisela in Janeza Jakoba Raspa dne 25. rožnika 1687.— Ferdinandus Ernestus L. B. a Lichtenberg, b. dne 30. malega travna 1689. — Georgius Ludovicus com. ALiechten-berg poročen pri sv. Petru v Ljubljani dne 5. malega travna 1717 z Marijo Ano com. ä Rasp; gl. Rasp. — Georgius Ludovicus comes a Liectenberg, b. med 1. 1728. in 1743. - Maria Anna ab Opfeltrer nata comitissa a Liechten-berg; gl. Abfaltern 1728—1744. — Marcus Ferdin. comes A Lichtenberg, b. dne 11. grudna 1729. — Sigismun-dus comes a Lichtenberg, Decanus Labaccnsis, je kumoval dne 29. sušca 1731 z: Mario Elisabetho comitifso de Lichtenberg vred. — Die 5. Apr. 1740 sepulta Maria Elisab. Comitifsa de Licchtenbcrgh nata ab Engelzhaus, aet. s. 86 ann. in Ecclesia s. Martini p. Jos. Jrlich Paroch. — Carolus S. R. J. Comes A Lichtenberg, priča pri poroki dne 5. velikega srpana 1760; gl. Valvasor.
Leuenburg. Domina Sidonia a Leuenburg, b. dne 5. malega srpana 1690.
Maskon. Maria Sidonia de Maschonin, b. dne 7. vinotoka 1653. — Franciscus Erasmus L. B. a Mascon, b. dne 15. kimavca 1687. - Domina Maria Christina L. B. de Maskon, b. Raspovim dne 2. vinotoka 1718; dne 18. malega travna 1723. Anna Maria Theresia A Pusirellin nata Maschonin, b. dne 7. malega srpana 1732; gl. Posarel.
Millpacher. Franciscus D o m i n i c u s A M i 11 p a c h e r, b. dne 15. sušca 1736.
Mordax. Dne 26. sušca 1694 sta bila rojena v Krtini pri Dobu dvojčka Jurij in Helena, nezakonska deca Janeza Mordaxa »ex Moraitsh« in Marine Vidzouke.
Nemizhoffen. Dne 1. velikega srpana 1802 je umrla Felicita pl. Nemitzhoffen vdova Raspova; gl. Rasp.
Otto. Domina Sophia Ottin, b. dne 22. malega srpana 1639 in dne 14. sečna 1641; gl. Lamberg. — Domina Sibilla Ottin, b. med 1. 1643 in 1666. — Domicella Catharina Gene-rosi Domini Domini Ottho, b. dne 6. vinotoka 1652 . . . omnes cx Eegg. — L. 1654. je bila poročena Marina, »modo ancila in arce Egg (Brdo pri Podpcči) apud nobilem Dominum Otto.« — »Christoforus Otto in Egkh« in soproga Sybilla sta dobila dne 31. prosinca 1654 hčerko Marijo. — Domicella Anna Cordula Ottin, b. dne 9. vinotoka 1665. ex Egk.
Paradeiser. Eua Felicitas von Saurau nata comitifsa Paradeiferin, b. dne 24. vinotoka 1670 in 1. 1683.
Pavich. Graščak Ivan Pavich Pfauenthal in Marija Pavich roj. grofinja Auersperg, b. dne 11. velikega travna 1845; gl. Rastem.
Pernburg. Joannes IV Percnburg in Domina Anna Sellenizin nata A Perenburg sta kumovala Raspovemu sinu dne 18. prosinca 1684. - Domina Margaretha A Perburg, b. dne 26. velikega travna 1686. — Maria Theresia Rospin nata A Percnburg; gl. Rasp I. 1684 do 1690. — Comitissa Rosalia Theresia Raspin nata L. B. A Pernburg je umrla dne 27. velikega travna 1747 ; gl. Rasp.
Posarel. Bernardin L. B. ab Pufarell in Maria Francisca L. B. a Pufarellin nata Baronissa a Pillichgraz sta kumovala dne 16. vinotoka 1734. — L. 1652: Illustrifs. Dominus p h a f a r a u ex Zhemfhcnik. — Domina Margarita Sidonia Rospin nata comitifsa Fafaralin, b. dne 20. sečna 1690; gl. Rasp. — »Pofarelli in Wolfspichel« (Volčji Potok), priča pri poroki 1. 1703. — Anna Maria Theresia ä l'usirellin nata Maschonin, b. dne 7. malega srpana 1732.
Rasp Dne 11. listopada 1607 seje oženil Elija Rasp na Krumperku; vzel je Sofijo. (Krump. koled. zap.) — Dne 29. sušca 16U8 se je porodil Eliji Raspu sin Janez Dietrich. Soproga Sofija mu je umrla dne 11. malega travna 1608, pokopali so jo na dobovskem pokopališču dne 15. malega travna. (Krump. koled. zap.) — Dne 5. grudna 1612 je umrl na (iuetenhartu na Štajarskem Elija Rasp, ki je bil prejkonc protestant. Pokopan je bil šele dne 15. grudna pri cerkvi M. B. v Velenju (Wöllan) fare sv. Martina v Šaleku. (Krump. koled. zap.) — Dominus Christopherus linkstoller, praefectus in Creitper (na Krumperku pri Raspu), b. I. 1627. in 1628. — Dne 22. grudna 1627 je Janez Ludovik Rasp v Abahu prepovedal krumperškim podložnikom pokorščino skazovati vdovi rajnega Rauberja, ker je tako ukazal kurator. (Krump. koled. zap.) — L. 1628. je dobil Janez Ludovik Rasp pravico do Krumpcrka, ker mu je kurator poslal ključe. Iz Abaha je ukazal odgnati živino na Krumperk ter prepeljati žito tjakaj. Sam se je preselil na Krumperk dne 29. malega travna 1628. (Krump. koled. zap.) — L. 1628. je bil pri Raspu na Krumperku würtenberski magister Chuntug (f), Baltazar Raumschüssel in Franc Kristijan Raumschüssel. (Krump. koled. zap.) — Juri Ontmon (Amtmann) Domini Roshp de Kraittberg, b. dne 30. grudna 1628 in meseca rožnika 1630. — Dne 28. vinotoka 1629 jc Janez Ludovik Rasp zopet dobil od deželnega glavarstva ukaz zaradi vere. Sel je na to k spovedi k frančiškanom v Kamnik ter oddal potem dne 6. listopada 1629 spovedni listek deželnemu upravniku v Ljubljano. Dne 15. listopada 1629 je zopet poslal svoj spovedni listek po pošti tajnim svetnikom v Gradec. (Krump. koled. zap.) — Dne 12. prosinca 1629 jc Janezu Ludoviku Raspu umrla hči Regina Si-donija in je bila dne 15. prosinca pokopana v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. (Krump. koled. zap) — Die 27. febr. 1629. baptizata — rojena je bila tri dni prej. (Krump. koled. zap.) — Maria Rosina hl. leg. et nat. Nobilis et Gencrosi Domini D. Joannis Ludovici Rasp de Osterberg et Lustall et eius
Dominae Uxoris Dominae Dorotheac Reginae de progenic Rauberiae fuit bapt. A me Joanne Pomlade, parocho. Patrini: D. Achatius Jsenausen A Nasdush etc. etc. Virgo Sidonia lilia Domini Walthasar Raumschüssel de Wildenekh. — Domina Regina Dorothea Kospin »Ein geborne Raubarin« je kumovala 1. 1642. in 1643. — Dne 9. sečna 1632 je postal Janez Ludovik Rasp deželni odposlanec (Verordneter). (Krump. koled. zap.) — Dne 7. listopada 1633 je bil rojen, dne 14. listopada pa krščen sin Janeza Ludovika Raspa: Franc Seyfrid; kumovala sta: Jernej Valvasor in Leopold Raumschüssel. (Krump. koled. zap.) Janez Seyfrid (Franc Seyfrid in Janez Seyfrid sta najbrže ista oseba) je umrl dne 9. malega srpana 1636. Pokopali so ga dne 13. malega srpana na Tabru pri sv. Kunigundi. (Krump. koled. zap.) — Dne 13. prosinca 1636 je dobil Janez Ludovik Rasp sina Wolfa Diet rieh a, ki je prejel dne 20. prosinca sv. krst; botra sta mu bila: Wolf Engelbert grof v. Auersperg in gospa Terentia Raumschüssel roj. Dornberg. (Krump. koled. zap.) — Catharina fa-mula Domini Erasmi Rosp de Oblach, b. dne 27. sečna 1030. — Domicella Rosina Rospin filia Domini Ros ex Krianper (Kreutberg), b. 1. 1642. in 1. 1645. — Nobilis et Generosa Domina Joanna Maria A Krupperk, b. dne 29. grudna 1643. — Dne 28. rožnika 1643 se je poravnal Janez Ludovik Rasp s svojim svakom Frančiškom Adamom Rauberjem in njegovo ženo zaradi gradu Krumperka. Dotlej je bil Rasp le nekak najemnik. Frančišek Adam Rauber je imel v lasti Mcdijo (Galleneck). (Krump. koled. zap.) — Poročna knjiga omenja dne 22. prosinca 1666 Janeza Avguština Rofpa s Krumperka ; soproga Ivana Rosina mu je rodila dne 3. listopada 1662 Wolfganga Sigfrida, dne 7. vinotoka 1653 pa Marijo Regino. Prvemu otroku sta dne 10. listopada 1652 kumovala: Gen. D. Bolfgangus Vicentius de Ilohenworg (Hohenwart) et Gen. Anna Magdalena a Raunochin. Domicella Maria Regina jc botrovala med 1. 1678 in 1677.— Die 7. nov. 1658 Blasius Georgij Mils (Miš, to hišno in rodbinsko ime se še nahaja v
dobovski fari) leg. 61. Js Geriufhe ducit Marufkam Illmi Domini Rasp in Kreüperg filiam adoptiuam fiue Reio. — Dne
16. grudna 1659 je dobil Janez Ludovik Rasp sina Wolfa Avguština. (Krump. koled. zap.) — Dne 17. sečna 1659 se je rodil Janezu Ludoviku Raspu sin: Janez Jakob, kateremu sta botrovala : Janez Jakob v. Raunach in gospa Bussct. (Krump. koled. zap.) — Wolfgang Sigefrid Rasp., b. med 1. 1674. in 1695. pogostoma. — Joannes Wolffgang a Rosp Dominus in Lustoll et Ostrobizh, b. dne 18. listopada
1678. — Die 21. Martii 1677 copulati sunt III. D. D. Joannes Baltasar Rosp cum III. sponsa sua Domicella Susanna Mar-garita Comitissa u Saurau praes. Joanne Ilenrico Comite a Wozenberg et Barone Joanne Antonio a Lemborg et Comitissa Maria KIconora fi Wozenberg. Iz tega zakona so se porodili otroci: Franciscus Augustinus, krščen dne 19. kimavca
1679, kumovala sta mu: Joannes Ant. 1. B. de lcmberg (Lamberg) in Domina Kua Felicitas a Saurau Baronifsa, Maria Francisca, roj. dne 22. velikega srpana 1690, umrla dne 8. malega travna 1693, pokopana na Tabru; Josepha Theresia, roj. dne 20. vinotoka 1692; Franciscus Rai-chardus, roj. dne 11. sečna 1694. Kazen prej omenjene Marije Frančiške sta še dva otroka umrla Janezu Baltazarju Raspu. Njunih imen nam ne sporoča mrtvaška knjiga, ampak de le: Die 8. Oct. 1690 mortua Domicella 6. ann. Joannis Walthasari Rosp ex Rottenpichl inhimiata in Thabor. Die 11. Apr. 1693 mortuus filiolus 2 ann. Domini Rosp ex Köllen bichel inhum. in Tabor. Ko je Janez Baltazar Rasp dne
17. velikega travna 1700 kumoval v Dobu, ga je ondotni župnik Trojer zabeležil v krstni knjigi z naslovom: Jnclytac Provinciae Carnioliae Praeses. Njegova soproga je bila mnogim otrokom botra med 1. 1691. in 1712. Umrla je stara 60 let I. 1714.; pokopali so jo dne 8. malega travna v farni cerkvi v Dobu. — Joanna Rosina Rospin, nata baronissa Si Bozenberg, mortua die 17. febr. 1681, sepulta ad s. Cuncgundam. V krstni knjigi se nahaja njeno ime 1. 1667. in 1676., ko je kumovala.
V svoji oporoki je volila cerkvi sv. Kune na Tabru blizu Kruni-perka v ihanski fari (St. Kunigund am Rast) 1000 gld. deželne veljave za tri sv. maše na teden. Ce bi prišel krumperški grad v tujo last, naj pazijo udje Raspove rodbine, se li opravljajo sv. maše, če ne, naj preneso ustanovo kam drugam. To se je zgodilo še preden so dogospodarili Raspi na Krumperku, namreč dne 9. velikega srpana 1763. V samostanu sv. Klare v Mekinjah je tedaj na prošnjo Rasporo dovolil višji škof goriški Mihael grof Attembs, da se ta masna ustanova premesti od sv. Kune »in Thabor« v javno kapelo ljubljanske škofije na Krumperku, kjer so te ustanovljene maše že dotlej skoraj 80 let opravljali krumperški domači kapelani, le miloščino, določeno v oporoki, dobivaj cerkev sv Kune na Tabru. Dne 5. vinotoka 1. 1765. se je grof Avguštin Rasp pismeno zavezal, da bo izpolnoval to. Istega leta jc ustanovo potrdil ljubljanski škof grof Leopold Jožef Pctazzi. Vlada jo je odobrila dne 16. prosinca 1767. Dedič Avguština Raspa grof Janez Nepomučan Rasp je v oporoki dne 20. sušca 1802 določil, naj se za vsakoletne obresti opravlja vsaj 32 sv. maš po 1 gld. (Dobovski župni in krumperški arh.) — Domina Susanna Margaretha Rofpin, b. dne 21. velikega travna 1682, 1. 1689. in 1690. Njen soprog Janez Baltazar Rosp je kumoval dne 17. kimavca 1691, pri poroki je bil vpričo dne 12. listopada 1702. — Joannes Ludovicus Rosp in Maria Theresia nata I Pcrenburg; otroci: Franciscus Antonius, roj. dne 18. prosinca 1684 (materino ime je tu: Rosina Theresia); Joannes Josephus, roj. dne 26. velikega travna 1686; Joannes Ludovicus, roj. 16. kimavca 1687; Wolffgangus II er bar du s roj. dne 30. velikega srpana 1690. — Joannes Ludovicus Rosp in Domina Maria Anna Rospin sta kumovala dne 3. kimavca 1687; prvi že poprej tudi, namreč dne 15. vinotoka 1683. — Die 25. Junii 1687 D. Joannes Jacobus L. B. Rosp ex
V c s e u k a copulatus c. D. Maria Anna Apfoltrerin, praes. Francisco L. B. A Lichtenperg et Julio Apfoltrer L. B.; isti dan je bila poročena Ana Rozina Apfaltrer.  Janezu Jakobu
Rospu so se rodili iz tega zakona otroci: F e r d i n a n d u s Ernestus, roj. dne 11. velikega travna 1688; Josephus Leopoldus, roj. dne 19. malega srpana 1689, umrl dne f>. prosinca 1690, pokopali so ga na Tabru pri sv. Kunigundi v ihanski fari; Maria Anna Josepha, roj. dne 5. malega srpana 1690. — Wolffgang Augustin Rospp, b. dne 21. rožnika 1689. — Domina Regina Theresia Rospin, b. dne 28. grudna 1689. — Dne 31. prosinca 1091 je bil poročen Jacobus Veganth, famulus 111. Domini Rospp in Rottenpiichl. — Joannes Jacobus Rofp ex Dergcmel, b. dne 20. malega srpana lu94.— Domina Theresia Rospin, b. dne 15. velikega travna 1693. — Domina Margarita Sidonia Rospin nata comitifsa Fafaralin (= Posarelin), b. dne 20. sečna 1690. — Med 6. in 18. kimavcem 1696 jc umrl: Dominus Bolfgongus Rosp aet. suae ann. circ. 56, provisus cum omnibus sacr. ct sepultus in Taber. — Dne 9. listopada 1701 omenja poročna knjiga Andreja lgliz »Uber modo apud III. Dominum Rosp in Zhernclo in fciuitijs.« — Dne 8. prosinca 1702 je stopil v zakonski stan »Andreas N. hactenus fuit Coquus apud 111. Dominum Rosp in Zcrncllu.« - Joannes Ludovicus Rosp in Joannes Balthasar Rosp, priči pri poroki Janeza Ant. Crobatha dne 12. listopada 1702. - Dne 18. kimavca 1702 se je omožila »Agnes Primi Kauka leg. filia modo in Vesseuka (Veselka je bila pristava Raspova) apud III. Dominum Rosp in feruitiis.«—Joannes Ludovicus comes ti Rasp je bil vpričo pri poroki dne 27. velikega travna 1703, kumoval je dne 20. velikega travna 1715 z: Domina Maria Anna Josepha comitifsa a Rosp. — Dne 17. prosinca 1704 se jc oženil: Gregor defuneti Gcorgij 1 lobiana leg. fil. faber apud 111. Dominam Ras p in in Zhernello. — Joannes Adamus comes it Rosp se omenja v dobovskih maticah izza 1. 1706. Dne 14. velikega travna 1715 se je poročil v Kamniku z Marijo Ano Josefo Leopoklino de Firenpfeil. Porodili so sc jima: Franciscus Joannes Adamus, roj. dne 2. vinotoka 1718; Joannes Nep. Josephus Xaverius Vale-
rianus, roj. dne 18. malega travna 1723, umrl dne 7. malega travna 1724, pokopan na Tabru v ihanski fari; Joannes Augustinus Marilius Cornelius, roj. dne 16. kimavca 1725. — Joannes Nep. Balthasar Jacobus Aloysius roj. dne 5. malega srpana 1732; Maria Joanna Agnes Apolonia, roj. dne 11. prosinca 1736. — Oče Janez Adam grof Rasp je umrl nagle smrti v Ljubljani, kakor poroča dobovska mrtvaška knjiga: Die 12. Martij 1748 sepultus Labaci apud RR. PF. Augustinianos Joannes Adamus Sac. Rom. Imp. Comes a Rasp ex Kreutberg subitanea morte praeventus die 10. Martij hora 8 vespertina Labaci, aet. 64 ann. — Gospodarju na Krumperku Janezu Adamu Wayhardu grofu v. Rasp je bilo 1. 1738, dovoljeno, da sme postaviti v on-dotni kapelici sv. križcv pot, ki je bil blagoslovljen. (Krump. koled. zap.) — Leopold a Rosp, priča pri poroki dne 25. malega srpana 1708 in dne 10. sečna 1709, ko mu je bil tovariš »ejus frater Anton Rasp«; gl. Hasiber. — Dne 10. sečna 1709 se je poročila Josefa Teresia Raspin s Carolom Ign. ab Hashiber. — Dne 5. malega travna 1717 se je poročila Maria Anna comitifsa a Rasp z Jurijem Ludovikom com. ti Liechten-berg; poroka je bila pri sv. Petru v Ljubljani. — Maximiiianus Leopoldus Ü Rosp, parochus litopolitanus, b. dne 16. kimavca 1725, dne 12. prosinca 1736 in dne 7. rožnika 1741. — Domicella Maria Anna a Rospin comitifsa, b. med 1. 1728. in 1735. — Die 27. Maij 1747 media tcrtia matutina mortua Comitissa Rosalia Theresia Raspin nata L. B. ä Per»* burg, provisa; aet. 90 ann. Obijt in Kreutberg, tumulata autcm Labaci 2S. apud RR. PP. Augustinianos in Sacello S. Joannis Bapt. Comitata usque illuc a Ig. Grabcnek coop. — Die 2. Maij 1748 sepulta apud RR. PP. Augustinianos Labaci Domicella Maria Anna Comitifsa ti Rasp ex Kreutberg, proVisa, aet. 33 ann. — Maria Rosalia a Rasp, poročena s Frančiškom Antonom Valvasorjem dne 5. velikega srpana 1760; gl. Valvasor. — Dne 6. listopada 1784 je umrl v Ljubljani: Graf August in v. Rasp, Inhaber von Krautberg und General
Einnehmer zu Laybach, verehelichet, alt 62 J., Krankheit: die Frass. — Joannes Nep. Grafv. Rasp, naslednik in brat grofa Avguština Raspa, je umrl dne 24. sušca 1802. — Dne 1. velikega srpana 1802 je umrla na Črnelem štev. 12 gospa »Felicitas geborne von Ncmizhoffen verwitwete Rospin«, stara 56 let, za sušico. — Dne 8. sušca 1818 jc umrla Kordula »Gräfin von Rasp Ex-Klariscrin« na Krumperku štev. 56, stara 87 let, za ostarelostjo. (Z njo je legel menda poslednji člen rodbine grofov Raspov v grob. Neplemeniti Raspi pa še dandanašnji žive v dobovski fari). ■
Rastem. Josephus Leopoldus de Roftner in Maria Anna de Roftnerin sta kumovala dne 22. velikega travna 1737; poslednja je bila krstna botra dne 12. listopada 1737 in 5. dne rožnika 1740. — Ignatius Leop. ä Roftern, b. dne 22. vinotoka 1737. — Ignatius de Rastem A Schörnpichcl (Čemšenik), b. dne 25. velikega travna 1747. — Domicella Maria Rosalia Rostncrin, b. dne 9. rožnika 1739 in dne 25. velikega travna 1747. — Dne 24. malega travna 1750 so pokopali Heleno »Wallohin in serv. apud Periii. Dominum de Rastern.« — Domicella Maria Rosalia de Rastem, b. dne 16. malega travna 1763. — Dne 16. sušca 1769 je bila rojena v Cemšeniku in dva dni pozneje krščena: Maria Josepha Catharina 111. Domini Ignatij de Rostern et III. Dominae Rosaliae conjugum; kumoval je Jožef de Rostern in gospa Katarina de heferin nata baronessa de Juritshin. — Dne 29. malega srpana 1770 se jc porodila v Cemšeniku in naslednjega dne je prejela sv. krst Anna Maria Rosalia, filia legitima Domini Mariae Ignatij de Rastern et III. Dominae Rosaliae ; kuma: Michael Eustachius d e R a s t c r n, Parochus .Monspurgensis, et Domicella Rosalia de Rastem. — Domina Rosalia de Rastem, b. dne 7. velikega travna 1771; gl. Krtin. — Dne 22. sečna 1772 se jc porodila v čemšeniški graščini Maria Antonia Rosalia filia Domini Mariae Ignatij de Kastern et uxoris Mariae Rosaliae natae de Höfern«; botra Valentina de Rastem je namestoval JožefdeRastcrn;
botra je bila gospodična Rozalija de Rastem. — Dne 5. velikega srpana 1773 se je rodil v Cemšeniku »Leopoldus Maria Vincentius Antonius filius Mariae Ignatij de Rastem et Rosaliae de Höfern«; b.: Mihael Evstahij de Rastem, mengiški župnik, in gospodična Karolina de Höfern. — Dne 4. prosinca 1775 se je porodila Mariji Ignaciju de Rastem hčerka Marija Antonija. — Jožefa »Freiin von Rastner«, poročena dne 27. malega travna 1789; gl. Andrioli. — Dne 23. sečna 1798 je nagloma umrla v Ljubljani Antonija Freiin von Rastem iz Čemšenika štev. 12, stara 23 let. — Dne 30. velikega srpana 1804 se je porodila Marija Rozalija Jožefa Frančiška očetu Vincenciju Leopoldu Freiherr von Rast e r n u ; mati: Marija Genovefa Freiin von Juritsch. — Dne
15. kimavca 1806 se je rodil v Cemšeniku Marija Franc Nikomed; oče mu je bil: Vincencij Leopold Freiherr von Rastem, mati: Marija Genovefa Freiin von Juritsch. — Frančiška Ksav. Nikomeda von Rastem, poročenega z Ivano Nepom. rojeno Freiin von Apfaltern, otroci: Avrelija, rojena dne 11. velikega srpana 1841, kumovala sta ji: baron Alojzij Abfaltern, graščak, in Genovefa Freiin von Rastem, rojena Freiin von Juritsch; Dizma, rojen dne 8. velikega srpana 1842, umrl dne 7. vinotoka 1843; Hilda, rojena dne 11. velikega travna 1845, botra sta ji bila: Ivan Pavich Pfauenthal, graščak, in Marija Pavich rojena grofinja Auersperg; Fausta, rojena dne 10. listopada 1848, kumovala sta ji: Franc Freiherr Lazarini in Rosalija von Lazarini rojena Freiin von Rastem. Frančišek Ksav. Nikomed Freiherr von Rastem je umrl dne 24. grudna 1875 (na spomeniku stoji 23. dan grudna) za kapjo. — Dne 4. sečna 1829 je umrl v Ljubljani za škrlatinsko vročnico (Scharlachflcber) Dizma Freiherr von Rastern, avskultant pri c. kr. deželnem (Landesrechten) in hkrati kriminalnem sodišču v Ljubljani.
Rauber.   V krstni knjigi se omenja dne 12. velikega srpana 1611: Michael  famulus B. Raubarij; takisto dne
16. sušca 1622: Michael Dominae Rauberin Maier. — Meseca
grudna 1613 je bila poročena Ursula »coqua Domini Raub er.« — Dne 5. prosinca 1617 so v Dobu pokopali Jurija Rau-berja, ki je umrl na svojem gradu Krumperku. (Krump. koled. zap.) — Domicella Regina Dorothea Rauberin ex Crai-perg (Krumperk), b. dne 2. prosinca 1623. — »Domina Dorothea Regina de progenie Rauber« »Ein geborne Raubarin« omož. Rasp; gl. Rasp 1. 1629; b. 1. 1642. in 1. 1643 — Frančišek Adam Rauber; gl. Rasp. 1. 1613.
Raumschüssel. Baltazar Raumschüssel in Franc Kristijan Raumschüssel, gl. Rasp 1. 1628. — Virgo Sidonia filia Domini Walthasar Raumfchüfsel de Wilden ekh, b. dne 27. sečna 1629; gl. Rasp. — Gospa Terentia Ramschüssel roj. Dornberg, b. dne 13. prosinca 1636; gl. Rasp. — Leopold Raumschüssel, b. dne 14. listopada 1633; gl. Rasp.
Raunach. Anna Magdalena d Raunochin, b. dne 10. listopada 1652; gl. Rasp. — Janez Jakob v. Raunach, b. dne 17. sečna 1659; gl. Rasp.
Rechbach. Dne 29. kimavca 1822 je bil poročen Filip Freiherr von Rechbach, višji poročnik il. notranjeavstrij-skega žrebčarskega oddelka s Sela pri sv. Petru poleg Ljubljane, star 29 let, z Barbaro konteso von Thum, staro 23 let, stanujočo na Krumperku. Nevestin oče je bil Jožef grof von Thür n, c. kr. kamornik in major prvega dežclnobram-bovskega batalijona. Barbara baronica von Rechbach je umrla v Ljubljani dne 8. malega srpana 1885. — Friderika Freiheit von Rechbacha otroka iz prvega zakona z Adelo roj. Abfallern: Marija, rojena dne 20. malega srpana 1887, (jelena., rojena dne 17. velikega srpana 1888; iz drugega zakona z Alojzijo bar. Lederer-Trattnern: Gabrijela, rojena dne 22. grudna 1895, Pavla, rojena dne 25. prosinca 1897, Avgust, rojen dne 23. velikega travna 1898. — Adela Freiin von Rechbach rojena Abfaltern, soproga Friderika Freiherr von Rechbacha, je umrla dne H. velikega travna 1890 na Krum-
perku. - Barbara Freiin von Somaruga roj. von Rechbach; gl. Somaruga.
Saurau. Dne 21. rožnika 1030 je kumoval: Achazius loco D. Francisci a Saurau ... omnes de schernpiehell (Cemšenik). — Domina Eua Felicita ä Scherrauu ex Zhim-shenik, b. dne 3. prosinca 1649. — Dne 19. malega travna 1052 je kumoval Janez Hlebec »loco Illmi Domini Von Saurau«. —• Mrtvaška knjiga omenja dne 14. prosinca 1658 gospodarja »Von Sarau«. — Dne 12. malega srpana 1666 je bil poročen »Vrbanus Baginger Salisburgensis in seruitio apud Franc, (morda zmotno na mesto: Ferdinandum) Ernestum ä Saurau«. — Dve leti kasneje je bil dne 20. velikega travna poročen »pastor apud 111. D. Vonfarau Ex Zhernellu«. — Eua Felicitas van Saurau nata comitifsa Paradeiferin, b. dne 24. vinotoka 1670. — L. 1670. jc bil za pričo pri poroki »Sarau ex arce Zherneillu«. — Domicella Anna Catharina Baronifsa a Saurau, b. dne 24. listopada 1671, takisto dne 19. velikega travna 1680 in dne 6. prosinca 1681. — Ferdinand Ernest Bar. ti Saurau, b. dne 24. listopada 1671. Isti je kumoval dne 19. malega travna 1682, zabeležen je v krstni knjigi: Comes a Saurau. Dne 16. sušca 1685 pa stoji pod zaglavjem: patrini — Ferdinand Ernest com. a Saurau, lnclitae Prouin. Carnioliae eleetus Deputatus. Pri poroki je bil vpričo dne 25. rožnika 1687, pri krstu je botroval dne 31. sušca 1712. — Domicella Susana Margarita lih. baronissa a Saurau, b: dne 10. sečna 1673 in trikrat 1. 1676; ista je bila poročena z Janezom Baltazarjem Rospom dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. — Domina Eua Felicitas a Saurau Baronifsa, b. dne 19. kimavca 1679, dne 20. grudna 1680. Ista: Eua Felic. a Saurau nata Comitifsa Paradaiferin je kumovala nekemu otroku izpod Turnišča (ex Poturnis) meseca vinotoka 1. 1683. — Domina Renata Leopoldina Comitifsa ab Auersperg, b. dne 31. grudna 1680, dne 28. velikega travna 1687 in dne 19. malega srpana 1689. Vpričo je bila pri Kaiselovi poroki dne 25. rožnika 1687. — Maria Theresia Semeniz, nata a Saurauin ; gl. Semenič
1. 1687. — Domina Susanna Theresia Comitifsa a Saurau ex Dergemel, b. dne 20. vinotoka 1692. — Dne 30. prosinca 1709 se je omožila Apolonija Tertneg (Trtnik) iz ihanske fare »nunc in servitijs apud III"»1"" comitem ä Saurau in lak.<
Schlangenburg. Domina Maria Constancia Kuslanin nata baronissa a Slongenburg, b. dne 11. velikega srpana 1675, gl. Kušlan.
Schluderbach. Josephus Alexander ä Schluderbach (de Shluderbach, enkrat samo: Schluderpoch) sacellanus ex Kreutberg, b. med 1. 1745. in 1748.
Semenič. Maria Salome Semenitschin, b. dne 4. sečna 1674. — Sel e nič (morda Semenič). Domina Anna Sellenizin nata ä Perenburg; gl. Perenburg 1. 1684. — Dne 12. velikega srpana 1685 je bila rojena »Maria Catharina ex Par. Illmo Dno Dno Wolffgango Rudolfo Semeniz et conj. Maria Theresia«; kumovala sta Ferdinand Ernest com. ä Saurau in gospodična Katharina »Hb. B. ab Eggkh.« - Dne 28. velikega travna 1687 se je rodil Sigismund Ferdinand Semeniz; oče: Wolffgang Rudolf, mati: Maria Theresia, nata a Saurauin; poslednja je kumovala naslednje leto dvakrat, namreč dne 10. sušca 1688 in dne 29. vinotoka 1688.
Siebeneck. Ferdinandu a Sibinek (Sibenegkh, Si-benegg, Sibnegg) in Mariji Sidoniji rojeni »Ottin« (Otto) so se porodili tile otroci: dne 29. kimavca 1665 Mihael Anton; dne 27. sušca 1667 Joanna Sibilla; dne 27. listopada 1668 Franciscus Ernest; dne 24. vinotoka 1670 Joannes Ferdin.; dne 5. prosinca 1676 Maria Marg. — Ferdinand v. Si-benegg, bestandt Inhober der hersehofft Egk, dne 7. malega srpana 1669. — Ferdinand a Sibinek, der Zeit inhober der hersehofft Egk, v poročni knjigi omenjen dne 11. listopada 1669.
Somaruga. Dne 4. velikega srpana 1892 se je rodil na Krumperku Friderik Avgust Franc Karol Emanuel Ignacij, zak. sin doktorja Oskarja Freiherr von Somaruga, upravnega svetnika c. kr. gozdnega in domenskega ravnateljstva v
Gorici, častnega kamornika nj. svetosti, in Barbare roj. Freiin von Rechbach.
Stainpail. Domina Maria Conftantia comitifsa ab Auersperg nata Baronifsa Stainpail; gl. Auersperg 1. 1690.
Steinach. Dne 8. rožnika 1827 je bil krščen Armand Jožef Henrik Robert Steinach, rojen na Krumperku; oče: Henrik grof »von Steinach«, nižji poročnik pri 17. pešpolku princ Hohenloh-Langenburga; mati: Marija gro-finja »von Thum und Valsassina.«
Strasoldo. Dne 30. malega travna 1782 je bil poročen na Brdu Anton Raymund Comes Strasoldo; nevesta: Aloysia filia Francisci Adami Comitis von Lamberg; priče: Hubert Barbo Comes von Waxenstain, Marcus Ant. L. B. ä Billichgratz et Camilus Comes a Gorgo. — Grof Leopold de Strofoldo, priča pri poroki dne 23. malega travna 1719; gl. Hohenwart.
Thum. Jožef grof von Thum, c. kr. major, priča pri poroki na Krumperku dne 11. kimavca 1803. — Jožef grof von Thum in Marija Ana grofinja von Thum, b. dne 19. malega travna 1804. — Jožef grof Thum je dne 29. kimavca 1822 omožil hčer Barbaro; gl. Rechbach. — Marija grofinja von Thum und Valsassina, gl. Steinach 1. 1827. — Dne 19. sečna 1828 je umrla Apolonija, hči Marije Ogrinec, pristavnice na pristavi Jožefa grofa von Thum et Valesafsina. — Dne 9. velikega srpana 1829 je umrl v Ljubljani v Gosposkih ulicah štev. 211 za vodenico Jožef grof von Thum und Valsassina, c. kr. kamornik, major in poveljnik prvega batalijona deželnih brambovcev princa Hohenloh Langenburg štev. 17., star 58 let. — Dne 26. sečna 1836 je umrl na Krumperku Jožef grof von Thum und Wal faffina, c. kr. kamornik, veleposestnik in imetnik okrožne graščine (Bezirksherrschaft) krumperške, star 33 let; pokopal ga je dne 29. sečna župnik Gašper Shvab.
Trilek. Comitifsa Catharina Flisab. ab Auersperg nata comitifsa ä Trilekin; gl. Auersperg 1. 1690.
Valvasor. Jernej Valvasor, b. dne 14. listopada 1633 ; gl. Rasp. — Carolus Valuasor L. B., priča pri poroki Jurija Krištofa Kaisela dne 25. rožnika 1687. - Dne 5. velikega srpana 1760 je bil poročen v Dobu: Franciscus Antonius, defuncti Francisci Adami L. B. ä Valvasor ril. ex arce Gallenegkh, Paroch. in Kollobrath, s komitiso: Marijo Rozalijo »defuncti Adami Joannis S. R. J. Comitis ä Rasp filia ex arce Kreitbergkh.« Priči: Carolus S. R J. Comes ä Lichtenberg in Josephus L. B. ä Janeshizh.
Wazenberg. Joannes HenricusComes ä Wozenberg in Comitissa Maria Kleonora ä Wozenberg, priči pri poroki dne 21. sušca 1677; gl. Rasp.—Joanna Rosina Rospin, nata Baronissa ä Bozenberg, umrla dne 17. sečna 1681 ; gl. Rasp.
Wernek. Oton Henrik »von Wernegkh zu Arch und willingrain« kupi graščino »Worttenberg« (Zalog) 1. 1605; gl. Herberstein.
Zierheim. Regina Barbara ä Zierhamin, b. dne 9. malega travna 1733.
Slovenci duhovniki v zagrebški škofiji.
Zbral Janko Barlfc.
V starodavni zagrebški škofiji, katera je bila 1. 1853. povzdignjena v nadškofijo, službovalo je tekom let mnogo duhovnikov Slovencev. Imena teh duhovnikov, kateri so med bratovskim hrvaškim narodom delovali, skušal sem zbrati. Pri tem delu, so mi najbolje pomagali zapisniki arhidijakonalnih kanoničkih vizit, kateri hranijo mnogo zanimivega zgodovinskega giadiva in leže v arhivu nadškofijske pisarne v Zagrebu. Pregledal sem tudi delce pokojnega zagrebškega kanonika Štefana Matkoviča: »Recensio episeoporum, arehiepiseoporum, prae-positorum majorum et canonicorum« itd., kakor tudi razne šematizme zagrebške nadškofije. Dasi sem nabral obilo duhovnikov, vender nikakor ne mislim, da je ta zbirka popolna. Med duhovniki zagrebške dieceze našel sem jih obilo s slo-
venskimi priimki, vender jih nisem mogel sem prišteti, ker ni bil označen njih rojstveni kraj ali pa domovina. Nekatere vizite so obširne in zanimive, druge so pa prav površne, a v sedemnajstem stoletju je pri malokaterem duhovniku zapisano, kje je doma. Matkovičevo delce je tudi prav površno, v šema-tizmih, kateri mi niso bili vsi pri roki, so pa še le v petdesetih letih začeli priobčevati rojstveni kraj duhovnikov. Torej bode pač več duhovnikov Slovencev, katerih ni v moji zbirki. Pri-občujem pa vender-le to zbirko, ker bode podala nekakov pregled o slovenskih duhovnikih na Hrvaškem, in Bog ve, kdaj bode zopet kak Slovenec imel priliko kakor jaz, da bi mogel zbrati te naše rojake.
Duhovniki, katere bodem tu naštel, so največ doma iz Bele Krajine ali pa iz Spodnjega Štajarskega. Bela Krajina, katera je spadala sicer pod oglejsko škofijo, je bila po jeziku Hrvatom najbolj sorodna, zato so pa Beli Kranjci raje odhajali študirat v bližnjo Hrvatsko, kakor drugam. V novejšem času je pa mnogo Stajarcev obiskovalo varaždinsko gimnazijo, in mnogi od njih se niso več vrnili v svojo domovino, ampak so ostali na Hrvaškem. Službovali so pa naši rojaki v preteklem stoletju največ v goriškem in gorskem arhidijakonatu. Goriški arhidijakonat, kateri se je razprostiral okrog Karlovca in Jaške, je bil Belim Kranjcem v sosedstvu, in zato so oni radi tamkaj ostajali kot duhovni pastirji. Gorski arhidijakonat pa, kateri se je razprostiral od Siska proti turški meji, kjer je bilo prebivalstvo največ grško-nezjedinjene vere, je bil zaradi turškega sosedstva najbolj težaven in nevaren, in zato se ni nobeden posebno trgal za one siromašne župnije, katere so potem dobivali naši rojaki. Dobro pojasnjuje tamkajšnje razmere beležka zaslužnega arhidijakona gorskega in stolnega prosta Žige barona Sinersperga v zapisniku kanonične vizite od 1. 1740., katero zaradi zanimivosti priobčujem od besede do besede. »Ad lectorem. Quod Anno 1737., 1738. et 1739. iste (Gorensis) Archidiaconatus visitatus non sit, accidit ex eo, quod ob infelix bellum turcicum partes has veluti hostieo
vicinas Miles quidem nationalis 1737. et 1738. tandem 1739. Confiniorum generalatus Varasdinensis et Carlostadiensis cum Legione Chokiana Equestris ordinis pro Regni tutamine ex pluribus Millibus congregatus 30 mum fors etiam superante sub ductu Suae Excellentiae Dni Comltis Bani Josephi Esterhazy congregatus inundasset, et plebem miseram, quae a potiori jurisdictioni Episcopi, Capituli et Praepositi esset, solitis Cala-mitatibus praessisset, moesta etiam aeris intemperies, insolita aquarum exundatio, quae frumentum aestivum jam ad Messern maturum e faucibus extorsit, praeterea iterata lues Animalium omnia paene vitae media ademit. His Calamitatibus Congeries accessit omnium Miseriarum dum 1739. mense Julio naturalis inimicus manu forti arcem Zrinjensem obsedit. Hinc clamor in plebe et ululatus magnus, fuga populorum in sylvas et loca abdita et partes transcolapianas. Vastavit hostis inccndio omnia et plurimos in miseram obduxit christianos servitutem, qui nisi ut ab omnibus circumfertur, terrore et murmure quodam terri-fico in aere exorto manifesto consilio DEI deterritus fuisset, seque tertia die inde recepisset, patriae toti deplorandum indubie Gladem intulisset. Pace igitur cum exitiali tyranno utut composita hoc anno 1740. partes ciscolapianas visitarc cepi.«
Na redovnike Slovence, kateri so delovali v raznih hrvaških samostanih, posebno pa v frančiškanskih samostanih provincije sv. Križa, se nisem oziral. Tudi teh je lepo število, a delovali so posebno vspešno na šolskem polju. Njih imena mogla bi se zbrati po raznih samostanskih arhivih. Imena duhovnikov priobčujem po alfabetskem redu.
1. ) Bahor Gregor, rojen okrog 1. 1688. v Metliki (Carniolus Metlicensis). Šolal se je v Zagrebu, kjer jc bil 1. 1716. posvečen v duhovnika. L. 1720. je bil administrator v Miholjcu blizu Križevca.
2. ) Barle Janez, rojen okrog 1. 1720. L. 1748. in 1750. je bil kapelan v Veliki Gorici, a 1. 1756. kapelan in organist na Dubovcu pri Karlovcu, kjer jc bil 1. 1765. in 1771. organist njegov sorodnik ali pa brat Pavel Barle.
3. ) Barle Janko, rojen 12. marca 1869. v Budanjah na Vipavskem, v duhovnika posvečen v Zagrebu 1. 1892. Služboval je jedno leto kot kapelan v Garešnici na slavonski meji, a 1. 1893. je prišel v Zagreb, kjer je še sedaj protokolist in arhivar v nadškofijski pisarni.
4. ) Basarovič Jurij, porodil se je okrog 1. 1697. v Vinici med Belimi Kranjci in bil 1. 1725. in 1727. kapelan v Petrinji.
5. ) Brozič Anton, porodil se je 1. 1689. v Otoku, v podzemeljski župniji. V 1. 1721.—1733. je bil administrator v Zrinju na bosenski meji. Vizitator pravi o njem, da je zaslužil boljšo osodo, kot da je že toliko let med Turki in nezedinje-nimi Grki. L. 1733. je odšel za župnika v Sunjo pod Siskom, kjer je umrl 1. 1748.
6. ) Brozovič Nikolaj se je porodil okrog 1. 1653. v Vinici. V duhovnika posvetil ga je oglejski patrijarh Janez Delphinus. L. 1683. je bil župnik v Vrhovcih.
7. ) Cajnko Valentin, porodil se je 15. febr. 1868. v Ključarovcu na Spodnjem Štajarskem. L. 1891. v duhovnika posvečen kapelanoval je najpreje v Pitomači v Podravini, a sedaj je katehet ljudskih šol v Varaždinu.
8. ) Celjan (de Cilea) Nikolaj je bil 1. 1436. kanonik stolne cerkve v Zagrebu.
9. ) Colarič Gregor, Zumberčan, (Sihilbergensis), rodil se je okrog 1. 1670. najbrž v župniji sv. Križa, ker tam so še dandanes Colariči. V 1. 1700. —1710. je bil župnik v Jaški, a potem jc postal kanonik v Zagrebu, kjer je umrl 16. aprila 1. 1717. (»mystaces habet et barbam«).
10. ) Cvetaš Mihael, porodil sc je 1. 1727. v viniški župniji. (Croata Zilicnsis ex paroehia Vinicensi loco antea nullius Dioecesis, nunc ad Archiepiscopum Goriciensem spectante). V zagrebško škofijo sprejel ga je škof Frančišek Thauzy. Najpreje je kapelanoval v Plcšivici, od 1. 1754.—1769. bil je župnik v Stražcmanu, a 1. 1769. postal je župnik v Kaptolu pri Požcgi. Šolal se je v Zagrebu in na Dunaju.
11. ) Cvetkovič Mihael, rojen 1. 1705. v Vinici, bil je v burnih letih 1739.—1752. administrator v Zrinju na bo-senski meji.
12. ) Culiberka Janez star., iz Vinice, bil je župnik in dekan v Šipku nad Karlovcem. L. 1661. je bil imenovan za zagrebškega kanonika, vender se je na tej službi zahvalil, a sprejel jo še-le 1. 1668. Bil je ob jednem arhidijakon de Urboc in umrl 6. febr. 1678.
13. ) Culiberka Janez ml., brat poprejšnjega, porodil se je v Vinici okrog 1. 1623. V mašnika posvečen »ad titulum mensae« svojega brata postal je 1. 1650. župnik v Ozlju na Kolpi, kjer je bil še 1. 1683.
14. ) Dejan Jurij, rojen v Vinici okrog 1. 1721., a v mašnika posvečen 1. 1748. Kapelanoval je najprej v Čazmi, potem v Trnovitici, a 1. 1753. je postal župnik v Podvinju (sedaj v djakovski škofiji), kjer je bil še 1. 1769.
15. ) Dogša Martin, porodil se je 27. okt. 1861. v Grabendoifu na Spodnjem Štajarskem. V mašnika je bil posvečen 1. 1885.; kapelanoval je v raznih krajih, potem je prišel za kateheta na šole usmiljenih sester v Zagreb, kjer od 1. 1895. službuje kot katehet na moški preparandiji.
16. ) Drenik Matej, porodil se je v Cirknici 4. okt. 1841. Posvečen v duhovnika 1. 1868., kapclanoval je v raznih krajih in postal 1. 1879. župnik v Cerovcu pod Karlovcem. Umrl je 6. dec. 1879.
17. ) Duh Jurij, rojen v Leskovcu na Štajarskem 8. apr. 1838., bil je posvečen v mašnika 1. 1865. Kapclanoval je po raznih krajih, bil dolgo časa župnik v Krapju, kjer je bil nekoliko časa tudi dekan, a od 1. 1893. je župnik v Lipovljanih v Slavoniji.
18. ) Florijan Janez, rojen v Črnomlju 1. 1709., šolal se je v Zagrebu in kapclanoval v Jezeru (Vel. Trgovišče).
19. ) Franko vi č Mihael, porodil se jc v okolici metliški okrog I. 1691. V 1. 1732,—1748. je bil župnik v Vidnševcu pri Glini.
20. ) Glogovšek Anton, rojen 1. 1808. v lavantinski škofiji, bil je 1. 1841. kapelan v Križevljanih, 1. 1848. pa kapelan v Imbriovcu. Umrl je 12. jun. 1849.
21. ) Golob Janez, rodil se je 19. dec. 1842. pri Sv. Lenartu na Štajarskem. Duhovnik je postal 1. 1867. in v sedemdesetih letih je postal župnik v Vidovcu (Medjimorje), kjer je še danes.
22. ) Havliček Nikolaj, rojen 1. 1820. v Brežicah, postal je duhovnik 1. 1844. in bil 1. 1854. župnik v Brekovljanih.
23. ) Hercelj Anton, rodil se je 21. dec. 1845. v Št. Petru na Štajarskem. V mašnika posvečen 1. 187 L, kapelanoval jc po raznih krajih in prišel 1. 1877. v Sv. Križ Začrctje, kjer je 1. 1878. postal župnik, kar je še danes.
24. ) Hrnčič Štefan, porodil se je 4. jul. 1847. v Zavrčah na Štajarskem. Kapelanoval je v Cazmi, v Brdovcu, a sedaj je že več let administrator v Poljani.
25. ) Hržič Jurij, rojen 14. apr. 1830. pri sv. Tomažu blizu Velike Nedelje, bil je v mašnika posvečen 1. 1855. Kapelanoval je v Remetincu, Varaždinu in Nedelišču. Sedaj živi že več let v Varaždinu v pokoju.
26. ) Iludak Stanko, porodil se je 1. 1683. v Vinici, bil je nekaj časa duhovnik nemškega reda in kot tak jc bil 1. 1711. v gradu Ivana Gotthala v župniji Bistra. Kmalu potem je bil sprejet v zagrebško škofijo in je kapelanoval 1. 1712. v Brdovcu.
27. ) Jankovič Jurij, porodil se je okrog 1. 1646. v Vinici in bil 1. 1683. kapelan v Lipniku, na kranjski meji.
28. ) Kizeli Peter, rojen 1. 1706. na Kranjskem blizu hrvatskega Broda. Učil se je v Ljubljani in na Dunaju. L. 1741. je bil kapelan v Nartu, 1. 1748. kapelan v Magjarevu, a 1.1749. postal je župnik v Beli, kjer je bil še 1. 1758.
29. ) Kosmina Matej, »Furlanus«, v 1. 1674.—1694. župnik v Selih v hrvatskem Zagorju.
30. ) Košičck Ubald, porodil se jc 11. maja 1844. v Novem Mestu.  V mašnika posvečen jc bil 1. 1867.  L. 1876.
je postal župnik v Konščini, kjer je še danes. L. 1898. postal je dekan belečkega dekanata.
31. ) Košir Teodor, porodil se je v Ljubljani 6. nov. 1849. in bil v mašnika posvečen 1. 1872. Službuje že dolgo let kot prebendar župnijske prebende sv. Vida v Varaždinu.
32. ) Kovačec Sebastijan, rojen pri sv. Lenartu na Štajarskem 19. jan. 1840., postal je mašnik 1. 1867. a 1. 1875. župnik pri sv. Eliji v Obrešu. Sedaj živi že več let v svojem rojstvenem kraju v pokoju.
33. ) Kovačič Marko, rodil se je okrog 1. 1633. v Vinici in bil v duhovnika posvečen v Gradcu 1. 1667. V letih 1670.—1683. je bil župnik v Šipku nad Karlovcem.
34. ) Kovačič Martin, porodil se je 29. jan. 1846. v Dobovi na Štajarskem. Posvečen 1. 1872., kapelanoval je v Tuhlju, a kasneje bil je župnik v Divuši na bosenski meji. Umrl je 16. jul. 1891.
35. ) Kozjak Ambrož, postal je 1. 1668. župnik v Novem Gradu pri Karlovcu.
36. ) Krištof Janez, bil je 1. 1764. župnik v Bartolovcu (Žabnica) pri Varaždinu.
37. ) Kunst Inocencij, frančiškan, rodil se je v Loki 1. 1758. Učil se je v Ljubljani, Novem Mestu in Trsatu. Kapclanoval je v Kamenskem pri Karlovcu 11 let in bil administrator pol leta v Rečici, tri leta v Velemeriču, 14 mesecev v Rudah pri Samoboru, a 19. apr. 1805. prišel je za administratorja v Jakuševec v Turopolju.
38. ) Lepoša Tomaž, porodil se je 11. dec. 1820. pri sv. Tomažu blizu Velike Nedelje. L. 1853. v mašnika posvečen, šel je za kapelana v Tomašico. L. 1872. je postal župnik v Jcscnju v Zagorju, kjer je umrl 28. mar. 1884.
39. ) List Aleš, rodil se je 29. jun. 1867. v Adrijancu na Štajarskem. V mašnika posvečen 1. 1894., kapclanoval je v Kloštru, Daruvaru in Gornji Stubici in 1. 1897. je postal administrator v Carevdaru, a 1. 1898. v Hcrccgovcu, kjer jc še danes.
40. ) Lovretic Matej, porodil se je okrog 1. 1670. v Beli Krajini. Bogoslovje je dovršil na Dunaju. V 1. 1703.—1706. bil je kapelan v Lovrečini. Bil je »staturae commodae, capil-lorum nigrorum et barbae, capillorum rarissimorum« in imel je »mixtaces sufficientes«.
41. ) Lovrenčič Peter, porodil seje 1. 1711. v Vinici.
V 1. 1749.—1757. je bil župnik v Sv. Jani.
42. ) Lukšič Jurij, rodil se je 1. 1709. v Starem Trgu.
V 1. 1734.—1738. kapelanoval je v Sv. Križu Začrebju.
43. ) Luci Anton, rodil se je 28. decembra 1835. na Spodnjem Štajarskem. Bil je župnik v Draškovcu v Medjimorju, a od 1. 1883. je župnik v Dragancu pri Cazmi.
44. ) Majer Viljem, rodil se je 18. aprila 1837. v Rogatcu. Prišel je kmalu v, Cuntič blizu bosenske meje, kjer še danes župnikuje.
45. ) Malešič Matej iz Vinice, bil je 1. 1732. kapelan v Novem Gradu blizu Karlovca.
46. ) Medoš Mihael, porojen v Vinici, bil je 1. 1682. v mašnika posvečen »ad titulum mensae D. Lipski« iz Bosiljeva.
V letih 1683.—1709. bil je župnik v Sv. Ani nad Jasko.
47. ) Medvedovski Peter, porodil se je 1. 1703. v metliški okolici (ex campo metlicensi) in je bil 1. 1734. in 1736. administrator v Zrinju.
(Konec prihodnjič.)
Mali zapiski.
Kobilice podcBelna nadloga. Sledeča zanimiva rokopisna beležka nahaja sc v nekem izvodu Justinijanovih Institucij v ljubljanski liccjski knjižnici (sign. 7504, VI, U, e): Die XX. mensis Augusti Ann. XXXXII. in sero circa nonam et decimam noctis magna quantitas cicadarum immcnsac ultra consuetum magnitudinis variis depictae coloribus fcrc dum volabant passerum magnitudinis. Sequenti die ex Lacubus vel ab igga muridic ad horam vel plus durans multitudo carundum volabat et
9
praeter Castrum ad agros urbis Lubianae Georgius Zaulus artium et J. v. Doctor annotavit. Et sequenti die in primo diluculo catervatim redibant ad Iggam et revolabant super Civitatem — quod ipse vidi. Anno XXXX: In Julio tarn erat ardens aestas, ut sol lapides, sylvas integras incenderit atque combusserit, id quod praeter rerum naturam. Obe beležki se ujemata z Valvazorjevimi poročili. O kobiličji podeželni nadlogi leta 1542. poroča Valvazor v Jožefa Lambcrga Ortneškcga životopisu, ki ga je v vezani besedi ta deželni glavar kranjski o sebi sam sestavil (IX. 58.), in pa med letnimi dogodbami (von den Jahrgeschichten) XV. 459., kjer ima na naslednji strani tudi podobo o ti šibi božji. Nenavadno vročino v letu 1540. omenja Valvazor (XV. 457.): »Es war auch in diesem Jahr eine ungemein-starcke Hitze in Crain und ein solcher Brand der Sonnen, dass nicht allein das Land von der Dürre sich wie ein Stein erhärtete, sondern auch viel Wälder davon angezündet wurden.« — Knjiga, v kateri se zgoraj navedeni latinski beležki med drugimi nahajata, ima na naslovnem listu tole Ex libris-beležko: »Sum Josephi Tschauli Lab. Carnioli 1565. 8 Nouembris.« — Je li pisatelj teh notic poznejši župan ljubljanski Jožef Tschaulle (Tschauller 1600 in 1604) ali kak prednik njegov? — Tudi Georgius Zaulus spominja na ime Tschauli. L. P.
Frančišek Jakob baron pl. Schmidthoffen. Mnogo slovenske krvi se pretaka po žilah sedanjih kranjskih plcmenitnikov. Dokazuje nam kranjska plemiška matrika, da so večkrat v minolih stoletjih dobivali od cesarja plemstvo možje slovenske korenine in slovenskega imena, ker so si z bistro glavo pomagali do kake vplivneje službe ali prišli celo v cesarske urade, ali pa zato, ker so kot petični veljaki s posojilom nekaterih tisočakov prihiteli na pomoč cesarski blagajnici. Plemenitnik slovenske krvi je bil tudi Frančišek Jakob baron pl. SchmidhofFen (g. VI. Leveč ga v »Izvcstjih« I. 1897. str. 31. napačno imenuje Schindthoffen-a), lastnik trebanjskega in lukovškega gradil. Prvotno se je ta rodbina imenovala Kovačič. Andrej Kovačič je bil tržan vipavski in prisednik trškega svdta. Odlikoval se je za časa frijulskih in beneških vojn z na-stanjenjem cesarske vojske v Vipavi. Njegov sin Matej Kovačič je bil mitničar na deželni mitnici na Jesenicah in na cesarski mitnici na Colu (am Prardt). Pridobil si je toliko premoženja, da je kupil od barona Volfa Konrada Jankoviča graščino Trebnje. Cesar Leopold I. ga je povzdignil v plemeniti stan dne 8. junija 1667 in mu podelil »posebno milost«, da se je smel pisati »Kouatschitsch von Schmidhoffen«. Ker je stopil v sorodstvo in svaštvo z drugimi plemenitniki v deželi, so mu kranjski deželni stanovi dne 12. maja 1685 podelili deželjanstvo na Kranjskem (den Gainadt der Landmannschaft in Krain). Umrl je na gradu v Trebnjem in bil pokopan v trebanjski farni cerkvi. Dne 15. julija 1688 je cesar Leopold tudi Štefana Kovačiča, ki je bil menda Matejev
brat, povzdignil v plemeniti stan s pridevkom »von Schmidthoffen«. Novi plemiči so se smeli imenovati tudi samo »Schmidthoffen« in so začeli opuščati ime Kovačič. Frančišek Jakob von Schmidthoffen je bil prisednik plemiškega deželnega sodišča v Ljubljani. S soprogo Ano Felicito je imel 22. nov. 1694 sina Frančiška Antona. Cesar je Frančiška Jakoba dne 11. julija 1733 povzdignil v baronski stan z naslovom »und Ehrenwortt« in s pridevkom »von Schmidthoffen, Herr zu Treffen und Lukowitz.« Trebanjsko grajščino je bil sicer 1. 1699. prodal stiškemu samostanu za 25.000 gld., a dobil jo je nazaj 1. 1731. Bival je pa na gradu Lukovcu pri Brezavici pod Ljubljano od 1. 1731. do 1736. njegov sin Frančišek Anton, kateri se v brezaviških farnih maticah večkrat imenuje pl. Schmidthoffen, gospod v Trebnjem in Lukovcu, prisednik dežele Kranjske. V farni cerkvi na Brezavici se vidi pod prižnico v tlak vdelana kamenita plošča, ki je nekdaj pokrivala rako gospodov z Lukovca. Rake v cerkvi ni več, pa tudi grad Lukovec je že razvalina. Gorenji konec plošče je odbit a iz še ohranjenega dela grba na plošči se spozna, da so Schmidthoffeni ohranili v grbu znake, kakršne so po Valvazorjevih narisih (»Ehre«, IX, 117) imeli Kovačiči. Preko ščita gre od desnega zgornjega do levega spodnjega ogla ozka proga, v kateri so tri zvezde. Ščit delo črte na štiri dele. Zgornje levo in spodnje desno polje nosita jednoglavega orla, drugi dve polji pa imata po tri navpične črte. Napis na omenjeni plošči se glasi takö-le:
FRANCISCVS IACOBVS L. B. A: SCHMTTHOFFEN
IVDICIORVM • PRETORIA :
LIVM : ASSESSOR : ET BIS :
DEPVTATORVM • P RESSES DVCATVS • CARNIOLI.E • jETATIS SVM : 75 ANNO 1746 DIE 15 rVNY.
V mrtvaški knjigi brezoviške fare pa beremo: »16. junii 1746 sepultus est Franciscus Jacobus L. B. de Schmidhoffen iudiciorum prac-torialium assesor et bis deputatorum praeses ducatus Carnioliae provisus omnibus Sacramentis labaci aetatis suae 79 in Ecclesia S. Antonu in Brcsoviz,« A. K.
Vlaška prisega. Zborni zvezek (Sammelband) ljubljanske licejske knjižnice (sign. 7499, XI, S, d.) obsegajoč sledeča 3 dela: 1.) Peinlich Halligericht Keyscr Carols des Fünfften, gedruckt zu Franckfurt am Mayn durch Nicolaum Basseum MDLXXXI, 2.) Ferdinandi dcß Dritten Newe peinliche Landtgerichts-Ordnung, gedruckt und verlegt zu Wienn bey Johann Jacob Kürner MDCLXVH, 3.) Straffbuch.....Durch M.
Abraham Sawr, getruckt zu Franckfurt am Mayn durch Nicolaum Basseum MDXC ima na praznih listih spredaj takoj za platnico rokopisno zabeleženo sledečo zanimivo prisego: Wallachischer Schwur wallachisch Rotta. (NB. Diesen Schwur abzulegen.) Nehmbe etliche Khörn, allerlei Sorthen gethraidts, alß waiz, Rokhen, Gerriten, hierf, habern, spelten et cetera. Alle dise Sorthen gethraidts Lege du vndter ein Prlueg Eisen, auf windisch zhertalu, vnd der beschuldigte hat mit dem rechten Fues auf das Pflueg Eisen zustehen, vnd mit denen drei aufgerrichtete Fingern zu schwehren, vnd Volgundt wörther nachzusprechen. Ja N. vnd N. ozho na moio Verno duscho, prisegnuti, J prauizhnu casati, Taku meni praui Bog po-mosi, I moia Vera khrischanska, I taku mi se na satarlu Deueteru Syme j Sime od serza, sime od koana, Vola, ouze, Cose, J Vsaku blagu, s koim schiuim na ouem Suitu; Sime od Vsaku Krucha, koi se sie, J skoim se ia hranim na ouem Suitu; J oku se ia danas kriuu sakunem, da mi se Vfse skaminam, scheiesam, y Herga Stuori, na pomagal mi Bog, ni zhitiri Euangelifti, 12. Apostelnou, y soman postio ufse. 4. posti. Na Jemel V kumu Cuma, V drugu Druga, niti V priatulu priatela, na ouem Suetu, ne konz konza, oku se ia Donas kriuu sacunem, na imal nigdar obrasa na ouem Suitu pred Gospodin Bogam, ij Gospodom, obverch Vfsiga toga trifsnula mene Nebeschkha Vifsina, ä pofscherla me paklenska globina, oku ia Vufsega prauu na kaschem, Sazh nie bodete Vpitali, ij stu budem prauü Vi stauiti. Amen. — Juri Nauscher Nehst bei Creiz Behandler. May. Carol. f. 15. Adam f. 9. Leop. f. 67 Verordnung Jtem f. 39. — Zanimiva utegne biti ta prisega i za jezikoslovca i za folklorista zbok originalnih običajev pri priseganju kakor i zbok grozno krepkih zakletev. Izraz »rota« nam ni nov, nahajamo ga že v drugih starih prisegah (glej Letop. Slov. Mat. 1884 pag. 205. in 208.). Izraz »seine od srca« (= zarod, rodno potomstvo) spominja nas na uklinjanje v srbski narodni pesmi >ne imao od srca poroda« t. j. zatrlo mu se rodno seme! Srce je sedež vse životne moči. — »Da mi se vse hrga stvori« (hrga = grča, bula) menim da je toliko kakor: »naj se mi narede čez in čez grče in bule, čiri in tvori«. (Primeri Dalmatinove besede: Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih. Pleteršn. Slov. I. 246.) — »Zaman postio vse 4 poste« = naj mi Bog postov ne všteje med zaslužna dela. — »Konec konca« (podoben Homerjevemu Ttlotf i'l«r«Toio) pomeni lahko in mirno smrt in pokoj po smrti. — Obraz m čast, ugled, veljava; mirna vest, miren obraz. Zač (Sazh) = za kar (za što). Konec prisege: »y stu budem prauü Vistauiti. Amen« mi ni razumljiv. L. P.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« .N.m ml. J. Ulauiikovi uulsduiki v LJubljani.