Poštnina plačana v gotovini Štev. 4 ZADRUGA R šissito "Nabavljslne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani ¥11 Izhaja enkrat mesečno Naročnina letno za nečlane Din 18 — *©> Posamezna številka stane Din 150 Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. 2. D. D. Ž. v Ljubljani VII VSEBINA: Uvodnik: Po občnem zboru. — Poročilo občnega zbora. — Pravilnik o podeljevanju posmrtnin članom Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani. — Iz npr. odbora Nab. zadruge. — Zadružništvo: Zadružno predavanje. Žena in zadruga. — Iz žel. zadružnega življenja: Opozorilo. Žel. jubilejna knjižnica v Novem mestu. — Kotiček uredništva. — Zajčje reja: O reji. — Gospodinjstvo: Ali se splača kuhati doma. — Termini. — Iz zadružne trgovine. — Razno. — Cenik. Po občnem zboru Letošnji občni zbor naše nabavljalne zadruge lahko smatramo za veliko in mogočno manifestacijo slovenskih železničarjev za zadružno idejo. Potek občnega zbora je po našem mnenju zadovoljil slehernega udeleženca, ako isti ni imel kakih posebnih pretenzij! V debati so sodelovali delegati in člani nedelegati in lahko mirno izjavljamo, da so bila njihova izvajanja po ogromni večini stvarna in so stremela za tem, da se pomore naši nabavljalni zadrugi do čim večjega napredka in uspeha za bodočnost. Manifestacija je bil ta naš občni zbor-za zadružno idejo med javnimi nameščenci in železničarji naše države, manifestacija za skupne interese vseh javnih nameščencev v naši državi. Od nobenega govornika se ni napadala zadruga kot taka, od vseh se je poudarjala zdrava misel gospodarske osamosvojitve železničarjev potom svojih zadrug pred vsem potom svojih nabav-Ijalnih zadrug. Vemo, da je pred 2 letoma marsikdo med nami, slovenskimi železničarji, nekako z bojaznijo pričakoval razvoj naše zadruge. Mišljenja so bila deljena, iznašali so se pomisleki proti deležem, izražala se je bojazen proti ustroju naše zadruge itd. Vse to pa smo slovenski železničarji tekom ~ let preboleli in danes lahko trdimo, da nihče izmed nas ne more s tehtnimi in stvarnimi argumenti ovreči težkega dela in velikega napredka naše nabavljalne zadruge. Nismo prijatelji samohvale, vendar z vs° pravico lahko trdimo, da smo slovenski železničarji v svoji zadrugi tekom 8 let dokazali, da je možno premagati vse -ežkoče in ovire in gospodarsko koristiti z-adrugarjem-sotovarišem, ako se dela smo-tl': m od vseh in vsakogar. Lahko rečemo, (‘a so slovenski železničarji to resnico pra-' hno spoznali in ocenili in da se po njej mdi ravnajo. Napredek naše zadruge v preteklem poslovnem letu je ogromen. Letni promet 44 milijonov dinarjev to najbolje potrjuje. Smo glede prometa največja zadruga ne samo v Sloveniji, nego v celi državi! Na to smo lahko ponosni, vendar nam ta ponos narekuje take dolžnosti, da se teh dolžnosti za nobeno ceno ne smemo otresti! Dolžnosti narekuje to dejstvo vodstvu zadruge in vsemu članstvu. Vodstvo zadruge mora za vsako ceno in če treba z največjimi osebnimi žrtvami in delom uvesti v vse poslovanje točnost in red. Članstvo pa ima dolžnost, da z vsemi svojimi silami podpre vodstvo svoje zadruge pri njegovem delu. Naša zadruga je po svojem številu članstva in po dnevnem prometu v svojih poslovalnicah, oziroma prodajalnah, tako ogromen gospodarsko-trgovski aparat, da mera vsak sestavni del tega aparata absolutno vršiti vse svoje dolžnosti pravilno in točno. Vodstvo ima in bo sprovedlo vse potrebne ukrepe v svrho čim večje in čim uspešnejše racijo-nalizacije dela, da doseže čim manjše režijske stroške ter na ta način uvede v zadrugi pravi način štednje! To se je na občnemu zboru čisto pravilno poudarilo. Poudarilo pa se je tudi drugo, namreč, da mora sleherni zadrugar biti res pravi za-drugar in svoji zadrugi povsod pomagati! Na ta način torej, ako vodstvo dela od zgoraj in izdaja ukrepe, ki se pravilno izvršujejo s strani zadruginih uslužbencev in ki se pravilno upoštevajo od vsega članstva, je čisto sigurno dosegljiva pravilna racijonalizacija zadruginega obrata. Članstvo je na hbčnemu zboru vsesplošno in čisto pravilno naglašalo, da zahteva od svoje zadruge dobro in ceneno jlrobo za svoje življenske potrebe. To je bistvo vsake nabavljalne zadruge! To načelo je tudi z lahkoto izpeljivo, ako dela vodstvo zadruge roko v roki s svojim članstvom. Na občnem zboru so bili sprejeti razni sklepi, ki stremijo za tem, da se zadruga absolutno in točno tega načela drži. Ni dvoma, da je ta pot edino pravilna in da bo prinašala čisto sigurne koristi vsem zadrugar jem. Na občnem zboru se je poudarila potreba čim ožjega stika med vodstvom zadruge in članstvom. V preteklem poslovnem letu se je veliko kritiziralo, govoričilo in namigavalo. Konkretno in jasno nihče od razndšalcev raznih vesti ni ničesar povedal. Razpasla se je bila navada, da se je vsak izgovarjal, da je slišal od tega in tega, tisti pa je rekel, da je slišal od onega in onega. Tako se je ustvarjala umetna veriga — govoričenja, ki ni mogla prinesti odpo-moči niti tam, kjer je morebiti bila nujna potreba. To se bo opravilo! Dolžnost vodstva je, da članstvo stalno in tekoče obvešča, dolžnost vsega članstva in pred vsem delegatov kot zaupnikov zadruge pa je, da vse pritožbe in eventualno zapažene in ugotovljene pogreške konkretno sporoči vodstvu zadruge. Le tem potom je možno vse nedostatke takoj in pravilno odstraniti. S takim delom vodstva in članstva pa se bo tudi enkrat za vselej zavezalo jezike onim, katerim je zadružni pokret med slovenskimi železničarji neprikladen. S takim delom bomo slovenski železničarji-zadru-garji čisto sigurno dosegli, da bodo včlanjeni v naši nabavljalni zadrugi vsi slovenski železničarji, kar mora biti cilj nas vseh! Na občnem zboru sta govorila tudi oba predstavnika našega Saveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. Tov. dr. Kavčič je pozdravil občni zbor v imenu Saveza ter dal več pojasnil osobito v zvezi z mlinom v Adi. Glavni upravnik Saveza g. Vujinovič je čisto točno posedal, da ima zadružni pokret javnih nameščencev v naši državi veliko sovražnikov in da so najboljša obramba proti tem dobro in pravilno poslujoče zadruge državnih uslužbencev. Povedal je tudi, da Savez s ponosom našo nabavljalno zadrugo postavlja za vzgled ostalim. Pozdravil je naš občni zbor tudi g dr. Ružič, upravnik nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Zagrebu, in obenem upravnik aprovizacije naših sotovarišev železničarjev zagrebške direkcije. Tudi on je izjavil v svojem govoru, da z veseljem čestita in prizna slovenskim železničarjem prvenstvo v zadružnem pokretu med jugoslovanskimi državnimi uslužbenci. Bodimo ponosni, mi slovenski želez-ničarji-zadrugarji na to pohvalo! Bodimo v bodoče še večji propagatorji zadružne misli med javnimi nameščenci in našimi tovariši železničarji! Temelji zadružnega pokreta med nami so položeni in ti temelji so solidni in dobri! Začeto delo je treba tovariško, pametno in nesebično nadaljevati, započeto zgradbo dograditi do konca! Če sleherni slovenski železničar-zadrugar stori svojo dolžnost, nimamo nobene bojazni za bodočnost. S skupnimi močmi, z delom inj požrtvovanjem vsakogar' in vseh ščitimo in branimo svojo nabavljalno zadrugo za gospodarski obstoj in napredek nas vseh in našega naraščaja, za prospeh in napredek slovenskih in jugoslovanskih železničarjev! Poročilo občnega zbora ki se je vršil dne 13. aprila t. 1. v prostorih »Sloge« v Ljubljanskem dvoru. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge zadr. Čerček Srečko ob 8. uri 30 min. Pozdravil je vse navzoče ter predlagal, da občni zbor pošlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravno brzojavko gosp. predsedniku vlade in g. ministru saobra-čaja. Brzojavke glase: Njegovemu Veličanstvu Aleksandru I. kralju Jugoslavije Beograd. Slovenski železničarji, zbrani na rednem občnem zboru Nabavljalne zadruge v Ljubljani, podnašajo Vašemu Veličanstvu najvdanejše pozdrave, proseč Vaše Veličanstvo i nadaljnje zaščite in podpore. Naj živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom v srečo in napredek ujedinjene domovine in jugoslovanskega naroda. Predsednik: čerček. v Gospod predsednik ministrskega sveta Pera Živkovic Beograd. Slovenski železničarji, zbrani na občnem zboru Nabavljalne zadruge v Ljubljani, pozdravljajo gosp. predsednika s prošnjo, da i nadalje blagovoli podpirati zadružno delo jugoslovanskih železničarjev. Predsednik: Čerček. Gospod minister Saobračaja Lazar Radivojevič Beograd. Slovenski železničarji, zbrani na občnem zboru svoje Nabavljalne zadruge v Ljubljani, Vas pozdravljajo kot svojega vrhovnega predstojnika in zaščitnika s prošnjo, da blagovolite i v bodoče podpirati zadružno delo svojega prometnega osobja. Predsednik: Čerček. Občni zbor je predložene brzojavke sprejel z vzklikom kralju in kraljevskemu domu. V imenu Saveza Nab. zadrug je pozdravil občni zbor g. dr. Ivan Kavčič in želel zadrugi in članstvu čim več uspeha na polju gospodarske osamosvojitve železničarjev. Navzočih je bilo 183 od 191 delegatov, ki so zastopali 5494 članov, ter je bil občni zbor v smislu člena 40. zadružnih pravil sklepčen in njegove odločbe pravomočne. Za zapisnikarja je bil imenovan zadružnik Cuznar Julij, za overovatelja zapisnika pa zadružnika Rotar Albin in Zupan Ciril. Občni zbor se jei vršil po dnevnem redu, ki je bil objavljen v letošnji 3. številki »Zadrugarja«. Delo in poslovanje upravnega kakor nadzornega odbora je bilo razvidno iz poročil tajnika in knjigovodje upravnega odbora, oziroma iz poročila nadzorstva, katera objavljamo v celoti: POROČILO TAJNIKA na občnem zboru dne 13. aprila 1930. Spoštovani delegati in zadružniki! Ko se je leta 1921. ustanovila naša zadruga, ji je marsikdo prerokoval kratko življenje. Danes po osmih letih dela se je razvila v ogromno podjetje in kar je danes in kar predstavlja, je delo lastnih moči, delo vseh, ki so ji ostali zvesti in zaupali možem, ki so jih postavili na čelo podjetja. Ni lahka naša niti Vaša naloga, ki Vam jo je zaupalo članstvo, da zastopate na današnji skupščini njih interese in da iznesete njih želje in pritožbe. Pri tej priliki se spomnimo umrlih tovarišev in tovarišic, katerih svojcem naše iskreno sožalje, v počast pokojnih pa prosim, da se dvignete raz sedežev. Po lanskem občnem zboru, ki se je vršil 21. aprila in na katerem je bilo zastopanih 4872 članov po delegatih, se je upravni odbor y svoji seji dne 25. aprila konstituiral iz sledečih tovarišev: Čerček Srečko, predsednik; Žemlja Franjo, podpredsednik; Negro Ivan, tajnik; Železnik Franjo, odbornik, obenem knjigovodja; Škrjanc Ivan, odbornik, obenem blagajnik; odborniki: Fratina Ludovik, Kuštrin Ivan, Kobal Albert, Mohorko Josip. Da bi se vse poslovanje v zadrugi vršilo v redu in brezhibno, so se ustanovili razni odseki, in sicer: Odsek iza zasledovanje tržnih cen in kontrolo računov blaga, kar je vršil tovariš Kobal. V odseku za revizijo kreditev sta bila tov. Žemlja in Mohorko. V odseku za nadzorovanje reda v prodajalnah v smislu člena 25. pravil tov. Mohorko, Fratina in Kuštrin. Kontrolo prodajnih računov so vršili tov. Kuštrin, Fratina, Feldin, Božič in člani sosveta v Mariboru. V redakcijskem odseku so sodelovali tov. Čerček, Škrjanc, Fratina in glavni urednik lista tov. Kuret. V odsek za, nadzorstvo pri razpošiljanju živil na progo so bili delegirani tov. Mohorko, Žemlja in Fratina. Upravni odbor je posloval vedno in nepretrgoma, lotil se je posla s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do stvari, imajoč pred seboj vedno le koristi zadruge in njenih članov. Gledal je vedno, da odpravi kar je slabega, in izboljšal, kar se izboljšati da. Vse stvari so se pretresale na sejah, ki jih je bilo 41, od teh 10 skupnih z nadzorstvom. Vse seje so bile sklepčne in trajale najmanj po 5 ur. Promet. Glavni predmeti, ki so se prodajali tekom poslovne dobe, so živila. Vseh predmetov je imela zadruga na zalogi 527. S spremnicami je bilo odposlano na progo iz Šiške 9.509, iz prodajalne Ljubljana glavni kol. 6.164 in iz Maribora 6.985, skupno 22.658 pošiljk, ali povprečno 76 na dan. V Ljubljani se je dostavilo na dom iz Šiške 4.555, iz Ljubljane glavni kolodvor 2.144 in v Mariboru 643 pošiljk, skupno 7.342 ali 25 na dan. Računov je bilo izstavljenih proti gotovini v Šiški 30.746, v prodajalni Ljubljana glavni kol. 19.916, v Mariboru 31.968, skupno 82.630 gotovinskih računov. Na kredit je bilo izstavljenih v šiški 28.395, v Ljubljani glavni kol. 17.819 in v Mariboru 38.567, skupaj 84.781 računov. Za manufakturo je bilo izstavljenih 13.536 računov. Vseh računov je bilo izstavljenih 180.947 ali povprečno 603 na dan. Če vzamemo na vsak račun približno 15 predmetov, pridemo do števila 2,714.205 predmetov. Da je bilo v Mariboru izstavljenih več računov kreditnih in gotovinskih kakor v Šiški, je pripisovati dejstvu, da članstvo v Mariboru kupuje svoje potrebščine sproti, dočim se večina članov v Ljubljani založi z živili za mesec. Iz te statistike se more iz ene strani poznati ogromno delo, ki ga je stala razdelitev tako velike količine blaga, z druge strani pa nam kaže, da je članstvo kljub vabilu mnogih trgovcev ostalo zvesto svojemu podjetju. Upravni odbor je vse napram njemu izražene želje skušal v kolikor so razmere dopuščale in kolikor je bilo to v skladu s pravili zadruge iste vsestransko ugodno rešiti in morebitne pomote takoj popraviti, ko je zaznal zato, oziroma ko je bil opozorjen s strani prizadetih. Končno naj še omenimo, da je od Vas, spoštovani delegati, odvisno, kako se bo današnja skupščina vršila in kako končala. Grajajte, kar je graje vredno, in pohvalite, kar je hvale vredno. Ne hvalimo svojega dela niti ne pretiravamo. Sodite nas po naših delih, upoštevajte, da smo nosili veliko odgovornost, da smo vedno zastopali interese podjetja in njenega članstva. Prosimo, da tudi bodoči upravni odbor posveti vse svoje moči, da povzdigne zadrugo še višje in naj ne išče v podjetju ne koristi in ne slave. Dalje je imel poslovni odbor, ki so ga tvorili trije člani upravnega odbora, 16 sej. Poslovni sosvet v Mariboru je imel 4 seje. Savezove skupščine, ki se je vršila 26. maja 1929 na Cetinju, so se s strani upravnega in nadzornega odbora udeležili tov. čerček, Škrjanc in Ponikvar, od strani članstva pa tov. Deržič. Zadnji je bil izvoljen na omenjeni skupščini v nadzorstvo Saveza. Nadzorstvo zadruge, ki šteje 6 članov, je tudi poslovalo nepretrgoma. Nadzorstvo je pregledovalo blagajne in račune tako v Ljubljani kakor v Mariboru. Je pa tudi aktivno sodelovalo pri življenju podjetja, udeležujoč se z nasveti in drugim vseh sej-upravnega odbora. V smislu sklepa lanskega občnega zbora in člena 25. zadružnih pravil sta upravni in nadzorni odbor v- skupni seji dne 13. maja 1929. imenovala poslovni sosvet v Mariboru (Pagon, Kralj, Herščak in Kejžar) ter mu predpisala s posebnim Poslovnikom delokrog. Spremembo pravil, sklenjeno na lanskem občnem zboru, je tukajšnje deželno sodišče pod štev. firm. 677/29 v celoti potrdilo, istotako Savez Nabavljalnih zadrug v Beogradu kot našo nadzorno in revizijsko oblast. Za zadružno propagando in obveščanje članstva o dogodkih v zadrugi in drugim jo zadruga skrbela z lastnim glasilom »Za- drugar« s povprečno 6000 naklade na mesec. V smislu naloga lanskega občnega zbora je upravni odbor vsestransko pro-učaval vprašanja posmrtnine s tem, da je napravil točno statistiko o starosti vseh članov in njih žen, vzel v pretres tudi došle predloge članskih sestankov (3 po številu) ter prišel do zaključka, da predlaga današnjemu občnemu zboru, naj ostane pri starem, to je, da se izplačujei posmrtnina 1000 Din in spremenita člena 2. in 3. pravilnika, ki določata dobo članstva, oziroma konzum blaga. Delovni protokol izkazuje 6.200 številk, pod katerimi se je obravnavala vsa zadružna korespondenca, kakor: pritožbe, reklamacije, prošnje za podpore itd. Upravni odbor je v smislu člena 54. pravil podeljeval revnim in potrebnim članom tudi podpore iz dobrodelnega fonda. i Vseh podpor se je izplačalo v skupnem znesku 47.612-56. Tako se je v 13 slučajih smrti žene, oziroma otrok člana, izplačalo 4.900 Din, v 12 slučajih člana pa 4.700. Vsem tem posmrtnina po pravilniku ni pripadala, ker niso ob dnevu smrti člana, oziroma žene, dosegli še predpisane dobe članstva. Dalje se je izplačalo na 11 članov zadruge, ki so zašli v bedo bodisi vsled bolezni člana, bodisi vsled bolezni v družini, oziroma drugih nesreč, 2.098-36 Din. Raznim železničarskim organizacijam in drugim društvom, ki so za Miklavža ali božičnice obdarovali izključno ali po večini otroke železničarjev odnosno jih podpirali ali na kak drug način pomagali blažiti bedo teh, je upravni odbor izplačal 35.120-20 Din. Vredno se mi zdi tu omeniti društvo Skrb za mladino v Ljubljani, kateremu je upravni odbor odobril 2000 Din podpore in je za božičnico to društvo obleklo in obulo 12 otrok naših članov, kar predstavlja vrednost ca. 8000 Din. To društvo je šlo še dalje. Na lastno inicijativo jel obiskalo nekega našega revnega člana, ki ima 10 otrok in obleklo 5 otrok. Upravni odbor je bil pri reševanju došlih prošenj za podpore strogo nepristranski, postopal pravično in se oziral res na najpotrebnejše. Ko se je ob lanski hudi zimi pokrenila čajna akcija, je bila prva naša zadruga, ki je to akcijo podprla in s tem kolikor toliko pomagala železničarjem ne glede na to, so li člani zadruge ali ne. V splošnem lahko trdim, da je zadruga povsod in kadar je mogla, priskočila vsakemu na pomoč. Po pravilniku za podeljevanje posmrtnin se je izplačala posmrtnina v 51 slučajih po 1000 Din. Vsaka posmrtnina se je takoj, ko je bil smrtni, slučaj naznanjen zadrugi, izplačala brez kakih posebnih formalnosti. Kretanje zadružnikov. Da zanimanje za zadrugo vedno bolj narašča priča najbolj dejstvo, da članstvo od leta do leta raste. V poslovnem letu 1929. je naraslo za 1487 ali za 22%. V Ljubljani je pristopilo 666, v Mariboru pa 821 članov, tako da je bilo ob koncu leta 1929. 6.175 članov ali 51-45% vseh železničarjev v področju ljubljanske železničarske! direkcije. Oe prištejemo še njih svojce, 18.525 po številu, dobimo, da dobavlja zadruga živila in druge potrebščine za 24.700 oseb. Gornje število članstva se deli na sledeče kategorije: 25 železniških zdravnikov, t. 80 činovnikov I. kat., » 313 » II. kat., 812 » III. kat., 1864 zvaničnikov I. in II. kat., » 54 služiteljev, 39 dnevničarjev, 664 rokodelcev, » 1442 delavcev, 654 upokojencev, 328 udov, » j. 0-4%, » L3%, » 5-05%, » 13-15%, » 30-18%, » 0-87%, » 0-63%, » 9-13%, » 23-35%, » 10-59%, » 5-31%. Odpovedalo je v letu 1929. svoj delež 57 članov. Večina teh odpovedi gre na račun preselitve in drugih vzrokov višje sile. S porastom članstva smo bili primorani povečati tudi število uslužbencev, katerih je bilo ob koncu leta 94, tako da pride na eno delovno moč 66 članov ali povprečno 263 družinskih članov, oziroma 151 članov na pomočnika. Za uslužbence, v kolikor se niso sklenile z njimi posebne pogodbe, je upravni odbor izdelal pravilnik, s katerim se jim je predpisalo njih pravice in dolžnosti do zadruge, ter s tem reguliralo plače, ki so se povišale mesečno za 6.058 Din ali 6-02%. KNJIG0V0DSTVEN0 POROČILO na občnem zboru dne 13. aprila 1930. Računski zaključek za poslovno 1.1929. nam podaja pravo sliko o gospodarskem stanju Nabavljalne zadruge kakor tudi o delovanju upravnega in nadzornega odbora v preteklem letu. Reči smemo, da je ma-terijalni uspeh zadruge sijajen in dokazuje, da je upravni odbor privedel zadrugo zopet korak bližje k cilju do končne popolne gospodarske neodvisnosti slovenskega železničarja. Članov je štela zadruga ob pričetku leta 4780, tekom leta jih je pristopilo 1487, odstopilo, odnosno umrlo, jih je 92 in šteje ob zaključku leta 6175 članov z ravno toliko deleži, na katere je bilo vplačanih Postavka v pasivi pod poglavjem „razni upniki" predstavlja terjatev davčne oblasti za dolgujoči davek na poslovni promet Din 289 309 69 in rezerva za mestno trošarino v Lj. iri Mb. „ 150.000' — Din 439.309-69 Nominalna vrednost deležev znaša . . . Din 1,852.500-— Blagajna njih jamstvo .... prištevši rezervni sklad . „ 3,905.000-— „ 1,657.514-55 je imela gotovine ob pričetku leta .... Din 48.125-67 Skupaj Din 7,415.014-55 tekom leta je prejela . » 37,518.520-85 če prištejemo še vrednost hiše v oiski, se- imela je skupno Din 37,566.64652 nam pokaže jako solidna kreditna moč, s med letom je izdala n 37,325.162-75 katero zadruga danes razpolaga. koncem leta je imela go- tovine Din 241.483 77 Rezervni fond Blaga se je povišal od . . . Din 948.250-25 s 30 % dotacijo od čistega je bilo začetkom leta v 4,990 395-90 dobička iz leta 1928. 697772-80 zalogi za .... Din z vpisninami .... „ 7.435-— tekom leta smo nabavili 37,894.281-86 ter z ostankom čistega za iv tf dobička iz leta 1928. „ 4.056-50 Skupne zaloge Din 42,884.680 76 in šteje danes . . Din 1,657.514-55 v letu 1929. smo pro- dali za n 44,133.513'79 Penzijski fond izkupili smo za blago več ob priliki popisa se je Din 1,248.833-03 se uporablja samo za plačevanje prispevkov našlo zaloge v vredn. V 5,177 668-39 za starostno zavarovanje osobja. Začetkom in znaša kosmati pribitek leta je bilo na tem fondu . Din 51.044O6 na računu blaga Din 6,426.501-42 46 518-20 2°/o dotacija iz čistega dobička . . _________________ Skupno Din 97.562'26 porabilo se je v zgoraj navedene svrhe .... „ 71.764'50 in ostane na tem fondu še Din 25.797’76 Dobrodelni fond je štel ob začetku leta . Din 33.307'46 povečal se je z dotacijo 1 % čistega dobička iz leta 1928. za................. „ 23.259 10 na vsoto Din 56.566.56 izrabil se je skupno za . „ 47.312 56 Ostanek ob koncu leta je Din 9.254’— Kreditni fond je ostal v višini .... Din 9.659'12 Posmrtninski fond . Din 183.301-11 kar predstavlja lA'56°lo brutto dobička. Račun izgube in dobička izkazuje v prvi postavki „plače“ izdatek . . Din 1,78?.381'41 t. j. 4-04 °/o (lani 4'10) upravni stroški ... „ 2,475714'72 t. j. 5 610 o (lani 6°/o) Vsa režija skupno v znesku „ 2,970.327'07 pa izkazuje 673 °/o vsega blagovnega prometa (lani 7'15°/o). Splošna uprava se je torej z ozirom na višino prometa napram lanskemu letu poce- nila za 4-20/0, kar je po mojem mnenju pripisati ustaljenemu številu, odnosno normalnemu naraščanju članstva, dočim je bilo leto 1928. v tem pogledu rekordno in je bila racijonelna izraba delovnih sil mnogo težja nego lani. Poslovni prihranek znaša . . Din 3,589.929'30, t. j. 8'13°o prištevši stroške „ 2,970.327'07, t. j. 6 73 °/0 Skupno Din 6,560.256 37, t. j. 14-86 0/° je kosmati prebitek, katerega odpade: na račun blaga . Din 6,426.501-42, t. j. 14'56 7o na obresti „ 59.207'99, t. j. 0-130 a in na skonto _________74 546-96, t. j. 0‘17 n Skupno Din 6,560.256-37, t. j 14-86 0/o V računu zgube in dobička predstavlja izdatek pod „razne nagrade tujim osebam": izdaja sladkorja poverjenikom na progi................Din 12 839 80 novoletna nagrada osobju direkcije ......................... „ 7 829 50 novoletna nagrada skladiščnemu osobju Lj. gor. kol. „ 5.000"— novoletna nagrada skladiščnemu osobju Lj. gl. kol. „ 4.500"— novoletna nagrada skladiščnemu osobju Maribor „ 2.50Q-— V skupnem znesku Din 32.669'30 Pod poglavjem „drugi upravni stroški" pa so vsebovani sledeči izdatki: za snaženje prostorov (mate- rijal)......................Din 11.788 97 sanitetni materijal (za domače lekarne)....................... 7(58 slike..................... » 2,150 — štampiljke........................ 166 hrana za pse in mačke . . „ 1.324 50 olepševanje vrta v Mariboru „ 456 razno................... »_________________602 10 Skupaj Din 17 255'57 Investirani kapital s posebnim ozirom na vrsto robe: Začetkom leta je bilo v zalogi tekom leta se je nabavilo za skupne zaloge . v letu 1929. smo prodali za Kolonijalna roba. Manufaktura. Din 3,994164 24 Din 996.23L66 „ 33,029.655-34 „ 4,864.629'52 Din 37,023.819-58 Din 5,860.861 18 „ 39.639.587-47 „ 4,493 926 32 se je povečal od ... z dotacijo po sklepu obč. zbora iz čistega dobička leta 1928................. na izplačali smo 51 smrtnih slučajev po Din 1 000 in izkazuje danes še . . ... Din 2,615.767.89 Din 1,366.934-86 izkupih smo za............................. oiocncto-oo 2,982.629.17 2,195.039-22 179.542-35 ob priliki popisa je bilo zaloge ___ , ,.. , - Din 5,598 397.06 Din 828.104'36 kosmat, prebitek znaša................................’ odštevši 6-73°/o režije .............................. >• 2>667.837 60 302.489-47 Din 362 843-46 51 000-— Din 311.843-46 odpade čistega dobička ..............................Din 7,930 559 46 Pio 525.6H 89 brez obresti in skonta, t. j. . ..................... __________________________t11'70^ - ali skupno .... 7 83° o) od celotne prodaje blaga. Razmerje zaloge napram prodaji blaga: Kolonijalna roba. Ker se je prodalo....................................Din 39,639.587'47 in znaša vrednost zaloge ............................ „ 2,982.629’17 je prodaja od zaloge večja........................... 13'29krat ali zaloga dosega pri................................ 0'75°/o od celotne prodaje blaga, ali kapital je naložen v kolonijalni robi 6’5krat boljše nego v manufakturi. Poleg tega je tudi še komisijske zaloge v manufakturi za cca. Din 850.000, katera ni naša last. Manufaktura. Din 4,493.926-32 „ 2,195.039-22 2-05 krat 48-845 % Promet v posameznih prodajalnah z ozirom na prodajo blaga in dosežen čisti dobiček. Prodajalna Letna prodaja Dosežen čisti prebitek za: V °/0 kolonijalno robo manufakturo skupaj Šiška 17,055.686 20 1,355.92769 1,355-927 69 7-95 Manufkt. Šiška 626 765 48 81 82979 81.829 79 13055 Ljubljana . . 9,808.431-69 768.24754 768 247-54 7832 Manufkt. Lj. . 2,493 580 42 300.05004 300.050-04 12033 Mb. kor. kol. . 9,555.039 32 657.430 45 657.430 45 6-88 Mb.-Melje . . 3,220.430.26 269.053-62 269.05362 8-35 Mb. manufkt. . 1,373580-42 157.39017 157.390-17 11-46 Skupno . . 44,133.51379 3,050.659-30 539270- 3,589.929-30 špec. 7"696 manfkt. 12 Skupna prodaja manufakture in kolonijalne robe odpade na: teritorij Šiška-Ljubljana . . . Din 29,984.463"79 „ Maribor . . , . . „ 14,149-050- — in odpade od vsega čistega dobička na: prodajalno Šiška.............Din 1,437.757"48 „ Ljubljana .... „ 768.247"54 „ manuf. Ljubljana . „ 300.050 04 skupaj Din 2,506.055"06 = 8'3578°/o prodajalna Maribor in Melje................................„ 1,083.874"24 = 7"66 Skupno Din 3,589.929"30 Članov ima Šiška-Ljubljana ............................. 3997 in odpade na člana Din 7.501 "74 ,, Maribor......................................2178 „ „ „ „ „ 6.496 35 6175 letnega nakupa. Razdelitev dobička iz leta 1928. 5°/o povračila je odpadlo na delež .... na izplačila odnosno odpis dolga na račun fondov: 30% rezervni................... 2°/o penzijski.............. l°/o dobrodelni .... 7719% posmrtninski .... 3% nagrada upravnemu in nadzornemu odboru 3% „ uslužbencem zadruge .... ostanek se je pripisal rezervnemu fondu . . S tem je bil izčrpan ves dobiček iz leta 1928 Din 37 54143 • • 9f 1,197.683-89 . . Din 697.772-80 • • ff 46 518 20 • • V 23.259-10 • * >> 179.542-35 Din 1,235.225-32 „ 947 092.45 „ 69.765-— „ 69.770 — „ 4.056 50 Din 2,325.909 27 POROČILO NADZORNEGA ODBORA na občnem zboru dne 13. aprila 1930. Nadzorni odbor je imel od zadnjega občnega zbora do danes 9 sej, ki so bile vse sklepčne. Poleg sej je imel še 6 sestankov. Od zadnjega občnega zbora do danes je Nadzorni odbor izvršil v vseh prodajalnah v Ljubljani in v Mariboru 8 glavnih revizij,in sicer 18. V., 13.. in 22. VIII., 26. VIIIL, 28. IX., 16. XI., 28., 29. XII. 1929., 25. L, 1. in 8. III. 1930. Poleg glavnih revizij je Nadzorni odbor izvršil še več vmesnih revizij in to vsak mesec po vseh prodajalnah. Po vsaki izvršeni reviziji se je poslalo upravnemu odboru izčrpno revizijsko poročilo, ki se je obravnavalo na sejah upravnega odbora. Da obvlada Nadzorni odbor vse delo, ki mu je po društvenih pravilih predpisano, se je razdelil na posamezne odseke, in sicer: Odsek za kontrolo upravnih zadev, v katerega sta bila izvoljena tov. Furlan in Gabrovšek. Odsek za kontrolo finančnih zadev, v katerem sta sodelovala tov. Ponikvar in Klebel, in Odsek za kontrolo gospodarskih zadev, v katerega sta bila odrejena tov. Feldin in Božič. Ti odseki so imeli nalogo, da v svojem delokrogu izvršujejo stalni nadzor. Tako je Nadzorni odbor vršil stalno nadzorstvo nad celokupnim zadružnim obratom. O rezultatih svojega nadzorstva so poročali odseki na sejah Nadzornega odbora. Nedostatki, ki so se morali odpraviti takoj na licu mesta, so bili takoj javljeni upravnemu odboru, odnosno poslovodji. Delegatje se pa tudi naprošajo, da sporočijo članstvu, da ni v prid zadruge, če nedostatke, ki se pojavijo pri poslovanju, iznašajo na popolnoma nekompetentna mesta. Dolžnost vsakega člana v veliko korist zadruge je, da vse nedostatke takoj iznese ustno ali najboljše še pismeno direktno upravnemu ali Nadzornemu odboru ali pa svojemu delegatu, katerega dolžnost je, pritožbo predložiti zadrugi. Vsi člani se morajo zavedati, da samo na ta način najlažje in najtemeljiteje odpravijo nedostatke. V naslednjem nekoliko o pritožbah, ki jih je prejel Nadzorni odbor. Poudariti moramo, da se je stremljenje Upravnega odbora osredotočilo na to, da odpravi v zadrugi vse pomanjkljivosti, vse nedostatke ter da spopolni naše prodajalne tako, da bodo nudile našim zadrugarjem le najboljše blago, najboljše kakovosti po čim najnižjih cenah. Žalibog, da se ni moglo to povsem uresničiti. Največ pritožb smo dobili glede kakovosti moke, dobili smo pa tudi pritožbe glede previsokih cen za mast, pritožbe glede kakovosti manufakture, kakor tudi pritožbe glede drugega, tako kolonijalnega kakor tudi tekstilnega blaga. Pripominjamo, da so bile te pritožbe večjidel podane ustno naravnost organom Nadzornega ali upravnega odbora. Pismenih pritožb je bilo zelo malo. Glede moke poročamo sledeče: Upr. odbor se je silno trudil, da bi nudila zadruga svojim članom pač najboljšo moko po najnižjih cenah. Kakor Vam že znano, je Zveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu v trdnem prepričanju, da prične pobijati kartelsko trgovino banaških mlinov, kupila v Adi mlin v polni nadi, da prične sama proizvajati moko, in sicer najboljše vrste po vedno najcenjših, t. j. konkurenčnih cenah. Da so vse zadruge, ki so včlanjene v tej zvezi, pozdravile ta korak zveze, je samo ob sebi umevno! Toda razočaranje je prišlo prehitro. Moka, ki se je v mlinu proizvajala, ni odgovarjala kakovosti, za katero je bila izdana; moka je bila mnogo slabša, a tudi cena ni konvenirala. Kaj je bilo pravzaprav temu vzrok, ne bomo preiskovali. Nadzorni odbor je dal nalog Upravnemu odboru, da se moka ali da na razpolago Zvezi v Beograd, odnosno da se v sporazumu s to Zvezo cene znižajo na pno stopnjo, ki odgovarja kakovosti in po tej znižani ceni odda moko našim za-drugarjem. Za v bodoče je nabava moke iz Ade ukinjena, in sicer tako dolgo, dokler ne bo moka odgovarjala kakovosti moke iz Bajmoka. Pritožbe smo tudi prejeli, da je mast, ki jo zadruga prodaja — predraga! Te pritožbe so pač prihajale ponajveč iz kranjskogorskega in jeseniškega okraja. Poudariti moramo k temu, da je mast, ki jo zadruga dobavlja od Gavriloviča iz Petrinje, po analizi faktično prvovrstna svinjska mast brez vsakih primesi. Zato je pa tudi ta mast za približno 1 dinar dražja kot drugod. Poleg tega moramo še računati z dejstvom, da odpade na mast trošarina, tako bivša samoupravna, sedaj banska, kakor tudi mestna, ki mast znatno podražuje. Manufaktura tvori veliko vprašanje! Upravni odbor je pač storil vse mogoče korake, da organizira ta oddelek čim naj-popolneje. Toda vsled številnih želj naših zadružnikov, imeti v zalogi ceneno blago, je prišlo do zelo neljubih pritožb, češ, da se prodaja v zadrugi slabo blago. Da ceneno blago ni vedno najboljše, je samo ob sebi umljivo. Podvzeti so bili koraki, da se v bodoče izdaja iz zadruge, kolikor se tiče manufakture, edinole najboljše blago, to se pravi dobro in trpežno blago; saj je obče znan rek, da je vsako dražje blago obenem tudi cenejše. Tudi so nam prišle pritožbe na ušesa, da se po drugih večjih ljubljanskih trgovinah v pogledu manufakture prodaja eno in isto blago ceneje kot pri nas v zadrugi. Ker nismo dobili konkretnih dokazov v roke vzlic dejstvu, da smo si sami tudi ogledali tozadevne trgovine, smo prepričani, da se nanašajo te pritožbe ali na slabejše blago, ali pa na dejstvo, da hočejo nekatere trgovine spraviti ob ugled našo zadružno prodajalno ter jo s popolnoma umazano konkurenco diskreditirati. Umazano konkurenco imenujemo to, če da ena tvrdka blago pod lastno nabavno ceno z namenom, škodovati s tem drugi tvrdki. Seveda taka konkurenca trpi le par dni in konča po navadi le z občutno škodo konkurenta. Takih slučajev smo imeli, kakor smo mogli ugotoviti, tudi pri drugem koloni-jalnem, tekstilnem in galanterijskem blagu večkrat. V tak boj se ne more zadruga spuščati, ker bi to pomenilo »rop« na lastnem zadružnem premoženju! Predbacivalo se je tudi Upravnemu odboru, da kupuje zadruga pri takozvanih »grajzlerjih« in da vsled tega ne more zadruga nuditi blaga ceneje kot drugi grajzlerji. Poleg tega da je blago še slabejše in dražje kot drugod. Tudi v tej točki je napravil Upravni odbor temeljito remeduro. Revidiral je vse dobavitelje; če je bila kaka dobavna tvrdka nesolidna, jo je upravni odbor kratkomalo črtal iz svojih seznamov, tako, da smo danes tudi v tem vprašanju na čistem. Preskrbljeno je, da se vrše vse dobave direktno pri producentu in da so vsi posredniki popolnoma izključeni. Nadzorni odbor je budno pazil, da se posamezni predmeti ne podražijo s prevelikim zadružnim pribitkom. K nabavnim cenam je Zadruga pribila v svrho kritja režijskih stroškov in fondov v smislu člena 54. društvenih pravil povprečno le 14%. Žalibog smo pa morali konstatirati, da so se nekateri predmeti osobito galanterijske robe s pribitkom podražili tako, da so bili v zadrugi res dražji kot drugod. Ukrenili smo potrebno, da se slično ne bo več dogajalo. Nadaljnje pritožbe smo tudi prejeli, češ, da so zadružni uslužbenci skrajno neprijazni, nevljudni, da postrežba trpi itd. Upravni odbor je tozadevno izdal na uslužbence stroge naredbe, kako se ima osobje vesti in obnašati napram kupujočemu članstvu in kako ga mora postreči. Nadzorni odbor je tudi tu vestno nadziral osobje. Priznati pa moramo, da je osobje, osobito pri velikem navalu, ki je padal v čas od 25. vsakega meseca do približno 7. prihodnjega meseca, vestno in nad vse postrežljivo posluževalo naše članstvo. Če so se pa pripetili kaki neljubi dogodljaji, moramo resnici na ljubo poudariti, da je bil razlog in povod iskati predvsem pri članstvu samem, ker se ni držalo predpisanih terminov. Zato je upravni odbor mesečno po svojem časopisu »Zadrugarju« prosil in apeliral na svoje članstvo, da naj se v svrho nemotenega poslovanja in radi reda drži svojih predpisanih terminov, toda do sedaj so bile skoro vse prošnje zaman! Zato se tudi Vi, delegatje, na današnjem občnem zboru naprošate, da vplivate vsak v svojem okolišu na svoje člane, da naj se držijo svojih terminov. Zadruga bo še posebej izdala na vse službene edinice posebne tiskovine, iz katerih bo z debelimi črkami razviden nakupovalni termin. Osobje, ki ni pošteno vršilo svoje službe, je bilo kratkim potom odpuščeno. Tudi smo dobili že pritožbe, da ima zadruga preveč uslužbencev, da so izdatki za osobje preveliki itd. Nadzorni odbor ni mogel pripoznati te pritožbe kot osnovane, ker je, zasledujoč delo uslužbencev dan za dnem skozi mesec in leto, se trdno prepričal, da je vse uslužbenstvo (94 po številu) docela zaposleno v svojih uradnih, kakor ponajvečkrat po več ur po uradnih urah. Ob velikem navalu se je še celo moralo, da se premaga vse ogromno delo, najeti pomožno akordno delavstvo za pomoč v skladišču. Najboljši dokaz, da zadruga ni imela preveč osobja, je pa še bilančna statistika, ki se je pri naslovu režijskih stroškov tekom minulega poslovnega leta v razmerju s celotnim obratom zmanjšala za celih 1-50%. Poleg tega pa mora imeti zadruga tudi v tem vprašanju popolno elastičnost, ona mora na vsak način skrbeti za svoje članstvo, da je v vsem hitro in zadovoljivo postreženo. Brez potrebnega števila usluž-benstva, odnosno če ne bi bilo zadostno število uslužbenstva na razpolago, bi posebno ob najmočnejših dneh ne obvladali navalov v trgovini. Tudi je skrbel upravni odbor za to, da se število uslužbencev ne poveča. V svrho olajševalnega in pospeševalnega dela so se izvršile nekatere adaptacije prostorov tako v skladiščih prodajalne Ljubljana gl. kol. in Maribor k. k. Napra- 1 vili so se šiloši za moko ter potrebni lifti za prevoz blaga v druga nadstropja. S temi napravami se je prihranilo precej delavskih moči ter delo olajšalo in pospešilo v obratu. Pohvalno moramo omeniti tudi o dejstvu, da je stremel in pazil upravni odbor v tej smeri, da se kalo blaga zmanjša na najmanjši minimum. Pri tem velikem obratu, kakor smo ga imeli minulo poslovno leto, znaša kalo le 06%. Zadruga, je tedaj dosegla v primeri z drugimi zadrugami najmanjši ‘odstotek. Iz navedenega moramo pohvalno priznati, da se je delo upravnega odbora osredotočilo le v cilju, vse nedostatke zadruge odpraviti, zadrugo spopolniti in s tem članstvo vsestransko zadovoljiti. O tem delu se je nadzorni odbor, ki je budno pazil in zasledoval delo upravnega odbora, tudi trdno preprečal. Poslovanje zadruge se je vršilo točno po določbah zakonske uredbe, po določbah zadružnih pravil, po poslovniku ter po sklepu lanskoletne skupščine. S strani nadzornega odbora se je izvajala stalna revizija finančno-knjigovod-stvenih zadev, pregled blokov in računov, deležev in dolga članov, dalje administrativnih poslov ter trgovine in nakupa blaga. Povprečna zaposlenost članov nadzornega odbora je znašala 3 ure dnevno. Po svojih članih je nadzorni odbor sodeloval v vseh prodajalnah pri polletni in letni inventuri. Popis blaga pri inventuri se je izvršil z vso natančnostjo. Zadružna bilanca se je pregledala v vseh detajlih, pregledale so se vse knjige in pripomočki, primerjala z vsemi prilogami in našla v najlepšem redu ter pri-poznala kot pravilna. Vsled tega predlaga Nadzorni odbor v smislu člena 33., točka 4., zadružnih pravil, da izda skupščina upravnemu odboru razrešnico! Delegati so na poročila iznesli pritožbe želje, in težnje članstva, tako glede kvalitete in cen robe, kakor postrežbe, pri čemur se je osobito tretiralo vprašanje oskrbovanja članstva z dobro moko. Zahtevalo se je več pojasnil k bilanci in se je občni zbor zadovoljil z odgovori in pojasnili tov. knjigovodje. Računski zaključek za leto 1929. je občni zbor odobril soglasno ter je bila upravnemu in nadzornemu odboru izrečena razrešenica. Čisti dobiček iz leta 1929. je občni zbor razdelil v smislu čl. 46 pravil sledeče: 1. ) 58-50% za povračila članom; 2. ) 30-—% za rezervni fond; 3. ) 2% za penzijski fond; 4. ) 4-44% za dobrodelni fond; 5. ) 2 06% za posmrtninski fond in 6. ) 3% za uslužbence zadruge. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni na mesta odpadlih odbornikov v upravni odbor zadr. Železnik Franc, Novak Ivan in Ponikvar Ciril, v nadzorni odbor Pa zadr. Negro Ivan in Koprivec Ivan. Pri točki čitanje predlogov članskih Sestankov so delegati izjavili, da so prejeli od upravnega odbora zadovoljive pismene odgovore na svoje predloge ter je bil vsled tega obravnavan samo predlog volišča V., ki zahteva, da se knjigovodja in blagajnik nastavita kot uslužbenca izven upravnega odbora. Predlog je bil sprejet. Občni zbor je opolnomočil upravni odbor, da se sme zadolžiti na člana do 1200 Din v smislu čl. 47 zadružnih pravil. Istotako je bil odobren znesek dinarjev 200.000 za adaptacijska dela v poslovnih lokalih, ki so potrebna, da se ustreže zahtevam poslovanja. Pri slučajnostih je pozdravil občni zbor in zadrugo upravnik Saveza Nabavljačkih zadrug g. Vujnovič, pri čemur je poudaril, da je naša zadruga najmočnejša in najsolidnejša zadruga v Savezu in je želel, da gre tem potom naprej, zavedajoč se svojih dolžnosti. Nadalje je pozdravil občni zbor tudi g. dr. Ružič, zastopnik železničarske apro-vizacije iz Zagreba. Slovenskim železničarjem je čestital na njihovem velikem delu gospodarske osamosvojitve in zavednosti ter želel, da bi krenili isto pot vsi jugoslovanski železničarji. Predlog upravnega odbora, da se spremenita točka 2 in 3 pravilnika za podeljevanje posmrtnin, je občni zbor odobril. Pravilnik prinašamo v celoti na drugem mestu. Med slučajnostmi se je tretiralo vprašanje razvoza živil in točenja alkoholnih pijač ter apeliralo na upravni odbor, da pri sprejemanju osobja v službo upošteva v prvi vrsti zmožne in kvalificirane otroke železničarjev, članov zadruge. Ob 16-30 min. je konstatiral predsed-nik, da je dnevni red izčrpan, ter zaključil lepo uspelo zborovanje. Pravilnik za podeljevanje posmrtnin članom Nabavljal ne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani. Člen 1. Nabavljalna zadruga izplačuje svojim članom za slučaj smrti posmrtnino z namenom, lajšati gorje v smrtnih slučajih in za osiguravanje poravnave nastalih obveznosti pri nabavljalni zadrugi od dneva smrti člana. Člen 2. Pravico do posmrtnine ima vsak član zadruge, na katerega ime je vplačan zadružni delež, in njegova soproga, ako je član ob dnevu smrti dosegel predpisano' dobo članstva, ki se določa za člane, ki so pristopili do 1. maja 1930., in za one, ki bode pristopili po 1. maju 1930., a niso do- segli še 50 let starosti, eno leto, za ženo dve leti članstva. Za člane, ki pristopijo po 1. maju 1930. in so prekoračili 50. leto, 2 leti, za ženo 3 leta, za vsakih nadaljnjih 5 let po 1 leto več. Na primer: član, ki je prekoračil 55. leto ima pravico po 3 letih, žena po 4 letih članstva. S 60. letom po 4 letih, za ženo po 5 letih itd. Ako član dd dneva smrti teh pogojev ni izpolnil, nima pravice do posmrtnine, izvzemši v slučaju, predvidenem v členu 5. Poleg tu predvidenih pogojev se odmerja posmrtnina po visokosti konzumira-nega blaga v prodajalnah Nabavljalne zadruge, predvidene v členu 3. Člen 3. Posmrtnina se odmerja z vsoto 1000 Din (en tisoč dinarjev). Predpogoj za podeljevanje posmrtnin je ta, da je član kupoval vse najpotrebnejše stvari v zadrugi, toda najmanj 2000 Din letno, oziroma 1000 Din za družinskega člana, in se odmerja tako, da prihaja v poštev konzum blaga, nabavljen v predhodnem letu. Za konzumiranje blaga izpod 2000 Din. oziroma 1000 Din na družinskega člana, se posmrtnine ne izplača, četudi so izpolnjeni ostali pogoji, predvideni v členu 2. tega pravilnika. Ako je član zadrugar bodisi radi bolezni ali drugih nepredvidenih družinskih neprilik oviran nabavljati blago za svoje življenske potrebe v nabavljalni zadrugi in vsled tega ob času smrti ni dosegel v tem členu predvidenih nakupovalnih zneskov, se ob varovanju ostalih pogojev vzame v obzir konzumirano blago v predpredhod-nem letu. Člen 4, Ako umrjeta v enem in istem letu član zadrugar in njegova soproga, se odmerja za oba enako v smislu določil tega pravilnika. Člen 5. Ako je nastopila smrt člana zadrugarja ali njegove soproge pri izvrševanju železniških službenih dolžnostih vsled nesreče ali elementarnih dogodkov, se izplača polna posmrtnina brez ozira na predpisane pogoje v členu 2., toda ob varovanju pogojev, predpisanih v členu 3. ali 4. Člen 6. Posmrtnina se izplača upravičencu v denarju ali v blagu in le tedaj, ako ima umrli od dneva smrti poravnane vse obveznosti nakupov pri nabavljalni zadrugi. V nasprotnem slučaju se posmrtnina uporabi v prvi vrsti.za kritje neporavnanih obveznosti nakupov, presežek, ako ga kaj ostane, se izplača upravičencu. Člen 7. Kot upravičenci, ki imajo pravico dvigniti zapadlo posmrtnino, se smatrajo: legitimiran član zadruge, njegova soproga, ako je živela z umrlim do dneva smrti v skupnem gospodinjstvu, ter otroci sirote. Ako član nima zgoraj označenih upravičencev, ima pravico dvigniti posmrtnino oseba, ki je bila s poslednjo voljo umrlega določena, ki se pa mora izkazatij Pravico do posmrtnine imajo tudi starši umrlega, ako je umrli živel iz njimi stalno v skupnem gospodinjstvu. V vseh zgoraj navedenih slučajih se morajo varovati določila člena 2., 3., 4., 5., 6. in 7. tega pravilnika. Člen 8. Ako za dvig posmrtnine ni upravičenca, pripada zapadla posmrtnina posmrt-ninskemu fondu. Istotako zapade posmrtnina posmrt-ninskemu fondu, ako se najkasneje 3 mesece po smrti člana ali njegove soproge upravičenec za dvig posmrtnine ne oglasi. Člen 9, V vseh nepredvidenih slučajih glede podelitve posmrtnin, kakor tudi glede legitimnih upravičencev, sklepa upravni odbor za vsak slučaj posebej. Člen 10. Pritožbe glede odmere, redukcije, odklonitve in upravičencev rešuje upravni odbor v skupni seji z nadzornim odborom. Ako se pritožba kot neosnovana zavrne, velja ta sklep kot končnoveljaven. Ta pravilnik velja do tedaj, dokler ga občni zbor ne spremeni, ako se za to pokaže potreba. * Na zadnjem občnem zboru, dne 13. aprila t. L, sta bila spremenjena člena 2. in 3. v številki 5. iz leta 1927. objavljenega pravilnika, vsled česar prinašamo cel pravilnik. Iz upr. odbora Nab. zadruge Upravni odbor se je na svoji prvi redni seji dne 14. t. m. konstituiral sledeče: predsednik zadr. Čerček Srečko, podpredsednik zadr. Žemlja Franjo, začasni knjigovodja zadr. Železnik Franjo, začasni blagajnik zadr. Škerjanc Ivan, tajnik in gospodar zadr. Kobal Albert, namestnik tajnika in urednik lista zadr. Ponikvar Ciril. Posli upravnega odbora so se razdelili sledeče: revizijo kreditov vrši zadr. Žemlja Franjo, kontrolo faktur in cen ter nadzor nad prodajalno Šiška vrši zadr. Kuštrin Ivan. Z nadzorom nad prodajalno Ljubljana gl. kol. se poveri zadr. Novak Ivan in nad prodajalnami v Mariboru zadr. Mohorko Josip s sosvetom. Revizijo kreditov v Mariboru vrši zadr. Mohorko Josip. Na skupni seji upravnega in nadzornega odbora 17. t. m. so bili imenovani v sosvet v Mariboru sledeči zadr.: Artič Franc, Tumpej Rudolf, Regent Franc in Perme Davorin. Kot predsednik sosveta v Mariboru fungira upravni odbornik zadr. Mohorko Josip. Iz nadzornega odbora. Na prvi redni seji dne 15. t. m. se je konstituiral nadzorni odbor sledeče: predsednik zadr. Furlan Josip, podpredsednik zadr. Feldin Hinko in tajnik zadr. Negro Ivan. Posle nadzorstva se je razdelilo sledeče: za kontrolo upravnih in administrativnih zadev sta določena zadr. Furlan Josip in Negro Ivan, za kontrolo knjigovodstva in financ zadr. Klebel Emil in Feldin Hinko, za kontrolo gospodarstva in trgovskih zadev pa zadr. Božič Alojzij in Koprivec Ivan. Zadružništvo ^ Č. S.: Zadružno predavanje. Dne 7. in 8. marca je predaval v Ljubljani o zadružništvu slavni profesor in zadružnik dr. Totomianz. Pripovedoval je zanimive stvari, ki smo jih že dostikrat čitali. Toda direktna beseda iz ust velikega misleca mnogo več zaleže, in navzoči, ki so ga poslušali in razumeli, so dobili nov impulz za delovanje na zadružnem polju. Med drugim je omenjal veliki zadružni teoretik, kako velike preobrate je povzročilo zadružništvo v nekaterih deželah na gospodarskem, političnem in nacijonalnem polju. Predvsem je slavil Dansko, danskega kmeta in njega kulturo, za katero se ima zahvaliti samo zadružništvu. (O tem smo že pisali v številki 9., leta 1929. »Zadru-garja«.) Tudi o Finski nam je pripovedoval, kako so se oni emancipirali izpod jarma svetskega kapitalizma in ruskega visokega uradništva potom lastnih zadrug. Kar nas je posebno zanimalo, je njegovo naziranje o zadružništvu kot svetovnemu pokretu, ki je v kratkih besedah nekako sledeče: Včasih so bili naziranja, da more samo zmerni socijalizem, socijalistično gibanje ozdraviti naše gospodarske razmere in urediti pravično medsebojne razmere in rešiti delavca izpod jarma kapitalizma. Tudi socijalizem naj bi bil edini lek zoper vojno, za mir. Toda socijalistično gibanje je razredni boj, in je protislovje, da tisti, ki želi in prepoveduje mir, nastopa sam z bojem. Marsikdo se tega ne zaveda, toda ko občuti to protislovje, ne veruje več v bodočnost tega gibanja. Posebno komunisti, levo krilo socijalistov (negativni socijalizem) delajo napake. Poderejo most in gradijo na razvalinah — novega. Socijalistično gibanje hoče delati red drugod, prevzemati posle v državi, toda nima zadosti skušnje, niti nima v svojih vrstah vse urejeno, kar bi bilo sposobno nekaj podreti zato, da ustvari kaj boljšega. Zadružništvo pa je faktor, ki ustvarja najprej red; je nekaj pozitivnega; in zdravega v lastnih vrstah, četudi v malem, in te male edinice, preizkušene v pozitivnem delu, podučene o gospodarstvu v malem, napredujejo v prosti konkurenci. Ako ustvarijo kaj boljšega kot že obstoječe, bodo postale te celice gospodar položaja. Če pa niso še dovolj sposobne, tedaj ostane gospodarski red pri starem. Poleg starega mostu se gradi čez reko nov most. Tisti, ki bo bolj trden, se bo najdalj ohranil. Pred 10 leti so bili v Nemčiji posebno krščanski slocijalisti očitni nasprotniki zadružništva, toda po večini so spoznali svojo zmoto, se preorientirali in so danes v prvi vrsti zadružniki, potem šele socija-listi v političnem; pomenu besede. Oni voditelji socijalistov, katerim je potrebno, da imajo maso potom politike v rokah, naj bo to iz samoljubja ali iz koristolovstva, so pa ljubosumni na uspehe zadružništva, ki jim postaja resen konkurent. Prorokuje bodočnost malemu človeku na deželi,; onemu, ki se bavi z obdelovanjem zemlje in ročnim delom; ga blagruje, da se ni izneveril naravi in naravnemu življenju. V mestih, ki je s svojim sijajem in razkošjem privabilo toliko ljudi, da iščejo v njem svojo srečo in svojo eksistenco, pa je že sedaj toliko revščine, da je to v sramoto človeštvu. Tako profesor dr. Totomianz. Tudi mi smo že nekoliko okusili in spoznali resničnost njegovih besedi. Kdo se ne spominja leta 1921. in 1922., ko so nam hoteli preprečiti ustanovitev naše zadruge in otvoritev prodajalne v Mariboru. Čitali smo in slišali jasno in razločno: Vaša zadruga nam je napoti, je proti našemu programu. To so problemi, o katerih je težko izreči pravilno sodbo. Nismo dorasli, da bi si mogli ustvariti po splošnem pregledu vseh vprašanj sodbo in prerokovati nekaj pravilnega. Toda eno je gotovo: Naša zadruga in naše gospodarske ustanove, ki se zbirajo okoli nabavljalne zadruge, so ustvarile žel precej pozitivnega. Gotovo so več koristile železničarjem kakor pa škodovale. Ne spoznamo se na politiko, ki je navsezadnje prepovedana po 6. jan. 1929., toda razum nam veleva, da je najboljša politika: delati z združenimi močmi. Kristina Holzhengs: Žena in zadruga. Zadružna misel je že od nekdaj svojstvena last žene. Zadruga je skupnost. Žena kot čuvarica prazadruge, najmanjše skupnosti — družine — ima že po naravi močnejše nagnjenje od moža k skupnosti. Najbolj jasno odseva ta božji nagon v čisti, nepokvarjeni ženski duši. V dušah mnogih žen pa je ta nagon zasut. Na zunaj sijajen, privlačen, na znotraj pa pust ma-terijalističen svet, v katerem živimo, je vnesel in še vnaša tudi v ženske duše kamenje in smeti. Toda čeprav so studenci zasuti, so še vendar le-tu. Vsled tega ni nič čudnega, če se dobe ljudje, ki imajo željo, da bi odstranili skorjo od dobrega ženskega srca, da bi potem ponosno vstalo plemenito ženstvo. Polje delovanja je v tem pogledu široko in zaradi tega umljivo, da pričenjajo delavci z delom na raznih krajih, ki ga tudi mnogokrat dovršijo z Uspehom. Kaj pa ženske duše, ki še čakajo, da Se jim pokaže pot na plemenito stezo? Mnogo je še takih žen med nami, ki so nagnjene k dobremu delu za skupnost, nimajo pa človeka, da bi jim pokazal pot, ki vodi do zadružnega delovanja. Našim ženam je še tuje dejstvo, da so Zadruge gospodarska oblika; resnica je nadalje, da so tudi zadruge kot take storile primeroma malo, da bi opozorile in Pokazale ženam zdravo jedro zadružnega pokreta. Vsled tega ne trpi samo posamezna zadruga, temveč tudi žena, in sicer v družinskem gospodarskem boju; kajti žena je Prisiljena plačati v privatni trgovini za nakupljene predmete ceno, kakršno se zahteva; posledica tega pa je, da ne more uravnovesiti dohodkov z izdatki. In nabavljalne zadruge? Naj navedemo tu preroške besede iz prvih kritičnih let zgodovine roštalskih pionirjev, ki glase: Če ne bo pridobljen interes žena za zadružni pokret, je uspeh pokreta °mejen! Zadruge, ki so znale zbuditi v ženskah zanimanje za zadružno gibanje, zaznamujejo napredek in uspeh. Zadruge so gospodarska tvorba, ki Se na zunaj navidezno gibljejo v premrlih °blikah. Na prvi pogled ne zgleda, da je v KUh življenje, nekaj žarečega,, kar bi zmoglo privleči ženo. Umljivo, kajti prak-hčna gospodinja gleda morda na cenen nakup, kar smatra kot največjo kupčijsko ugodnost. In ker je trgovanje njeni notranjosti tuje in oddaljeno, se konča z nakupom vsaktera druga vez. Pogled naše žene še ni usmerjen na življenske gospodarske vezi in potrebe. Gospodarsko življenje se ji zdi samo nekaj abstraktnega. Zakaj se čudimo, da so ženske »take«? Desetletja se je ovirala izobrazba žene s klicem: »Žena spada v hišo in nikamor drugam«! Naraščanje industrije je zvleklo žene iz mirnega hišnega kroga v gospodarski vrtinec, a istočasno se je pozabilo na potrebno šolanje in tolmačenje mnogih pojavov v gospodarstvu in se celo poskušalo zatreti, odnosno se je odrivalo vzbujajoče duševne sile v ženi. Le polagoma je prodrlo spoznanje, da je tudi žena potrebna duševnega oblikovanja in šolanja. Toda razvoj gospodarskega življenja, v katerem je trgovina zavzemala res čimdalje bolj pomembno mesto, je bil hitrejši. V tem gospodarskem razvoju se je mogel orijen-tirati le moški, žena pa malokdaj. Mogoče bi' bili bolj nase priklenili žene praktični uspehi zadrug. Toda nemogoče je bilo, da bi zadruge vodile boj proti privatni izredno močni trgovini, a da bi istočasno praktično nudile ljudem največje koristi. Naj še dodam, da so le nekatere žene pojmile duševni pokret v začetniški dobi, v dobi ustvarjanja zadružnih stavb, in še te ženske so bile Angležinje. Zato pa opazimo na Angleškem poseben zadružni pokret med ženami. Anglija je prednjačila v ženskih pokretih ostalim evropskim državam. Tako je bilo tudi v zadružnem pokretu. V Nemčiji so si žene tamošnje zadružne zveze ustanovile šele 1. 1920. »Nemški ženski krožek za skupno gospodinjstvo na zadružni osnovi«. Kmalu za tem je nastavila nemška zadružna zveza 2 ženski kot tajnici. Početek je bil storjen in marsikak uspeh ni izostal. Pričakovala se je sicer cvetoča doba, ki pa še ni nastopila. Razumljivo je, da postanemo nestrpni, če se nekaj ne izpolni, kar smo skoro z gotovostjo pričakovali. Zakaj pričakujemo življenja zmožen ženski pokret v nabavi jalnih zadrugah? Zato, ker bi lahko tak pokret zavedel porabo — konsum — v drug tir. Najmanj 60% tega, kar človek rabi in porabi, gre preko ženskih rok. Ženske so voditeljice porabe. V njih rokah leži jaka gospodinjska moč. Toda tega dejstva ne pojmujejo še naše žene. Potrebno je torej, da spoznajo velik pomen, ki ga ima nakup življenskih potrebščin za narod, ljudstvo. Potrebno je, da spoznajo, da na ta način odrivajo privatno-kapitali-stične interese, kar služi v dobro skup- nosti, kar koristi splošnosti in kar dosežejo le, če podpirajo gospodarsko formo, ki se razodeva v zadružništvu, kjer so varovani deleži — interesi — použivalcev (konzumentov) in potom katerega — zadružništva namreč — lahko zadobe žene vpliv pri reševanju gospodarskih vprašanj. Žena bi bila lahko vladarica tam, kjer mora dandanes nastopati le kot služkinja. To si morajo jasno predočiti naše žene in sicer ne samo radi njih in njihovega udejstvovanja, nego radi zmage skupnosti v gospodarskem življenju. Zadnji čas je, da pričnejo z delom v tem pravcu. Naše gospodarsko življenje je bolno, bolno že pri koreninah. Poskusi od zgoraj, da bi se prišlo v okom temu zlu, so se izjalovili. Od spodaj je potrebno pričeti z zdravljenjem našega gospodarskega življenja. Naša misel naj se razodeva v želji za dobrobit skupnosti v gospodarski obliki, za katero velja najvišji zakon: skupno dobro. Potrebno je ojačiti zadružno misel, jo izvesti, realizirati. Žena naj se ne pridružuje zadružnemu pokretu samo iz materijelnih koristi! Zadružna ideja, ki nam pokaže možnost, kako ustvariti dobro za človeštvo, naj bo našim ženam pomagač, zvezda vodnica! Danes zgleda vendarle marsikaj drugače v ženskem zadružnem pokretu kot na primer pred 20 leti. Duševni sokovi prodirajo hitrejše sLozi ženske vrste. Doba je ugodna za širjenje zadružne ideje potom žene. In še nekaj: Doba industrijali-zacije je odrivala ženo. Poklic gospodinje se ni visoko cenil, gospodinjskega dela se ni vpoštevalo. Toda danes, po letih trpljenja, znajo ljudje ceniti delo gospodinje. Čemu pa ustanavljajo gospodinjske šole, prirejajo kurze, drže predavanja o dobrem gospodinjstvu! To dejstvo naj služi kot dokaz gornje trditve. Temu dejstvu se pridružuje stremljenje žene, da prispeva k ozdravljenju naroda, družine. V tem stremljenju in tudi delu žene za dobrobit poedinih družin in ljudstva, je treba prestati tudi boj za gospodarsko preosnovo; čim bo zmagala zadružna osnova, bo tudi odprta pot kulturnim stremljenjem žene. Potrebno je torej, vcepiti v ženska srca misel o samopomoči na gospodarskem polju. Povedati moramo ženam, da ravnotako, kakor je ustvarjen organizem iz tisočerih celic, se ustvarja iz tisočerih celic' tudi nova gospodinjska oblika. Tu stoji žena na razpotju; v njeni roki leži rešitev velikega problema. Zasebni kapital stoji na tej — skupno gospodarstvo na nasprotni strani. Za katero pot naj se odloči? Mnoge izmed njih vedo, kam vodi prava pot, mnoge pa se ob tav-Ijajo, zaslepljene po sleparskem blesku. Zatorej žene, oprimite se zadružne ideje! Vaša srca še niso otopela, saj je v njih še prostora za idealno stremljenje. Širite zadružni pokret! Proč z malenkostnimi pomisleki! Mož in žena morata skupno sodelpvati v zadružnem gibanju in mogoče žena še z večjim zanosom. Na ta način bomo zboljšali eksistenčne pogoje sebi, družini in s tem tudi narodu. Iz žel. zadružnega življenja Opozorilo! Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani javlja izmed sklepov letošnjega občnega zbora (23. II.), da je člane črtati, ako so z mesečno članarino za tri mesece preko določila pravil zaostali. Komur je za ohranitev članstva, naj svoj zaostanek poravna. Odbor. Železniška jubilejna knjižnica v Novem mestu. I. redni letni občni zbor se je vršil v društvenem prostoru v Novem mestu dne 6. aprila t. 1. pod predsedstvom dosedanjega predsednika g. Potočnika Alojzija. Iz poročil društvenih funkcijonarjev posnemamo, da je imelo društvo celokupnih dohodkov Din 36.877-60, izdatkov pa Din 33.678-54, tako da razpolaga ob sklepu poslovnega leta še z gotovino Din 3.199-06. Društvo šteje 228 rednih in 50 izrednih članov ter ima 1.085 vezanih knjig leposlovne in poučne vsebine. Tekom komaj nekaj mesecev trajajočega izposojevanja knjig je imela knjižnica 733 posetnikov in je bilo 2.253 iz-posojil. Društvo je priredilo doslej poljudno predavanje o Ivanu Cankarju, lepo uspeli recitacijski večer slovenskih književnikov, javno tombolo in dva zelo posrečena večera z umetniškim in zabavnim sporedom. S temi prireditvami je pridobilo društvo znatna sredstva za svoj vzvišeni namen, železničarji pa mnogo na svojem ugledu. Dne 6. aprila t. 1. novo izvoljeni odbor s predsednikom g. Kavškom Alojzijem, šefom saobračajne službe na čelu, daje jamstvo, da bo društvo tudi v bodoče vršilo svojo nalogo v prid članom in povzdigo ugleda železničarskega stanu. Kotiček uredništva =*=* Koledar 1931. Kakor običajno, izdamo tudi za bodoče leto svoj zadružni koledar. Naše stremljenje je, da bodi koledar tak, da bo čim bolje ustrezal ukusu in potrebi članstva, vsled česar se obračamo tem potom na vse cenjene zadrugarje, da nam sporoče svoje želje glede oblike in vsebine koledarja. Upoštevali bomo vse, kar bo mogoče, in skušali ustreči čim širšim plastem članstva. Prosimo, da se nam sporoče vse tozadevne želje do konca maja t. L, da nam bo mogoče pričeti pravočasno z delom. i . _ . . ' • ...w. Zajčjereja 0 reji. Sedaj, ko se pričenja čas reje, je priporočljivo, da pustimo pariti vedno dve ali pa več samic v enem dnevu, s čimer se obvarujemo in izognemo marsikakemu nepredvidenemu presenečenju. Kakor hitro nam zvržejo v enem dnevu parjene samice, pregledamo gnezda. Ko smo se prepričali, da so mladiči vsi živi, jih preštejemo v posameznih gnezdih, ker ni vseeno ali ima ena samica tri, druga zopet osem mladičev. Ako hočemo imeti za poznejši čas lepe živali, bodisi za nadaljnjo rejo, bodisi za prodajo ali pa za zakol, moramo doječim samicam pokladati bolj tečno krmo, sicer mladiči zaostajajo v rasti, dobe slab kožuh in so za razne bolezni zelo sprejemljivi. Da v tem primeru trpi tudi reja, je umljivo. Radi tega in tudi z ozirom na samo samico, ne pustimo eni samici več kot šest mladičev. V gornjem slučaju odvzamemo samici, ki ima osem mladičev, dva ali tri, ki jih podtaknemo oni samici, ki ima samo tri mladiče. Ako pa ima n. pr. vsaka samica po sedem, osem ali več mladičev, izberemo od teh najslabše razvite in jih pokončamo. V slučaju pa, ako samica pri porodu pogine, kar se je že tudi pripetilo, razdelimo in podtaknemo zvržene mladiče drugim samicam, ki imajo manj mladičev. Da pri pregledu gnezda, oziroma menjavi mladičev, samic ne razburjamo po nepotrebnem, jih za ta čas prenesemo v druge prazne kletke. V tem torej obstoja korist, ako parimo v enem dnevu več samic. Zelo razširjeno je mnenje, da so samice z enim in pol ali dvemi leti že izrabljene in se jih potem konča. V mnogih slučajih pa niti te starosti ne dočakajo, ker jih njih mladiči dorastejo in morajo starke samice njim napraviti prostor. Te samice pa še dolgo niso izrabljene, četudi so izgubile lepo zunanjost. Zato naj rejci obdrže strarejše živali tako dolgo, dokler so še uporabne za pleme. Umni rejci so dolžni hvalo ravno starejšim živalim, ki so že preizkušene in jih goje tudi do petega leta starosti ali pa še dalje. Nanje se rejec lahko zanese, tudi varuje jih bolj, saj njih lastnosti dodobra pozna in ne doživi razočaranja. Olajšajo nam torej delo in z njimi prej dosežemo cilj, kakor pri mladih samicah. Mlade samice so nam vedno uganka, četudi si jih sami vzgojimo. Ne vemo ali nam tudi njihov naraščaj donese zaželjeni uspeh, ker mnogokrat nam pripravijo slabše rezultate, kakor pa njih matere. S samci pa je tudi isto, ker tudi oni prenašajo slabe lastnosti na mlajši zarod. Stare živali torej obdržimo vsaj takoj dolgo, dokler nismo pri mladičih v vsem popolnoma gotovi. Le tako dosežemo cilj v kunčjereji. Mnogo rejcev noče dandanes nič slišati o zmanjšanju zvrženih mladičev ali pa vsaj njih razdelitvi na več samic. Tudi dvakratno letno parjenje zavračajo in nočejo pri-poznati živalim potrebnega počitka. Kdor hoče imeti od samice, vedno in vedno zapored mladiče, naj se ne čudi končnemu neuspehu reje. Vsako-delo zahteva svoje moči in tako je tudi pri reji. Da nam samica vzredi zdrave in lepe mladiče, a teh naj bo največ šest, potrebuje moči in počitka. Namen reje je, da dobimo zdrave, živahne, za nadaljnjo rejo in uporabo sposobne živali. Priporočljivo je, da samicam preskrbimo za napravo gnezda dovolj stelje in da njih kletke v hudem mrazu pokrijemo s odejami ali vrečami, da ne more mraz tako hitro do mladičev. Gospodinjstvo ———— Ali se splača kuhati doma. V naši menzi stane kosilo Din 6.—, večerja pa Din 5.—. Količina hrane je zadovoljiva, cena nizka, posebno za večerjo. Kljub temu marsikdo ugiba, ali se mu splača hraniti se v menzi ali kuhati doma. Proti menzi govori na vsak način: enoličnost hrane. Izdali smo vprašalne pole, iz katerih je razvidno, da zahteva eden vsak dan govejo juho, drugi odpravo mesa in samo močnate jedi, tretji ne mara mlečnih jedi, četrti ne zelja itd. Težko je ugoditi vsem in zato se kuha nekaka kompromisna hrana, ki nikogar ne ujezi. Doma si lahko skuhaš za večerjo kavo, če je ena porcija premalo, pa tri. Včasih si doma privoščiš dobro pečenko, zato poješ drugič močnik ali polento. V menzi se ne more delati takih sprememb, čeprav si jih marsikdo želi. Računajmo: Družina treh ljudi porabi mesečno ca. 250 kg premoga, nekaj drv, tako da mesečno izda za kurjavo približno 90 Din,, ali 30 Din na člana. V menzi se porabi mesečno kuriva za 1400 Din ali 10 Din na poedinega. Torej že pri tem prihrani družina 20 Din na mesec ali 33 para pri obedu. Meso dobi menza radi večjega nakupa boljše in za 2.— Din pri kg cenejše. To znese 24 do 34 para pri porciji mesa. Pri zelenjavi, nakupu jajc itd. se lahko računa nadaljnih 10 para na porcijo, tedaj si prihrani član v menzi samo na manjših izdatkih za kurivo in živila najmanj 70 para pri porciji ali Din 1.40 na dan. Kje je potem delo in čas, ki ga potrati gospodinja, ko gre na trg kupovat, ko pripravlja jed, pomiva posodo, nosi premog. Marsikatera družina si lahko prihrani služkinjo ali postrežnico, gospodinja lahko porabi čas za ročna dela itd. Najbolj ugodno je, hraniti se poleti v menzi. Dopoldne se doma pospravi in opravi domača dela, kosi se v menzi, nakar lahko odide družina na kopanje v bližnjo okolico. To so za gospodinjo počitnice, ki ne stanejo mnogo in so komodne. Režijski stroški v menzi znašajo sedaj 1.10 Din za obed. To so stroški za kurivo, čistilni materijal, plače osobju, obraba inventarja itd. V denarju si prihrani človek doma samo 40 para za obed, delo ga stane pa gotovo več, ali z drugimi besedami: ako uporabi gospodinja svoj čas za šivanje perila, podučavanje otrok itd., lahko doseže več koristi, kakor če zgubi dnevno 4 ure za kuhanje. Tako poleti. Pozimi, ko se itak kuri doma, je kalkulacija seveda drugačna. Termini Za Maribor in okolico od 24. do 26. v mesecu. Za člane s ptujske in prekmurske proge, i. s. postaje CirkoVci—Čakovec— Kotoriba in vse stranske proge od 27. do 30. v mesecu. Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 22. v mesecu. Za člane z južne proge, to so postaje: Hoče—Pragersko—Štore in vse stranske Proge od 4. do 7. v mesecu. Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 30. v mesecu. Za člane s koroške proge, to so Postaje: Limbuš—Dravograd, Meža—Prevalje in stranske proge od 8. do 13. v Mesecu. Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe vsaj 5. v zadrugo. V interesu vsega članstva je, da se drži določenih terminov. Le na ta način bo izostalo vsako nepotrebno čakanje v prodajalnah, odpadla pa bo tudi vsa jeza in kritika! Člani, pomagajte ustanovi k rednemu poslovanju, da boste z lastno institucijo zadovoljni! Ponovno opozarjamo, da Slanov, ki bodo prišli izven določenega termina, ne bomo postregli prej, dokler ne bodo postreženi člani z rednim terminom. Članom, ki kupujejo samo za gotovino, se prodaja vse dni v' mesecu. Umestno pa je, da se založijo s svojimi potrebami v dneh, ko ni članov s proge. ZA LJUBLJANO: Samo za Ljubljano in okolico: 25., 26., 27., 28., 29., 30. (31.), 1., 2. in 3. v mesecu. Za razpošiljanje pošiljk na progo pa določamo sledeče termine: Za prodajalno Ljubljana gor. kol. Vse dolenjske proge od 5. do 8. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 3. v mesecu. Za vse gorenjske proge s progo Ljubljana—Kamnik od 9.—12. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 7. v mesecu. Za prodajalno Ljubljana gl. kol. Za edinice na progi Rakek—Ljubljana s progo Brezovica—Vrhnika od 5.—7. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 3. v mesecu. Za edinice na progi Ljubljana—Savski Marof od 8. do 10. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 6. v mesecu. Za edinice na progi Rimske Toplice— Pelje od 11. do 12. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 9. v mesecu. Za edinice na progi Celje—Velenje (izključno Celje) od 13. do 17. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 11. v mesecu. Članom, ki kupujejo za gotovino, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. Iz zadružne trgovine Ponovno prosimo člane, da označijo svoje vrečice z imenom, morda še s predmetom, katerega se stalno deva v vrečico (n. pr. za moko, sladkor ali riž). V navalu ne morejo pomočniki paziti in ugotoviti, za kak predmet je stranka namenila vrečico. Semena: Opozarjamo člane, da smo vpeljali v vseh naših prodajalnah vrtna in cvetlična semena. Semena so erfurtske provenience z znamko »Urbanič semen« ter je cena malim vrečicam 1 Din, za grah in fižol 2 Din. Priporočamo, da se člani poslužijo te ugodnosti. Pri naročilu ravnajte se po seznamu. Novo vpeljano blago: Čebuljček za seme. Promiula piča za kure, da bolj nesejo. Jajca štajerska; jajca za valjenje. Umetno gnojilo. Zadruga bo prodajala v prodajalnah Maribor kor. kol., Ljubljana gl. kol. in Ljubljana gor. kol.: URE, sistem »D o x a«, srebrne in nikelnaste. Navadna nikelnasta stane Din 300. Odplačuje se lahko v obrokih. Če se upošteva še povračilo 5 %. stane ura v resnica samo Din 285. Doxa-ure so prvovrstne, proti-magne-tične in so posebno za železničarje primerne. Vse ure se izda samo repasirane in regulirane. Za vsako uro se jamči dve leti. Popravila izvrši naš dobavitelj poceni in najkulantneje. Razno ^^=«3 V Rusiji stalno nazaduje živinoreja, kar je posledica kolektivizacije kmečkih posestev. Kmetovalci namreč mlado živino raje koljejo, kakor da bi jo gojili za državo, ki jo plačuje po nizki ceni. Grčija ima glasom najnovejše statistike 176 lokomotiv, 236 potniških, 72 prtljažnih in 4067 tovornih voz. Dolžina železnice znaša 1348 km. Proimet je znašal v prošlem letu v tovornem prometu 1 milijon ton teže in 3-8 milijonov oseb v potniškem prometu. Grki so torej še precej za nami v že-lezniško-prometnem pogledu. Grška vlada je predala v zguadbo, upravo in obratovanje svoje celokupno telefonsko omrežje tvrdki Siemens-Halske, in sicer za dobo 30 let. Normalnotirna železniška proga Bi-tolj—Prilep je dograjena. Dolgost proge znaša 46 km, ima 6 postaj in je stala 55 milijonov Din. Cenik živil zn mesec mn j 1930 Reklamirajte takoj po prejemu blaga! Poznejših reklamacij ne moremo upoštevati! Mlevski izdelki. Moka Ogg kg 410 Moka 0 91 4-— Moka mehka (2) 11 3 70 Moka krušna (5) 19 3 40 Moka ajdova 11 4'80 Moka ržena 11 3 40 Moka koruzna 91 VSO Moka krmilna 91 V80 Zdrob pšenični 11 4 20 Zdrob koruzni 11 3 — Otrobi koruzni 11 1 20 Otrobi pšenični 91 V20 Testenine Makaroni v kartonih jajčni kg li- Špageti v kartonih 19 li— Makaroni jajčni in polži 19 9 50 Makaroni domači in druge testenine 19 8 — Zrnje Riž I. vrste kg 980 Riž II. vrste 6 80 Koruza drobna (Činkvantin 2-50 Koruza debela (suha) 99 1-60 Kaša M 4 — Ješprenj 1 11 4'80 Ješprenček ff 8 40 Fižol Cipro » 5-40 Fižol la V 420 Fižol Ha yi 3 — Leča debela 19 16 — Leča domača kg 880 Grah zelen 19 14 — Piča za kure 19 2-30 Piča za kure »Promiula« 19 16 — Sladkor Sladkor v kockah kg 13 80 Sladkor sipa 11 12'30 Sladkorčki (bonboni) 11 24 — Sladkor v prahu 11 14 — Sladkor Kandis n 22-— Sol. Sol morska kg 2-75 Sol kreška n 275 Kava Kava Perl kg 70 — Kava Portorico 11 70 — Kava surova la 11 58 — Kava surova Ha 19 46-— Kava žgana 11 64 — Kava žgana >Speciak 11 76‘— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna W 8 — Kava »Žika« >1 13"— Kava figova n 20'— Kava Enrilo 11 20'— Kava Enrilo škatlja 16'— Cikorija Franck kg 18—1 Cikorija kolinska 11 17'— Mast. Mast kg 25‘— Ceres, bel, rumen n 28 — Čajno maslo la 11 52'— Čajno maslo Ila 11 46'— Kuhano maslo 11 44-— Delikatese. Slanina soljena kg 26 — Slanina »Tirolska« (mesnata) 32 — Slanina krušna n 25 — Slanina »Hamburška« (mesnata) n 32 — Slanina prekajena debela 19 26 — Slanina papricirana 19 28'— Salame ogrske n BO- Salama milanska 19 SO'— 3dame krakovske 99 36'— Salama letna 19 28'— Salame navadne 11 18 — Kranjske klobase kom. 5'— Klobase suhe lovske 91 3'50 Reberca kg 28 — Prekajeno meso 19 30 — Prekajeno carsko meso 19 28'— Šunke zvite 91 30'— Šunke brez in s kožo 19 30'— Šunke zvite v dozah brutto za netto 2V2-—3 kg 11 33'— Krače 19 18'— Svinjski parklji 19 10'— Svinjske glave br*e kosti 19 20 — Med ajdov *> 16'— Med cvetlični kg 20'— Sir Chalet II. a kom. 2-— Sir Chalet I a kom. 350 Sir trapist kg 28'— Sir polementalski la 11 38 — Sir polementalski Ila 11 28 — Sir Parmezan 11 72 — Maggi steki. 11, 17, 28-50 Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan steki. 6, 12 Juhan na drobno dkg 110 Gorčica kozarec 10 — Gorčica na vago kg 24'— Keksi v zavitkih zav. 6'— Keksi a 1 kg v kartonih in na vago kg 24 — Kocke za juho v alum. lončkih a 25 kom. lonček 25 — Marmelada doze h 1 kg in na vago kg 20'— Marmelada marelčna 11 30'— Čokolada a Čokolada 'A 10'-, z lešniki Vio 4-50, tabl. Vso 2'! j Sadje in poljski pridelki. Češplje suhe kg 9 — Hruške suhe » 8- Orehi celi 99 10'— Rožiči celi 19 7 — Mandeljni 19 44, 58 Rozine 19 16, 24 Fige dalmatinske, nove kg 6 — Rožičeva moka 19 8 — Čebula 19 1 — Česen 19 12 — Zelje kislo 19 P— Tekočine. Kis za vlaganje liter 4'— Kis vinski 19 6'— Kis dvojno močan 99 4'— Olje namizno 19 16 — Olje bučno 99 ~ 16'— Olje olivno 99 16 — Malinovec a V2 1 steki. 15 — Rogaška voda a IV2 1 19 6 — Rogaška Donati 19 5'80 Radenska voda a IV2 1 99 6 — Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5 — Milo Schicht, terpentin kg 17 — Milo Schicht n 16" — Milo Zlatorog 19 14’— Milo Zlatorog terpentin » 16'— Milo Gazela 99 —'— Milo Gazela terpentin 19 —'— Milo v kockah ala Marseill 11 15'— Milo toaletno komad 4—1f Soda za pranje kg 2 — Lug za pranje 19 4'— Pralni prašek Ženska hvala n 250 Pralni prašek »Tri-soda« 19 350 Pralni prašek »Radion« 99 6 — Pralni prašek »Persik 19 6 — Pralni prašek »Labod« za fino perilo n 7 — Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6'50 Metle rižove vel. 11 16 — Metle rižove male n 13'— Sveče velike in male paket 8 — Thermo steklenice kom 47, 83 Muholovci 11 1 — 51 zl H o 0 it g z s 1 2 Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek Kruh beli in rženi dnevno svež po dnevni ceni 4- Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2041. Glavni in odgovorni urednik Ponikvar Ciril, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.