H. g. rr ronkrnisplv. 7f>'e-*n. t i mi.
Oossensa.v.v, Tirol.
St 61.
V Trsta, .	I. novembra 1882.

Tečaj VII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T midmu )• B*e«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in sabott o poludne Cena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. SOkr. - Posamezne številke se dobivajo ori opravništvu in v trafikah v Trst« po flt kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravailtvi »vit Zonta 5«.
.	Vsi dfljuit se pošiljajo Uredništvu »vit Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti
frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrsU naznanila in poslanice) zaračunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Naše zadeve.
(Konec).
In sedaj nastane prašanje: kedaj vendar naš slovenski kmetovalec sprevidi svoje napačno ravnanje, opusti ga, ter prestopi iz sedanjega nekakemu dvomu podobnega živenja v živenje človeku dostojno? — Takrat, ko bode šole imel urejene v pravem narodnem duhu, iti ko bodo one zadostovale svojemu namenu.
Da Slovenci še nismo toli srečni imeti takih šol, to je krivda sedanjih vlad, katere niti sedanja hoteča biti pravična vlada ne more — ali neče popolnoma opustiti. Denašnje šole, bodisi najmanjša ljudska Šola ali gimnazija — da celo univerza, ne ustrezajo niti ne zadoščujejo svojemu poklicu. — Ljudske šole — vzlasti večrazredne, še vedno so prave pravcate mučilnice, iz katerih narodu pošiljajo »extra feln« duševne pokvek*. Kaj hočemo reči o učiteljskih pripravnicah, realkah in gimnazijah, kder se večidel dela propaganda za Nemštvo in Laštvo, in kar se tu ne doseže, doseže se na univerzi, kder se mladeniči na-sesajo pravega tujega duha, katerega potem pri vsakej priliki narodu prodajajo. — Sploh rečeno — ako so šole — naj si bode uze katerakoli, namenjene ljudstvu, iz katerih naj ono zajemlje koristi, naj bodo tudi v njegovem duhu, ali v duhu prave učenosti, ne pa v duhu neke preparirane stvari uravnane. Ako bo uradniki, notarji, advokati, zdravniki in drugi namenjeni tudi slovenskemu ljudstvu, da mu v dotičnih zadevah pomagajo, bilo bi vsaj naravno, da bi se mu oni v njegovem jeziku in duhu izšolali, in narodu postali istinito pravi pomočniki, svetovalci, zdravniki njegovih dušnih in telesnih ran, kar je pa vsled dosedanjih šol prav nasprotno.
Sedanja vlada si vsaj nekoliko prizadeva popraviti te stare krivice, a vendar je v tej zadevi do sedaj Se premalo storila. Kdor ima oblast, menda se vsaj
Eo principu oblasti nikogar ne boji, ali bi se ga vsaj ati ne smel — v čemer imamo mi Slovenci od prej-finjih vlad najbolje dokaze — in ne rečemo preveč, ako trdimo, da bi sedanjej vladi bilo gotovo sedaj vse enako, ako bi se bila glede rabe našega jezika v šolah in uradih nekoliko več na nas ozirala, nego se je.
Tudi v drugih naših potrebah smela bi nam vlada nekoliko več pomoči deliti, nego nam je je dosedaj. Kolikrat je bilo uže poudarjano in tudi z Številkami dokazano, da je Slovenec bistrega uma, le dobrih šol mu manjka, v katerih bi se mogel v vseh strokah živenja izobraziti. Kde so naše obrtne, kmetijsko-go-spodarske in dekliške šole? Kako zelo vendar po-
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Zanimiv je iz te dobe napad Ricmanjcev na Francoze. Nekaj francoskih vojakov je stražilo tudi po vaseh okoli mesta: v Rlcmanjlh jih je bilo neki 12, ki so se nespodobno in grdo vedli ter celo cerkev sv. Jožefa oropali in oskrunili. Razsrjenl jih Ricmanjci napadejo, ter neke ubijejo in druge v beg zapode, pa tudi sami zapuste vas in se umaknejo na kraške visočine. Ko drugi francoski vojaki v okolici ta napad Ricmanjcev zvedo, planejo v Ricmanje in plenijo in odnesejo, kar morejo, a mej tem pridejo po reškej cesti Hrvatje s kapitanom Ježičem, tem se pridružijo vrli Ricmanjci oboroženi s koli, cepci, kosami, sekirami ter skupno napadejo Francoze in jih potolčejo in prepode, da vsi proti Trstu zbezć. Od Tržačanov je bil pripeljal tudi kapitan Bonomo svoje krdelo v pomoč avstrijskim vojakom. Spomin na to prasko je bil v Ključu, pri sedanjej mitnici, in slika v cerkvi sv. Josi pa v Hicmanjib, ki predstavlja to dogodbo.
Vsled primirja v »Campoformio« je Avstrija dobila Benečijo, Istro (primorsko ali benečansko) Dalmacijo, in kotorske boke. Ker so te primorske dežele uže davno na glasu bile zarad obširnega trgovinstva po morji, in so se zdaj s Trstom združile, zato je tudi tržaška kupčija s tem mnogo pridobila, pomnožila se, in mesto se je razširilo.
L. 1802 se sezida novo krasno poslopje, »nova borsa« ki se pa zdaj uže imenuje stara borsa, odkar je sezidan «Tergestej» velikanska hiša, kder se shajajo trgovci. Na kraju borsnem je pred bil morski kanal, ki se je zasul In v temelj so zabili
greša mili slovenski narod enakih šol, katere bi mu za tisoče in tisoče goldinarjev koristile.
Pomislimo samo, koliko bi slovensike dežele pridobile z iaučeniini trgovci in obrtniki, kateri bi postali Slovenstvu močen steber. Mnogo tujih, narod in njegov jezik sovražeči h tujcev in Židov bi moralo
Eotem zapustiti našo lepo slovensko zemljo; na nji-ova mesta bi stopili domači na duhu in telesu čvrsti sinovi, ter z narodom delali za narod.
K povzdigi občega blagostanja bi pomagale tudi gospodarsko-kmetijskc Šole. S tem malim, kar smo dosedaj pridobili na narodno-gospodarskem polju, ne smemo se nikakor zadovoljiti, ampak prizadevati si še nadalje, da zadobimo vsakovrstnih, vsem strokam našega narodnega živenja strežajočih šol. ^Vzlasti kmetijstvo in gospodarstvo je ostalo od prvega začetka pa do najnovejše dobe malo da ne brez vsakega poduka. Za vsako drugo stroko znanosti so se nahajale od nekdaj šole, edino gospodarskih kmetijskih šol je moralo človeštvo najbolj pogrešati.
Gotovo pa to ne sloni na podlagi človeškega prava; tem načinom godi se večini človeštva velika krivica, ker skrbi se samo za nekatere stanove, a najvaŽneji stan — kmetiški, kateri se noč in dan trudi, da vse ostale stanove preživi, pa je navezan edino le na znanost, katero je po očetu podedoval.
Bilo je uže na tem mestu omenjeno, da se dan-denašnji časopisnim in književnim potom mnogo čini za poduk ubogega kmetovalca, a vse to malo izda, dokler ne bodemo imeli zadostno število imenovanih šol, In dokler ne bode ljudska šola v tem smislu delovala.
Nič manj važne za Slovence niso tudi dekliške šole, katerih jako pogrešamo. Ko jo neki poganski modrijan izrekel pomembne besede: »dajte nam dobrih mater in svet bode imel drugo podobo«, — gotovo je takrat mislil na potrebo posebnega izobraženja ženskega spola, katero mu morejo v to svrho edino dobro uravnane Šoli dati.
Kakor sin pri kmetijstvu in gospodarstvu, prav tako je tudi hči pri gospodinjstvu navezana edino le na materini poduk. Ali, kakor velike napake se nahajajo pri starokopitnem gospodarstvu, enako se nahajajo velike napake pri starokopitnem gospodinjstvu. Dobra gospodinja biti mora — v pravem pomenu besede — angelj varuh svojej družini. Ona bi morala poznati natančno vse potrebe družine, ter družini — vzlasti glede hrane in snage — biti pravi zdravnik, kar se pa pri kmečkih druiinah le prepogostoma pogreša. — Govori se navadno: e, kaj, pri kmetu ne more biti vse tako natančno, kakor pri gospodi, ali pri premožnih hišah. To seve da, da taki izgovori
močne hrastove kole. Za vse delo in zgradbo borse je potrošilo društvo trgovcev nad 31)0,001) gld.; a odprla se je zaradi francoskih vojn še le 1807. — Istodobno so postavili bogati trgovci, njim na čelu egipčanski grof Gassis, drugo veliko zgradbo novo »veliko gledišče« (teatro grande), koje seje pozneje tudi imenovalo občinsko gl. (t. comunalt«), po načrtu istega inženirja Selva, ki je v Benedkah sezidal imenitno gledišče «teatro Fenice». Neki pisatelj iz one dobe pravi, da so v tržaškem gledišču zraven dramatičnih predstav se vrstili plesi: gosposki ples in prostaški ples *sa petico» («il balio di petizza»), poslednjega se je vdeleževalo bolj prosto ljudstvo plačevaje za vhodnino »petico« t. j. blizo 30 nov-cičev. Takrat so nastale nove ulice sv. Mihela po grof Prandijevih zemljiščih, in cesta zad za cerkvijo s v. Justa, kakor kaže napis na zunanjem zidu ograje okolo stolne cerkve. Razširil se je trg pred zvonikom iste cerkve, in novo mesto še je dalje razprostilo okolo Chiozaove palače ter dobilo ime po cesarju Francu: predmestje frančiškovo (borgo franceschino).
Slavni vojskovodja Napoleon Bonaparte bi bil rad vso Evropo in še druge dežele podjarmil, hotel je Anglijo ponižati in skoz Egipt v Indijo prodreti, pa ni se mu posrečilo. Povrnivši se iz Egipta se dade oklicati prvim konzulom francoske republike, ter se proslavi v raznih poznejih bitkah proti Avstriji, katero je namerjaval popolnem raz-dejati. L. 1804 postane prvi konzul Napoleon na-krat »cesar francoski«. Njemu nasproti si nadene cesar Franc ime in naslov »cesar avstrijski« (II. dan avgusta 1804), ob enem pa zagotovi svoje podložne dežele, da s to promembo se nikakor ne smejo promeniti ustanovne pravice istih dežel. Proti slavohlepnemu Napoleonu se združijo 1. 1805 sklenivŠi prijateljsko zvezo (koalicijo) Avstrija, Anglija in Rusija. Nesrečno za Avstrijo se konča
izvirajo iz zgolj nevednosti, ter pomanjkanja tistega znanja, katero bi moralo biti vsakej gospodinji lastno, da more izročeno jej družino prav vladati.
V začetku spisa sem rekel, da se nahajajo mej narodom mnoge napačnosti, katere imajo v njem samem svoj izvor, druge se nahajajo pa v postavo-dajstvu ali splošnej upravi. Domoijubna dolžnost je tedaj, bodisi kakor koli narod podučevati, kazati mu živenja pravi pot, tako ga varovati zlih nastopkov, ter ga osrečevati. Ali žal, domoljubom in narodu samemu ni mogoče storite vsega, kajti naloga je velika in težavna.
Tu ima slavna vlada Še mnogo storiti — vzlasti na šolskem polji. Ona ima oblast in moč, in dolžnost njena je te lastnosti porabiti v prid in blagost svojih podložnih.
Gospodje slovenski poslanci, mnogo dela in truda vas še čaka na tem polji, povejte glasno želje in potrebe svojega naroda na mestu, »kder se narodom deli osoda«, ter po svoji n močeh skrbite za to, da se mu vsaj po možnosti vresničijo.
In vresničiti se morajo; tem p6tem ne smemo več naprej, sicer nam je propad neizogiben. Narod se mora tako rekoč preleviti; začeti mora živeti drugačno — novo živenje, a da se to tudi istinito zgodi, treba mu je priskrbeti manjkajočih sredstev, k čemur mu pomozite Vi, za Vami naj pa slavna vlada stori svojo dolžnost.	Neznan.
Novi šolski nadzorniki za Kranjsko.
Uže od nekdaj — še od tistih časov, ko so morali otroci kranjsko-slovenskih roditeljev »osla« nositi, ako so se predrznoli le mej seboj v svojem materinem jeziku govoriti — ziihuje kranjsko šolstvo pod pritiskom vrednih nastopnikov onih, kateri so nekdaj s pripomočjo lesenega »osla« zidali nemški most do Adrije.
Takratni zidarji — šolniki so do danes večinoma izginoli z šolskega pozoriŠča in zemlje, torej nam ne morejo v nikukem oziru več škodovati, ali zapustili so za seboj mnogo duševnih somišljenikov, katerih glavna naloga je bila, skrbeti še na dalje, da se slabo zidani nemški most do Adrije vsaj prehitro ne pekucne in njih samih ne pomandra.
Kdor je bil gorečniši v spolnovanji testamentalno zapuščene in ob enem od zgoraj izročene mu naloge, bil je tudi odlikovan, bodi si z boljo službo, okralnim ali celo deželnim šolskim nadzorništvom, ala Dem-scher, Thuma, Pirlcer et tutti quanti.
vojna 1. 1805. Napoleon pridrvl se svojimi četami na Bavarsko in tam v trdnjavi Ulmu zajme avstrijskega „general aMak-a, ki mu izda vso vojsko 23,000 mož. Se dan denes je mej starimi očanci pravljica, •da je general Mak izdal vojsko, ker je za vsacega vojaka dobil po dva krajcarja«. Vojaška sodnijaje obsodila Maka na 10 let v trdnjavi no ječo, a 1. 1819 je prejšnjo čast zopet zadobil. Ko Napoleon napreduje proti Dunaju, prihiti nadvojvoda Karol s Talijanskoga, da brani prestolno mesto. Cesar Franc je zbežal na Moravsko, kder se snide z ruskim carjem Aleksandrom. Uname se krvava bitva v 2. dan decembra 1805 pri Slavkovu (Austerlitz) na Moravskem, katera se po treh cesarjih, ki so navzoči bili, imenuje »tricarska bitva«. Solnce sreče je posijalo Napoleonu, daje zmagal. Vsled te zmage se sklene mir v Požunu (Presburg) v dan sv. Štefana (26./12. 1805). Avstrija izgubi Tirolsko, Benečijo, Dalmacijo. Istega leta 1805 so prišli Francozi v drugič v Trst. Po odhodu nadvojvode Ka-rola s Talij,mskega so morale še ostale nezadostne bojne moči avstrijske se nazaj pomikati na južnem bojišču. Iz Trsta so pošiljali spehanim in Izstradanim avstrijskim vojakom kruha, žganja, tabaka, soli, obleke na Občine, v Sežano in v Razdrto. Ko se napove, da pridejo Francozi, odpošlje tržaški magistrat stotnika tržaškega bataljona Saverija de Giuliani, da bi prosil generala Solinjaka (Solignac) naj milostno ravna s Tržačani. A Soiinjak ko pride v 19. dan novembra 1805 v mesto se svojimi četami, jako ostro in osorno se vede, ukaže, da se koj pripravi 20.001) porcijonov kruha, vina, mesa, riža in žganja za 20.000 mož francoskih vojakov; da se plača v 2i urah C milijonov frankov v zlatu in srebrn; da se 30 najodltčniših meščanov zastavi, dokler se ne vplača naložena kontribucija.
(Dalja prihodnjič.)
KDINOST.
Te in še druge, kranjsko šolstvo in narodno mislece učiteljstvo mučeče m6re po mučile ohoie in z njima vred slovensko ljustvo skozi dolgo vrsto let. Slovenci pploh smo se veselili nastopa in lepih obe-čanj Taaffejeve vlade, ali prav sediij pri imenovanji novih šolskih nadzornikov za Kranjsko se vzlasti kranjski Slovenci nemarno preveč uzroka veseliti njenih dejanj. Će tudi nelt slovenski list piše, da nekateri novi okrajni Šolski nadzorniki niso privrženci fakcijozne opozicije, ampak celo dobri narodnjaki, vendar se mi nikakor ne moremo sprijazniti s to nenaravno in razvitju kranjskega šolstva gotovo škodljivo mešanico.
Poglejmo stvar od prave strani. — Ako je večina na novo imenovanih okrajnih šolskih nadzornikov nemčuraka, potem za istino ne vemo več, kde nam glava stoji, kajti ne moremo si misliti, na kakov način je mogel odpasti poznati narodnjak Dr»anec in na njegovo mesto priti profesor Vodep, o katerem nihče ne ve. kakove barve mož je.
Prav tako se ne moremo povoljno izraziti tudi o ostalih okrajnih šolskih nadzornikih, na stran pustivši uže poznate najhujše nasprotnike Slovencev. Kedor hoče veljati za narodnjaka, mora uže od začetka — v času borbe in skušnje — kazati svoj narodni značaj, ter ne lepo in polagoma odkladati nem-curskega ph fi-a, ka< ar mu pod njim nekako vroče prihaja, ali pa sploh ni kazal nikoli nobene odločne barve, tako da ni ne tič ne miš. Zraven oikritosrč-nega narodnega značaja mora se po vsej pravici, bodi si okr. ali deželnega šolskega nadzornika tirjati prepotrebna lastnost: neomejena pravičnost na vse strani.
A žal, da bodemo kranjski Slovenci pri novo imenovanih okr. šolskih nadzornikih te lepe lastnosti vsaj nekoliko pogrešali. Nam je znan okr. šolski nadzornik, kateri je učitelja zaradi njegove poštene politike zatožil, vsled Česar je moral dotični učitelj enkrat za vselej šoli slovo dati. Isto tako je tudi soprogi nekega učitelja kot učiteljici ženskih ročnih del pripomogel do remuneracije v znesku 40 gld. A bo^a mi, vilo dobro poznamo ono učiteljico iu njene zmo-znosU, ter smelo trdimo, da ženskih ročnih del niti ne pozna, kamo li umeje in zna, razen nekaj malega šivati. Ali slastni oblizki, naj si bodo uže trdega ali tekočega značaja, pripomogli so k temu, dočim se je v vseh ročnih delih izvežbanej in za poduk ženske mladine mnogo storivšej učiteljici, malo da ne manjša remuneracija podelila. Kde je tedaj doslednost in pravica, katera bi morala nadzirateliem pouka biti nai zvestejša vodnica?
Take razmere — kar pa še ni vse — vladale so vzlasti v poslednjih šestih letih pri kranjskem šolstvu, katerih se niti danes popolnoma znebili nismo, a osoda najkrajše bodočnosti razpodi gotovo še ostale megle na šolskem obnebju.
Tržaška razstava.
. [Glavno poslopje, U. 2.) (Dalje.) Za keramiko pridejo precej optični inštrumenti, telegraflčni aparati, ure, glasovni in d-ugi musikalni instrumenti. Firma Adler in Scbuller iz Beča je izložila različne stroje za elektriko, brzojave za hišo in posebno praktične telefone. Pred vsem pa se v tem odlikuje svetovno znana firma Sehaffler, katera se je proslavila z svojimi iznajdbami telegrafskih aparatov. — V tej stroki je tudi mnogo dobrega izložila firma Dečke rt et Homolka z Dunaja, omeniti je posebno strelovodov te firme. Firma B. Eg^er z Dunaja je razstavila električne svetilnice, in "električno uro — oboje jako zanimivo, firma W. Kraft et bohn z Dunaja ima na izložbi vsakovrstne fizika-lične, optične in matematične instrumente — vse to je vredno občudovanja zarad novosti iznajdbe in preciznega dela. V tej stroki, posebno pa glede mikroskopovje vredna tudi firma C. Reichert priznanja. Najboljše telo^kope, spektroskope za zvezdogledce, daljnomerne in uruge instrumente za marino je razstavil Garl Fritsch z Dunaja. Zanimiva je tudi tehtnica za znanstveno porabo, katero je razstavil Jos. Nemec z Dunaja. Fischer iz Trsta je razstavil mehanični stol za bolnike; s pomočjo tega stola more bolnik, ki si na priliko zlomi nogo, voziti se po sobi, spati, pisati in opravljati različne majhne posle; stro' kovnjaki pravijo, da je ta stol jako praktičen; dr. Ni-količ iz irstaje razstavil model peči za požiganje mrtvecev, tudi kaj novega za Trst in sploh naše ljudi. 1-irma Schember et Sohne na Dunaji je razstavila razne tehtnice za vsakovrstno rabo, to so tehtnice po najnovejših, jako praktičnih sistemih. Tudi firma »Pibroutz Franz« iz Krope je razstavila izvrstne tehtnice v posebnem majhnem paviljonu blizo vhoda v razst ivo. Omeniti nam je še motorjev na plin, kateri so jako važni za malo obrtnijo, in katere je razen družin mušin, sesalk itd. razstavila firma Viktor Popp z Dunaja. Glede mašin, eliktričnih, optičnih in drugih aparatov imajo dunajske firme še prav mnogo izvrstnega na razstavi, mej tem ko je le še Češka nekoliko zastopana v teh strokah, vse druge dežele pa skoraj nič.
Prišedši na muzikalične inštrumente, moramo kar se tiče glasovirov pustiti zopet Dunajčanom prvo mesto. Firma J. Heilzinan et Sohn ima najboljše glasovire; prav tako so izvrstni glasoviri firme G. Kutschera z Dunaja. Trstu vso čast dela giede glasovirov firma Anton Kofol, ki je razstavila več glasovirov, mej temi enega, ki ima dve klaviaturi, to je na vskej strani glasovira eno. Harmonij Alberta Ha-cker-a iz Trsta je srednje vrednosti. Pohvalno omeniti nam je barrnonijum z dvema klaviaturama, katerega je razstavil g. P. Potočnik iz Gorice in o katerem smo slišali jako ugodno sodbo od strokovnjakov. (O tem harmoniju morda še kaj omenimo kesneje
enkrat.) Izvrstne harmoniume je razstavila firmi Th. Kotikieviez z Dunaji.
Glede druzih muzikaličnih instrumentov je pa zopet Leska prva. Tako na priliko ima firma Červeny V. F. in sinovi iz Kraljevega grade i na Češkem na razstavi veliko zbirko vseh instrumentov za godbo na sapo. Firma Osmauek Anton iz Schobacha nam zopet predstavlja zbirko najboljših instrumentov na strune, gosli, base. kitare itd., firma J. Lausman z Dunaja je razstavila zopet same flavte, figote, klarinete — vse izvrstno in jako elegantno. Firma Bla-sich iz Trsta je razstavila izvrstne gosli, češke firme razstavile so še vse polno raznih, tudi popolnoma novošegnih inštrumentov za sapo, tega je prav dosti in dobrega na razstavi in menimo, da moremo našim domačim godbam v prvej vrsti priporočati češke trom-pete, pozavne, bombardone itd.
Urarji so na razstavi tudi dosti lepega pokazali. Omeniti nam je autodinamične ure razstavljene po g. Uršuli Anderwalt iz Trsti, potem ure našega vrlega slovenskega urarja, g. J. B.»zeka iz Trsta, ki je iz-lozil uro, ki opoludne ustreli in gode, kaže letne in mesečne čase in je sploh kaj posebno zanimivega na razstavi. O tej uri smo uže poprej enkrat pisali. — Krasne in jako umetne ure je razstavila firma L. Guttman z Dunaja. Jako zanimiv je obok, na katerem je 12 ur, ki kažejo čas raznih mest, kakor Londona, Pariza. Dunaja, Bombaya it I., tako, da je na enej uri poludne, na drugej pa uže kakih 7 ali 8 ura. Te ure je razstavil A. Dolenz iz Trsta za firmo Eschler et Gehorsam iz Liberic na Češkem. Jako umetne ure so razstavile firme: Kreutz et Bauer z Dunaja, bratje Japy in mnogo družili z Dunaja. Posebno lepa in dobre pendule ima na razstavi firma Geb. Rescb iz Ebensee na Gorenje-Avstrijskem, katera firma daje delo 250 urarjem.
Matematičnih, pomorskih, fizikaličnih in optičnih aparatov Izdeluje se največ v Pragi in na Dunaji. Ta teška obrt je v teh mestih uže tolika, da posebno optičnih instrumentov Avstrija zdaj več izvaža, nego uvaža. Tudi zdravniško orodje in telegraflčni aparati izdelujejo se na Dunaji in v Pragi kaj izvrstno in v velikej množini.
Ur (peridul) zi zid največ izdelujejo na Gorenje Avstrijskem v Ebensee (vsako leto do 12.003 komadov), potem izdelujejo take ure tudi v Pragi in na Dunaji. Takih ur je šlo iz Avstrije lansko leto blizo 350 metr. stotov. Zepn9 ure niso avstrijska obrtnija, naši urarji dobivajo skoraj vse ure iz Švice in Francoskega, pa jih tukaj samo repasirajo. — Za glssovire je na glasu Dunaj; dunajski glasoviri gredo tudi daleč čez morje; vendar pa Avstrija za skoro polovico več uvaži, nego pa izvaža glasovirov. Instrumenti na sapo in na strune — ta obrtnija je doma na Češkem; teh inštrumentov Avstrija izvaža na vse kraje v velikej množini (leta, 1881 nad 2000 metr. stotov). Zopet viduno, kako je Leska skoraj v vsakej obrtuej stroki napre-dovalna.
Precej za urami pridejo kočije. Omenili smo uže v našem listu, da najlepše, najelegantnejše in najtrdnejše kočije je razstavil naš rojak iz Tolmina, gosp. Ipavic Anton; on ima tudi največ dela in si je v Trstu v 10 letih napravil užj prav lepo premoženje, s katerim si je mož v svojem rojstnem kraju nakupil lepo posestvo. Treba je videti delo tega moža, več samouka, nego druzega ter občudovati talent naših Slovencev. A tudi drug Slovenec, gospod Micheli A. iz Trsta, rodoma KraŠevec in tudi posestnik na Krasu, razstavil je prekrasne kočije; oba sta bila odlikovana se zlato kolajno. Z njima tekmuje samo en dunajski fabribant kočij in ta je dvorni fabrikati t S. Armbru-ster, ki je razstavil posebno eleganten »broom«. Jako trden ■broom«, še čisto surovo delo, razstavil je Caligaris iz Trsta. Tudi firma Lohner z Dunaja ima par elegantnih voz na razstavi, a kakor rečeno, v tem oddelku sta dva tržaška Slovenca naredila vso čast tržaškej obrtniji in sta, skoraj prekosila Dunajčane, kar se ne more govoriti o noDeuein drugem oddelku. — Prekrasno opravo za konje in sploh sedlarska dela sta razstavila Jos. Roleček iz Gra ica In Florijan Ni-ckel iz Prage. — Tudi goriški Agostinis David je razst ivil kočijo, ki pi ni priznanja vredna. Vse drugo v tem oddelku za vozove in konjsko opravo je manjše vrednosti. — Obrtnija kolarjev v Avstriji izvrstno napreduju in «e na Dunaji in v Pragi vrši uže na fabriški način. Se pred 10 leti je Avstrija potrebovala na stotine iuksus vozov iz Milana, Francije in od drugod; a nekaj let sem k večemu kak tržaški Iredentar dobiva svoje kočije iz Milana, namreč, da se v njih vozi vsaj na italijanskem lesu in železu, če uže ne na italijanskej zemlji. A ne le, da naši ko-larji zadosti krasnih voz izdelujejo za domačo državo, oni tudi mnogo voz izvažajo, posebno na Jutrovo in na inostranskem dobro konkurirajo v tej stroki z vsemi drugimi državami zbo* nizke cene, elegance in trdnosti njih izdelkov. Lansko leto je šlo iz Avstrije na inostransko nad 8000 kočij v vrednosti nad dva milijona gold.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V avstrijskej delegaciji ima desnica letos prvikrat večino, zato je izvolila za poročevalca v vnanjih zadevah in vojski svoja uda Hiibnerja in Fandrlika. To pa je levico tako razdražilo, da ni hotela prevzeti nobenega druzega referata. — Tudi prav, saj to ne bode nič škodovalo.
»Wiener Ztg.« od 31. oktobra razglaša cesarjev ukaz, po katerem se ima 500.000 gld. nakazane za Tirolce, poškodovane po povodnji, porabiti za podpore brez povračila. — Vlada se posvetuje, kako je ukrenoti, da se povodnji na Tirolskem v prihodnje zabranijo, ter dotične nasvete preiloži prihodnjemu državnemu zboru.
Na ukaz naučnega ministarstva so ni dunajskih gimnazijah in realkah posvetovanj i glede načel nem- • Ikega pravopisja. Kolikor se dozJaj čuje. večina svetuje, naj se pridrže stara pravila. Ako bi se slovenski šolniki sešli v enak namen, kak krič bi zagnali nemški čisniki in kako'bi svetu trobili, kako neomikan ie slovenski jezik.	J
•Narodni listy. poročajo, da je grof «Coronini• sestavil poseben klub, h kateremu je pristopilo 20 udpv, večidel Italijanov i neodločenih poslancev iz južnih dežrfl; klub bode podpiral vlado v posameznih primerljajih. — Mi poročimo to, a za resnico ne dajemo poroštva.
Za zboljšanje gospodarskih in trgovinskih zadev v Dalmaciji pripravlja vlada več predlo«; mej temi so uredba Neretve, grajenje cest, podaljšanje dalmatinske železnice i nje zveza z druži mi železnicami, povzdiga kmetijstva in živinoreje, ki se je do zdaj zelo zanemarjal i. Samo ob sebi se umeje, da se vse to ne more izvršili v enem letu, ampak da se bo več let potrebovalo.
V	Splitu delajo iredentarji, kakor bi bili obsedeni, ker so propali pri občinskin volitvah. 25. oktobra je nek podkupljen zloglasen človek vrgel težek kamen na voditelja narodne stranke, dr. Bulata, a k sreči ga ni zadel. — 2G. se je konstituiral novi občinski zastop, izvoljeni so bili: dr. Rendić za župana ilr. Bulat za prvega asesorja, dr. Tacconi, dr. Kamber, Peter Katalini6, Mate Protič in Ivan Matosii za asesorje.
Hrvatski deželni zbor je po hudej borbi 27. t. m. z 5i glasovi proti 19srejel predrugačbo svojega opra-vilnika.
V	Bosni in Hrcegovini se Še vedno tu pa tam prikazujejo uporne čete po 10 do 30 mož, katere pa pred vojaki povsod begajo. Te Čete so ostanki zadnjega upora, ki nemajo posebnega pomena i se polagoma zatro, ker je ljudstvo mirno.
Vnanje dežele.
Črnogorski knez je sklenol na dunajskem in pe-terburškem dvoru ustanoviti poslanstvi.
Crnogorski knez misli podporo ubežnikom iz Dalmacije in Hrcegovine v kratkem popolnoma odtegnotf. To je avstrijskej vladi naznanil in vprašal, ali bi je volja bila ubežnikom iz milosti dovoliti, da se vrno domu in se ne bodo kaznovali.
Serbsko ministerstvo je odstopilo zarad nekih nav. skrižnosti, ali kralj odstopa ni sprejel.
Volitve v deželni zbor na Pruskem so končane; zmagali so konservativci, vse druge stranke so več ali manj poslancev zgubile, najhujše pa so bili te-peni liberalci, če tudi so se najbolj napenjali in strahovito bahali in v svet svojo moč trobili, da je celo pruska vlada verovala v njihovo zmago. Zdaj pa so tako pobiti, tako sramotno propali 1 Te volitve so odločilne za mnogo let: liberalizem je na Nemškem propal. To iina veliko pomembo ne le za Nemško, te-muč tudi za Avstrijo, ker udarec, kateri so dobili liberalci na Nemškem, britko čutijo tudi avstrijski nemški liberalci, to je tudi tem smrtna sodba. Ali se pa zmagalci konservativci z Bis markom pobogajo, to je še veliko prašanje, sicer so oni enih misli ž njira o tem, da se narodu morajo odpreti naravni viri, ki vodijo do blagostanja, ali v verskih iu materjjelnih zadevah se ž njim nikakor ne ujemajo.
Izvoljenih je bilo na Pruskem 425 poslancev, konservativcev je skupaj 182. središčna stranka ima 92 poslancev in liberalci le 63, naprednjaki 33, secesionisti 19, Poljaki 17, Danca sta dva in Welfi trije. — Deželni zbor se odpre 14. novembra.
V	italijanski državni \bor se prav zdaj volitve vrše. Do zdaj ima večino vladna stranka.
V	Bvkreitu se je odprl 29. oktobra državni zbor. Kralj je poudarjal v svojem poročilu napredek dežele, izvrstno finančno stanje, ker dohodki presegajo troške, in prijateljske razmere proti vsem državam.
Pri državuožborskih volitvah v Rumeliji je zmagala konservativna stranka.
Gladslone je angleškemu parlamentu predložil, naj izreče zahvalo mornarici in vojski, ki si je v Egiptu proslavila; ta predlog ste obe zbornici sprejele. Gladstoneje tudi omenil, da bo v svojem času predlagal, nuj se admiralu Seymourju in generalu \Volstdeyu dovoli dosmrtna lvrita.
Preiskava zoper Arabi palo je končana; priče so dokazale, da je on sokriv plenitve in požiganja v Aleksandriji.
Tunelki bey Mohamed- es-Sadok je zadnji teden umrl in vlado nastopil njegov brat Sidy Ali. V resnici pa bodo vladali v tej deželi Francozi i lo prašanje časa je še, kedaj jim pride popolnoma v roke. Francoski poslanec Cambon je novemu vladarju zagotovil, da ga bo v potrebnih reformah podpiral, to se pravi, da bo moral vladar tako delati, kakor bodo noteii Francozi.
Dopisi.
v Trs I u 29. oktobra.
Iredentarski list »L' Indipendcute» je pisal zadnje dni par člankov pod naslovom »Organizziamoci«, »Intendiamoci«. Dokler je bila ljudska nevihta po Trstu, lepo je ta list žedel, zdaj si misli, da se je nekoliko polegla razdraženost; zato je treba zopet početi z novimi, še boljšimi silami. »L' In lipc-ndente« kar naravnost pravi, da je treba nekatere starejše Iredentarje dejali v penzijo, zato pa vabi nove mlade moči, mlade juriste, profesorje iu kar je kaj več učenega in zmožnega, naj pomnože to iredentarsko stranko, da se bode potem lažje bojevala proti novej takozvanej patrijotičuej stranki, ki hoče imeti v svojej sredi celo najzagrizenejše Slovane.
A »Indipendente« ve, kaj dela; on je kozaka napravil iz cunj in ga postavil napolje, da bi ž nJim strašil vrabce. — Mi Slovani sami se prav nič ne
EDINOST.
ujemamo z novo stranko, ali z novim političnim društvom, ki po naše ni ne miš ne ptić, dokler stoji na njega programu, da hoče visoko držati zastavo italijanske narodnosti, vsem drugim naro inostim pa pravično biti. To je konj, katerega jezdijo naši konservativni Italijani na povelje vsakokrat pred volitvami; a nam ta konj prav nič ne imponira. Kaj pomenja to: »mi hočemo pravični biti vsem narodnostim«? Nas Slovencev, ki smo najstarejši v Trstu in okolici, vendar ne sme to društvo staviti v eno paralelo z Nemci, Francozi, Angleži, Turki itd., saj mi smo tukaj prav tako, ča ne bolj doma, kakor Italijani, mi nismo tukaj nobena kolonija, kakor Grki, Nemci itd. Mi bi radi, prav radi dali zmernim Lahom roko v namen, da se sporazumemo, kako enkrat za vselej neškodljive storiti Ireientarje, kateri nam gotovo bolj presedajo, nego pa nekaterim patrijotom po imenu; toda mi hočemo v takem društvu biti priznani kot popolnoma enakopravni, kot tržaška narodnost, ka-terei hoče društvo celo pomagati v dosego narodnih svojih pravic. »Patti chiari, amici cari«; vi nam toliko, mi vam toliko, vsi skupaj pa imejmo potem za glavni cilj: zboljšanje razmer v Trstu in širjenje avstrijskega mišljenja; mi bomo vam v pomoč pri vašej narodnosti, mi bomo tista moč, na katero se boste mogli vedno upirati, kadarkoli bi vas napadala ona stranka vaše narodnosti, ki dela za odtrganje Trsta od Avstrije. Da bi pa Vi proti nam jezove delali in svojo narodnost branili proti nam, tega ni potreba; mi nočemo posloveniti nobenega Laha, a terjamo, da ste tu li Vi tako pošteni in da nain privoščite gojitev naše narodnosti v Trstu in okolici. — Brez Slovanov to društvo, ta stranka tudi težko kaj opravi v Trstu; mi smo užo izrastli iz otročjih čevljev in se ne damo več voditi za nos; prešli so časi, ko je bil Slovan na Primorskem le materijal za povzdigo italijanskega življa. Naše politično društvo ■Edinost« bo stalo hrabro na braniku in se ne izneveri svojim prvim načelom.
Nekateri naši prijatelji so uže misel isftazili, da bi stopili v novo metamorfozno društvo. Mi, prepričani, da ni dobrohotno nam, odsvetujemo to z vso ozbiljnostjo. Svoji k svojimi velel je slavni Palacky Cehom. Svoji k svojim, kličemo tudi mi, zbirajte se
Eod zastavo političnega društva »Edinost«, vsak le oličkaj izobraženi Slovenec bi moral ud biti. V Trstu nas še čaka huda borba, Slovenci nemamo še najpotrebnejšega, da bi mogli dalje obstati kot Slovenci. Sole so glavna stvar, na te moramo vso pozornost obračati, te tirjati in to le s pomočjo političnega društva »Edinost« dosežemo. Ko se bode naša deca v materinščini podučevala, takrat se ne bo več bati propada. Novo politično društvo pa bode le potem moglo računati na našo pomoč, ako dokaže, da nas v istini priznava kot enakopravne v Trstu in ako nam jamči, da bode na priliko pri volitvah oziralo in brigalo se odkritosrčno tudi za naše kandidate. Kakor rečeno, dosedaj nemamo nobenega uzroka, da bi mogli zaupati novemu društvu.
Kar pa se tiče »L' Indipendente«, zastonj je njegovo strašilo; nam Slovencem niti ni treba, da se vežemo s katero stranko, vendar lehko brzdamo vse Iredentovce, ako je le vlada nam toliko pravična in nam le da to, kar daje vsakemu drugemu narodu.
Iz Rojana, 26. oktobra.
Na razstavi je naša okolica zastopana tudi z neko prav originalno znajdbo, katera je vredna da o njij posebno spregovorimo. To je znajdba Jožefa Piščanca K Rojana, ki je našla dosti občudovalcev in je bila posebno pohvaljena tudi v nemških časopisih. To je Btroj (mašina), ki muhe lovi. Stvar sicer ni velikanska ali jako zanimiva. Mašina obstaja iz ure, ki namesto da bi čas kazala, nek cilinder vrti, kateri vse muhe, ki nanj zletijo, v poseben prostor vodi, iz katerega ne morejo več zleteti in se tako dajo pokončati. Ta priprava presega vse, kar se je dozdaj rabilo za pokon-čevanje muh. Občudovanja vredna je bistroumnost moža, ki je ta originalni stroj izmislil, ki je s tako natanjčnostjo narejen, kakor bi namenjen bil za kakšne znanstvene poskuŠnje. Neka kompetentna autoriteta je ta stroj jako pohvalila in svetovala možu, da ga razstavi. Tim več občudovanja vredna je ta znajdba, ker jo je izurael priprost kmet, ki nI niti mehanikar, niti urar in je vse do zadnjega kolesca sam iz železa iz-rezal in izpilil, kar kaže nenavadno nadarjenost in ročnost za mehanična dela. Mi o tej stvari posebno radi sporočujemo ker je Jože Piščanc mož, katerega v Hojani vsi spoštujejo zavoljo njegove razumnosti, pridnosti in ker ga tudi štejemo mej najboljše rodoljube v našej okolici. On je dobil precej v začetku dosti ponudeb za njegovo znajdbo, katerih pa on ni hotel sprejeti.
Prepričani smo, da se Piščancev stroj kmalo po svetu razširi, pa želimo tudi, da znajdba našemu prijatelju lep dobiček prinese. Nadiamo se tudi, da nas on kmalo s katero drugo Še bolj važno in koristno znajdbo razveseli, kakor nam je tudi zagotovil.
Iz koperskega okraja, 2G. oktobra.
f Jože Breiovar, kaplan v Boljunci je v dan 23. okt. ob 6. uri zjutraj previden s6 svetimi zakramenti, v 41 letu svojega živenja po dolgo trajajočej bolezni v Gospodu zaspal.
Rajnki je bil Kranjec, za časa svojega šolanja je moral veliko pomanjkljivosti trpeti. Duhovnikom posvečen nastopil je prvo službo v Gičariji. Tu je začal bolehati. Bil je radi bolezni v Boljunec premeščen. Videzno mu je tu včasih odleglo, a v istini je zapljuč-nica, osoldto v zadnjem času brzim korakom nadaljevala svojo pot.
BJagi gospod je bil vesten in skrben duhovnik, v družbi vesel in kratkočasen. Užival je splošno spoštovanje pri svojih tovariših in ljudstvu; občeval je rad tudi z učiteljstvom. Dokaz temu je njegov pogreb. V sredo ob 8. uri zjutraj je prišlo mnogo njegovih tovarišev čč. gg. duhovnikov, celo iz Trsta in Rojana, učiteljev in ogromno število občinstva iz
vsega Brepa skazat dobrotnemu možu zadnjo čast. Dolinska Cital niča, katero je odbor pri pogrebu zastopal, položila je kot svojemu podpornemu udu na rakev lep venec; takisto je storilo svojemu društve-niku »slovensko učit. društvo za koperski okraj*. Dolinski pevci so se pogreba se zastavo in corpore udeležili; zapeli so «Blagor mu... in BoljunŠki pevci so pa jJri maši peli. Videti je bilo prljpogrebu vrhov-uega župana in več druzib županov iz bližnjih vasi, vrhovnega poveljnika finančne straže Boljunške, njegove prijatelje celo iz oddaljenega Krasa itd. Okoli 10. uri se je začel dolgi sprevod z šolsko mladino na čelu proti pokopališči viti. V očeh slehernega videl si solze. Tu, dragi prijatelj! našel si slednjič mir in zadovoljnost, koje ti svet ni mogel dati. Počivaj v miru, večna luč naj ti svetij
Prijatelji njegovi mu mislijo napraviti majhen spomenik, prav tako.
S Krama, dne 28. oktobra.
Znano je, da na Goriškem neka svojat rnje proti vrlemu našem u poslancu, g. Abramu, in ker si v ■Soči« vendar ne upa pisati proti njemu, pisala je v ljubljanskih listih. Ne zarad teh pisarij, ampak le zato, ker vidimo, da se uže več let neprenehoma rije in rije proti možu, na katerega je ponosen ves Kras, in katerega značaj je čist, kakor solnce, zato so Kraški župani pri zadnjem skupnem shodu v Sežani sklenoli, poslati razželjenemudr.Abramti tole zaupnico, iz katere lehko razvidite, koliko zaupanje uživa g. Abram na Krasu, in kako abotno je, ako se neka svojat trudi, tega moža pred narodom poniževati. Želja županov je, da se ta zaupnica objavi, da se s tem da g. dr. Abramu tudi zadoščenje pred svetom; zaupnica se glasi.
Preblagorodni gospod 1
Uže mnogo let zjstopate častno nas KraŠovce v deželnem zboru Goriškem in mi smo bili in smo vedno ponosni na Vas, našega zastopnika, našega rojaka, in to zarad vsem znanega Vašega možatega in odločnega postopanja.
Z nevoljo smo torej čitali v listu »Slovenec« od 23. septembra št. 107, v nekem dopisu z Goriškega, da ste bolehni in da vsled fizične Vaše slabosti zaostaje tudi Vaše duševno hrepenenje, ker se na zunaj ne ustavljate energično, kakor to zahteva Vaše narodno prepričanje, skratka: dopisnik Vas je hotel zatožiti, da niste storili svoje dolžnosti v odboru za sprejem cesarjev in da sploh niste več sposobni Svo-jej nalogi kot zastopnik narodov.
Ta izjava ne žali le samo Vas, temuč žali vsa-cega poštenega Kraševca, žali posebno Vaše kraške volilce in nas vse podpisane zaupne može na Krasu, ker mi smo preuobro prepričani, da je ona izjava v »Slovencu« neresnična in tendencijozna, ona ima namen, da bi Vas pred svetom ponižala in osmešila, da bi Vam celo omajala zaupanje pri Vaših volllcih.
Ker pa je po vsem Goriškem predobro znano od kod vse to izvira in zakaj proti Vam tako pišejo, me. nimo, da ne bo odveč, ako mi uže danas javimo Vašim sovražnikom, da se bodo njih grde nakane vedno razbijale na stenah sivega Krasa, in da boste Vi kljub u vsem tem intrigam vedno uživali pri vaših ožjih rojakih neomejeno zaupanje in največje spoštovanje, tako sicer, ua bodo Kraševci Vam vedno poveljevali svojo najvažnejše interese, dokler jih boste Vi hoteli zastopati, naj pa potem Vaši egoistični sovražniki pišejo in delajo, kar jim ljubo.
Pri tej priliki je tedaj umestne in potrebno da prote8tujeino proti omenjenemu dopisu, in da Vam vsi mi podpisani župaui sivega Krasa izrekamo svojo najizkrenejšo udanost in neomejeno zaupanje.
Bog Vas živi še mnogo let, vsem Vašim rojakom v čast In ponosi
V Sežani, 12. oktobra 1882,
R. Mahorčič v Sežani, I. Milič v Sgoniku, I. Živlc v Skopem, I. Purič v Velhein Itepnem, A. Race v Rodiku, A. Lah v Dutovljah, A. Cerne v Tomaju, F. Mahorčič v Naklem, L. Fabian v Avberju, I Hočevar v Štanjelu, M, Švara v Koranu, I. Pipan v Škrbini, I. Trampuš v Temenici, I. Peric v Vojšlci, M. Pahor v Selih, V. SemoliS v Bre-stovici, I. Pipan v Mavhinji, A. Peric v Slivni, 1. Caharlja Nabrcžinl, I. Kozmina v Sempolaju, I. Uršič v Berjah, A. Uršič v Gorjanskeni, I. Trobic v Velikem Dolu. A. Širra v Pleskovici, I. Pavlič v Šljaku, V. Zega v Koprivi, A. Ostrouška v Gabrovici, vsi kraški župani.
Domače in razne vesti.
C« k. namestnik baron Petri* je odpotoval v nedeljo zjutraj na Dunaj. Včeraj pa je odšel g. A. Winkler, dež. predsednik kranjski tudi na Dunaj. — To utegne kaj pomenjati.
Razstava. V sredo, četrtek in petek bo vstopnina v razstavo znašala le 20 kr. Odprta bo razstava do 15. novembra. V razstavi je bilo zadnjo nedeljo preko 4000 oseb, to je malo primeroma proti prejšnjim nedeljam. Uzrok je bil dež. Ker je zdaj burja nebo očistila, in sije zopet milo solnce, bode brez dvombe na praznika vseh Svetcev in sv Jušta, ter na vernih duš dan obisk obilniši, osohito, ker je vstopnina za te 3 dni znižana na 20 soldov.
Novoimenovani vojaški poveljnik generalmajor Kober je prišel 28. t. m. v
Avstrijsko-ogerski Lloyd. Vodja te parobrodske družbe se je napotil v Marzilijo, da tam pregleda na prodaj ponujane velike oceanske par-nike neke na kant prišle parobrodske družne in poroči upravnemu svetu jjlede nakupa teb purnikov.
Nevihta na morji. 28. oktobra smo imeli v Trstu visoko plimo, ki je poplavila nekatere ulice in tudi magazine; tudi v Benetkah je stalo morje na trgu sv. Marka dva čevlja visoko, nenavadno močni jug je morje tako napel. V Kvarneru je bilo morje strašansko hudo in z Reke se poroča, da so se tam štiri ladije razbile; eno, ki je bila tudi v nevarnosti, otel je Lloydov parnik. Mornarji so se oteli. 3 ladije
so bile lastnina Istranov in Dalmatincev, 1 pa Trža-čanov.
Žejna stražnika. V razstavi je brez števila blaga, katero oči mika in ga sive želi. Ljudem, ki imajo dosti žeje, posebno so mikavna in — nevarna okusna vina, postavljena v ličnih boteljah na visoke piramide. Dva stražnika, Lojze in Tone, se v noči od sabote na nedeljo nista mogla ubraniti skušnjavi, da ne bi vina pokusila. Odpreta torej eno steklenico in jo izpijeta, češ, nikdo tatvine ne zasledi. Pa vino je bilo tako izvrstno, da sta dobila še hujšo žejo; izpijeta drujio, tretjo, — četrto, peto, — Šesto stekleni co. Zdaj sta si bila res žejo ugasila, — pa gorje I — obadva sta se opijanila, kakor podgana in pijana sta trdno zaspala. Drugo jutro so ju tako dobili in »corpus delicti«, ki je ležal na strani, bil je glasen tožnik. Naloie zaspanca na voz, in probudila sta se še le na klopi v tistej hiši, kder »poštenjaki« dobe
—	brezplačno stanišče in kašo za hrano. Nauk: mačka ne stavi za stražnika k salu ali mesul
Ali živimo mej divjaki f Minolo nedeljo po noči je zaprla policija nad 30 osob zarad tepežev, kričanja in druzih* nevednosti, katerim je bilo uzrok
—	novo vino. Zares, živina pozna svojo mero, marsikateri človek pa ne. Dela in ukvarja se ves teden,< da nosi krvave žule, ko pa dobi zaslužek, mesto da bi kaj prihranil za stare dni, vse po grlu požene in razsaja; potem pa ga potisnejo — v zapor ali v bolnišnico. žalostno!
SE ObČin nam pišejo dne 30. t. m. Včeraj je imel g. Baldini v Vašem listu naznanjeno^ predavanje, katero pa je bilo popolnoma brezuspešno, ker gospoda pri vsej dobrej volji nismo prav nič razumeli. Razumel ga je morda kak gospod Daneu in g. fajmošter; a tem menda vendar ni bil namenjen poduk. Zarad tega je en naš kmet gospodu Baldiniju prijazno nasvetoval, naj se prej ko mogoče nauči našega slovenskega jezika, pa naj potle pride nas učit vinarstva in poljedelstva. — Mi nemamo nobene na-sprotnosti proti no tenemu Italijanu, ki spoštuje naš jezik, ali peče nas vendar, da pri visokem namest-niitvu ne poznajo še razmer v tržaškej okolici. To piše v imenu nad 100 kmetov z Občin
M. S.
-J- Slcfbn Klemenčič, knjigovodja zastav-Ijavnice v Gorici, vrl rodoljub, ki je kot pomočnik rajnkega Matije Doljaka v uarodnej borbi na Goriškem posebno odlikoval se, umrl je predvčerajšnjem za vročinsko boleznijo — Prenesli so njega rakev precej na žegen ; a jutri mu napravijo Goriški slov. pevci nagrobnico In g. K. bo govoril na grobu. Poznali smo dobro tega mirnega, a skoz in skoz zna-čajnega in za svoj narod navdušenega moža, ohranimo mu torej najlepši spomin in stavili bomo vedno v vzgled tega prerano umrlega Solkanca. Imel je rajnki še ne 40 let, a na narodnem poiju na Goriškem je delal od žačetka pravega narodnega gibanja.
Vodstvo slovenskega oddelka de* želne kmetijske dole v Gorici nam javlja tole: Preudano podpisano vodstvo si čestita vabiti Vašo Velerodnost k preskuŠnji, ki se bo vršila za II. sem. t. 1. v novej šoli dne 4. novembra t. 1. in sic^r: od 9—12 v Šolskej dvorani iz teoretičnih predmetov; od 3—5 na polju iz praktičnih vaj.
Vodstvo slov. oddelka deželne kmetijske lole v Gorici dne 24. oktobra 1880.
Fr. PovŠe.
Volitev v deželni zbor. Na volilnem shodu v ljubljanskej čitalnici, dne 29. t. m. je bil ljubljanski župan g. Peter Orasselli soglasno za državnozborskega kandidata proglašen.
Kranjska hranilnica je dovolila po poved nji poškodovanim Tirolcem In Korošcem 3000 gid. podpore.
ljubljanski mestni zastop je dovolil za Tirolce, poškodovane po povodnji, 200 gld., in za Korošče 100 gld.
Ljubljanskega mestnega zastopa Sklep zastran uvedenja slovenskega jezika v vse mestne urade, kateri sklep smo zadnjič omenili, glasi se tako le: 1. S 1. januvarjem 1883. leta počenši ima biti slovenski jezik izključljivo uradni jezik ljubljanskega magistrata pri občevanji s strankami in uradi po vseii pokrajinah, kjer stanujejo Slovenci, ter po kraljevinah Hrvatskej, Slavoniji in Dalmaciji z do-stavkom, da se ulo^e, ako so bile poslane v nemškem jeziku, imajo tudi reševati v istem jeziku. 2. Isto tako s 1. januvarjem 1883. leta počenši je slovenski jezik izkjuUjivi uradni jeitk v notranjem uradovanji naslednjih magistratnili uradov in sicer: magistratnega ekspedita.tižnega zapisnika, davkarskega urada, mestnega fizikata, mestnega knjigovodstva, knjigovodstva pri loterijskem posojilu in policijskega urada. 3. Izjema dopuščena je le glede vojaških oblastnij, s katerimi ima magistrat občevati v vojsknem jeziku, ter pri ma-gistratnih svetnikih gg. Matiji Jerasu in Ljudevitu Peroni, dalje pri mestnem blagajniku g. Franu Heng-thalerji in konečno pri stavbenem uradu, a z izrečnim pristavkom, da se imajo tudi ti posluževati po možnosti slovenskega jezika. 4. Vse tiskovine, katere služijo za občevanje z strankami in so doklej natisnene le v nemškem jeziku, imajo se natisniti v slovenskem jeziku. 5. Gospodu župann se naroča, da strogo pazi na izpolnovanje teh določil.
Občni zbor c. k. kranjske kmelijske družbe bo 15. novembra. Ta zbor bo posebno važen zato, ker pride na dnevni red predrugačba nekaterih stvari v upravi in zarad tega je zelo želeti, da se ga udje v obilici vdeleže. Izvoli se v zboru tudi dru-štvpni tajnik namesti umrlega dr, J. Bleiweisa.
Na vinarskej doli na Slapu se novo šolsko teto začne 5. novembra. Razpisanih je bilo pet deželnih ustanov za kmečke sinove, a ni se oglasilo toliko prosilcev, da bi se mogle oddati vse ustanove. To ni dobro znamenje in želeti je, da bi zavedni
EDINOST.
ljudje v vinofrradnih krajih vplivali na to, da kmečki talentirani dečki bolj obiskujejo to koristno Šolo.
Iz Prema se nam piše: Mej neprenehanim deževanjetn vstala je v soboto silna burja, katera še danes traje. — Soboto zvečer okolo 7. ure je dež spremljan z burjo Jako strašno lil, da se enako le redkokrat pomni. Še celo trdneje hiše so morale to nadnaravno silo občutiti. — Voda R^ka je nara sla inočno in bati se je — ako deževati ne neha, hudih nastopkov. Večina krompirja gnjije še v zemlji, ker ga zbog vedne mokrote izkopati mogoče ni. Vse to je pa učinilo za prihodnost škode, katere danes še preračuniti mogoče ni.
Biskup Stroftsmajer je poslal zahvalna lastnoročna pisma tudi načelniku Slovenske Matice, gosp. Grasselliju. potem načelniku ljubljanske Čitalnice gosp. Karolu Bleiiveissu vitez Trstenilkemu in starosti ljubljanskega Sokola gosp. Tavčarju. Iz poslednjega pisma priobčujemo te le lepe besede: Momu srdcu osobito je godilo razabirati, da se čestiti ljubljanski Sokolci jednim te istim krvi narodom smatraju, kojim i Hrvati. I pravo je, moja gospodo 1 Čuvajmo svoje historićke i narodne svetinje, ali zato ipak jedni budimo u sviesti, jedni u borbi«. Ljubljanskemu žu-
Eanu pa se je vsled izvolitve za častnega meščana, rzojavno takole zahvalil: »Gospodinu Petru Gra-selli: Hvala Jiepa na tolikom odlikovanju I Čast grad-janina biele Ljubljane za me je velika čast. Slavu, sreču i svaki procvat dragoj Ljubljani prosi Stross-majer».
V novem me«IU je bil 29. oktobra za župana izvoljen gosp. KmetiČ, za prvega svetovalca g. dr. Pomnik, za druzega gosp. VrtaČiČ, in za tretjega g. Fr. Kastelic ml. — Gosp. župan se je zahvalil v slovenskem jeziku in rekel, da se bo odslej v mestnem zastopu uradovalo slovenski. Živio !
Umrl je 29. t. m. na Dunaji c. k. okrajni glavar na Krškem, gosp. Schonwetter. Slovencem je bil malo prijazen, a de mortuis nil nisi bene,
Iz Doline nam pišejo: V št. 59 »Edinosti« išče nekdo knjigo synopsis catecbetica, prvo izdavanje od leta 174-3. — To knjigo ima g. Petko Ota, zastopnik banke »Slavije« v Dolini.
Gg. bratom »Sokolom« naznanja podpisani odbor, daje pri zadnjej sejisklenol na večstransko zahtevanje, da napravi zadnji letošnji izlet v nedeljo M. novembra in to v Dolino. Vsemgg. »Sokolom«, kateri si že« I le omisliti obleko, pak priporoča, naj se 'obrnejo do č-tovodje g. Dolinarja, kateri jim vse natančneje razjasne. Dnevni red izleta naznani se v 8 dneh.
__Odbor.
Avstrijski brzojav v letu 1881. Statistični oddelek trgovinskega niiništerstva je te dni razglasil statistiko avstrijskega brzojava za leto 1881. Vseh poslanic je bilo 5,784.672, in sicer notranjih 3,489.675 in mej narodnih 2.294 997, v primeri z letom 1880 za 422.587 več, to je 8.0 odstotkov. Otposlanih poslanic se je pomnožilo za 308.4ti6» doŠlin mejnarodnih za 114.071. Pristojbine so znašale 4.102.309 gld. za 481.948 gld. več, nego v letu 1880.
Povoden} je samo na Tirolskem meseca septembra napravila nad 15. milijonov gold. škode. Nekaterim soseskam je vzela ali zasula vsa zemljišča tako, da se prebivalci mislijo izseliti. A to Še ni bilo zadosti; zadnje dni meseca novembra je nastala nova, enako huda povodenj, ter pokončala vse, kar se je v obrambo storilo in napravila mnogo nove škode. Enako je bilo tudi na gorenjem Koroškem, kder je bila zadnja povodenj še hujša od prve. Tudi z Angleškega poročajo o velikih nalivih in povodnjah.
Lisjak namesti domačega psa- Nek švedski kmet je pred nekoliko leti ujel lisjaka i ga tako izuril, da popolnoma nadomeščuje domačega psa in s perutnino prav prijateljsko živi, za domačini teka itd. Ali njegov vlastnik se je zarad njega spri z občinskogosposko, ker ta zahteva od njega pasji davek, vlastnik pa se na vso moč brani. Občinska gosposka pravi: »Kdor opravlja pasja dela, s tem se ravna kakor s psom»; vlastnik pa pravi: »Lisjak je lisjak in ostane lisjak, in če se občinska gosposka na glavo postavi«. Radovedni smo, kako se konča ta pravda.
Tifon in kolera. Strašni vrtinec, ki je v mestu Manili neskončno škode napravil in nad 60.000 rodbin brez strehe pustil, imel je čuden nastopek v zdravstvenem oziru. Razsajala je poprej na otoku huda kolera, po vrtincu pa na vsem otoku nobeden ni več za kolero zbolel.
Iz kitajskega službenega lista. Pekinški list piše: •Po budej suši je poškropil včeraj dež in vse je oživelo. Vsakdo je vpraševal, komu se je zahvaliti za ta nebeški dar. Kakor nam se pripoveduje, nobenemu druzemu, nego našemu vzvišenemu gospodarju in vladarju. Včeraj zjutraj je namreč ukazal, naj s* pripravijo njegova svečanostna nosila, ker misli prositi v hramu boga dežja in snega, naj državi pošlje dežja. Da je le pokleknol pred bogom in začel moliti, od-
?rla so se nebesa i zemljo je poškropil izdaten dež. 'o jasno dokazuje, kako našega carja in gospodarja ljubijo bogovi i kako oni izpolnjujejo vsako i najmanjšo njegovo željo. Srečni Kitajci!
Gospodarske in trgovinske stvari,
Živinska sol. Kranjska kmetijska družba je prosila ministerstvo kmetijstva, naj bi se živinska sol zopet začela prodajati, ministerstvo pa je odgovorilo, da zdaj to ni mogoče, dokler je še v veljavi pogo Iba z Ogrsko, da se pa uže posvetujejo v ministerstvu, kako bi se v prihodnje dala živinska sol ugodno na-pravljati. — Sol je človeku potrebna kakor vsakdan j i kruh in živini, kakor vsakdanja hrana, kmetovalcu
je ona osobito važna, zato je zelo potrebno, da se nje cena kolikor le mogoče zniža in samoprodnja ščasoma odpravi i svobodna trgovina ž njo uvede. To bi gospodarstvu neizrečeno koristilo, in iz teh koristi bi se lahko nadomestil davek, kateri zdaj sol državi nese.
Starost konj se navadno po zobeh spoznava. Nek angleški časnik pa piše, da se more spoznati tudi po očeh, če je konj dosegel starost 9 let. Potem se mu namrpč napravi vsako leto na gornjem koncu spodnje trepal niče ena guba. N.. pi\ konj, ki ima tri take guhe, Ima 12 let. Gospo larji — opazujte I
Rožmarin za kajenje in čiščenje zraka v sobah strokovnjaki jako priporočajo Vzamete se dve ali tri vejice in denete na žrjavico v lopati. To da še prijetnišo vonjavo nego brinove jagode in zrak enako dobro s čisti.
Koliko je kovanega denarja na svetu? Francoz Malace sodi, da je srebernega denarja 16 milijard, zlatega pa 18 milijard, skupaj tedaj 34 milijard; na Francoskem ga je 6 milijard, na Angleškem pa, ako-prav je tukaj trgovina dosta veča. le 3700 milijonov. To izhaja od tod. ker ima Angleški mnogo papirja, kateri pa je v angleškej banki pokrit z suhim zia-tom. Denarja iz druzih kovin (balera, platine, brona) je na svetu 19 milijard. Ves denar iz zlata, t. j. 18 milijard, tehta 5800 ton, in zadostovala bi ena velika ladija, da to breme na njo nalože. Iz vsega tega ztata pa se nebi mogel niti eden prostoren zlati grad postaviti!
»Soča« v zfulnjem listu pravi, da j j izkazujemo vedno večo čast. — Veseli nas, da »Soča« sama to spoznava. Potem nas vabi, naj jej navedemo samo en stavek, v katerem bi bila ona trž. namestnika pobalinsko napadala. Gosp. urednik «SoČe» j* torej razumd, komu velja naša opazka pod dopisom lz Gorice v 58. štev. našega lista. Ako j« to razumel, lehko bi bil tudi razumel, da nismo očitali • Soči« pobalinskih napadov na namestnika, ampak na «naše narodne tnoŽe» in osobito na našega poslanca g. Na-bergoja,^ katerega res pobalinsko napada, kajti v omenjenej opazki j c čitati: «da pa pobalinsko ne napadamo, (namreč namestnika^ kakor drug Primorski list in njega prijatelji v Kranjskih listih naše narodne može«, kar vendar vsak tako umeje da očitamo «Soči» pobalinske napade na zadnje, a ne na namestnika. — Resnično preveč cesti to-likej zlobnostl. — Čitali smo take zavratne napade najbrže iz istega peresa tudi v »Novicah« in »Slovencu«. — Robati so sicer; a namen ostane le zloben in k temu smemo le čestitati po svoje politikarjem «Soče». še lepže čestitke pa je vreden novi v «Soči» proglašeni dogma, da urednik »Soče« edini več sliši, vidi ln zadene, nego vsi tržaški Slo« venci, ki so bili navzočni pri baaketul Vsak dan lepša se slišijo!
Kava -Sladkor Sadje -rastoč^.
PetroJje 10,000 sodi DomaČi fižolu . cene Žito. -prodajo.
Tržno poročilo.
■ slaba kupčija.
—	slaba kupčija, cene mlahove.
-	v dobrem obrajtu, Še precej naročeb, cene
— Prišli sti zadnje dni 2 ladiji ee skoro petrolja. Gena mlahova na gl, 9.15. pridelki. — še precejšnjo prašanje po nespremenjene. Masla cene pa rastejo. Lastniki terjajo više cene, pa nič ne
Borsno poročilo.
Zarad mesečne likvidacije in slabih poročil iz Pariza in Berolina je postal promet prav mlahov ln kurzi nazadujejo. Najbolj spremen java se kurz kreditnih akcij, katere so v zadnjem času trpele. Valute in devize pa se še precej dobro drže.
DunajMka l>or*»
dne 30. oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru .
5*/0 avst. renta . . , Delnice narodne banke Kreditne delnice . . . London 10 lir sterlin .
Napoleon......
G. kr. cekini . . . , 100 državnih mark .
. 76	Rld.	65 kr.
. 77	»	fl) •
	•	40 >
. 93	, ■	30 »
. 8:?6	»	— •
, 80«	•	70 .
. 119	»	15 »
9	»	467,1»
. 5	•	65 »
. 53	•	40 »
Dve srečki rudečega kriza
se dobite za vplačilo SO soldov na teden ali 2 gol* dinarjev na mesec pri Joiiipu /oldunu, veriti-cijski urad in rnanjavniea. via d' Orologio Trst. 6—6 flC fflavni dobitek SOO.OOO k Id.
Trgovska tvrdka
Gr. ]Vtilosic
v T-«tu
odpošiljaš poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4*/4 kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske drŽave po sledečih cenah na debelo:
Ceylon plant najfinejo ..... 1 kilogr. gld. 1.70 « biser (Perl) naravno zeleno « « « 195 CD Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.60 ^ Kuba debelo zrnato najfinejo . . « « a 1.75 gj St. Domingo.........a « 1.45
WJava najfinejo zeleno.....» a u 1.42
Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « « 1.54 Santos najfinejo, zeleno . ... * « « 136
Rio zbrano.........« « « 1.H0
Rlž namizni najfineji......« « « — .40
m Rangoon I. vrste......« « « — .34
Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. « 1.28 « « Monte St. Angelo ital. « u « « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « —.56 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski žafran, najfinejo čokolado, vsakovrstne sladčice po najnižjih cenah.
Na zahteranje pošilja franko tudi obširne cenike. 10
Naznanilo.
Hl$a v Logu pri Ricmanjah v najboljšem stanu, z nekaterimi lepimi sobami in l^pim pohištvom z vinogradom in sadovnjakom se proda ali da v najem
Na to se opozarjajo posebno podjetniki in inženirji o priliki traciranja železnice Herpalje-Trst. — Več pove v Logu, ali pa v Trstu, piazza della i.egna, lastnik
A. B. Angeli.
3—2	droguist.
Giacomo Weiss
optikar iz Bavarskega
Trst: Corso 704. priporoča svojo veliko optično zalogo, v katerej se dobiva izključljivo najfinejSe. v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 13-2
Korso št. 37 in Kanalu št. 7
m J3
75 c
ec &
so
Velika zbirka mrtvaških , vencev iz peri, vedno / A
živih cvetic in iz kovine vse iz prvih tovarn, pa tudi
vsakovrstnih in vsakobarvnlh peri po najnižih cenah, ker ne bojimo se konkurence.
o -t
C/i
O
J/K
09
5*
09 S
2L ET
Korso št. 37 in Kanalu št.
ZI
The
Singer RHanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo J3* eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. PoroStvo »o dajo za pel let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
iSivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(i3-ii)
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
e odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečina v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude ln kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj s* satno »cvetu zoper trganje po dr. Maliču» z zraven sto-ječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., (Schutzmarke) Praveetl Prodaia in ™PoSilja samo
lekarna «pri samorogu» J. pl. Trnkoczyja
na me strem trgu žt. 4 v Ljubljani. £10-1«
Odlikovano 3 sreberno medaljo na tržaškej razstavi.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseli na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi te, dobro paziti na izdelavo.
12-1
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdateij in odgovorniurednik: JOSIP MILANU:.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.