GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša wš!9 LETO II. JULIJ, AVGUST 1975 ŠTEVILKA 7, 8 KLJUB DEŽEVJU DOBRA LETINA Jože Sakelšek, kombajnist ob zadnjem dnevu žetve na Osojniku Stabilizacijski ukrepi v Kmetijskem kombinatu Stabilizacijski program - odraz dejanske situacije Stabilizacijski programi so bili izdelani na osnovi analize gospodarjenja v lanskem letu, hkrati pa dopolnjeni na osnovi stanja po posameznih periodičnih obračunih tako, da je bila vedno prikazana dejanska situacija, na katero so ikomum'sti ne le opozarjali, ampak se zavzemali za dosledno realizacijo postavljenih nalog. Stabilizacija v kmetijstvu vendarle ni vedno odvisna od delavcev v posameznih temeljnih organizacijah, zlasti tistih, ki so zaposleni v primarni kmetijski proizvodnji V kmetijstvu je bilo veliko težav, ki so tudi povzročene zaradi neurejenih odnosov cen, oziroma neurejenosti trga med reprodukcijskim materialom in kmetijskimi proizvodi. Kljub temu, da je bilo vgrajenih veliko obrambnih mehanizmov v gospodarjenju, zlasti v živinoreji, pa vendarle niso bili povsem trdni, da bi lahko vzdržali tržne sunke v lanskem letu, ki se prenašajo zlasti v prvo polletje letošnjega leta. Predvsem gre za živinorejo, ki je bodisi zaradi držanja staleža na istem nivoju ali pa tudi zmanjševanja staleža, doživela prav gotovo velik pretres, ki se v letošnjem prvem polletju odraža v negativnem poslovanju in dohodku. Drugi tak primer je primarna kmetijska proizvodnja, ki je doživela velik razkorak med cenami reprodukcijskega materiala in tržno ceno kmetijskih proizvodov. (Nadaljevanje na 2. strani) REZULTATI ŽETVE V SESTAVLJENI ORANIZACIJI ZDRUŽENEGA BELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT: 522 VAGONOV PŠENICE Zaradi slabih vremenskih razmer v času setve in zaradi neugodnih vremenskih razmer med letom so imeli naši kmetije! veliko težav. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da je letošnji pridelek, kljub največjim prizadevanjem, manjši kot smo ga pričakovali. V vsej sestavljeni organizaciji združenega dela je proizvedenih 522 vagonov pšenice, od česar odpade na Kmetijski kombinat Ptuj 250 vagonov, na Agrokombinat Maribor 175 vagonov in na Agrokombinat Lenart 97 vagonov. Pšenica »Sava« na 14 ha njivi pri mešalnici in silosih na Turnišču Žetev »na falatu« — 16 ha njivi s pšenico ob Polskavi pri Pragerskem, kjer sta zmanjšala nevihta in poplava pridelek za 40 % Stabilizacijski ukrepi v Kmetijskem kombinatu STABILIZACIJSKI PROGRAM ODRAZ DEJANSKE SITUACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Nadaljnji problem, ki ni povsem odvisen od delavcev temeljnih organizacij združenega dela v Kmetijskem 'kombinatu, je prav gotovo tudi odnos organizacij združenega dela, ki 'imajo kooperantske odnose z našimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Nihanja na trgu najbolj čutijo kooperanti. Na te in na druge probleme in vprašanja, ki 'so aktualna za nadaljnje gospodarjenje in stabilizacijske ukrepe v Kmetijskem kombinatu, so ponovno op o roži le osnovne organizacije Zveze komunistov ob obravnavanju informacije 'in sprejetih dokumentov v Zvezi komunistov, sindikatih, v republiški in občinski skupščini. Osnovne naloge O tem so razpravljale vse osnovne organizacije ZKS in 'Sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Osnova za razpravo oziroma pripomoček k realnemu ocenjevanju stanja v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela so bili polletni finančni pokazatelji, ki so bili pripravljeni in 'izdelani za vsako temeljno organizacijo združenega dela posebej, v skladu s predpisi. Vse to je bilo obravnavano na zborih delavcev v posameznih TOZD. Akcija in štiri osnovna vprašanja V Kmetijskem kombinatu so po omenjenih analizah vse subjektivne sile fn delavci v TOZD osredotočili akcijo na štiri osnovna vprašanja in sicer: 1. Naloge na področju izvoza in uvoza. Analiza izvoza v zadnjih letih kažejo, da smo naredili precej za izvoz naših proizvodov, vendar so nekateri proizvodi bili zapostavljeni v izvozu, nekateri pa niso bili registrirani na naš račun. Izvažamo naslednje proizvode: hmelj, vino, savne, les. Imeli smo tudi precejšnjo postavko v izvozu živine, vendar po zapori izvoza na območje evropskega gospodarskega tržišča nismo soudeleženi pri tem izvozu, kot tudi ne drugi proizvajalci in predelovalci iz celotne Jugoslavije. Na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij Kmetijskega kombinata je bilo potrje- no stališče, da preučijo vse odgovorne strokovne službe in samoupravni organi vse možnosti za izvoz že navedenih proizvodov, kot tudi možnosti za izvoz drugih proizvodov npr. kopirnih aparatov. Nekateri konkretni ukrepi so že storjeni, zlasti za izvoz kopirnih aparatov; z njimi bomo sodelovali na nekaterih mednarodnih sejmih izven naše države. V teku pa so tudi razgovori za večji izvoz savn. Najbrž se bo potrebno dogovarjati nekoliko smeleje tudi za izvoz vina. Naš izvoz bo moral biti večji pa ne samo zaradi tega, ker so sprejeti predpisi s tega področja takšni, da je vezan uvoz nekaterih reprodukcijskih materialov in investicijske opreme na vrednost izvoza, ampak tudi zaradi tega, ker je za nekatere proizvo- de naše tržišče preozko. To pa pomeni, da se bomo morali bolj smelo usmerjati na zunanja tržišča. Tržni ter prometni pogoji 2. Investicije v Kmetijskem kombinatu so bile vedno rezultat dobro preštudiranih proizvodnih zmožnosti in smotrnih tržnih ter prometnih pogojev. Vse investicije so bile usmerjene v modernizacijo proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Pa ne samo modernizacija, temveč tudi dopolnjevanje 'in kompletiranje proizvodnje v TOZD. V letošnjem letu je usmerjen program investicij v posameznih TOZD in v podjetju kot celoti v glavnem na kompletiranje in dopolnjevanje proizvodnih kapacitet. Celoten program najbrž ne bo mogel biti realiziran zaradi tega, ker se bomo morali omejiti na najnujnejše, vse drugo pa usmeriti na postopnost, na daljše časovno obdobje. Prav gotovo pa je nekaj osnovnih investicij, katerih neiz-vedba bi bistveno prizadela proizvodnjo in povzročila precejšnje negativne posledice. Osnovno načelo pri investiranju pa je, da bomo lahko investirali le tofiko, kolikor bo na razpolago sredstev. Koristni pregledi in ocene 3. Stabilizacijski Ukrepi pomenijo tudi za vsako temeljno organizacijo združenega dela, da pregleda in oceni delovanje in organizacijo dela, delovno disciplino, produktivnost, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, izkoriščanje predelavnih materialov, uveljavljanje znanja in izkušenj, boljše ižkoriščanje delovnega časa, manj delavcev v staležu. (Nadaljevanje na 3. strani) Matko Zemljič, vodja poljedelske proizvodnje v pšenici »Sava« na Turnišču pred žetvijo Silosi Agrokombinata Maribor, ki čakajo še na sosedo — tovarno močnih krmil Agrokombinat Maribor Dograjeni silosi Predstavljamo vam Hladilnica AK Maribor O gradnji silosov v industrijski razvojni coni na Teznem pri Mariboru smo bralce Naše poti že seznanili. Dela pri izgradnji silosov so končana in že v tem mesecu bo tehnični prevzem silosov. V novem kompleksu silosov so tri baterije silosov — vsak prostornine približno 500 vagonov oziroma 5000 ton. Baterija silosov je visoka 42 metrov. Kapaciteta sušilnice je 101 na uro. LOKACIJA SILOSOV Lokacije silosov je izredno ugodna, saj stojijo v sredini proizvajalnega območja Agrokombinata Maribor, izven mesta, v bližini avtoceste Maribor—Ljubljana in v bližini železnice. TEHNOLOŠKI POSTOPEK Pri ogledu dograjenih silosov nam je pojasnil njihovo delovanje Ludvik Orthaber, dipl. inž., ki je povedal naslednje: Zrnje, ki ga je potrebno uskladiščiti potuje preko vsipni-ka, po transporterju z ekva- torjem v celico silosa, od koder potuje naprej na sušilnico in nato direktno v silose. Na sušilnici lahko sušijo vsa žita, direktno in indirektno. Pri indirektnem postopku, ki ga uporabljajo tudi v silosih Agrokombinata Maribor, se odvedejo saje in plini. V gorilnikh za sušenje zrnja uporabljajo specialno kurilno olje. V bodoče bo potrebno razmišljati o vgraditvi cisterne na kurilno olje, ki je cenejše in ga pred uporabo ni potrebno segrevati. S silosi in sušilnico za žita je rešeno ozko grlo pri proizvodnji koruze. Pomanjkanje kapacitet za sušenje in uskla-diščenje je povzročalo Agro-kombinatu Maribor veliko gospodarsko škodo, ki je bil zaradi tega omejen v pridelovanju te kulture. Kapaciteta transportnih trakov v silosih bo izkoriščena v polni meri šele takrat, ko bo v bližini silosov zgrajena tovarna močnih krmil, ki je v programu, kakor hitro bodo zagotovljena potrebna sredst- Bralcem »Naše poti« želimo predstaviti hladilnico na Teznem, last Agrokombinata Maribor. O njenem razvoju, delovanju in nadaljnjih načrtih, nam Je povedal Anton Špari — strojnik v hladilnici, ki nado-mestuje odsotnega upravnika Franca Purkharda. KAPACITETE HLADILNICE Hladilnica obstoja od leta 1970 s tem, da je dve leti delala s polovično zmogljivostjo. Leta 1973 je bila dograjena druga etapa hladilnice z zmo-gljvostjo 200 do 240 vagonov. Tako znaša celotna zmogljivost hladilnice 400 do 480 vagonov, kar je predvsem odvisno od vrste embalaže. Namen zgradnje hladilnice je bil vskiadiščiti sadje za potrebe Agrokombinata Maribor in drugih partnerjev. IZKORIŠČENOST HLADIL NICE IZVEN SEZONE Da bi bila hladilnica izkoriščena tudi izven sezone, se je pokazala potreba po dodatnih skladiščnih prostorih in sodobnejši pripravi sadja za trg. Pid izgradnji druge faze smo upoštevali te zahteve, z možnostjo hlajenja do —20” C. Večjo izkoriščenost hladilnic bomo dosegli tudi z uporabo palet, ki jih nameravamo postopoma uvajati. Dejavnost v hladilnici smo razširili tudi z izgradnjo zmrzovalnega tunela. V hladilnici je redno zaposlenih šestnajst delavcev, ostalo delovno silo najamemo sezonsko, po potrebi. DOPOLNJEN PROIZVODNI PROGRAM Tovarna močnih krmil bo dopolnjevala proizvodni program s ptujsko tovarno in s krmili oskrbovala mariborsko in koroško območje ter proizvajala krmila za svoje potrebe. Sedanja tovarna močnih krmil je popolnoma dotrajana, tako glede objektov kot opreme. M. P. Izven sezone izkoriščamo prostore hladilnice za vskladi-ščenje blaga drugim mariborskim delovnim organizacijam. (Nadaljevanje na 4. strani) Stabilizacijski program (Prenos z 2. strani) Skratka, obstaja veliko subjektivnih možnosti za doseganje še boljših rezultatov v proizvodnji. Nastopati moramo proti tezam, češ, kaj pa mi lahko naredimo v enotah, oziroma TOZD, da bi spremenili in izboljšali gospodarjenje. Vsekakor moramo pri tem imeti pozitiven pristop in se zavedati, da lahko vsak na svojem delovnem mestu doprinese svoj delež k stabilizaciji in boljšemu načinu gospodarjenja in poslovanja. Sprejeto stališče o dopolnitvi programov Zato so sprejeli stališče na razširjeni seji Sveta ZKS, skupno s sindikalno konferenco, da se stabilizacijski programi v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela dopolnijo, aktualizirajo in izdelajo konkretni akcijski programi izvajanja stabilizacijskih programov. Vanje pa je potrebno zajeti podrobnejšo razčlenitev nalog, nosilce izvedbe, roke izvedbe in kontrolo izvedbe. Za to so bile zadolžene vse temeljne organizacije združenega dela. Zlasti pa je nujno opozoriti na varčevanje na vseh nivojih. Planiranje — programiranje 4. Planiranje oziroma programiranje je naslednja naloga, ki je sestavni del stabilizacijskih ukrepov v Kmetijskem kombinatu. Zlasti moramo opozoriti na pravočasno pripravo programov v TOZD in na razpravo na zborih delavcev. Navedli smo le najpomembnejša stališča v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi, ki so bili sprejeti v družbeno političnih organizacijah in na zborih delavcev v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela v Kmetijskem kombinatu Ptuj. —oč PREDSTAVLJAMO VAM 1 HLADILNICO AGROKOMBINATA MARIBOR (Nadaljevanje s 3. strani) Tone Špari POSEBNOSTI HLADILNICE Posebnost hladilnice je kontrolirana atmosfera v dveh celicah (30 vagonov). Celice so hermetično zaprte. Odvečni ogljikov dioksid se odvzema preko absorberja, manjkajoči kisik pa se po potrebi oddaja. Ta postopek je pomemben zaradi tega, ker preprečuje zorenje in onemogoča dihanje. Rezultat navedenega procesa je kvalitetno izkoriščeno sadje in zaradi tega je odstotek kala polovico manjši. SKLEPANJE POGODB Stalne pogodbe za vskladi-ščenje sklepajo v hladilnice le za meso. Zavzemajo pa se za to, da bi zaključili pogodbe že do polovice septembra in bi na ta način lahko vključili tudi partnerje z juga, ki prodajo sadje že v prvi polovici septembra. TEŽKI DELOVNI POGOJI Delavci zaposleni v hladilnici delajo zaradi naglih temperaturnih sprememb pod zelo težkimi delovnimi pogoji. Zaradi tega se pri delavcih pogosto pojavljajo prehladna obolenja. Delavci zaposleni v hladilnici so iz navedenih vzrokov začeli razmišljati o beneficiram delovni dobi. Želimo, da bi se jim to uresničilo. M. P. ZAČELO SE JE OBIRANJE HRUŠK V teh dneh se je začelo intenzivno obiranje hrušk. Zato smo obiskali delovno enoto Osojnik TOZD Kmetijstvo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer nam je Jože Eržen inž. — upravnik delovne enote povedal, da so začeli z obiranjem hrušk na deloviščih Vurberg in Orešje. V letošnjem letu je pridelek hrušk zadovoljiv, saj predvidevajo 250 ton. Hruške obirajo največ s priložnostno delovno silo (dijaki in študentje) in s pomočjo strokovnih delavcev Karla Tajhmana, delovodja delovišča Vurbsrg ter Stanka Pluta in Borisa Prasečke-ga dipl. inž. na delovišču Orešje, ki nadzorujejo dela pri trganju, pakiranju in odpremi sadja. Objekti hladilnice Agrokombinata Maribor za skladiščenje mesa, sadja in sadežev 'v' Skoda po toči Vreme je letos muhasto. Toča, ki je v drugi polovici meseca julija klestila na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja, je povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih, na še ne požeti pšenici, koruzi, hmelju in ostalih poljščinah. Zlasti so bile prizadete vrtnine ter breskovi, hruškovi in jablanovi nasadi na območju Kmetijskega kombinata Ptuj. Da bi bralcem pozorneje pristojne službe v Kmetij prikazali posledice, ki so na- skem kombinatu Ptuj, da nam stale po toči, smo zaprosili prikažejo, kakšno škodo je Močno prizadeto hmeljišče KK Ptuj je utrpelo z nevihto veliko škodo povzročila toča in kakšne so Prebiranje hrušk pred skladiščenjem v kleti za sadje na Vurberku možnosti za nadomestitev izpadu dohodka. Franc Majcen — referent za zavarovanje pri Kmetijskem kombinatu Ptuj nam je pojasnil, da je toča najhuje prizadela površine v DE Osojnik, DE Ptuj in DE Pragersko. Prizadete so bile površine pšenice; koruze, vinogradi, hmeljski nasadi, plantažni nasadi jablan, hrušk in breskev ter vrtnine. Škoda na izpadu pridelka znaša od 3—70 %. M. P. GROŽNJA »Po čem so breskve?« »Po šest dinarjev.« »Če mi jih ne daste po pet, jih bom kupil pri tisti, ki jih prodaja po osem!« KMETIJSKA RAZVOJNA SKUPNOST SLOVENIJE PROGRAM DELA Težišče dela Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije, zlasti njenih organov, je bilo v lanskem letu na urejanju problemov v zvezi z usmeritvijo in zagotovitvijo finančnih sredstev za kreditiranje naložb v kmetijstvu, da bi investiranje lansko leto čim hitreje steklo in da bi razčistili sredstva, s katerimi KRS razpolaga. Programe razvoja posameznih panog je sprejel zbor delegatov na svoji prvi seji, 30. maja 1974 in sicer: — program razvoja govedoreje, program razvoja prašičereje, program razvoja perutninarstva, program razvoja sadjarstva, program razvdja vinogradništva, program razvoja hmeljarstva, program intenzivnega pridelovanja krompirja in gradnja skladišč za krompir ter program pridelovanja koruze. Sprejeti razvojni programi posameznih panog služijo Kmetijski razvojni skupnosti pri usmerjanju investicijskih naložb in določanju prioritetnih usmeritev. Potrebno je še izdelati program razvoja zelenjadarstva in razvoja ribištva — dve pomembni panogi za preskrbo prebivalstva. Plan razvoja Slovenije 1976 — 1980 Spremenjeni pogoji in možnosti prodaje kmetijskih pridelkov pa zahtevajo pregled programov in spremembo eventualne usmeritve razvoja kmetijstva, prilagojeno predvidevanje družbenega plana razvoja Slovenije v letih 1976—1980. V skladu s tem je treba pripraviti tudi programe graditve (kapacitete in lokacije) za objekte predelave in skladiščenja kmetijskih pridelkov, kot so: silosi za koruzo in drugo žito, hladilnice, vinske kleti, mešalnice krmil ter objekti za predelavo vrtin, sadja, hmelja in grozdja. Kmetijska razvojna skupnost tudi sodPluje pri usmerjanju sredstev: — za pospeševanje govedoreje na hribovitih območjih SRS, — za izboljšanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, — zvezo Hranilno kreditnih služb in premij za mleko, — razvojih premij in — inozemskih kreditov, če imajo ti značaj dopolnilnih sredstev za kmetijstvo. Sredstva zveze hranilno kreditnih služb in premij za mleko se kot del takoimenovanega državnega kapitala Vključujejo v sredstva za kooperacijsko kmetijstvo in bodo razdeljena med temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s kooperacijsko proizvodnjo; pri tem bo upoštevana kot osnova za razdelitev — količina prodanega mleka iz kooperacijske proizvodnje v letu 1972. Glede usmeritve inozemskih kreditov, ki so namenjeni za kreditiranje kmetijstva, bo Ljubljanski banki, ki vodi ta sredstva, podan predlog o namenih, za katere se naj odobravajo krediti. Predlog želi, da se sredstva iz inozemskih kreditov, ki so že na razpolago, uporabljajo za kreditiranje nekaterih vrsta objektov za predelavo kmetijskih pridelkov (skupina namena XV); sredstva Mednarodne banke, pri katerih je SR Slovenija udeležena z okrog 68 mio din pa bi se naj uporabila za kreditiranje razvoja govedoreje, tako v družbenem kot tudi v kooperacijskem kmetijstvu in za melioracijska dela. Dogovarjanje skupnosti z bankami V skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju programa razvoja kmetijstva in samoupravnim sporazumom o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost dogovarjala z bankami o obsegu in strukturi naložb, o deležu k skupnim investicijskim stroškom, o obresti meri, odplačilni dobi in drugih pogojih kreditiranja. Zato je bil sklenjen s poslovnimi bankami iz Slovenije sporazum o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvo in osnovno predelavo kmetijskih pridelkov v SRS v letih 1974—1980. Sporazum podrobneje določa kreditne pogoje za naslednje namene; — nakup kmetijskih zemljišč, — melioracije kmetijskih zemljišč, — pridelovanje koruze in krompirja, — pridelovanje sadja, — pridelovanje jagodičevja, — pridelovanje hmelja, — pridelovanje in primerno predelavo grozdja, — govedorejo, — prašičerejo, — perutninarstvo, — mešalnice močnih krmil, — oskrbo s kmetijskimi stroji in — druge naložbe zlasti za skladišča in predelavo kmetijskih pridelkov. V okviru namena so določeni objekti, ki se lahko kreditirajo po pogojih iz sporazuma, določene so pa tudi obrestne mere, odplačilne dobe in udeležbe za vsak namen oziroma podnamen (vrsto objekta) posebej. Pri določanju teh pogojev so upoštevane prednostne usmeritve, ki so izražene v tem, da je bodisi odplačilna doba, obrestna mera ali višina udeležbe določena, upoštevajoč to usmeritev. Sredstva tako imenovanega državnega kapitala so prenešena na temeljne organizacije združenega dela s področja kmetijstva z namenom, da jih ta združujejo za doseganje ciljev, ki jih postav- lja program razvoja kmetijstva v letih 1974—1980. Poleg sredstev in piasmanov bivšega OIF za realizacijo navedenega programa se združujejo v Kmetijski razvojni skupnosti še dopolnilna sredstva SR Slovenije za razvoj kooperacije, v skladu z medrepubliškim dogovorom o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu v letih 1973 do konca leta 1975 in o pospeševanju proizvodnje na zasebnih kmetijskih gospodarstvih, kakor tudi sredstva iz premij za mleko. Predvidevanje o sredstvih za KRS Predvideva se, da bo Kmetijska razvojna skupnost razpolagala z naslednjimi sredstvi, plasiranimi v kreditih kmetijskim organizacijam: — prenešena sredstva iz JKB — posebni režim (OIF) — tekoči račun — sredstva prenešena iz računa za posege v gospodarstvu — del prenešenih sredstev sklada skupnih rezerv SRS — prenešena sredstva premij za mleko iz kooperacije — prispevek SRS v letu 1974 — prevzete obveznosti iz notra-___njih posojil ________________ Sredstva KRS Glede na gibanje cen v zadnjih treh letih, bi lahko ocenili, da se je obseg naložb v kmetijstvo 1973. leta zmanjšal v primerjavi z 1972., lani pa se je spet dvignil na obseg v 1972. letu! Delež tujih virov v kmetijskih naložbah Če bomo hoteli pospešiti razvoj kmetijstva v naslednjem srednjeročnem razdobju, bo — glede na nizko stopnjo akumula-tivnosti slovenskega kmetijstva verjetno treba še povečati delež tujih (krediti in sovlaganja) virov v kmetijske naložbe. Obseg naložb, ki so lansko leto bile v bankah odobrene, znaša 1.165,2 mio (559,7 DK, 605,5 KO); s sporazumom pa je bilo ocenjeno, da jih bo 1.100 mio (490 DK, 610 KO). Obseg naložb, pri katerih je s sredstvi sodelovalo KRS pa znaša 699,9 (300,8 DK, 398,2 KO). Kot vidimo KRS sodeluje le pri 60 % naložbah v kmetijstvu (53 % v DK, 66 % v KO). Vzrok je v tem, da KRS ni kreditirala regulacij, perutninarstva, sojarne, vinskih kleti in drugih predelovalnih obratov v družbenem kmetijstvu in nakupa zemlje, perutninarstva, kmetijskih strojev izven določenih območij v kooperacijskem kmetijstvu. Problemi in sodelovanje pri reševanju teh Pri razreševanju strokovnih problemov investiranja naletimo na nezadostno sodelovanje posameznih strokovnjakov in institucij. Dohodkovna in prestižna vprašanja na nekaterih strokovnih področjih onemogočajo učinkovito in hitro akcijo. Ponovno moramo ugotoviti, da slovensko kmetijstvo tako ali drugače financira ne majhno strokovno nadgradnjo. Zato tudi pričakuje od te nadgradnje večje zanimanje in angažiranje za razreševanje proizvodnih problemov, večje pobude za uvajanje novih tehnoloških postopkov in večje razumevanje za raziskovanje problemov, na katere je razvita proizvodnja naletela. Od strokovnjakov v institucijah pričakujemo, da delajo na vprašanjih, ki ovirajo napredovanje proizvodnje, na vprašanjih, kjer proizvodnja brez odgovora znanosti ne (v 000 din) -KMETIJSTVO družbeno kooperac. skupaj 377.927,2 81.760,0 — 377.921,2 81.760,0 71.145,4 38.754,5 109.899,9 217.200,0 — 217.200,0 11.308,3 38.098,7 11.308,3 38.098,7 748.032,6 88.161,5 836.194,1 1.397,4 1.397,4 746.635,2 88.161,5 834.796,7 more več dalje. Dohodkovni 'n prestižni problemi ter osebna nagnjenost posameznikov ne morejo in ne smejo biti odločilni za programiranje dela. Od naše znanosti in vrhunskih strokovnjakov pričakujemo pobud, da nas v proizvodnji usmerjajo, spodbujajo in pomagajo pri modernizaciji proizvodnje. Naloga nas v proizvodnji pa je, da pri tem tvorno sodelujemo in uresničujemo pobude in predloge naše strokovne nadgradnje. Dr. Cvetko Doplihar Moskovski velesejem RAZSTAVLJEN IZDELEK TOZD TEHNOSERVIS KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tehnoservis bo sodeloval s svojimi kopirnimi aparati od 2. do 16. septembra 1975 na velesejmu v Moskvi, kjer bo predstavil kopirni a-parat iz družine Tehnomatic. To pomeni za TOZD Tehnoservis in za Kmetijski kombinat Ptuj pomemben korak in hkrati prodor na zunanje tržišče. NOVE PTUJSKE TOPLICE Dopoldne in popoldne polno kopalcev Nedelja, 10. avgusta 1975, eden izmed 10 dni s programi prireditev za letošnji 8. avgust — občinski praznik s proslavami in otvoritvami novih važnih objektov v Ptuju, Grajeni, Hajdošah, Kidričevem in v Novi vasi pri Ptuju, bo ostal v spominu udeležencev prireditev in otvoritev in tudi v kroniki teh krajev. Otvoritev novega kopališča kot dela vseh objektov Rekreacijsko-turističnega centra (RTC) v Ptuju 10. 8. je bil za občino Ptuj in za širši slovenski in sosedni hrvaški krog težko pričakovani dan in doživetje, ki se ga je vsakdo razveselil. Možnost rekreacije in športa v kopališču s termalno in segrevano pitno vodo je dragocenost za mladino in odrasle, ki jo sedaj vsaj delno vsak dan od 8. do 18. ure nemoteno uživajo. Glavni direktor KK Ptuj dr. Cvetko Doplihar je govoril o pomenu in namenu ter nastanku toplic NA OTVORITVI MNOGO UDELE-ŽENCEV Sončnega dopoldneva te nedelje se je zbrala na prostoru dokončanega dela RTC Ptuj nepregledna množica otrok, mladine in odraslih iz vseh predelov občine Ptuj, iz sosednih občin in mest. Z veseljem so vsi ugotovili, da sta res že gotova otroški bazen (10 X 16,6 m), polnjen z zdravilno vodo in rekreacijski bazen (25 x 16,6 m), tudi z zdravilno vodo, da so že gotove garderobe, sanitarni prostori, bazenska tehnika ter komunalna in deloma zunanja ureditev že v 1. fazi izgradnje ob investiciji nad 28,000.000 din. Tako ima Ptuj že sedaj možnost za rekreativni oddih, za plavalno vzgojo in šolo plavanja, za sončenje in za dejavnosti, možne v kopališču tega obsega iz 1. faze izgradnje. Godba na pihala »Svobode« Ptuj je igrala razveseljive skladbe, na parkiriščih so se zvrščali avtomobili, motorji in kolesa, na pripravljenih sedežih so posedali utrujeni, vsi praznično oblečeni. Mladina in odrasli so se postavili blizu tribune in vse naokrog skoraj do kopališča ter so počakali na začetek in na otvo-riteveno svečanost. VEČKRATNI APLAVZ ZA GOVORNIKA Pred otvoritvijo je govoril glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj dr. Cvetko Doplihar, ki je med drugim dejal: »V imenu nosilca investicije Kmetijskega kombinata Ptuj po- zdravim prav prisrčno vse navzoče ob tem pomembnem dogodku, ko odpiramo tudi občani ptujske občine svoje toplice. Vsem občanom želim mnogo rekreacijskih užitkov ter mnogo na novo pridobljenih moči ter zdravja pri kopanju v ptujskih bazenih. Vse za boljše počutje in lažje izvrševanje svojih mnogoterih dolžnosti. Potreba po kopališču v Ptuju je prisotna vrsto let. Spremljala nas je na vsakem koraku kot ne-izpolnjiva želja. Tistega kopališča ob Dravi, ki smo ga imeli skoraj pred dvema desetletjema, ne moremo imenovati kot letno kopališče po sedanjih kriterijih. Bolj kot samega kopališča pa smo si vsi, od mladega do starega, želeli toplic. Ko je pritekla iz vrtine ob Mlinski cesti po programu raziskav, ki jih je vršila občinska skupščina, termalno mineralna voda, je postala realnost zamisel in stalno prisotna želja po ptujskih toplicah. Od te ugotovitve do danes ni dolgo, vendar je bila opravljena vrsta zahtevnih nalog, od zbiranja sredstev, izdelave načrtov in delne izvedbe investicije (57 dni). POBUDI SO SLEDILA DEJANJA Na pobudo družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Ptuj so se odločili delavci in drugi občani, združeni v TOZD in podjetjih ter v krajevni skupnosti, da bodo prispevali del sredstev kot posojilo, oziroma dotacijo za izgradnjo RTC v Ptuju. Sredstva je nadalje prispevala občinska skupnost (skupščina) Ptuj, manjkajoči del pa je dopolnila Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj. Delavci Kmetijskega kombinata Ptuj so pokazali vse razumevanje tudi za tovrsten razvoj v občini. V začetku novembra 1974 so po predhodnih zborih po TOZD sprejeli in tudi verificirali sklep, da prevzame dolžnost nosilca investicije za RTC Ptuj Kmetijski kombinat Ptuj. Občinska skupščina je še isti mesec sprejela sklep o prenosu pravic, obveznosti, nalog v zvezi z graditvijo RTC Ptuj na Kmetijski kombinat Ptuj. Koncem novembra 1974 je začel teči čas za (Nadaljevanje na 7. strani) Nešteti udeleženci otvoritvene slovesnosti za prvi del ptujskih toplic Delavci »Gradisa« so hiteli dovrševati novo kopališče, pri izlivu tople vode pa so se sončili in kopali odrasli in otroci Množica pri novem bazenu ob otvoritvi rekreacijskega bazena ptujskih toplic (Nadaljevanje s 6. strani) idejni projekt, glavni projekt in izvedbo del z željo, da bi se že avgusta 1975 kopali v novozgrajenem bazenu. PRIZNANJA IN POHVALE ZA TRUD IN USPEHE Drugi del svojega govora je namenil dr. Cvetko Doplihar opisu dela in skrbi ter odgovornosti koordinacijskega odbora s predsednikom dipl. inž. Franjom Gnilškom na čelu in s člani Jožetom Butolinom, Antonom Pur-gom, dipl. inž. Milanom Kneževi-čem, Jožico Čarman, Francem Tetičkovičem, Marijo Magdalene, dipl. inž. Brankom Voljčem, dipl. inž. Dušanom Flajsom in Francem Žulom. Pojasnil je tudi načrt celotne izgradnje RTC Ptuj z izgradnjo dela, ki je že gotov, k temu pa še olimpijskega bazena (1.050 m2) z ogrevano navadno vodo in pokritega zimskega bazena (25 X 12,5 m) ter zimskega otroškega bazena (6 X 12,5 m) in dodatnih prostorov za garderobe, bazensko tehniko, čistilne naprave, naprave za ogrevanje ter restavracijske prostore. Zadržal se je tudi pri financiranju 2. faze izgradnje, za kar je potrebnih 25,500.000 din. Končno se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pri- pomogli do vsega, kar že imamo in kar bomo še dosegli z 2. fazo. Zahvalil se je izvajalcem, Gradisu in drugim, njihovemu vodstvu, projektantom, banki, SDK itd. Pohvalil je Investo TOZD Merkatorja Ljubljana, pa tudi kooperante Gradisa iz Maribora (Granit), Ptuja (KK Mizarstvo), Poljčane (Monter) in EKO Ptuj. KAR IMAMO NAM BODI V KORIST IN PONOS Svoj nagovor je končal dr. Cvetko Doplihar z besedami: »Ko danes predajamo del objektov v uporabo občanom ptujske občine, se obvežimo, da bomo s toliko prizadevnosti in ljubezni, kot smo se zavzemali za gradnjo, tudi čuvali te objekte, saj služijo nam in našim otrokom, da bodo s svojo urejenostjo in izgledom ponos ptujskega občana daleč naokrog!« Navzoči so govornika večkrat prekinili s ploskanjem, enako pa tudi govornika dipl. inž. Franja Gnilška, predsednika Izvršnega sveta občine Ptuj, ki je med drugim dejal: »Ne nameravam naštevati vseh pridobitev v dinamičnem, pestrem in relativno hitrem razvoju občine, ker je v teh prazničnih dneh bilo o tem veliko izrečenega in napisanega. Ne bom tudi posebej analiziral in utemeljeval nujnosti še bolj pospešenega razvoja občine na področju gospodarstva in negospodarstva. To je akcija, ki mora biti vsakodnevna, stalno povezana, skupna, odgovorna in programsko opredeljena. Nekaj pa vendarle želim posebej naglasiti. Z novo ustavo uveden delegatski način odločanja je omogočil, da delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti usmerjajo celotno družbeno reprodukcijo. Rezultati tako samoupravno vključenega proizvajalca in občana v načrtovanje in uresničevanje programa razvoja pa se že odražajo pri predajanju v uporabo objektov, ki jih odpiramo te dni v počastitev občinskega praznika in 30. obletnice osvoboditve. Pomen tega objekta pred nami moremo ocenjevati v luči celotnega občinskega prostora, v luči samega mesta Ptuja, nadalje v luči regije in republike. Prepričani pa smo, da bo zanimiv tudi za širši jugoslovanski prostor in za mnoge goste iz tujine, ki iščejo rekreacijo in počitek v pestrosti in lepoti Jugoslavije ter v gostoljubju naših ljudi. TERMALNA VODA IN RAZVOJ TURIZMA Z aktiviranjem izvora termalne vode se odpira nova gospodarska perspektiva v občini, torej razvoj turizma, ki more in mora vključevati zdravilni učinek termalne vode, predstavitev kulturno zgodovinskih znamenitosti mesta Ptuja in okolice ter ponudbo prirodnih lepot gričevnatih Slovenskih goric in Haloz z aktiviranjem kmečkega turizma. Da bi vse to dosegli moramo seveda izpolniti osnovni pogoj, to je, nadaljevati z izgradnjo zimskega dela kopališča, kar pomeni, da se bomo dogovarjali za na-daljno zbiranje sredstev za II. fazo izgradnje. Tako bo zaključen celoten projekt I. etape rekreacijsko turističnega centra, ki predstavlja funkcionalno nujno zaokroženo celoto. ZNAČILNOSTI TERMALNE VODE Dovolite mi, da v kratkem navedem še nekaj podatkov o termalni vodi v Ptuju. Vrtino je odprl Geološki zavod v Ljubljani do globine 1064 m. Raziskave je opravil Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod Maribor (pod vodstvom mgr. Vojka Ozima). Balneološko mnenje o vodi je na osnovi opravljenih analiz zgoraj omenjenega zavoda podal Zavod za fizikalno medicino i rehabili-taciju medicinskog fakulteta Sve-učilišta u Zagrebu. Iz tega poročila povzemam, da so balneološke karakteristike termalne vode iz vrtine sledeče: — Voda iz našega izvora je natrijeva hidrogen karbonatna akrato-terma; redke čiste terme imajo to karakteristiko; prišteva se med alkalne vode, ki so prav tako redke. Samo še dve termi v Evropi sta po sestavi istovetni z vodo v Ptuju, med tema je Wisesenbad v DDR. Odlično služi za rekreacijo zdravih ljudi in je uporabna v zaprtih in odprtih bazenih za plavanje in šport. Uporabna je za medicinski turizem — za izčrpane ljudi po bolezni in stare ljudi (rekonvalescenca), ne-vrovegetativne motnje, menežer-ska stanja, pojave zgodnjega staranja, vse ob potrebni stopnji medicinske obravnave. Uporabna je tudi za zdravljenje bolezni lokomotornega sistema. Uporablja se lahko tudi za zdravljenje srca, ožilja in ginekološke bolezni. (Nadaljevanje na 8. strani) Starši in drugi gledalci so gledali z veseljem prve najmlajše kopalce v novem bazenu Množica kopalcev v sončni in vodni kopeli (Nadaljevanje s 7. strani) NAJBOLJŠE ŽELJE UPORABNIKOM TOPLIC Vsem vam dragi občani in gosti, ki boste iskali rekreacijo in zdravje v tej termalni vodi, želim v imenu skupščine in družbeno političnih organizacij, da bi ob dograditvi celotne I. etape izgradnje našega centra skozi vse leto nabirali nove moči, zdravje in dobro razpoloženje, kar bo vam in nam vsem pomagalo uresničevati uspehe pri skupnem delu in vašo osebno srečo.« V otroškem bazenu se je hitro nabralo nekaj otrok, enako v rekreacijskem bazenu, kjer pa ni bilo dovolj vode zaradi tehnične napake, ki je bila že naslednji dan odstranjena. Ljudstvo je ostalo na kopališč-nem prostoru ta dan do poznih ur, se krepčalo, veselilo ob zvokih godbe. Sedaj je dan za dnem kopališče RTC Ptuj polno kopalcev, zaposleni v kopališču pa imajo dovolj dela od 8. do 18. ure, ko je kopališče odprto, saj je potrebno marsikomu pokazati in dopovedati, kaj zahteva kopališčni red. Haloški biser Ptuj skrbi za odžejanje v vročini, kmetijski kombinat pa, da je na razpolago sveže sadje. J. V. Nekaj izjav iz toplic od mladine in odraslih Zamuda Martin in Roza, upokojenca iz Gorišnice menita: »Bila sva navzoča na otvoritveni slovesnosti in zdaj redno prihajava, ker nama ustreza bližina, prostor na soncu, ki sva si Ra izbrala pri bazenu, pa tudi voda. Ko sva živela v ZaRrebu, so nama bile vse toplice prilično oddaljene. Te v Ptuju imajo za naju in prav Rotovo tudi za druRe veliko prednost, še večjo pa bodo imele, ko bo RTC v celoti zRrajen, ljudje navajeni in službe vpeljane, da bo kopalcem vse na voljo, kar jim RTC lahko nudi.« Julijana VolRemut iz obrata KK Ptuj v Sobetincih in 3 kopalke iz TAP Ptuj na dopustu: »ŠtirinajsteRa avRusta — danes smo prvič tukaj. Jaz sem prišla ob svojem dopustu sem samo poRledat, tri moje sosede, 2 Mariji in Justa iz TAP Ptuj pa sončit in kopat. Vse skupaj Z veseljem UROtavljamo, da imamo sedaj toplice v bližini. TeRa se vsakdo veseli, ki je slišal in videl, da se Rradi v Ptuju RTC z odprtim in zaprtim otroškim in rekreacijskim bazenom s termalno vodo in olimpijski bazen s segreto studenčno vodo. Ko bo vse Rotovo, se bodo kopalci porazdelili, nakar ne bo več tako živo v enem bazenu, kot je sedaj. Hitro se bodo vsi obiskovalci in kopal, cj prepričali, da mora biti tudi v kopališču red in snaga. Sedaj še marsikogar preseneti opomin: »Ne hodite po škarpi, dostop na kopališčni prostor samo čez dezinficira-no vodo, ne skačite v bazen med kopalce, ne suvajte otrok v vodo, saj vsi ne vedo plavati itd.« Peter starki Peter Starki, kopalni moj. ster v ptujskih toplicah: »Možnost kopanja v novem ptujskem kopališču pripelje dnevno sem mnogo mladine in odraslih. Nekateri se zavedajo, da zahteva kopališče svoj hišni red in snago, tako sam kopalni objekt kot tudi urejeno okolje. Drugim je potrebno vse to dopovedati, stalno gledati, kaj se vse lahko zgodi in kdo lahko povzroči neprijetnost v vodi ali na suhem. Mnoge obiskovalce in kopalce marsikaj zanima, zato vprašujejo in dajejo svoje pripombe in priporočila. Po 2 in 2 študenta v izmeni med 8. in!8. uro imata ves čas dovolj dela. Sproti se vse dopolnjuje, kar je prvi dan manjkalo in tako bo iz dneva v dan vse boljše pri kopalcih in obiskovalcih, kot tudi pri službah v kopališču. Redarska služba ni najlažja, je pa zelo potrebna in koristna.« V KOPALIŠČU NE POZABLJAJTE SVOJIH PREDMETOV! Uprava Upokojenca Martin in Roza iz Gorišnice sta od prvih dni redna gosta toplic Ob letnem dopustu v ptujskih toplicah že dopoldne na sončenju in kopanju ZLATOLIČJE Gradnja prve faze mesne industrije se je že pričela Pripravljalna dela pri gradnji prve faze mesne indutsrije v Zlatoličju so se pričela 15. julija 1975. Pri prehodu čez most v Zlatoličju, na desni strani ceste Ptuj—Maribor, v bližini hidrocentrale v Zlatoličju, lahko opazimo že prve temelje bodoče mesne industrije. Gradbena dela je prevzelo Gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora, projekte je izdelala Emona Ljubljana, nadzor nad deli pa je prevzel Staninvest iz Maribora. Delovodja gradbišča Erjavec Ivan nam je povedal, da potekajo dela zaenkrat po začrtani poti, brez večjih težav ter upa, da bodo dela kljub kratkemu roku končana do konca januarja 1976. letu. Na gradbišču dela Stavbarjeva ekipa 25. ljudi iz raznih predelov Jugoslavije. M. P. Objekt: 1. faza Mesne industrije — hladilnice »Košakov« TMI Maribor Na gradbišču 1. faze Mesne industrije — hladilnice »Košakov« TMI Maribor Posnetki: J. Vrabl Pravilnik o informiranju Informiranje navadno razumemo kot splet ali kompleks prenašanja sporočil v obeh smereh. Vsaj tako se je ta pojem udomačil in tudi mislimo tako, ko govorimo o informiranju. Če pa bi razčlenjevali nekoliko podrobneje in imeli doslednejši pristop, potem bi morali razumeti informiranje ožjem smislu, kjer gre bolj za transformiranje sporočil. Zato govorimo tudi o komuniciranju, ki bi bolj ustrezalo našim prizadevanjem — prenašati do delavca razna sporočila in hkrati dobivati od njih »odziv« v obliki njihovih mnenj. predlogov, stališč, interesov itd. Ustavna določila govorijo o pravici in dolžnosti informiranja delavcev. Seznanjenost z vsemi najpomembnejšimi vprašanji in zadevami v zvezi s poslovanjem, gospodarjenjem, ustvarjanjem in trošenjem dohodka v vsaki temeljni organizaciji združenega dela je osnova za uveljavljanje pravice in dolžnosti samoupravljanja. Zato je toliko bolj pomembno in razumljivo, da je nujno opredeliti oblike in načine informiranja ter komuniciranja v posebnem splošnem samoupravnem aktu in to v pravilniku o informiranju. V sestavljeni organizaciji združenega dela KPK imamo skupno obliko informiranja preko časopisa »Naša pot«, zato moramo tudi v pravilniku o informiranju opredeliti načine in pogoje izhajanja tega časopisa, opredeliti dolžnosti in pravice ter pristojnosti posameznih subjektov do časopisa, hkrati pa opredeliti podrobneje tudi njegovo vsebino ter program informiranja preko časopisa. Poleg tega so v pravilniku opredeljene tudi druge oblike informiranja, ki so se uveljavile v posameznih organizacijah združenega dela. Pravilnik bo v kratkem posredovan samoupravnim organom v razpravo in sprejem. Franc Tetičkovič INVESTICIJE VI. POLLETJU VAK LENART V letu 1975 je Agrokombinat Lenart investiral v urejevanju kmetijskih površin 2,604.449 din in za nabavo kmetijske mehanizacije 1,225.000 din. Z urejevanjem kmetijskih površin smo pridobili nadaljnjih 356 ha zemljišč, sposobnih za pridelovanje koruze in pšenice, ki sta v našem kolobarju najbolj zastopani. Z USTREZNO MEHANIZACIJO BOMO LAHKO POVRŠINE PRAVOČASNO IN KVALITETNO OBDELALI Dosedanja negativna bilanca med porabo in pridelano količino se bo s tem spremenila, tako da bomo sedaj pridelali dovolj osnovne krme sena, silaže in koruze za potrebe lastne živinoreje. Vse površine, ki jih usposabljamo, ležijo v dolini Pesnice ter so v sklopu naših zemljišč. Vzporedno z urejevanjem zemljišč smo nabavili tudi več kmetijske mehanizacije, od samohodnih strojev do priključkov. Kajti le z ustrezno mehanizacijo bomo lahko površine pravočasno in kvalitetno obdelali. NADALJNJE NALOGE Nadalje nameravamo v letošnjem letu urediti priročno sadno skladišče v Selcih in na novo zgraditi lope za shranjevanje kmetijske mehanizacije, ki je sedaj spravljena po raznih lopah. Naša nadaljnja naloga pa je tudi zraven navedenih investicij v kmetijski dejavnosti še širjenje nekmetijske dejavnosti. Andrej Šuman Cenjeni bralci! V prihodnje zopet redno mesečno izhajanje »Naše poti« Uredništvo KMETIJSTVO Napredek v proizvodnji Pred tremi leti ustavnoljena Zadružna zvesa Slovenije je 25. junija 1975 izvedla svoj tretji redni občni zbor. V poročilu je njen predsednik Andrej Petelin dejal da »občni zbor poteka v času zaostrenih gospodarskih pogojev, ne samo pri nas, temveč v svetu sploh. To zahteva od nas, da se temeljito soočimo s stanjem ter podvzamemo vse ukrepe za še hitrejši in skladnejši razvoj kmetijstva.« Pomen kmetijstva Zbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je slovensko kmetijstvo v teh letih doživelo številne premike, tako v proizvodnji kot tudi v samoupravni organiziranosti. Rezultati, ki dejansko niso majhni, so posledica številnih naporov tako zadružne zveze v celoti kot tudi prodora zavesti, da slovensko kmetijstvo ne more in ne sme biti postavljeno na rob našega gospodarstva. To zavest je v zadnjem času še posebno utrdila ustava in številni zakoni, ki so bili sprejeti na področju kmetijstva ob podpori vseh družbenopolitičnih dejavnikov, še posebej pa zveze komunistov. Kmetijstvo enakovredna gospodarska panoga Poročilo predsednika Upravnega odbora kot tudi posamezni delegati so v svojih razpravah poudarjali, da je slovensko kmetijstvo postalo enakovredna gospodarska panoga, da pa še vedno prispeva največji delež k stabilizaciji. Podražitve reprodukcijskega materiala (semena, pesticidi, gnojila, energija, oprema itd.), neskladja med kmetijskimi in industrijskimi izdelki, zlasti pa še takozvana stroškovna inflacija, močno Vplivajo na dohodek v kmetijstvu in na vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Prav ti dohodkovni dejavniki pa posredno ali neposredno pogojujejo interes in vOljo kmetov in delavcev do kmetijske proizvodnje, pogosto pa to spremljajo nezadovoljivi samoupravni in medsebojni odnosi. Izhajajoč iz teh temeljnih dejstev je zbor sprejel nalogo, da se mora kmetijsitvo najprej samo stabilizirati, šele takšno pa bo lahko dalo prispevek celotnemu gospodarstvu. Nadaljnje naloge V eni izmed prejšnjih številk »Naše poti« sem pisal o naših nalogah, ki nam jih nalaga akcijski program za leto 1975, sprejet na izrednem občnem Zboru Zadružne zveze 29. januarja 1975. III. občni zbor je te naloge v celoti prevzel, zraven teh pa sprejel še konikretnejše, ki bi naj pripomogle -k uspešnejšemu položaju kmetijstva v celotnem gospodarsitvu Slovenije. Navajam le nekaj teh sklepov: — samoupravo je treba čimbolj približati kmetu, ki mora po- stati neposredni nosilec programiranja razvoja v okviru zadružne enote, proizvodnega okoliša in obrata za kooperacijo; — dosledno je potrebno izvajati ustavna določila in zakon o združevanju kmetov, da bo obrat za kooperacijo resnično postal kmetova organizacija, v kateri bo na samoupravni način reševal vse svoje gospodarske in socialne probleme; — v članstvo obratov za kooperacijo morajo zajeti slehernega kmeta, kajti le na širbki fronti bo možno realizirati prihodnji srednjeročni program, ki zahteva aktivnost vseh kmetijskih proizvajalcev; — članice Zadružne zveze Slovenije morajo zagotoviti kme-tem celovit vpogled v strukturo cen in dohodkov, ki ga dosegajo na podlagi vloženega dela in sredstev; — ostro moramo nastopiti proti vsem, ki rušijo in kršijo samoupravne sporazume o skupnem nastopanju v proizvodnji, predelavi in prodaji; — bitka za povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov mora biti vsakodnevna naloga nas vseh, to pa je tesno povezano s smotrnejšim izkoriščanjem kmetijskih površin ter s hidromelioracijami pridobivati doslej zamočvirjena zemljišča; — v sodelovanju s kmeti in organizacijami organizirati v severovzhodni Sloveniji proizvodne skupnosti za pridelovanje sladkorne pese; — še nadalje moramo 'krepiti hranilno kreditno službo in s tem ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj in intenzifikacijo zasebne proizvodnje. Nad izvajanjem navedenih in ostalih sklepov bo stalno bde! in spremljal njihovo realizacijo Medzadružni svet obdravske regije. Med številne razpravljalce na občnem zboru se je vključili tudi član upravnega odbora Zadružne zveze kmet France Brus, delegat iz naše SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj, ki je zelo stvarno prikazal položaj kmeta in njegovo zavzetost za enakopravno in pravilno vrednotenje. Razprava tov. Brusa je v celoti objavljena v Kmečkem glasu štev. 27 z dne 9. julija 1975 pod naslovom »Kmetje naj odločajo«. Miran Glušič ZA PŠENICO ViŠJA Zvezni izvršni svet je pod predsedstvom Džemala Bijedi-ča na nedavni seji izoblikoval predlog zakona, ki določa da se sedanja premija za odkup letošnje letine pšenice zviša za 0,10 din pri kilogramu. To premijo bi izplačevali za vse odkupljene količine letošnjega pridelka pšenice. Predlog zakona bo obravnavala skupščina SRF Jugoslavije. Sprejeli so tudi sklep o prepovedi uporabe letošnje pšenice za živinsko krmo. (Kmečki glas, 6. 8. 1975) Bale pšenične slame so spravljali pri Pragerskem z njive na vozila za dobavo Hmezadu Žalec, drugo pa je ostalo za lastne potrebe in za krnele AGROKOMBINATA LENART PREDVIDEVA SE ZNATNO IZBOLJŠANJE FINANČNEGA REZULTATA Iz podatkov o poslovnem uspehu za prvo polletje se ugotavlja sledeče: — povečanje celotnega dohodka za din 6,819.090,67 ali 15,20 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1974; — znižanje izgube za din 903.435,07, oziroma za 25 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1974. Zaloge nedovršenih proizvodov lastne polproizvodnje in gotovih proizvodov — so se znižale za 384.255,20 din ali 2,87 %: 1974 1975 Indeks 13,376.921,70 din 12,992.666,50 din 97,13 Porabljeni material (stroški kto 400) — znižanje za 1,821.601,50 oziroma za 21,16 %: 1974 1975 Indeks 8,606.107,30 din 6,784.505,70 din 78,84 Proizvodne storitve drugih (popravila in vzdrževanje), stroški in- vesticijskega vzdrževanja, potni in drugi stroški (kto 401, 411) — zvišanje za 255.368,40 din, oziroma za 21,88 %: 1974 1975 Indeks 1,167.018,10 din 1,422.404,55 din 121,88 Neproizvodne storitve — najemnine in zakupnine (kto 402, 412) — znižanje za 66.296,35 din, oziroma za 10,68 din: 1974 1975 Indeks 620.517.30 din 554.220,95 din 89,92 Dnevnice za službena potovanja in terenski dodatki (kto 403, 404) — znižanje za 16.166,60 din oziroma za 21,33 %: 1974 1975 Indeks 75.781,60 din 59.615,00 din 78,67 Izdatki za reklamo in propagando (kto 405, 406) — znižanje za 1.762,00 din oziroma za 8,12 %: 1074 iqvi; Inripks 21.694,30 din 19.932,30 din 91,88 Drugi materialni stroški (kto 408, 417, 418) — zvišanje za 1,259.713,90 din oziroma 552,94 %: 1074 1075 Indeks 227.820,85 din 1,487.534,80 din 652,94 Na zvišanje teh stroškov je vplivala predvsem izvršena melioracija obdelovalnih površin, katerih v prvem polletju 1974 praktično ni bilo. Amortizacija (kto 420) — znižanje za 26.132,10 din oz. 2,86 %: 1974 1975 Indeks 912.761,40 din 886.629,30 din 97,14 Amortizacija nad minimalnimi stopnjami (kto 421): 1974 1975 Indeks 798.255,60 din 640.081,50 din 80,19 Nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga (kto 710) — zvišanje za 3,852.473,95 din oziroma 12,62 %: 1974 1975 Indeks 30,506.024,54 din 34,358.498,48 din 112,62 Popravek finančnega rezultata in vrednosti zalog (kto 730, 731): 1974 1975 Indeks 228.851,75 din 755.991,60 din 330,34 (odpis terjatev nad zakonitim rokom) Izredni izdatki (kto 732, 733, 734) — znižanje za 12.467,00 din oziroma 4,50 %: 1974 1975 Indeks 276.924,70 din 264.457,68 din 95,50 Z izvršitvijo sprejetih sklepov in ukrepov stabilizacijsko sanacijskih programov, kakor tudi načel, sprejetih na skupnem sestanku družbeno-političnih organizacij, se predvideva znatno izboljšanje finančnega rezultata in realiziranje predvidenih postavk gospodarskega načrta za leto 1975. Teodor Primec AGROKOMBINATA MARIBOR LETOŠNJI POSLOVNI REZULTATI SO UGODNEJ Šl OD LANSKIH Podatki periodičnih obračunov za vse tri temeljne organizacije združenega dela za I. polletje 1975 kažejo, da so letošnji rezultati ugodnejši od lanskih. Vse temeljne organizacije Agrokombinata Maribor so poslovale pozitivno in dosegle v primerjavi s prvim polletjem 1974 naslednje finančne rezultate: TOZD 1974 1975 Razlika Kmetijstvo + 887.135 + 2,881.110 + 1,993.975 Gozdarstvo + 397.649 + 603.636 + 205.987 KZ Maribor — 243.828 + 136.306 + 380.134 Agrokombinat skupaj + 1,040.956 + 3,621.052 + 2,580.096 V prvem četrtletju smo ugotavljali pri vseh temeljnih organizacijah slabši poslovni uspeh od lanskega, za prvo polletje pa so rezultati precej boljši od enakega obdobja lani. Še posebej velja to za KZ Maribor, ki je ob četrtletju izkazovala 380.000 din izgube, ob polletju pa 136.000 dobička, kar pomeni, da je izboljšala poslovni rezultat za več kot 500.000 din. Na ugodnejši rezultat zadruge je vplivala tudi nekoliko višja poprečna razlika v ceni, ki je bila lansko leto komaj 5,6 %, letos pa je 7,4 %. Primerjava celotega dohodka: TOZD 1974 1975 Indeks Kmetijstvo 43,707.771 55,201.266 126 Gozdarstvo 2,797.739 3,341.029 119 KZ Maribor 25,071.590 29,560.770 118 Agrokombinat skupaj 71,577.100 88,103.065 123 Celotni dohodek je višji za 23 % in sicer v TOZD Kmetijstvu za 26 %, v TOZD Gozdarstvu za 19 %, v KZ Maribor pa za 18 %. Indeks ekonomičnosti (celotni dohodek : porabljena sredstva) je v TOZD Kmetijstvu 164, v TOZD Gozdarstvu 267 in v KZ Maribor 109. Gre za različne dejavnosti, zato so podatki o ekonomičnosti slabo primerljivi. V lanskem letu je bil indeks ekonomičnosti v TOZD Kmetijstvu 152, v TOZD Gozdarstvu 281, v KZ Maribor pa 107. Primerjava dohodka: TOZD 1974 1975 Indeks Razlika Kmetijstvo 14,887.290 21,456.617 144 + 6,569.327 Gozdarstvo 1,803.556 2,088.461 116 + 284.905 KZ Maribor 1,583.127 2,493.503 156 + 910.376 Agrokombinat skupaj 18,273.973 26,038.581 143 + 7,764.608 Dohodek je višji za 43 % in sicer v TOZD Kmetijstvu za 44 %, v TOZD Gozdarstvu za 16 % in v KZ Maribor za 56 %. TOZD Kmetijstvo je doseglo za več kot 6,500.000 višji dohodek kakor lani ob tem, da so — osebni dohodki višji za 1,196.665 din — zavarovalne premije višje za 2,321.315 din — zakonske obveznosti višje za 413.505 din TOZD Gozdarstvo je doseglo za 285.000 din več dohodka kakor lani, KZ Maribor pa za 910.000 din. Gibanje poprečnih osebnih dohodkov: Na osnovi ur dela Na osn. popr. stan. zap. TOZD 1974 1975 Ind. 1974 1975 Ind. Kmetijstvo 2.035 2.650 130 2.112 2.496 118 Gozdarstvo 1.946 2.731 140 1.981 2.731 138 KZ Maribor 2.037 2.484 122 2.145 2.640 123 Agrokombinat skupaj 2.029 2.641 130 2.106 2.523 120 Poprečni osebni dohodki so višji za 20 % (po izračunu na osnovi poprečnega stanja zaposlenih) in sicer v TOZD Kmetijstvu za 18 %, TOZD Gozdarstvu za 38 %, v KZ Maribor pa za 23 %. Izračun na osnovi vkalkuliranih ur dela pokaže skoraj enako zvišanje v TOZD Gozdarstvu in v KZ Maribor, v TOZD Kmetijstvu pa so po tem izračunu poprečni osebni dohodki višji za 30 %. Razmerja med terjatvami in obveznostmi na dan 30. 6. 1975: TOZD Terjatve (kupci) Obveznosti (dobavit.) Razmer. Kmetijstvo 11,418.418 13,611.939 1:1,19 Gozdarstvo 1,144.163 97.482 1 : 0,09 KZ Maribor 3,075.121 5,158.425____1 : 1,68 Agrokombinat skupaj________________15,637.702__________18,867.846 _____1: 1,21 Razmerje med terjatvami in obveznostmi se sicer dnevno spreminja. Gornji podatki nam povedo, da je Agrokombinat 30. 6. 1975 na vsakih 100 din terjatev imel 121 din obveznosti do dobaviteljev. V TOZD Gozdarstvu pa se pojavljajo visoke terjatve ob minimalnih obveznostih. Za KZ Maribor niso upoštevane terjatve iz kooperacijskih razmerij. Gornji prikazi so le povzetek nekaterih podatkov v periodičnih obračunih. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom pa so potrebne podrobnejše analize. Franjo Sapač KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Resolucija o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1975 postavlja skladno z dogovorjenimi cilji skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975, težišče politike družbeno ekonomskega razvoja na: nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih združenega dela; dinamično gospodarsko aktivnost na kvalitetnih osnovah; zmanjšanje nesorazmerja med uvozom in izvozom; povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva; obvladanje vseh oblik porabe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti in hitrejši razvoj manj razvitih območij. Pričakovali smo boljše rezultate Pri pregledu rezultatov poslovanja ugotavljamo v Kmetijskem kombinatu Ptuj, da razvoj ne poteka v celoti v skladu z dogovorjenimi nalogami. Fakturirano realizacijo smo povečali v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani za 36 %, stroške v fakturirani realizaciji za 39 %, ustvarili pa smo le 60 % lanskega rezultata. Vkalkulirani stroški so višji za 38 %, od tega osebni dohodki za 64 %. Materialni stroški so višji predvsem na račun inflacije, nekaj pa tudi na račun povečanja proizvodnje. Visok procent porasta osebnega dohodka je posledica naše odločitve, da povečamo za razliko od prejšnjega leta vrednost točke že v začetku leta, namesto v drugi polovici leta. V TOZD smo sprejeli stabilizacijske programe in jih tudi dosledno vsak izjava zaradi tega smo opravičeno pričakovali boljše rezultate. Zaloge so se povečale Žal pa je naš uspeh poslovanja odvisen od mnogih faktorjev, na katere nimamo vpliva. Vremenske razmere so letos slabe. Ne bom pretiravala, če zapišem, da v TOZD Kmetijstvo ni delovne enote, ki je ne bi prizadela toča. Kvaliteta pridelkov bo slaba, proizvodnja pa minimalna. Proizvodnjo imamo sicer zavarovano, vendar odškodnina, ki jo bomo dobili, še zdaleč ne bo krila škode, ki jo je toča povzročila. Posledice toče se bodo poznale še v proizvodnji v naslednjih letih. Drugi problem, o katerem pišem v vsakem poročilu, so cene živine. Nov predpis je sicer situacijo oblažil, vseh težav pa še vedno ni uspel odpraviti. Posledica takega stanja so slabi rezultati v živinoreji. Upravičeno pričakujemo, da se bo situacija morala v drugem polletju spremeniti v korist živinorejcev. Zaradi uvoznih omejitev nam primanjkujejo surovine za nekatere vrste proizvodnje in rezervni deli za vrsto strojev. Vse to se odraža na proizvodnih rezultatih. S problemom cen se srečujemo razen v kmetijstvu tudi pri plasma-nu proizvodov naših in drugih TOZD, Cene med osnovnim reprodukcijskim materialom in končnim proizvodom so nesklajene. Kljub temu, da ustava zagotavlja vsem delovnim ljudem možnost poslovanja po stroškovnem principu, delavcem v kmetijstvu ta možnost ni vedno dana. Iz podatkov o polletnem poslovanju je razvidno, da smo povečali zaloge za 25 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Indeksi porasta zalog so različni pri posameznih TOZD. Vsako povečanje zalog pomeni znižanje investicijske sposobnosti TOZD in tako podjetja kot celote. V prvem polletju smo plačali tri vrste zakonskih obveznosti iz dohodka obračunanega po plačani in ne po fakturirani realizaciji. Tako smo vrnili din 102.596,—, ki se nanaša na preveč plačani prispevek za mestno zemljišče, Bosansko Krajino in davek iz dohodka TOZD. Stanje kratkoročnih kreditov smo povečali v prvem polletju za din 2,828.000,— v primerjavi s stanjem 1. 1. 75. Terjatve do kupcev so višje v primerjavi z istim obdobjem lani za 26 %, obveznosti do dobaviteljev pa za 221 %. Likvidnost TOZD je močno padla Podatek jasno kaže, da je likvidnost TOZD močno padla. Kupci obveznosti ne poravnavajo ob roku. V Kmetijskem kombinatu Ptuj smo pričeli s proizvodnjo na novih objektih. Za to proizvodnjo zagotavljamo lastna obratna sredstva, ker poslovna banka naših zahtevkov za odobritev kreditov ni odobravala. Odobrila nam je sicer kredite za osnovna sredstva, za odobritev kreditov za trajna obratna sredstva pa ni imela, oziroma nima dovolj denarja. Posledica tega je, da so v našem podjetju TOZD, ki jim manjkajo obratna sredstva. Lastni viri ne zadostujejo za nemoten potez proizvodnje tujih virov pa nimajo. To problematiko trenutno rešujemo preko Interne banke Kmetijskega kombinata Ptuj, vendar bomo to lahko reševali le tako dolgo, dokler bodo nekatere naših TOZD imele prosta sredstva za te namene. Zmanjšati nelikvidnost Tudi v kmetijstvu opažamo padec investicijske sposobnosti .Konverzijo kreditov, ki je bila izvršena pred leti, je že v veliki meri pobrala inflacija. Na vsak način bomo morali mi in poslovne banke pričeti razmišljati o tem, da bomo manj vlagali v osnovna sredstva in več v obratna. V nasprotnem primeru bomo povečali nelikvidnost in postali investicijsko nesposobni. V KK Ptuj smo obračunali za din 3,550.559 več amortizacije, kot bi je naj po zakonu, Za toliko je torej manjši dohodek, imamo pa toliko več sredstev namenjenih za osnovna sredstva kot bi jih imeli, če bi obračunavali amortizacijo po predpisanih stopnjah. Na zaposlenega smo ustvarili 175.796 din celotnega dohodka in 30.660 din dohodka. Na 109 din celotnega dohodka smo ustvarili 17 din dohodka, na 100 din poslovnih sredstev pa 21 din dohodka. Doseganje boljših rezultatov S takšnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Prepričana pa sem, da bomo ob podpori širše družbe in ob lastnih maksimalnih naporih, ki jih bomo vložili za realizacijo dogovorjenih nalog, govorili 30. 9. o boljših rezultatih. Povečanje produktivnosti, znižanje stroškov, večja disciplina pri delu, predvsem pa pri izvajanju investicij ter nabavi, znižanje zalog in terjatev do kupcev, so bistvene izmed nalog, ki jih moramo realizirati v drugem polletju tako kot smo se dogovorili. (Nadaljevanje na 14. strani) Vihar je podrl stebre hmeljišča na 1 ha površine KAKO SO GOSPODARILE TOZD: „KOŠAKI” TMI MARIBOR DELOVNEMU KOLEKTIVU »KOŠAKI« TMI MARIBOR, KAKOR TUDI ŠIRŠI JAVNOSTI JE DOBRO ZNANO, DA TOVARNA MESNIH IZDELKOV ŽE VRSTO LET NE OBRATUJE V ZADOVOLJIVIH POGOJIH. LOCIRANA JE V DVEH, SKORAJ TRI KILOMETRE ODDALJENIH OBRATIH, KI NE ZAGOTAVLJAJO SODOBNE PROIZVODNJE. RES JE, DA JE TOVARNA DOKAJ DOBRO OPREMLJENA Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI ZA PROIZVODNJO MESNIH IZDELKOV, VENDAR V STARIH PROIZVODNIH ZGRADBAH NE MORE ORGANIZIRATI PRAVE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE. Zaradi tega je »KOŠAKI« TMI v sedanji mesni krizi še v slabšem položaju, kakor druga mesna industrija. Kljub temu pa se dokaj uspešno prebija na tržišču, saj so njeni izdelki iskani po Sloveniji in jim plasman ni največji problem. — kurzne razlike pri izvozu v letu 1974 185.429,85 — kritje polovice izgube tržnice Velenje, do začetka poslovanja do 30. 6. 1975 477.900,00 Skupaj 892.022,85 Z večjo aktivnostjo pri izterjavi terjatev bomo torej v drugem polletju lahko povsem odpravili prikazano izgubo. Ni pa večjega upanja, da bi ustvarili potrebno akumulacijo, saj je vsa mesna industrija v hudih škripcih. Glede na to so bili v zadnjem času sprejeti določeni predpisi za ublažitev živinorejsko-mesne krize, kot so: povečane premije za živino in uvedba kompenzacije pri prodaji svežega mesa. Pri teh ukrepih pa se čuti ublažitev krize največ pri proizvajalcu živine in le v manjši meri tudi pri klavni industriji. POSLOVNI USPEH (v 000 din) 1974 1975 Indeks Začetne zaloge 8,010 8,937 112 Porabljeni material 80,673 91,235 113 Tuje storitve 1,238 1,638 132 Drugi mat. stroški 246 472 191 Amortizacija 992 1,576 159 Vsega 91,159 103,908 114 Nabav, vrednost trg. blaga 11,689 12,236 105 Popreček finanč. rezultata 47 606 129 Izredni izdatki 354 256 72 Skupaj 103,249 117,006 113 Končne zaloge 13,190 12,197 92 Porabljena sredstva 90,059 104,809 116 Doseženi dohodek 13,567 14,217 105 Celotni dohodek 103,626 119,026 115 Iz gornjega prikaza strukture celotnega dohodka seva predvsem povečanje cen repromaterialu in storitvam na račun doseženega dohodka. Z drugimi besedami povedano so cene mesu in mesnim izdelkom počasneje naraščale, kakor cena surovinam drugemu materialu in storitvam. Zaradi teh dejstev je varčevanje z materialom in drugih stroškov nujno potrebna, če hočemo imeti kaj več sredstev za osebne dohodke. STRUKTURA DOHODKA: v tisoč dinarjih 1974 1975 Indeks Pogodbene obveznosti 1,687 1,862 110 Zakonske obveznosti 1,237 1388 112 Osebni dohodki 8,260 10,897 132 Drugi osebni prejemki 287 311 108 Vkalkulirani del dohodka 11,473 14,458 126 Razlika realizacije 2,094 — — Izguba 241 — Doseženi dohodek 13,567 14,217 105 Kakor je razvidno iz gornje tabele, so se v največji meri pove- čali osebni dohodki in sicer delno zaradi povečanja enote dohodka, delno pa zaradi povečanja števila zaposlenih: 1974 1975 Indeks Poprečno število zaposlenih po stanju konec meseca 398 459 115 Poprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur dela 400 463 116 Enota dohodka 7,00 7,70 110 PROIZVODNJA KOLIČINSKI ZAKOL — PRIMERJAVA MED POLLETJEM 1974 IN POLLETJEM 1975 TER S PLANOM: (v kom.) Vrsta živine zakol v poli. 1974 zakol v poli. 1975 plan indeksi 1975- 1974 1975- plan — govedo skupaj 5.512 5.251 5.950 95,3 88,3 — teleta 271 1.535 900 566,4 170,5 — svinje 18.705 20.638 20.250 110 102,9 — odojki 92 245 — 266 — Uslužno klanje v poli. 1975 Silokoli v poli. 1975 — govedo 224 kom. 150 kom. — teleta 136 kom. 7 kom. — svinje 8 kom. 229 kom. — konji — 20 kom. — ovce — 2 kom. Zakol živine je v primerjavi z lanskim letom večji pri svinjah za približno 5 %. Vzrok manjšega zakola goved je v ukinjenem izvozu in iz tega razloga je tudi odstopanje od planiranega zakola goved za 12 %, saj smo planirali v letu 1975 mnogo ugodnejše pogoje izvoza kot pa so trenutno. Zakol telet je v primerjavi z lanskim letom občutno večji zaradi velike ponudbe telet, kar pa v prejšnjih letih ni bilo prisotno na trgu. Tudi planirani zakol je prekoračen celo za 70 %. KOLIČINSKA PROIZVODNJA MESA IN MESNIH IZDELKOV ZA PRODAJO: Vrsta proizvoda I.-VI. 1975 Plan Ind. (75/pk Goveje meso 1.437 1.600 89,8 Telečje meso 119 71 168,2 Svinjsko meso 687 673 102,0 Klobasni izdelki 1.081 1.028 105,1 Suhomesnati izdelki 282 229 123,1 Topljeno 105 144 72,9 Piščanci 123 182 67,6 Ostalo trgovsko blago 26 27 96,3 Prodaja govejega mesa ni dosegla planirane količine Iz enakih razlogov kot smo jih omenili pri zakolu goved, torej zaradi ukinjenega izvoza, ki smo ga planirali v višini 2 % celotne prodaje, oziroma v višini 154 ton letno. Klobasnih izdelkov smo prodali za 5 % več kot smo planirali, suhomesnatih pa celo za 23 % več kot je bilo določeno v planu. Izpad je še pri prodaji izdelkov topilnice, piščancih in pri trgovskem blagu (konzervah itd,), kar pa ni bistvenega pomena za doseganje večjih rezultatov v poslovanju. DOSEŽENE PLANSKE NALOGE Prvo poletje je zaključeno z izgubo v znesku 240.588,28 din, ki pa izhaja iz popravka vrednosti terjatev s prekoračenim zakonskim rokom. Kakor je razvidno iz nadaljnih pokazateljev, se je izguba, ki je bila prikazana v prvem četrtletju, znatno znižala, ni pa bila povsem odpravljena. I. četrtletje II. četrtletje Izguba skupaj 962.677,72 240.588,28 Popravek vrednosti terjatev s prekoračenim zakonskim rokom 383.924,05 605.642,50 Poslovni rezultat: negativni 578.753,67 — pozitivni — 365.054,22 Iz gornjih podatkov je torej razvidno, da so bile dosežene planske naloge v glavnem po količini, vendar ni bil dosežen potreben bruto dohodek. Dobro nam je znano, da niso vsi mesni izdelki enako donosni, da ne prinašajo enakega dohodka, temveč eden več, drugi manj. Zaradi tega je pomembno, katere izdelke bomo izdelovali, katerih ne, ali vsaj v manjši meri. Iz evidence proizvodnje je torej razvidno, da smo dosegli na primer plan proizvodnje in prodaje klobasnih izdelkov in celo presegli po količini v celotnem globalu, nismo pa dosegli pri tem planiranega dohodka. Premalo smo izdelali in dali na trg tistih artiklov, ki prinašajo večji dohodek. Struktura proizvodnje in prodaje torej ni bila usklajena s planom. REALIZACIJA Kakor je razvidno iz zgornje tabele, je torej prikazana izguba le posledica neizterjanih terjatev od kupcev. Po predpisih mora vsako podjetje odpisati 12 % terjatev od kupcev, ki so starejši od 45 dni. Od 448 izkazanih terjatev je 139 s prekoračenim zakonskim rokom 45 dni ali 31 % po številu, oziroma 23 % po vrednosti teh terjatev. Za kritje izgube iz prvega četrtletja, ki je znašala 962.677,72 din, so bili uporabljeni tudi nekateri izredni dohodki kot: — premije za našo živino, ki je bila pitana pri AK Maribor v letu 1974 228.693,00 Struktura količinske prodaje po področjih: (v %) Področja Prodaja 1975 Plan Ind. (75/plan) Trgovska mreža 30,8 37 83,2 Skladišče in potniki 46,7 38 122,9 Distrib. sklad. 19,5 20 97,5 Pakirnica 2,3 3 76,7 Izvoz 0,7 2 35 100 100 (Konec na 14. strani) „KOŠAKI” TMI MARIBOR (Nadaljevanje s 13. strani) Struktura prodaje po področjih je v letu 1975 zelo neugodna, saj opažamo, da smo prodali preko grosistične prodaje 45 % vseh izdelkov, preko trgovske mreže, ki prinaša večji dohodek pa le 30 %, oziroma smo prodali za 17 % manj kot smo planirali. S tem so tudi rezultati manjši. Izredno velik je izpad v izvozu zaradi že omenjene zaprtosti evropskega trga. Prav tako pa je tudi velik izpad v distribucijskih skladiščih Slovenj Gradec, Izola in Trbovlje ter v prodaji pakiranega mesa. TRGOVSKA MREŽA Najuspešnejša je, kakor je že bilo rečeno, prodaja preko maloprodajne trgovske mreže. Na tem področju se dosegajo najvišje cene in takojšnje plačilo — gotovina. Glede na to bi morali pospešiti prodajo preko maloprodajne trgovske mreže in prodajono osebje ustrezno stimulirati. Iz podatkov je razvidno, da je preko trgovske mreže prodano le 30,8 % vse proizvodnje, medtem ko je bilo dokaj realno planiranih 37 %. Razen tega je trgovska mreža tudi pri novouvedeni razčlenjeni marži v izgubi in sicer: prvo četrtletje 1975 din 296.743,42 april 1975 din 138.817,50 maj 1975 din 18.340,21 skupaj din 453.901,13 Analitični podatki za junij, v času sestavitve tega članka, še niso bili na razpolago. Vse prodajalne so torej poslovale z izgubo preko 453 tisoč dinarjev, brez poslovne enote Velenje pa znaša izguba 108.398,37 din. Pri tem je treba omeniti, da je pojem izgube v prodajalnah relativen. Prodajalne morajo namreč z realizirano maršo pokriti svoje osebne dohodke, določene zakonske in pogodbene obveznosti in materialne stroške, ki nastajajo direktno v prodajalnah. Vse druge stroške krije tovarna. Zaradi tega so večkrat interesantne tudi prodajalne, ki po navedenih kriterijih izkazujejo izgubo. TRŽNICA VELENJE Tržnica Velenje, ki je bila ustanovljena oktobra lanskega leta, je bila do nedavnega predmet spotike ne samo v »Košakih« TMI Maribor, kamor le-ta spada, temveč tudi v celotni SOZD. Vzrok nesoglasij je bila nastajajoča izguba pri poslovanju in slabo upanje, da bi bil kdo od partnerjev pripravljen izgubo tudi pokrivati. Pri polletnem zaključku pa je bil dosežen sporazum, da pokrijeta izgubo Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« in »Košaki« TMI Maribor, vsak do polovice. Zaradi takega stanja smo prikazali za Tržnico Velenje poslovanje ločeno in nekoliko obširneje. 1. DOHODKI 2. IZDATKI — realizacija mesnica 2,303.468 — materialni stroški — samopostrežnica 1,160.127 in amortizacija 399.373 — bife 616.350 — pogodbene in zakon- — vinotoč 350.120 ske obveznosti 89.107 — ribarnica 180.897 — osebni dohodki in skupaj 4,612.962 drugi osebni — nabavna vrednost prejemki 567.558 trg. blaga — 3,911.105 — skupaj izdatki 1,056.038 — prometni davek — 168.959 — prispevki za skupne — denarni rabati — 24.212 službe 66.100 — realizirana marža 508.686 skupaj 1,122.138 — izredni dohodki 23.819 — skupaj dohodki 532.505 3. IZGUBA 590.633 K navedeni izgubi TRŽNICE VELENJE je treba prišteti še izgubo iz preteklega leta, ki je znašala 365.168 din. Skupna izguba za pokrivanje znaša torej din 955.800. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« se je obvezal pokrivati polovico izgube, kakor je v začetku omenjeno, za prvo polletje 1975 in za preteklo leto, kar znaša din 477.900. Omenjena izguba bo dejansko pokrita, čim bo Kmetijski kombinat Ptuj s svojimi kontrolnimi organi ugotovil pravilnost in realnost obračuna, medtem ko je ustrezno zadolžitev že podpisal. Pri presojanju, kdo je kriv za takšno stanje v Velenju, je treba imeti v vidu sledeča dejstva: 1. Tržnica Velenje je bila na zahtevo Skupščine občine Velenje odprta na dan občinskega praznika, ko še za poslovanje niso bili dani vsi pogoji, ki so za to bili potrebni. Med drugimi namreč ni bila sklenjena pogodba med ustanoviteljicami poslovne enote Kmetijskim kombinatom Ptuj, Agrokombinatom Maribor in »Košaki« TMI Maribor. 2. Ker se pri sami izgradnji Tržnice Velenje še ni vedelo, kakšna bodo poslovna razmerja med ustanoviteljicami, je vsaka zase projektirala svoj del tržnice. Pri poslovanju pa vidimo, da so projekti bili pomanjkljivi. Zaradi tega so za rentabilno poslovanje potrebne še dodatne investicije. 3. Zaradi nastale izgube pri poslovanju so ustanoviteljice tržnice postale pri sklepanju pogodbe pretirano »previdne« in tako še pogodba danes ni sklenjena. Agrokombinat Maribor pa je celo dal pismeno izjavo, da odstopa od investicije Tržnice v Velenju. 4. Vse do danes ni preseljena stara tržnica na novo lokacijo, kar zmanjšuje frekvenco kupcev na novi tržnici. Iz podatkov o poslovanju tržnice Velenje pa je v zadnjem času opaziti, da se poslovanje vidno izboljšuje, tako da upamo, da bomo lahko do konca leta poslovanje toliko izboljšali, da bo le-to postalo aktivno. Predvsem se stanje izboljšuje zaradi večje ponudbe kvalitetnega sadja (breskve) in zelenjave iz Kmetijskega kombinata Ptuj. Upamo, da bomo to nalogo v kratkem lahko povsem realizirali, vedeti pa moramo, da je potreben določen čas za uveljavitev na tržišču. SANACIJSKI PROGRAM Kakor je razvidno iz teh podatkov, ni poslovanje naše organizacije združenega dela nič kaj zavidljivo. Težko stanje opažamo že nekaj mesecev, kar potrjuje poročanje tudi na vseh sejah delavskega sveta in na zborih delovnih ljudi. Zaradi tega so pripravile strokovne službe podjetja sanacijski program, ki ga je tudi v celoti podprl politični aktiv v smislu druž-beno-politične akcije za stabilizacijo našega gospodarstva. Sanacijski program bomo obravnavali na zborih delovnih ljudi v naslednjih dneh. Z njim želimo doseči večjo produktivnost dela, pocenitev proizvodnje in povečanje zaslužka delavcev. Ivan Rotman in Vekoslava Krašovec Kako so gospodarile TOZD: Kmetijskega kombinata Ptuj (Nadaljevanje z 12. strani) Realizacija sprejetih nalog je namreč dolžnost in obveza delavcev vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Prepričana sem, da med nami ni delavca, ki teh obveznosti ne bi izpolnil. Aktivni moramo biti na vseh področjih, na delovnem mestu, na zborih delavcev, na sejah samoupravnih organov in raznih komisij v podjetju in izven podjetja, kot delegati na zborih in konferencah, skratka povsod, kjer lahko damo svoj prispevek k doseganju boljših rezultatov TOZD. Marija Magdalene ZVEZNE PREMIJE ZA MLEKO IN PITANA TELETA V Uradnih listih SFRJ št. 28 in 29 ,z dne 6. in 9. junija 1975 so bili objavljeni zakon o premijah za mleko in pitana teleta, junce in junice in o kompenzaciji za sveže meso ter izvršilni predpisi (odlok in odredba) k temu zaikonu. Po teh predpisih se bo izplačevala temeljnim organizacijam združenega dela in zadrugam za mleko lastne in kooperacijske proizvodnje ob enakih pogojih, kot veljajo za republiško premijo, tudi zvezna premija v višini 0,38 din za obračunski liter mleka s 3,2 % mlečne maščobe. Ta premija se bo izplačevala od 1. 4. do 31. 12. 1975 in sicer za mleko, za katero so TOZD oz. KZ že uveljavile premijo po predpisih republike. Tudi zahtevo za to premijo vložijo TOZD oziroma KZ pri SDK, pri kateri imajo žiro račun. TOZD in KZ, ki redijo teleta, junce in junice ter jagnjeta sama ali v kooperaciji, pripada premija 3 din za 1 kg žive teže telet in juncev oziroma 2 din za 1 kg žive teže jagnjet in sicer za vse kategorije in vrste živali, dobavljene določenim organizacijam v času od 1. 4. do 31. 12. 1975, če je pogodba o reji registrirana pri skladu za pospeševanje proizvodnje in plasmaja živine in živinorejskih proizvodov ali pri zvezni direkciji za rezerve živil. Končno določajo ti predpisi, da pripada TOZD, ki proizvajajo sveže meso, kod določenemi pogoji tudi kompenzacija. PRIDOBIVANJE KAMNA, PESKA GRAMOZA IN GLINE Nov zakon o rudarstvu (Ur. list SRS št. 17/75) določa med drugim, da smejo tudi otočani pridobivati na površini zemlje kamen, mivko, pesek, gramoz ter lončarsko in opekarsko glino, vendar samo za svoje gradbene namene ali druge lastne potrebe. V ta namen morajo dobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa. Dr. E. Čeferin (Kmečki glas, 2. 7. 1975) OBISK NA DELOVNEM MESTU Obširno delovno področje gostinskega podjetja Haloški biser Ptuj Restavracija Breg — Ptuj, Zadružni trg ob cesti k ptujskim toplicam, prikupna za redne gtoste in obiskovalce toplic Gostinsko podjetje Breg Odločili smo se, da tokrat obiščemo na delovnem mestu nekoga iz TOZD Haloški biser Kmetijskega kombinata Ptuj. Na predlog sekretarja temeljne organizacije tovariša Ekarta smo obiskali Tončka Rakuša — poslovodja obrata avtobusni bife v Ptuju. Tonček Rakuša POPROSILI SMO GA, DA NAM POVE KAJ VEČ O SVOJEM DELU IN KOLEKTIVU, KI GA VODI: odboru za združitev Gostinskega podjetja Haloški biser s Kmetijskim kombinatom. OD REFERENDUMA, OZIROMA ZDRUŽITVE JE MINILO ŽE ŠEST MESECEV. ZANIMA NAS, KAKO OCENJUJETE REZULTATE ZDRUŽITVE? Združitev ocenjujem pozitivno, čeprav lahko rečem, da se še nismo ujeli na vseh področjih. Združili smo službe, ki jih pri nas do sedaj nismo imeli, kot so pravna in kadrovsko-socialna služba. Izmenjali smo počitniške kapacitete. Potrebno pa je medsebojno sodelovanje še na drugih področjih. KAKO OCENJUJETE PRIKLJUČITEV GOSTINSKEGA PODJETJA BREG KOT 16. TOZD H KMETIJSKEMU KOMBINATU? Kljub temu, da smo združeni v enem podjetju in se ukvarjamo z enako dejavnostjo, med nami zaenkrat še ni prišlo do tesnejšega sodelovanja. Zainteresirani smo za medsebojno ožje sodelovanje in za združitev v enotno gostinsko organizacijo. KAKŠNA SO NADALJNJA VLAGANJA V VAŠI TOZD? Delavci Gostinskega podjetja Breg iz Ptuja so se na referendumu, ki so ga izvedli 30. junija 1975, enoglasno odločili za pripojitev kot temeljna organizacija združenega dela h Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela, obrata za kooperacijo in kmetje v Kmetijskem kombinatu Ptuj so se na zborih delavcev in kmetov prav tako enoglas- no odločili za pripojitev gostinskega podjetja Breg h Kombinatu. Prednosti pripojitve se morajo realizirati čimprej v okviru skupnega gospodarjenja in samoupravljanja. Zlasti vidijo delavci Gostinskega podjetja Breg možnosti nadaljnjega razvoja, saj je vrsta dejavnosti v Kmetijskem kombinatu, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu napredku. — cč Moje delovno področje je zelo obširno. Naštel bi le glavne naloge, kot so skrb za normalno poslovanje obrata (dnevni in ostali obračuni), skrb za nabavo materiala, za delovno disciplino, priprava podatkov za obračune osebnih dohodkov, sestava delovnega razporeda in koniaktiranje s samimi gosti. Kolektiv šteje 13 ljudi — upravnika, 8 natakaric, 3 kuharice in čistilko. GLEDE NA LOKACIJO BIFEJA SE PRI VAS IZMENJA DNEVNO VELIKO GOSTOV. KAJ VSE NUDITE GOSTOM? Vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tople napitke, enolončnice, (predvsem za šoferje in sprevodnike Avtobusne postaje), slaščice, nekatera topla jedila in tobačne izdelke. Tonček Rakuša pa ni samo dober poslovodja, temveč tudi aktiven upravljalec. Izvoljen je bil za predsednika delavskega sveta TOZD, predsednika delegacije v zboru združenega dela v Skupščini občine Ptuj, za predsednika komisije za šport in rekreacijo, za člana komisije za dodeljevanje štipendij, za člana komisije za vloge in pritožbe pri SO Ptuj .... Še in še bi lahko naštevali, skratka lahko rečemo, Tonček je priden in aktiven delavec. V pogovoru nam je povedal, da je sodeloval v iniciativnem V programu imamo adaptacijo nekaterih gostinskih lokalov v Ptuju in okolici, v letošnjem letu adaptacijo gostilne v Bukovcih in Pivnice v Ptuju, kjer naj bi spremenili njeno celotno poslovanje. V prvotnem programu je bila tudi gradnja motela v Podlehniku, pozneje smo od te gradnje odstopili. V kratkoročnem planu imamo predvideno gradnjo restavracije in ureditve avtocampa na Hajdini, ob cesti Maribor —Zagreb. V načrtu imamo tudi ureditev obrata družbene prehrane za vsa ptujska podjetja. KOT PREDSEDNIK DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO PTUJ NAM LAHKO POVESTE, KAKO O CENJUJETE DELO DELEGACIJ? Po mojem mnenju delo delegacij ni zaživelo v takšnem smislu kot smo si to prvotno zamišljali. Gradivo za seje je preobširno in za preprostega človeka premalo razumljivo. Opažam pa, da na vprašanja delegacij, postavljena na sejah, vedno ne dobimo odgovora. M. P. Letos več Čeprav smo spomladi zasejali 22.000 hektarov manj sladkorne pese, kot je bilo v načrtu, lahko pričakujemo dobro letino. Računajo, da bodo s 106.000 hektarov, zasejanih s sladkorno peso, dobili okoli 4,6 milijona ton pridelka. Tako bi lahko pridobili okoli 550.000 ton sladkorja, kar je za približno 35.500 ton več kot lani. Letošnja poraba je predvidena na okoli 680.000 ton, zato bomo morali uvoziti še okoli V Sloveniji so se cene pol-trajnih in trajnih mesnih izdelkov povečale za okoli 16 %. Cene nekaterih mesnih izdelkov so normirane (slanine, suhih reber, vratu, šunkariee, poletne salame, kranjskih klobas in hrenovk) in veljajo za vso Jugoslavijo. Večina predelovalnih podjetij je povečala cene že s 1. avgustom. sladkorja 130.000 ton sladkorja. Ker pa je cena sladkorja nižja, bomo za to porabili precej manj deviz kot prejšnje leto. Zavzeli pa se bodo, da bodo razpoložljive količine sladkorne pese predelali s čim manjšimi izgubami. Čimprej pa bo potrebno rešiti tudi preskrbo z rezervnimi deli za kombajne in traktorje, saj nepravočasna dobava le teh lahko zavre spravljanje sladkorne pese z njiv. (Kmečki glas, 13. 8. 75) Nove grosistične normirane cene mesnih izdelkov so takšne: kilogram slanine velja 25,50 dinarjev, reber 33 dinarjev, vratu 65 dinarjev in pre-šane šunke 47 dinarjev. Tirolske klobase so po 35 dinarjev, sremske klobase po 68 dinarjev, hrenovke pa po 34 dinarjev. (Kmečki glas, 13. 8. 75) Dražji mesni izdelki ♦ ♦ ♦ * ❖ ♦ NA OBISK V PTUJU VAS VABIJO TUDI PTUJSKE TOPLICE ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Kadrovske spremembe Agrokombinat Lenart PRIŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1975 TOZD Poljedelstvo — živinoreja Lenart: Franc Vogrin TOZD Sadjarstvo Selce: Jožica Ornik in Anica Arnuš TOZD Gostinstvo in trgovina: Franc Žnuderl Obrat Kooperacija kmetijstvo: Peter Kraner ODŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1975 TOZD Gostinstvo in trgovina: Flora Deleja, Marjeta Ornik, Ma- rija Hamonajed, Ida Pregl, Jelica Emeršič, Emilija Njari, Hermina L ebner in Avgust Žnuderl TOZD Poljedelstvo — živinoreja Lenart: Franc Turk, Stanislav Lenart, Oton Paradiž, Ana Pauč-nik in Franc Krušnik TOZD Transportservis Lenart: Majda Bučar, Stanislav Medved ■in Franc Kraner Obrat kooperacija kmetijstvo: Viljem Rotner, Anka Bauman Skupne službe: Rudolf Švare, Ana Kocbek in Štefka Oshineri Agrokombinat Maribor PRIŠLI V JULIJU IN JUNIJU 1975 Gostinstvo: Terezija Unger Košaki-Kamnica: Drago Savec, M ato Epet, Ivan Mudžar, Marko Maduna in Ferdinand Klobasa Pesnica-Kungota: Jože Krajnc, Ana Potrč in Endi Žokalj Strojna postaja: Vlado Klačin-činski, Jože Kirbiš in Friderik Rol ih Svečina: Ivan Caf in Alojz Ra-ner Hladilnica: Jožica Šilak ODŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1975 Jarenina: Ludvik Maček (v JLA), Ana Paučnik, Oton Paradiž in Peter Pavlič Košaki-Kamnica: Emsud Karaj-kovič, Maksim Kuzmanovič in Dragutin Mesarek Rače-Radvanje: Terezija Pla- ninšek »Ribe«: Anton Jeromel, Rudi Helbl in Dušan Vrbnjak Strojna postaja: Jože Kirbiš Svečina: Ivan Draganič Hladilnica: Vera Lebar Uprava: Marija Dreu UPOKOJITVE Svečina: Marija Švajncer Kmetijski kombinat Ptuj PRIŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1975 TOZD Kooperacija: Ignac Raj, Jože Pevec, Franc Golob TOZD Gradbeni remont: Ivan Plohl TOZD Mlekarna: Franc Veršič TOZD Gozdarstvo: Janez Hliš, Irena Tomanič, Anton Pšeničnik TOZD Mizarstvo: Anton Šeruga TOZD Trgovina: Štefan Sitar, Franc Muhič TOZD Tovarna močnih krmil: Janez Zajšek TOZD Tehnoservis: Angela Težak, Angela Zupančič, Jože Ko-vačec, Nada Zavec, Milena Vrabl, Ivan Petek, Ivan Kirbiš, Franc Bedrač, Marjan Zorec, Jože Pide rš ek Delovna skupnost za skupne zadeve: Marija Tkalčec TOZD KMETIJSTVO DE Trnovska vas: Milan Matijevič DE Podlehnik PŽ: Milan Cafuta DE Podlehnik VS: Branko Duh ODŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1975 TOZD Tehnoservis: Daniel Muhič, Marjan Smiljan, Mladen Mesareč TOZD Kooperacija: Ruža Marinkovič TOZD Gozdarstvo: Franc Kolarič — umrl, Jožef Gradišnik — upokojen TOZD Mlekarna: Marjan Kerin TOZD Mizarstvo: Marjan Blažek, Franc Benko, Ivan Brmin TOZD Gradbeni remont: Martin Hrnčič — upokojen, Janez Puk-šič TOZD Trgovina: Stanislav Zemljarič, Rudolf Kmetec TOZD Tovarna močnih krmil: Anton Krsnik, Janez Maroh Delovna skupnost za skupne zadeve: Zvonka Gojkošek TOZD KMETIJSTVO DE Podlehnik PŽ: Milan Cafuta DE PODLEHNIK VS: Terezija Semenko, Stanislav Skela — upokojen DE Zavrč VS: Ivan Kolednik DE Pragersko: Viktor Fakin DE Dornava: Stanislav Golob Košaki TMI Maribor Bojan Čeh, Ivan Kramberger, Jože Verdnik, Anton Vrbnjak, Ivan Čuček, Franc šerbinek, Drago Megdič, Jože Kobale, Franc Kraner. ODŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1975 Slavica Pipuš, Franc Žniderl, Nikola Sladič Družbena samozaščita v organizacijah združenega dela Družbena samozaščita je podrobneje opredeljena v ustavi, dokumentih, sprejetih na X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije ter drugih aktih. Podrobneje lahko rečemo za to, ker je že bila družbena samozaščita vključena tudi v ustavo, sprejeto leta 1963. Če pogledamo nazaj v zgodovino pa je dejansko družbena samozaščita že vključena v času NOV. Organiziranje in utrjevanje družbene samozaščite se prične v Sloveniji bolj na organiziran način leta 1970, po sprejetju sklepov in priporočil v skupščini SR Slovenije. V letošnjem letu sta obravnavala vprašanja družbene samozaščite: Skupščina SRS in predsedstvo Centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Sprejeti so bili konkretnejši dokumenti, ki obvezujejo vse dejavnike v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih kot tudi v širših družbeno političnih skupnostih za uresničevanje sprejetih dokumentov. Na osnovi navedenih dokumentov je sprejela tudi Skupščina občine Ptuj poseben odlok o organiziranju in uveljavljanju družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. KAJ POMENI DRUŽBENA SAMOZAŠČITA? V samoupravnem sistemu prehajajo naloge s področja urejanja odnosov med posameznimi samoupravnimi in »državnimi« subjekti ali kratko rečeno, med političnimi subjekti v širšem smislu opredelitve političnih subjektov, na samoupravne subjekte. Pomeni, da se prenašajo obveznosti in dolžnosti, ki jih je urejala država s svojimi predpisi in s posebej organiziranimi službami za varovanje družbenega sistema, družbenega in osebnega premoženja, osebne varnosti itd. Družbena samozaščita pomeni v tem sklopu odnosov prenašanje, oziroma podružbljanje te tako pomembne dejavnosti, na širši krog nosilcev samoupravljanja. To pa pomeni, da prehaja poleg za to organiziranih posebnih organov in služb pravica in dolžnost razvijati družbeno samozaščito na vsako temeljno organizacijo združenega dela in na vse organizirane oblike združevanja temeljnih organizacij združenega dela. Te pravice in dolžnosti sa-moupravljalcev — delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela so v skladu s predpisi in ustavo ter drugimi dokumenti še posebej opredeljene v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij, oziroma drugih oblik združevanja temeljnih organizacij združenega dela. V naši delovni organizaciji imamo opredeljene osnovne pravice in dolžnosti ter naloge v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev TOZD v OZD oziroma SOZD, vendar je nujno opredeliti te naloge, pravice in dolžnosti ter odgovornost v posebnem samoupravnem aktu, ki ima svojo osnovo v že prej navedenih dokumentih in predpisih. Zato smo pripravili poseben pravilnik o organiziranosti in izvajanju družbene samozaščite v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Predlog tega pravilnika smo posredovali vsem organizacijam združenega dela, združenih v SOZD KPK z namenom, da ga lahko uporabijo kot vzorec za pripravo povsem posebnega pravilnika o družbeni samozaščiti v njihovih organizacijah združenega dela. KAJ VKLJUČUJEMO V PR A VILNIK O ORGANIZIRANJU IN IZVAJANJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE? V splošnih določbah je opredeljen osnovni namen družbene samozaščite, in sicer zagotoviti varnost vseh delavcev, ki združujejo svoje delo, varstvo sredstev, ki so družbena lastnina, nemoten proces združenega dela, varstvo samoupravnih pravic in odnosov, varstvo enakopravnosti, enotnosti in bratstva jugoslovanskih narodov in da je družbena samozaščita nedeljiva sestavina samoupravljanja v temeljnih organizacijh združenega dela. V poglavju, kjer opredelju- jemo področje družbene samozaščite, je potrebno posebej poudariti pomen ravnanja s podatki in listinami, ki predstavljajo poslovno in proizvodno skrivnost. Pri tem je treba opozoriti na to, da tudi v sistemu popolnega informiranja samoupravi j alcev ne pomeni, da ne predstavlja določen splet proizvodnih in poslovnih dejavnosti tudi določeno skrivnost in obveznost delavcev, da sami varujejo to skrivnost. V pravilniku so določeni tudi postopki v primeru, ko naši delavci odhajajo v tujino in njihovo obnašanje v tujini, zlasti da se obnašajo kot svobodni samoupravljale! in da opredeljujemo obnašanje tujcev v naših temeljnih organizacijah združenega dela. Vse preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli v popolnosti posredovati vsebino pravilnika, vendar moramo opozoriti še na nekaj pomembnih vsebinskih poglavij iz tega pravilnika. Zelo pomembno je ravnanje z gotovino in vrednostnimi papirji, ukrepi zoper kriminaliteto v organizacijah združenega dela, osnovne naloge protipožarne varnosti, nekaj osnovnih nalog glede prometne varnosti, varstva pri delu, varstva ljudi in okolja, kadrovska politika, notranja kontrola, notranja zaščita, organi, ki so odgovorni za izvajanje družbene samozaščite itd. (Nadaljevanje na 17. strani) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Delavski svet AK Lenart Na seji delavskega sveta Agrokombinata Lenart, ki je bila 18. julija 1975 in na seji delavskega sveta skupnih služb, ki je bila 17. julija 1975, so sklepali: — o potrditvi verifikacije izvoljenih članov delavskega sveta delovne organizacije za dobo dveh let; — o izvolitvi Franca Fekonja, centralnega skladiščnika za predsednika delavskega sveta delovne organizacije; — za namestnika predsednika delavskega sveta delovne organizacije se izvoli Vinka Pečovnika, kmeta, Gočova št. 7; — o izdelavi soglasja k izvajanju investicijskega programa v letu 1975 po posameznih TOZD; — imenovanju članov v sanacijski odbor za dobro gospodarjenje delovne organizacije Agrokombinat Lenart; — o potrditvi verifikacije izvoljenih članov delavskega sveta skupnih služb; —- o izvolitvi predsednika delavskega sveta skupnih služb Slavka Slatinska; — za namestnika predsednika delavskega sveta skupnih Družbena samozaščita služb se izvoli Anica Šešerko; — o razglasitvi javne razprave o vsebini: 1. samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Agrokombinat Lenart; 2. statuta delovne organizacije Agrokombinat Lenart; 3. samoupravnega sporazuma o načinu zbiranja sredstev in financiranja krajevnih skupnosti za naloge, ki izhajajo iz planov in programov krajevnih skupnosti; 4. odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin ter narave v občini Lenart; 5. samoupravnega sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del območne vodne skupnosti Drava v letu 1975; Na izredni seji delavskega sveta Košakov TMI dne 16. 6. 1975 in na redni seji dne 30. 6. 1975 so sklepali o: — potrditvi gradbenega podjetja Stavbar Maribor kot glavnega izvajalca I. faze mesne industrije v Zlatoličju, s katerim se sklene pogodba. Investitor »Košaki« TMI imajo tako večjo ga- 6. družbenega dogovora o oblikovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart; 7. samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma za dekleta srednjh šol v Mariboru; 8. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Soveniji; 9. pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v SOZD; 10. dogovor o družbenem planu občine Lenart za razdobje 1976—1980. Javna razprava traja v času od 17. 7. do 31. 7. 1975. — imenujejo se člani sanacijskega odbora za dobro gospodarjenje delovne skupnosti skupnih služb; — imenujejo se člani v pododbor splošnega ljudskega odpora. Frančka Dečko rancijo, da bo I. faza zgrajena v planiranem roku, ker ni potrebno spreminjati glavnega projekta. Pogodbo s Stavbarjem je potrebno definirati zelo natančno v sodelovanju z nadzornim organom Staninvest Maribor, da bo I. faza dograjena kvalitetno, po določeni ceni in v planiranem roku; Delavski svet TMI „Košakov” Maribor V AKTIH ORGANIZACIJ ZD Delavska kontrola — varstvo interesov delavcev (Nadaljevanje s 17. strani) Pravilnik je v razpravi, skupni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj ga bo obravnaval in sprejel na eni izmed prihodnjih sej. VAROVANJE SAMOUPRAVNEGA SISTEMA Družbena samozaščita bi nekaj novega, pač pa nadaljevanje razvijanja smoupravljanja pri nas; istočasno pomeni tudi večjo skrb, dolžnost, pravico in hkrati odgovornost za naše obnašanje na delovnem mestu in organih, kjer uveljavljamo samoupravno pravico in dolžnost, pomeni pa tudi večjo pozornost in skrb za varovanje samoupravnega sistema. Še več, s pravilnikom ne bomo uresničili družbene samozaščite, če ne bomo hkrati gojili kot samoupravljale! višje ravni varnostne kulture, to pa pomeni odgovornejši odnos do vsega, kar se dogaja okrog nas in odgovornejši odnos do naših ravnanj pri delu. Družbena samozaščita je sistem, v katerega so vtkana vsa naša ravnanja, odnosi in postopki do vsega tistega, kar krši zakonitost, moralne norme, neodgovoren odnos do dela, do sotovarišev, do lastnine, do lastnega dela, do samoupravljanja in do stabilizacije. Franc Tetičkovič Funkcija delavske kontrole Da bi se uveljavil neposredni vpliv delovnih ljudi pri izvajanju splošnih družbenih predpisov in splošnih aktov delovnih skupnosti TOZD ter podjetja KK Ptuj kot celote in pri uveljavljanju splošno priznanih moralnih načel pri upravljanju s sredstvi in urejanju odnosov med ljudmi, so bile 13. novembra 1973 izvoljene komisije v TOZD in odbor v OZD samoupravne delavske kontrole Kmetijskega kombinata Ptuj za dobo 2 let. Osnovna naloga in funkcije organa samoupravne delavske kontrole je, da nadzira in deluje preventivno na odpravljanju in preprečevanju kršitve samoupravnih pravic delovnih ljudi, določenih z internimi in samoupravnimi akti, zakoni in ustavo. V pravilniku o samoupravni delavski kontroli je našteto petnajst konkretnih nalog in pristojnosti o delu teh organov. Delo v preteklem in letošnjem letu Odbor samoupravne delavske kontrole je imel dve redni in eno razširjeno sejo; na prvi seji se je konstituiral in obravnaval naloge odbora. Pooblastil je ustrezno službo, da pripravi osnutek pravilnika o delu komisij in odbora samoupravne delavske kontrole. Med nalogami odbora je bilo na tej seji rečeno, da samoupravna delavska kontrola pospešuje, odpravlja preventivno nepravilnosti v delu in poslova- nju, svetuje, daje predloge za izboljšanje in mobilizira organe samoupravljanja, družbeno politične faktorje in vse delovne ljudi v podjetju za odpravljanje vseh slabosti v vsakodnevnem dogajanju in delu. Na drugi seji Je odbor obravnaval osnutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli in ga z manjšimi popravki sprejel ter ga dal v razpravo temeljnim organizacijam. Na tretji razširjeni seji, na kateri so prisostvovali vsi predsedniki komisij temeljnih organizacij, je odbor samoupravne delavske kontrole razpravljal pripombe pravilnika o samoupravni delavski kontroli, jih vskladil ter pravilnik potrdil. Nadalje je obravnaval pritožbo člana kolektiva zoper odločitev sveta za družbeni standard pri razdeljevanju stanovanj. Po pregledu vseh aktov, po katerih dela ta svet, je odbor ugotovil, da svet za družbeni standard ni kršil samoupravnega sporazuma, niti pravilnika o razdeljevanju stanovanj. — kot soizvajalca se potrdita Metalna Maribor za hladilniški in strojni del ter elektriko in TIM Laško za izolacijski del. Za ta dela sklene investitor pogodbo z glavnim izvajalcem Stavbarjem Maribor. Pri sklepanju pogodbe sodeluje Staninvest Maribor; — pooblasti se Jeklotehna Maribor za kompleten uvoz opreme, za potrebe I. faza mesne industrije. Za opravljanje usluge uvoza se prizna Jeklotehni 1,9 % provizije od neto vrednosti. V primeru, da plača carino Jeklotehna, se ji navedena provizija prizna od bruto vrednosti. Sklene se pogodba z Jekloicbno za uvoz opreme za I. fazo mečne industrije; — pooblasti se Elektro Maribor in sklene pogodba: a) za izdelavo projektov elektrike v dolžini cca 1 km do gradbišča in transformatorske postaje na drogu, v znesku 27.000,00 din, b) za izvedbo daljnovoda in transformatorske postaje na železnem jamborju, v znesku 343.818,30 din; — sklene se pogodba s Komunalnim podjetjem Ptuj za priključek vodovoda do gradbišča, na osnovi glavnega projekta v znesku 253.841,95 din; — z Elektro Maribor se podpiše pogodba za polaganje kablovoda za KV, v dolžini 1.650 m, za znesek 1,132.100 din; — sprejme se poročilo o poslovanju za mesec maj 1975. Ekonomski sektor se zadolži, da do 7. julija 1975 izdela sanacijski program; — sprejme se sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o združevanju v Samoupravno interesno skupnost za nafto in plin v SR Sloveniji. Za podpis tega sporazuma se pooblasti Franca Slamiča, direktorja »Košaki« TMI Maribor. Delavska kontrola je v samoupravnem socialističnem mehanizmu povsem nov organ Povezava oziroma sodelovanje med komisijami in odborom samoupravne delavske kontrole še ni zadovoljiva. Potrebna je večja zavzetost in samoiniciativa v samem odboru, kakor komisijah. Pri tem je čutiti, da nekateri mislijo, da komisija delavske kontrole nima kaj delati, ker imamo v podjetju organizirano interno kontrolo, kar pa ni res, temveč bi interni kontroli še kako lahko pomagali. Res pa je, da je delavska kontrola v samoupravnem socialističnem mehanizmu povsem nov organ in potrebno bo precej časa, da bo zaživela in delala tako kot si vsi želimo. Družbeno politične organizacije kot vodilni delavci podjetja želijo, da bi postala samoupravna delavska kontrola pri svojem delu bolj aktivna, predvsem v dajanju pobud in predlogov za zboljšanje organizacije dela, gospodarjenja s sredstvi in racionalnejšega izkoriščanja osnovnih sredstev. (Nadaljevanje na 18. strani) ODBORI DELAVSKE KONTROLE REŠEVANJE PROIZVODNIH PROBLEMOV Delavska kontrola AK Lenart V delovni organizaciji Agrokombinat Lenart in njenih dosedanjih dveh TOZD-ih: Proizvodnja in storitve in Kooperacija, so bili 11. 1. 1974 in 13. 1. 1974 izvoljeni na neposrednih tajnih volitvah delovnih ljudi in kmetov-kooperantov odbori delavske kontrole. Odbore delavske kontrole so izvolili po določilih samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. S statutom delovne organizacije in statuti posameznih TOZD pa so določene naloge odbora delavske kontrole. V odboru delavske kontrole delovne organizacije je 6 članov, v odborih delavske kontrole posameznih TOZD pa 8 članov. Vsaki odbor delavske kontrole dela po posebnem pravilniku o delu delavske kontrole. Delavska univerza v Lenartu je organizirala na pobudo de- lovnih organizacij 2-dnevni seminar za člane delavskih kontrol; na njem so bili seznanje-ini o pomenu in načinu dela in kaj je njihova naloga. Odbori delavske kontrole so imeli skupno 8 sej. Njihove ugotovitve in predlogi so posredovani organom upravljanja in zborom delovnih ljudi Delo dosedanjih odborov delavske kontrole je pregledal 16. 1. 1975 inšpektor SDK Maribor in ugotovil pozitivno delovanje. Zaradi reorganizacije Agrokombinata Lenart in v zvezi s tem ustanovitve novih TOZD, iz dosedanje TOZD Proizvod- nja in storitve so izvoljeni novi odbori delavske kontrole v: — TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart, — TOZD sadjarstvo Selce, — TOZD transportservis Lenart, — TOZD gostinstvo in trgovine Lenart in — Obrat kooperacija kmetijstvo Lenart, kakor tudi v skupnih službah 29. in 30. junija 1975, na neposrednih tajnih volitvah delovnih ljudi in kmetov-članov. V nove odbore delavske kontrole po TOZD-ih, v O-bratu kooperacija kmetijstvo in v upravi skupnih služb, je izvoljenih po 5 članov. Novi odbori so se konstituirali in začeli delovati. Radko Valder Reševanja perečih proizvodnih problemov se lotevamo z vso resnostjo. Tako smo v lanskem letu posvetil i vso skrb problemom, ki so nastali pri spravilu pridelkov, predvsem pri kvalitetnem spravilu sadja. Lanska obilna sadna letina, pri tem pa zelo neugodno deževno vreme je porajalo mnoge, tudi zelo težke probleme. Težave so se pojavljale druga za drugo, saj je puščalo slabo vreme nemogoče pogoje dela. Podjetju je predstavljalo nerešljiv problem pomanjkanje kvalitetne delovne sile pri spravilu sadja. Prisiljeni smo bili najeti sezonsko delovno silo, ki ni dovolj Izkušena pri delu s sadjem. Zaradi neizkušenosti je tudi količina poškodovanega in zato manj vrednega sadja večja, kar se je pokazalo pri končnem finančnem obračunu podjetja. Problemov v sadjarstvu, vinogradništvu kot tudi spravilo poljskih pridelkov, predvsem koruze in jesenske setve ne bi zmogli, če nam ne bi pri delu pomagale šole in pripadniki JLA. Odbor je ves čas posvečal pozornost tudi problemom živinorejske proizvodnje. Zraven proizvodnih problemov je odbor obravnaval tudi neodgovornost posameznih ljudi, ki so povzročali težave zaradi malomarnega ali neodgovornega dela pri izplačilu premij za živino. Odbor je zahteval pojasnila posameznikov in predlagal službam ustrezne reštve. Odbor letno obravnava polletno in letno bilanco kot tudi inventurne elaborate. V letošnjem letu smo veliko časa posvetili pregledu pri-manjklaja koruze v mešalnici in vključili v to delo službo notranje kontrole, ki je ugotovila, da so ti primanjkljaji nastajali zaradi nerednih odpisov kala. PREVENTIVNO DELOVANJE Kljub prizadevanju članov odbore in ob sodelovtnju predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij vedno ne uspemo v celoti. Vendar se moramo zavedati, da ni samo-upavna delavska kontrola organ za pregon storilcev kaznivih dejanj, temveč samoupravni organ, katerega delovanje je usmerjeno v preventivno delovanje in odpravljanje negativnih pojavov. Tone Špari Delavska kontrola v Košakih Delavska kontrola pri »Košakih« TMI je bila izvoljena na volitvah samoupravnih organov 6. januarja 1974. Odbor šteje tri člane in tri namestnike. Imel je sedem sej; na njih je obravnaval sledeče: 1. seja je bila 3. septembra 1974. Na njej se je odbor konstituiral in spreje 1 program za nadaljnje delo; 2. seja je bila 9. septembra 1974. Tokrat je odbor razpravljal o primankljaju piščancev v skladišču svežega mesa; 3. seja je bila 16. decembra 1974. Na njej je odbor pregledal zaloge, dolžnike in pri-manjklaje poslovodij prodajaln in potnikov; 4. seja je bila 17. februarja 1975: odbor je na drugi seji zadolžil tov. Beleča, kontrolorja materijalnega in blagovnega poslovanja, da razišče primanjkljaj piščancev za mesec oktober. Na 4. seji je zato odbor obravnaval rezultat te kontrole in zavzel stališče, ki ga je posredoval odgovornim službam podjetja; 5. seja je bila 3. marca 1975. Na njej je odbor pregledal inventarni elaborat za leto 1974; 6. seja je bila 12. maja 1975. Na njej je poročal odboru tov. Belec o seminarju, ki se ga je udeležil v Ljubljani. Izdelal si je program dela za nadaljnje tri mesece. Pregledal je samoupravne akte podjetja. 7. seja je bila 26. maja 1975. Na tej seji je odbor obravnaval periodični obračun za prve tri mesece 1975. Franc Šegula Delavska kontrola pri AK Maribor Agrokombinat Maribor je organizacija združenega dela, ki jo sestavljajo tri TOZD in to: TOZD Kmetijstvo, TOZD Gozdarstvo in TOZD KZ Maribor. FUNKCIJA DELAVSKE KONTROLE (Prenos s 17. strani) Njena osnovna naloga Osnovna naloga delavske kontrole naj ne bi bilo samo varstvo interesov delavcev v ožjem pomenu, temveč tudi ugotavljanje, kako izpolnjujejo svoje dolžnosti delavci in organi v organizacijah do združenega dela. Prav bi bilo, da se v našem časopisu oglasijo s prispevki ali z vprašanji tudi komisije delavske kontrole iž temeljnih organizacij. Anton Potočnik Vsaka temeljna organizacija ima svoj petčlanski odbor samoupravne delavske kontrole, ki deluje v svoji temeljni organizaciji združenega dela, za povezavo pa je odgovoren koordinacijski odbor, ki ga predstavljajo predsedniki posameznih odborov. SKRBNO GOSPODARJENJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI Vloga samoupravne delavsk, kontrole, ki izhaja iz določil ustave, je široko zasnovana in odgovorna naloga ter zavezuje vse člane kolektiva vzajemne odgovornosti in skrbnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. V skladu s tem so odbori sprejeli svoje pravilnike o delovanju samoupravne delavske kontrole in tako zastavili tudi svoje delo. Odbor samoupravne delavske kontrole v TOZD Kmetijstvo deluje od meseca aprila preteklega leta. V tem času si je pri svojem delu priza- deval kar najbolj upravičiti zaupanje kolektiva. Stvari poskušamo kar najugodneje analizirati in rešiti. S tem smo uspeli vzpostaviti dokaj dobro povezavo s člani kolektiva, ki nas neposredno obveščajo o posameznih proble-mh in pričakujejo njihovo rešitev. Prav gotovo v vseh primerih ne uspemo ali je uspeh le delen, saj nekatere stvari presegajo pristojnosti odbora. Trudimo se napraviti kar največ. Pri obravnavi težjih problemov se poslužujemo pomoči družbeno-političnih organizacij, s katerimi dobro sodelujemo, strokovnih služb in vodilnih delavcev. Pri zastavljenih konkretnih nalogah, kot so uveljavljanje individualne odgovornosti v proizvodnji in v službah, preprečevanje kršitev samoupravnih pravic delavcev in reševanje sprotnih problemov, ki nastajajo v proizvodnji oziroma izven nje, si prizadeva odbor kar najuspešnejše obravnavati in reševati. Dopisujte v naše glasilo Stanovanjska vprašanja KAKO JIH REŠUJE KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ? Imeti stanovanje pomeni za posameznika in družino enega izmed temeljnih pogojev o-sebne eksistence in socialne varnosti. Kombinat posveča veliko pozornost stanovanjskim vprašanjem delavcev, ki so še vedno pereča predvsem zaradi nenehnega porasta števila zaposlenih in to predvsem mladih delavcev. Zaradi podedovanega stanovanjskega sklada na območju Haloz in Slovenskih goric, imamo veliko takih stanovanj, ki niso za življenje ljudi primerna. V teh stanovanjih živijo delavci s številnimi družinami in nizkimi osebnimi dohodki. 662 stanovanj, ki jih ima kombinat v upravljanju, je doslej urejal preko svoje stanovanjske enote iz sredstev invensti-cijskega vzdrževanja, kakor tudi z dotacijami iz stanovanjskega sklada. Na ta način postopoma usposablja za bivanje stara stanovanja. V zadnjih letih je vlagal za ureditev starih stanovanj kombinat letno preko 1.000.000 din, kako pa bo to v bodoče, še ne vemo, ker smo po novih predpisih o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prenesli ves stanovanjski sklad kombinata Samoupravni stanovanjski skupnosti. Ta bo gospodarila v bodoče tudi z našimi stanovanji in ureiala ter vzdrževala te stanovanjske objekte. Razpolagalna pravica nad stanovanji še vedno ostane kombinatu oziroma TOZD. PRAVICE IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM Samoupravne pravice pri pridobivanju stanovanj, oziroma stanovanjskih posojil, so urejene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Kmetijskega kombinata Ptuj. S tem aktom je določeno, da je svet za družbeni standard samoupravni organ, ki skrbi za politiko družbenega standarda delavcev; vanj delegirajo vse podpisnice sporazuma po enega člana. V mejah sredstev, ki so na razpolago za stanovanjsko gradnjo, pripravi ta organ letni načrt za reševanje stanovanjskih potreb; tega sprejmejo v začetku leta vsi delavci na zborih. Z načrtom so določena sredstva, ki bodo med letom porabljena za zasebno stanovanjsko gradnjo, nakup stanovanj in rekonstrukcijo stanovanj. Samoupravni akt določa tudi pogoje, po katerih delavci pridobijo pravico do stanovanj ali stanovanjskih kredi- tov. Vrstni red pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev se določa po sistemu točkovanja. TOČKOVANJE IN MOŽNE TOČKE Kandidat mora pri točkovanju doseči več kot polovico možnih točk. Pri merilih za pridobitev pravic za zasebno stanovanjsko gradnjo pa mora prosilec še razpolagati z lastnimi sredstvi v višini 30 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše, ki jo gradi. Maksimalni znesek posojila za novogradnjo ali nakup etažnega stanovanja, do katerega ima delavec pravico, je do 100.000 din. Prednostni pri dodelitvi posojila imajo delavci, ki zapustijo stanovanje kombinata in delavci, ki nimajo stanovanj. SKLAD SKUPNE PORABE IN STANOVANJSKI SKLAD TOZD kombinata združujejo sklad skupne porabe in stanovanjski sklad. Zaradi večjih potreb po stanovanjih so se delavci sporazumeli že v letu 1973 prispevati 8 % mesečnega osebnega dohodka v ta sklad, kar pomeni za leto 1975 4.766.000 din. Po pokritju vseh obveznosti, ki jih ima po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini, ostane organizaciji za izgradnjo 2.825.000 din, ki so po programu za letošnje leto razdeljena kot 40 % udeležba za najetje posojila za gradnjo 6 stanovanjskega stolpiča v Trnovski vasi, ki ga rabimo za delavce s tega območja, za nakup dveh dvosobnih stanovanj v Ptuju, ki bodo vseljiva predvidoma v začetku leta 1976, za posojila za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev v višini 1.000.000 din, ki so bila v tem mesecu dodeljena 56 prosilcem ter za adaptacijo in ureditev starih kombinatovih stanovanj v višini 400.000 din in se uporabljajo po programu, ki je bil usklajen s predlogi TOZD, ki razpolaga s stanovanji. Za politiko postopnega saniranja starih stanovanjskih zgradb se je kombinat odločil že leta 1972, ko je socialna služba anketirala zaposlene delavce, ugotovila njihov stanovanjski status ter njihove potrebe in želje. Ugotovljeno stanovanjsko stanje delavcev je vplivalo na odločitev, da so se delavci zavestno odločili združevati večja sredstva za stanovanjsko izgradnjo kot določajo predpisi, da bi na ta način hitreje rešili stanovanjske probleme, ki na področju kombinata niso tako majhni. Silva Gorjup Novogradnja enodružinskih hiš po sodobnih načrtih za zgradbo s praktičnimi prostori DODELJEVANJE STANOVANJSKIH KREDITOV V »KOŠAKIH« TMI MARIBOR V »Košakih« TMI Maribor bodo v jesni ponovno obravnavali prošnje prosilcev za stanovanjske kredite. Jože Murko — sekretar podjetja nam je povedal, da sedaj še ni točnih podatkov, koliko sredstev bo razdeljenih za stanovanjske kredite. V »Košakih« TMI so v preteklem letu popolnoma zaustavili dodeljevanje stanovanjskih kredi-ditov, ker so namenili sredstva za nakup stanovanj. V samoupravnem sporazumu o dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za gradnjo individualnih hiš ter nakup stanovanj so določeni osnovni kriteriji za dodeljevanje stanovanj in za dodeljevanje posojil za nakup ali gradnjo stanovanjskih hiš prosilcev, ki so naslednji: 1. prizadevnost prosilcev pri delu, 2. strokovna kvalifikacija, 3. pomembnost delovnega mesta, 4. delovna doba v podjetju, 5. da je prosilec brez stanovanja oziroma ima neprimerno stanovanje, 6. zdravstveno stanje prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, 7. udeležba v NOB in družbena vloga prosilca in 8. udeležba zakonca. POGOJI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKIH KREDITOV V AGROKOMBINATU MARIBOR Agrokombinat Maribor v tem letu ni razpisal kreditov za stanovanjsko gradnjo zaradi pomanjkanja sredstev sklada skupne porabe. Podjetje ima izdelan pravilnik o dodeljevanju stanovanj in kre- ditiranju za individualno stanovanjsko gradnjo. Obstoječi pravilnik pa nameravajo uskladiti z napovedanim enotnim pravilnikom o kreditiranju in dodeljevanju stanovanj, ki ga namerava sprejeti stanovanjska skupnost pri Skupščini občine Maribor. Dosedanji pogoji za pridobitev stanovanjskega kredita so: — 3-Ietna delovna doba v kombinatu; — maksimalni znesek posojila za novogradnjo je do 50.000 din, s tem, da celotna obremenitev na hiši ne sme znašati več kot 150.000 din. IN V AGROKOMBINATU LENART? V zadnjih letih so se vlagala vsa razpoložljivia snetij-stva za stanovanjsko gradnjo za nakup dražbenih stanovanj. V letih 1972—1973 in 1974 je bilo kupljenih pet stanovanj od 1 do 2 in pol sobnih. V tem času ni bilo na razpolago razpoložljivih sredstev za individualno stanovanjsko gradnjo, ker se zbere teh sredstev zelo malo; glede na težko situacijo gospodarjenja v kmetijstvu tudi ni bilo možnosti, da bi se ob zaključnih računih izločilo v ta namen več sredstev. Vloge zaposlenih delavcev so se -kljub temu nabirale, zato j,e nastala potreba, da se najde primerna rešitev tudi za dodelitev teh sredstev. Koncem leta 1974 je bil najet namenski kredit pri Kreditni banki Maribor v višini 400.000 dnarjev za individualno stanovanjsko gradnjo, ki je bil dodeljen štirinajstim prosilcem. Stanovanjski kredit se je odobraval v zneskih od 20.000 do 50.000 din za dobo 15 let. O nakupu družbenih stanovanj je odločal takrat na j višji organ v delovni organizaciji, zadružni svet, nato pa centralni delavski svet. Dne 30. avgusta 1974 pa je bil sprejet pravilnik, ki ga je potrdil centralni delavski svet in sicer Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in kreditov. Po tem pravilniku ima vse pristojnosti pri dodeljevanju odbor za splošne in kadrovske zadeve, oziroma sedanji odibor za medsebojna razmerja delavcev, le sporne zadeve in takšne (Nadaljevanje na 21. strani) Drugo padalsko prvenstvo 27. julija 1975 je bilo na ribniku v Podlehniku drugo padalsko tekmovanje v skokih na cilj v vodo. Za padalski pokal se je pomerilo 17 ekip, med njimi tudi ekipa Aerokluba iz Ptuja. Prvo mesto in s tem pokal je osvojil Janez Vidovič, kovinostrugar, zaposlen v TOZD Tehnoservis pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Ob obisku v TOZD Tehnoservis smo se želeli z njim pogovoriti, vendar je na pripravah za državno prvenstvo v Slovenj Gradcu. Janezu Vidoviču za tako pomemben uspeh čestitamo. M. P. BRALCI VPRAŠUJEJO! Venec čebule kot okras za dobrodošlico v lukariji MOŠKAJNCI LUKARSKA PRIREDITEV Marija Zorko najlepše plete luk V prihodnji številki časopisa "Naša pot« želimo uvesti novo rubriko, v kateri bodo lahko bralci postavljali vprašanja z najrazličnejših področij. Vprašanja naj bodo kratka in konkretna. Vprašanja z imenom in priimkom ter nazivom delovne organizacije, v kateri vpraševalec dela, pošljite na naslov: Na tej prireditvi so se ženske pomerile v pletenju vencev čebule. Komisija, v sestavi Mirana Glušiča, direktorja obrata za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, Janka Žnidariča, predsednika Občinske gasilske zveze iz Ptuja in Alojza Donaja, predsednika Občinskega sodišča iz Ormoža, je prisodila prvo mesto Mariji Zorko, ki je po njihovem mnenju najlepše spletla venec luka. V imenu pokrovitelja je spregovoril Miran Glušič, direktor obrata za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, ki je v svojem govoru prikazal zgodovinsko pot čebule — lička. Dejal je, da čebula, ki predstavlja tradicionalno proizvodnjo tega območja Ptujskega polja, izhaja iz srednje Azije. Zgodovinski podatki povedo, da so jo gojili že v Mezopotamiji in Egip- tu, na Balkan pa je bila prenešena že v starem veku. To kulturo je prevzel tudi kmet na Ptujskem polju, ki je znan kot marljv in prizadeven, saj prav ta kultura zahteva zraven prirodnih pogojev tudi pridne roke. Danes čebula izginja iz njiv Ptujskega polja, predvsem zaradi konkurence iz drugih predelov Jugoslavije ter zaradi neusklajenih in neurejenih cen in zaradi uvoza čebule iz Alžira in Maroka. »Dolgoletna tradicija pridelovanja, novi pogoji pridelovanja, predvsem pa prizadevanja plasmaja te kulture, so porok za povečani interes pridelovanja, to pa je hkrati porok, da ta pokrajina ne more in ne sme zgubiti pravice do imena »Liikarija« — je dejal v sklepnem govoru Miran Glušič. M. P. Prijetni vtisi Z izleta HKS sodelavcev Hranilno kreditna služba pri Kmetijskem kombinatu Ptuj je organizirala za člane upravnega odbora, blagajnike in knjigovodje osebnih dohodkov vseh TOZD, ki opravljajo za službo »bančne posle«, enodnevni izlet v Logarsko dolino. Organizatorje sumimo, da so imeli povezavo z meteorološko službo, ker jim je uspelo tistega junijskega dne ustaviti namakalne naprave. Za to prizadevanje jih je vseh 44 potujočih v avtobusu zares hvaležno, saj moče zunaj in še znotraj ne bi vsak prenesel. Verjetno je slovo od Ptuja večino tako pretreslo, da jih tolažilni sirup, niti Marjan s hannoniko, nista mogla spraviti v dobro voljo. Potovanje proti Celju in po dolini zelenega zlata do Luč je bilo torej bolj v znamenju čemernosti ali morda medsebojnega spoznavanja. Luče, najlepše urejena slovenska vas, imajo tudi čarobne kulinarične dobrote. Drugače ne more biti, (Nadaljevanje na 21. strani) Malo luka, pa še malo kruha In je fužina tu! Uredništvo »Naša pot« Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2. Uredništvo Miran Glušič kot predstavnik Kmetijskega kombinata Ptuj Prijetni vtisi z; izletai HKS (Nadaljevanje z 20. strani) saj se je razpoloženje tako spremenilo, da sem kar podvomila, če morda nisem zašla v drugo družbo. Sicer pa, pri »Kmetu« se vse dobi, tudi dobra volja, kar je dokazano. Da ne bi kdo očital potovanja v tri dni — izlet je imel strokovno noto. Naravne lepote zna savinjski kmet znaj-dljivo izkoristiti. Pri Ježu smo si smeli ogledati, kakšen je v praksi kmečki turizem. Če je to vzorčno individualno kmetijsko gospodarstvo, predla-' gam odgovornim, da brez odlašanja nabavijo čim več takih vzorcev za naše haloško območje. Skratka, zavladalo je tako navdušenje, da smo se skoraj vsi takoj začeli ukvarjati s turizmom. Turistično razpoloženi smo z raketno hitrostjo ovirali remontno dejavnost na cesti proti vznožju lepotcev Kamniških alp. Naše prevozno sredstvo je omagalo pod Rinko, kjer nas je blagodejno ohladil svež gorski zrak. Trinajst junaških se je preizkusilo v hribolazništvu in prisopihalo na Okrešelj. Kako so si izčrpani povrnili moči, o tem gora molči. Poletno obuti nežni spol je zagazil v gorsko snežišče, za kar bi si zaslužil javno priznanje. Seveda se spodobi napisati še kup razglednic, da bodo »dragi« vedeli o našem podvigu. Še skok do obmejnega pasu, poziranje fotoreporterju in že se ekspedicija vrača v bazo. O dogajanju v dolini bi bilo treba vprašati tovarišico, kako je z njenimi koleni, ki so bila med tem časom v sanitetni obdelavi. Odlično je bilo poskrkblje-no za obnovo porabljene energije v Planinskem domu v osrčju Logarske doline. Brez pogonskega goriva se podati na pot, to pač ne gre. Naš vodja je prekršil zakon o nelojalni konkurenci s prepovedjo uživanja tekočih elementov tujega izvora. Saj smo vendar ja od tam, kjer je na vsakem koraku vinski hram. V zadoščenju »meh natezujo-čega škripača« so nekateri celo zaplesali. Je pač tako, da je razpoloženje najprijetnejše in orientacija že otežkočena, je treba naravnati kompas proti domu. Komandna posadka očitno ni imela teh težav, saj so nas ob zgodnji nočni uri dostavili na realna ptujska tla. Bil je to prvi izlet, ki ga je organizirala hranil no-kreditna služba, vendar upamo, da ne zadnji. Marjana Kores POMOČ PRI TRGANJU E-3RUŠK Irena Caf pri obiranju hrušk na Vurberku v nasadu Kmetijskega kombinata Ptuj STANOVANJSKA VPRAŠANJA In v Agrokombinatu Lenart ? (Nadaljevanje z 19. strani) primere, ki niso zajeti v tem pravilniku, rešuje delavski svet delovne organizacije. Te odločitve se morajo potrditi na zborih delovnih ljudi. OSNOVNA MERILA ZA DODELITEV STANOVANJ Osnovna merila za dodelitev stanovanja po tem pravilniku so navedena v 13. členu in sicer: L delovno mesto, 2. obstoječa stanovanjska si-tuacija, 3. delovna doba v organizaciji združenega dela. 4. družinske razmere, 5. sodelovanje v NOB in 6. zdravstveno stanje. Ko je celotni postopek končan, se sklene pismeni sporazum, ki ga obravnava navedeni pravilnik. Po pravilniku se dodeli kredit za individualno stanovanjsko gradnjo za: 1. gradnjo novih stanovanjskih zgradb, 2. gradnjo stanovanj v stanovanjskih zgradbah, za 3. adaptacijo stanovanjskih zgradb in stanovanj, če se s tem pridobijo nove stanovanjske površine v izmeri vsaj 20 m2. POGOJI ZA DODELITEV KREDITA Pogoji za dodelitev kredita zaposlenim delavcem so navedeni v 31. členu in so naslednji: L da je zaposlen v OZD vsaj eno leto, 2. da delavec gradi v širšem gradbenem območju Lenarta, 3. -da rok vračila kredita ni daljši kot petnajst let, 4. da obrestna mera za kredit ni nižja od 2 %, 5. da je kreditno sposoben, 6. da je gradnja prve faze zaključena in 7. da predloži zahtevano dokumentacijo. Ko je dodeljen delavcu — prosilcu kredita za individualno stanovanjsko gradnjo kredit, se z njim sklene pismeni sporazum, kot ga navaja omenjeni pravilnik. Leopold Hameršak IZ PRAVNIŠKE PRAKSE REPUBLIŠKI DAVEK IZ DOHODKA TOZD V I. 1975 Po posebnem odloku (Ur. 1. SRS št. 18/75) se v 1. 1975 ne obračunava in ne plačuje republiški davek iz dohodka TOZD od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj kmetijstva. Pri ugotavljanju davčne osnove se pa od celotnega dohodka odšteje amortizacija v dejansko obračunani višini davčnim zavezancem v panogi kmetijstvo. KNJIGOVODSTVO V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o knjigovodstvu OZD (Ur. 1. št. 32/75) določa, da mora biti knjigovodstvo organizirano in vodeno tako, da so delavci v TOZD (glede zadrug in obratov za kooperacijo velja to tudi za člane) redno obveščeni o poslovanju organizacije in o njenem finančno-materialn em stanju, odosega-nju in delitvi dohodka in uporabi sredstev ter o drugih vprašanjih, pomembnih za odločanje in kontrolo v organizaciji. Vsaka TOZD mora sestaviti zaključni 'račun: periodični obračun, delovna organizacija, ki ima v svoji sestavi TOZD, pa zbirni zaključni račun oz. zbirni periodični obračun. Tekmovanje ob dnevu šoferjev PRVO MESTO AVTOMEHANIKOV IN KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ — TOZD TEHNOSERVIS Ob letošnjem prazniku šoferjev je organiziralo Društvo šoferjev in avtomehanikov Ptuj 13. julija 1975 tekmovanje avtomehanikov v ugotavljanju napak osebnih avtomobilov pred tehničnim pregledom. Mnenji Albina Milošiča in Feliksa Cafuta o tekmovanju V konkurenci petih ekip je dosegla prvo mesto ekipa TOZD Tehnoservis, v sestavi avtome- Feliks Cafuta hanikov Albina Milošiča in Feliksa Cafuta. Na tekmovanju so se pomerili tudi avtomehaniki tovornih vozil — Janez Petrovič in Marjan Gril, avtomehanika iz TOZD Tehnoservis KK Ptuj, ki sta dosegla s svojim solidnim znanjem tretje mesto. Uspeh tekmovanja pomeni dokaz več, da imamo tudi v Kmetijskem kombinatu Ptuj sposobne avtomehanične strokovnjake. Pohvaliti je potrebno tudi vestne organizatorje, ki so prispevali z dobro organizacijo tekmovanja velik delež, da je praznik šoferjev in avtomehanikov dobil pravo obeležje. Ludvik Turin ^ <$♦ * <8? V TOZD Tehnoservis KK Ptuj smo obiskali avtomehanika Albina Milošiča in Feliksa Cafuta, ki sta nam povedala nekaj več o samem poteku tekmovanja. Tekmovanje je potekalo na ta način, da so tekmovalne ekipe morale odkrivati napake na osebnem avtomobilu Fiat 750 in si odkrite napake zapisati na listek. Listek so oddali komisiji, ki je ugotovila pridobljeno število točk. Feliks Cafuta je zaposlen v TOZD Tehnoservis od leta 1970 in na podobnem tekmovanju še ni sodeloval. Albin Milošič pa je zaposlen v TOZD Tehnoservis od leta 1967 in je enkrat sodeloval na tekmovanju. Za tako lep uspeh jima čestitamo in želimo še pri nadaljnih tekmovanjih veliko uspeha. M. P. Klopotec v Halozah je začel oznanjati zorenje ranih sort grozdja Športne igre Tekmovanje delavcev iz Slovenskih goric in Haloz II. Vinogradniške igre Slovenskih goric in Haloz bodo 13. septembra 1975 v Podlehniku. Na igrah bodo lahko sodelovali vsi člani osnovnih organizacij iz TOZD in OZD, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in predelavo vina. Tekmovalci se bodo pomerili v naslednjih disciplinah: — napenjanje vrvi, — streljanje, — med dvema ognjema, — v šahu in — trim. V vsaki panogi bo tekmoval samo en tekmovalec iz vsake ekipe. Komisijo, ki bo ocenjevala rezultate, bo imenoval Občinski sindikalni svet Ptuj. Vse ekipe, ki so zainteresirane za tekmovanje, morajo poslati prijavo do 1. 9. 1975, ki naj obsega: — navedbo odgovornega vodje ekipe, ki pravnomočno odloča in se dogovarja z organizatorjem in — navedbo ekipe, ki bo sodelovala v posamezni panogi. Prijave za tekmovanje na vinogradniških igrah pošljite na naslov: Konferenca OO sindikata, Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2. Rezultate tekmovanja bomo objavili v prihodnji številki Naše poti. NAŠA POT — Glasilo delovnih skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Ha-meršak, Miro Bauman, Franc Kovačič: (AK Maribor) Anton Pučko, Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki Maribor) Maks Budja, Danica Humar, Jože Murko. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Pišek. Tehnično uredi); Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 4500 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77-351 (30). Rokopisov in slik ne vračamo. Prečitajte še to: Nedvomno so tovarniška glasila med najpomembnejšimi sredstvi obveščanja v organizacijah združenega dela. Za marsikaterega delavca je to edino čtivo, na drugi strani pa ljudje ta glasila bero zato, ker se najbolj posredno ukvarjajo z njihovimi vsakodnevnimi problemi. Prav zato je nadvse pomembno uvesti v tovarniška glasila tudi posebne rubrike o splošnem ljudskem odporu. V glasilih lahko namreč to področje najbolj približamo delovnemu človeku ter ga obveščamo o vsem, kar mora vedeti, kako naj se ravna pri tuji agresiji na našo deželo. Seveda v teh rubrikah ne moremo objavljati stvari, ki jih ne smejo brati nepoklicani, toda ogromno je gradiva, ki ga lahko in mora brati vsak. Prav bi bilo, če bi v našem tovarniškem tisku brali sestavke o pomenu in vlogi splošnega ljudskega odpora, s katerimi bi krepili zavest na- ših delovnih ljudi, zavest, da je treba braniti tisto, kar smo dosegli v tridesetih letih svobodnega samoupravnega socialističnega življenja. Nič ne bi bilo narobe, če bi sestavke o SLO prilagajali, kolikor se pač da, okolju, kjer glasila izhajajo. Žal tovarniška glasila v ta namen mnogo premalo uporabljamo. Prelistali smo jih dva ducata in le v redkih so zapisi o splošnem ljudskem odporu. Med temi zapisi je veliko sestavkov povzetih iz ustreznega strokovnega časopisja, premalo pa je besed o nalogah pri splošnem ljudskem odporu v posamezni organizaciji združenega dela. Zlasti v večjih organizacijah združenega dela, kjer pripravljajo glasila poklicni časnikarji, bo treba v bodoče rubrikam SLO v tovarniških glasilih posvetiti več pozornosti — SLO mora postati stalna rubrika vsakega glasila. (Večer, 23. julija 1975) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ RAZVRSTITEV ZEMLJIŠČ ZA POTREBE KMETIJSTVA Zakon o kmetijskih zemljiščih predvideva, da se z občinskim prostorskim planom namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva. Ta zemljišča ise razvrstijo v 3 območja, in sicer na območja, ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati, na območja, v katerih se lahko uporabijo zemljišča v nekmetijske namene le na način in po postopku, določenem s tem zakonom, in končno, na območje v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem, turizem sploh, vodni rezervati, naravno-varstvena območja in pod.). Sedaj je izdal republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano navodilo za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim planom oz. urbanističnim programom občine (Ur. 1. SRS, št. 18/75). Na podlagi tega navodila bo sedaj mogoče razvrstiti kmetijska zemljišča na tri cone oz. v tri območja in sprejeti občinski prostorski plan oz. uskladiti urbanistični program občine z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Ko bo prostorski plan sprejet oz. urbanistični program usklajen, ne bo več potrebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti k vsaki nameravani spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Ta bo dajala le mnenja o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, razen za izdajo lokacijskih dovoljenj na območjih, ki niso zajeta z ustreznimi urbanističnimi akti občinske skupščine. Tu bo tudi v bodoče potrebno soglasje zemljiške skupnosti. GARANTIRANE IN MINIMALNE ODKUPNE CENE ZA ŽIVINO Dva odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. list SFRJ št. 29/75) priznavata organizacijam združenega dela za prašiče, goveda, ovce in perutnino lastne in kooperacijske proizvodnje določene kakovosti s temi predpisi določene garantirane, za govedo in jagnjeta pa tudi minimalne odkupne cene. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Poslovanje pod enotno streho KBM praznuje letos 20 let uspešnega dela. Ta jubilej je še posebno pomemben glede na novo dograjeno bančno poslopje v Ulici Vita Kraigherja 4, ki omogoča prostorno združitev vseh bančnih služb. Te so bile raztresene na raznih lokacijah po mestu, zdaj pa so pod eno streho. Dolgoletno željo delovnega kolektiva banke, da bi posloval v bolj .ih delovnih razmerah, je bilo možno uresničiti le ob polnem razumevanju organov upravljanja banke. Odobrili so gradnjo nove bančne hiše, pa tudi v znatni meri zagotovili potrebna finančna sredstva. Vse direkcije KBM začnejo poslovati s 1. septembrom t. 1. v novi bančni stavbi (Ulica Vita Kraigherja 4), na prostoru med hotelom Slavija, Službo družbenega knjigovodstva in Svetozarevsko cesto. Tako zapušča direkcija za kreditiranje stanovanjsko komunalne izgradnje svoje prostore na Slomškovem trgu 1, direkcija računovodstva, sredstev in analiz pa Maistrovo 5. Prav nobena bančna služba po 1. septembru ne bo več poslovala v Cafovi ul. 7 vključno z dinarsko in devizno likvidaturo. Pripominjamo, da je delovni čas dinarske in devizne likvidature v novem bančnem poslopju: dnevno od 7.—18. ure, ob sobotah pa od 7.—11. ure. Novo bančno poslopje ni velika pridobitev le za delovno skupnost banke, temveč tudi za vse komitente. Pri tem so mišljeni tudi občani, ki bodo urejali v teh prostorih svoje denarne zadeve. Boljše delovne okoliščine za delavce banke jamčijo za še kvalitetnejše bančne storitve. Kreditna banka Maribor V bazenu s termalno vodo so se pridružile otrokom tudi mamice; namenjen je samo otrokom V toplicah je bilo prodano dnevno nmogo breskev iz sadonosnikov KK Ptuj Izkušnje kooperantov Predstavljamo vam: Kmetica kooperantka Terezija Novak Kooperantka Agrokombinata Lenart — Terezija Novak z Dolgih njiv ZMAGALI EKIPI AK MARIBOR IN KZ MARIBOR Področno tekmovanje traktoristov V soboto 9. avgusta 1975 je bilo v Račah področno tekmovanje traktoristov, pod pokroviteljstvom Ljudske tehnike pri TOZD Kmetijstvu Agrokombinata Maribor in s pomočjo zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Rače. Tekmovanja se je udeležilo petnajst ekip. Tokrat smo po nasvetu vodja obrata kooperacij a-kme ti j-stvo Stanka Žmavca obiskali kmetico Terezijo Novak iz Dolgih njiv pri Voličini, ko-operantko obrata kooperacija —kmetijstvo pri Agrokombinatu Lenart. Živahna Terezija nam je povedala, da živi in dela na kmetiji sama. Posestvo obsega 5 ha zemlje, od tega travnik, nekaj njiv in gozd, je podedovala po stricu in teti, pri katerih je živela. Terezija je kooperantka pri Agrokombinatu Lenart že nekaj let. Ukvarja se izključno z živinorejo, predvsem z vzrejo telic in krav. V hlevu ima trenutno dve kravi in tri telice. Povedala nam je, da krmo za živino dobiva v obratu kooperacija—kmetijstvo, nekaj pa je pridela sama. Za lažje delo na kmetiji ima skoraj vso potrebno mehanizacijo: kosilnico, puhalnik in obračalnik. V kratkem pa bi si želela nabaviti tudi manjši traktor. Vsa ta mehanizacija predstavlja za Terezijo velik pripomoček pri njenem delu. Težko si je predstavljati, kako lahko opravi vse delo na kmetiji sama. Pomoč si poišče le pri sušenju sena. Veliko pa ji pomaga pri njenem delu z nasveti pospeševalna služba Agrokombinata Lenart, predvsem pa področni pospeševalec Maks Golob. Svetuje ji in jo seznani o prispelem reprodukcijskem materialu, predvsem o nabavi umetnih gnojil. Terezija pa ni samo pridna delavka, temveč je tudi aktivna v organih upravljanja, saj je že vrsto let članica zadružnega sveta v obratu kooperacija—kmetijstvo in članica sveta krajevne skupnosti. Za aktivno delo v organizaciji Rdečega križa je dobila v letošnjem letu priznanje. Z zadovoljstvom opravlja delo na svoji kmetiji. V bližini njene kmetije je še več kooperantov, ki si pri delu medsebojno pomagajo, predvsem z mehanizacijo. Po njenem delu bi si lahko kmetje na tem območju uredili strojno skupnost, ki bi razpolagala z mehanizacijo, jo kmetom posojevala in zanjo skrbela. Ob koncu obiska nam je Terezija povedala, da časopis Naša pot dobiva redno, ga z zanimanjem prečita, predvsem pa rubriko namenjeno kooperantom. Pri njenem nadaljnjem delu ji želimo kar največ uspehov. M. P. Nove cene mesa S 27. junijem 1975 veljajo nove cene svežega mesa; zanje je dal soglasje Zavod za cene SR Slovenije. Teletina se je podražila za 10,52 %, govedina za 9,5, junetina (meso mlade govedi, baby beef) za 17,46 %, svinjina za 12,72 % in perutnina za 15 %. Drobovina je dražja pri prašičih za 12,7 %, teletih za 10,5 %, govedih in mladih pitanih govedih za 13,6 %, razen govejih jeter, ki so se podražila za 9,6 %. Industrijsko zavito (pakirano) sveže meso in drobovina je dražja še za 5 din pri kilogramu. Za meso prašičev, mesnatih prašičev, jagnet, ovac, konjev,, perutnine (razen broj-lerjev), divjadi vseh vrst in svežih rib, pa se maloprodajne cene (tako kot doslej) oblikujejo po tržnih razmerah oziroma po občinskih predpisih. (Kmečki glas, 2. 7. 75) Traktoristi so tekmovali ekipno v oranju; pri tem so ocenjevali predvsem globino in kakovost brazd, izgled orane površine, zakrivanje plevela ter čas, v katerem so preorali določeno površino. V naslednji disciplini — v spretnostni vožnji z dvoosno prikolico — so traktoristi prikazali vse svoje znanje v veščinah vožnje. Ob koncu pa so preizkusili še njihovo znanje iz prometnih predpisov in kmetijske tehnike. Zmagala je ekipa obrata Rače TOZD Kmetijstva Agrokombinata Maribor. Med mladimi zadružniki je zmagala ekipa Kmetijske zadruge Maribor iz Pesnice, med posamezniki pa Stariko Klemenčič, zadružnik iz Pernice. Med mladimi zadružnicami so bile najboljše traktoristke iz Rač, od katerih je zasedla Zdenka Mustafa enajsto mesto. VABIMO VAS — DOPISUJTE ZA »NAŠO POT«! Več dopisov, več informacij, več zanimivosti, več zadovoljnih bralcev! Domačija kooperantke Terezije Novak