N nja š t e 2 019 Iz vsebine Pust je letos preganjal vse razen zime........................................................................... 8 Lani več in z manj sladkorja........................................................................................ 11 Motocikli – skuterji – ATV – agregati – motorne sani - gumenjaki Drešinja vas 18, PETROVČE 041/73 44 40 www.promotor.si Utripajte z nami ... izšla 27. marec 2019 bo cena 1,46 EUR a številka 3 lka Utrip r il p a . 26 Leto XXI Trgovina Servisne storitve vi a ed sl zkst.utrip@siol.net 03 712 12 80 Srebrni Žiga in žlahtni Timi Žiga Vangoš in predsednik KS Galicija Peter Vipavc foto: D. N. Preteklo soboto je bilo pri POŠ Trje v KS Galicija, ki je zaradi številnih vrhunskih športnikov že pravi fenomen, ponovno veselo. Čeprav je prejšnji konec tedna v Planici znova blestel Timi Zajc, pa so tokrat počastili drugega Galičana, judoista Žigo Vangoša, ki je na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade v Združenih arabskih emiratih osvojil srebrno kolajno. Po galiških judoistkah svetovnega formata, Urški Žolnir in Petri Naraks, je Žiga Vangoš pripravil nov razlog za topel sprejem domačinov, ki se je začel z vodnim slavolokom gasilskih društev ter nadaljeval ob številnih čestitkah in druženju pri POŠ Trje. Več o tem pa na str. 13. L. K. V Planici je svojo odlično letošnjo predstavo sklenil mladi skakalec iz Hramš Timi Zajc, ki je kot najboljši Slovenec nase opozoril že v petek s četrtim mestom na prvi tekmi, potem z ekipnim tretjim mestom, s petim mestom v nedeljo in za piko na i s tretjim mestom v skupnem seštevku sedmih serij tekmovanja Planica 7. Začeli s pomladanskim čiščenjem V soboto, 23. marca, dan po svetovnem dnevu voda, je v Občini Braslovče na pobudo turističnih društev Braslovče in Gomilsko potekala akcija »Očistimo okolje«. Čez štirinajst dni načrtujejo podobno akcijo v Žalcu in še kje. K akciji V Braslovčah so pristopila številna društva v občini, Varstveno-delovni center Muc in posamezniki, letos poleg odraslih tudi večje število mlajših občanov. Aktivno se jim je pridružil tudi župan Tomaž Žohar, ki se je med drugim pridružil tudi »braslovškim turistom« ob Braslovškem jezeru, ki so mu z zadovoljstvom povedali, da so tu odkrili manj odpadkov, kar dokazuje, da so se sprehajalci ob jezeru navadili svoje odpadke odnesti domov ali pa jih odvreči v koše za smeti, postavljene za ta namen. Črna odlagališča odpadkov skoraj izginjajo. Tudi bregovi potokov Trebnik, Radigaj in Trnavca ter reke Bolske, ožja območja Braslovškega in Žovneškega jezera ter bregovi Preserskega jezera so čistejši kot lani. So pa problematične ožje okolice regionalnih cest Šentrupert–Letuš ter Braslovče–Spodnje Gorče, v nadaljevanju proti Žovneškemu jezeru, prav tako breg reke Savinje ter gozdne poti Podvrha in Braslovč, kamor ljudje nenadzorovano dovažajo veje obrezanega grmičevja in sadnih dreves, pokošene trave, gnilega sadja in drugo, kar pa kvari naravno lepoto gozda. T. Tavčar foto: T. T. Zgledi vlečejo, videz pa včasih vara V Galiciji so se ponovno poklonili žlahtnemu športniku, tokrat paraolimpijcu Žigi Vangošu. Prejšnji mesec smo poročali o njihovem slavju, kaj slavju, slavjih zaradi Timija Zajca, ki še traja po uspešni planiški predstavi preteklega tedna. Pred dvema letoma smo se pogovarjali o topli gališki dobrodošlici Urški Žolnir, še prej pa Petri Naraks, podobno vajo smo imeli v Grižah z Miho Žgankom, Rokijem Drakšičem in Lucijo Polavder, lahko bi še naštevala. Kaj in kdo vse se skriva po naših vaseh in koliko je odrekanj in ur trdega dela, da so na koncu lahko takšna slavja? In kaj vse se skriva za bliščem žlahtnih kolajn in zdravic? Ali je naključje, da prihajajo najbolj zveneči iz manjših krajev, kjer je že tako in tako veliko več volje za skupne akcije in prostovoljstvo v smislu spontanih dobrodošlic še nekaj velja? Ne vem, toda jasno je, da naši žlahtni športniki sprožajo v Slovencih neverjeten nacionalni ponos in ni malo mladeži, ki v teh časih brez idealov vendarle najde svoje idole med športniki. Prav tako ni naključje, da smo postali okolje številnih mladih skakalcev in judoistov, ki se zgledujejo po »velikih«. Paraolimpijec Darko Đurič je na prvi mednarodni konferenci o drugačnosti povedal, da čeprav se je zaradi redke genetske bolezni rodil brez roke in obeh nog, se ni nikoli počutil prikrajšanega ali manjvrednega. Vedno je razvijal vse tisto, v čemer je dober. Drugačnost za otroke ni težava, je pa težava za odrasle, je še povedal. Narava mu je dala tako malo, ob tem so ga zapustili še biološki starši, a z neverjetno voljo in pozitivno energijo ob podpori svojih krušnih staršev je naredil tako veliko. In je zadovoljen. Darko je človek, ki je moral za to, da je dosegel uspeh na paraolimpijadi, storiti še več, kot so športniki zgoraj, in seveda, gotovo je zgled. Upam, da tudi za omahljivce, ki bi puško v koruzo vrgli že za kako nepomembno drobnarijo. Potem pa se najde bržkone precej vinjen voznik terenskega vozila BMW X5, ki prejšnjo nedeljo sredi prijaznega sončnega popoldneva v središču Žalca zapelje naravnost skozi teraso gostinskega lokala, jo povsem razdeja in kakopak tudi svoj dragi avto. Naj je močno opit ali ne, za dejanje ni racionalnega pojasnila. Sreča v nesreči je le, da ni nihče huje poškodovan, škoda je ogromna. In zgled? Slab. Po uri in dnevu sodeč, bi znal biti zelo razočaran posameznik ali pa samo bogato objesten ali pa oboje. V vsakem primeru pa slab zgled. Pa še vseeno zgled, z deviantno noto, ki opozarja na druge vrste drugačnost. Tudi to na žalost kdo posnema. To soboto se v bližini mesta zgoraj omenjenega dogodka pripravlja odprtje četrte sezone Fontane piv Zeleno zlato, za zdaj še brez strehe nad glavo, a z novim virtualnim filmčkom v sodobni tehniki za sodobne turiste. Želimo si tudi nove sezone z manj alkoholnega dodatka, kot je bil tisti destruktivni na terasi lokala v bližini, bolj v smislu kulturnih doživetij in turističnih navdihov. Ker gre fontana v četrto sezono, žal ne moremo zaželeti, naj gre v tretje rado. Naj pa jo radi obiščejo ljudje od blizu in daleč ter si privoščijo sproščujoča druženja, pri čemer ventile sprostijo samo do meja pozitivne razsodnosti in razigranosti. Ostanite v cvetju v tem toplem navdihu preteklih dni in privoščite si pomlad. Lucija Kolar VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO Kakšno zgodbo bodo govorila vaša? Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 Tudi najmlajši iz Topovelj so se udeležili akcije. www.matjaz.si • info@matjaz.si TZ-Anz-4c-Garage-Haus-91x60mm-A-2019-SLO-Matjaz.indd 1 18/03/19 15:38 2 OBČINA ŽALEC Marec 2019 Mladi potrebujejo prostor Študentski klub Žalec (ŠKŽ) in Občina Žalec sta prejšnji petek v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu pripravila okroglo mizo »Mladi in občina – z roko v roki v prihodnost«, s katero so želeli izpostaviti probleme organiziranja mladih in področja mladih nasploh v Občini Žalec. Sklep okrogle mize je bil, da mladi potrebujejo prostor za izvedbo dejavnosti in mladinski center, ki bo programe uresničeval samostojno. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Dejan Tamše, so sodelovali Matej Pintar iz Občine Žalec, Tomaž Kozovinc in Jure Makuc iz Študentskega kluba Žalec, Marko Pritržnik iz Mladinskega centra Velenje, Maja Hostnik iz Mladinske mreže Mama in Matej Novak iz Mladinskega sveta Slovenije. Ob številni udeležbi mladih je vse zbrane pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos in povedal, da je cilj okrogle mize oblikovanje nove politike, strategije za mlade v občini. Izrazil je zadovoljstvo, da so mladi dali pobudo za srečanje, in poudaril, da občina nikakor ne nasprotuje kreiranju nove politike za mlade, je pa proti temu, da to naredi sama ali celo proti volji mladih. »Želimo, da je čim več mladih vključenih v oblikovanje novih politik, in to nam je cilj.« Formalne okvire in dokumente, ki opredeljujejo različna področja, povezana z mladimi, je najprej predstavil Matej Pintar iz Urada za javne negospodarske službe občine. Občina Žalec je za urejenost tega področja prejela certifikat »Mladim prijazna občina«, prvič za obdobje 2014–2017 in drugič za obdobje 2017–2021. Odlok o mladini v Občini Žalec pa je krovni akt, ki ureja pogoje delovanja občine na področju mladih. Odlok predvideva med drugim tudi Komisijo za mladinska vprašanja, ki se je sestala na petih sejah, zadnja je bila pred dvema letoma. Težava je tudi nedelujoči Mladinski svet Žalec, prek katerega društva črpajo denar iz proračuna. Jure Macuh je odprl razpravo v imenu pobudnikov okrogle mize ŠKŽ in povedal, da je od dobrih 21.000 prebivalcev kar 2183 takih med 15 in 26 letom starosti in 3212 do 14 let, zato gre za precej veliko skupino, ki ima velike izzive, hkrati pa je tudi najranljivejša. »Hvaležni smo za vse priložnosti, ki nam jih daje Občina Žalec. Manjka pa določen okvir, ki bi omogočal udejstvovanje mladih. Od 15 leta dalje jaz in mnogi moji kolegi zahajamo v različne gostinske lokale, ker nismo imeli enega avtonomnega primernega prostora za druženje. Specifična izziva pa sta tudi priseljevanje migracij v Občino Žalec in integracija posebej mladih priseljencev. Pri vseh izpostavljenih izzivih smo mladi pripravljeni pomagati, potrebujemo pa prostor, kjer bomo lahko izvajali številne dejavnosti.« Hkrati je Macuh izpostavil, da ima občina v proračunu, težkem okrog 19 milijonov evrov, direktno namenjenih za mlade 56.000 evrov, kar je relativno majhen delež. Izpostavil je tudi težavo, da se lahko v okviru obstoječih predpisov občine ŠKŽ prijavlja na razpise za sredstva občine le prek Mladinskega sveta Občine Žalec, ta pa že nekaj let ne deluje in sredstva so ostala neporabljena. In kaj ŠKŽ predlaga? Možnost organiziranega delovanja mladih na področju različnih dejavnosti, ki dopolnjujejo obstoječi sistem. Občina je v zadnjih letih dosegla neverjeten razcvet s fontano na področju turizma, težava pa je, da se ob tem pozabi na direktne investicije v mlade oziroma za mlade. »Od Občine Žalec smo dobili namig, da sredstev za mlade zaradi investicije v nov večji turistični projekt Hopslandija še nekaj časa ne bo. Morala pa bo občina vseeno razmisliti in bolj vlagati v trajnostni razvoj tega področja. Primeren javni prostor je cilj, ki bi ga v tem smislu želeli doseči.« Marko Pritržnik je predstavil delovanje Mladinskega centra Velenje, ki deluje že 22 let in je vzorčen model za organizirano obliko delovanja mladih. Ob predstavitvi njihovega centra je poudaril, da je področje mladine pomembna javna služba. »Toliko formalnih osnov za urejanje tega področja, kot jih ima Občina Žalec, jih ima redko kdo. To je krasno, ampak to je le glava, pomembne pa so še roke, tiste, ki dejansko delajo. Pri tem je pomembno, da ko mladi dobijo priložnost in prostor, s tem dobijo tudi odgovornost, da prostor napolnijo s programi in da o njem in dejavnostih redno poročajo. Vsak mesec, vsak teden, vsak dan so lahko pozvani k odgovornosti.« »Študentski klub Žalec je na območju Upravne enote Žalec najmočnejše društvo mladih,« je povedal predsednik ŠKŽ Tomaž Kozovinc. »Vsako leto moramo, da dobimo sredstva, dokazovati naše članstvo. Imamo 280 aktivnih študentov in okrog 100 dijakov, od skupne številke je skoraj 30 rednih aktivistov, večinoma delujejo prostovoljno. Delamo okrog 70 projektov na leto, ampak če hočemo delati projekte, ponuditi mladim alternativne koncerte, delavnice, potrebujemo primeren prostor, ne pa, da moramo projekte komercializirati do te mere, da jih lahko pripravimo v lokalu ali klubu. S tem tudi ne razvijamo subkulture, ki je v Žalcu že več let mrtva. Ni prostora, kjer bi se lahko gojila mladinska kultura,« je povedal Tomaž Kozovinc in poudaril, da ima Žalec v proračun za sofinanciranje programov za mlade namenjen 0,8-odstotni delež, Velenje denimo pa dvakrat toliko, bolj primerljivo je, da imajo Trbovlje 1,23 odstotka. »Mladi potrebujemo prostor, kjer bomo sodelovali in se pogovarjali. To ni prostor, ki se bo v petek ob sedmih zvečer zaprl.« Tomaž Kozovinc je med drugim ponudil tudi možno sofinanciranje prostora s strani ŠKŽ, saj ŠKŽ že zdaj večino sredstev iz proračuna vrne nazaj občini skozi najemnino. Matej Novak iz Mladinskega sveta Slovenije pa je predstavil programe »Rastimo skupaj« in poudaril pomen izmenjave dobrih praks tudi za urejanje področja mladih, in teh je v Sloveniji dovolj. Maja Hostnik iz Mladinske mreže Mama, ki združuje 50 mladinskih centrov po Sloveniji in deluje kot zavod brez rednega financiranja, torej pridobijo sredstva za delovanje iz razpisov in drugih virov, je na pobudo ŠKŽ, da za svoje dejavnosti potrebujejo primeren prostor, odgovorila pritrdilno. »Če je glavna težava prostor, mislim, da je lahko rešljiva,« je nato dodal župan Janko Kos. »Mislim, da je čas dozorel tako Danes o proračunih za leti 2019 in 2020 Žalski svetniki se bodo danes sestali na svoji četrti redni seji in med drugim v drugi obravnavi odločali o sprejemu proračunov za leti 2019 in 2020. Obravnavali bodo tudi predlog programa dela občinskega sveta za leto 2019 in odločali o nekaj novih imenovanjih v delovna telesa občinskega sveta ter o predlogu razpisa za direktorja javnega zavoda ZKŠT Žalec za novo mandatno obdobje petih let. V drugi obravnavi se bodo odločali o predlogu Odloka o pokopališkem redu, v prvi obravnavi pa bodo opravili tudi s predlogom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec. Na mizi imajo danes svetniki še predlog Pravilnika o sofinanciranju programov, projektov, prireditev in aktivnosti s področja turizma v Občini Žalec, predlog soglasja k Pravilniku o sistematizaciji delovnih mest v VVZ Vrtci Občine Žalec ter predloga letnega programa športa in kulture za leto 2019. Seznanili se bodo tudi s Programom dela Nadzornega odbora Občine Žalec, ki ga vodi Slavica Čehovin, za leto 2019. L. K. foto: T. T. Okrogla miza je bila množično obiskana s strani občine in mladih, pa tudi drugih udeležencev. daleč, da bomo takšen prostor res morali imeti, najbrž pa bo moral biti v njem še kdo zaposlen, delovali pa bodo najbrž v njem številni prostovoljci. Zelo pomembno pa je, da se občina v lokalni program mladinske politike ne vtika, ampak ga postavlja mladinskih svet in potem mladinski center.« Župan je predlagal sestanek s ŠKŽ na občini, ob tem pa povedal, da ogledujejo prostor v velikosti okrog 1000 m², vreden 500 tisoč evrov, in bi ga lahko skupaj pogledali, ali ustreza. »Ampak brez programa, brez dejavnosti ne bo nič! Vse je odvisno od vas,« je sklenil župan in pozdravil ustanovitev samostojne enti- tete s samostojnim TRR, čeprav morda pridruženo ZKŠT Žalec. Sogovorniki so se kljub mestoma različnim mnenjem in ob strinjanju, da morajo ukrepati v zvezi z nedelujočim mladinskim svetom, nazadnje zedinili o tem, da mladi potrebujejo prostor in formalno obliko, denimo mladinski center, zato da bodo lahko direktno zaprosili za sredstva. Župan je predlagal sestanek s ŠKŽ, na katerem bodo pregledali prostor, ki ga je imel v mislih. Prisotni predstavniki iz Mladinskega centra Velenje, Mladinske mreže Mama in Mladinskega sveta Slovenije pa so pri tem obljubili pomoč in mentorstvo. Nekaj mladih se je v razpravi oglasilo s svojim mnenjem, med njimi je nase opozorila učenka osmega razreda OŠ Šempeter Meta Sedminek, ki je suvereno zagovarjala svoje stališče, med drugim tudi to, da osnovnošolci niti ne vedo, kaj so politike za mlade, torej jih ne morejo sooblikovati. O obliki delovanja njihove organizacije pa je Tomaž Kozovinc še dodal: »Mladi potrebujemo avtonomijo. Da bi bil to samo še en oddelek znotraj ZKŠT, ni primerno. Da pa lahko zaprosimo za sredstva, moramo imeti svoj mladinski svet oziroma formalno obliko, ki lahko funkcionira.« L. K. Poleg treh podžupanov še pooblaščenka Župan Občine Žalec Janko Kos je marca poleg podžupana Romana Viranta (SD) imenoval še dva požupana, Matjaža Krka (SDS) in Marjana Vodeba (Desus), ter tudi v novem mandatu pooblaščenko dr. Hano Šuster Erjavec. Roman Virant kot podžupan pokriva področje gospodarstva in opravlja naloge podpornega okolja za podjetnike, nova podžupana Matjaž Krk in Marjan Vodeb pa sta zadolžena za področje delovanja krajevnih in mestne skupnosti ter za koordiniranje dela društev, so sporočili iz urada žalskega župana. Podžupani bodo imeli v mali sejni sobi Občine Žalec tudi uradne ure, in sicer Roman Virant ob sredah med 9. in 11. uro, Matjaž Krk ob četrtkih med 12. in 14. uro ter foto: T. T. Janko Kos s tremi podžupani Marjan Vodeb ob torkih med 8. in 10. uro. Župan je poleg podžupanov »za opravljanje nalog na področju mednarodnih odnosov in za pomoč pri pripravi dogodkov z mednarodno udelež- bo« tudi v tem mandatu za pooblaščenko župana imenoval svetnico v žalskem občinskem svetu in direktorico ZD Žalec dr. Hano Šuster Erjavec, so še sporočili iz urada župana. L. K. Občinska delegacija na Irskem Delegacija Občine Žalec je sredi marca v sklopu sodelovanja s partnerskimi občinami iz drugih držav že tradicionalno gostovala v Westportu na Irskem, s katerim sodeluje že od leta 2005. Na največji irski praznik sv. Patrika, 17. marca, se je žalska delegacija v sestavi župan Janko Kos, pooblaščenka župana dr. Hana Šuster Erjavec, vodja urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka in direktor RA Savinja Stojan Praprotnik srečala z županom Westporta in njegovimi sodelavci. Kot so sporočili iz urada župana, se je župan Janko Kos prijateljem iz partnerskega mesta Westport zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in izpostavil možnosti za krepitev nadaljnjega sodelovanja na področju turizma, kulture in izobraževanja. Ob tej priložnosti so položili venec ob spomenik žrtvam množičnega izseljevanja iz Irske v ZDA, ki je bilo posledica tako imenovane krompirjeve lakote v 19. stoletju. L. K. OBČINA ŽALEC Marec 2019 3 Letos tudi čipa za 3 in 10 decilitra To soboto, 30. marca, bo Fontana piv Zeleno zlato v Žalcu odprla že svojo četrto sezono. Organizatorja Občina Žalec in ZKŠT Žalec ob odprtju od 19. ure dalje obljubljata ritmično-glasbeno-svetlobni spektakel, na katerem bodo nastopili Tabu, rudarji, hmeljarski par, plesalci modernih plesov, folkloristi, bobnarji, prireditev pa bo povezoval Boštjan Romih. Predstavljena bodo piva in pivovarji, fontana pa bo dobila novega ambasadorja sezone. Za plesne ritme do jutranjih ur bo poskrbel DJ Ney, organizatorji pa napovedujejo tudi pestro kulinarično ponudbo. V prvih treh sezonah se je na fontani predstavilo 33 različnih piv, varjenih s slovenskim hmeljem 25 različnih slovenskih pivovarjev, v četrti sezoni, 2019, pa bo iz šestih pip fontane v različnih obdobjih teklo 27 različnih piv s slovenskim hmeljem 23 pivovarjev. Na prvi pipi si bodo lahko obiskovalci postregli z lokalnim pivom Ku- kec, na drugi bo teklo ambasadorjevo pivo, na tretji slovenski ležaki, četrta bo namenjena pivom iz Savinjsko-Šaleške regije (Saška), peta bo ponujala trendovska piva in šesta eksperimentalna piva žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Prvo letošnjo ponudbo bodo predstavili na dan odprtja, celotna ponudba sezone s predstavitvijo piv in pivovarn pa bo predstavljena tudi na letaku. Od odprtja fontane leta 2016 je bilo na fontani prodanih več kot 145.000 vrčkov degustacijskih količin po 6 dl. V letošnji ponudbi pa bo poleg standardnega vrčka Oskarja Kogoja s čipom in degustacijsko količino 6 dl (cena 8 evrov) na voljo tudi vrček s čipom za degustacijsko količino 10 dl (cena 10 evrov), ob posebnih dogodkih pa tudi vrček s čipom za količino 3 dl. Novost letošnje sezone je tudi spominek Zeleno zlato, ki pripoveduje zgodbo slovenskega hmeljarstva in pivovarstva, sestavljata ga steklenica lokal- nega piva Kukec in Kogojev vrček Fontane piv Zeleno zlato. Združuje preteklost s sedanjostjo, zgodbo očeta slovenskega pivovarstva Simona Kukca z zgodbo sodobnega časa, z zgodbo fontane piv. Tudi kulinarična zgodba ZKŠT Žalec ob podpori Občine Žalec sistematično razvija tudi kulinarično ponudbo in povezuje ponudnike pod skupno znamko Okusi Zeleno zlato, saj so prepričani, da dobre turistične zgodbe ni brez dobre kulinarike. Iz nabora tipičnih jedi Spodnje Savinjske doline je znani slovenski kulinarični bloger Jernej Zver, ki je sodeloval že s številnimi kuharskimi mojstri, med drugim tudi z Ano Roš, razvil oziroma posodobil šest receptov jedi Zelenega zlata. Pripravil je mešan nabor jedi, od tradicionalnih (obirovska južina) do sodobnih (hmeljarski hamburger), ki bi bile primerne za gostince. »Na poziv ZKŠT Žalec gostinskim ponudnikom v občini, naj na jedilnike vključijo jedi Zelenega zlata, se je do zdaj odzvalo šest ponudnikov. Vsi so prejeli znamko Zeleno Zlato, ki so jo umestili na jedilnike in v komunikacijska orodja, prav tako so označili vhode v svoje gostinske lokale. Ponudniki so ob občinskem prazniku prejeli tudi plaketo nosilec Okusov Zelenega zlata. Za promocijske namene je nastal Kulinarični zemljevid Žalca v slovenskem in angleškem jeziku. Oblikovan je bil tudi Teden Okusov Zelenega zlata z namenom promocije ponudnikov in jedi Zelenega zlata,« je o tem povedala vodja programa turizem v ZKŠT Žalec Sabina Palir. Kot je povedala, bo maja zaživela tudi kulinarična tura Pivo in pajs, ki bo združevala hmeljarsko in pivovarsko zgodbo Žalca in okolice. Kulinarično vodi kulinarični vodnik in je namenjena omejenemu številu udeležencev (največ osem ljudi). Vključuje obisk gostinskih ponudnikov, ki ponujajo jedi iz nabora Zelenega Zlata, lokalne kulinarične izdelke, ponudbo turističnih atrakcij s fontano na čelu in lokalnih pivovarn. Vsak obiskovalec na njej dobi degustacijsko porcijo posamične jedi, pijačo – pivo in manjše promocijsko darilo. Kulinarično turo so pripravili v dveh različicah: poletni, ko deluje fontana piv, osrednja atrakcija kulinaričnega vodenja, in zimsko, ko obisk fontane piv nadomesti obisk Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Organizatorji v novi sezoni fontane ponujajo tudi številne druge spremljajoče dejavnosti. Zaživela bo plaža ob fontani, Kuhna ob fontani in prireditve, povezane v Festival Zeleno zlato, obljubljajo pa tudi nov dogodek Beer village – pivo za vas. Letos bodo organizirali tudi kolesarjenje med hmeljišči in promocijo ture Hops na kolo. L. K. Matjaž Omladič, Tanja Razboršek Rehar, Nataša Gaber Sivka, Lidija Koceli, Janez Oset in Tilka Potočnik. Projekt je vodil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, nastal pa je v sodelovanju s Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije Celje. Režiral ga je Alen Pavšar, pod scenarij pa se je podpisala Mateja Zorko Pavšar. Pri nastanku scenarija sta sodelovala tudi sodelavca ZKŠT Žalec Lidija Koceli in Uroš Govek. Glavno vlogo gospodarja – pripovedovalca je odigral Vlado Novak, eden izmed najvidnejših predstavnikov slovenskega gledališkega in filmskega prostora, vlogo ljubezenskega para pa sta odigrala Jože Doberšek in Urša Majcen. Pri snemanju so sodelovali tudi člani Etnološkega društva Hmeljarska vas Šempeter. Za glasbeno podlago je poskrbel mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec. Film traja približno 14 minut, na voljo bo v treh jezikih – slovenskem, angleškem in nemškem, namenjen pa je vsem, ki želijo bogato zgodovino hmeljarstva doživeti v prav posebni izkušnji. Obiskovalcem Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije bo na voljo od 1. aprila naprej. Vstopnina za ogled tako ekomuzeja kot filma znaša 5 evrov, samo ogled filma pa 3 evre. L. K. Priprave ne novo sezono fontane foto: T. T. Odslej tudi virtualni film o hmelju Aprila bodo ponudbo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije obogatili tudi z virtualno-resničnostnim filmom Virtualno doživetje zelenega zlata. Premiera filma bo na dan odprtja fontane v soboto, 30. marca 2019, v ekomuzeju. Na isti dan med 19. in 21. uro (vsake pol ure) in v nedeljo, 31. marca, od 15. do 18. ure pa bo možen brezplačen ogled filma. Od 1. aprila bo VR-film sestavni del ponudbe ekomuzeja. 140-letno tradicijo hmeljarstva in njegov vpliv na razvoj življenja na tem območju si bodo obiskovalci z virtualnimi očali ogledali v 360-stopinjski 3D-tehniki, kar pomeni, da bodo med ogledom tako rekoč sredi dogajanja in bodo tako zgodbo še bolje doživeli. »Virtualna resničnost postaja del vsakdanjega življenja in bo po napovedih v nekaj letih prodrla v vsak kotiček človeškega življenja. Nedvomno bo narekovala tudi turistično ponudbo. V Občini Žalec s ponudbo ogleda VR-filma stopamo v virtualno prihodnost, a hkrati ohranjamo spomin na preteklost,« je povedala nova vodja programa kultura v ZKŠT Žalec Nastija Močnik. Film predstavlja zgodbo skozi oči gospodarja, ki pripoveduje o zgodovini hmeljarstva v Savinjski dolini, s poudarkom na pomenu hmelja in piva v Žalcu danes. Obiskovalci se bodo tako »sprehodili« skozi prizore spomladanskih opravil na hmeljišču ter obiranja hmelja, kot so to počeli nekoč, in veselja ob tem težkem sezon- skem opravilu. Videli bodo, da je hmeljarska zgodba poleg obiranja hmelja in opravil, ki so bila s tem povezana, poskrbela tudi za zanimive življenjske zgodbe, denimo tudi za ljubezen. Pobudo za izdelavo virtualno-resničnostnega filma o hmeljarstvu kot obogatitev ponudbe ekomuzeja in fontane piv je podala Občina Žalec, ki je financirala produkcijo in nakup ustrezne opreme. Projektantski tim so sestavljali foto: T. T. Obiskovalci bodo s pomočjo virtualnih očal in ogleda filma v 360-stopinjski 3D-tehniki tako rekoč del zgodbe, ki jo bo film pripovedoval. Tudi letos čiščenje okolja Občina Žalec bo v soboto, 6. aprila, pripravila že 26. občinsko spomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. Akcija spada v okvir zaznamovanja svetovnega dneva voda (22. marec), svetovnega dneva Zemlje (22. april) in prostovoljstva – dan za spremembe (6. april). Cilji in namen akcije so skrb za urejeno, čisto ter prijazno življenjsko in naravno okolje, ozaveščanje in izobraževanje. Poudarek bo na čiščenju divjih odlagališč, javnih poti, gozdov in brežin vodotokov. Odpadke pa bodo zbirali ločeno. Na občini si želijo, da bi tudi letos pritegnili čim več ljudi in bi v akciji tvorno sodelovali s krajevnimi skupnostmi in Mestno skupnostjo Žalec, društvi, osnovnimi šolami, vrtci in podjetji. Občina bo s pomočjo sponzorjev zagotovila vreče, roka- vice in malico za udeležence, nalaganje in odvoz odpadkov v Zbirni center Žalec (odpadne surovine) ter na odlagališče RCERO v Celju (mešani odpadki). Informacije o akciji so na voljo tudi na spletni strani občine: www.zalec.si. L. K. 4 OBČINE Marec 2019 V znamenju obletnice zveze Priznanje ekipi prve pomoči Pred dvajsetimi leti, natanko 19. marca 1999, je bila na ustanovnem občnem zboru ustanovljena Gasilska zveza (GZ) Prebold. Takrat so bili sprejeti vsi potrebni akti in dokumenti, pravila ter simboli za njeno delovanje. Pred tem so delovali v sklopu Gasilske zveze Žalec, ki vključuje vse gasilske sektorje novonastalih občin, razen preboldske. Na ustanovnem zboru so bili izvoljeni tudi organi GZ Prebold. Prvi predsednik je postal Jože Veber, podpredsednik pa Rajko Cokan, za poveljnika je bil izvoljen Branko Verk, za podpoveljnika pa Nikolaj Viher in Zvone Romih. Tajnik zveze je postal (že pokojni) Franc Kukovnik, blagajnik pa Ivan Pilko. V GZ so se združila vsa gasilska društva novonastale Občine Prebold: PGD Prebold, Matke, Groblja, Latkova vas, Kaplja vas, Sv. Lovrenc, Šešče in PIGD TT Prebold, torej osem društev, ki so ob ustanovitvi imela sku- Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite (CZ), 1. marcu, je teden dni po osrednji državni prireditvi na Brdu pri Kranju Uprava za zaščito in reševanje RS na slovesnosti v Pristavi pri Mestinju podelila še priznanja Zahodnoštajerske regije za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja. Iz naše Spodnje Savinjske doline je bronasti znak CZ prejela ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Žalec, ki ima sedež v Občini Prebold. Poleg nje sta visoko priznanje, srebrni znak CZ, prejela še PGD Griže za 100 let delovanja in PGD Levec za 110 let delovanja. Predstavljen pa je bil tudi prejemnik zlatega znaka PGD Kapla - Pondor, ki bo to priznanje prejel na njihovem slovesnem praznovanju 120-letnice v Občini Tabor. Ob podelitvi bronastega znaka CZ ekipi Rdečega križa je bilo povedano, da je ekipa prve pomoči RKS – Območno združenje Žalec Občina Prebold (uradni naziv ekipe) nastala na pobudo Občine Prebold marca 2015. Od takrat dalje deluje kot skupna ekipa območnega združenja RK Žalec in Občine Prebold. Sedemčlanska ekipa, ki jo sestavljajo vodja Luka Med nagovorom predsednika Gasilske zveze Prebold Branka Verka paj 1240 članov. Že v prvem letu delovanja so praznovali dan gasilca GZ Prebold in ob tej priložnosti tudi slovesno razvili prapor GZ Prebold. Dan gasilca praznujejo vsako leto 25. junija ob praznovanju praznika Občine Prebold in je vsako leto v drugem kraju oziroma v organizaciji drugega društva. Jubilejni dvajseti občni zbor GZ Prebold so imeli 22. marca. Še pred tem pa so bili opravlje- ni vsi občni zbori po krajevnih gasilskih društvih. Kot običajno so prvega imeli že konec januarja v PGD Groblja, zadnjega pa v PIGD Odelo, dan pred jubilejnim zborom GZ. Najbolj množičen pa je vedno občni zbor osrednjega Gasilskega društva Prebold – Dolenja vas - Marija Reka, od koder izhajata tudi sedanji predsednik in poveljnik GZ Prebold Branko Verk in Darko Kranjec. D. N. Ob 35-letnici priznanja PZS Ekipa prve pomoči Območnega združenja RK Občine Prebold ob podelitvi priznanja z županom Vinkom Debelakom, predsednikom GZ Prebold Brankom Verkom in sekretarjem OZ RK Žalec Matjažem Črešnovarjem Poklečki, namestnica Manca Ocvirk, Mojca Jezernik, Petra Obrez, Marjeta Volmut, Lidija Herodež in Anja Donko, je opravila 70-urno izobraževanje po programu RKS in se je na Regijskem preverjanju na Rečici ob Savinji samo po treh mesecih izobraževanja uvrstila že na četrto mesto. Na Regijskih preverjanih 2016 in 2017 pa je ekipa zasedla tretje mesto. To je kazalnik, da so člani zelo prizadevni in motivirani ter imajo veliko znanja, ki ga s predavatelji prve pomoči obnavljajo vsako leto. Ljudi seznanjajo s temeljnimi postopki oživljanja na delavnicah in prireditvah, kjer delujejo kot bolničarji pro- stovoljci. In ravno to kaže na njihovo veličino. V času, ko ima največjo veljavo denar, se člani s tem ne obremenjujejo, ampak opravljajo svoje poslanstvo prostovoljno za dobrobit pomoči potrebnih ljudi. Tako povezani in zagnani tudi žanjejo uspehe. Skupno so ta dan podelili 18 bronastih in šest srebrnih znakov, zlati znak in plaketo. Slavnostni govornik letošnje podelitve nagrad Zahodnoštajerske regije je bil Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS. Izpostavil je pomembnost prenašanja izkušenj na mlajše generacije o nesebični pomoči, sobivanju in dejstvu, kako biti človek s človekom. D. N. Sanacija dvorane in vrtca Dobitniki priznanja PZS s predsednikom društva Dobrovlje Braslovče Francijem Kumrom Na letnem občnem zboru ob 35-letnici Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki je potekal 1. marca v Domu kulture v Braslovčah, so podelili pri- znanja Planinske zveze Slovenije (PZS) zaslužnim članom društva. Pisno pohvalo PZS je prejela Jerca Kodre. Bronasti častni Občina Prebold Razpis za priznanja Občine Prebold v letu 2019 Občina vabi k predlaganju kandidatov za priznanja občine. Kandidate za priznanja lahko predlaga vsak občan ali organizacija. Podelili bomo naslednja priznanja: častni občan, zlati grb, srebrni grb, bronasti grb in priznanje občine. Razpis in obrazec za predloge za priznanja sta objavljena na spletni strani občine na naslovu https://www.prebold.si/index. php/uradne-objave/obcinski-razpisi. Rok za sprejemanje predlogov je četrtek 25. april 2019. Vse dodatne informacije so na voljo na Občini Prebold. znak so prejeli Helena Kodre, Milica Plaskan, Silvija Marovt, Peter Škraber, Silva Šketa, Vlasta Svatina, Albin Šketa, Maja Kumer Trček, Darko Dobnik, Petra Kumer in Stanko Križanec. Srebrni častni znak so prejeli Natalija Marovt, Irena Kumer in Toni Ramšak. Zlati častni znak pa je prejel Jože Marovt. T. T. Začela se je sanacija starega dela Vrtca Polzela, ki poteka v sklopu projekta Energetska sanacija javnih stavb Športne dvorane Polzela in Vrtca Polzela. Za izvedbo teh del je bil že v letu 2018 izbran izvajalec Lesnina MG oprema. Vrednost sanacije je 970.000 evrov. Vir financiranja so pridobljena sredstva državnega proračuna za evropsko kohezijsko politiko v višini 266.000 evrov, drugo bo zagotovljeno iz proračuna Občine Polzela. Z energetsko sanacijo bodo obnovili ovoj zgradbe (dodatna toplotna izolacija sten in ostrešja, zamenjava stavbnega pohištva), v celoti bodo zamenjali energent za ogrevanje, in sicer z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda ter plinskim kondenzacijskim kotlom. T. Tavčar Občina Prebold in Turistično društvo Prebold vas vabita na 16. FESTIVAL POTIC PREBOLD, ki bo v petek, 12. in soboto, 13. aprila 2019, potekal v Dvorani Prebold. Svoje potice v kategorijah orehova potica, orehov kolač, smetanova potica z dodatki in ostale potice z dodatki lahko v dvorano dostavite v petek, 12. 4. med 8. in 11.30 uro. Zaključna prireditev bo v petek, 12. 4. ob 19. uri, razstava potic pa v soboto, 13. 4. med 8. in 13. uro. Več informacij: 031 722 250 / obcina@prebold.si Prispele izdelke bomo dobrodelno podarili v domove starejših v okolici. Sanacija strehe na vrtcu Potrdili nove cene vrtca V sejni sobi Občine Vransko je bila 27. februarja prva izredna seja Občinskega sveta Občine Vransko, na kateri je občinski svet obravnaval predlog sklepa o spremembi sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje, dodatnih znižanjih plačil in počitniški rezervaciji v vrtcih na območju Občine Vransko. Občinski svet Občine Vransko je na predlog odbora za negospodarstvo in javnih služb družbenih dejavnosti potrdil predlog za spremembo ekonomske cene v Vrtcu Vransko, ki ga je v obravnavo poslalo vodstvo Javnega zavoda Osnovne šole Vransko - Tabor. Pred tem je povišanje cen obravnaval odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih de- javnosti ter predlagal občinskemu svetu povišanje ekonomske cene Vrtca Vransko za prvo starostno obdobje za 4,80 odstotka na 441,05 evra in za drugo starostno obdobje za 5,95 odstotka na 411,78 evra. Nove cene veljajo od 1. marca dalje. Člani občinskega sveta so predlog podprli in zadolžili vodstvo Javnega zavoda Osnovna šola Vransko - Tabor, da za obravnavo letnega poročila Javnega zavoda Osnovna šola Vransko - Tabor, v sklopu katerega deluje tudi Vrtec Vransko, na aprilski seji pripravi podrobno obrazložitev ekonomske cene Vrtca Vransko za drugo starostno obdobje, ki je nesorazmerno visoka in neprimerljiva z vrtci v sosednjih občinah. T. T OBČINE Pomoč gasilcev tudi lani velika Braslovški župan Tomaž Žohar in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler ob podpisu pogodbe. V Občini Braslovče so pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos podpisali 15. marca. Zbrane, predsednika Gasilske zveze (GZ) Žalec Edvarda Kuglerja, poveljnika Franca Rančigaja, podžupanjo Urško Hozjan, poveljnika civilne zaščite Damjana Sorčana, predsednike in poveljnike sedmih PGD, namestnika poveljnika Gasilskega poveljstva (GPO) Občine Braslovče Aleksandra Jelena ter podpoveljnika Boštjana Šalamona in Igorja Kotnika je uvodoma nagovoril župan Tomaž Žohar ter se ob tem tako gasilcem GPO Braslovče kot GZ Žalec zahvalil za pomoč na vseh področjih. Izrazil je prepričanje, da bodo tako dobro delovali in sodelo- vali tudi letos. Aktivnosti gasilcev vseh društev se odražajo na mnogih področjih, ne samo na področju požarne varnosti, za kar jim gre iskrena zahvala, je poudaril župan. Ob tem so se gasilci veliko izobraževali in usposabljali, mnogo je bilo tudi tekmovalnih uspehov. Besede zahvale sta v imenu GZ Žalec izrazila predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poveljnik Franc Rančigaj. Gasilci GPO Braslovče so lani opravili 28 posredovanj (predlani 33). Občina Braslovče bo v letošnjem proračunu za zaščito in reševanje namenila 120.000 evrov, kar je 20.000 več kot leto poprej. Od tega je dodatnih 12.000 evrov namenjenih za nabavo osebne zaščitne opreme in 8000 evrov za štiri defi- brilatorje. Od večjih investicij za obnovo gasilske tehnike in vozil trenutno poteka financiranje nabave vozila GVC 16/25 za PGD Letuš (financiranje lizinga je petletno, letos je zadnji obrok 26.000 evrov). Pogodbo je v imenu Občine Braslovče podpisal župan Tomaž Žohar, za GZ Žalec pa predsednik Edvard Kugler ter predsedniki petih prostovoljnih gasilskih društev: Primož Urbas (PGD Braslovče), Ivan Dobnik (PGD Dobrovlje), Iztok Derča (PGD Grajska vas), Boštjan Bradeško (PGD Parižlje - Topovlje) in Primož Brinovec (PGD Letuš) ter poveljnika Nejc Derča (PGD Trnava) in Boštjan Šalamon (PGD Gomilsko). T. Tavčar Dvoletni proračun sprejet Svetniki in svetnice Občine Braslovče so se prejšnjo sredo, 20. marca, sestali na četrti redni seji občinskega sveta ter med drugim sprejeli dvoletni proračun občine in potrdili višje cene vrtca. Obravnaval so tudi Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Braslovče (prva obravnava) in ga dali v desetdnevno javno obravnavo. Kot je povedala Renata Marovt, so se za sprejem odloka odločili, ker so se v zadnjem obdobju na območju Občine Braslovče pojavile nove prenočitvene kapacitete in se število prenočitev povečuje, zato predlagajo uvedbo plačila turistične takse. Turistična taksa je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nadomestilo za določeno storitev in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju, ob vsakoletnem koriščenju pa se jim ne izračunajo posebej. Promocijska taksa je pristojbina, ki je namenjena za načrtovanje ter izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije in znaša 25 odstotkov turistične takse. Predlog za javno obravnavo je, da bi bila na območju Občine Braslovče tu- ristična taksa v višini 1,20 evra, obvezna promocijska pa 0,30 evra. Skupaj bi po tem predlogu gost plačal 1,50 evra turistične in promocijske takse. V nadaljevanju seje so potrdili nove cene programov predšolske vzgoje v OŠ Braslovče – OE Vrtec Braslovče. V prvem starostnem razredu se je tako vrtec podražil za 7,30 odstotka, nova cena je zdaj 492,90 evra, za drugi starostni razred pa se je cena dvignila za 7,60 odstotka in je zdaj 379,70 evra. V treh vrtcih v Braslovčah so trenutno 203 otroci (v Braslovčah 89 otrok, v Letušu 26 otrok, v Trnavi 88 otrok). Po končani 20-dnevni javni razpravi, v drugem branju, pa je občinski svet obravnaval predloga odlokov o proračuna Občine Braslovče za leti 2019 in 2020. Najprej je župan Tomaž Žohar pojasnil, da je upošteval vse pripombe iz javne obravnave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta, ki so vključeni v gradivo za drugo obravnavo. V Odloku o proračunu občine za leto 2019 so se prihodki glede na prvo obravnavo, ki je bila 13. februarja, povišali in znašajo 4.983.914 evrov. Glavnina povišanih prihodkov se nanaša na načrtovane prihodke z naslova komunalnih prispevkov. Odhodki so se povišali za 368.675 evrov in so načrtovani v skupni višini 5.020.557 evrov. Glavnina povišanja glede na prvo obravnavo se nanaša na vključitev projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje – občine Braslovče, Polzela, Žalec«, pri čemer je Občina Braslovče nosilka projekta in v proračun vključi višino celotne investicije tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani. V letu 2019 bo Občina Braslovče za odplačilo glavnic kreditov porabila 209.175 evrov, ne načrtujejo pa nove zadolžitve. Razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki bodo pokrivali z ostankom sredstev iz leta 2018. Tudi za leto 2020 se v odloku o proračunu občine prihodki glede na prvo obravnavo povišujejo in znašajo 6.293.527 evrov, odhodki so načrtovani v višini 6.828.619 evrov. V letu 2020 bo Občina Braslovče za odplačilo glavnic kreditov porabila 206.695 evrov, načrtuje pa tudi zadolžitev v višini 623.695 evrov. T. Tavčar Marec 2019 5 Potrdili le proračun za letos V četrtek, 21. marca, je bila peta redna seja Občinskega sveta Občine Prebold. Glavna točka dnevnega reda je bil sprejem proračuna Občine Prebold za leti 2019 in 2020. Po obširni razpravi pa so svetniki potrdili proračun le za leto 2019. Potrdili so tudi Načrt razvojnih programov občine za obdobje 2019–2022 in Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Prebold za leto 2019. O proračunu za leto 2020 pa bodo odločali na naslednji seji, ko bodo odpravljene nekatere pomanjkljivosti. Poleg tega so obravnavali tudi zaključni račun proračuna Občine Prebold za leto 2018 in ga soglasno potrdili. V 15-dnevno javno razpravo so dali letni program športa in letni program kulture v Občini Prebold za leto 2019. Na četrti redni seji občinskega sveta zadnjega dne februarja pa so obravnavali Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter niso potrdili predlaganega znižanja subvencije s 65 na 50 odstotkov. Hkrati so od podjetja JKP zahtevali, naj se za potrebe obravnavane točke na seji občinskega sveta pripravi izračun položnic za subvencijo omrežnine v višini 65 in 55 odstotkov. Podžupan Franc Škrabe je v razpravi povzel predvolilne obljube svetnikov in kandidatov za župana, ki so zagotavljali, da se v novem mandatu storitve za občane ne bodo dražile. V svojem imenu in stranke Desus je zato predlagal, naj subvencioniranje omrežnine ostane v višini 65 odstotkov. Svetniki so nato s 14 glasovi sprejeli sklep, da se potrdi Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in Na čelu občine so zdaj poleg župana še trije podžupani (od leve): Franc Škrabe, župan Vinko Debelak, mag. Boris Kupec in mag. Marko Repnik. čiščenja komunalne odpadne vode z dne 21. januarja 2019. Poleg tega so sprejeli in potrdili sklep o ceni storitve oskrbe s pitno vodo ter sklep o ceni storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Nazadnje pa še sklep o višini subvencioniranja omrežnine, ki bo še naprej v višini 65 odstotkov, zagotavlja pa jo proračun Občine Prebold. Za ta sklep je glasovalo 13 svetnikov, dva pa nista glasovala. V naslednji točki dnevnega reda je predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe predstavil potek zbiranja predlogov za predstavnika/ predstavnico Občine Prebold v Svet lokalnih skupnosti CSD Savinjsko-Šaleška in predlog komisije za imenovanje predstavnice Tjaše Skočaj Klančnik. Predlog so soglasno potrdili vsi prisotni svetniki. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročilom o kampanji za kandidata za župana Miha Fonda in poročilom o kampanji za Listo Neodvisni. Svetniki so nato razveljavili sklep o financiranju političnih strank v Občini Prebold, ki je bil sprejet na drugi redni seji občinskega sveta 17. 1., in sprejeli popravljen sklep o financiranju političnih strank, ki ne predvideva več financiranja neodvisnih list, kar je v skladu z mnenji Ministrstva za javno upravo in Ustavnega sodišča v tej zadevi. V zvezi s političnimi strankami je bila tudi osma točka dnevnega reda, v kateri se je obravnavala pritožba članov Liste Marjana Šarca v Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Občine Prebold. Na pobudo Marjana Golavška je župan Vinko Debelak predstavil predlog za ustanovitev Komisije za reševanje denacionalizacijske zadeve Paulin. Člani občinskega sveta so za člane komisije predlagali in potem soglasno potrdili občinske svetnike: Lilijano Kač, Branka Verka, Sonjo Stergar, Matijo Jagra in Marjana Golavška, ki bo komisiji tudi predsedoval. Župan je predstavil tudi pobudo svetnice Lilijane Kač za postavitev pitnika vode v Gaju Prebold in postavitev ograj pri vstopih v bazen Prebold v okviru proračuna za leto 2019. Svetnica pa je svojo pobudo še dodatno pojasnila. Ob koncu so se preboldski svetniki dogovorili, da bodo seje občinskega sveta v prihodnje ob 19. uri. D. Naraglav Podpis gasilske pogodbe v Taboru V sredo, 20. marca, je v sejni sobi Občine Tabor potekal podpis pogodbe o delovanju javne gasilske službe v občini za leto 2019. V Občini Tabor za to tudi letos namenjajo okrog tri odstotke primerne porabe oziroma dobrih 30.807 evrov, od tega 9.000 evrov za nakup gasilskih oblek. Na srečanju je župan Marko Semprimožnik najprej pozdravil predsednike vseh treh gasilskih društev in predstavnike Gasilske zveze Žalec ter se jim zahvalil za preteklo delovanje in dejavnosti. Za Gasilsko zvezo Žalec je pogodbo in aneks podpisal namestnik predsednika Milan Pustoslemšek, za Občino Tabor župan Marko Semprimožnik, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Dominik Drnolšek, v imenu gasilskih društev pa so to storili: predsednik PGD Ojstriška vas - Tabor Gasilci med podpisom pogodbe z županom Blaž Kovče, predsednik PGD Loke Davorin Drnolšek in SLIKOPLESKARSTVO predsednik PGD Kapla - Pondor Ivan Hrastnik. D. Naraglav Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si 6 PO DOLINI Marec 2019 Leto 2018 zaznamovala tudi nova gradbena zakonodaja Upravna enota Žalec je tudi v letu 2018 uspešno opravljala naloge, ki jih je država zaradi številnih potreb po urejanju javnih zadev in življenjskih situacij prenesla v lokalno okolje, da bi tako ljudem približala in olajšala uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in zakonitih interesov. Lani so na žalski upravni enoti obravnavali več kot 18.180 upravnih zadev, po besedah načelnice Simone Stanter pa so kljub velikemu številu bolj ali manj zahtevnih postopkov imeli le 12 pritožb, kar kaže na visoko raven profesionalnosti tudi v odnosu do strank. Od 12 pritožb zoper delo zaposlenih v žalski upravni enoti jih je bilo največ na področju gradenj (7). V večini primerov so razlogi za pritožbe zunanji. Na primer, pritožniki so stranski udeleženci – mejaši, ki jim s pritožbami v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni uspelo. Podobno je takrat, ko so vzroki za pritožbe v nejasnih določbah in preširokih pravnih pojmih, na primer v prostorskih aktih, ki so sicer pristojnost drugih organov, pojasnjuje Simona Stanter: »Upravna enota v takih primerih nima prav veliko manevrskega prostora, saj smo kot organizacijska enota izvršilne veje oblasti pristojni le za odločanje na podlagi predpisov. Če predpis oziroma splošni akt s preširokimi pojmi predstavlja težavo pri razlagi in uporabi v praksi, upravna enota na rešitev nima neposrednega vpliva. S pobudo ali zaprosilom za razlago se lahko kvečjemu obrne na drugostopenjski organ oziroma pristojno ministrstvo. Na njegovo delo pa seveda ne more vplivati.« Nova gradbena zakonodaja Leto 2018 je zaznamovala nova gradbena zakonodaja. Ta je odločilno vplivala na izjemno povečanje števila vlog že pred uveljavitvijo. Na žalski upravni enoti so pred 1. junijem prejeli v tednu dni več kot 120 vlog, medtem ko sicer v povprečju tedensko prejmejo okoli 15 vlog. Zato je neizogibno prišlo tudi do podaljšanja rokov reševanja upravnih zadev s tega naslova. »Kar zadeva udeležence v postopkih po prostorski in gradbeni zakonodaji, so investitorji s finančnim in drugim tveganjem, ki spremljajo investiranje na tem področju, gotovo med najbolj izpostavljenimi udeleženci. Zato je tudi z vidika upravnega postopka pomembno, da že pri načrtovanju tehtno izbirajo dobre, strokovno usposobljene projektante. Kajti če projektant pripravi vsebinsko ustrezno, čim bolj popolno projektno dokumentacijo, potem te ni treba dopolnjevati ter s tem po nepotrebnem obremenjevati postopka ali z vedno novimi dopolnitvami posledično spreminjati oziroma podaljševati procesnih rokov in podobno. Nekateri investitorji pa očitno raje tvegajo, misleč, da lahko slabo načrtovanje kompenzirajo v upravnem postopku. Od upravnega organa povsem neutemeljeno pričakujejo, da jim lahko v upravnem postopku nadoknadi časovne zamude in strokovne napake, storjene pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, na primer pri usklajevanju prostorsko izvedbenih podlag občin, izdelavi projektne dokumentacije, pridobivanju mnenj pristojnih mnenjedajalcev in podobno. Čeprav si prizadevamo, da v okviru možnega pomagamo, nekaterih napak, ki jih povzročijo drugi, sami žal ne moremo in ne smemo odpravljati, saj teh pristojnosti nimamo. Zato velja še enkrat poudariti, da naj vlagatelj zahteva od tistih, ki so zato pristojni, da mu pripravijo kakovostno dokumentacijo, saj je to pogoj, da lahko gradbeno dovoljenje pridobi čim hitreje,« pojasnjuje načelnica UE Žalec Simona Stanter. Novi oziroma zdaj že veljavni gradbeni zakon ponuja več možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih oziroma neskladnih objektov ali tako imenovanih črnih gradenj. Zato v letu 2019 na žalski upravni enoti pričakujejo še več vlog za legalizacijo obstoječih gradenj. Vlagateljem za pregleden in hitrejši postopek, brez nepotrebnega odlašanja z naknadnimi dopolnitvami, tudi v teh primerih svetujejo, naj si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno gradivo in strokovno podporo. Več pravic invalidom Na področju tako imenovane vojne zakonodaje lani sprememb ni bilo in jih tudi letos ne pričakujejo. Lani so najpogosteje odločali o veteranskih dodatkih (255 zadev) in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (55 zadev). »Na tem področju želimo vse vojne veterane opozoriti, naj pravočasno sporočijo na upravno enoto vse spremembe, ki bi lahko vplivale na izplačila, na primer menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transakcijskega računa, spremembo v dohodkih zase in za družinske člane.« Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo večjo kakovost življenja in samostojnost. Z njimi preprečuje in odpravlja diskriminacijo invalidov. Ti imajo na voljo več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, med drugim uveljavljanje pravice do tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev EU-kartice ugodnosti za invalide. V letu 2018 so odobrili nakup 27 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 41 vrednotnic (24 % več kot v letu 2017), saj se je s spremembo pravilnika povečal nabor pripomočkov. Od leta 2014 so na upravnih enotah pristojni tudi za izdajo vrednotnice za osebno dopolnilno delo, na podlagi katere lahko upravičenec opravlja osebno dopolnilno delo. V preteklem letu so v Žalcu izdali kar 293 vrednotnic, število pa narašča iz leta v leto. ga prebivališča. Veliko število tovrstnih postopkov (106 uvedenih postopkov ugotavljanja prebivališča) je večinoma posledica nastalih gospodarskih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da potrebujejo ljudje v stiski toliko več pozornosti in potrpežljivosti v postopkih. Temu primerno si prizadevamo, da jim v okviru naših pristojnosti pomagamo. Žal so nekatere stranke kljub temu nestrpne in žaljive, nekatere celo nasilne, tako da se nam v takih primerih resnično pogosto potrdi ljudski pregovor 'Dobrota je sirota',« pravi načelnica UE Žalec. V letu 2019 pričakujejo zamenjavo večjega števila osebnih dokumentov, saj poteče veljavnost skoraj 3000 osebnim izkaznicam in 1000 potnim listinam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Žalec. »Če ste med njimi, svetujemo, da si s pravočasno zamenjavo osebnega dokumenta prihranite nepotrebno odlašanje in nevšečnosti, zlasti če načrtujete potovanje v tujino. Ko smo že pri dobronamernih nasvetih, naj omenim, da so nekateri lastniki motornih vozil milo rečeno nejevoljni zaradi prekrškovnih postopkov, ki jih je upravna enota kot prekrškovni organ dolžna uvesti po uradni dolžnosti. Sem spadajo prekrški zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, neusklajenih podatkov v prometnem dovoljenju, prenehanja veljavnosti zavarovalne police. Zaradi opustitev oziroma kršitev navedenih zakonskih obveznosti smo bili lani primorani izdati 109 plačilnih nalogov. Kot rečeno, upravna enota je pri teh kršitvah dolžna ukrepati po uradni dolžnosti. Vsakdo pa se lahko temu preprosto izogne, samo zakon je treba spoštovati,« poudarja Simona Stanter. Potrdila in GERK-i »Zajeten del naših nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so različna upravna dejanja in opravila, na primer različna potrdila iz uradnih evidenc, katerih število za lani znaša več kot 37.000 zadev. Ob tem je nadvse spodbudno in razveseljivo število poročnih obredov, teh smo imeli v prejšnjem letu kar 204. Skupno število vseh teh opravil in uradnih dejanj v primerjavi z letom 2017 kaže očiten porast, in sicer za kar 4000 zadev več.« Med druge upravne naloge spada tudi področje prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami oziroma urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma tako imenovanih GERK-ov. Teh smo v letu 2018 zarisali 1086. Kot vsako leto v času od konca januarja do začetka maja na upravni enoti potekajo preverjanja in ureditve GERK-ov na kmetijskih gospodarstvih v zvezi z oddajo zbirnih vlog za subvencije. Zaradi velikega števila nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki jih morajo preveriti, si prizadevajo, da se z naročanjem strank izognejo čakalnim vrstam. Simona Stanter pravi: »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam to za zdaj Simona Stanter uspeva. Malo manj nam je v zadovoljstvo, da si že več let prizadevamo za dokončanje denacionalizacijskih zadev, ki izstopajo po obsegu postopkov iz nacionaliziranega premoženja. Konec leta 2018 smo imeli v reševanju še tri zadeve, od tega je ena izmed njih v pritožbenem postopku.« Načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter dodaja, da je k dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do njihovih strank tudi v preteklem letu prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva: »Ob tej priložnosti se jim za korektno sodelovanje še enkrat zahvaljujem.« K. R. Upravno-notranje zadeve Nove cene komunalnih storitev Državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet in drugo spadajo med najobsežnejše in raznovrstne postopke. V preteklem letu so jih na žalski upravni enoti obravnavali več kot 15.600. »Izjemno se je povečalo število vlog tujcev, kar za 45 % v primerjavi z letom poprej, ko smo prejeli 1191 vlog. K temu področju spada še prijava prebivališča, kamor se uvrščajo postopki ugotavljanja stalne- Polzelski svetniki so na četrti redni seji v sredo, 20. marca, največ časa namenili določanju cen komunalnih storitev v Občini Polzela in drugemu branju predloga proračuna Občine Polzela za letos. Odločali so tudi o imenovanju članov osmih krajevnih odborov, o obnovi lokalnega cestnega omrežja in o spremembi cenika storitev na Gradu Komenda. Uvodoma je Magda Cilenšek predstavila predlog sklepa o že 25 let Pregledi vida v torek, 9., 16. in 23. 4. 2019. Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! Na voljo nova kolekcija sončnih očal! Od 10 do 50 % popusta na gotovino! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Polzela, nato so svetniki po krajši razpravi potrdili predloge sklepa o potrditvi cen storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, prav tako so potrdili sklep o ukinitvi subvencije k ceni omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalne vode JKP Žalec, d. o. o., ter tudi sklep o ukinitvi subvencije k ceni omrežnine za dejavnost oskrbe s pitno vodo KP Velenje, d. o. o., saj so o tem že veliko razpravljali na tretji seji. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v nadaljevanju seje sveta predstavil dopolnjen Predlog odloka o proračunu za leto 2019, ki je bil od 12. februarja do 13. marca v javni obravnavi. V tem času javne razprave pripomb in predlogov s strani javnosti ni bilo. Tako bodo prihodki letos znašali 5.826.194 foto: T. T. evrov, odhodki pa 6.359.554 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 533.370 evrov. Odplačilo dolga oziroma kredita, 200.500 evrov, bodo pokrili z zadolževanjem v višini 563.700 evrov in 170.170 evrov s prenosom sredstev preteklih let. Kot so na kratko poudarili nekateri svetniki, je bil proračun dobro pripravljen, zato ob sprejemu ni bilo pripomb, zanj pa so glasovali soglasno. Brez pripomb je občinski svet v nadaljevanju potrdil Predlog Letnega programa športa v Občini Polzela in Predlog sklepov o imenovanju članov osmih krajevnih odborov. V svet lokalne skupnosti CSD Savinjsko-Šaleška so imenovali Marka Verdeva, za nadomestnega člana občinske volilne komisije pa Lidijo Jazbec. Potrdili so spremembe cenika storitev na gradu Komenda in Sklep o začetku postopka OPPN Kmetija Košec v Ločici ob Savinji zaradi širitve dejavnosti. T. T. PO DOLINI Marec 2019 7 Izberimo domače in tisto, kar je slovenske izbrane kakovosti V torek, 19. marca, ko goduje Jožef, so se v Petrovčah srečevali ponudniki in kupci na že 31. Jožefovem sejmu. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu je bilo na sejmu živahno. Med drugim so pripravili razstavo Izberimo domače in predstavili znak Izbrana kakovost – Slovenija, obiskovalci pa so si lahko ogledali razstavo potic in predstavitev Slovensko potico kot tradicionalno slovensko posebnost. Ob uradnem odprtju sejma, ki je tokrat potekal v dvorani Zadružnega doma, je zbrane najprej nagovoril predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek, potem pa so spregovorili še direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec, podpredsednik Zadružne zveze Slovenije Marjan Golavšek, v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Metka Cerjak, župan Občine Žalec Janko Kos, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in drugi. Sejem je blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek. Na sejmu je bila na ogled strokovna razstava Izberimo domače, ki so jo skupaj z organizatorjem sejma, Hmezadom, kmetijsko zadrugo Petrovče, organizirali Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Društvo podeželskih žena Občine Žalec, Občina Žalec in Združenje hmeljarjev Slovenije ter ZKŠT Žalec. S promocijo naše slovenske kakovostne hrane pod naslovom Naša super hrana je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) predstavilo shemo kakovosti Izbrana kakovost. Mlekarna Društvo podeželjskih žena je pripravilo razstavo potic. Celeia, Celjske mesnine in Sadjarstvo Mirosan, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi pa so pripravili degustacije hrane. Da bi potrošnik lažje prepoznal slovensko kakovostno hrano, je bila vzpostavljena nova nacionalna shema kakovosti Izbrana kakovost, vanjo so do zdaj vstopili trije sektorji pridelave in predelave hrane od skupaj osmih. Najprej sta se za to odločila sektorja mleko in meso, nazadnje pa še sektor sadje. Shema prinaša zagotovilo, da taka hrana ni prepotovala na stotine kilometrov. Znak Izbrana kakovost – Slovenija torej zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo, kakovost izdelkov zaradi upoštevanja kratkih transportnih poti, omejenega časa transporta, visokokakovostno krmo ter izpolnjevanje posebnih zahtev pri zdravstvenem varstvu živali in tudi v postopkih predelave, prav tako pa tudi redni nadzor v obratih pridelovalcev in predelovalcev, ki ga opravljajo neodvisni certifikacijski organi. Društvo podeželskih žena je pripravilo razstavo potic in med njimi predstavilo tudi Slovensko potico kot zajamčeno tradicionalno posebnost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je decembra 2017 zaščitilo ime Slovenska potica z zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP). Vlogo za zaščito Slovenske potice (ZSP) so skupaj pripravile Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Obrtna zbornica Slovenije. Slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi: orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Prvi certifikat za proizvodnjo Slovenske potice je 25. februarja prejela Janja Štrumbelj iz Škofljice pri Ljubljani. Sicer pa je vloga za zaščito Slovenske potice trenutno v postopku pri Evropski komisiji. Slovenska potica je pečena v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, in sicer je ta okrogla, z luknjo v sredini, Ni ga čez lokalno pridelano hrano. Domače dobrote so vabile s stojnic. njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni. Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da proizvodnja ni geografsko omejena, torej se Slovenska potica lahko proizvaja kjerkoli, pogoj za uporabo zaščitenega imena Slovenska potica pa je certifikat, ki dokazuje, da je potica proizvedena natančno tako, kot je predpisano v tako imenovani potrjeni specifikaciji za Slovensko potico. T. T. Drugačnost kot izziv in dolžnost Drugačnost v družbi in na vzgojno-izobraževalnem področju pogosto predstavlja težavo, morala pa bi biti predvsem izziv. Strokovni delavci II. osnovne šole Žalec so se tega izziva lotili z organizacijo prve mednarodne konference o drugačnosti, ki je potekala 14. marca najprej v dvorani žalske glasbene šole, nato pa v prostorih šole. Namenjena je bila vsem pedagoškim delavcem, ne samo z osnovnih šol s prilagojenim programom. Predvsem za to, da bi znali prepoznati in razumeti drugačnost. V prvem delu konference v dvorani žalske glasbene šole je zbrane najprej pozdravila ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar in predstavila namen ter potek konference. Kratkemu kulturnemu programu učencev je sledil pogovor s tremi gosti, s katerimi se je pogovarjala Katja Dvornik. Igralec Gojmir Lešnjak - Gojc je spregovoril o svojih otroških travmah pri urah slovenščine, ko je bil zaradi pred desetletji neprepoznane disleksije s še tremi sošolci pri uri slovenščine pred tablo v posmeh celemu razredu, ko se mu je zatikalo pri glasnem branju. »Za inat« je nato doštudiral prav slovenščino in postal igralec, kjer se seveda branju ni mogel izogniti. Kot je povedal, je disleksija še danes pogosto neprepoznana pri učencih, ki zato veljajo za lenuhe in manj inteligentne otroke, čeprav jim težave dela le razlikovanje črk. Pri kitajskih pismenkah na primer te težave ni, je povedal Gojc. Zdaj si na vse načine prizadeva, da disleksija nikjer ne bi bila več tabu tema in da bi bila pri ministrstvu za izobraževanje oblikovana posebna skupina strokovnjakov, ki bi se lotila reševanja te težave v šolah. Povsem nasprotno izkušnjo ima paraolimpijec Darko Đurič. Čeprav se je zaradi redke genske bolezni rodil brez roke in obeh nog, se nikoli ni počutil prikrajšanega ali manjvrednega, je povedal. Vedno je razvijal vse tisto, v čemer je bil dober. Pri tem so mu bili seveda v trdno oporo krušni starši, ki so ga spodbujali tudi v vztrajnosti pri hoji, čeprav je na začetku pogosto jokal od bolečin, je povedal. Drugačnost za otroke ni težava, je pa težava za odrasle, je med drugim poudaril in dodal, da bi morala biti drugačnost sprejeta pozitivno. Njegov plavalni trener je bil prav tako gost na mednarodni konferenci, in sicer dr. Boro Štrumbelj, ki je začel trenirati športnike invalide v plavanju bolj po naključju kot zato, da bi na primer z Darkom Đuričem dosegel zlato kolajno na evropskem prvenstvu. Danes direktor Direktorata za šport Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je med drugim povedal, da je Darko kar del njegove družine. Dr. Boro Štrumbelj bo vodil slovensko paraolimpijsko odpravo v Tokio leta 2020. Sledilo je predavanje profesorice s Hrvaške, Silvije Philipps Reichherzer, ki že leta nudi podporo otrokom z drugačnim razvojem in je tudi super- vizorka Marte Meo oziroma terapevtka. Vodi tečaje Akademije za razvojno rehabilitacijo. Popoldne so v prostorih II. OŠ Žalec potekale delavnice, na katerih je aktivno sodelovalo 72 udeležencev. Predstavljali so načine za prepoznavanje drugačnosti, poročali o izvirnih pripomočkih pri pouku in predstavljali primere dobrih praks. Strokovnim delavcem so želeli čim bolj približati izvirne metode in oblike dela z drugačnimi. 18 udeležencev je spremljalo delavnice brez lastnega prispevka. S pomočjo videokonferenc so prisluhnili predstavitvam nemškega vrtca, irskega modela poučevanja in slovenskega pogleda na življenje v Združenih državah Amerike ter ameriški pogled na življenje v Sloveniji. Predstavili so se tudi ponudniki različnih didaktičnih pripomočkov in strokovne literature. Po besedah ravnateljice Petre Petrovič Pražnikar je prva mednarodna konferenca o drugačnosti zelo uspela. Spr- O drugačnosti so govorili tudi gostje (od desne proti levi): Gojmir Lešnjak - Gojc, Darko Đurič in dr. Boro Štrumbelj. va so predvidevali 60 udeležencev, bilo pa jih je veliko več. Želijo si, da bi konferenca postala tradicionalna in bi trajala dva ali več dni, saj gre za resnično obširne teme in zanimive predstavitve dobrih praks. Strokovni prispevki s prve konference bodo objavljeni v zborniku, ki bo dostopen na spletni strani šole. Na voljo bo vsem strokovnim delavcem, ki se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah srečujejo z drugač- nostjo in iščejo nove rešitve za delo. Dejstvo je, da nas drugačnost spremlja na vsakem koraku in da si tudi dva učenca nista enaka. Z drugačnostjo se srečujejo vsi pedagoški delavci, kar je za mnoge ovira, a bi to moral biti izziv, poudarjajo na II. osnovni šoli Žalec in dodajajo, da dobri pedagogi čutijo dolžnost opravljati svoje delo in poslanstvo za vse učence enakovredno. K. R. 8 OSREDNJE TEME Marec 2019 Pust je letos preganjal vse razen zime Na Vranskem so zmagali praljudje. V naši dolini je bil največji pustni dogodek tudi letos Vranski pustni karneval, ki je letos praznoval že 60-letnico. Poleg njega se je v tem pustnem času zvrstilo še več manjših karnevalov oziroma maškarad po vseh drugih spodnjesavinjskih občinah. Osrednjo pustno rajanje za otroke žalske in drugih občin so pripravili na Šlandrovem trgu v Žalcu, kjer so se številni lahko zabavali ob veselih coprnijah in vragolijah čarovnice Ankule in čarovnika La- Donald Trump in Melania sta obiskala žalskega župana in gospo županjo, da bi podprla projekt Hopslandije. vrencija. K pravemu pustnemu vzdušju pa so svoje prispevali kurenti iz Velenja, ki so bili tudi na Vranskem pustnem karnevalu. Na pustno soboto, ob jubilejnem 60. karnevalu, je množica dobesedno preplavila Vransko številnih maskiranih in nemaskiranih obiskovalcev, k čemur je svoje prispevalo dokaj toplo vreme. Zelo bogat pa je bil tudi karnevalski sprevod, v katerem sta se občinstvu predstavila najprej vrtec in šola z vsemi razredi, nato pa še 17 skupin z Vranskega, iz Zagorja, Motnika, Gotovelj ter drugih krajev. Tako kot vsako leto so maske na šaljiv način prikazovale aktualno družbeno dogajanje na lokalni in mednarodni ravni. Še posebno vroča je bila tema o nedavni aferi z govejim mesom iz Poljske. Sicer pa so tokrat komisijo najbolj prepričali praljudje, ki so jih uprizorili člani in članice domačega Literarnega društva Livra Vransko, na drugo mesto se je uvrstila zelo obsežna in nadvse pristna skupina Egipčanov s faraonom in faraonko iz Zagorja. Tretje mesto pa je komisija prisodila skupini biatlonk in biatloncev iz Športnorekreacijskega društva Ločica pri Vranskem. Precej pestro pustno dogajanje je bilo na pustni torek tudi v Petrovčah, kjer je Turistično društvo Petrovče pripravilo že tretji pustni sprevod, ki je krenil na pot izpred OŠ Petrovče in končal na prireditvenem prostoru za petrovško baziliko. Tam jih je pričakala in ocenjevala posebna komisija. Zmagovalna skupinska maska Maškare v Taboru Faraoni v slikovitih oblačilih so si prislužili na Vranskem drugo nagrado. Meduze plavale na raslovški maškaradi Meso iz poljskih klavnic tudi v naši dolini Razigrana kokošja družina na Polzeli Brhka dekleta so očarala generale na Vranskem. tokratnega sprevoda je bila Hopslandija, nastala v sodelovanju TD Petrovče in PGD Drešinja vas. Hopslandija je eden izmed pomembnih turističnih projektov žalske občine v prihodnje, ki je pritegnil pozornost ameriškega predsednika in multimilionarja. Donald Trump se je odločil, da s svojo Melanio obišče Žalec in ponudi županu Janku Kosu znatna nepovratna sredstva. Na petrovškem pustu se je srečal z županom Kosom in soprogo Mileno. Seveda so v Petrov- Na Trju je kraljevala Heidi. Na Pinikvi so za pusta celo obirali grozdje. čah poskrbeli za varnost in ustrezen protokol ob visokem obisku, za kar so skrbeli vodja protokola Ksenija Benedetti, policija in Trumpovi varnostniki. Petrovški sprevod pa so odlično zakrožili tudi gotoveljski potapljači, hipiji, čarovnice, ciganska družina in še kdo. Sodelovale so skupine iz šole in vrtca, pa tudi iz ostalih društev v Petrovčah. Veselo pustno rajanje so po tradiciji na pustno nedeljo popoldne pripravili tudi v Krajevni skupnosti Galicija. Vsa- OSREDNJE TEME Marec 2019 Otroške maškare so napolnile Šlandrov trg v Žalcu. Vikingi so priveslali na Vransko s taborskega morja. Ni je slovenske vasi brez pristne ciganske družine. Da je uživanje domače zelenjave zdravo, so povedali "korenčki" v Petrovčah. ko leto izberejo posebno temo oziroma lik ali like iz pravljic ali druge priljubljene junake, ki navdušujejo otoke. Letos je bila to lepa deklica Heidi iz švicarskih gora, ki je živela pri svojem dedku. Pustne skupine pa so z različnimi maskami tvorili otroci iz vrtca in POŠ Trje, ki so se predstavljali tudi s plesnimi in pevskimi nastopi. Na pustno soboto so že tradicionalno tudi v Braslovčah združili moči vrtci Osnovne šole Braslovče, Zasebni vrtec Bambi in ZIKŠT 3 jezera ter v Domu kulture Braslovče priredili veliko pustno rajanje in tako do zadnjega kotička napolnili dvorano z malimi in velikimi pustnimi šemami. Za letošnjo osrednjo temo so si izbrali vodne živali in pred pustovanjem organizirali delavnice priprave kostumov. Polno dvorano različnih, zanimivih pustnih mask je animirala meduza Veseljka (Jasmina Roter Jager iz ZIKŠT 3 jezera) z različnimi plesnimi igrami, proti koncu pa so imeli čisto pravi disko na odru dvorane. Na slikah nekaj foto utrinkov s pustnega rajanja v Braslovčah. Na pustno nedeljo sta Turistično društvo Polzela in TIC Polzela so na Polzeli v veliki športni dvorani pripravila tradicionalno otroško maškarado. Za animacijo in ples več kot sto obiskovalcev, sta poskrbela Klovnesa Pesa in Klovn Jaka. Pozdravila jih je tudi skupina kurentov s Ptuja. Kurenti so seboj pripeljali tudi pokača in njegovega mlajšega naslednika. Tričlanska komisija je po eni uri rajanja izbrala posamezne in skupinske maske, ki so prejele praktične nagrade. Na pepelnično sredo so se v naši dolini od pusta poslovili le v Libojah, kjer so dan prej pripravili tudi pestro pustno povorko in rajanje. Na pepelnično sredo pa je ob igranju domače pihalne godbe Liboje potekala žalna slovesnost z vsem pogrebnim ceremonialom, ki so mu svoj pečat dajali pustni župan, župnik, pogrebci in svojci ubogega in norčavega pusta. Že dopoldan se je žalni pustni sprevod sprehodil po žalskih ulicah in se ustavil pred občinsko zgradbo, da bi 9 dobil kaj denarja za pogrebne stroške. Po končanih nagovorih, v katerih so pusta Pepija obtoževali za mnoge napake, še zlasti pa za drugi tir, so ga pospremili do njegovega zadnjega počivališča, kjer so ga zažgali. Sledila je še sedmina s prijetnim druženjem, zazrtim v leto naprej, ko bo znova vladal pustni čas. D. N., T. T. PRODAJALNA 2.39700 € Tokrat namesto krofov sladoled Robotska kosilnica AUTOMOWER® 315X Brezplačni ogled terena in izris! Automower® Connect, GPS podprta navigacija, LED luči, Superior interaction, delovno območje 1600 m² ±20 %, max. naklon v delovnem območju 22°, širina košnje 22 cm, višina reza 20–60 mm, 63×51×25 cm, 60 dB(A) DARILO ob nakupu robotske kosilnice Aku motorna kosa 115iL 36 V Li-ion, širina košnje 33 cm, teža 3,45 kg, S POLNILCEM IN BATERIJO! Letos so se od pusta poslovili samo v Libojah. Pust je poskrbel tudi za podmladek naše policije. www.uniforest.si www.uniforest.si www.uniforest.si PAN TIM, d. o. o. TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, PAN3312 TIM,Prebold d.PAN o. o. Latkova vas 81d, 3312 Prebold 81d,M3312 Prebold TLatkova 03 / 777vas 14 23 051 665 566 T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 T 03E/ prodajalna@uniforest.si 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–17.00 ponedeljek–petek: DELOVNI ČAS7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00 sobota: 7.00–12.00 ponedeljek–petek: 7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Marec 2019 Dat - Con v Abu Dhabiju Zmaga s tiho hibridno črpalko Na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani je podjetje Kronoterm iz Braslovč na ogled postavilo novo družino hibridnih toplotnih črpalk »Krono multi S«. Z njimi je na nacionalnem natečaju Eko sklada in Financ zmagal v kategoriji »Okolju prijazen izdelek leta 2018« ter s tem ponovno potrdil svoj položaj na slovenskem inovativnem vrhu. Nove hibridne črpalke odlikujejo lastnosti, kot so možnost koriščenja različnih virov toplote (zemlje ali zraka – hibrid), več kot 95 odstotkov manjše število odtaljevanj v primerjavi s toplotnimi črpalkami z zunanjimi zračnimi uparjalniki in izjemno tiho de- sejmu leta 2017 se je predstavilo nekaj več kot 1200 razstavljavcev iz 172 držav, ogledalo si ga je več kot 100.000 obiskovalcev. Sejem je osrednja obrambno-varnostna prireditev na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Podjetje Dat - Con, ki je bilo ustanovljeno po osamosvojitvi leta 1992, je ponudnik sistemske integracije, namenske elektronike, specialne merilne opreme in multimedijske opreme, ki je s sistemom za nadzor državnih meja pomembno prispeval k doseganju standardov za vstop v schengenski krog Sloveniji, Slovaški, Romuniji. T. Tavčar Zakonca Mihaela Bajo Pikelj in Primož Pikelj iz Žalca sta sorodni duši, saj oba ustvarjata unikatne izdelke. Mihaela je ustvarjalka unikatnega nakita iz aluminijaste žice najrazličnejših barv in kombinacij. Primož pa dela najrazličnejše izdelke iz odsluženega oziroma starega lesa, ki tako dobiva novo namembnost in uporabno vrednost. Vse to je od sobote, 16. marca, popoldne na očeh in za nakup v njunem razstavno-prodajnem ateljeju v Žalcu, v stavbi "Korona"pri fontani piva in tržnici. Atelje sta odprla s prijetnim druženjem številnih povabljenih in vseh drugih, ki so si z veseljem ogledali njune izdelke ter se z njima poveselili. Občudovanja vredno je bilo vse, kar je bilo v ateljeju na ogled in za nakup. Pa naj bo to Mihaelin unikatni nakit ali Primoževi številni unikatni leseni izdelki, vključno z lasersko graviranimi slikami znanih S preusmerjanjem načina delovanja sistem doseže največjo učinkovitost z minimalnim naporom ter posledično omogoča tudi večje prihranke pri delovanju. Zunanja in notranja enota črpalke pa sta povezani s cevmi, po katerih kroži protizmrzovalna kapljevina z vrhunskimi lastnostmi prenosa toplote. T. T. Družina na dan odprtja v ateljeju zgodovinskih osebnosti, kot so Albert Einstein, Marilyn Monroe, Salvador Dali. Številni so tudi drugi uporabni ali dekorativni predmeti. »Z možem sva bila že od malega ustvarjalna, tako da se je to preneslo tudi v najino nazkst.utrip@siol.net daljnje življenje. Vsak dela na 03 712 12 80 svojem področju. To delava že nekaj let, hkrati je v naju rasla želja po ateljeju, kjer bi lahko na enem mestu domačinom in širši okolici predstavila, kaj ustvarjava, in to tudi dala na ogled in prodajo. Ko je prišla priložnost za ta prostor, sva AKTUALNE INFORMACIJE – APRIL 2019 se hitro odločila narediti ta korak. Zdaj lahko pridejo ljudje pogledat najine izdelke in JAVNI RAZPIS V NAJAVI JAVNI RAZPISI V TEKU si kaj izberejo zase ali za svoj OBČINA ŽALEC domače, prijatelje oziroma koSlovenski podjetniški sklad bo predvidoma v začetku aprila 2019 objavila garkoli. Za zdaj nimamo trdno »JavniP1B razpis2014 za dodeljevanje pomočisklada za spodbujanje razvoja kredite malega gospodarstva v Občini Žalec določenega odpiralnega časa, Javni razpis – Garancije za bančne s subvencijo obrestne mere za leto 2019« ampak je ta po dogovoru. Na (Ul. RS, št. 38/14). Rok: do 15. 12. 2014 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, vratih so vse potrebne inforUpravičenci do pomoči bodo mikro podjetja s sedežem v Občini Žalec, fizične osebe s stalnim bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. macije s telefonsko številko in bivališčem v Občini Žalec (za ukrep 1) ter mikro podjetja in fizične osebe (sobodajalci), ki so lastniki nas zainteresirani lahko ponepremičnin v Občini Žalec (za ukrep 4). Lastniško financiranje – naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kličejo,« nam je na dan odprtja povedala Mihaela, ki ima javnega dodelitev nepovratnih sredstev, ki se bodo dodeljevala po kapitala.Predmet Rok: do 5. 8. razpisa 2015.bo Informacije: 02/234proračunskih 12 59, petra.podgorsek@podjetniskisklad.si. pravilih, določenih v razpisu za naslednje ukrepe: svojo blagovno znamko pod UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest - samozaposlitev; imenom Nora Žica by MihaUKREP 3: Pomoč za spodbujanjeZavod udeležbeRS na za sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter trženju zaposlovanje ela, mož Primož, ki je sicer še izdelkov in storitev; v službi v Slovenski vojski, pa UKREP 4: Pomoč spodbujanjeza investicij obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje v Zavod pripravlja javnozapovabilo izborv programov javnih del za leto 2015 (spletna Piklson Woodcraft. turistične namene; stran ZRSZ). Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. »Nakit iz aluminija je druUKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (incoming). gačen nakit, za ženske, ki si drznejo. Gre za široko paleto Javni razpis bo objavljen na spletni strani Občine Žalec Razvojne agencijein Savinja ter na kanalu Javni sklad Republike Slovenije za in razvoj kadrov štipendije izdelkov, od uhanov, prstanov, Savinjske TV. Javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto verižic, ogrlic in brošk do ka- Utripajte z nami ... Z letošnjega sejma Dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Družinsko sožitje unikatnih izdelkov Z razstavnega paviljona v Abu Dhabiju V Abu Dhabiju, prestolnici Združenih arabskih emiratov, je do 21. februarja potekal sejem vojaške industrije Idex. Na njem se je pod okriljem javne agencije Spirit na skupnem razstavnem prostoru predstavilo sedem slovenskih podjetij, med njimi tudi podjetje Dat - Con s Polzele, ki izdeluje merilno-regulacijsko opremo ter posebno elektroniko za potrebe vojske in policije. Sejem Idex poteka vsako drugo leto, na njem predstavljajo najnovejše dosežke na področju orožja in vojaške tehnike, kopenske vojske, letalstva, protizračne obrambe ter vojne mornarice. Na zadnjem lovanje, tišje od delovanja gospodinjskega hladilnika. Nove hibridne naprave Kronoterm imajo zmožnost, da za ogrevanje prostorov in sanitarne vode toploto črpajo iz zraka in/ali zemlje. Gre za nov ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje brezplačne energije uporablja obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Kot primarni vir toplote črpalka izkorišča toploto zemlje, ob morebitnih ugodnejših temperaturah zraka pa preklopi način delovanja in kot vir toplote izkorišča zunanji zrak. AKTUALNE INFORMACIJE – DECEMBER 2014 2014/2015 (179. javni razpis). Informacije: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave, kadrovske[@]sklad-kadri.si. Rok: 31. 3. 2015 oziroma do porabe sredstev. kšnega šopka iz aluminija ter drugih dekoracij. Mož pa dela beležke z lesenimi platnicami, kakšne gravirane slike, magnetke, obeske, servirne deske in razne druge predmete po svoji zamisli ter tudi po želji stranke,« še pove Mihaela in doda: »Jaz sem Žalčanka, leta 1991 smo se preselili s Polzele v Žalec, tako da sem v bistvu domačinka, mož pa je bil doma iz Šešč pri Preboldu. V Žalcu živiva skupaj že 16 let, imava tri otroke. Najmlajša Inja je stara 5 let, Iva ima 8 let in Žan 13 let. Vsi trije otroci so tudi podedovali po nama ustvarjalnost in bodo mogoče nadaljevali to najino delo, ki ga imava oba resnično rada, pri Atelje, njem uživava in se tudi dopolnjujeva.« Tako kot so unikatna vsa njuna dela, je unikaten in poseben tudi njun atelje, ki je resnično prava paša za oči. Na poličkah, okvirjih in panojih iz starega lesa, ki je smiselno razporejen po prostoru, vključno s starim pohištvom, mizarskim delovnim pultom, stoli in ne nazadnje lesenim umivalnikom, se bohotijo najrazličnejši prstani, ogrlice, zapestnice iz raznobarvne aluminijeve žice in trakov. Vse to pa dopolnjujejo unikatni izdelki iz lesa, kar skupaj tvori sožitje med lesom in aluminijem. D. Naraglav aluminij in les z roko v roki Ulica Talcev 3 (stavba Korona, pri Fontani) 3310 Žalec Delovni čas: po naročilu 041 369 401 041 783 906 Nora Žica by Mihaela WOODCRAFT PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Marec 2019 11 Lani več in z manj sladkorja Mlekarna Celeia, največja mlekarna v slovenski lasti in prva slovenska proizvajalka s certifikatom »Pridelani/proizvedeno brez GSO«, je v preteklem letu izključno od slovenskih kmetov odkupila skoraj sto milijonov litrov mleka. Prejšnji petek je v Žalcu za najzvestejše proizvajalce mleka pripravila že 37. podelitev priznanj. Ob tem je okronala že dvanajsto mlečno kraljico, kar je postala 21-letna Julija Knez iz Laškega. V mlekarni z leti opažajo padec števila proizvajalcev mleka, ob tem pa porast količine prodanega mleka na posameznega proizvajalca. Med 17 kmetijskimi zadrugami, s katerimi sodelujejo, največ mleka odkupijo Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga iz Slovenj Gradca (skoraj 27 milijonov litrov), Kmetijska zadruga Šaleška dolina (skoraj 14 milijonov litrov) in Kmetijska zadruga Šmarje (dobrih 12,7 litra mleka). Mlekarna Celeia je lani odkupila skoraj sto milijonov litrov mleka, kar je sicer nekaj manj kot leto poprej, vendar pa je imela okrog 60 milijonov evrov prihodkov, kar je dva odstotka več kot lani. Lani so prodali kar 64 milijonov lončkov različnih mlečnih izdelkov, kar je za 11 odstotkov več kot leto prej. Ob tem kar 77 odstotkov vse proizvodnje prodajo na slovenskem trgu, 23 odstotkov pa izvozijo v 12 držav. Po šest odstotkov prodaje gre v Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško, po štiri odstotke na makedonski in italijanski trg, dva odstotka v Črno goro, prodajajo pa tudi v Avstrijo, Francijo in Švedsko ter tudi Anglijo in Irsko. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je ob tem izpo- stavil problem pomanjkanja delovne sile predvsem v drugem polletju prejšnjega leta. Za nekatera, fizično zahtevnejša delovna mesta bi še zlasti potrebovali moške sodelavce, a jim lani ni uspelo pridobiti niti ene take vloge. Zato se jim je jeseni prvič v dvajsetih letih zgodilo, da niso mogli izdobaviti vseh naročil. V začetku tega leta se stanje nekoliko izboljšuje, čeprav Marjan Jakob meni, da potencialnih sodelavcev v proizvodnji ne privlači dejstvo, da delajo vse dni, 24 ur, torej izmensko delo in glede na to, da je na tem področju veliko ponudbe delovnih mest, to pomeni minus. Zato so v mlekarni povišali dodatke za izmensko delo, dodatke za delo v sezoni, prazniki in nedelje pa so že tako v skladu s predpisi drugače ovrednoteni. V povišanju dela za plače, pa tudi v dejstvu, da je bila povprečna odkupna cena mleka s 34 centi nad načrtom, tiči razlog, da bodo za leto 2018 kljub zgoraj omenjenim podatkom imeli negativen izid v višini dnevne prodaje mlekarne, in sicer okrog 270 tisoč evrov. Za leto 2019 načrtujejo 62,5 milijona prihodkov in ponovno dobiček, trenutno pa imajo 228 zaposlenih, še sedem bi jih radi zaposlili. Številni znaki kakovosti »Zelo smo ponosni na to, da smo prvi v Sloveniji proizvedli mlečni izdelek, ki je prejel certifikat Inovativno živilo 2019,« je povedal Marjan Jakob in dodal, da je med 110 izdelki, ki so bili v konkurenci, dobilo takšen certifikat samo šest izdelkov. Gre za certifikat, ki ga podeljuje Inštitut za nutricistiko, preje- li pa so ga probiotični jogurti Zelene Doline, ki jih odlikuje ugodna hranilna sestava, nizka vsebnost sladkorja. Vsebuje namreč le naravno prisoten mlečni sladkor. Z oznako »inovativno živilo« bodo odslej označeni izdelki mlekarne, ki so prejeli ta certifikat. »Proizvod bomo razvijali tudi v prihodnje, razširjamo ponudbo novih okusov, tako da je poleg borovnice od sredine marca na voljo tudi okus maline.« Ponosni pa so tudi na priznanje, ki so ga njihovemu izdelku »Super sadni jogurt« prisodili potrošniki. Gre za jogurt z velikimi koščki sadja in velikim sadnim deležem na splošno. Marjan Jakob je povedal, da jim je to prineslo več kot pet odstotkov dodatnega tržnega deleža na področju sadnih jogurtov v slovenskem prostoru. Skupaj ima Mlekarna Celeia v Sloveniji zdaj že več kot 25-odstotni delež na področju sadnih jogurtov. Mlekarna Celeia je prva v Sloveniji pristopila v GSO-sistem, to pomeni, da so njeni dobavitelji proizvajalci mleka, ki svoje živine ne hranijo z gensko spremenjenimi živili: »Prav tako tudi v proizvodnji uporabljamo dodatke in sirišča, ki imajo podobne kakovosti, so brez gensko spremenjenih organizmov. Temu smo zavezani, smo pa pričakovali malo več podpore ministrstva za kmetijstvo, kajti če pogledamo sosednje države, imajo za to nacionalne certifikate. Pri nas pa gre za bolj zasebni certifikat. Smo pa po analizi odločitev potrošnikov primerjali odgovore, zakaj se potrošniki odločijo za posamezni izdelek, ugotovili, da je bil argument »brez gensko spremenjenih organizmov« med desetimi razlogi za nakup včasih na devetem mestu, po nekaj letih pa že na petem mestu. Če bi k temu projektu sistematično pristopila tudi država, bi bili rezultati najbrž še boljši,« meni Marjan Jakob. Kar 95 odstotkov izdelkov mlekarne nosi tudi naziv »Izbrana kakovost«, ki ga podeljuje ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Nosijo ga lahko le izdelki, ki so pridelani in proizvedeni samo v Sloveniji. »Naše izdelke odlikuje znak 'višja kakovost', saj v proizvodnji ne uporabljajo aditivov in konzervansov, ker smo se pred leti tako opremili, da s tehnološkimi postopki pri pripravi mleka za sirjenje odstranimo vse škodljive mikroorganizme. Torej med drugim ni bojazni za razne alergije.« Tudi s tem se držijo gesla »Nazaj k naravi!«, in to v celotni proizvodni verigi. Ob tem je Jakob izpostavil še problem izdelkov, ki imajo daljšo verigo, predvsem tisti, ki prihajajo iz tujine, so velikokrat manj kakovostni, a jih potrošniki, najbolj skrb zbujajoče pa kupci na javnih razpisih, kot so šole in vrtci, kupujejo zaradi nizkih cen. Najranljivejše skupine, kot so otroci in mladina, pa tako jedo najmanj kakovostno hrano. Kaj pa načrti za prihodnost? »Želimo biti boljši kot drugi v tem segmentu. Imamo pa prednost, ker skrbimo za naravo in imamo kratke poti. Zelo hitro pride mleko v našo mlekarno, je predelano in imamo krajše poti do trgovskih verig,« je še dodal Marjan Jakob. Pri tem so poskrbeli tudi za boljšo podobo sirov, ki gredo v novi embalaži na trg ravno v tem tednu. Na njihovi embalaži pa so bolje izpostavljeni tudi omenjeni cer- Še ena lekarna v Žalcu Že več let so znane potrebe in načrti Žalskih lekarn, da v Žalcu odprejo še eno enoto. Po ureditvi lekarne v Petrovčah so se usmerili v iskanje rešitve na zahodnem območju Žalca, kjer je bila predvidena tudi gradnja doma ostarelih. Zdaj je odločitev končna, drugo enoto lekarne urejajo v Poslovno-trgovskem centru Tuš, odprli pa jo bodo maja letos. Po besedah direktorice Žalskih lekarn mag. Nataše Čater bo druga enota lekarne v Žalcu urejena v 120 kvadratnih metrov velikih prostorih, kjer obsežni gradbeni posegi niso bili potrebni. Da bi lekarno gradili kot samostojni objekt, bi bilo predrago, zato so zelo veseli, da so končno našli ustrezno rešitev. Ves potreben denar za ureditev bo zagotovil zavod Žalske lekarne sam, saj imajo že dalj časa pripravljena sredstva za to. Nova lekarna v Tušu v Žalcu bo odprla svoja vrata najpozneje v maju, zelo pa bo raz- bremenila lekarno v žalskem zdravstvenem domu, kjer so težave tudi z gnečo na parkiriščih. Z njo želijo povečati dostopnost do zdravil in lekarniških storitev zlasti prebivalcem zahodnega dela občine, ki so zdaj najbolj oddaljeni od lekarne. Zaradi lege ob žalski obvoznici pa bo gotovo imela stranke iz celotne doline. K. R. iz mleka krav, ki se hranijo izključno s senom ali svežo zeleno travo). L. K., foto: T. T. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob Št. 41, 11. oktoberkraljica 2018 Julija Knez: »Skrbela bom za promocijo slovenske Nova mlečna XXXX proizvodnje mleka in zdravega načina prehranjevanja, poznati pa moram tudi proizvodnjo, predelavo mleka in mlečnih izdelkov ter državno ureditev Slovenije.« foto: T. T. Nova enota lekarne bo dobrodošla pridobitev. Zlata plaketa za Ivico Čretnik Na 24. skupščini Turistične zveze Slovenije (TZS), ki je bila 15. marca v Šmarjeških Toplicah, so za novega predsednika imenovali Pavla Hevko, zlato plaketo za posebne dosežke pa je med šestimi izbranci prejela predsednica Turističnega društva (TD) Šempeter Ivica Čretnik. Ivica Čretnik je zlato pri- tifikati, ki govorijo o kakovosti izdelkov. Marjan Jakob pa je ob tem izpostavil tudi novo linijo senenih izdelkov (ki so narejeni znanje prejela za skoraj štiri desetletja prostovoljnega dela v turizmu in predanosti temu delu. Že 38 let je članica TD Šempeter v Savinjski dolini, dva mandata je tudi predsednica in gonilna sila za številne dejavnosti in prireditve. Je podpredsednica in ena izmed glavnih pobudnic ustanovitve Saške, zveze Turističnih društev Savinjske, Šaleške in Koroške regije. In kot so zanjo zapisali v obrazložitvi k priznanju: »Ogromno število opravljenih prostovoljskih ur, neprecenljivo znanje in izkušnje, veliko svežih idej za razširitev turistične ponudbe v Šempetru, Občini Žalec in širše označujejo človeka, ki je predan turizmu, ki ima turizem v krvi, ki zanj živi.« L. K. V našem diagnostičnem centru opravljamo vse storitve s področja medicine dela, prometa in športa, vključno z vsemi laboratorijskimi storitvami ter s preiskavami vida, srčnožilnega sistem, pljuč, sluha, obremenitvena testiranja, psihološka testiranja ipd. Preglede izvajamo v novih, sodobno opremljenih prostorih z vrhunskimi medicinskimi aparati. Preglede izvajajo zdravnica Darja Krumpak, specialistka MDPŠ, in zdravstveno osebje (tri medicinske sestre in laborantka). Cene pregledov so od 30 evrov za osnovne preglede športnikov, študentov ali voznikov A-, B- in F-kategorije; 60 evrov za nezahtevna dela in 70 evrov za dela v proizvodnji ter 90 evrov za najzahtevnejša del. mesta (višina, vozniki C, D, E). Preglede izvajamo hitro, brez čakalnih dob, kvalitetno in konkurenčno. Ob sredah delamo popoldan, po dogovoru tudi ob sobotah (za skupine pribčižno 20 ljudi). Obiščite nas na naši novi lokaciji, poiščite našo spletno stran ali nas pokličite. Darja Krumpak, dr. med. Specialistka medicine dela, prometa in športa 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Marec 2019 Priznanja za urejenost Po jezeru zaplavali gregorčki Prisotni prejemniki priznanj za urejeno okolje s predsednico TD in člani komisije V Krajevni skupnosti Šempeter so v torek, 12. marca, podelili priznanja za najlepše urejeno hišo, kmetijo, poslovni objekt, najlepši zaselek ali vas in detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine. Akcija poteka v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije, vodi pa jo tričlanska komisija pri Turističnem društvu (TD) Šempeter, na čelu z Rosvito Ačkun, ki je skupaj s predsednico TD Šempeter Ivico Čretnik tudi podelila priznanja za leto 2018. Podelitev je tudi letos potekala v dvorani Gasilskega doma PGD Šempeter. Komisija TD z Rosvito Ačkun na čelu je na podlagi zbranega točkovanja z dvakratnega ogleda, spomladi in jeseni, za najlepše urejene tokrat razglasila: hišo Andreje in Simona Božiča, Cesta na Roje 3, hišo Mitje Brežnika – Kametarjevih, Zgornje Grušovlje 8, ter hišo Franje in Roberta Ribiča, Zgornje Roje 6. Priznanje za najlepšo kmetijo je tokrat prejela Baliževa kmetija iz Podloga 7. Priznanje za najlepši poslovni objekt je bilo podeljeno Borutu Zagoričniku, Podlog 11b. Komisija je tokrat podelila priznanje za urejenost tudi Krajevni skupnosti Šempeter, ki jo že drugi mandat vodi Zdenka Jan, ki ima za urejenost poslopja in okolice zago- tovo precej zaslug. Priznanje za lepo urejeno vas oziroma zaselek pa je bilo podeljeno prebivalcem Zgornjih Grušovelj, ki so v zadnjih desetih letih veliko pridali k lepemu videzu svoje vasi. Veliko hiš in kmetij je obnovljenih, urejenih ter obdanih z zelenjem in cvetjem, tako da je mnogo družin že dobilo priznanja za urejenost. Lepo urejeni sta tudi kapelici, ki stojita tik ob cesti, tako da vas kot celota deluje urejeno, kar je odraz truda vsakega posameznika. Ob podelitvi je bila za vsako priznanje podana obrazložitev komisije, vse skupaj pa je ilustriral tudi videoprikaz fotografij, ki so bile posnete v času ocenjevanja. D. N. Zadovoljni z obiskom obeh destinacij Šempetrski turistični delavci, ki delujejo na podlagi prostovoljstva, so z obiskom obeh njihovih turističnih biserov, jame Pekel in Rimske nekropole, lahko zadovoljni. Kot je na občnem zboru drugi marčevski torek, ki je bil tudi volilni, povedala predsednica Ivica Čretnik, je lani jamo Pekel in Rimsko nekropolo obiskalo skupaj 23.533 obiskovalcev, od tega 19.730 domačih obiskovalcev in 3803 tujci iz 64 različnih držav. Od tega je jamo Pekel obiskalo 15.315 obiskovalcev, med njimi je bilo 12.852 domačih in 2463 tujih turistov. Med zadnjimi prevladujejo Nizozemci (463), sledijo jim Nemci (370) in Čehi (222), njim pa Belgijci, Italijani, Avstrijci, Američani, Kanadčani in drugi z nekaj turisti: Litvanci, Finci, Čilenci, Brazilci, Estonci, Ukrajinci, Gruzijci, Kolumbijci …, skratka, jamo so si ogledali obiskovalci iz kar 51 držav sveta. Rimsko nekropolo pa je obiskalo 8088 obiskovalcev. Poleg domačih turistov je bilo največ Avstrijcev (214), sledijo pa jim Nizozemci, Francozi, Nemci, Italijani, Belgijci, Madžari, Čehi … Precej je bilo tudi turistov iz ZDA in celo iz Avstralije ter drugih bolj oddaljenih dežel: Ekvadorja, Južnoafriške republike, Brazilije, Nove Zelandije Franc Špegelj med podelitvijo priznanja 90-letni Zatki Koren, ki je še vedno aktivna članica TD Šempeter. .…, skupaj iz 34 različnih držav sveta. Tudi v tem letu si obetajo dobro sezono, ki se je tako v jami Pekel kot Rimski nekropoli že začela. Pred tem in tudi sproti čez sezono pa jim dela ne bo manjkalo. Pripravljajo tudi vrsto tradicionalnih prireditev in dogodkov, vključno z Božično skrivnostjo, s katero vsako leto tudi sklenejo sezono in kjer je vključenih veliko prostovoljcev. Na tokratnem volilnem občnem zboru so za predsednico ponovno izvolili Ivico Čretnik, v upravnem odboru društva pa bodo še: Rosvita Ačkun, Martina Cakič, Darja Čop Sedminek, Cvetka Jelen, Mojca Lukanc, Lucija Narat, Brigita Ojsteršek, Majda Potočnik, Jože Škafar in Edo Vočko. Ob tej priložnosti so se s priznanji TD Šempeter zahvalili številnim organizacijam in posameznikom. Podeljena pa so bila tudi priznanja Turistične zveze Slovenije, ki jih je podelil predstavnik TZS Franc Špegel. Bronasta priznanja so prejeli Pavla Artnak, Marija Gmajner, Dušan Jelen, Rudi Križnik, Mojca Lukanc, Rado Lukanc, Miha Randl, Marija Šere, Darja Škafar, Jože Škafar, Bojan Štorman, Martina Cakič in Ecobeton, d. o. o. Srebrna priznanja pa so prejeli Zvone Artnak, Edi Gmajner in Zlatka Koren, ki je pri svojih 90 letih še vedno aktivna članica društva in komisije za ocenjevanje najlepših hiš, kmetij, poslovnih objektov … D. Naraglav Gregorčki zaplavali in osvetlili reko Gregorjevo je star običaj, ki se je v večji ali manjši meri ohranil po različnih koncih Slovenije. Za letošnje prvo praznovanje gregorjevega v Občini Braslovče je podalo pobudo Turistično društvo Braslovče, ki s svojimi prireditvami že slovi po prenašanju navad in običajev ter poznavanju nekdanjega življenja in dela ljudi braslovškega podeželja na mladi rod. Vse do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 je veljal 12. marec za prvi pomladni dan, ko sv. Gregor v vodo vrže luč in naznani pomlad. Kot pozdrav soncu, daljšemu in toplejšemu dnevu, ko si pri delu ni bilo treba svetiti z oljenko, so kovači, usnjarji, čevljarji in drugi, ki so pri svojem delu potrebovali veliko svetlobe, v vodo spustili goreče predmete. Iz Gorenjske, kjer se je ta običaj ohranil v največji meri, se je praznovanje gregorjevega, slovenskega praznika ljubezni in največje ptičje svatbe, preneslo tudi v druge slovenske pokrajine. Najmlajši osnovnošolci Osnovne šole Braslovče s podružnicami so izdelovali ladjice oziroma gregorčke iz stiropora in papirja ter nanje pritrdili svečke. Še posebno zanimivo pa je bilo v oddelku prvo- in drugošolcev na Podružnični osnovni šoli Gomilsko, kjer so se izdelovanju gregorčkov pridružili dedki in babice. Na predvečer gregorjevega je bilo ob bregu malega Preserskega jezera, kjer stoji otok ljubezni, zelo živahno. Najmlajši so ob spremstvu svojih staršev spustili gregorčke v jezero, kot pozdrav prebujanju pomladi in z željo, da bosta toplo sonce in dovolj vlage omogočila, da bodo savinjska polja dobro obrodila. Predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel je povedal, da je prvo praznovanje gregorjevega v Braslovčah rezultat skupnega sodelovanja Turističnega društva Braslovče, Ribiške dru- Gregorči iz stiroporja in papirja žine Šempeter, PGD Parižlje - Topovlje in Osnovne šole Braslovče s podružnicami ter da je vredno, da se podobno zgodi tudi prihodnje leto. T. Tavčar Turistično društvo Žalec letos praznuje 125 let. V ta namen pripravljajo literaturo zgodovinskega pregleda. Vabijo vse, ki imajo kakršnekoli informacije o preteklosti društva, da jim jih pošljejo na turisticnodrustvo.zalec@gmail.com ali na Turistično društvo Žalec, Savinjske čete 4, Žalec. Veseli bodo tudi morebitnih fotografij. Marec 2019 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI Po sendviču dva poslanca Srebrni olimpijec Žiga Čeprav je od predčasnih volitev v Državni zbor že skoraj leto, je pred dnevi peti volilni okraj pete volilne enote dobil novega poslanca. Zdaj ima kar dva. Poleg Aleksandra Reberška, ki je bil izvoljen na listi Nsi, je novi poslanec Nik Prebil, ki sicer ne živi v Spodnji Savinjski dolini. Nik Prebil je postal poslanec potem, ko je moral zaradi iz trgovine ukradenega sendviča vrniti poslanski mandat Dario Krajčič, ki je bil izvoljen v mozirskem volilnem okraju na Listi Marjana Šarca. Upoštevajoč volilne rezultate, se je njegov mandat prenesel na leta Na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade, največjem športnem tekmovanju oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki so bile od 14. do 21. marca v Združenih arabskih emiratih, Abu Dhabiju in Dubaju, je Žiga Vangoš, doma v Krajevni skupnosti Galicija, učenec II. osnovne šole Žalec, v judu osvojil srebrno kolajno. Kot je povedal njegov trener Tim Verdel iz Galicije, se je Žiga v ta šport vključil pred štirimi leti. Ker se je pokazal za zelo nadarjenega, sta pred dvema letoma začela resneje trenirati v klubu Sankaku pri Marjanu Fabjanu in rezultat je zdaj srebrna kolajna. Žigov uspeh je bil tudi razlog za sobotno slavje v njegovem domačem kraju pri POŠ Trje, kjer so mu njegovi domači, sorodniki skupaj s Krajevno skupnostjo Galicija, člani obeh gasilskih društev – PGD Velika Pirešica in PGD Zavrh – ter krajani pripravili prisrčen sprejem. Ob prihodu ga je ob cesti namreč pričakal vodni slavolok obeh društev, na prireditvenem prostoru pa objemi in stiski rok njegovih najbližjih, učiteljev in ravnateljice II. osnovne šole Žalec, številnih sorodnikov, sosedov, na koncu pa še predsednika krajevne skupnosti Petra Vipavca in župana Občine Žalec Janka Kosa, ki sta Žigu izročila posebni spominski darili. Žigov dosežek in sprejem je bil tako še en prijeten dogodek za druženje pod šotorom v tej krajevni skupnosti, ki je glede športnih dosežkov resnično pravi fenomen (judoistki Urška Žolnir, Petra Naraks, skakalec Timi Zajc ...) in kjer 1991 rojenega Nika Prebila, ki je tako postal najmlajši poslanec v tem sklicu. Seveda je bil tudi on izvoljen na Listi Marjana Šarca. Po izobrazbi je zobni protetik, vendar pa še nadaljuje študij na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze in dela predvsem na področju odnosov z javnostmi. Že kot študent je bil politično aktiven, lani pa se je na ministrstvu za zdravje zaposlil kot sodelavec za področje odnosov z javnostmi, promocijo in organizacijo dogodkov. V Državnem zboru je član komisije za narodni skupnosti, odbora za kmetijstvo, goz- foto: www.strankalms.si Nik Prebil darstvo in prehrano, odbora za zunanjo politiko in ustavne komisije. Živi v Škofljici. K. R. Srečanje članov SD Občine Braslovče Udeležence in gosta je uvodoma pozdravila Danica Tajnšek. Na delovnem in družabnem srečanju so se pretekli mesec zbrali člani Socialnih demokratov (SD) Braslovče in drugih, ki so na zadnjih volitvah bili na listi te stranke v Občini Braslovče. Braslovškemu SD že nekaj časa predseduje Danica Tajnšek, prejšnja podžupanja občine, v tem mandatu pa svetnica skupaj še s tremi svetniki iz vrst SD. Kot gost se je srečanja udeležil tudi član predsedstva SD dr. Jernej Štromajer, ki je tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter občinski svetnik SD v Slovenskih Konjicah. Danica Tajnšek je na srečanju na kratko predstavila gosta in spregovorila o namenu tega druženja, s katerim so se želeli zahvaliti vsem, ki so se izpostavili na volitvah in s tem prispevali svoj delež k dokaj uspešnemu rezultatu. Kar trije njihovi kandidati za svetnike so dosegli največjo podporo pri volivcih in bili neposredno izvoljeni v občinski svet. Žal se ni izšlo pri županu, ki bi tako dodal krono k njihovemu volilnemu izidu. Njihovi svetniki so tako del opozicije v braslovškem občinskem svetu ter niso vključeni v delovanje v pomembnejših odborih in komisijah. V nadaljevanju je zbrane nagovoril dr. Jernej Štromajer in jim čestital za volilni izid, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi okolji za SD resnično dober, ne glede na to, da se ni izšlo pri kandidaturi za župana. Ob tem je izpostavil tudi delovanje njihovega odbora SD v Slovenskih Konjicah, ki je tokrat dosegel pravi preporod. V nadaljevanju je spregovoril še o bližnjih evropskih volitvah in ob tem navzoče pozval, naj se čim bolj aktivno vključijo v ta proces ter s tem zagotovijo uspeh tudi na teh volitvah za evropski parlament. V drugem delu srečanja je spregovoril tudi nekdanji župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki je nekaj besed namenil volilnemu rezultatu in povedal, da se bo letos upokojil. Vsekakor pa se bo z vso vnemo zavzemal in naprej delal skupaj s člani Zgodovinskega društva Žovnek pri obnovi gradu. Glede delovanja svetnikov v občinskem svetu pa je dejal, naj bodo konstruktivni, kot so bili že do zdaj, naj podprejo vse, kar je dobro za občino in njene ljudi, hkrati pa naj bodo tudi kritični in glasni, če bo kdaj treba. V razpravi so se k besedi oglasili še nekateri navzoči, na čelu z Božem Andolškom, ki je izpostavil preslabo komunikacijo in zavzetost s strani območnega odbora SD za delo v občinskih odborih ter tudi s strani centrale v Ljubljani. D. N. 13 Žiga Vangoš (levo) z županom in trenerjem Žigova družina (s trenerjem, tretji od leve)), v kateri mu družbo delajo še brat in tri sestre. znajo poskrbeti za dobro voljo, pomoč sokrajanom ter še za marsikaj. Skupno je na tekmovanju sodelovalo okoli 8000 športnikov iz 172 držav sveta. Slovenijo je na teh igrah zastopalo 28 tekmovalcev, šest v atletiki, štirje v plavanju, trije v namiznem tenisu, po dva v kolesarstvu, judu in balinanju ter košarkarska ekipa. Spremljalo jih je deset trenerjev. Osvojili so skupaj dvajset kolajn, tudi ekipno bronasto v košarki. D. Naraglav Bron tudi za petrovškega košarkarja V ekipi košarkarjev, ki so na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade v Abu Dhabiju, osvojili bronasto medaljo, je bil tudi Petrovčan Klavdi Zorko, sicer učenec OŠ Glazija iz Celja. Klavdi se je na tekmovanju odlično odrezal in bil v slovenski košarkarski ekipi najzaslužnejši za končno zmago za tretje mesto nad ekipo Nove Zelandije. L. K. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec UREDNIŠTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS IN LOKALNE VOLITVE 2018 V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni in referendumski kampanji, pravilnikom o izdajanju Utripa Savinjske doline ter s programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila volilne kampanje Utripa Savinjske doline za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 26. 5. 2019. Pravila bodo objavljena tudi na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si. POROČANJE – Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih in aktivnostih, povezanih z volitvami, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s pristojnostmi in presojo uredništva ter glede na prostorske možnosti in programsko zasnovo časopisa. OGLAŠEVANJE – Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/sl-SI/directory/utrip-savinjske-doline/informacije). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski načrti naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani. Naročila volilnih oglasov morajo biti v obliki naročilnice z vsemi zakonsko predpisanimi podatki, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti (ali elektronski pošti) najpozneje 10 dni pred izidom časopisa. Vsako naročilo bo označeno z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Stran in mesto volilnega oglasa določi odgovorna urednica Utripa Savinjske doline, pri čemer se upoštevata vrstni red naročila in velikost oglasa. Na podlagi naročil se dan po prejemu naročilnice izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najpozneje v štirih delovnih dneh od njihove izdaje. Če do teh datumov predračuni ne bodo poravnani, oglasi ne bodo objavljeni. Naročnik mora dostaviti gradivo za nepripravljene oglase, ki jih je treba izdelati v uredništvu, v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj devet delovnih dni, že izdelane oglase pa osem delovnih dni pred izidom časopisa. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v predpisanem roku, potrjeni z ustrezno naročilnico in plačani v roku, ne bodo objavljeni. Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo lektorirani, skladni z veljavno slovensko zakonodajo, s kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Informacije na tel. 03/712 12 80 ali nam pišite na zkst.utrip@siol.net. Lucija Kolar, odgovorna urednica Žalec, 27. marec 2019 14 PO DOLINI Marec 2019 Dve desetletji univerze 20 let združenja veteranov Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Žalec letos praznuje dvajset let svojega delovanja in spada med najuspešnejše tovrstne univerze v Sloveniji. Pri izobraževanju sledijo potrebam starejše generacije, z upoštevanjem strategije razvoja v Evropi, Sloveniji in Občini Žalec. S svojim delom so se izkazali tudi v zadnjem obdobju, so povedali na jubilejnem občnem zboru v prostorih Glasbene šole Risto Savin Žalec. Poročilo o delu v preteklem obdobju in tudi program dela za naprej je predstavila predsednica Marija Masnec. V šolskem letu 2017/18 so delovali v 32 krožkih s 378 slušatelji, v tem šolskem letu 2018/19 pa se v 28 krožkih izobražuje 338 slušateljev. V pestrih vsebinah izobraževanja člani razvijajo svojo ustvarjalnost in pridobivajo znanja za kakovostno staranje, kar je še kako pomembno za aktivno življenje v družbi z vsemi generacijami. Znanja, ki jih člani pridobivajo, jim koristijo pri enakopravnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, predvsem pa za prenos na mlajše generacije. Študijsko leto 2019/20 pa bo za UTŽO Žalec posebno, saj je evropsko leto izobraževanja in sovpada z dvajsetletnico delovanja društva. Slovesen začetek študijskega leta bo 1. oktobra ob dnevu starejših, zaznamovan s slavnostno prireditvijo in predstavitvijo delovanja društva. Letos in naslednje leto bo UTŽO Žalec, kot je na zboru Pred dvajsetimi leti, natanko 11. januarja 1999, je v Dvorani Gasilskega doma Žalec potekal ustanovni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Ta jubilej so veterani slovesno proslavili v petek, 15. marca, na svojem rednem, dvajsetem občnem zboru v Šempetru. Udeležilo se ga je približno 140 članov in gostov, kar je približno slaba četrtina vsega članstva, vključenega v delovanje. Za slovesen uvod sta s slovensko himno in nato še z drugim glasbeno-pevskim programom poskrbela harmonikar Viki Ašič in pevec Andrej Bremec, oba tudi veterana VVS Celje. Zbrane je nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer. Ob tem je posebej pozdravil predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča, predsednika Društva Sever – odbora Žalec Rada Gašpariča, predsednika OZ za vrednote NOB Žalec Marijana Turičnika, župana Občine Polzela Jožeta Kužnika, podžupana Občine Žalec Romana Viranta, podžupana Občine Prebold Franca Škrabeta, predsednika OZ VVS Celje Dareta Sevška in vojaškega brigadirja Vojteha Mihevca ter vse ravnatelje spodnjesavinjskih osnovnih šol in Glasbene šole Risto Savin Žalec. V nadaljevanju slovesnosti Predsednica Marija Masnec je podala poročilo o delu povedala predsednica društva Marija Masnec, nadaljeval izobraževanje, skladno s svojo strategijo, katere temeljni cilj je izobraževanje in združevanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Vsega skupaj načrtujejo kar 38 krožkov. Poleg izobraževanja bo UTŽO Žalec slušateljem ponujal duševno in materialno oporo ter jih z izobraževanjem vključeval v družbeno dogajanje. Dejavnost UTŽO Žalec bo tako kot do zdaj slonela še na nekaterih projektih, kot so: projekt Integralni turistični produkt (ITP) zeliščarske dediščine, ki se še nadaljuje, izdaja monografije ob dvajsetletnici, sodelovanje pri Večgeneracijskem centru (VGC) Planet generacij, obrezovanje drevja in sodelovanje z mladimi. Velika pozornost pa bo tudi v prihodnje namenjena medgeneracijskim dejavnostim, ki bodo potekale na različnih lokacijah po vseh osnovnih šolah Občine Žalec, v Vrtcu Žalec, Domu Nine Pokoren Grmovje in Zeliščarskem vrtu Žalec. Letos bodo pripravili slavnostno prireditev ob dvajsetletnici društva in številne razstave, med njimi razstavo ročnih del krožka Deteljica, razstavo likovnega krožka, razstavo fotografskega krožka in božično-novoletni koncert godbe veteranov. Vse te dejavnosti bo vodil novi (stari) upravni odbor UTŽO Žalec, na čelu z Marijo Masnec, ki so jo skupaj z drugimi ponovno izvolili in potrdili na tokratnem jubilejnem občnem zboru. Za prijeten uvod v jubilejni zbor je poskrbela njihova veteranska pihalna godba pod vodstvom Marka Repnika, s klavirskim nastopom pa sta kulturni program popestrila učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Luka Gorišek in Tajda Randl, ki delujeta pod mentorstvom učiteljice Melite E. Villasanti. D. Naraglav Za celodnevno domsko oskrbo Medobčinsko društvo Sožitje Žalec, ki združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in podpornike iz občin Žalec, Prebold, Vransko, Braslovče, Tabor in Polzela, je v prostorih OŠ Šempeter v Savinjski dolini imelo volilno-programski občni zbor. Za predsednico so znova soglasno potrdili Ivanko Venišnik, za tajnika pa Sama Rednaka. Srečanje je s petjem, plesom in igranjem popestrila društvena skupina Čokoladke. Vanjo so vključene osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihovi sorojenci, kar dela skupino še toliko bolj posebno ter zanimivo. Z veseljem so njihov nastop spremljali člani društva in drugi gostje, med katerimi sta bila tudi podpredsednica Zveze društev Sožitje Branka Perne in podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, ki sta vse navzoče pozdravila, se jim zahvalila za dosedanje dobro delo ter jim zaželela uspešno delovanje v prihodnje. Na občnem zboru so bila podana poročila organov društva, Med nagovorom predsednice društva Ivanke Venišnik poročilo o delovanju in finančno poročilo, prav tako so izvolili oziroma potrdili dosedanje vodstvo. Predsednica društva Ivanka Venišnik je nato podala načrt za delovanje društva v prihodnje in pozvala člane, naj se dejavnosti udeležujejo v čim večjem številu. Podana je bila tudi pobuda za vključevanje društva v dejavnosti, s katerimi bodo postali prepoznavni tudi širše. Tako se bodo v kratkem udeležili čistilne akcije v Občini Polzela, zbirajo pa tudi predloge za vključevanje v dejavnosti v drugih spodnjesavinjskih občinah. V razpravi so izstopala prizadevanja in želje društva, da v bližnji prihodnosti v regiji pridobijo celodnevno domsko oskrbo za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Glede na trenutni položaj se društvo nagiba k možnosti, da v sodelovanju z Varstveno-delovnim centrom Saša iz Velenja pridobijo dislocirano enoto v Žalcu ali njegovi okolici. D. N. Andrej Bremec in Viki Ašič med igranjem ter petjem himne sta Adi Vidmajer in predsednik ZVVS Ladislav Lipič vsem osnovnim šolam in glasbeni šoli podelila zahvalno listino ZVVS za odlično sodelovanje. Predsednik Ladislav Lipič pa je Adiju Vidmajerju izročil še priznanje ZVVS ob dvajsetletnici uspešnega delovanja Območnega združenja VVS Spodnje Savinjske doline. Ob tem je povedal, da se lahko savinjski veterani s ponosom ozrejo na preteklost, saj so naredili resnično veliko za ohranjanje spomina na osamosvojitveni čas in vojno za Slovenijo. To je zapisal tudi v uvodu spominskega biltena ob dvajsetletnici delovanja OZ VVS, ki so ga izdali ob jubileju in ga izročili vsem udeležencem občnega zbora. »Zadnja leta nam niso najbolj naklonjena. Doživljali smo in doživljamo marsikaj, kar nas žalosti. Pa vendar se ne damo! Ne pustimo si vzeti dostojanstva in ne dovolimo ponareja- nja zgodovine, čeprav prihaja iz ust najvišje politične avtoritete države Slovenije,« je med drugim na jubilejnem zboru povedal Ladislav Lipič. V volilno-programskem de­ lu občnega dela so s svojimi poročili o raznoliki in pestri dejavnosti v preteklem obdobju postregli Adi Vidmajer ter drugi poročevalci. Z dobrim delom nameravajo nadaljevati tudi v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. Članstvo je namreč soglasno izvolilo in potrdilo dosedanje vodstvo ter predlagan program dela z več kot štiridesetimi različnimi dejavnostmi in dogodki, prav tako pa tudi finančni načrt. Za priznanja se je v imenu ravnateljev osnovnih šol zahvalil Uroš Vidmajer. Po izvolitvi novega vodstva OZ VVS pa so s čestitkami in dobrimi željami za nadaljnje uspešno delo svoje dodali še gostje. D. Naraglav Na pragu 50-letnice Na zadnji februarski dan je v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec potekal 49. letni zbor članov Medobčinskega društva invalidov (MDI) Žalec, ki pokriva vse spodnjesavinjske občine. Zbora se je udeležila približno šestina članov in lepo število gostov. Tokratni zbor je bil tudi volilni, sovpadal pa je s praznovanjem letošnje 50-letnice Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), pred vrati pa je tudi praznovanje polstoletnega jubileja njihovega MDI Žalec, ki ga bodo praznovali v začetku prihodnjega leta. Vse te dejavnosti bo vodil enak sestav MDI Žalec. Za predsednika so namreč ponovno izvolili Janeza Megliča, nespremenjen pa je ostal tudi izvršni odbor društva. Predsednik MDI Žalec Janez Meglič je na zboru podal obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu, pozneje pa še program dela za letos, ki se že uspešno izvaja. Vsa poročila, letni načrt in druge informacije so člani že lahko prebrali v posebnem tiskanem Vodniku za leto 2019. MDI Žalec ima več kot 1250 članov invalidov in več kot 450 podpornih članov, kar je edinstveno v slovenskem prostoru. Za predsednika ostaja Janez Meglič Za vse programe, ki jih izvajajo, so lani namenili malo manj kot polovico od skupno zbranih več kot 62.000 evrov, ki so jih pridobili od ZDIS in FIHO, iz članarine, od občin, podjetij in iz dobrodelnih akcij. Ob tem je treba povedati, da so polovico tega denarja zbrali sami. S koledarji in dobrodelnim koncertom so zbrali več kot 20.000 evrov, s članarino pa več kot 11.000 evrov. Splošna ugotovitev zbora je, da so bili tudi v preteklem obdobju nadvse uspešni, kar so v svojih nagovorih ob čestitkah poudarili nekateri gostje. Predstavnica ZDIS in predsednica MDDI Celje Dragica Mirnik je ob tem izpostavila pridobljeno listino ZDIS, Občina po meri invalidov, s katero se ponaša Občina Žalec, konec leta pa se ji bo pridružila še Občina Prebold, kjer se program za pridobitev listine že izvaja. Želja vseh je, da bi temu v prihodnjih letih sledile tudi druge spodnjesavinjske občine. Svoje misli in čestitke pa so k uspešnemu poslanstvu MDI in njegovega predsednika Janeza Megliča pridali tudi poslanec Državnega zbora RS Aleksander Reberšek, podžupan Občine Žalec Roman Virant in podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič. Za prijeten uvod je poskrbel društveni mešani pevski zbor, ki ga vodi Vesna Turičnik Popovski. D. Naraglav PO DOLINI Marec 2019 Na koncertu zbrali 7954 evrov Hiša Sadeži družbe praznovala Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v ponedeljek, 4. februarja, pripravila že 23. dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi na tem koncertu so obiskovalci izkazali svoj čut do sočloveka, zlasti pa še do tistih, ki potrebujejo pomoč. Koncert je namenjen reševanju stisk v Dekaniji Žalec in širši Spodnji Savinjski dolini, predvsem pa želi ozaveščati ljudi k dobrodelnosti, solidarnosti in pomoči. Skupaj so s pomočjo donatorjev in s prodanimi vstopnicami zbrali 7954 evrov. Rdeča nit koncerta sta bili besedi Ecce homo oziroma Glej, človek!, s katerima je Poncij Pilat Judom pokazal bičanega Kristusa s trnovo krono na glavi. Na letošnjem dobrodelnem koncertu se je številnim obiskovalcem v polni dvorani predstavilo deset priznanih ansamblov, vokalnih skupin, posameznikov in folklorna skupina Kobula. Zbrane so nagovorili podžupan Občine Žalec Roman Virant, poslanec v državnem zboru Aleksander Reberšek in upokojeni škof celjske škofije dr. Stanislav Lipovšek. Ob koncu prireditve, ki jo je povezovala Jolanda Železnik, se je nastopajočim in obiskovalcem zahvalil mag. pater Ivan Arzenšek, župnik in duhovni vodja koncerta. Žanu Kotniku Prikaz vadbe taj čija pod vodstvom prostovoljke Dragice Kulić Mag. pater Ivan Arzenšek ob izročitvi simboličnega čeka Žanu Kotniku V letu 2018 so na Dekanijski Karitas Petrovče razdelili 2010 kg moke, 6396 litrov mleka, 3520 kg testenin, 1905 l olja, 2592 konzerv fižola, 2808 konzerv pelatov, 790 kosov paštet, 380 kosov zobnih krtačk, 360 kosov zobnih past. Razdelili so tudi 8000 kosov oblačil, 1800 kosov otroške opreme, 1000 kosov šolskih potrebščin, 1000 kosov velikonočnih in božičnih paketov, peljali številne družine na morje v sklopu Škofijske Karitas Celje. Skupaj pomoč prejema 459 ljudi. iz Galicije, ki je pri 22 letih izgubil starše, januarja pa mu je ob tako veliki izgubi pogorel še dom, je izročil simbolični ček za 2000 evrov. T. Tavčar Hobotnice za nedonošenčke Potem ko so v projektu »Hobotnice za nedonošenčke« sodelovali že v Hiši Sadeži družbe Žalec, so se za sodelovanje odločili tudi v Varstveno-delovnem centru (VDC) Muc iz Braslovč. Uporabniki VDC-ja so osebe s posebnimi potrebami, podobno pa tudi nedonošenčki potrebujejo posebno nego in prilagojeno okolje. Ker se tega zavedajo prenekatere uporabnice, so se s svojo mentorico Urško Pipan odlo- V VDC Muc s prvimi hobotnicami čile, da bodo tudi same prispevale k boljšemu počutju nedonošenčkov in jim izdelale nekaj hobotnic. Kvačkanja se učijo že več let, nekatere že samostojno obvladajo skoraj ves postopek izdelave, drugim pomaga mentorica. Izdelava hobotnic poteka po točno določenih navodilih in s posebnimi materiali, ki ob pranju ne spreminjajo oblike in preživijo sterilizacijo. V uricah, ki niso zapolnjene s kooperacijskim delom, tako svoj čas namenijo kvačkanju hobotnic. Za začetek je izpod pridnih rok uporabnic nastalo deset hobotnic, ki so jih podarile celjski porodnišnici. »Trudile se bomo še naprej in tudi v tem letu poskušale s svojimi kvačkanimi izdelki razveseljevati male junake,« pravijo uporabnice VDC Muc. T. T. Hiša Sadeži družbe Žalec, eden izmed šestih medgeneracijskih centrov Slovenske filantropije, je v ponedeljek, 11. marca, praznovala peti rojstni dan. Slavnostna govorca na prireditvi sta bila izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak in župan Občine Žalec Janko Kos, ki sta spregovorila o začetkih medgeneracijskega centra in njegovi vlogi v lokalni skupnosti danes. Dr. Barbara Lužar, vodja hiše, ki je prireditev povezovala, se je zahvalila prostovoljcem, ki so od ustanovitve hiše do danes opravili 150 ur ali več prostovoljskega dela (Jasna Mikola, Marjana in Jože Glinšek, Zinka Drev, Tatjana Vodeb, Milena Šah Koren, Mateja Čretnik in Alenka Tabor), prav tako pa tudi srčnim udeleženkam uric pletenja, ki sodelujejo v humanitarnem projektu kvačkanih hobotnic za nedonošenčke, partnerjem v projektu Večgeneracijskega centra Planet generacij, predstavnikom lokalnih društev in organizacij, s katerimi sodelujejo že od ustanovitve, ter vodstvu Občine Žalec. Dogodku je piko na i dodal simpatičen nastop stand up komika Jerneja Celca, režiserja oddaje Skečoholiki. Kulturni program so popestrili Petra Rom na klaviaturah, prikaz vadbe taj čija pod vodstvom prostovoljke Dragice Kulić in Lidija Koceli s pesmijo Svetlane Makarovič Na Na Na Na Na Na. Prvič je svoja vrata Hiša Sadeži družbe Žalec odprla konec februarja 2014 in od takrat se je več kot 4000 brezplačnih delavnic, dogodkov in dejavnosti udeležilo skoraj 12.000 ljudi. V svoje dejavnosti je Hiša Sadeži družbe Žalec do zdaj vključila več kot 140 prostovoljk in prostovoljcev, od tega največji delež predstavljajo ženske (80 %); skupaj so opravili skoraj 7000 ur prostovoljnega dela. Zaposleni si skupaj s prostovoljci in zunanjimi strokovnjaki prizadevajo za poučne, zanimive ter kakovostne brezplačne vsebine, ki jih prilagajajo uporabnikom in njihovim potrebam. Sodelujejo tudi z več kot 20 različnimi društvi in organizacijami v žalski občini ter širši regiji. Ciljno se osredotočajo na ranljive družbene skupine – brezposelne in težje zaposljive, 15 starejše nad 65 let, prejemnike socialne pomoči ter mlade, ki potrebujejo pomoč v soustvarjanju socialne mreže. Od leta 2016 dalje sodelujejo v humanitarnemu projektu Rožnate pletenine Združenja Europa Donna za boj proti raku dojk in projektu izdelovanja kvačkanih hobotnic za nedonošenčke v inkubatorjih ljubljanske porodnišnice. Veliko pozornost posvečajo motiviranju in izobraževanju prostovoljcev ter so varna točka za Unicef. Od leta 2017 dalje v partnerstvu z Ljudsko univerzo Velenje in UPI Ljudsko univerzo Žalec sodelujejo v projektu Večgeneracijski center Planet generacij, ki ga sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad ter različne občine. Že od ustanovitve pa Hišo Sadeži družbe Žalec sofinancira Občina Žalec. Hiša je v letu 2018 postala nevladna organizacija s potencialom regijskega stičišča Novus in prejela priznanje Mestne skupnosti Žalec za uspešno povezovanje generacij v ustvarjalnem sožitju. T. Tavčar Nagrade zmagovalnim fotografijam V torek, 12. marca, so na gradu Komenda na Polzeli podelili nagrade zmagovalnim fotografijam fotografskega natečaja, ki je potekal pod okriljem UPI Ljudske univerze Žalec v sklopu projekta z naslovom Kakovost okolja vpliva na zdravje vseh (ali na kratko Okoljsko ozaveščeni). Nagrade je podelila direktorica UPI Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, prejeli pa so jih Ivan Lipičnik (prvo mesto) ter Dragica Grobelnik in Vesna Anclin. Ob tej priložnosti so pripravili tudi sklop zanimivih predavanj, in sicer so prikazali primer izgradnje omrežja za spremljanje parametrov okolja, kot je onesnaženost zraka, ki ga je uvedla Občina Škofja Loka (podjetje E-soft). Izpostavili so, kakšen vpliv na okolje ima ustrezno kurjenje z domačimi kurilnimi napravami na lesno biomaso (projekt BB-Clean, Zavod Kssena Velenje), ter predstavili vsebino energetskega svetovanja za občane, ki poteka na Občini Žalec za vse prebivalce Savinjske doline že od leta 2004 (projekt Ensvet). Sodelujoči na dogodku so predstavili tudi nekatere pereče izzive, s katerimi se spoprijema naša dolina, in povsem konkretne rešitve, katerih uresničitev pa je odvisna od volje lokalnih skupnosti ter še zlasti občanov. Projekt se konec marca končuje, njegov cilj je bil krepiti zavedanje o pomembnosti zdravega okolja in čistega zraka ter skrbeti za spoštljivejši Franja Centrih podeljuje prvo nagrado Ivanu Lipičniku. odnos do okolja. Potekal je v sklopu javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD), v 80 odstotkih sta ga sofinancirala Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije ter Evropski sklad za regionalni razvoj. Vsi rezultati projekta in dejavnosti pa bodo predstavljeni na posebnem dogodku po končanem projektu. T. Tavčar 16 PO DOLINI Marec 2019 Ohranjanje tradicije dneva žena Množično praznovali ženskam posvečene praznike v Petrovčah. V mnogih krajih po naši dolini ohranjajo tradicijo praznovanja mednarodnega dneva žena. Ponekod ga združijo tudi z materinskim dnem, 25. marcem. V Grižah je pred Domom Svobode slovesno praznovanje naznanjala Godba Zabukovica, ženskam pa so že pri vhodu podarili lonček trobentic. Za kulturni program so poskrbeli Otroška folklorna skupina OŠ Griže, otroci iz vrtca Griže, učenci prvega in tretjega razreda, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Griže- Zabukovica. Piko na i je dodala gledališka skupina pod vodstvom Olge Markovič s skečom Proslava ob dnevu žena, ki na humoristični način govori o tem, kako se obnašamo starši in stari starši, ko nastopajo naši otroci. Slavnostni govornik je bil predsednik Krajevne skupnosti Griže Marjan Vodeb, ki je poudaril delo in prispevek žensk ter pomen tega praznika. Prireditev je povezoval David Sopotnik. Po uradnem delu se je nadaljevalo prijetno druženje s pogostitvijo in glasbo Griškega kvinteta. V Krajevni skupnosti Petrovče že vrsto let oba ženska praznika, dan žena in materinski dan, združijo v lepo prireditev, ki jo bogatijo zlasti nastopi vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec. Podobno je bilo tudi letos. V raznovrstnem programu so sodelovali člani Folklorne skupine Kobula Kulturnega društva Petrovče, plesalci OŠ Petrovče (mlajši, starejši, hiphop, latino) ter baletniki plesne pripravnice Glasbene šole Risto Savin Žalec. Program je pripravila Valentina Ašenberger. Prijeten dogodek se je končal z darilom Krajevne skupnosti Petrovče, ki je vsem materam in ženam namenila lep cvetlični lonček trobentic. V imenu kulturnega društva sta se ob koncu vsem nastopajočim ter njihovim mentorjem zahvalila voditelja prireditve (Maša in Jakob). Zbrane je ob koncu pozdravil tudi podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Petrovče Matej Čater. Mestna skupnost Žalec pa je letos vsaki ženski, ki je prišla na tržnico v soboto po dnevu žena, ko deluje tržnica v Žalcu, poklonila rdeč nagelj. Nagelj so dobile tudi prodajalke na tržnici, ki jih je v teh marčevski dneh vedno več. Danes se osmega marca ne praznuje več tako bučno kot pred nekaj desetletji, a vendar gre za pomemben dan, ki tudi v sodobnih časih še ni izgubil svoje sporočilnosti. D. N., T. T. Na dan mučenikov pohod žena V počastitev mednarodnega praznika žena je v nedeljo, 10. marca, Planinsko društvo Zabukovica organiziralo že 32. pohod žena in deklet na Hom. Pohoda se je letos udeležilo 119 predstavnic nežnejšega spola, dejansko pa še več, saj se nekatere udeleženke niso vpisale. Najstarejša udeleženka je bila 85-letna Magda Ježovnik iz Migojnic, ki se je udeležila vseh dosedanjih pohodov, najmlajša pa dveletna Alja Kajtna Horvat iz Griž, ki je na Hom prišla s starši. Pohodnice so bile večinoma iz Žalca, Griž, Migojnic, Pongraca, Kasaz, Šempetra, Petrovč, Prebolda, Zabukovice, Liboj; bile pa so tudi iz krajev Krško, Vransko, Nazarje, Celje, Polzela, Tabor, Hrastnik, Velenje, Zg. Polskava, Šmartno ob Paki, Štore, Andraž, Slovenj Gradec, Kranj … Najštevilčnejše skupine s spremljevalci so bile iz PD Liboje, planinke iz Celja, planinke iz Zgornje Savinjske doline in planinke iz Andraža nad Polzelo. Prvič se je v evidenco vpisalo 29 novih pohodnic, kar je spodbudno ter kaže na kontinuiteto in ohranjanje tradicije. Pohodnice in njihovi spremljevalci se pod vodstvom Najmlajša z mamo in najstarejša udeleženka Magda Ježovnik skupaj s predsednikom Srečkom Čulkom in Milanom Polavdrom ter drugima dvema udeleženkama, Frido Kuder in Andrejo Borštner, ki sta poleg Ježovnikove bili na vseh 32 pohodih. planinskih vodnikov PD Zabukovica odpravijo na Hom ob 13. uri izpred OŠ Griže in gasilskega doma v Matkah. Na cilju so jih s kulturnim programom pričakali učenci OŠ Griže. Nagovoril pa jih je tudi predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk, ki je imel ta dan tudi svoj rojstni dan in je tako bil deležen posebnega darila. Udeleženke in njihove spremljevalce je nato nagovoril še Milan Polavder, ki je predstavil podatke letošnjega pohoda, zgodovino te tradicije ter nekaj statističnih podatkov o dosedanjih pohodih in udeleženkah. Skupaj s predsednikom društva in ob pomoči Vanje Volk je nato udeleženkam podelil priznanja za petkratno, desetkratno, petnajstkratno in tridesetkratno udeležbo na pohodu, spominska in druga darila ter nageljne. Posebne pozornosti so tudi tokrat bile deležne Magda Ježovnik iz Migojnic ter Frida Kuder in Andreja Borštner iz Pongraca, ki so se udeležile vseh 32 pohodov. D. N. Pohod za praznik kulture Planinsko društvo Prebold je ob slovenskem kulturnem prazniku že 16. leto zapored organiziralo zimski pohod na Mrzlico. V tamkajšnjem planinskem domu so se s kulturnim programom poklonili slovenski kulturi in njenim največjim možem slovenske poezije in proze. Tokratnega pohoda se je udeležilo okrog 65 pohodnikov, ki so se na pot podali iz Prebolda in mimo Golave do planinskega doma na Mrzlici ali iz Marije Reke do doma, kjer so se predali kulturnemu programu. Že drugo leto zapored je zanj poskrbelo Kulturno društvo Marija Reka. Program je bil tokrat bolj pevsko obarvan. Pohoda se vsako leto udeležijo tudi predstavniki občine, letos se ga je župan Vinko Debelak. D.N. Po pohodu druženje s kulturnim programom v Planinskem domu na Mrzlici Uspešni tudi v preteklem letu Predsednik MS Žalec Žalec Rado Gašperšič je skupaj s sodelavci na tržnici ženskam podarjal nageljne. S plesom in glasbo dajo vsako leto svoj pečat 8. marcu učenci OŠ Griže. Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline (ZŠAM), ki združuje 180 članov in članic iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, je imelo v svojih prostorih v Ločici ob Savinji v soboto, 16. marca, redni letni zbor. Ocenili so, da je bilo delo v preteklem obdobju opravljeno uspešno. Predsednik združenja Milan Pečnik je v svojem poročilu med drugim povedal, da so tudi prejšnje leto uspešno sodelovali s Svetom za preventivo in varnost (SPV) Slovenije v akcijah Bodi viden, bodi previden, Pripni svoje življenje, Dan brez avtomobila, v preverjanju znanja cestnoprometnih predpisov in tehnik vožnje za starejše šoferje, stare nad 60 let, sodelovali so z občinami Spodnje Savinjske doline, dru- štvi, osnovnimi šolami, ZŠAM v Zvezi neodvisnih združenj logistov in mehatronikov (NZLM) Slovenije, izvedli so državno tekmovanje šoferjev in avtomehanikov NZLM Slovenije, čistilno akcijo, obnovili kurilnico in prostore na poligonu itd. V letošnji program dela so poleg že ustaljenih akcij zapisali, da bodo zamenjali okna učilnice, popravili del cestišča na poligonu. Zbrane na zboru so pozdravili tudi številni gostje, med njimi tudi podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič in podžupan Občine Prebold Franc Škrabe. Ob koncu zbora so Marjanu Severju in Miji Novak podelili plaketo zlati venec, Milku Divjaku, Ivanu Svetku in Francu Ožirju plaketo srebrni venec, Franc Kolšek je prejel plaketo tovari- Milan Pečnik, predsednik združenja, med podajanjem poročila štva, Miha Šmajs, Milan Palir, Primož Vasle, Justina Verdev, Lea Potočnik, Janez Rovšnik, Branko Zajc, Tomaž Jevnikar in Marjan Bremec pa so prejeli zlato značko. Podelili so tudi značke za 5, 10, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55 in 65 let članstva v združenju. Značko za 65 let članstva je prejel Ernest Obermajer s Polzele. V krajšem kulturnem programu je na zboru nastopil Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina. T. Tavčar NAPOVEDNIK OBČINA ŽALEC Ponedeljek, 1. april 8.15 (vsak ponedeljek) Risanje mandal; Hiša Sadeži* 12.00 (ponedeljek, 15. 4.) Računalniška delavnica; Hiša Sadeži* 18.00–20.00 (vsak ponedeljek) Računalniški tečaj; Hiša Sadeži* 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje Torek, 2. april 9.00 (vsak torek) Taj či, vadba; Hiša Sadeži* … Pravljični maraton ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; MSK Žalec* 16.00, 17.00 in 18.00 Zaključna prireditev Mali Savinjčani beremo; dvorana Doma* 19.00 Skrivnostna Alžirija, potopisno predavanje M. Laissanija; MSK Žalec* Sreda, 3. april 9.00 Uporaba e-pošte in Facebooka; Hiša Sadeži* 10.00 (vsako sredo) Urice pletenja, začetna skupina; Hiša Sadeži* 11.00 (sreda, 17. 4.) Vegetarijanske jedi, kuharska delavnica; Hiša Sadeži* 18.00 »Marko skače«, Območno srečanje otroških FS; OI JSKD Žalec, dvorana Doma* 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti; Bergmanova vila Četrtek, 4. april 9.00 (vsak četrtek) Asana joga in vaje za hrbtenico; Hiša Sadeži* 16.00 Ženska ruta, srečanje knjižnično-bralnega kluba; MSK Žalec* in UPI Žalec 19.00 Zvočnice – nastop kitaristov; dvorana GŠ Sobota, 6. april 8.00–12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec; parkirišče pri Domu* 9.00-11.00 občinska čistilna akcija; 10.00 Dan za spremembe – delavnica proti diskriminaciji (druženje, peka piškotov in urejanje okolice); Hiša Sadeži* Nedelja, 7. april 9.00 18. rekreativni pohod Žalskih lekarn (Žalec–Sv. Jedrt); iz ŠC Žalec Ponedeljek, 8. april 17.00 Pravljične minute in ustvarjalnica, v prostorih OŠ Petrovče 19.00 Utrip domoznanstva: Slovenci v nemških taboriščih; MSK Žalec* 19.30 Ščuke pa ni; AG Vrba Vrbje, ponedeljkov abonma in izven, dvorana Doma* Torek, 9. april 16.00 »Ekopravo« za telebane, mag. S. Šifkovič Vrbica (PIC); UPI Žalec (obvezne predprijave) 19.30 Ščuke pa ni; AG Vrba Vrbje, ponedeljkov abonma in izven, dvorana Doma* Sreda, 10. april 7.00 Seniorji na Padež; izpred pisarne PD Žalec Četrtek, 11. april 8.00 Kopalni dan MDI Žalec v Termah Olimia; odhod iz AP Žalec 9.00 Uporaba orodja Canva; Hiša Sadeži* 17.30 DotiFly – predstavitev projekta za ohranitev domačih vrst pikapolonic; Krajevna knjižnica Petrovče 19.30 Koncert godalnega in simfoničnega orkestra GŠ; dvorana Doma* (brezplačne vstopnice prevzamete v GŠ) Petek, 12. april 16.00 Zdrave jedi iz krušne peči – peka različnih potic, študijski krožek; na naslovu Kale 17, Etnološko društvo Hmeljarska vas 19.00 Odkrivanje jugovzhodne Azije (Kitajska, Indonezija) – potopisno predavanje L. Smajila; MSK Žalec (ŠK Žalec) Sobota, 13. april 6.00 Donačka gora; odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 7.00 Križem kražem: Lisca; izpred pisarne PD Žalec 9.00 –12.00 Cvetlična tržnica TD Vrba Vrbje; parkirišče pri trgovini v Vrbju 10.00 Izdelava butar, Gasilski dom Drešinja vas, PGD Drešinja vas in TD Petrovče 10.45 in 14.20 Srečanje kitarskih orkestrov glasbenih šol Slovenije; dvorana GŠ* 18.00 Kviz 2019 Mladi in kmetijstvo, državno tekmovanje v znanju iz kmetijstva z večerno zabavo z ansamblom Šepet; parkirišče pri Domu* Nedelja, 14. april 5.00 Pot po kraškem robu; odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 Roboti imajo talent (Marta Zore, otroška predstava); dvorana Doma* 14.00 Cvetlično-kmečka tržnica; TD Galicija, pri POŠ Trje 19.00 Profesor Kuzman mlajši, predstava; dvorana Doma* Sreda, 17. april 18.00 Baletna predstava Po poti baletnih spominov; izvedba GŠ*, dvorana Doma* (brezplačne vstopnice prevzamete v GŠ*) Četrtek, 18. april 7.00 Po Orionovi poti (Jurklošter); odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 18.00 Baletna predstava Po poti baletnih spominov; izvedba GŠ*, dvorana Doma* (brezplačne vstopnice prevzamete v GŠ*) Petek, 19. april 18.00 Odprtje likovne razstave; razstavni prostor Griže*, KUD Svoboda Griže 18.00 Baletna predstava Po poti baletnih spominov; izvedba GŠ*, dvorana Doma* (brezplačne vstopnice prevzamete v GŠ*) Sobota, 20. april 9.00 37. pohod po mejah KS Liboje; zbor: Savinjski most Kasaze, PD Liboje 10.00–19.00 (še 21.–22. 4.) 15. velikonočna razstava Ko zacveti dren in zadišijo potice (ob 10.30 odprtje); Gasilski dom Drešinja vas, PGD Drešinja vas in TD Petrovče 14.00 Prikaz starega običaja nošenja jedi k blagoslovu s TD Galicija; cerkev v Pernovem Ponedeljek, 22. april 6.00 Oplotnica–Črno jezero–Trije kralji; odhod iz Migojnic, PD Zabukovica Torek, 23. april 17.00 Po pravljici diši – pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura; MSK Žalec* 20.00–22.00 Noč knjige razprostira krila; MSK Žalec* Sreda, 24. april 18.30 8. produkcija GŠ »Risto Savin« Žalec; dvorana GŠ 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže Četrtek, 25. april 17.00 KVIZ učencev GŠ »Risto Savin« Žalec; dvorana GŠ* 19.00 Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju; dvorana Doma* Sobota, 27. april 9.00 Pomlad na Bukovici (začetek prireditve ob 10.30); odhod iz Migojnic, PD Žalec Nedelja, 28. april 6.00 Kamnik–Hom; odhod iz Migojnic, PD Zabukovica OBČINA BRASLOVČE Ponedeljek, 1. april 17.00 »Lisička zvitorepka«, otroški abonma; Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Sreda, 3. april … pohod po Slomškovi poti; s parkirišča OŠ Braslovče, PD Braslovče Ponedeljek, 8. april 17.30 »Oj, lepo je res na deželi«, dobrodelna prireditev Vrtca Braslovče; Dom kulture Braslovče Sobota, 6. april 9.00 Slaščičarska delavnica »Peka kruha« – droži ali klasika; ZIKŠT 3 jezera 19.00 »Dajte, dajte« – slovesnost ob 130. obletnici Prosvetnega društva Braslovče in 60. letnici MoPZ Karel Virant Braslovče; Dom kulture Braslovče Marec 2019 Sobota, 13. april 6.00 Pohod za srce; izpred OŠ Prebold, PD Prebold 8.00–13.00 FESTIVAL POTIC – razstava; Dvorana Prebold, TD in Občina Prebold 8.00–10.30 Kmečka in cvetlična tržnica s predavanjem; PC Dolenja vas*, TD in Občina Prebold Ves dan 5. mednarodni turnir za pokal Savinjske doline v odbojki; Športna dvorana OŠ Prebold, OK Šempeter Ponedeljek, 15. april 17.00 Zaključna prireditev Mali Savinjčani beremo; večnamenski prostor Vrtca Prebold, Občinska knjižnica Prebold* Torek, 16. april 18.30 Denar je ljubezen, predstavitev knjige (Bernardka Rošer) in nastop terceta Kopinke; Občinska knjižnica Prebold* 19.00–20.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov, RR; KO RK Prebold Četrtek, 18. april … Pozdrav pomladi; OŠ Prebold 20.00 Filmski večer; Dvorana muzejske zbirke, ZND Prebold Ponedeljek, 22. april 9.00 Velikonočni pohod po obronkih Kaplje vasi; ŠD Kaplja vas Torek, 23. april 18.00 Prisluhnimo pravljici v knjižnici; Občinska knjižnica Prebold* Četrtek, 25. april 9.00–13.00 Kuharska delavnica: Kruh iz krušne peči; Anin dom, Medgeneracijski center* Sobota, 27. april … Medgeneracijsko druženje; Dom pod Reško planino, KD Marija Reka Torek, 30. april 20.00 Kresovanje v Mariji Reki; ŠD Marija Reka 20.00 Kresovanje »pod Golavo«; Športni center Matke, PGD Matke 20.00 Kresovanje v Šeščah; most pri Savinji, KUD Šmrkl Nedelja, 7. april … pohod na Ermanovec; s parkirišča OŠ Braslovče, PD Braslovče Sobota, 13. april 20.00 23. Salamijada; Dom kulture Braslovče, TD Braslovče Nedelja, 14. april ... Judo tekmovanje za pokal Žovnek; ŠD Žovnek Braslovče 17 OBČINA TABOR Sobota, 6. april, 8.00 Čistilna akcija na območju občine, Občina in POŠ Tabor; 11.00–14.00 Garažna razprodaja na prostem, igrišče pri POŠ, TD Tabor; 13.00 Turnir v namiznem tenisu, dvorana Doma krajanov Tabor, ŠD Partizan Tabor. Torek, 16. april 20.00 »Štajerska naveza«, komedija Matjaža Javšnika in Martine Ipša; Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Torek, 9. april, 18.00 »Pozdrav pomladi«, Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov in malih vokalnih zasedbe, dvorana Doma krajanov Tabor, OI JSKD Žalec. Sreda, 17. april 17.00 šahovski turnir – za kadetskega prvaka Braslovče; prostori šahovskega kluba Četrtek, 11. april, 9.00 Krožek biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba, KGZ Žalec. Četrtek, 18. april 18.00 Zaključna prireditev Mali Savinjčani beremo; Občinska knjižnica Braslovče Sobota, 13. april, 8.00–13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyer klub Sav. doline; 9.00 dDan odprtih vrat kmetije Laznik in tržnica TD Gušt, kmetija Laznik. Torek, 23. april 18.00 Pravljična ustvarjalnica; Občinska knjižnica Braslovče Ponedeljek, 29. april 11.00 Komemoracija ob 100. obletnici smrti Srečka Puncerja, borca za severno mejo; na pokopališču v Braslovčah, Občina Braslovče in Spodnjesavinjsko društvo generala Maistra OBČINA PREBOLD Torek, 2. april 18.30 Tudi s travmo lahko preživimo in v življenju uspevamo (Staš Žnidar); knjižnica Prebold* 9.30 (vsak torek) Vaje za hrbtenico; Anin dom, Medgeneracijski* 15.00–18.00 (vsak torek – obvezne predprijave) Učna pomoč; Občinska sejna soba, Medgeneracijski* 18.00–19.00 Računalniki in pametni telefoni; Občinska sejna soba, Medgeneracijski* Sreda, 3. april 9.30 (vsako sredo) Sprehod ali pohod – tokrat ogled sušilnice čajev pri Miri; izpred ZD Prebold, Medgeneracijski* 15.00 (vsako sredo) Šivanje in ročne spretnosti; Medgeneracijski* Četrtek, 4. april 9.00–12.00 (vsak četrtek) Kuharska delavnica; Anin dom, Medgeneracijski* 16.00 (vsak četrtek) Sprehod ali pohod; izpred ZD Prebold, Medgeneracijski* Sobota, 6. april 8.00–10.30 (vsako soboto – razen 20. 4.) Kmečka tržnica; PC Dolenja vas*, TD in Občina Prebold Torek, 9. april 18.30 Predstavitev zgodbe o Frideriku in Veroniki (Franci Kralj); Občinska knjižnica Prebold* Sreda, 10. april 15.00–19.00 Izdelava malih butar; v prostorih Medgeneracijskega* Četrtek, 11. april 9.00–13.00 Delavnica: Izdelava gnezd iz kvašenega testa; Anin dom, Medgeneracijski* 10.00 Pohod na Hom; izpred Gasilskega doma Matke, DU Prebold Petek, 12. april 8.00–11.30 FESTIVAL POTIC – sprejem in ocenjevanje; Dvorana Prebold, TD in Občina Prebold 19.00 FESTIVAL POTIC – prireditev s podelitvijo priznanj, Dvorana Prebold, TD in Občina Prebold Sreda, 17. april, 16.30 Zaključna prireditev Mali Savinjčani beremo, dvorana Doma krajanov Tabor, MSK Žalec. Ponedeljek, 22. april, 9.00 Velikonočni pohod v Marijo Reko, izpred KZ Tabor, PD Tabor. Sreda, 24. april, 19.00 Slavnostna seja OS s podelitvijo občinskih priznanj, dvorana Doma krajanov Tabor, Občina Tabor in KD Ivana Cankarja Tabor Četrtek, 25. april … (do 10. 5.) razstava likovne sekcije Mavrica, občinska sejna soba (razstava bo na ogled v delovnem času občine). Petek, 26. april, 18.00 Veronika Deseniška v Taboru, predavanje Franca Kralja, občinska sejna soba. Sobota, 27. april, 17.00 Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju, pri Domu krajanov Tabor, ZB NOB Tabor; 17.00 odprtje nepokritega športnega objekta Razgan in nogometna tekma, igrišče Razgan Ojstriška vas, Občina in ŠD Partizan Tabor; Nedelja, 28. april, 8.00 26. Šentjurski sejem, okolica občinske zgradbe, pri POŠ in Dom krajanov Tabor, Občina in PGD Ojstriška vas–Tabor. Torek, 30. april, 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor. Legenda: ekomuzej – Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije MSK Žalec – Medobčinska splošna knjižnica Žalec dvorana Doma – dvorana Doma II. slovenskega tabora avla Doma – avla Doma II. slovenskega tabora dvorana GŠ – dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec dvorec – Dvorec Novo Celje Hiša – Hiša Sadeži družbe Žalec salon – Savinov likovni salon dvorana Griže – Dom kulture Svoboda Griže razstavni Griže – razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže GCC – Gimnazija Celje - Center knjižnica Braslovče – Občinska knjižnica Braslovče Medgeneracijski – Medgeneracijski center Prebold knjižnica Prebold – Občinska knjižnica Prebold GD – gasilski dom avla Braslovče – avla Doma kulture Braslovče PC Dolenja vas – Poslovni Center Dolenja vas 18 KULTURA Marec 2019 Razstavlja 94 likovnikov Prvenec Usodna modrina V marcu, ki je ženskam še posebno naklonjen, praznujemo kar dva praznika, dan žena in materinski dan. Ena izmed izjemnih pozornosti in velik poklon je v tem času zagotovo razstava Žena – mati. Likovna dela z motivi naših babic razstavljajo člani likovne sekcije KUD Polzela, likovne sekcije Mavrica KD Ivan Cankar Tabor in učenci OŠ Polzela ter POŠ Andraž nad Polzelo. Hvaležnost sodelujočim je ob začetku odprtja razstave v petek, 15. marca, s posebej izbranimi besedami izrazila Ana Korošec in med drugim poudarila: »Pripravili smo razstavo, ki vam bo obudila spomine na našo preteklost. Kaj so ženske v preteklosti nosile na glavi, kakšno je bilo njihovo pokrivalo? Ruta, klobuk, šal, kapa, kapuca, morda sončnik? Nekaj iz spominov, nekaj fotografij, nekaj iz domišljije. Večina razstavljenih del je izdelana na to temo, še zlasti izvirna pa so pokrivala učencev POŠ Andraž. Na ogled so dela v različnih tehnikah: risba s svinčnikom, tušem, akvarel, tempera, akril, fototehnika. Avtorji vseh Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v četrtek, 14. marca, predstavila prvenec avtorice Maje Horvat iz Žalca. V pogovoru z Ireno Štusej je obiskovalcem povedala, kako je nastal njen ljubezensko-erotični roman v dveh delih, katerega drugi del lahko pričakujemo konec letošnjega leta. Za prvo predstavitev svojega knjižnega prvenca je Maja izbrala domači kraj, čakajo pa jo še predstavitve po drugih krajih Slovenije. Majo Horvat, 35-letno novinarko, bralci poznajo predvsem po njenih kratkih zgodbah, objavljenih v literarni reviji Vpogled. Med njimi še zlasti izstopa zgodba Stari pastir. Gre za zgodbe, ki so nastale v povezavi z njenimi potovanji. Usodna modrina je njen prvi roman. Bralci tega žanra bodo Majinega romana veseli. V pogovoru je bilo povedano, da se zgodba bere lahkotno, žgečkljivo in duhovito, četudi ni romantična, ampak je celo nekoliko temačna. Nastala preprosto zato, ker avtorico privlači grajsko okolje, svet velikih rodbin, skrivnosti in nenavadnosti. V tem svetu je ustvarila ljubezensko zgodbo. Roman Usodna modrina govori o neizkušeni, a živahni najstnici Petri, ki se med učenjem o angleški grofovski družini preprosto zaljubi in začne sanjariti, da bo takšno družino nekoč srečala. Usoda ji nepričakovano izpolni željo in skupaj z najboljšo prijateljico Azro nekega poletja resnično obiščeta angleško podeželje Cornwalla, kjer spozna družino, o kateri je sanjala, z njo pa tudi nadutega in hudičevo privlačnega mladega grofa Ja- Z razstave Žena – mati na dan odprtja starosti, od prvega razreda osnovne šole do zrelih let, so poskrbeli za avtentičnost in zanimivost izdelkov.« V imenu razstavljavcev likovnih del iz Tabora je govorila Julijana Jurhart, nato pa je spregovoril še predsednik KUD Polzela Marko Slokar. Vsem 94 razstavljavcem, od tega 41 učencem iz OŠ Polzela in 18 iz POŠ Andraž nad Polzelo, so podelili cvet in priznanje za sodelovanje na razstavi. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela Miloš Franko- vič, marčevskim slavljenkam pa je čestital in jim zaželel vse dobro. Dogodek je s kulturnim programom obogatila glasbena skupina KUD Polzela, z recitacijo pa sta nastopili učenka Laura Sitar iz Andraža in likovnica Urška Matko (avtorska pesem). Razstava v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli bo odprta do 21. marca, od 22. marca do 8. aprila pa bo na ogled na gradu Komenda. T. Tavčar Pod lupo V avli Doma II. slovenskega tabora je bila do 25. marca na ogled zanimiva razstava makrofotografij z naslovom Pod lupo, Milana Žolnirja in Šamuela Almašija. Zanimiva razstava je prinašala izbor novejših fotografij iz obsežnih makroopusov obeh avtorjev. Iz izvornega poklicnega odnosa do narave sta razvila ljubezen do njenega upodabljanja, ki je prerasla v vzporedno umetniško poslanstvo. Njun bližnji pogled je z znanstveno verodostojnostjo usmerjen v raziskovanje in zajemanje raznolikih drobnih dogodkov iz sveta flore in favne, ki ustvarjajo presenetljive podobe, prisotne na vsakem koraku, a skrite našim očem in zavesti. Makrofotografija je bližinska fotografija navadno zelo malih objektov ali samo njihovih delov, upodobljenih v nadnaravni velikosti. Gre za povečavo objekta od naravne velikosti (ena proti ena) do razmerja ena proti deset. Kar je več, se že opisuje z izrazom mikrofoto- Avtorja razstave Milan Žolnir in Šamuel Almaši grafija, ki jo običajno posname mikroskop. Brez sence dvoma sta Žolnir in Almaši uveljavljena fotografa čudes malega formata. Milan Žolnir se je s fotografijo začel ukvarjati kot raziskovalec na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu. Njegove fotografije so bile postavljene na mnoge razstave, nekatere tudi nagrajene. Fotografiral je za koledarje, zloženke, dopisnice in opremo knjig, objavljal je v časopisju, med drugim v www.zkst-zalec.si Sobotni prilogi Dela. Samo v strokovnem tisku je bilo objavljenih okoli dvesto fotografij, vseh objavljenih posnetkov je okoli osemsto. Šamuel Almaši, diplomirani inženir agronomije, se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja že od študentskih dni. Bil je med ustanovitelji fotokluba Agronom na Agronomski fakulteti v Novem Sadu. V času uspešne poslovne kariere v mednarodnem okolju so njegovo fotografsko znanje prepoznala podjetja in njegove originalne fotografije uporabila za opremo številnih strokovnih in promocijskih publikacij. Na odprtju se je zbralo veliko število ljubiteljev fotografije in prijateljev, o obeh avtorjih je govoril Uroš Govek z ZKŠT Žalec, o razstavi je spregovorila kustosinja Katarina Kukovič, dogodek pa je popestril kvartet flavt GŠ Risto Savin Žalec v sestavi Nina Čadež, Ula Gantar, Inja Rampre in mentorica Nina Fajfar Baša. T. Tavčar Avtorica Maja Horvat in Irena Štusej med pogovorom Roman Usodna Modrina, 1. del sona ter kup drugih zanimivih likov. Med Petro in Jasonom se splete izjemno zapleteno in vroče razmerje, ki Petro opomni, da je včasih treba paziti, kaj si želiš, da se ti to ne uresniči. Delo Maje Horvat je od nekdaj povezano s pisano in govorjeno besedo. Petnajst let že deluje kot novinarka, sodeluje pri založbi Dobri skupaj, kjer je izšla njena knjiga, povezuje prireditve, ureja družabna omrežja, sodeluje v filmskem svetu in še marsikaj. Za tisk ima pripravljen sodobni zgodovinski roman Egejski veter. Piše tudi serijo fantazijskih zgodb. Tudi njena diplomska naloga je bila idejna zasnova za nov proizvod, tematski park Kraljestvo zelenega zlata, osnovan na podlagi literarne dediščine in ustnega izročila Spodnje Savinjske doline. Napisala je tudi scenarij za igrani dokumentarni film Veriga usode (2016). Glasbeni gost večera je bil duet Samo in Sorodne duše. D. Naraglav Dialog kiparja in slikarja V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. maja na ogled razstava Kiparske slike/iluzija slike, dialog kiparja Dušana Tršarja in slikarja Marka Tuška, ki je del štiriletnega projekta ZKŠT Žalec z naslovom Misel, vrojena v času, liniji in teksturi. Dušan Tršar je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z objekti iz železa, žice in pleksistekla približal kiparske forme iluziji slike. Obdeloval je železo, ingote, pločevino in žico ter v tem materialu videl odbleske svetlobe in linije form. V nadaljevanju pa je odkril novi material, pleksisteklo. Nastale so posebne slike, luminoplastike. Milena Zlatar: »Učinki kiparskih slik Dušana Tršarja in slikarskih objektivov Marka Tuška so podobni simulakrom, ki jih danes omogočajo nove tehnologije 3D-animacije. Gledalec je nenehno izpostavljen vtisom Avtorja razstave Marko Tušak in Dušan Tršar med navideznim in dejanskim objektom.« Marko Tušek pa je s slikami v formi kipov oziroma reliefov dokazal, da lahko tudi sliko gledamo kot objekt in telo. Njegove kompozicije v smislu ready made objektov ohranjajo sublimna stanja iluzije slike. Tušek zbira, odbira in na novo sestavlja predmete ter jih preobraža v slike. Na odprtju je o obeh avtorjih govoril Uroš Govek, nato pa je o razstavi spregovorila kustosinja Milena Zlatar. V kulturnem programu so sodelovali učenci kitare Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki pri profesorici Katji Klinc obiskujejo četrti in peti razred, Tinkara Mihelič, Janez Petriček, Iza Cukjati, Matevž Hrboka in Bor Kodrun. T. Tavčar KULTURA Z novo predsednico Na letošnjem zboru članov Kulturnega društva Petrovče so za novo predsednico izvolili Violeto Šket. Dosedanja predsednica Jasna Sraka je namreč upravnemu odboru podala svoj odstop, ker je postala predsednica Sveta Krajevne skupnosti Petrovče, ostala pa je v društvu kot podpredsednica. Člani so se ji zahvalili za njeno dolgoletno in uspešno delo. Za izjemno sodelovanje z društvom pa so podelili priznanje tudi dosedanjemu predsedniku KS Petrovče Marjanu Volpetu. D.N. Marec 2019 19 Prišla bo pomlad Stara in nova predsednica KD Petrovče z nekdanjim predsednikom Sveta KS Petrovče Marjanom Volpetom Nastop organizatork, pevk FS Grifon Šempeter Srečanje z umetnikom Slavko Pezdir v pogovoru z Metodom Pevcem Prosvetno društvo Braslovče bo tudi letos nadaljevalo predavanja z naslovom Srečanje z umetnikom. Prvo letošnje je bilo 28. februarja v avli Doma kulture Braslovče, in sicer se je z Metodom Pevcem, filmskim in televizijskim režiserjem in scenaristom, pisateljem in igralcem, pogovarjal Slavko Pezdir. Metod Pevec je rojen leta 1958 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1983 na Oddelkih za filozofijo in primerjalno književnost. Več kot desetletje je bil zaposlen kot novinar kulturne redakcije Radia Slovenija. Pred študijem in med njim je odigral nekaj velikih ter opaznejših vlog v slovenskih in jugoslovanskih filmih: Ko zorijo jagode (režiser Rajko Ranfl, 1978); Na svidenje v naslednji vojni (režiser Živojin Pavlović, 1980) … Napisal je več romanov: Carmen (1991, Prešernova založba); Marija Ana (1994, Založba Mladinska knjiga); Večer v Dubrovniku (2002, Založba Mladinska knjiga); zbirko novel Luna, violine (1994, Založba Mladinska knjiga). Napisal je tudi vse scenarije za svoje celovečerne filme. Na srečanju so si ogledali dokumentarni film Dom, posnet leta 2015, ki skozi intimne pripovedi prinaša grenko fresko hiše, ki nosi ime Dom, čeprav tam ni nihče več doma. T. Tavčar  03/712 12 80  zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Pod tem naslovom je prejšnjo sredo v dvorani Hmeljarskega dom Šempeter potekala četrta čajanka, ki jo vsako leto organizirajo pevke folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Prireditev se je začela, kot naslovu pritiče, s popevanjem pesmice voditeljice Alje Tkauc, ki je pela: »Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, spet iz zemlje klijejo, saj pomlad je tu …« Na čajanki so se jim pridružili tudi gostje. Najprej pevke in pevci iz Hiše čez cesto iz Milj na Gorenjskem, potem najmlajši iz vrtčevske Folklorne skupine Šmentana muha z vzgojiteljicama Ireno Lesjak in Petro Žnidarič, nato pa še glasbena gosta, Lucija Užmah iz Griž s svojo diatonično harmoniko in njen brat. Vmes sta občinstvo s skečem nasmejali voditeljici Alja in Suzana. Smejalne mišice pa so delo- vale tudi ob nastopu Reškega benda, ki ima rad vesele, šaljive pesmi. Ob koncu so se na odru združili vsi nastopajoči. Vodja pevk Folklorne skupine KUD Grifon Marija Zagoričnik se jim je zahvalila za nastope ter vse udeležence povabila v avlo dvorane na ogled razstave krajanke Erne Krumberger ter na klepet ob čaju in pecivu, s čimer so zaokrožili prireditev. D. Naraglav Stres, kuga sodobnega časa V Občinski knjižnici Polzela so v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Polzela v četrtek, 14. marca, gostili Majo Megla, diplomirano literarno komparativistko, avtorico knjige »Stres, kuga sodobnega časa«. Bila je novinarka in urednica pri reviji Mladina ter nato skoraj dvajset let pri časniku Delo. Področji njenega pisanja sta bili pretežno kultura in sodobna umetnost. Knjiga je nastala po avtoričini dveletni bolezni, ko je za svoje nenavadne in nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila. Stres je izjemno darilo narave, ki nam pomaga preživeti v življenjsko nevarnih situacijah. V telesu sproža kemične procese, ki nam podvojijo moči, da se zoperstavimo ali pa zbežimo. Težava pa je, da sodobni človek deluje s pomočjo stresnega mehanizma in s podvojenimi močmi na vseh področjih svojega življenja. Takšen dolgotrajni, kronični stres lahko privede do številnih bolezni, tudi depresije. Avtorica je s številnimi poslušalci delila svojo osebno izkušnjo spopadanja z boleznijo, raziskovanja njenih vzrokov, brskanja po najnovejših znanstvenih izsledkih, iskanja rešitev ter nastanka knjige, poljudnoznanstvenega priročnika o stresu, bolezenskih posledicah in regeneracijskih ukrepih. T. Tavčar Avtorica Maja Megla med predstavitvijo knjige 20 ŠPORT Marec 2019 Spomladi izjemno uspešni Žak z ekipno bronasto kolajno Braslovški taekwondoisti so v spomladanskem delu že nastopili na štirih tekmovanjih, od povsod pa so se vrnili z žlahtnimi odličji. Z državnega prvenstva so se vrnili s tremi naslovi državnih prvakov, dvema naslovoma državnih podprvakov in tremi tretjimi mesti. Na Evropskem pokalu v kickboxingu v Karlovcu na Hrvaškem je Klemen Strojanšek v disciplini LC osvojil tretje mesto, Simon Zajec pa v isti disciplini v kategoriji –74 kg drugo mesto. V Subotici v Srbiji na mednarodnem odprtem prvenstvu »Serbia open 2019« sta nastopili Ana Sajtl in Ema Mešič. Ana Sajtl je v formah med kadetinjami (črni pas, prvi dan) osvojila prvo mesto, Ema Mešič pa med mlajšimi mladinkami v borbah (–55 kg) prav tako prvo mesto. Na turnirju A-Class »Czech open taekwondo 2019« v Nymurku na Češkem je Ana Jan osvojila prvo mesto med starejšimi kadetinjami (–35 kg) in tretje mesto v formah (rdeči pas in višje). Ana Sajtl je zmagala med starejšimi kadetinjami (+55 kg), Jan Sajtl je osvojil tretje mesto med mlajšimi mladinci (+75 kg), Ema Mešič pa drugo mesto med Na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v finskem Lahtiju so na ekipni tekmi mladi slovenski skakalci osvojili bronasto kolajno in tako slovenskemu skakalnemu športu dodali še eno lovoriko. K temu uspehu je svoj pomembni delež prispeval tudi Savinjčan Žak Mogel, član SSK BTC Ljubno ob Savinji, katerega član je tudi Timi Zajc. Žak Mogel iz Podgorja pri Letušu se je dokazal z lanskimi in letošnjimi dosežki, ki so mu prinesli tudi tekmovanje za svetovni pokal ter prve točke pri komaj 17 letih. Kot član mladinske skakalne reprezentance je na mladinskem svetovnem prvenstvu v finskem Lahtiju svoj dosedanji karierni uspeh kronal z ekipno bronasto kolajno. Poleg njega so v ekipi bili še Aljaž Osterc, Jan Bombek in Jernej Presečnik. V finalni seriji je Osterc pristal pri 93 metrih, Bombek pri 87 metrih, Presečnik pri 90 metrih in pol, Mogel pa je potrdil bron z 91 metri in pol. Zanesljivo so osvojili bronasto kolajno, dosegli so 952,6 točke. Prvaki so postali Nemci z 979,7 točke, srebro so osvojili Norvežani z 976,8 točke. Žak Mogel je uspešno nastopal tudi po svetovnem pr- Udeleženci tekmovanja na češkem pod vodstvom trenerja Simona Jana mlajšimi mladinkami (–50 kg) in tretje mesto v formah za mlajše mladinke (prvi dan). Simon Zajec je med starejšimi mladinci osvojil drugo mesto v kategoriji –75 kg in drugo mesto v kategoriji forme (drugi dan), Tilen Šketa pa tretje mesto med starejšimi mladinci (forme, drugi dan). Nastopila sta še Klemen Strojanšek in Žan Kovačič, ki pa jima je tokrat v močni konkurenci le malo zmanjkalo do stopničk. Četrto tekmovanje je bilo državno prvenstvo v kickboxingu. Tu so Simon Zajec v kategoriji mladinci (–74 kg), Jan Sajtl v kategoriji starejši kadeti (+69 kg) in Klemen Strojanšek v kategoriji starejši kadeti (–63 kg) osvojili prva mesta in na- slove državnih prvakov. Ana Sajtl med starejšimi kadetinjami (–60 kg) in Taras Terjašek med člani (–94 kg) sta osvojila drugo mesto. Ana Jan med deklicami (–37 kg), Ana Mešič med deklicami (–42 kg) in Ema Mešič med starejšimi kadetinjami (–55 kg) pa so osvojile tretje mesto. Ema Mešič je osvojila tudi pokal in prvo mesto za tekmovanje v E-kickboxingu za sezono 2018. Zdaj tekmovalce braslovškega kluba čaka sodelovanje v reprezentanci Slovenije za nastop na Evropskem prvenstvu v taekwondoju, ki bo od 2. do 8. aprila potekalo v italijanskem mestu Rimini. D. N. Žak Mogel se je poleg dveh letošnjih stopničk okitil še z bronasto kolajno. venstvu na tekmah celinskega pokala, ki so potekale drugi februarski konec tedna v ameriškem Iron Mountainu. Na prvi tekmi je bil tik pod stopničkami, na drugi je bil deseti, na tretji, ki je bila tudi zadnja v tem ameriškem smučarskem središču, pa je skočil do tretjega mesta in bil tako že drugič letos na zmagovalnih stopničkah. Na teh je stal na tretjem mestu tudi teden dni pozneje v nemškem Brotterodeju, kjer je poletel 115 in 118 metrov ter imel tudi najdaljši skok izmed vseh tekmovalcev in zbral skupaj 275,9 točke. S 116 in 115 metri ter 278,2 točke sta ga premagala le Norvežan Marius Lindvik ter Avstrijec Clemens Aigner, ki je skočil 114,5 in 112,5 metra ter bil drugi s točko več kot Mogel. Nov lep dosežek je Mogel dosegel še v norveški Reni, kjer je bil prvi marčevski konec tedna tik pod stopničkami na četrtem in šestem mestu. Skočil je 131 in 133 metrov na sobotni ter 127 in 122 metrov na nedeljski tekmi, ki je bila tudi zadnja v predzadnji periodi te sezone v celinskem pokalu. Žak je kot naš najboljši skakalec v celinskem pokalu v tej periodi pristal na skupnem petem mestu, kar dokazuje, da je bil vso sezono zelo konstanten v formi, tako kot njegov klubski kolega Timi Zajc. D. Naraglav Vrani v novih »uniformah« Četrt stoletja košarkarske lige Člansko moštvo Vranov je z zadnjimi tekmami v četrti Slovenski košarkarski ligi (SKL) in drugi ligi K40 končalo ligaški del letošnje tekmovalne sezone. Z osvojitvijo prvega mesta v močni ligi K40, ko so na desetih tekmah doživeli en sam poraz, so uresničili svoje tekmovalne načrte in se bodo v prihodnji sezoni v tem tekmovanju lahko pomerili z najboljšimi. V četrti SKL pa so se, za razliko od lanske sezone, spopadali z obilo težavami zaradi poškodb in se na koncu niso uvrstili v drugi del tekmovanja. Bodo pa v zadnjem delu pokalnega tekmovanja K40, kjer se bodo v četrtfinalu pomerili proti moštvu Ihana, nastopili v povsem novih uniformah. Te so domačemu občinstvu premierno predstavili na zadnji tekmi v domači dvorani. V športni dvorani na Polzeli so v nedeljo, 10. marca, odigrali polfinalno in finalno tekmo Savinjske košarkarske lige Vrtine Palir, ki jo že 25. leto organizira Športno košarkarsko društvo Koš Polzela. V ligi je letos sodelovalo šest ekip s širšega celjskega območja, naslov prvaka pa je letos drugič osvojila ekipa Instalacije Verhovšek Šentjur. V tekmi za tretje mesto je ekipa Fibles team Nazarje premagala ekipo KK Kasaze s 106 : 67, v finalni tekmi pa je ekipa Instalacije Verhovšek Šentjur premagala ekipo Kovinarstvo Rožič Žalec (79 : 70). Najkoristnejši igralec tekme je bil Miro Petrovič (Instalacije Verhovšek Šentjur) s 26 točkami. Peto mesto je osvojila ekipa Vrtine Palir Prebold in šesto SLO 45+ Polzela. Članska ekipa Vrani Vransko Z oblikovanjem novih uniform danskega proizvajalca se vračajo v nostalgično obdobje košarke, saj so si tipografijo za napis izposodili pri legendarnih ekipah NBA, še vedno pa ostajajo zvesti zdaj že prepoznavnemu logotipu vrana s košarkarsko žogo v krempljih ter prepoznavnima beli in črni barvi. Nakup dresov je klubu omogočilo podjetje iz Čepelj, pri katerem so dolgoletni podporniki košarke na Vranskem. V prihodnji sezoni bi radi Vrani z novimi uniformami opremili tudi izjemno uspešne mlade selekcije, ki v svojih kategorijah segajo v vrh slovenske košarke. T. T. Polzelani porazili Petrol Olimpijo Hopsi so v četrtem krogu slovenske košarkarske lige za prvaka z zmago na Polzeli prekinili zmagovalni niz Petrola Olimpije. Polzelani so zmagali z izidom 65 : 59. Domači so v prvi četrtini naredili razliko in jo ob skromnem strelskem učinku tekmecev dobili z 21 : 9. A gostje so se v drugi četrtini hitro pobrali in tekmecem vrnili z enako mero. Drugi del so namreč domači končali le z desetimi točkami, tako da je bil izid ob polčasu izenačen, 31 : 31. Ljubljančani so v tretjem delu vodili, toda prednost je bila minimalna in odločitev je padla šele ob koncu. Čeprav je v 35. minuti pri izidu 47 : 55 kazalo, da so gostje uspešno prebrodili krizo z začetka, so doživeli še eno. Domači so namreč z delnim izidom 10 : 2 pripeljali tekmo v napeto končnico poldrugo minuto pred koncem, junak je bil s košem in dodatnim prostim metom Donovon Matthew Jack, Sandi Čebular je imel mirno roko pri prostih metih, Milojko Vasilič pa je ob koncu le še potrdil zmago proti tekmecu, ki je zadnjo točko dosegel skoraj tri minute pred koncem dvoboja. Jack je tekmo končal pri 18 točkah, po 13 sta jih dodala Čebular in Vasilič. T. Tavčar S finalne tekme Posamične razvrstitve (upo­ števani dosežki z rednega dela tekmovanja): strelci skupno: 1. Darijo Lazarovič (KK Kasaze) – 108 točk, 2. Blaž Vodončnik (Fibles team Nazarje) – 81 točk, 3. Uroš Drobne (SLO + Polzela) – 80 točk; izvajanje trojk: 1. Iztok Zakrajšek – 54 % uspešnosti, 2. Žiga Klančnik (oba Kovinarstvo Rožič Žalec) – 50 % uspešnosti, 3. Blaž Vodončnik (Fibles team Nazarje) – 41,4 % uspešnosti; povprečje skokov na tekmo: 1. Denis Čater (KK Kasaze) – 10,8 skoka, 2. Andraž Štok (Vrtine Palir Prebold) – 8,6 skoka, 3. Primož Butenc (Fibles team Nazarje) – 6,6 skoka. Posebno priznanje ob 25-letnici lige je prejela Občina Polzela. Pokale, priznanja in zmagovalne prstane so podelili župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler, predstavnika Športno košarkarskega društva Koš Polzela Dani Turnšek in Marko Slokar ter predstavnik pokrovitelja Iztok Palir. Posebna priznanja ob 25-letnici lige so prejeli Ljubo Žnidar, Jože Kužnik, Dušan Pajič, Boštjan Brglez in Vrtine Palir. T. Tavčar ŠPORT Športnika leta Ana in Gregor V Športni dvorani Prebold so preteklo sredo proslavili 20-letnico Športne zveze Prebold ter že 17. leto zapored razglasili najboljšo športnico in športnika leta v Občini Prebold. To sta postala 14-letna Ana Sajtl iz Prebolda, ki je članica Taekwondo kluba Sun Braslovče, in rokometaš Gregor Ocvirk iz Latkove vasi, ki je z mladinsko reprezentanco osvojil zlato kolajno na Evropskem prvenstvu v Celju. Poleg tega so podelili tudi odličja za pomembne tekmovalne dosežke in vrhunske mednarodne tekmovalne dosežke pri mladih in veteranih ter odličje za najboljšo ekipo v letu 2018. Ta naslov si je letos priborila ženska odbojkarska ekipa Uniforest Prebold iz Odbojkarskega kluba Prebold pod vodstvom trenerja Igorja Uranjeka. Športna gostja je bila atletinja, metalka kopja Martina Ratej. Na prireditvi, ki jo je vodila Andreja Petrovič, so se s svojimi nastopi predstavili mladi nogometaši in člani kluba borilnih veščin Fudoshin Gotovlje, vse skupaj pa so dopolnjevali plesni nastopi plesno-navijaških skupin KD Mavrica pod vodstvom Zine Vovk, ki so se skozi prireditev predstavili s plesno skupino OŠ Prebold, plesnimi skupinami Pikice, Frkljice, Cool kids, za konec pa še s plesnim nastopom skupine Cool mame. Za glasbeno popestritev pa je poskrbel tudi kvartet klarinetistov Glasbene šole Risto Savin Žalec. Najprej so podelili priznanja športnikom veteranom. Za pomembne tekmovalne dosežke na področju lokostrelstva je priznanje prejel Zlatko Ulaga iz Matk, član Lokostrelskega kluba Žalec, za vrhunske mednarodne dosežke na področju kolesarstva je priznanje prejel Rafael Končina iz Šešč. Posebno priznanje Športne zveze Prebold pa je za izjemne športne dosežke prejel veteranski atlet Adi Vidmajer, lanski svetovni prvak v metu kladiva ter najboljši veteranski atlet Slovenije in Balkana. Za pomembne tekmovalne dosežke so podelili priznanje odbojkarski ekipi Uniforest Prebold iz Odbojkarskega kluba Prebold pod vodstvom trenerja Igorja Uranjeka. V nadaljevanju večera so bila podeljena priznanja za obetavne mlade športnike. Ta priznanja so prejeli: članica Odbojkarskega kluba Prebold Neža Kodrun ter članica in člana KBV Fudoshin Neja Zorec ter Vasja Zupanc in Luka Skok. Za pomembne tekmovalne dosežke v športu so prejeli priznanja: odbojkarici Vita Črnila in Brina Kodrun, plavalka Hana Podbregar (lanska najboljša športnica), rokometašice Lana Artelj, Maja Kovačič, Hana Galič in Stina Jazbinšek (RK Zelene Doline Žalec), atletinji Barbara Kok in Nastja Kovač, 21 Marec 2019 Rokometašice druge pred končnico Naj športnica in naj športnik v družbi Martine Ratej, župana in predsednika ŠZ Prebold po podelitvi foto: L. K. Mlada članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je presenetila vse; v srednini v svetlo zeleni trener Bojan Voglar, v črni pomočnik trenerja in trener mladinske ekipe Jernej Rantah. Priznanje za najboljšo ekipo je prejela ekipa Uniforest Prebold OK Prebold. Ana Sajtl iz Prebolda je lani dosegla 1. mesto v kickboxingu, 1. mesto v taekwondoju v borbah in 2. mesto v formah. Udeležila se je tudi štirih mednarodnih odprtih prvenstev ter dosegla 3. mesto v borbah in 2. mesto v formah (Ljubljana), 1. mesto v borbah in 2. mesto v formah (BiH), 1. mesto v borbah in 3. mesto v formah (Bolgarija), 3. mesto v borbah in formah (Grčija) ter 1. mesto v borbah in 2. mesto v formah (Italija). Gregor Ocvirk iz Latkove vasi je svojo rokometno pot začel v OŠ Prebold, kmalu zatem pa nadaljeval v RK Celje. Od leta 2009 do lani je bil član RK Celje, ta ga je v sezoni 2016/17 posodil RK Jeruzalem Ormož, v naslednji sezoni pa je kot posojeni igralec igral za RK Maribor Branik. Gregor je na državni ravni v mlajših selekcijah osvojil praktično vse, kar se da osvojiti. Bil je državni prvak v vseh kategorijah, kot mladinec RK Celje je ta naslov osvojil celo dve leti zaporedoma. Leto 2018 pa je bilo zanj in za slovenski rokomet izjemno. Kot član mladinske reprezentance je na evropskem rokometnem prvenstvu za fante do 20 let osvojil zlato – prvo mesto, prvo v zgodovini Slovenije, in bil med 256 mladimi rokometaši izbran za najboljšega levega branilca (beka), ob tem pa je bil tudi najboljši strelec EP. Lani pa je Gregor debitiral tudi v članski rokometni reprezentanci. karateisti Maj Kolšek, Luka Sirše in Primož Muhovec iz KBV Fudhosin. Priznanja za vrhunske mednarodne dosežke pa so prejeli: Ana Sajtl in Jan Sajtl iz Taekwondo kluba Sun Braslovče, Nejc Zorec iz KBV Fudoshin in rokometaš Gregor Ocvirk, ki trenutno igra za RK Ormož. Posebno priznanje pa je za izjemen prispevek k razvoju športa v Občini Prebold prejel Igor Uranjek. Temu je sledil še slovesen trenutek podelitve priznanja dosedanjim predsednikom Športne zveze Prebold ob njeni 20-letnici. Prvi predsednik je bil eno leto Aleksander Govc, štiri leta je zvezo vodil že pokojni Andrej Zagožen, od 2004 do 2007 je bil predsednik Sašo Plevčak, od 2007 do 2012 Primož Podkrajšek, za njim je do leta 2015 vodenje zveze bilo v rokah Monike Brglez, nato pa je vodenje prevzel še dosedanji predsednik Bojan Jereb. Pred sklepnim dejanjem večera je potekal še zanimiv pogovor z gostjo večera, olimpijko in izjemno slovensko atletinjo v metu kopja Martino Ratej, ter domačinom Gregorjem Ocvirkom, ki je bil kmalu po pogovoru razglašen za najboljšega športnika leta 2018. Najboljša športnica pa je postala Ana Sajtl. D. Naraglav Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Bojana Voglarja je prvi del državnega prvenstva končala na odličnem drugem mestu. V končnici prvenstva se bo tako potegovala za končno uvrstitev na eno izmed prvih štirih mest s po prvem delu prvouvrščenim Krimom in s četrto uvrščeno Krko. Najprej pa se bo 6. aprila v domači dvorani I. OŠ Žalec pomerila s tretjeuvrščenim Mlinotestom. Marca so žalske rokometašice na koncu prvega dela prvenstva enkrat za las izgubile, in sicer v gosteh z ekipo Ž.U.R.D. Koper (22 : 20, polčas 9 : 8), ter trikrat zmagale. Prvega marca so pred domačim občinstvom v lokalnem derbiju z rezultatom 30 : 17 (12 : 7) popolnoma nadigrale ŽRK Z'dežele, 7. marca so v gosteh s 21 : 25 (9 : 12) slavile proti ŽRK Ptuj s 30 : 17 (12 : 7) in nato še proti ŽRK Velenje s 35 : 20 (14 : 9). Mlada članska ekipa RK Zelene Doline Žalec (povprečna starost je manj kot 20 let) si je na poti prvega dela te sezone priigrala 11 zmag, enkrat igrala neodločeno in štirikrat tesno izgubila. Vseskozi je imela precej težav s poškodbami ključnih igralk, ki so jih uspešno nadomeščale mlade igralke. Bilo je veliko vzponov in padcev, zato so rezultata toliko bolj veseli, saj ga ob začetku sezone niso pričakovali. Trener Bojan Voglar je ob tem pove- Tri ekipe v polfinalu Pred krajšim aprilskim premorom braslovškim odbojkaricam kaže zelo dobro. Kadetinje so si v nedeljo z dvema zmagama v 4. krogu A lige vzhod B proti ekipi SIP Šempeter in Braslovče II že zagotovile mesto v polfinalu. Enako je minulo soboto na Prevaljah uspelo še deklicam male odbojke, dan kasneje pa še starejšim deklicam v Braslovčah. Mala odbojka Braslovče I je na Prevaljah najprej z 2:0 premagala ekipo Formula Formis I in nato še ekipo Nova KBM Branik I z enakim rezultatom in se tako zanesljivo uvrstila v polfinale. Ekipa male odbojke Braslovče II je svoje tekmovanje zaključila na 13. mestu. Starejše deklice so v nedeljo 24. marca v Braslovčah brez težav premagale ekipo Mozirja in Mežice. Obe tekmi sta se končali z rezultatom 2:0. V boj za polfinale državnega prvenstva se prihodnjo soboto v Šempetru podajajo še deklice mini odbojke. T. T. dal: »Cilji pred sezono so bili, da se ta mlada ekipa v 3 do 4 letih približa vrhu slovenskega ženskega rokometa, to pomeni uvrstitev med prve štiri ekipe. Odigrali smo odličen jesenski del, kjer smo izgubili samo s Krimom. Ker so se v jesenskem delu poškodovale naše ključne igralke, so mlajše igralke morale prevzeti njihovo breme. Tako smo po koncu rednega dela ostali na drugem mestu. Takšen dosežek je za tako mlado ekipo seveda odlična popotnica za nadaljevanje končnice. Lahko bi rekli, da je naše drugo mesto veliko presenečenje prvenstva, saj ni nihče pričakoval, da smo s tako mlado ekipo ter kljub ogromnim težavam zaradi poškodb tako visoko na lestvici. Dekleta si zaslužijo vse pohvale za prikazano igro, kar pa je rezultat celoletnega trdega dela na treningih in tekmah.« In kakšni so obeti za končnico, kjer je Krim pravzaprav razred zase, bitka pa bo med ostalimi tremi za 2. do 4. mesto? »V končnico za prvaka odhajamo z 2 oz. 3 točkami prednosti pred Mlinotestom oz. Krko, kar pa ne pomeni da bo končnica lahka. Se vedno imamo težave s poškodbami. Nam je pomembna vsaka igralka, saj imamo kratko klop, ki pa se proti tako kako- Mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec so se v preteklih dneh že merile v tekmah končnic za končno uvrstitev, tri med njimi – mladinke, starejše deklice B (obe pod vodstvom trenerja Jerneja Rantaha) in mlajše deklice B (pod vodstvom Tane Sutaj) – se merijo za najvišja mesta (prvo do šesto mesto v državi). Vse so bile v prvih igrah zelo uspešne in so si v petih tekmah že prislužile pet zmag. Mladinke so v prvi tekmi končnice premagale ŠDRŠ Vrhnika s 23 : 26 (11 : 14), starejše deklice B so končnico odprle z dvema zmagama, proti ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina s 22 : 27 (15 : 11), drugo s 25 : 18 (13 : 14) proti RD Cepelin. Mlajše deklice B so tudi po prvih dveh tekmah končnice (proti ŠDRŠ Vrhnika s 14 : 21 in proti ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina z 29 : 21) v tej sezoni še premagane. vostnim ekipam, kot sta Mlinotest in Krka, lahko zelo pozna. V prvem delu končnice igramo z Mlinotestom in Krko doma. Če ti dve tekmi zmagamo, potem smo blizu tistega, za kar smo si izborili v rednem delu.« T. T. Savinjčani s kolajnami V Istanbulu v Turčiji je 2. in 3. marca potekalo Balkansko prvenstvo »Bamaci 2019« za veterane v dvoranski atletiki. Med 25 atletskimi reprezentanti iz Slovenije so se prvenstva udeležili tudi atletski veterani iz Savinjske doline, Adi Vidmajer iz Prebolda, Marko Božiček s Polzele in Damjan Gril iz Šempetra, ki so tudi tokrat odlično nastopali v svojih kategorijah. Adi Vidmajer je prepričljivo slavil v metu krogle. Marko Božiček je zmagal v teku na 60 m z ovirami, tej zmagi pa dodal še srebrni kolajni v teku na 400 m in štafetnem teku štirikrat 200 m. Damjan Gril je zmagal v skoku s palico, v skoku v dalja- vo pa je bil drugi. Posebna čast je bila na prvenstvu izkazana Adiju Vidmajerju. Na slovesnosti ob odprtju prvenstva je bil za svoje dosežke razglašen za najuspešnejšega atletskega veterana na Balkanu za leto 2018. To pomeni od 35. leta starosti navzgor do najstarejših tekmovalcev v vseh atletskih tekmovalnih disciplinah, kar daje temu naslovu še toliko večjo težo in pomen. Ob zlati kolajni z lanskega svetovnega prvenstva v metu kladiva v španski Malagi in naslovu slovenskega najboljšega atleta je tako v Istanbulu pridal še ta naziv ter s tem na najlepši način zaokrožil lansko najuspešnejše atletsko leto. D.N., T.T. 22 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV Marec 2019 Pisma bralcev Okoljsko (ne)ozaveščeni (Razmišljanje ob koncu projekta »Okoljsko ozaveščeni« – prijavitelj projekta Občina Žalec) Odnos do okolja začenjamo oblikovati že v rani mladosti z vzgojo najmlajših in predvsem dajanjem lastnih zgledov. Večina, tudi malih otrok, se zaveda, da jabolko, hruška, pšenica, koruza in druge poljščine ne rastejo na betonu, ampak na plodni zemlji. Da, danes že otroci to vedo, samo mi, odrasli, ne. Ali pa se ob tem samo sprenevedamo in nas v resnici vodijo drugačni, »višji« interesi? Del sistema, ki skrbi za ohranjanje okolja, je tudi prostorsko načrtovanje. V Občini Žalec, konkretno mestu Žalec, iz katerega prihajam, imamo s tem očitno težavo. Kopica obstoječih poslovnih con, tako rekoč sredi naselja, in kot da poznane težave, povezane z njihovim obratovanjem še niso dovolj, ustvarjamo nove. Takšen je tudi primer nove poslovne cone južno od železnice ob cesti Žalec–Griže, kjer zaradi »potreb« dejavnosti, ki v mesto oziroma njegovo neposredno obrobje verjetno ne spadajo, nepovratno oziroma trajnostno uničujemo približno 15.000 m2 rodovitnih zemljišč. In to poslovno cono bomo še širili, ne glede na to, da imamo v občini boljšo možnost za umestitev eventualno problematičnih dejavnosti, to je že tako degradirano območje ob avtocesti (Arnovski gozd). Stanovalci, ki živimo ob novonastajajoči poslovni coni, za katero mimogrede bojda ni bilo treba izdelati niti celovite presoje vplivov na okolje (spremembe in dopolnitve OPPN južno od železnice) – razlog morda tiči tudi v tem, da je nekdo ministrstvu za okolje in prostor »pozabil« omeniti »neugodno« Okoljsko poročilo Občine Žalec iz leta 2012 –, smo poskušali pri pripravi OPPN tvorno sodelovati. Žal dlje od zagotavljanj, kako je vse lepo in prav ter seveda predvsem po zakonu, ter »sajenja rožic« o tem, kako bo s sprejetjem OPPN za nas prebivalce vse bolje, nismo prišli; razen v točki, da se na predvideno javno parkirišče postavijo fizične ovire za preprečevanje parkiranja tovornih vozil. A o tem, kako je bil postopek dopolnjevanja OPPN šele v fazi sprejemanja, medtem ko je del predmetnih površin že obratoval, pa o neprimerni izjavi predstavnice občine, kdaj drugič. Danes smo prebivalci še vedno izpostavljeni hrupu, ki prekoračuje dovoljene mejne vrednosti hrupa v okolju. To potrjujejo meritve, ki jih je za nas opravila akreditirana organizacija. Imamo tudi Okoljsko poročilo Občine Žalec iz leta 2012 in najnovejše rezultate monitoringa iz projekta »Okoljsko ozaveščeni«. In po novem imamo čez cesto tudi parkirane tovornjake ter posledično še dodatni hrup. In to kljub dejstvu, da je v Odloku o podrobnem prostorskem načrtu (Uradni list RS, 13. 1. 2017, 11. člen, Posebna merila in pogoji) jasno navedeno, da je na tem mestu začasno dovoljeno izključno parkiranje osebnih vozil. Pa smo spet pri otrocih z začetka zapisa. In interesih … Ta planet, na katerem živimo, je eden in edinstven. Nismo ga dobili v trajno last, ampak samo na posodo in v upravljanje od rodov, se pravi prihodnjih generacij, ki šele prihajajo za nami. Ali ni to dejstvo že samo po sebi dovolj tehten razlog, da začnemo ravnati z okoljem odgovornejše? Na koncu še povabilo medijem: pridite in si oglejte. Za spomin in v opomin; čim prej, kmalu preostanka polja, o katerem sem govoril, ne bo več … Ivan Novak, Žalec Ola vas fa rb a DNEVI KOMEDIJE V Celju so se končali dnevi komedije. Izbrali so žlahtno komedijo, izbrali so žlahtne komedijantke in žlahtne komedijante in to je to. Žal pa se v naši ljubi deželici na sončni strani Alp, kakor je videti, dnevi komedij še dolgo ne bodo končali. Žlahtnih in manj žlahtnih komedijantov, ki želijo pridobiti najvišji naziv, je preveč in zares se je težko odločiti, komu podeliti ta tako zaželeni naziv. Preveč je igralcev, preveč je režiserjev, preveč je šepetalcev, preveč je selektorjev in usmerjevalcev igre. Če izpostavim ne tako žlahten ansambel v našem parlamentu, lahko samo ugotovim, da toliko zamenjav glavnih akterjev v začetni sezoni še nismo doživeli. Na udaru so bili, če se še spomnite, seveda ministri, ki svojim glavnim vlogam ali niso bili kos ali pa režiserjem niso bili všečni, niso jim bili po volji, da o talentiranosti niti ne govorim. Pa tudi določenemu delu občinstva, kot je bilo videti, njihova igra ni ustrezala. Upravičeno ali neupravičeno. Tako pač je v demokraciji, če nam je všeč ali pa tudi ne. Je pa bil mesec marec natrpan z raznovrstnimi dogodki. Ženske in matere smo praznovale svoj praznik, nekaj malega so praznovali tudi moški mučeniki. Številna društva v naši zeleni dolini so pod streho spravila občne zbore. In začenja se pomlad, fontana piv se pripravlja na novo turistično sezono. Lepo urejena okolica pričakuje številne nove pokuševalce napitkov iz zelenega zlata. Tudi tržnica v neposredni bližini bo s svojo novo podobo dala piko na i dokončnemu videzu. Moderna konstrukcija žičnice bo še leta in leta kljubovala vremenskim in drugim ujmam, manjka samo še kobula na smetani, streha. Ugibanj, kakšna bo, je veliko. Ljudje smo radovedni in v pričakovanju, da bo tudi streha nekaj posebnega, mogočnega, nestrpno čakamo na to kobulo. Sicer pa počakajmo, saj bo. Zakaj bi se mi, laiki, ukvarjali s tem, kako spraviti streho pod streho. Tako, tudi jaz sem spravila pod streho tole moje pisanje. Me je pa nemalo presenetilo, da prvak naše politične scene, pa čeprav diplomirani igralec, vajen občinstva, ni želel spraviti pod streho pomembnega nastopa v veliki dvorani evropskega parlamenta. Pa lep pozdrav! Ola Mar UTRIPOV HOROSKOP ◆ OVEN April je mesec vladavine vašega znamenja. V prvih treh tednih gostite Sonce v svojem znamenju, kar vam daje ogromno vitalne energije, zato bo tudi počutje dobro. Od 17. dalje v mesecu potuje Merkur, ki je zadolžen za delo, po vašem znaku, zato boste uspešni pri dogovarjanju, zahtevnejšem umskem delu, v komunikaciji, opravljanju izpitov in pri krajših poteh. Mars bo poskrbel za dinamiko dogajanja, dolgočasno zagotovo ne bo! Še lepši pa bo vpliv Venere od 20. dalje, čaka vas zaljubljena pomlad! ◆ BIK Sonce vstopi 20. v vaše znamenje in najavlja čas vladavine vašega znaka, dobro se boste počutili. Sledil bo ugoden trend dogajanja. Naklonjen Mars bo pomagal, da boste kos obveznostim. Narava se bo prebujala in vi z njo! Vaša vladarica Venera bo do 20. v mesecu potovala po znamenju romantičnih Rib, kar pomeni, da bo razum večkrat v ozadju, čustva pa bodo v ospredju. S prestopom Venere v Ovna boste postali hitrejši, drznejši in veliko bolj neposredni. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. ◆ DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo do 17. prehajal v znamenje Ribi, zato pokličite večkrat na pomoč intuicijo, odlično vas bo vodila. Po tem datumu, s prestopom Merkurja v Ovna, boste postajali iz dneva v dan bolj neposredni in drznejši. Mars bo ves mesec potoval prav po vašem znaku in vam prinaša veliko energije, na trenutke celo preveč! Treba jo bo pametno porabiti, tudi s športom in rekreacijo. Na čustvenem področju se bo po prvi, bolj romantični polovici meseca, odvijala druga precej bolj energično, osvajali boste z lahkoto! ◆ RAK Vaša vladarica Luna bo poskrbela za dinamiko dogajanja. Po mlaju 5. v mesecu je dober čas za aktiviranje novih idej in načrtov. Teh vam ne bo primanjkovalo, če boste le upoštevali močnejše namige svoje podzavesti, Merkur v sorodnem znaku vam jih bo lepo nizal v prvi polovici meseca. V ljubezni in na čustvenem področju je zlasti zanimivo v prvi polovici aprila, ko bo romantika v zraku. Dovolite si jo izživeti! ◆ LEV V prvih treh tednih aprila vam ogromno vitalne energije ◆ STRELEC Vaš nebesni vladar Jupiter bo z 10. aprilom začel prinaša položaj Sonca v sorodnem Ovnu. Energični in podjetni boste, zaradi vpliva Jupitra v Strelcu lahko imate tudi več sreče, zlasti v prvi tretjini meseca. 17., ko vstopi v ognjeno znamenje Merkur, boste odlični v dogovarjanju, komunikaciji, pisanju, opravljanju izpitov itd. Na čustvenem področju bo od 20. aprila dalje, s prestopom Venere, prisotna kar najbolj prijazna energija, zato vam bo lepo! upočasnjevati svoj hod po vašem znaku. S tem najavlja drugač- ◆ DEVICA Prvi trije tedni aprila bodo za vas zahtevnejši in na- ◆ KOZOROG Saturn v vašem znaku je jamstvo, da boste delali pornejši, saj se boste morali dokazovati na vsakem koraku. Včasih se boste celo smilili sami sebi, čeprav je to popolnoma odveč. Po vstopu Sonca v sorodno znamenje Bika 20. aprila boste deležni izjemno prijaznih vibracij, tudi počutje in razpoloženje bosta iz dneva v dan boljši. Do 20. aprila, ko vam bo Venera nasprotovala, bo vaše čustveno življenje precej razburkano. Bistveno boljše bo v preostanku meseca. ◆ TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo do 20. potovala po mistični in romantični Ribi, od tega datuma dalje pa v strastnem in neposrednem Ovnu. In točno takšno bo tudi vaše razpoloženje. Mars v sorodnem zračnem znaku bo v veliko oporo in pomoč. Iznajdljivi in prilagodljivi boste, kar bo zagotovo velik plus! Polna Luna bo prav v vašem znaku, zato velja maksimalna previdnost okoli 19. aprila. Po nekoliko zasanjani polovici meseca bo sledilo aktivnejše obdobje. ◆ ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton v Kozorogu in sovladar Mars v Dvojčkih bosta poskrbela za delovno, pestro in dinamično vzdušje. Včasih se boste težje umirili, vendar se potrudite, kajti posledice škodljivega stresa je treba odpravljati sproti! Neptun, Merkur in Venera v sorodnem vodnem znaku so velik del aprila jamstvo za zelo čustveno doživljanje vsega. Pazite, da ne boste zaradi trenutne negotovosti izpustili kaj pomembnega iz rok! no obdobje, v katerem boste verjetno spreminjali svoje stališče, zadeve se bodo obračale po svoje, neodvisno od tega, kaj boste želeli vi. Vsekakor boste malce težje napredovali, vendar si lahko pripravljate teren za vnaprej! Po 20. aprilu, ko Venera vstopi v sorodno ognjeno znamenje, vam bo zelo prijazna energija sijala tudi v družabnem in ljubezenskem smislu. tako kakovostno, kot je treba. Pri tem ni nujnost samo opraviti zastavljenega dela, ampak boste veliko bolj celoviti, zelo dobro organizirani in pripravljeni storiti tudi velik korak naprej. Na zasebnem področju si priznajte, da se tudi v vas skriva čustvena dušica, in mirno ji dovolite, da pride na površje! Lepo in še lepše vam bo v dvoje. ◆ VODNAR April bo zelo dinamičen in pester mesec, v katerem vam ne bo zmanjkalo energije po zaslugi naklonjenega Marsa. Pasti, ki bodo čakale na vas, boste znali spregledati in se odlično z vsem soočiti. Ni bojazni, da se ne bi dobro znašli. Za novosti je ugoden čas po 5. aprilu, po luninem mlaju. Z lahkoto boste osvojili simpatije okolice, zato vam bo prijetno na zasebnem področju. Življenje bo dobilo pospešen ritem, kar vam bo všeč. ◆ RIBI Izjemno dober in aktualen čas za napredek na delovnem področju je do 17. aprila, ko gostite Merkurja v svojem znaku. Upoštevajte svoje ideje, četudi bodo na trenutke skregane s pametjo. Po 5. v mesecu, ko nastopi mlaj, je čas še posebej naklonjen za novosti in spremembe. Ljubezen vas najde, tudi če je ne boste iskali. Do 20. gostite Venero, zato bodo dnevi do tedaj izpopolnjeni s prijetno energijo. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). MLADI Medobčinski šolski parlament Z medobčinskega otroškega parlamenta na OŠ Braslovče V telovadnici OŠ Braslovče je v četrtek, 28. februarja, pod organizacijskim vodstvom Suzane Vombek potekal Medobčinski šolski parlament. 64 predstavnikov osmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline je razmišljalo in razpravljalo na temo Šolstvo in šolski sistem. Teme letošnjega medobčinskega parlamenta so bile: povezovanje med učenci, učitelji in delavci šole; usposabljanje za življenje; uvedba novih predmetov v šoli; vzpostavitev ravnovesja med različnimi načini poučevanja. Pod vodstvom mo- deratork Žive Dokl, Ize Robavs, Pie Planinšek in Vite Florjanc so izpostavili probleme in vprašanja, ki jih kot mladi vidijo na področju šolstva. Pri tem so pokazali visoko raven zanimanja, znanja in kulturnega razpravljanja. Ob koncu konstruktivne razprave so izbrali osem mladih parlamentarcev, ki jih bodo zastopali na Regijskem otroškem parlamentu v Velenju. Ta odgovorna naloga je bila zaupana Meti Sedminek iz OŠ Šempeter, Juliji Trobina iz OŠ Polzela, Tini Mazej in Ani Cizej iz OŠ Petrovče, Anžeju Doklu, Urhu Račniku, Krištofu Svatini in Inji Rampre iz OŠ Braslovče. Pred začetkom so jih nagovorili ravnateljica OŠ Braslovče mag. Marija Arh, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in organizacijska vodja medobčinskega parlamenta Suzana Vombek, nato pa je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Braslovče in plesna skupina Cool kids pod vodstvom Zine Vovk. Tako mladi parlamentarci kot tudi vsi vabljeni gostje so se prijetno počutili, za kar gre zahvala celotnemu kolektivu OŠ Braslovče. T. Tavčer Zanimanje za šah narašča V Rogaški Slatini je potekalo 26. posamično mladinsko šahovsko državno prvenstvo U8-U18 za leto 2019, ki sta se ga udeležila dva člana Šahovskega kluba Braslovče. Nina Kočevar je v kategoriji deklic do osem let osvojila odlično tretje mesto, kar je za prvi nastop Nine na državnem prvenstvu velik uspeh. V kategoriji do deset let je tekmovalo 31 fantov. Luka Štorman je osvojil osmo mesto, kar je tudi odličen rezultat. Nastopil je kot mlajši v skupini. V Rogaški Slatini je potekalo še 20. posamično mladinsko državno prvenstvo v pospešenem šahu, ki so se ga udeležili trije člani Šahovskega kluba Braslovče. Poleg Nine Kočevar in Luka Štormana si je izkušnje nabiral Nina Kočevar in Luka Štorman tudi Jaka Štorman. Da zanimanje za šah v Občini Braslovče narašča, so z naslovom področnih osnovnošolskih prvakinj potrdile učenke OŠ Braslovče. Tia Gajšek, Patricia Možina in Nina Kočevar so na področnem ekipnem Najljubši inštrument Moj najljubši inštrument je harmonika. Igram jo v prostem času. Zelo rad igram pesmi, ki so mi zelo všeč, še posebno Moj očka ima konjička dva in Čuk se je oženil. Trenutno mi gre igranje na harmoniko zelo dobro. Razmišljam celo, da želim biti v bližnji prihodnosti harmonikar in bom razveseljeval ljudi okrog sebe. Ko igram, sem zelo srečen. Zelo vesel bi bil, če bi zaigral na kakšnem nastopu. Harmoniko se učim pri svojem učitelju Robiju, ki me veliko nauči. Vaje imam po pouku vsak torek. Imam velik talent za igranje. Ta inštrument sem si izbral, saj mi je to glasbilo zelo všeč, ker ima lepe zvoke in se nanj lahko igra najrazličnejše pesmice. V prihodnosti pa si želim svoj hobi vpeljati tudi v poklic, saj se mi zdi, da bi v tem neizmerno užival, kar je v življenju zelo pomembno. Mark Miklaužič, 3. c, POŠ Tabor osnovnošolskem prvenstvu osvojile prvo mesto. Tekmovanje je potekalo na OŠ Hudinja 9. marca. T. T. Marec 2019 Zgodovinski uspeh n a šolskem V sklopu projekta Šport mladih potekajo šolska tekmovanja tudi v košarki. Zadnji dan februarja je bil v Preboldu finale področnega prvenstva za učence, letnika 2006 in mlajše. Prvo mesto je osvojila ekipa Osnovne šole Prebold in se tako uvrstila v četrtfinale državnega prvenstva, kar je zgodovinski uspeh za preboldsko košarko. V polfinalu področnega tekmovanja so Preboldčani, večina je članov domačega košarkarskega kluba, premagali ekipi OŠ Hruševec in OŠ Šmarje, v finalu pa ekipi OŠ Dobrna in OŠ Primoža Trubarja Laško ter tako osvojili pokal za prvo mesto. V četrtfinale sta se poleg preboldske ekipe uvrstili tudi ekipi iz Laškega in Dobrne. Šolska tekmovanja v košarki potekajo v sklopu Košarkarske Področni šolski prvaki v košarki z OŠ Prebold zveze Slovenije. Na področno tekmovanja se udeležijo ekipe prek šolskih in občinskih turnirjev, področna tekmovanja pa so organizirana na 16 področjih. V prvem krogu četrtfinala državnega tekmovanja sodeluje 27 ekip, preboldska skupina je uvrščena v skupino 3 in se bo pomerila s prvakom Posavja ter drugouvrščeno ekipo mariborskega področnega tekmovanja. V polfinale se bo uvrstilo devet ekip, v finale za naslov državnih prvakov pa tri. K. R., J. S. Kviz gasilske mladine Na I. osnovni šoli Žalec je v soboto, 16. marca, potekal kviz mladine Savinjsko-Šaleške regije, ki se ga je udeležilo 34 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile iz predhodnih tekmovanj štirih gasilskih zvez v regiji (Žalec, Šaleške doline, Zgornje Savinjske doline in Prebold). Največ uspeha so imele ekipe iz GZ Žalec. Mladi gasilci so se pomerili v znanju iz gasilske tematike, in sicer so reševali teste ter iskali gasilske besede v osmerosmerki. V praktičnem delu so štafetno vezali vozle in izvajali vajo iz gasilskih spretnosti. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: pionirji, mladinci, gasilci pripravniki. Najboljše tri ekipe med pionirji: 1. PGD Okonina, GZ Zgornje Savinjske doline, 2. PGD Kapla - Pondor, GZ Žalec, 3. PGD Trnava, GZ Žalec; mladinci: 1. PGD Lokovica, GZ Šaleške doline, 2. PGD Ojstriška vas - Tabor, GZ Žalec, 3. PGD Lokovica 2, GZ Šaleške Najboljše tri ekipe pri pionirjih z mentoricami. Na sredini ekipa PGD Okonina (1. mesto), na desni Trnava (2. mesto), na levi Kapla - Pondor (3. mesto). doline; gasilci pripravniki: 1. PGD Velenje, GZ Šaleške doline, 2. PGD Grajska vas, GZ Žalec, 3. PGD Ojstriška vas Tabor, GZ Žalec. Na državno tekmovanje, ki bo potekalo 30. marca v Krškem, sta se uvrstili prvi dve ekipi v vsaki kategoriji. Mlade gasilce sta uvodoma pozdravila tudi ravnateljica OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža in podžupan Občine Žalec Roman Virant, ki sta tekmoval- Prosti čas z mucami Prosti čas je zame takrat, ko imam čas in si lahko sama izberem, kaj bom počela. Tega časa imam dovolj na razpolago in zelo rada ga zapolnim z gimnastiko, igro v naravi, prijatelji ter igro s sestro. Ampak najraje ga preživljam z družino mačkov, ki jo imamo na domači kmetiji. Družinico sestavljajo mama muca Risa, njena hči Schira ter Schirini polsestri, ki smo ju poimenovali Pika in Flekica. Igra z njimi mi veliko pomeni, saj me pomirja in te muce izžarevajo prav posebno toplino, ki jo lahko občutiš samo pri živalih. 23 Ne bom pozabila, kako smo bili vsi domači prepričani, da je naša Risa vedno zelo lačna mačka, saj je ogromno pojedla in se kar konkretno poredila. Nekega dne pa presenečenje. Namreč, ko sem stopila v klet, kjer je Risa spala, sem ob njej zagledala dva mala mucka in to je bil zame čudež, saj nisem pričakovala mladičkov in povrhu vsega sem prav jaz prva videla, da je naša Risa skotila. Vsi domači smo bili zelo veseli in smo ponudili dom še tema dvema puhastima kepicama. Ajda Drča, 3. c, POŠ Tabor Prežihova 2, 3310 Žalec cem zaželela veliko uspehov, ob koncu tekmovanja pa so kolajne mladim gasilcem podelili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsednica mladinske komisije SŠ-regije Katarina Petač in predsednik sveta SŠ-regije Branko Verk. T. Tavčar OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (iz publikacije vrtca) VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2019/20 EVIDENČNI VPIS (za OTROKE, ki vrtec ŽE OBISKUJEJO): od srede, 3., do srede, 10. 4. 2019 – prijavnico prejmete v oddelku in jo tja vrnete. VPIS NOVINCEV: od ponedeljka, 1., do petka, 12. 4. 2019, NA UPRAVI VRTCA, Prežihova 2, Žalec, vsak dan od 7.00 do 15.00, ob SREDAH do 17.00. Prijavnico prejmete na upravi vrtca ali spletni strani vrtca (prosimo, natisnite obojestransko). Vabljeni na dan odprtih vrat (urnik na spletni strani vrtca). Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami. 24 SAVINJSKE ZGODBE Marec 2019 Pri pihalni godbi že 64 let Plaketo dr. Antona Schwaba, ki se podeljuje v Občini Prebold za delo in dosežke na glasbenem in pevskem področju, je letos prejel Anton Rogl iz Dolenje vasi, dolgoletni član preboldske pihalne godbe. Plaketa mu je bila podeljena na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Dvorani Prebold, kot smo že poročali v februarski številki Utripa. Jože Rogl se je z glasbo, predvsem pa s petjem, srečal že v rosnih letih. Kot učenec Osnovne šole Prebold je sodeloval v pevskem zboru, kot posameznik pa pel in igral na različnih prireditvah. V šolskem ansamblu Škrjančki, ki je bil ustanovljen v sklopu šole, je sodeloval kot instrumentalist in pevec. Želja po glasbi pa ni usahnila, temveč ga je pripeljala v preboldsko pihalno godbo, v katero se je včlanil leta 1955. Kot mlad glasbenik je v svoji bogati glasbeni karieri sodeloval v različnih instrumentalnih ansamblih, med drugim v an- samblu Krokvejt in v ansamblu Slavka Štajnerja iz Šempetra, ki se je pozneje preimenoval v ansambel Veseli hmeljarji. V zadnjem je doživel tudi vrh svojega delovanja, saj je kot pevec in instrumentalist na kitari posnel vse: plošče, kasete in zgoščenke. Med najbolj znanimi uspešnicami je zagotovo skladba Od Celja do Žalca. Z omenjenim ansamblom pa jim je uspelo še toliko več, saj so slovensko glasbo ponesli zunaj meja naše domovine. Njegovo najbolj izstopajoče delovanje je glasbeno udejstvovanje v sklopu Pihalnega orkestra Prebold, kjer je član že 64 let in velik vzor vsem mladim. V tem času je kot basist opravil nešteto nastopov in vaj, kot član orkestra pa tudi različne organizacijske funkcije. Le redki so nastopi in vaje, ki se jih ni udeležil, še vedno pa je aktiven član orkestra. Za svoje delo na glasbenem področju je prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo priznanje ter križ za zasluge, ki mu Obnova graščine Štrovsenek Jože Rogl med prejemanjem čestitk po prejemu plakete ga je podelila Zveza slovenskih godb. Za bogato udejstvovanje na glasbenem področju pa je zdaj prejel še plaketo dr. Antona Schwaba za leto 2019, kar si je še kako zaslužil. Vse čestitke za tako dolgo vztrajnost med preboldskimi godbeniki. Sicer pa bo igral, kot sam pravi, dokler mu bosta to omogočala glava in telo. D. N. Dvorec Štrovsenek v Šmatevžu Graščina Štrovsenek v Šmatevžu skupaj s tamkajšnjim parkom predstavlja za Občino Braslovče izjemno kulturno in zgodovinsko dediščino. Po letih propadanja Pomoč starejšim v lastnih domovih Območno združenje RK Žalec je 20. marca pripravilo programsko skupščino. Na njej so največ časa posvetili razpravi o težavah starejših v lastnih domovih. Prostovoljci 14 Krajevnih organizacij Rdečega križa redno obiskujejo starejše, osamljene v lastnih domovih in domovih za starejše, kar je tudi njihova redna dejavnost. Ugotavljajo, da si večina starejših želi še več družbe in da bi čas, ko ne bodo mogli več opravljati osnovnih življenjskih zadev, preživeli doma. Poleg tega so domovi za starejše prezasedeni in zaradi tega čakalne vrste zelo dolge. Predlogi nekaterih predsednic krajevnih organizacij so bili, da bi se ponujala oskrba na domu starejšim, ki ne želijo oditi v domove za starejše, predvsem fizioterapija in družabništvo, kar naj bi omogočal Zakon o dolgotrajni oskrbi. Po do zdaj znanih podatkih naj bi ga vlada sprejela jeseni. Kot sta povedala predsednica Območnega združenja RK Pavla Artnik in sekretar Matjaž Črešnovar, je veliko težav tudi pri ranljivih skupinah, ki niso socializirane in zato težko zaposljive. Ne znajo racionalno uporabljati finančnih sredstev, kar jih vodi v še večjo stisko. Rešitve so mogoče s posebnim, tako imenovanim mehkim pristopom, ko bi prostovoljci na prijateljski in prijazen način usmerjali socialno šibke z nasveti pri ustrezni porabi denarja. Iz poročila predsednice in sekretarja je razvidno, da se je v preteklem letu desetih krvodajalskih akcij udeležilo 189 novih krvodajalcev, čeprav je udeležba v Žalcu in na Polzeli že nekaj let slabša. Največ krvodajalcev se še vedno odzove vranski akciji. Letos želijo pridobiti še več novih krvodajalcev, ob tem pa spodbuditi ljudi, da bi se udeleževali prikazov temeljnih postopkov oživljanja in darovali organe po smrti. Po novem se lahko opredelijo tudi prek elektronskega načina, izjave pa še vedno sprejema tudi žalsko Območno združenje RK. V OZ RK so še naprej izdatno pomagali socialno ogroženim pri plačilu osnovnih položnic. Razdelili so tudi 32.651 kg hrane 450 družinam s 1200 člani ter 396 ljudem 5530 kg oblačil in obutve. Na letovanje na Debeli rtič so odpeljali 25 otrok in šest starejših. Krajevne organizacije so v sklopu redne dejavnosti pripravljale meritve krvnih vrednosti, organizirale srečanja starejših ter obiske starejših v lastnih domovih in domovih za starejše, skupaj so jih obiskali 3150. V Preboldu je jeseni začel delovati Medgeneracijski center, ki je v kratkem času postal priljubljeno stičišče vseh generacij, različne delavnice je do konca leta obiskalo že 200 Preboldčanov in okoličanov. V razpravi je podžupan Občine Žalec Roman Virant dejal, da ga veseli podatek o vključevanju mladih v bogate dejavnosti RK. Mladi so navsezadnje tisti, ki bodo nadaljevali delo prostovoljcev v prihodnosti. Takšno organizacijo, ki pomaga ljudem, potrebujemo in Občina Žalec jo bo podpirala še naprej. Ko Pavla Artnik in Matjaž Črešnovar med podelitvijo priznanja Aleksandru Reberšku govorimo o mladih, pa gre poudariti tudi to, da je bila zelo uspešna ekipa prve pomoči OŠ Šempeter, ki je na državnem preverjanju usposobljenosti zasedla drugo mesto. Ob koncu skupščine sta Pavla Artnik in Matjaž Črešnovar za posebna prizadevanja na prostovoljskem področju podelila posebno zahvalo savinjskemu poslancu v DZ RS Aleksandru Reberšku, ki že več let pomaga socialno ogroženim z različnimi prostovoljskimi projekti, konec leta je v sodelovanju z žalskim Območnim združenjem RK uspešno izpeljal akcijo, v kateri so uredili stanovanjsko hišo mami in njeni šestletni hčerki, trenutno pa sodeluje pri graditvi nove hiše Žanu Kotniku iz Galicije ter tričlanski družini iz Vojnika. Kot je dejal Aleksander Reberšek ob prejemu, to priznanje ni le njegovo, ampak pomeni predvsem zahvalo številnim donatorjem, posameznikom, prostovoljcem in vsem, ki znajo odpreti srce ter pomagati sočloveku v stiski. D. Naraglav se, kot kaže, tudi za dvorec, ki je bil lovski dvor grofov Celjskih, le obetajo boljši časi. Obnovil in oživil naj bi ga škotski investitor, ki naj bi v njegovi neposredni bližini zgradil do zdaj eno izmed največjih žag v Sloveniji, vredno približno 40 milijonov evrov. Braslovški župan Tomaž Žohar se je s tem namenom nedavno sestal s trenutnimi lastniki, potencialnim novim investitorjem, zavodom za varstvo kulturne dediščine, zavodom za gozdove, restavratorji, projektanti, urbanisti in gradbenimi strokovnjaki. Na sestanku v graščini so se dogovorili o prvih korakih ter ovrednotili potrebne posege za oživitev dvorca in parka. Današnji lastnik graščine – podjetje Štore Steel – naj bi graščino prodal škotskemu investitorju, ki naj bi jo po besedah Žoharja obnovil in oživil ter v njej uredil evropsko izobraževalno središče za lesarstvo in protokolarne prostore. Časovni načrt obnove ni pogojen z izgradnjo bližnje žage, ki bi se lahko v najboljšem primeru začela v drugi polovici letošnjega leta. Občini Braslovče je z ministrstvom, vlado in potencialnim investitorjem že uspelo doreči ustrezno logistično povezavo do avtoceste, s katero tovorna vozila ne bodo obremenjevala bližnjih lokalnih cest. T. T. Iz zgodovine: Na mestu današnjega dvorca je nekdaj stal lovski dvorec Celjanov, ki se leta 1467 omenja kot Jägerhof zu St. Mathes vnder Sanneg, a je bil tedaj že deželnoknežja last. Tega leta ga je dal cesar Friderik III. do preklica v najem Jörgu Leisserju, pozneje pa naj bi ga ta odstopil gradu Žovnek. V letih 1578–1590 ga je posedoval štajerski deželni fizik dr. Jakob Strauss, ki je pozidal nov dvorec. Ta je po njem dobil svoje ime in se od leta 1585 imenuje Straussenhof. Zdi se, da je bil njegov naslednik Andrej Tavčar (Tauthscher), v zapuščinskem inventarju Andreja pl. Grusiča iz leta 1657 pa je v rubriki listin naveden povzetek kupne pogodbe, ki sta jo leta 1642 sklenila Gusič in Gregor Matačič. Sledili so: leta 1730 Marija Konstancija Pilpach in za njo Karel Žiga Pilpach, leta 1742 Lovrenc Schreckinger, leta 1760 Maks Schreckinger pl. Neidenberg, nato spet Lovrenc Schreckinger, leta 1776 Karel Joh. Kircher, leta 1797 Alojz Rosman, leta 1800 Valentin Pegam, leta 1809 Jakob Brezic in Konstancija, roj. Pilpach, leta 1812 Nikolaj del Negro, za njim njegova vdova Amalija, roj. Čokl, od leta 1816 poročena z Jožefom Tomšičem, upravnikom Zaloga. Leta 1847 je lastnik dvorca Jožef Krügerschuch, pozneje pa Feldbacher, od leta 1855 polkovnik vitez pl. Födransberg, leta 1863 baron Bruck, po letu 1869 mojster Ivan Čmak, ki so ga partizani 25. oktobra 1941 skupaj z njegovo ženo Štefanijo na Čreti na Dobrovljah ubili. Med letoma 1956 in 1971, preden je dvorec prevzelo podjetje Ingrad, je bil v njem dom ostarelih. Stavba je, sodeč po Vischerjevi upodobitvi iz okoli leta 1681, obsegala prvotno en sam trakt, h kateremu so zadaj verjetno že zgodaj prizidali manjše pomožno poslopje. Vogale so poudarjali pristrešni pomolni stolpiči, na strehi pa je imela manjši urni stolpič z baročno čebulasto kapo. Njenih najstarejših ohranjenih sestavin ne moremo datirati pred 17. stoletje. To pomeni, da je bila takratna, v jedru še danes ohranjena stavba, že naslednica prvotnega lovskega dvora ali celo Straussovega dvorca. V baroku so ji prizidali še tri krila in uredili arkadno dvorišče, po letu 1869 pa je tedanji lastnik K. Haupt prezidal stavbo v angleško-kastelnem slogu. SAVINJSKE ZGODBE Marec 2019 25 S Tomosi čez Ameriko od New Yorka do Los Angelesa Člani Avto moto kluba Savinjska dolina, ki ima sedež v Vrbju pri Žalcu, imajo za sabo že vrsto motorističnih podvigov. S Tomosovimi motorji so prevozili Balkan do Turčije, bili z mopedi na Korziki, po Zahodni Evropi, v Maroku – od doma in nazaj ter še marsikje. Za njimi je tudi vožnja okrog Slovenije, njihov največji finančni zalogaj do zdaj pa je bila Severna Amerika, ki so jo lani prevozili počez od New Yorka do Los Angelesa in San Francisca. Vmes je »padla« tudi slavna cesta Route 66, ki vodi čez sedem zveznih držav. Kot nam je povedal Andrej Čehovin, je ideja zorela dve leti. O tem se je začelo razmišljati z vožnjo v Maroko in nazaj, ko so prevozili več kot 8000 km, nadaljevalo pa leto pozneje z vožnjo okrog Slovenije ter s potrditvijo ekipe v jeseni. To so poleg Čehovina, ki je tudi vodil vse priprave, sestavljali še motoristi Zlatko Žurbi in Franc Železnik iz AMK Savinjska dolina ter Primorec Robert Bakar, ki je bil leto pred tem z njimi že na vožnji okrog Slovenije. Poleg njih sta bila v ekipi za spremstvo v avtodomu še Andrejeva življenjska sopotnica Sabina Cokan in Vlado Svetko. Že nekaj mesecev pred odhodom so kupili letalske vozovnice in si uredili najem avtodoma za spremstvo. Mopede so pripravili za vožnjo in jih za prevoz zložili v škatle, ki so jih dobili v Tomosu. Opremo, orodje in rezervne dele so zložili v lesen zaboj, ki so ga izdelali za ta namen. Desetega aprila so jih z ladjo poslali v New York, v skladišči PGI Moto in kluba Second stroke moped, uvoznika Tomosovih mopedov v ZDA s sedežem v Brooklynu. Kontakt z lastnikom, Petom D´Addeom, so jim uredili v Tomosu. Ves čas so pridno iskali sponzorje, ki so jim olajšali izvedbo te motoristične ekspedicije. Prišel je dan odhoda in 25. maja jih je na letališče v Benetke odpeljal kolega David Bizjak s klubskim kombijem. Sledil je polet čez lužo in v Middletownu, južno od New Yorka, so prevzeli najet avtodom ter vanj zložili vso prtljago, zaboj in škatle. Mopede so za vožnjo pripravili v delavnici PGI Moto, Pete in kolegi pa so jih z navdušenjem preizkusili, saj teh modelov tam niso poznali. »V deževnem nedeljskem jutru smo krenili na pot, najprej na Manhattan. Za boljšo varnost smo bili oblečeni v odsevne brezrokavnike, ki jih je prispeval Yogi. Po dveh postankih za fotografiranje smo se skozi Harlem in Bronx odpeljali iz mesta v smeri Bufala na severozahodu. Peljali smo se tudi mimo legendarnega Woodstocka in v parih dneh prispeli do Niagarskih slapov. Po ogledu smo prešli na kanadsko stran in se ob jezeru Erie odpeljali proti Detroitu, kjer smo spet prišli v ZDA. Na meji smo ameriškemu cariniku komaj pojasnili, kako so se tam znašli mopedi s slovenskimi tablicami. Ko pa smo mu povedali, kam so namenjeni, je poklical še nadrejenega, da sta si jih skupaj ogledala,« je svoje spomine obudil Andrej Čehovin. Po Route 66 od Čikaga do Los Angelesa V Detroitu so si ogledali Fordov tehnični muzej in nadaljevali na zahod. Prečkali so državo Michigen in ob istoimenskem jezeru prišli v Indiano, iz nje pa na začetek Route 66 v vetrovni in hladni Čikago. Slavna cesta pelje skozi osem zveznih držav in se konča na obali Pacifika v Santa Moniki pri Los Angelesu. Dolga je slabih 3000 milj ali dobrih 4000 km. V Pontiaku so si ogledali muzej ceste, v Lincolnu pa na lokalnem tekmovanju preizkušali na vročem dimu pečena rebrca. V Illinoisu so obiskali grob ustanovitelja združenih držav Abrahama Lincolna in v Charlinvillu klepetali z lokalnim pridigarjem, ki se je mimo pripeljal s harley davidsonom in svojim psom na zadnjem sedežu. »Prenočevali smo pred trgovskimi centri, kjer je to dovoljeno, le najaviti se je treba poslovodji. Mopede smo čez noč zavarovali z dvema verigama, ki ju je zaklepala obešanka z alarmom – prispevek ProMotorja. Pred St. Louisom smo čez mogočno reko Misisipi prišli v Misouri, ki je tudi hribovitejši od prejšnjih držav. V St. Louisu smo se ustavili pri moji sestrični, s katero sva se prvič srečala, zato je bilo vse skupaj še toliko bolj doživeto. Pri Greenfieldu smo imeli manjšo nezgodo z avtodomom in smo ga morali pustiti tam. Za spremljevalno vozilo smo najeli tovorni kombi, spali pa smo po motelih in hotelih. Sledila je kratka vožnja skozi Kansas in prihod v Oklahomo. Pri Oklahoma Cityju smo videli tornado in premočeni smo postali pri oboževalcu in lastniku Tomosovega mopeda Patriku, ki nas je počastil s kosilom,« z navdušenjem pripoveduje Andrej in mi pred nadaljevanjem pogovora pokaže nekaj zanimivih fotografij. Na svoji poti proti zahodu so prišli v ravninski svet, zajel pa jih je tudi vročinski val s temperaturami tudi čez 40 stopinj Celzija. V Teksasu so pri Amarillu najprej kramljali s prijaznim šerifom, ki jih je prišel pogledat ob počitku, in se pozneje ustavili pri Cadillac ranchu, kjer je v zemljo zapičenih deset kadilakov in so že kar atrakcija Route 66. Kjer so po trasi stare Route 66 zgradili avtocesto, so vozili po njej, kar je tudi dovoljeno, le desno se je treba držati. Na odstavnem pasu pa ležijo povožene živali in ostanki uničenih pnevmatik tovornjakov, ki so jim kar petnajstkrat predrli pnevmatike na mopedih. Kljub rezervnim zračnicam so jih morali sproti krpati. Veličasten Grand Canyon in pri rojakih Savinjčanih »V Arizoni smo v opoldanski pripeki obiskali meteorski krater pri Winslowu, pred večerom pa prispeli v Williams, izhodiščno mesto za obisk Grand Canyona. Vse mesto je v slogu zlate dobe Route 66 ter s tem živi in diha. V trgovinah je polno spominkov in razne krame na to temo, iz lokalov se sliši glasba petdesetih, najdejo se tudi mehanične delavnice in črpalke, s starimi avti iz tistega časa,« pravi Andrej in nadaljuje: »Naslednje jutro smo obiskali nacionalni park Grand Canyon. Če ga ne vidiš v živo, si razsežnosti ne moreš niti predstavljati, saj je dolg 446 km, do 29 km širok in do 1800 m globok. Na robu prepada nad kanjonom smo se fotografirali na jeklenih konjičkih in turist, ki je prišel mimo, je rekel: 'Vidi Tomosove apeence, baš takvog sam ja imao.' Svet je pa res majhen. V Kaliforniji smo se pri temperaturi 45 stopinj Celzija peljali čez puščavo Mojave in se spustili v Riverside. Pri rojaku Branetu Mehu in njegovi družini smo v njegovi vili dva dni počivali ob dobrotah z žara sina Tomaža in se hladili v bazenu. Mehovi so se izkazali za odlične gostitelje, kar je spoznalo že kar nekaj Slovencev, ki so se mudili v Kaliforniji. Pri gostiteljih smo tudi pregledali mopede in popravili malenkosti, ki so se nabrale na poti. Čakal pa nas je le še sklepni del poti do obale in naprej proti San Franciscu.« Zgodaj zjutraj so se skozi predmestja, mimo nasadov pomaranč in pod palmovimi drevoredi ob cesti odpeljali v Los Angeles. V Hollywoodu so postali na griču z napisom in se peljali ob pločniku slavnih. Skozi Beverly Hills so prispeli na konec Route 66, do Yacht cluba, v Santa Moniki. »Po obalni cesti ob Pacifiku smo krenili proti San Franciscu. Naslednji dan smo v Santa Barbari vožnjo končali. V San Franciscu smo si ogledali še slavni most Golden Gate, iz njega pa se je videl tudi Alcatraz. Mopede in opremo pa smo spakirane v škatle in zaboj oddali za prevoz v Slovenijo.« Po slabem mesecu dni potovanja po Ameriki in postanku v Torontu so se vrnili v Benetke, kamor jih je prišel iskat predsednik kluba Bojan Žolnir ter jih pripeljal v Vrbje, kjer je bil tradicionalni sprejem, po uspešno opravljeni vožnji. Udeleženci motorističnega podviga na robu Grand Canyona Prevozili so tudi slavno cesto Route 66, ki vodi skozi šest zveznih držav. Mopedi so zdržali brez večjih okvar, prevozili so 6300 km, porabili skupaj 600 litrov goriva, na zadnjih plateh pa so popotniki imeli za spoznanje debelejšo kožo. S tem je bila uspešno končana še ena njihova motoristična odisejada. Kam in kdaj naslednjič na pot, za zdaj še ne govorijo na glas, zagotovo pa še kam, saj njihovi Tomosi to zmorejo, sami pa si tudi želijo še kaj spoznati in doživeti. D. Naraglav Pesem staršem trinajstič V Dvorani Prebold je v nedeljo, 17. marca, potekal že 13. dobrodelni koncert Pesem staršem, ki ga vsako leto organizira Župnija sv. Pavel Prebold. Z zbranim denarjem pomagajo pomoči potrebnim in/ali ga namenijo za določen projekt župnije. Lanski in letošnji izkupiček so dali v sklad za nakup novih orgel, ki so že naročene, zaigrale pa naj bi leta 2021. Zdajšnje orgle, ki jih je leta 1846 izdelal Alojz Hoerberger iz Celja, so bile najprej nameščene v prvotni Riedlovi cerkvi, zgrajeni leta 1770, nato pa prenesene v novo zdajšnjo cerkev, ki je bila zgrajena in posvečena leta 1898. Te orgle imajo le osem registrov s podaljšano oktavo, glede na velikost cerkve pa bi po ocenah orgelskih mojstrov potrebovali orgle s 34 registri oziroma najmanj z 22 ali 24 registri. Nove orgle, ki jih bo izdelalo orglarsko podjetje Černe-Sodin iz Moravč, bodo imele 27 registrov. En register stane 6600 evrov, kar znese skupaj Med nastopom ansambla Juhu 178 tisoč evrov, celotna investicija pa je »težka« 200 tisoč evrov. Na letošnjem dobrodelnem koncertu so pesem in glasbo podarili staršem: ansambel Naveza, ansambel Juhej, ansambel Stil, ansambel Dar, ansambel Zeme in Vokalna skupina Il divji. Z izbranimi besedami je prireditev povezovala Mojca Štruc. Zbiranje sredstev za nove orgle se je začelo že predlani, z odločitvijo župnijskega sveta. K temu je pripomoglo mnenje dveh orglarskih mojstrov, ki sta ugotovila, da se na stare orgle skorajda ne da več igrati. Skupaj z letošnjim dobrodelnim koncertom, ki je investicijsko malho obogatil za 7960 evrov, so zbrali že 65 tisoč evrov. Preostanek naj bi zbrali še do leta 2021, ko se bodo orgle montirale in zaigrale. Kot je dejal župnik Damjan Ratajc, bo to še ena pomembna zmaga, ne samo za cerkev in farane, ampak za Občino Prebold kot celoto. D. N. 26 NAŠA DEDIŠČINA Marec 2019 Iz zakladnice marčevskih številk Savinjskega občana, Savinjčana in Utripa Savinjske doline Savinjski občan, marec 1979 Savinjski občan, marec 1984 Savinjčan, marec 1994 • • • Na naslovnici fotografija polzelskih košarkarjev. Kovinotehna Savinjska Polzela se je na zaključnem turnirju prvič uvrstila v finale Pokala in jo je čakal boj v z evropskim prvakom Smeltom Olimpijo. No, pred dnevi so nasledniki, Hopsi Polzela, doma premagali Petrol Olimpijo. • Občinska skupščina je obravnavala osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v Občini Žalec. V osnutek je bilo vključenih 180 nedovoljenih posegov v prostor, za katere so investitorji vložili zahtevo za odlok prisilne izvršbe in plačali depozit. Marca 1994 je Savinjčan poročal z zborov občanov vseh takratnih krajevnih skupnosti in razpravljal o referendumskih območjih za ustanovitev novih občin. Predlaganih je bilo kar 13 referendumskih območij za 13 novih občin. Kot vemo danes, je v prvi reorganizaciji lokalne samouprave v Sloveniji Občina Žalec ostala enovita. V Žalcu so praznovali stoletnico turizma. Na ta jubilej so se spomnili ustanovitve Društva za olepšanje kraja. Poročali smo tudi o novi lastnici žalskega hotela. Fanika Lamovšek ga je na ponovljeni dražbi kot edina ponudnica kupila za takratnih 183,6 milijona tolarjev. Pavlina Glušič je v članku »Ženska – samoupravljalka« zapisala, da se delež žensk po volitvah leta 1978 v skupščinah SIS po organizacijah združenega dela skoraj približa 46 %, nekoliko slabše pa je v krajevnih skupnostih – 37,6 %. »Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z zastopanostjo žensk v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti, kjer je ta komaj 20,6 %. V primerjavi z volitvami v skupščinske zbore v letu 1974 se je zastopanost žensk v letu 1978 zvišala za 4 %. V vodstvih družbenopolitičnih organizacij so najbolj zastopane v sindikatu, kjer je v skupno 96 osnovnih organizacijah 29 predsednic.« Toda: »V 87 osnovnih organizacijah ZK je 20 sekretark, v 76 osnovnih organizacijah ZSMS je 23 predsednic, v 15 osnovnih organizacijah ZB pa ni nobene predsednice. Med 19 predsedniki krajevnih konferenc SZDL ni nobene ženske, med 19 sekretarji krajevnih konferenc SZDL so 4 ženske. Zanimiv, ne pa razveseljiv, je tudi podatek, da v 19 krajevnih skupnostih ni nikjer ženska predsednik skupščine KS ali sveta KS, medtem ko se v strukturi samoupravnih organov v krajevnih skupnostih zastopanost žensk počasi dviga in je po zadnjih podatkih 15,8 %. • • Ali je danes drugače, pa bi se lahko vprašali ob zapisu z naslovom brez podpisa avtorja, najbrž pa kar avtorice s strani 7 z naslovom »8. marec«. • Na tretji strani smo zasledili novico, da je Izobraževalna skupnost Slovenije podelila Žagarjeve nagrade in priznanja za izjemne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. Priznanje za zgledno pedagoško delo je prejela tudi OŠ Slavko Šlander Prebold, ki je med prvimi šolami v Sloveniji začela uvajati celodnevno obliko bivanja in dela učencev. Še pred izidom smernic za izvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole je začela sodelovati z organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti. V članku z naslovom »Imamo možnost pridelati več hrane«, ki je poročal o posvetu slovenskih kmetijskih inženirjev in tehnikov, so zapisali, da so udeleženci na posvetu opozorili na eno izmed osnovnih nalog, kako pridelati več hrane. Slovensko kmetijstvo naj bi v tekočem letu povečalo pridelavo hrane za štiri odstotke, ta cilj pa bo mogoče uresničiti le s premišljenim načrtovanjem in intenziviranjem pridelave, ne glede na prisotna neskladja v cenah, ki pestijo kmetijstvo. V tem smislu so se odločili za intervencijske ukrepe, s katerimi dajejo prednost tistim naložbam, od katerih si obetamo večjo proizvodnjo in boljšo kakovost kmetijskih proizvodov. »Spoznali smo, da kmetijstvo ni zgolj oskrbovalec z osnovnimi živili, ampak hkrati tudi gonilna sila v trgovini in celo v vrsti industrijskih panog.« Z zapisom o smučišču na Gozdniku, kjer je bila pred 25 leti marca še zadosti debela snežna odeja za smuko in je bilo smučišče odprto vsak dan od 14. do 18. ure, ob koncih tedna pa od 10. do 16. ure, pa spomnimo, da je bilo v naši dolini kar nekaj smučišč, ki so dnevno privabljala lokalni živelj in kjer so organizirali celo šole v naravi. Poleg Gozdnika se spomnimo smučišča v Libojah, v Preboldu pod Žvajgo in še kje. • • Savinjčan, marec 1995 • • • Tudi tega leta je Savinjčan pisal o mamah in ženah, precej pa je bilo zapisanega tudi o otrokih, saj so pripravili okroglo mizo o novi šolski zakonodaji, s predlogom ustanavljanja javnih vrtcev in uvedbe devetletnega osnovnega šolanja. Ponovno izvoljeni župan Občine Žalec Milan Dobnik je spregovoril o svojem drugem mandatu, ki ga je kot župan osvojil v še vedno veliki Občini Žalec. Napetosti pa so ostale tudi po volitvah. »Preživel bo le strokovno dober kmet, to pa je tisti, ki je sposoben s čim nižjimi stroški pridelati čim več,« je v intervjuju povedal Andrej Podpečan iz Galicije. Kot že tolikokrat prej in potem je imel tudi leta 1995 prav. Utrip Savinjske doline, marec 2004 • Na naslovnici je v članku »V Evropsko unijo z najstarejšo trto« Ksenija Rozman poročala o tem, kako so se po spomladanskem rezanju najstarejše trte na mariborskem Lentu v znak prijateljstva in sožitja, ki naj vlada med vsemi državami, zlasti med državami razširjene Evropske unije, Mariborčani poklonili tudi Žalcu. Posadili pa so jo pri obrambnem stolpu v Žalcu na dan pred začetkom polnopravnosti članstva Slovenije v Evropski uniji. Savinjski občan, marec 1989 • »Sejem bil je živ« se je glasil fotozapis z Jožefovega sejma v Petrovčah in podobno kot v tokratnem Utripu Savinjske doline so tudi v Savinjskem občanu izpred 30 let ugotavljali, da je množično obiskan ter da je bilo veliko zainteresiranih kupcev in prodajalcev. Le prodaja rabljene kmetijske mehanizacije danes ni več v ospredju, kot je bila takrat. K. R., L. K. NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA Nagradna križanka »BRGLEZ« Marec 2019 Rešitev križanke, objavljene v februarski številki Utripa Savinjske doline: KROFI-ZA-PUSTA-IN-DRUGE-DNI. Izžrebani nagrajenci: 1. Darja Rehar, Parižlje 118, Braslovče, 2. Klara Jug, Pot na Vimperk 16, Polzela, 3. Milena Reberšek, Lakova vas 42, Prebold Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 11. 4. 2019. 27 28 ŽIVIMO Z ZEMLJO Marec 2019 Mladi in kmetijstvo Z gozdovi dobro gospodariti Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline (DPM) je v soorganizaciji s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče v soboto, 9. marca, pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo, nato pa letno skupščino društva. Za letošnji kviz so bile izbrane naslednje teme: turistične kmetije, natančno kmetijstvo in pridelava vrtnin v rastlinjaku s poudarkom na hidroponiki. Prvo mesto je osvojila prva ekipa DPM Polzela (David Fonda, Primož Stražar, Mark Likeb), drugo mesto druga ekipa DPM Polzela (Angelika Vasle, Matic Cmerešek, Erik Cvetko), tretje mesto ekipa DPM Braslovče (Luka Rožič Plazovnik, Miha Mahor, Barbara Užmah) in četrto mesto ekipa DPM Petrovče (Špela Razboršek, Patricija Halužan, Janja Žagar). Regijskega tekmovanja, ki bo v organizacij DPM Tabor, se bo udeležila prva ekipa DPM Polzela 30. marca. Gostitelji državnega V Galiciji je bila 15. marca šesta skupščina Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Predsednik društva Rok Sedminek je predstavil delo društva v preteklem letu in ob tem izpostavil dobro izvedeno tekmovanje, ki je v Taboru potekalo aprila v sklopu Šentjurskega sejma, prav tako pa tudi tekmovanje za prehodni pokal Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Uniforest oktobra 2018. V društvo so sprejeli štiri nove člane, tako da je vanj zdaj včlanjenih 70 članov iz vseh občin Spodnje Savinjske doline. Da je društvo dobro delovalo, gre zahvala posameznim članom, ki so kljub obilici dela na kmetijah vedno imeli čas za pomoč pri izvedbi tekmovanj in drugih dejavnosti, zato so jim bile podeljene zahvale za aktivno delo. Prejeli so jih Dejan Zorko, Edi Uratnik, Franc Vratnik, Viktor Guzej in Igor Beškovnik. Da pa je društvo prepoznavno navzven, so za- Prva ekipa DPD Polzela, zmagovalka kviza v Petrovčah kviza pa bodo kot lanski zmagovalci DPM Spodnje Savinjske doline in bo 13. aprila v Žalcu. Na skupščini je o lanskem delu in načrtih za letos govoril predsednik Blaž Jelen. Poudaril je, da DPM Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo zunaj kmetijstva, šteje pa več kot 200 članov. V letu 2018 so sodelovali na prireditvah v dolini, na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, skrbeli za predstavitveni nasad hmelja v Žalcu, se izobraževali, družili ob športnih dejavnostih, organizirali strokovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini, uspešno organizirali regijski kviz Mladi in kmetijstvo, zmagali na državnem kvizu, se udeležili regijskih in državnih kmečkih iger … Letos bodo nadaljevali dejavnosti na vseh področjih, najprej pa zdaj vse moči usmerjajo v organizacijo državnega kviza Mladi in kmetijstvo, ki bo 13. aprila v Žalcu. T. Tavčar Čebelarska zveza letos praznuje 50 let Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) letos praznuje 50-letnico delovanja. Hkrati s tem jubilejem pa čebelarji na območju Spodnje Savinjske doline praznujejo tudi 110-letnico organiziranega čebelarstva na tem območju. Začetek njihovega praznovanja predstavlja že letošnji občni zbor, ki so ga imeli 15. marca v Pongracu pri Grižah. Svoj 50. občni zbor so začeli s čebelarsko himno in pozdravom predsednika ČZSSD Žige Grma, ki kot čebelar deluje v ČD Prebold. Ob uvodnem nagovoru je posebej pozdravil goste, predstavnika Čebelarske zveze SA-ŠA Tomaža Lesnjaka, predstavnika KS Griže in podžupana Občine Žalec Marjana Vodeba ter predstavnika ČD Laško Franca Šolarja. Po izvolitvi delovnega predsedstva zbora, ki ga je vodil Pavel Rozman, so bila podana poročila predsednika in drugih predstavnikov, funkcionarjev Čebelarske zveze SSD, ki so izkazali veliko prizadevnost članstva na področju čebelarjenja v vseh ČD spodnjesavinjskih občin. Na zboru so podelili tudi dve pri- služni tekmovalci, ki jim je podjetje Uniforest skupaj z društvom podelilo čelade za uspehe na tekmovanju, prav tako pa tudi za vse delo, povezano s tekmovanjem. Za velik uspeh društva je poskrbela Darja Bobovnik, ki je na državnem tekmovanju Agra 2018 postala državna podprvakinja v veščinah dela z motorno žago. Na skupščini so sprejeli program dela za tekoče obdo- bje, ki je podobno lanskemu. Strokovni tajnik Društva lastnikov gozdov Edvard Kugler je povedal, da je njihovo delo prepoznavno tudi navzven, saj so jih na skupščini obiskali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije iz Območne enote Celje, sosednjih društev lastnikov gozdov, donatorji ter predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren. T. Tavčar Pred zborom rez Nikolaje Predsednik ČZ SSD Žiga Grm med podelitvijo priznanja Antona Janše druge stopnje Maksimiljanu Geržini Z rednega zbora vinogradnikov znanji, priznanje Antona Janše druge stopnje je prejel Maksimiljan Gržina iz Ojstriške vasi, ki čebelari že od leta 1987. Več mandatov je deloval kot predsednik Čebelarskega društva Tabor in več mandatov kot predsednik Čebelarske zveze SSD Žalec, en mandat pa je deloval tudi v upravnem odboru Čebelarske zveze Slovenije. Bil je tudi pobudnik in gonilo za realizacijo čebelarskega muzeja v Ekomuzeju Žalec ter zelo aktiven pri pridobitvi društve- Pri obrambnem stolpu pri žalski župnijski cerkvi sv. Nikolaja so savinjski vinogradniki v sredo, 20. marca, pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo (letos od takrat mineva 15 let). Nato so imeli v Gotovljah letni zbor. Zbrane vinogradnike in druge so pred rezjo nagovorili žalski župan Janko Kos, ki je vinogradnikom čestital za uspešen letnik vina 2018, nato vinska kraljica Suzana Čakš, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in skrbnik trte Jože Sopotnik. Prvi se je preizkusil z rezjo župan Janko Kos, z nasvetom pa mu je pomagal skrbnik trte Jože Sopotnik, nato pa so se z rezjo preizkusili še preostali govorci. Delo je dokončal skrbnik Jože Sopotnik. Po rezi so se člani Društva savinskih vinogradnikov se- nega prapora ČD Tabor. Organiziral pa je tudi razna predavanja o čebelarstvu in tečaj za čebelarje začetnike v Taboru. Drugo priznanje pa je bilo podeljeno ekipi, ki je sodelovala na tekmovanju Medeni kotliček ob praznovanju prvega svetovnega dneva čebel, 20. maja v Žirovnici na Gorenjskem. Ekipa ČZ SSD je osvojila drugo mesto, za to pa sta zaslužna zakonca Patricija in Siniša Možina ter članica Patricija Ratej. V drugem delu občnega zbora je bil predstavljen še program dela za letošnje jubilejno leto, ki ga je podal predsednik Žiga Grm, finančni načrt pa je predstavil blagajnik Simon Plešivčnik. Glavni poudarek, ki je hkrati tudi najzahtevnejši zalogaj, je bil dan osrednji prireditvi praznovanja jubilejev, ki bo pod pokroviteljstvom Občine Žalec in ZKŠT potekala 21. junija v Domu II. slovenskega tabora. Nanj bodo povabili vse slovenske čebelarje. D. Naraglav Rok Sedminek, predsednik društva, med podajanjem poročila za preteklo leto Skrbnik trte Jože Sopotnik je dokončal delo pri rezi trte. stali na 24. rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. O preteklem delu in načrtih za letos je zbranim govoril predsednik Silvo Marič. Lani so pripravili več strokovnih izobraževanj, praznik vina, strokovni izlet, ocenjevanje vina letnika 2017 itd. Ocenjenih je bilo 57 vzorcev vina letnika 2017. Od tega jih je 26 prejelo oceno za zlato in 24 za srebrno diplomo, povprečna ocena pa je bila 17,94. Na oceno vina letnika 2017 na KGZS Mari- bor so dali vina štirje vinogradniki, in sicer: Emil Medvešek, rumeni muškat z oceno 18,10 in laški rizling z oceno 18,08; Dušan Mastnak, kerner z oceno 18,10; Jože Sopotnik, renski rizling z oceno 18,13, in Silvo Marič, penina z oceno 18,15. Za letos načrtujejo številne dejavnosti, med drugim bodo v »Keudru«, skupaj z ZKŠT Žalec pa bodo pripravili ponudbo v sklopu fontane piv. T. Tavčar INFORMACIJE OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. Predmet razpisa: Oddaja neprofitnih stanovanj Občine Žalec v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih od 2019 do 2022. 2. Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, so: - državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče na območju občine Žalec; - da prosilec ali katera izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporablja stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; - da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem; - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. 3. Vlaganje vlog: Rok za vlaganje vlog je od 1. 4. do vključno 26. 4. 2019. V razpisnem roku prosilci vloge dostavijo osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Vloge, ki bodo prispele po izteku razpisnega roka, bodo zavržene. 4. Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Žalec, Urad za gospodarske javne službe, na tel.št. (03) 713 64 74 ali osebno na uradu, II. nadstropje, pisarna 42. 5. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Razpisno dokumentacijo lahko prosilci dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Urad za gospodarske javne službe, Savinjske čete 5, Žalec, v času uradnih ur. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2019 in 2020 Izvajalci programov morajo med drugim za prijavo izpolnjevati naslednji pogoj: • društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi zunaj območja Občine Žalec, njihovi registrirani člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 10 % vsega članstva). Rok za predložitev vlog je 30. april 2019. Vloge lahko dostavite osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Bojanu Jerebu, tel. 03/713 64 38 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 30). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SPREJEM POKROVITELJSTVA V LETU 2019 Predmet javnega razpisa je pokroviteljstvo nad pomembnimi humanitarnimi, kulturnimi, športnimi, strokovnimi in mednarodnimi dogodki/projekti. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali osebno županu, in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, tel. 03/713 64 33 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 36). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. 29 OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2019 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2019 IN 2020 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov športa za leto 2019, ki so v javnem interesu Občine Žalec: športni programi, športni objekti in površine za šport v naravi, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu, športne prireditve in promocija športa. Rok za predložitev vlog je 19. april 2019. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, tel. 03/713 64 33 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 36). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: A – veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in drugih društev na področju delovanja veteranskih organizacij) in B – drugih posebnih skupin (Upokojenska društva Občine Žalec, Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in druga društva) v Občini Žalec za leto 2019 in 2020. Rok za predložitev vlog je 30. april 2019. Vloge lahko dostavite osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Bojanu Jerebu, tel. 03/713 64 38 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 30). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE STROKOVNEGA KADRA NA PODROČJU ŠPORTA V LETU 2019 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje strokovnega kadra na področju športa v društvih, ki igrajo v prvi članski ligi v kolektivnih športih. Rok za predložitev vlog je 15. april 2019. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, tel. 03/713 64 33 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 36). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je na spletnih straneh Občine Žalec objavila JAVNI RAZPIS O DODELITVI FINANČNE POMOČI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2019 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: • dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, • študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, • sodelovanje v mednarodnih projektih. Javni razpis je odprt do porabe sredstev (prvo odpiranje vlog predvidoma 22. 3. 2019). Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite v celoti na spletni strani www. zalec.si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje). OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila Marec 2019 Številka: 600-0007/2019 OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC V LETU 2019 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih kulturnih programov društev s področja ljubiteljske kulture: redna dejavnost društev oz. njihovih sekcij, status pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture, redna dejavnost Zveze, redno vzdrževanje društvenih prostorov ter investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Rok za predložitev vlog je 29. april 2019. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, tel. 03/713 64 33 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 36). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC V LETU 2019 IN 2020 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov s področja dejavnosti: obnova nepremične kulturne dediščine. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, tel. 03/713 64 33 ali osebno (Občina Žalec, prvo nadstropje, soba 36). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec Upravni odbor Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2018 Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so: 1. imenovanje častnega člana zveze in 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik. Pobuda mora vsebovati: – naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu; – ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine; – kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku; – kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini. Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze. Rok za prijavo je 25. april 2019. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev "Savinja" Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec ali po e-pošti na naslov: zkst.kultura@siol.net . 30 KRONIKA Marec 2019 Svet zavoda OŠ PETROVČE PETROVČE 32 , 3301 PETROVČE Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč je. na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in 8/96), 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11 in 40/12-ZUJF) in sklepa Sveta zavoda OŠ PETROVČE z dne 14. 3. 2019 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE. Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice OŠ Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče, izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno in prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11 in 40/12-ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI). GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev – izobrazba, naziv, strokovni izpit, ravnateljski izpit, delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, potrdilo oz. izpis iz kazenske evidence (izda ga Ministrstvo za pravosodje in javno upravo), potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku (izda ga krajevno pristojno okrajno sodišče), pisna izjava, da pri kateremkoli drugem sodišču zoper njega/ njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, kratek življenjepis ter vizija in program vodenja šole – pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh od zadnje objave, na naslov Svet zavoda OŠ Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče, s pripisom ZA RAZPIS ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO in Ne odpiraj. Kandidati/-ke bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Svet javnega zavoda OŠ ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, Šolska ulica 2, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI na podlagi 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 – popr.) in sklepa 6. redne seje Sveta javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini z dne 12. 3. 2019 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE. Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 – Odl. US: U-l269/12-24 in 47/15, 46/16 in 49/16 – popr.). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2019. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Zahtevani pogoji za prijavo na delovno mesto in druga razpisna dokumentacija (razpis v celoti) je na voljo na spletni strani OŠ Šempeter www.os-sempeter.si Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 10 dneh od zadnje objave razpisa na naslov: Svet javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico – Ne odpiraj«. Svet javnega zavoda Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Tel.: 03/571 73 00 Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, stare mame, prastare mame, sestre in tašče ROZALIJE DELAKORDA, roj. KUKOVIČ, iz Arje vasi 8 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina. Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Šlandrov trg 42, Žalec ZAHVALA ZAHVALA V 96. letu se je za vedno poslovila naša ljuba ANA STRAHOVNIK, roj. ŠTRAVS, iz Žalca (12. 7. 1923–12. 3. 2019) Od srca hvala vsem, ki ste bili z nami, njenimi najdražjimi, ob težkih trenutkih soočanja z njeno smrtjo. Zahvaljujemo se dr. Alenki Kobal, ki je vsa leta skrbela za njeno zdravje. Hvala tudi medicinskemu osebju ZD Žalec in zdravnikom ter osebju kardiološkega oddelka SB Celje, ki so si v zadnjih dneh prizadevali ohraniti njeno življenje. Mnogi ste se z dobro mislijo in besedo poklonili njenemu spominu in se udeležili pogrebne slovesnosti. Tolaži nas misel na spoštovanje in naklonjenost, ki ste ji jo namenili. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Veliko zahvalo izrekamo patru Jožetu in partu Viktorju, ki je ob pogrebni maši podal nekaj lepih besed o polnosti njenega življenja, pevcem cerkvenega zbora za ubrano zapete njej tako ljubih pesmi. Z občutenim petjem je slovo obogatil kvartet Eros, gospod Dušan Banko pa je z izbranimi besedami opisal njeno življenjsko pot. Ganljivo slovo od pokojne je sklenil gospod Andrej Perger s subtilno izvedbo Tišine na trobenti. Vsem iskrena in globoka zahvala! Pogrešali jo bomo: hčerka Anka, sin Drago s Tatjano, vnuki Domen z Lidijo, Gašper s Susann, Luka z Andrejo, pravnukinje Neža, Maja, Zala, Erin in sestra Milena ter drugo sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sveto mašo. Njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, le bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA V 67. letu starosti se je poslovil od nas FRANC ČADEJ – FRENKI iz Migojnic 53, Griže (4. 2. 1953-22. 2. 2019) Ob nepričakovani in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in svaka se srčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše ter denarne prispevke. Najlepše se zahvaljujemo ZD Žalec, Urgentnemu centru Celje, ga. Cvetki Grm in sosedom, družini Črešnovar, ki so se z neizmerno požrtvovalnostjo trudili, da bi Frenka obdržali pri življenju. Zahvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, pevcem ansambla Akordi, govorniku g. Dušanu Banku, Izletniški kmetiji Kotar in vsem za sodelovanje pri postrežbi v mrliški vežici. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marta, sin Matevž, hči Ana z Boštjanom ter vnukinja Ema Skromno in pošteno si živel, le skrbi in delo si imel, zdaj že petnajst let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. MALI OGLASI MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA (estetska in medicinska) tudi na vašem domu. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislih. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 Nudim NEGO NA DOMU. Info.: 041 799 993 ODDAMO PRENOVLJEN POSLOVNI PROSTOR v centru Šempetra, v izmeri 35 m². Info.: 041 710 639. KUPIM/NAJAMEM vrt z lopo ali njivo 300-1000 m2 v Sp. Savinjski dolini. Info.: 051 310 266. V SPOMIN 16. marca je minilo 15 let, odkar si nas zapustil ANTON BUKŠEK iz Šempetra Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; besedila ne lektoriramo v uredništvu; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. KRONIKA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi stric DUŠAN REHAR iz Kasaz 13 Hvaležni smo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalja, darovali sveče, cvetje in druge pozornosti ter ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter V SPOMIN 29. marca bo minilo 10 let, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi oče, dedi, tast brat in stric JANEZ VERDEV V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Nekdo, ki ga imaš rad, nikoli ne umre, v srcu ostane za vedno. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage KARLE ROVŠNIK iz Podvrha 78 (2. 6. 1960–8. 2. 2019) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku Milanu Gosaku in pevcem. Posebna zahvala dr. Martini Hrovat, Ireni Baš in Urški Flajs. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Zelo jo bomo pogrešali. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj, po težki bolezni zapustil dragi mož in oče FRANC FELICIJAN iz Sela pri Vranskem 2, nazadnje stanujoč Prežihova ul. 3, Žalec Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Iskreno se zahvaljujemo tudi osebnemu zdravniku Andreju Kravosu, dr. med., in oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi vsem, ki niste posebej imenovani, a ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Hvaležni sva tudi vsem, ki ste najinega dragega moža in očeta spoštovali, imeli radi in ga bodrili ter obiskovali v času njegove težke bolezni. Spominjali se ga bomo kot plemenitega človeka. Žalujoči: žena Marija in hči Andreja Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. (O. Zupančič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete MARIJE RIBIČ iz Latkove vasi (23. 2. 1928–20. 2. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darove ter druge pozornosti ob njenem slovesu. Posebej se zahvaljujemo gospe Tajani Vrbnjak za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi Zasebni ambulanti dr. Vere Rupel, Domu Nine Pokorn, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica FRANCA LOPANA iz Črnega Vrha se svojci najlepše zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, sveče in cvetje. Za darovane maše ter darove, ki ste jih namenili za cerkev. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh mesecih stali ob strani, nas opogumljali s pozitivnimi besedami, in hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici. Zahvaljujemo se tudi dr. Petru Strouhalu za nudenje prve pomoči na domu ter osebju Splošne bolnišnice Celje, ki je zadnje tri mesece skrbelo zanj. Hvala tudi gospodu župniku Alojzu Pirnatu za ganljive besede v cerkvi, govorniku gospodu Dušanu Banku, pevcem okteta Savinja ter pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Bolezen ne izbira, ne ure ne dneva, tiho vzame tisto, kar je najdražje, a v srcu spomin ostaja za vedno … Žalujoči: žena Cilka ter sinova Damjan in Franci z družinama Žalujoči: mama Ana in brat Milan z družino s Ponikve pri Žalcu (18. 12. 1938–29. 3. 2009) Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. 31 Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Žalujoči: nečakinji Rozi in Irena z družinama Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Spomin ne zbledi, se le osvetli. Marec 2019 Zložil je krila, se skril vanja in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema. (T. Pavček) ZAHVALA Stenj življenja temni, svetloba konca se veča … (T. Pavček) ZAHVALA V 94. letu je kot sveča dogorel naš ate V 96. letu nas je zapustil ate FRANC SOPOTNIK VILJEM PRISLAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali za svete maše in župnijske orgle ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu ter gospodu župniku in dekanu Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred. Njegov žar ostaja z nami. Hvaležni smo za sožalne misli in sočutje. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo dali posebno toplino zadnjemu slovesu. iz Šešč iz Pariželj Vsi njegovi Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza spomina. (T. Pavček) ZAHVALA ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, tašče in babice Ob boleči zgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija FRIDE LESKOVŠEK iz Pariželj (25. 2. 1942–4. 2. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za tople stiske rok, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, za ves trud in toplino, ki ste ji jo namenili v času bivanja v vašem domu, ter osebju Oddelka za bolezni ledvic in dializo v SB Celje za vse dobro, kar ste zanjo naredili v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred in govornici Magdi Šalamon za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do četrtka, 11. aprila 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. STANISLAVA PESKA iz Vrbja (20. 6. 1932–26. 2. 2019) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi osebju ZD Žalec, dr. Kobalovi, osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku Jožetu Planincu, pogrebni službi Ropotar, govorniku in pevcem. Žalujoči: žena Karolina, hčerki Sonja in Danica z družino 32 ZANIMIVOSTI Marec 2019 Kdo ima najboljšo torto? Na jezu ob dnevu voda Ob svetovnem dnevu voda, ki ga zaznamujemo 22. marca in poteka pod geslom »Ne prezrimo nikogar«, je Direkcija RS za vode (DRSV) pripravila dan odprtih vrat na osmih različnih lokacijah vodne infrastrukture po Sloveniji. Za celjsko območje je bilo to na obnovljenem Podvinskem jezu v Občini Braslovče, 22. marca, na sam praznik. Poleg številnih občanov se je dneva odprtih vrat udeležil tudi braslovški župan Tomaž Žohar. Gre za enega izmed najstarejših jezov na Savinji, ki so ga poplave v preteklih letih poškodovale do te mere, da je grozila njegova porušitev. Opravili so podbetoniranje celotnega jezu z izvedbo dodatne tretje stopnje, popolnoma novo leseno podenje ter steza za prehod vodnih organizmov – ribja steza. Obnova je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcijo RS za vode, stala nekaj več kot milijon evrov. T. Tavčar Po razglasitvi najboljših tort je za obiskovalce sledil še najboljši del – posladkali so se lahko z vsemi prispelimi tortami. Tretjo soboto v marcu so se v dvorcu Novi klošter v Založah pri Polzeli vnovič zbrali ljubitelji peke tort, slaščičarji in dijaki poklicnih slaščičarskih programov. Društvo Dvorec je že drugo leto zapored organiziralo tekmovanje Kdo ima najboljšo torto. Pisane, sadne, čokoladne, male, velike in še kakšne so bile sladke lepotice, ki jih je štirinajst izdelovalcev ponosno postavilo na ogled v jedilnici Novega kloštra. Njihova usoda je bila v rokah tričlanske strokovne komisije, ki je svoje delo vzela še kako resno. Kot je povedala Marija Dobnik iz žalskega Čokoladnega ateljeja Dobnik, ocenjevanje tort nikakor ni bilo lahko, vse so na- mreč bile odlične. »Za nas so vsi zmagovalci že zato, ker so zbrali pogum in jih prinesli na ocenjevanje,« je dejala. Po razglasitvi najboljših tort – zmagovalce so razglasili v več različnih kategorijah – je za obiskovalce sledil še najboljši del. Posladkali so se lahko z vsemi prispelimi tortami. T. Tavčar Z obnovljenega Podvinskega jezu na dan odprtih vrat Praznik družine in pomladi V Žalcu 83 krvodajalcev Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec, Krajevna organizacija RK Žalec in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec v sredo, 20. marca, pripravili letošnjo tretjo krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo 83 krvodajalcev, lani ob tem času 66. Prvič se je akcije udeležilo 16 novih mladih krvodajalcev, kar je še posebno razveseljiv podatek. Naslednja krvodajalska akcija bo v Osnovni šoli Šempeter 11. aprila, od 7. do 10. ure, za celjski transfuzijski center. T. Tavčar Žabice vrtca navdušile starše. S tretje akcije v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec Prišla je pomlad foto: D. N. Visoke temperature so na plan že zelo zgodaj privabile pomladansko cvetje in obarvale našo okolico. Minuli četrtek so zaposleni z otroki Vrtca Polzela pripravili že tradicionalno prireditev Praznik družin in pomladi, ki je bila naravoslovno obarvana, saj je bila povezana s temo »voda«. Na prvi spomladanski dan in ob mednarodnem dnevu voda so se »kapljice potepinke« sprehodile od skupine do skupine otrok Škratovega vrtca Polzela ter predstavile dogajanje v projektu razvijanja naravoslovno matematične pismenosti tudi v vrtcu. V živobarvnem programu »ob ribniku« so se pokazali prav vsi otroci vrtca, ki so skozi leto s svojimi vzgojiteljicami, starši, starimi starši raziskovali različna področja povezana z vodo v vseh oblikah, eksperimentirali z njo in se seznanjali z njenim pomenom za življenje. Na oder pred nabito polnimi tribunami je samozavestno in igrivo stopilo kar 269 vrtčevskih otrok – vse od najmlaj- ših enoletnikov do pogumnih predšolarjev. Z živobarvno kostumografijo in izvirnimi koreografijami so se otroci spremenili in vživeli v različne vloge: bili so snežinke, oblaki, kapljice, reke in potoki, mavrica, morski psi, zlate ribice, potapljači, žabice, račke, pirati, plesali so ob mlinu na vodi, predvsem pa so se tudi neizmerno zabavali… T. T. Prihaja čas potic foto: T. T. Sredi aprila bodo na Festivalu potic v Preboldu kraljevale slastne lepotice, slovenska potica pa je bila posebej predstavljena že 19. marca na Jožefovem sejmu v Petrovčah. Konec aprila bo iz naših domov zavel velikonočni vonj po poticah.