Št. 8.	V	Ljubljani,	sobota	dne	11.	januarja	1919.	Leto	III.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo In upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42za pol leta
li,	21* , za četrt leta K 10'50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za
ostalo tujino in Ameriko K 54.
biserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI’—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Sodrugi in sodružice!
V nedeljo, dno 19. januarja t. L se bo vršila v Ljubljani
(začetek točno ob pol 9. dopoldne)
z naslednjim dnevnim redom:
1. poročilo;
2. politični položaj in nadaijna taktika stranke;
3. enotnost vseh jugoslovanskih socialističnih strank;
4. imenovanje delegatov za pokrajinski zbor in državno vječe;
5. pomnoženje števila članov izvrševalnega odbora;
6. raznoterosti.
Na konferenco imajo pravico poslati delegate vse krajevne politične organizacije, in sicer za vsakih 50 članov po enega, vsaka deželna organizacija po dva zastopnika. Strokovne skupine imajo pravico poslati za vsako deželo po enega zastopnika, — prav tako tudi mladinske in ženske organizacije (»Svoboda«).
Stroške za delegato morajo nositi dotične organizacije same.
Imena izvoljenih zastopnikov kakor tudi. če isti žele Prenočišče, je nemudoma sporočiti tajništvu jugoslovanske socialno - demokratične stranke, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje.
Izvrševalni odbor J. S. D. S.
Samoodločba narodov?
Kakor se ni kazalo navduševati za zmago nemškega militarizma, tako se nisem mogel sprijazniti niti z idejo o taki zmagi zapadniii velesil, ki bi omogočila sporazumu, da bi popolnoma diktiral mirovne pogoje po svoji volj' ozirajoč se le na svoje politične in gospodarske interese.. Nedvomno bom vesel, ako se izkaže, o'a so bile moje slutnje neopravičene in da ni bila opravečeaa moja mlačna vera v enten tiho pravico in njene dobre namene. Ali danes se še ne morem stresti slutenj. Dogodki, ki se kopičijo dan za dnem in ki postajajo bolj in bolj nevarni evropskemu miru, me le utrjujejo v starem prepričanju. Edini mir, ki bo nosil v sebi resno kal trajnega miru, je sporazumen hiir med narodi. Do takega sporazumnega mi-'u je pa mogoče priti le tedaj, ako se odstranijo yZroki, vsi vzroki, ki porajajo in morajo podati neizogibne spore med državami, ki nas naposled pahnejo v krvoprelitje. Je mogoč ako se odstrani ali odpravi vsakoršno sled kapitalističnih kompeticij, vsakršno sled velikih in 'ualih imperializmov in, ako sc liudje odločijo beliti pravico 'vsem po enaki meri. Do tega idc-jda je seveda pot še prav dolga in polna vsa-''Ojakih ovir. Ali, do tega ideala moramo priti, nko si hočemo zagotoviti mir in življenje. Vsa-^a stavba mora imeti sebi primerno podlago, braditi stavbo miru na vulkaničnem žrelu je y?aj toliko neresna kot gradba palač v obla-|n. In neresno se mi zdi, da se je veliko šte-v’flo sicer dalekovidnih in globokomislcčih oseb sprijaznilo z mnenjem, da je mogoče zagotoviti cmveštvu trajen mir v sedanji kapitalistični injnerkantilistični družbi. Trajen mir more biti le posledica take družabne organizacije, kakega družabnega reda, ki izključuje možnost in potrebo sporov s tem, da jih napravi brezpredmetne. Vsi zakoni, vsa sicer še tako goreča ljubezen do miru in do pravice, vse 2veze takozvanih svobodnih narodov in vsa najboljša volja današnjih statistov ne morejo i zagotoviti trajen in pravičen mir, ako ostane v i veljavi sedanji kapitalistični družabni red, ki 'nia vedno pred seboj le svoje koristi in kate-
1	reKa kategorični imperativ je, da mora služiti yse le njemu in njegovim interesom. Meščanko, ki ima v svojih rokah vodstvo skoro
vseh evropskih držav in državic, je suženj kapitalizma. Temu poslednjemu služi meščanstvo vdano in pokorno. Jezuitarski »perinde ac ca-davere« je pogoj razmerja med meščanstvom in kapitalizmom. Vsi zakoni, vsi sklepi, vsa dejanja in nehanja meščanstva, da, vse meščanske* želje, vsi naklepi enako kakor vsa meščanska ideologija, nosijo na sebi, kakor naglavni greh, pečat njenega suženjskega razmerja do kapitalizma. Naravno in logično je torej, da bo tudi sedanji mir, ki ga bo sklenilo meščanstvo, uslužno prikrojen kapitalističnim interesom. Ne bo torej sporazumen mir med narodi in bo nosil v sebi, kot logično posledico svojih pogojev, kal novih sporov, novih vojen.
In ta mir kaže na obzorju že precej jasno in predrzno svoje obzire. Kaže jih brez sramu in brez vseh nepotrebnih hinavskih priveskov.
Bila je doba, doba strahu in bojazni pred eventuelnim polomom, doba strahu in bojazni pred eventuelnim »rede rationein«, v koji smo tekmovali s tem, da sinp iskaii najbolj demokratične formule miru in smo segli, v strahu, po najbolj predrznih principih ruske proletarske revolucije. »Mir za vse enako pravičen«; »demokratični mir«; »mir brez odškodnin in kontribucij«; »mir na podlagi samoodločbe narodov«. Vse to je bilo sadje strahu in bojazni. Hinavščina Napoletariskega ribiča, koji obljublja sredi viharnega morja svetemu Genaru, svojemu patronu, obilo sveč in obilo pokore. Sv. Oenaro je bil že tisočkrat osleparjen za sveče. To pot predstavljajo narodi osleparjenega Sv. Genara in predrzni ribiči mu kažejo nge. Ruski proletarijat je prišel na dan s principi, z načeli in se tudi ravnal dosledno po svojih načelih do skrajnosti. To pa, kar je bilo ruski proletarski revoluciji načelo, sveto načelo, vredno da se ga ovekoveči v praksi, to je bilo /a evropsko meščanstvo le formula. Prazna in puhla formula v strahu brez vere izrečena in v sreči in zmagi brez sramu pozabljena in zavržena Danes so na dnevnem redu odškodnine in konti ibucije in meščansko časopisje se trudi
v	potu svojega obraza, da bi dobilo najtežje pogoje miru, ki naj jih zmagovalec naloži premaganemu. Ententa je dobila priliko in ima dovolj moči, da diktira »pravičen in demokratičen mir*. Mednarodna mirovna konferenca se je izpiemenila v konferenco med aliiranimi. Ta poslednja bo določila in premagan ima le dolžnost, da podpiše, kar bodo drugi brez njega in proti rjemu sklenili. Vae victis! Tudi vojna ima svoje zakone. Lahko.se izpremeni njih besedilo, zrno ostane.
Govorili smo z navdušenjem o samoodločbi narodov. Femu enostavnemu vsakemu šolskemu abecedarju razumljivemu principu, daje danes ententino meščansko časopisje najrazličnejše in najbolj smešne interpretacije. In v vsem tem tolmačenju načela o samoodločbi narodov se vije, kakor žolta nit, interes indu-strijelnega in merkantilnega kapitalizma. Le za primer navajam: Italija hoče Trst, vsled ali po načelu samoodločbe. Po tem načelu si hoče obdržati vse sedaj okupirano ozemlje na Primorskem, Kranjskem in drugod. Treba je varovati, da ostane načelo zavarovano in ostanejo zavarovani »interesi«. Italija hoče Reko zaradi samoodločbe in pa zato, da se onemogoči jugoslovanski Reki postati tekmovalka tržaški trgovski luki. Iloče Dalmacijo celo in dol naprej do Otranta, da si zagotovi popolno in absolutno posest Jadranskega morja, ker to zahtevajo njeni interesi, vitalni interesi na Balkanu. Vse v imenu samoodločbe narodov, ker, čudno, vsi narodi hočejo pod Italijo. Vsa dalmatinska mesta kličejo po njej. Split, Kotor, Dubrovnik in, ako ne pridemo prav kmalu do miru, ne bo se nam zdelo čudno, ako bodo zahtevali zase še Zagreb, Belgrad, Dunaj in celo Moskvo. Enako hočejo v imenu demokracije in
samoodločbe vsiliti Rusom vlado, ki ne bo ruskemu ljudstvu po godu. Z jedjo prihaja apetit. Ako se diktira enemu, zakaj se ne bi še drugemu? Kaj se ne spominjate, kako je objavljalo. nemško junkersko časopisje glasove iz ruskih mest, ki so milostno prosila, naj jih pride rešit nemško vojaštvo? Enaki glasovi se čitajo sedaj v ententinem meščanskem časopisju. Le da kličejo sedaj na pomoč nemška mesta ententino vojaštvo. In ententa bo postopala proti Nemški socialistični republiki kakor je nastopala prej Nemčija proti ruski republiki. Kapitalizem zahteva in meščanstvo bo izvršilo svojo dolžnost. Jo bo izvršilo, ker jo mora. ker je prisiljeno. In, da si zavaruje še bolj uspehe svoje vojne, si bo zgradilo stavbo »Zveze svobodnih. narodov«, onih svobodnih narodov, ki naj postanejo sužnji kapitalizma.
Ni miru, ni sprave. Mir po krvavi vojni bo hranil v sebi smrtonosno kal novega krvo-prelitja. Narodi, ki niso hoteli ostati sužnji preperelih dinastij, se bodo otresli kapitalističnega jarma. Se ga morajo otresti, ker je mogoče le na njegovih razvalinah zgraditi sveto stavbo miru, bratstva in svobode.	I.	Sokol.
Vlada ljudstva — ali pa „godci zagodejo" ?
K temu članku nam piše prijatelj našega lista:
Ponovno je bilo brati v raznih slovenskih listih izjave, resohic.je in članke, bodisi društva slovenskih inženirjev ali pa posameznih njihovih članov. V teh izjavah in člankih sc zrcali taka nestrpnost in tako trkanje na prsi in spričevala, da je Vaš včerajšnji članek bil prava odrešilna beseda v tem pogledu. Če društvo slovenskih inženirjev no bo odprlo duri in okna. ter pustilo nekaj svežega zraka in demokratičnega duha v svoje prostore, bomo primorani dosedanjo teorijo in prakso teh gospodov posvetiti z malo večjo pozornostjo. Oradiva imamo dovolj, kako so delali z onimi, ki nimajo polno malho spričeval, pač pa dokazane sposobnosti. — Ljudstvo vlada — in s tem faktom se mora tudi prejšnji predsednik imenovanega društva sprijazniti. Ako bi pa v tem pogledu ne bilo druge pomoči, kakor da brezobzirno razkrinkamo tisto gospodstvo, bomo posegli tudi po tein orožju. Ne po resolucijah, temveč sposobnost se bo merila po dokazanih zmožnostih in tudi ne po edino izveličavnih izpričevakh stare Avstrije. Kjer je izpričevalo z zmožnostjo krito, je prav; da bi pa zmožnost — na ljubo izpričevalom — potisnili v stran, tega ne sme biti več.
Tako kakor se bo godilo v društvu slovenskih inženirjev, javnost in demokratizem še dolgo ne bodeta plesali.
Samoubojstvo.
Izbruh evropske revolucije ter polom imperializma in militarizma nas je navdal s prijetno nado. Prvi razvoj revolucije nas je tembolj veselil, ker smo pričakovali, da se revolucija dovrši nekrvavo. Toda najnovejši dogodki, zlasti v Berlinu in tudi drugod, nas napolnjujejo z bojaznijo, da prihaja doba, ki utegne biti še bolj krvava, prinesti še več bridkosti in gorja Človeštvu v stari Evropi. V Berlinu se bojujejo med seboj delavci. Neodvisni socialisti in špartakovci ter večinski socialisti. V prejšnjih revolucijah so se borili delavci proti izkoriščevalcem. Sedaj je drugače. Samoubojstvo delavstva je to vsekakor.
Kdor ne pozna zgodovine nemškega so-cialno-demokratičnega gibanja v vojni, se bo čudil temu. Kdor pa ve, da so nastala nasprotja med socialisti zaradi naziranj in da so manjšinski socialisti mnogo pretrpeli v zadnjih letih, ta bo razumel, da je naziranje obeh struj postalo že bistveno različno. To uvide v a tudi Kautzky, ki dela za spravo obeh struj.
Vlada seveda nima rada bojev. Ni ji ljubo, da se preliva kri. V čem pa je pravzaprav razlika med obema strankama? Oboji hočejo enak
smoter. Razlika je le v taktiki. Vsak, kdor resno presoja družabne razmere, utegne uvideti, da je politična revolucija mogoča, če stranka zmaga. Ni pa mogoča socialna revolucija od danes na jutri, ker se družabne razmere razvijajo postopoma; za soeializiranje družbe je treba novega svetovnega nazora, ki ga pridobi človeštvo šele potom razvoja. Spartakovci zahtevajo izključitev meščanstva in uvedbo diktature. Toda v sedanjih razmerah bi se utegnila vzpostaviti in obdržati diktatura le s terorjem, kar nam prav posebno dokazujejo dogodki v Rusiji. V Rusiji imajo neprestane boje, ki faktično silno ovirajo delo socializma.
Nedvomno bi nemška demokracija dosegla mnogo lepše uspehe, če bi bila složna. Bližajo se volitve in koliko ugodnejši uspeh bi lahko dosegli ob složnem delu pri volitvah in pozneje v parlamentu ter mnogo več koristili proletarijatu kakor pa, če se ne zedinijo. Naloga nemških socialistov je torej prva ta, da se zedinijo.
Toda ne samo v Nemčiji, tudi pri nas se še vrše boji, manjši boji sicer, ki pa ipak zahtevajo življenjske žrtve. Mi smo načelni nasprotniki vsakršne vojne. Če je pa vojna potrebna, če je obramba potrebna, potem se temeljito vprašajmo, kaj hočemo z vojno doseči, s kakšnimi pomočki jo vojujemo. Ali ne uničujemo morda sami sebe, svoj narod, ali smo sposobni zanjo? Vojna, ki uničuje narod, ki pošilja v bojne črte otroke, nedoraslo šolsko mladino, ki še ni sposobna za vojsko, šolsko mladino, ki naj v bližnji bodočnosti tvori inteligenten naraščaj, da pospešuje procvit te nove države, to ni pametno. Navdušenje je^ lepa stvar, toda mora imeti realno podlago; žrtve, ki jih doprinesemo, morajo imeti na drugi' strani svoi plus v prid človeštva. Ne izrekamo ne sodbo in ne obsodbo. Razmišljati o vsem tem je pa naša dolžnost.
Politični pregled.
—	Boji pri Podrožici. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 10. t. m. ob 3/> 12. dop. iz uradnega vira: Boj pri Podrožici. Davi ob pol 8. so Nemci z veliko močjo napadli predor. Napad je bil po težkem boju odbit. Zopet so se odlikovali topničarji in zlasti strojničarji prvega bataljona ljubljanskega pehotnega polka. Nemške izgube so velike, žalibog tudi naše. Mrtvih in ranjenih je okoli 30 častnikov in vojakov.
—■ Koroška narodna skupščina. Celovec, 9. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Začetkopi današnje seje provi-zorne deželne skupščine je poslanec dr. Dorflhiger, socialdemokrat ob splošnem odobravanju govoril o vstaji koroškega prebivalstva brez razlike narodnosti za zavrnitev jugoslovanskih vrinjevcev in o zopetni osvojitvi zaseden,h krajev. Predlagal je nastopni ukrep: Navdušena vsled zopetne pridobitve obširnih, po Jugoslovanih zasedenih delih koroške dežele, pozdravlja provizorično deželno skupščino prebivalstvo teh krajev in zahvaljuje vse pri tem udeležene kroge, zlasti naše vrle vojake in narodne brambovce prisrčno za njih požrtvovalnost in hrabrost. Sklep je bil soglasno sprejet. Nato je poročal deželni upravitelj, da je deželna vlada zopet poizkusila povzeti pogajanja, z ljubljansko vlado, ki so bila prekinjena meseca decembra. Odgovor se glasi: »Ljubljanska vlada SHS mora glede pogajanj prejeti dovoljenje skupne vlade v Belgradu. Odgovor se pričakuje še danes. Ljubljanska vlada domneva, da se takoj ustavijo sovražnosti na obeh , straneh, ako privoli Belgrad principielno glede pogajanj. Ali pritrjuje celovška vlada temu? Prosi se za takojšnji odgovor. Nadaljnja pogajanja bo vodila ljubljanska vlada neposredno«. Dež. upravitelj je ob pritrjevanju in odobravanju izjavil, da bo mišljenje pri zopetnih pogajanjih kakor pri nas, tako pri graških in dunajskih gospodih, ki so se udeležili decembrskih pogajanj v Ljubljani, bistveno izpremenjeno. Poslanec Neutzler (socialni demokrat) je nato prebral povelje slovenskega štacijskega po-veljništva v Borovljah, najden pri včerajšnji akciji, kjer se poživlja jugoslovanska posadka, naj vstraja samo še kratek čas, ker bodo mnogobrojne jugoslovanske čete kmalu napadle Celovec. Jugoslovanski vojaki se bodo potem odpočili v Celovcu od vseh naporov. Poslanec Neutzler je rekel, da je to povelje odvrnilo vsak dvom
o	hinavskem ravnanju Jugoslovanov, in da so socialni demokratje, čeprav proti svoji volji, bili pripravljeni, odobriti akcijo proti Jugoslovanom. Zbornica je nato pričela razpravo o volilni dolžnosti, nakar so pričeli socialni demokratje s tehnično obstrukcijo. Stavili so več predlogov, ki pa so bili odklonjeni. Ko je po poročilu poročevalca poslanec Schumy v generalni debati, h kateri so se oglasili vsi socialni demokratje, predlagal izvolitev enega generalnega govornika za vsako stranko, so začeli poslanec Lukas in njegovi somišljeniki koncert z pultnimi pokrovi. Ob trajnem hrupu je izjavil predsednik, da se za sedaj nč bo glasovalo o predlogu Schumyjevem. Po daljšem govoru poslanca Grogerja so socialni demokratje predlagali konec seje, potem, da se prekine seja za dvč, za žno uro in naposled za pol ure. Po odklonitvi vseh teh predlogov
je govoril posl. Neutzler, nakar je bila seja za eno uio prekinjena. Po zopetni otvoritvi so ostali socialni demokratje v predsobi in opazovali od tam dogodke v dvorani. Ko je po četrturnem čakanju manjkal še en poslanec za sklepčnost, je predsednik zaključil ob veselju socialnih demokratov sejo. Prihodnja seja jutri ob devetih dopoldne.
— Odredbe glede mariborskih talcev se razveljavijo.
Gradec, 9. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Na ponovno telefonično vprašanje deželnega glavarja dr. vou Kaana je general Maister v Mariboru izjavil, da bodo odredbe tičoče se talcev v Mariboru, končno razveljavljene dne 10. t. m. ob 11. dopoldne.
— Seja češke narodne skupščine. Praga, 10. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: V današnji seji narodne skupščine se je otvorila debata o včerajšnji izjavi vlade. Prvi je govoril agrarec Viško-vaky, ki se strinja z vladno izjavo. Rekel je: Mi smo država malih ljudi. Vemo, kaj pomenja delavstvo in njegovo delo. Pozabiti pa tudi ne smemo drugih stebrov prebivalstva. Naša republika je last vseh. Nočemo republike buržoazije. Ne moremo si pa misliti, da bi bila republika last samo ene stranke. Zavračamo vsak katerikoli teror. Dr. Viškovsky se strinja z razlastitvijo veleposestev. »Podpirati hočemo vlado«, je rekel govornik, »v boju proti oderuštvu. Zahtevamo, da vlada nastopa odločno. Zahtevamo mobilizacijo vseh naših moči za dobo miru.« Drugi je govoril socialni demokrat Binovec. Očita vladi, da se ni dovolj ozirala na mučeništvo naroda. Vlada naj bi izjavila, da se bo delo prebivalstva priznalo. Govornik ni zadovoljen z odlašanjem konfiskcije veleposestev. Habsburška posestva naj se neutegoma konfiscirajo. Poslanec Binovec je nato polemiziral proti posl. Viškov-skemu in izjavil, da zadnji izgredi na Češkem niso delo organizirane socialno demokratične stranke, temveč delo nezadovoljnih elementov, ki nimajo z nami čisto nič skupnega. Po govorih drugih govornikov je povzela besedo hči predsednika Masaryka, dr. Aliče Masarykova in je zahtevala od vlade, naj skrbi za zapuščene otroke. Po nadaljnih govorih je bila debata prekinjena.
— Proklamacija »Prava Lldu« delavstvu. Praga, 9. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad javlja:	»Pravo Lidu« priobčuje na prvi strani lista nastopno proklarna-cijo delavstvu: »Delavci! Včeraj po atentatu na ministrskega predsednika dr. Kramara so se razširile zmedene vesti, ki so povzročile sovražne demonstracije pred ljudsko palačo. Vodstvo stranke obsoja teroristične metode, ki se ne skladajo z načeli in taktiko socialnodemokra-tične stranke. Srečni smo, da streli, oddani na ministrskega predsednika niso pogodili svojega cilja. Srečni smo, da se ni izvršil noben usodepoln čin in da moremo čestitati dr. Kramaru. Vodstvo stranke obsoja vsak poizkus, da bi se izrabi! ta dogodek za katerokoli stranko.
Z ozirom na izredne razmere smatramo za svojo dolžnost, pozvati delavstvo Velike Prage, kakor tudi delavstvo Kladna, naj nikjer ne zapusti dela. To bi bilo za češko javnost in za češko socialnodemokratično gibanje usodepolno.
— Čehoslovaki za Srbijo. Mnogo učenjakov, umetnikov in pisateljev ter političnih oseb je izdalo proglas, kjer poživljajo češko javnost, naj nemudoma pomaga Srbom, posebno z obleko in obutvijo. Naglašajo hrabrost srbske armade v boju za svobodo. Proglas konča z besedami: »Dokažimo Jugoslovanom, da smo v veselju in žalosti njihovi najbližji bratje 1«
K atentatu na dr. Kraniafa. Praga, 9. jan. (Lj. k.
u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Policija je prijela 17-letnega realca Vladimirja Gregorja, sokrivca aretiranega atentatorja Straštnega. Pri njem so našli beležnico, v kateri je bila opazka: »V. K. 19. decembra obsojen«.
! Aretirani mladenič je dejal, da sta zavratni napad na dr. i Kramara sklenila skupno s Straštnirn. O kaki tajni združ-I bi, ki jo je omenjal Stašzny, Gregor ne mara ničesar ve-j deti. Gregor je priznal da je prejel od Staštnega denar | za revolver. Ta revolver je kupil neki Meleš. Melžš pa | pravi, da na činu nikakor ni udeležen.
— Madžari plenijo. Požun, 9. jan. (L.j k. u.) Cehoslo-vaški tisk. urad poroča: Madžarski rdeči gardisti, ki so jih čehoslovaške čete pregnale iz Požuna, ropajo in plenijo v občinah na južnem bregu Donave. Ogrska vlada noče prevzeti odgovornosti za početje teh tolp, obljubila pa je primerne odredbe.
— V Budimpešti love boljševtke. Budimpešta, 9. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Pred nekaterimi dnevi so, kakor je bilo že javljeno prijeli več ruskih bolj-ševikov ki so se imenovali emisarje ruskega Rdečega križa, ki so se pa osumili po občevanju z budimpeštanski-mi komunisti in po svojem potovanju na Dunaj. Odvedli so jih v odgonsko hišo. Snoči je budimpeštanski zastopnik ententne armade dal Ruse zapreti.
— Za novoustanovljene države. Haag, 9. jan. (Lj. k. j   Brezžična brzojavka Cehoslov. tisk. urada) »Daity
Chronicle«, organ angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgeja, izvaja v uvodniku, da ima ententn sedaj, ko je uničila nemški sen o srednji Evropi, nalogo, da krepko podpira novo ustanovljene države. Boljševiško gibanje sicer še dela preglavice, toda te države morajo biti na vsak način ohranjene. Od teh novih držav ima le Češka močno vlado, v kateri so zastopani vsi sloji naroda. Ne smemo jih pa pustiti brez pomoči; predolgo ne smejo ostati v srednjeevropskem kaosu, posebno ne sc-
daj, ko se češke čete bojujejo v Sibiriji in v Uralu. Podpora, ki jo potrebujejo nove države, ne sme biti zgolj gospodarskega, marveč tudi vojaškega značaja. Pošiljati jim moramo strelivo, orožje ter voditeljev in inštruktorjev. Vsled boljševiške grožnje bi ves svet moral že davno iz-prevideti, da je treba tukaj nemudoma odpotnoči.
— Italijanska barbarstva. Zagreb, 9. jan. (Lj. k. u.)
Iz Zadra poročajo listom:	Italijansko	vojaštvo	trpinči
prebivalstvo, ki se ne upa več na cesto. Napadli so jugoslovansko kazino in razbili okna. Jugoslovanske legi-jonarje v kroju so mučili.
•	— Iz Berlina, 9. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: § Električne cestne železnice še ne poslujčjo, pač pa vozijo državna železnica, nadulična, predmestna in tudi večji del drugih železnic. Vladne čete so pozno ponoči zopet zasedle državno tiskarno.
— Novi berlinski policijski predsednik. Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Charlottenburški policijski predsednik Richter je bil namesto Eichhorna imenovan za berlinskega policijskega predsednika.
S se e Narodne vlačil SHS
Z 42. seje v Ljubljani z dne 7. januarja 1919.
V seji se je zglasila deputacija beguncev s Koroškega pod vodstvom prof. Potočnika; dcputacije so se ude- j Iežili vikar Smodej, župnika Ražun in Lasser, nadučite.i ! Aichholzer, župan Kobentar, industrijec Tavčar i. dr. j Deputacija je opisala obširno razvoj dogodkov na Koroškem od poloma Avstrije do najzadnjih dni. Člani Narodne vlade so poročali o vseh korakih, ki so se storili : v tej smeri, da sc zasede slovenski del Koroške s Celovcem in Beljakom, in o vzrokih, da se to do sedaj ni stor rilo. Deputaci''a je cdšla s prepričanjem, da stori Narodna vlada vse, kar je v njeni moči, da se čimpreje j ugodno reši koroško vprašanje.
Narodna vlada je sklenila, razložiti razmere na Ko- ' roškem ponovno v obširni brzojavki skupni vladi v Beo- i gradu in jo naprositi, naj izposluje nemudoma pri vrhov- * nem poveljstvu cutentnih čet v Solunu, da se določi de- I markacijska črta na naši severni meji.
Deželna vlada v Celovcu je poslala okolo brzojavko, v kateri z ozi om na protest Narodne vlade glede areta- i cije koroškega Slovenca Trušarja odreka Jugoslaviji 8 vsako pravico, vmešavati se v koroške razmere. Brzo- i javka se je odooslala vladi Nemške Avstrije na Dunaju, '< da se izjavi, ali odobrava stališče deželne vlade na Ko- S roškem.
Važne uradne poštne pošiljatve se bodo pošiljale odslej v Beograd potom vojaške kurirske službe Ljubljana - Zagreb - Beograd. Kurirska pošta sc zbira pri ravnateljstvu pomožnih uradov v palači Narodne vlade.
Štajerska deželna vlada protestira proti temu, da so jugoslovanske čete zasedle Cmurek ob progi Radgona-Sp.elfeld. Narodna vlada pojasni, da ima vojaštvo v Cniureku samo nalogo, varovati imenovano železniško progo.
V smislu sklepa skupne vlade v Beogradu se raz- j puste narod li s\eti, v kolikor so izvršili svojo nalogo iu niso več potrebni. Ker imajo nekateri NS imetje, se usta- S novi posebna komisija za likvidacijo narodnih svetov. Komisija je podrejena Prehodno-gospodarskemu uradu i in obstoji iz predsednika, ki ga imenuje poverjeništvo za j javna dela, in po enega zastopnika poverjeništva za fi- i uance in notranje zadeve.
Pri višjem deželnem sodišču kot upravnem sodišču v Ljubljani sc ustanovi pet mest svetnikov v VI. činov-nem razredu.
Vložila sta se predloga, da se radi pomanjkanja urad-nikov do prsklica začasno opusti enoletna pripravljalna doba pri političnih uradnikih in da se zviša adjutum prakt.kantom in avskultantom ter temu primerno uredijo i , tudi prejemki suplentov. Predloga sc odstopita komisiji ; 7.a ureditev uradniškega vprašanja, da se zadeva uredi enotno za vse uradništvo.
Odobri se naredba celokupne vlade, s katero se izdajajo novi predpisi o odškodninah za vojne dajatve, S istotako naredba celokupne vlade o izpremembi v orga- i nizaciji sodišč in naredba poverjeništva za finance o uvozu bankovcev.
Izvrši se več imenovanj v finančni in sodni službi.
Dopisi.
Konferenca v Ljubljani. V nedeljo dopoldne se jc vršila jako dobro obiskana konferenca socialno-demokra-tične stranke v Ljubljani v restavraciji »Narodnega doma«. O političnem delovanju in taktiki stranke je poročal sodrug Petcjan. Socialna demokracija sodehije, ker jo razmere silijo v to, da pribori za delavstvo vsaj to, kar je mogoče. Po referatu se je vnela živahna razpra- i va, v katero je poseglo mnogo udeležencev. Na konferenci se je taktika stranke soglasno odobrila. Izvolil in dopolnil se je tudi odbor krajevne politične organizacije, ki prevzame delo, da okrepi politično organizacijo, ki je še premajhna za Ljubljano. Zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče absolvirati dnevnega reda popolnoma, zato se skliče konferenca v kratkem zopet.
Shod v Trnovem v Ljubljani. V nedeljo popoldne s6 je vršil v Trnovem dobro obiskan shod pri g. Breskvarju-Na shodu je poročal o razvoju političnih dogodkov sodr. dr. M. Korun ter opozarjal na važnost, da sc tudi dc-
lavstvo zanima.za.dogodke in nastopa kot organizirana stranka, kec je le od ,moči stranke odvisno, kakšna bo bodočnost proletarijata. Izrvolfcl se je tudi krajevni. odsek, ki. prevzame agitacijo. Shodu je predsedoval sodrug Kraševec.
Zasebno uradništvo v Ljubljani je na svojem sestanku dne 7..t. m. sklenilo naslednje resolucije:. Zasebni uradniki in uradnice, zbrani na, sestanku v Narodnem domu dne 7. januarja t. 1. poživljajo Narodno vlado StLS v Ljubljani, da.nemudoma in z vsemi.sredstvi, ukrene, da se cc» na živilom in življenjskim potrebščinam takoj zniža, da se uvede za vse predmete, ki služijo vsakdanjemu življenju, maksimalne cene, ki se naj od časa do časa znižu-■ iojia, da se doseže odprtje meje, zlasti proti Hrvatski, da se prepove in zabrani vsak izvoz živil, blaga in obleke, dokler iin v.kolikor ni zadoščeno domači potrebi in da se izvozno blago zamenjuje za uvozno blago. Zasehni uradniki iii uradnice poživljajo tudi vse politične stranke in njih organizacije, ki temelje, na demokratičnem programu, da tudi one zastavijo od svoje strani vse sile, da se doseže čimpreje znižanje cen. Narodna vlada SHS v Ljubljani se opozarja, da. je za državo in narod uradni-štvo vsake vrste enako važen in enako potreben faktor, kakor so potrebni in važni vsi drugi sloji, vsled česar torej'ne gre, da bi se drugi sloji ščitili v svojih interesih na škodo uradništva kat delavstva. Zasebno uradništvo v Ljubljani povdarja, da je bilo ves čas vojne izključeno otl mnogih ugodnosti, ki- so jih poleg oficijelnih ugodnosti v aprovizacijskem oziru uživale nekatere uradniške vrste in skupine in to tudi še sedaj, vsled česar zasebno uradništvo novo Narodno vlado SHS v Ljubljani prosi, da poskrbi za to, da se ne bode delalo med .uradniškimi vrstami glede prehrane in oblačila, kakor tudi glede podpiranja sploh, nobene razlike.
Litija. Dne 5. januarja se je vršil pri nas javen kovinarski shod, na katerem je poročal sodrug Mihevc, ki je obrazložil navzočim pomen strokovnih organizacij. Ustanovila se je podružnica Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, pristopilo je lepo število dru-Stvenikav. Tudi med litijskim delavstvom se je pričelo daniti-, ter se hočejo otresti političnih mešetarjev.
Štore. Dne 6. januarja se -je vršil- pri nas javen kovinarski shod, na katerem je poročal sodrug Mihevc, ki je govoril o političnem položaju in o stališču delavstva napram današnjim razmeram. Delavstvo mora kompaktno organizirano pričakovati, kaj pride, zakaj Je v slogi je moč!
Trbovlje. Ustanovni zbor izobraževalnega društva »Svobodii« se je vršil v nedeljo, dne 5. prosinca ob 3. Popoldne ob veliki udeležbi članov in članic ter gostov. v imenu pripravljalnega odbora je poročal sodrug Klenovšek, o potrebi izobraževalnih društev pa sodrug Slt-ter. V odbor podružnice so bili Izvoljeni naslednji sodru-Ki in sodružice: Klenovšek Jak., predsednik; Koren Miha, namestnik; Kokalj Viktor^ tajnik; AJdovšek Bastl, blagajnik; Bravec Amalija, namestnica; odborniki: Hlebec Berti, Princ Franc, Deželak Ivan, Zelenšek Angela; nadzorniki: Lavrini Franc, Rfenko Mihi, Strgaršek Marija, 'ako smo si zopet ustvarili društvo, s katerim nam bo Mogoče širiti med našo mladino izobrazbo, gojiti- petje sPort, prirejati dramatične predstave, da se tudi našemu' delavcu po mukepolnem delu ponudi prilika razvedrila ki mu ga prirede njegovi lastni otroci.
Dnevne vesti.
~ Gospod Pesek, odgovorni urednik in izdajate!)
*	ugoslavije« je naš »Naprej« obdolžil pred tednom dni], ^a dobiva subvencijo iz krajev, ki so Jugoslaviji so-tev n" ^°zva^ smo Ka tak°i. da naj dokaže svojo trdi-č i 'p c*anes n* odgovoril. »Jugoslavija« mol. ’ ozivljamo znova in zahtevamo, da. gospod Pesek Dvoje je mogoče: ali dokazati ali. preklicati to
LISTEK.
Da bomo narod poštenjakov,
Abstinentsko društvo »Sveta volek« -n- :	■
10 *	. * u n ■ U ■ vojska« Sklicuje dne
t m. svoj tabor. Priobčujemo ta oklic, ker uvideva-veliki pomen abstinenčnega gibauja za človeštvo Pijančevanje je strast, ki uničuje zdravje in moralo sio-^eštva, zato je vsak boj proti temu zlu premehak. Oklic sloye:'
Jugoslavijo imamo. Veseli smo je! Sami svoji go-
0	ie bomo v njej in uredili si jo bomo, kakor bomo san'< hoteli.
Zdaj pa le treba truda in znoja naših najboljših mož n vseh domoljubov sploh, da si naš dom kar najbolje uredimo. Pomnimo, ua sama narodua svobod£if kflkor
?elo ljubimo, končno vendar še ni vse! Ko bi te svobode ne znali prav rabiti, bi nam ne bila v srečo. Tudi Rniotna blaginja ljudstva še ni vse in ni glavno. Olavno ' »ničeč pri vsakem narodu je, kakšen je narod sam, to ; ’ kakšni so ljudje. Naše gorč in naše vodč, naše doline 111 naša brda in še.marsikaj lepega.je kras in ponos naše °movine. A prvo je — človek. In na to preveč pozab-ko govorimo o sreči in lepoti naše domovinel iiS*« *tras ‘n Ponos 'domovine so dobri ljudje. Dobre del' nare‘at' na)bolj domoljubno delo. To plemenito 10 nam je naročal naš pesnik-prerok, Gregorčič, pojoč;
trditev. Ako do pondeljka gospod Pesek ne prekliče ali dokaže svoje- trditve, bomo mi stavili na gosp. Peska nekaj vprašanj in bomo obenem gosp. Peska označili s i pravo besedo.
— Članom Višjega šolskega sveta, ki v smislu IV. : poglavja naredbe celokupne vlade o prehodni upravi v
i	ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 14. novem-j bra 1918, štev. 111 Ur. 1. prevzame posle dosedanjih deželnih šolskih svetov, so bili imenovani, oziroma izvoljeni: Anton Sušnik, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, predsednik; Dr. Franc Ilešič, profesor na realni gimnaziji v Ljubljani, predsednikov namestnik;- Dr. Franc Skaberne, bivši ministerijalni tajnik, poročevalec za upravne in gospodarske šolske zadeve; Dr. Stanko Majcen, vladni koneipist, namestnik poročevalčev; Dr: Janko Bezjak, dr. Mihael Opeka, dr. Leopold Poljanec in dr. Grafenauer, višji šolski nadzorniki; Jažef Majcen, stolni dekan v Mariboru; Ignacij Nadrah, stolni vikar v Ljubljani; prof. dr. Gregor Pečjak, veroučitelj v Ljubljani in dr. Josip Srebrnič, profesor bogoslovja v Gorici, namestnika; Dr. Simon Dolar, gimnazijski profesor v Kranju, Dr. Stanislav Bevk, ravnatelj državne realne gimnazije v Ljubljani, nmestnik; Dr. Anton Breznik, profesor na škofovski zasebni gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani; Luka Jelenc, učitelj v Ljubljani, Ljudevit Cernej, nadučitelj v Grižah, in Engelbert Gangl, državni vadniški učitelj v Trstu; Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, namestnika. Ime- zastopnika starišev, kojega bo volil občinski svet ljubljanski^ se objav} po volitvi. Za prof. dr. Breznika bo voljen nov namestnik, ker je bil izvoljeni prof. Ant. Sušnik imenovan predsednikom.
— Novi kolki In železniški vozni listi. Z dnem 15. prosinca 1919. pridejo v promet novi kolki in novi železniški vozni listi. Vse kategorije kolkov so izgotovljene v dvobarvnem tisku in sicer vse vinarske kategorije modro na rumeno-rujavem poljti, vse kronske kategorije rudeče na ravno takem rutneno-rujavem polju. Novih kolkov se izda za prehodno dobo sama 10 vrednostnih kategorij in sicer po 2, 10, 20, 30 in 50 vinarjev in po 1, 2, 3, 5 in 10 kron. Novi železniški vozni listi se izdajo v dosedanji obliki s sLovenskim besedilom in sicer z. vtiakanim kolkom po 30 vin. in 1 K 20 vin. za navadno tovorno blago in po 30 vin. za brzovozno blago. Kolki izdaje 1910. in vozni listi, ki se nahajajo sedaj v prometu, se z 28. svečanom 1919. popolnoma razveljavijo. Razveljavljeni neporabljeni koleki in vozni listi se od 1. svečana do vštevši 31. sušca 1919. lahko brezplačno zamenjajo pri finančui deželni blagajni v Ljubljani in davčnih uradih proti novim kolkom ozir. voznim listom v smislu tozadevnih postavnih določil in predpisov. Prodajalci kolkov naj zamenjajo svoje zaloge starih razveljavljenih kolkov proti novim kolkom kolikor presegajo potrebščino do 28. svečana 1919. še pred 1. šušcem 1919.
— Razdeljevanje Jabolk pri mestni aprovizarfjl. Pri
mestni aprovizaciji bi bila morala dobiti na svojo Izkaznico 4 kilograme jabolk. Dobila pa sem jih resnično le 3 kilograme 52 dek, torej za 48 dek premalo. Jabolka sem stehtala doma pred pričami. Omenim le še, da sem pri prejemu .tek. jabolk pri mestni aprovizaciji takoj opozorila oddajalko, da utegne biti vaga slaba, toda odvrnila mi je: Samo vi se pritožujete! In kakor gre pri oddaji jabolk, gre tudi pri oddaji drugega — bolj važnega — blaga.
— Slovenske predstave v nemškem gledališču v Ljubljani. Predsednik nemškega gledališkega društva se je zglasil pri konzorciju Narodnega gledališča in izjavil, da je pripravljen dati nemško gledališče na. razpolago za slovenske predstave.
—• Vseučillška komisija pri Narodni vladi v Ljubljani ima svojo peto redno sejo v torek, dne 14. t. m. ob 5. popoldne v Narodni palači, Bleiweisova cesta 10, IL nadstr. (knjižnica). Posebna vabila ne bodo razposlana, na kar se opozarjajo vsi društveni delegati in docenti.
— Akademski dom. Tajništvo poroča, da svoječasno obvesti vse prosilce za vzprejem v Akademski Dom v Zagrebu potom časopisja, kedaj bo Akademski Dom definitivno pripravljen. Kakor se kaže, ne bo pred 1. februarjem.
— Materija! za mirovno konferenco. Naš delegat na mirovni konferenci rabi materijal za mirovno konferenco. Tu sem spadajo tudi terjatve napram c. kr. erarju, zlasti škode povzročene iz političnih ozirov. V ta namen se je razposlalo na vsa okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestne magistrate po nekoliko izvodov vzorcev A (seznam internirancev in konfinirancev) in vzorcev B- (seznam škode, ki so jo trpeli vsled političnih ozirov osumljene, obtožene ali obsojene osebe). Osebe, ki so vsled preganjanja trpele kako škodo, bodisi neposredno ali posredno, naj se zglase pri okrajnem glavarstva, politični ekspozituri ali mestnem magistratu najkasneje do 25. januarja t. L, da vpišejo v vzorec potrebne podatke. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
— Odposlanstvo mednarodne aprovizacijske komisije v Ljubljani. Ljubljanski korespondenčni urad poroča: V včerajšnji seji Narodne vlade SHS v Ljubljani se je zglasilo odposlanstvo mednarodne aprovizacijske komisije, in sicer italijanski brigadir polkovnik Alberti, britskl major Bethell ter ameriški major Adwood. Odposlanstvo je prosilo, naj Narodna vlada dovoli, da se skozi območje SHS prevozi okroglo 48 železniških vlakov živil za -Dunaj, ki se nalože v Trstu. Zastopniki Narodne vlade so povdarjali, da dela Nemška Avstrija glede imene najnujnejših potrebščin največje težave, da n. pr. kljub obljubam ne pošlje soli, da pridržuje od Ceho-slovakov poslani sladkor itd. Zato bi mogla Narodna vlada prevoz Dunaju namenjenih živil dovoliti le tedaj, ako ji Nemška Avstrija prej dopošlje najmanj 1000- ton soli in ji zagotovi brezpogojno svoboden prevoz vseh potrebščin iz Češkoslovaške republike ter iz Poljskega. Gospodje od mednarodne komisije so povdarjali, da je aprovizackja Dunaja nad vse nujna, ker je na Dunaju živil za silo samo še do 20. t. ni., in so obljubili, da bodo zahteve Narodne vlade jjo svojih najboljših močeh podpirali. Zgoraj označeni junktim pa so odklonili, ne da bi količkaj prikrivali, da ima ententa glasom pogojev za premirje pravico, po potrebi zasesti v poštev prihajajoče železniške proge.. Narodna vlada, je odgovorila, da se bo sili kajpada morala, umekniti, da pa tudi v tem primeru že .zaradi razburjene ogorčenosti, ki se je prebivalstva polotila spričo nasilnega vedenja italijanskih okupacijskih oblastev in zaradi flagrantnega rušenja pravice, ki ga zagrešajo koroški Nemci, za varnost prevoza Nemški Avstriji odraenjenega blaga čez slovensko ozemlje ne more. prevzeti nikakšnega jamstva. — Narodna vlada SHS je priliko porabila in došle zastopnike Anglije in Amerike ter Italije natančno poučila o razmerah na Koroškem in o nezaslišanem nastopanju italijanskih okupacijskih oblastev., Razpravljanje se je zvečer nadaljevalo izven seje. Narodno vlado so pri tem zastopali poverjenik ing. Remec, poverjenik dr. Triller ter konzul dr. SchvvegeL Mednarodno odposlanstvo se je daues v avtomobilu, ki mu ga je na razpolago dala Narodna vlada, odpeljalo v Trst, da izvrši poizvedhe o stvareh, na katere ga je bila opozorila Narodna vladi. Nocoj sc odposlanstvo vrne v Ljubljano in odpotuje ponoči na Dunaj. Obenem odpotuje na Dunaj posebno odposlanstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani pod vodstvom konzula dr. Sclnvegla, da uredi s pomočjp mednarodne aprovizacijske komisije izvoz in prevoz.
—	Slovenska Matica. Knjigi, ki izideta za 1918. leto, bosta v kratkem dotiskani. Matica ju prične razpošiljati svojim članom tekom februarja meseca. Opozarjamo vse, ki reflektirajo nanje in se še niso priglasili kot člaui, naj to čimpreje store. Članarina znaša 8 kron. V zalogi je še
V	srca ljubljenih rojakov sej. seme plemenitih rož da bomo narod poštenjakov,, da bomo narod vrlih mož!
Da bomo narod poštenjakov! To mora biti želja, vo-.lja, geslo vseh Jugoslovanov!
Bila bi pa slepa ljubezen do našega naroda, ko bi mislili o sebi tako, kakor mislijo Nemci, da takih.na vsem svetu ni, kakor so oni. Narodni ponos je upravičen; narodni napuh pa oduren, kakor je vsemu svetu oduren in neznosen narodni napuh Nemcev. Zato pa je ta napuh Ponižan in osramočen pred vsem svetom.
Vsak narod ima napake, kakor jih ima vsak človek. Narod je treba vzgajati, kakor je treba vzgajati človeka. Od vzgoje ie odvisno, kakšen bo človek in kakšen bo narod. Njivo narodnega življenja obdelavati, trnje in osat z nje trebiti, na njuno mesto pa sejati plemenito setev kreposti, to je najnujnejše in najplemeuitejše dčlo narodnih delavcev.
Ce hočemo biti Jugoslovani res kulturen narod — in kajpada hočemo biti! — moramo gojiti vse panoge kulture. Ne smemo ostati samo pri vnanji skorji naše zemlje in ne pri vnanji skorji našega človeka. Niti ne samo materijalua, pa tudi ne samo umska, marveč zlasti srčna kultura našega jugoslovanskega naroda, — to je, kar nas bo najbolj osrečilo.
Značajen sam, še v ljudstvu značaj oživljaj, utrjuj, krepčaj!
Na to ,mi prvo skrb obračaj,
to naša je naloga zdaj!	(Gregorčič.)
Tri so zlasti ljudske napake, ki izpodkopavajo narodno blagostanje, kvarijo njega značaj in mu kratijo ugled: .pijančevanje, nenravnost in sirovost. Organizacija, ki se je zavzela te napake iztrebljati, se zove »Sveta vojska«. Ne vemo primernejšega imena. Krvavim vojskam konec za zmirom m po vsem svetu! A vojska ostane človekovo življenje. Vojsko vsemu nizkemu, kar vleče človeka v blato, v propast; dvigati pa ga na drugi strani do nravne višine in kreposti! Po vsej pravici, se taka vojska imenuje sveta.
Alkohol zlasti igra v slovensko-hrvatskem delu Jugoslavije preveliko vlogo. V Srbiji manj. Alkohol pa ubija v človeku vsak višji polet in pokret. Pijači vdano ljudstvo nima veselja do knjige, ni dovzetno za izobrazbo, niti za kaj drugega plemenitega. Alkohol dela ljudi Sirove, razbrzdane in podivjane. Kako more biti potem pijanosti vdano ljudstvo »narod poštenjakov in narod vrlih mož«? Treznost je predpogoj in podlaga gmotni, urnstveui in -srčni kulturi. Treznost je predpogoj in podlaga resnični blaginji v naši Jugoslaviji. To mora vedeti in priznavati — v teoriji in v praktičnem življenju — vsa naša jugoslovanska javnost! Polje, vinograd, gora, morjč, ruda, kupčija, pšenica in premog — vse lepo, dobro in potrebno. A niti polje niti morje, niti kupčija niti. rudokapi nam ne prinesejo blagostanja, ako ne bo poleg vseh teh naravnih zakladov naša zemlja obdar-
tudi nekaj knjig lanske izdaje. To je povest Zoike Kvedrove Demetrovičeve »Njeno življenje« in zgodba E. Kristana »Pertinčarjevo pomlajenje«. Knjigi sta občinstvu na razpolago po 4 krone v pisarni Slovenske Matice, Kongresni trg 7, I. nadstr,
— Občni zbor društva slovenskih žlvinozdravnikov se bo vršil dne 18. prosinca t. 1. ob 7. zvečer v »Prešernovi sobi« pri »Novem svetu«.
— »Jugoslovanska tiskarna« In »Jugoslovanska knji. garna« v. Ljubljani. Pa ne, da bi bili to novi podjetji! Gre le za izpremembo imen. Tako se odslej imenujeta »Katoliška tiskarna« in »Katoliška knjigarna« v Ljubljani.
—• Opozarjamo, da bo druga dražba plemenskih molznih krav v Medvodah v sredo, dne 15. januarja t. 1.
V	prvotnem razglasu je bilo pomotoma navedeno 14. ja-nuarja t. 1.
— »Nova doba« v Celju. V Celju je začel izhajati nov list »Nova doba«, ki izhaja dvakrat na teden in je glasilo JDS.
—• Izpremembo v sodni službi. Dodelijo se začasno: dvorni svetnik Fran Dukič pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju k višjemu deželnemu sodišču SHS v Ljubljani; dvorni svetnik Niko Domenico pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju in dvorni tajnik dr. Fran Posega pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju k okrožnemu sodišču v Mariboru; dvorni tajnik dr. Janko Pole c v ministrstvu za socialno preskrbo na Dunaju k poverjeništvu za pravosodje Narodne vlade SHS v Ljubljani kot kazenski referent. Imenujeta se začasno; deželni sodni svetnik v p. z značajem in naslovom višjega sodnega svetnika Aleksander Ravnikar v Mariboru za višjesodnega svetnika; državni pravdnik dr. Edvard Pajnič za deželnosodnega svetnika.
— Imenovanja v finančni službi. Pavel J e r o v e c, predstojnik oddelka II. pri finančnem deželnem ravnateljstvu v Ljubljani, ki ima že naslov in značaj višjega finančnega svetnika, se imenuje pravim višjim finančnim svetnikom v VI. činovnem razredu z učinkom od 1. decembra 1918; Martin Špindler, finančni svetnik in predsedstveni predstojnik pri poverjeništvu za finance, se imenuje višjim finančnim svetnikom.
— Zenske pomožne moči bivše avstro-ogrske vojske. Zenske pomožne moči, ki so bile uslužbene pri poveljstvih bivše avstro-ogrske armade in so ostale po razpustu armade brez službe, so mnenja, da iim pristo-jajo prejemki za mesec oktober in november 1918. Poverjenik za narodno brambo je odredil z naredbo od dne 30. novembra 1918 (štev. 164 v »Uradnem Listu« št. 16), da je izplačati enomesečne pristojbin le onim, ki vsled prevrata niso dobile koncem oktobra ali začetkom novembra 1918 nikakih prejemov. Te naredbe poverjenika za narodno brambo ni smatrati kot ugoditev določbam pogodbe, ki jo je sklenila ženska pomožna moč s prejšnjo vojaško upravo glede roka odpovedi, marveč je to milostni čin, s katerim naj bo pomagano onim pomožnim ženskim močem, ki so ostale naenkrat brez kruha. Z razpustom armade je končalo tudi pogojeno službeno razmerje. Pomagati se je hotelo toraj le onim, ki niso dobile ob razpustu bivše armade nikakih prejemkov in so izstopile iz službe popolnoma brez sredstev. Pri tem je pa popolnoma vseeno, ali so bile te okoli 1. novembra 1918 prejete pristojbine izplačane za oktober ali november. Ako je katera mnenja, da ima vsled svoje službe v bivši avstro-ogrski armadi še kake terjatve, naj se obrne na likvidujoče vojno ministrstvo na Dunaju, ki še posluje.
— Promet v Jugoslaviji. Z 10. januarjem se zope/ otvori promet z denarnimi pošiljkami in poštnimi zavitki
— Jugoslovanski dopisni urad v Belemgradu (korespondenčni urad), ki bo pošiljal vesti v Sarajevo, Split, Ljubljano in Novi sad, bo objednem sprejemal vesti. Telefonska štev. je 41,
jena s treznim narodom! Vsi resnični in resni prijatelji Jugoslavije morajo biti tudi prijatelji in pospeševalci treznosti! Ali mar misli še kdo danes domovino osrečiti z obrabljenimi in neslanimi »napitnicami«?! Takega narodnega delovanja imamo dovolj!
Zal, da se je zlasti zadnje leto vojske in prve mesece narodne svobode — kljub brezprimerno visokim cenam   pijančevanje tako razpaslo, da mora biti vsakega poštenega Jugoslovana sram in strah. Neverjetno visoke so vsote, ki se izmetavajo s prčudno lahkoto za alkohol — ko nam vendar zija nasproti brezno gorja, v katero je pahnila vojska tudi našo domovino! Ali ne vidite, da je vsa Goriška porušena in da bo treba več sto milijonov, preden se vse to popravi?! Da siromašnejšl del našega naroda — torej velik del Jugoslavije — nima živeža, nima obutala, nima najpotrebnejše obleke?! Pije in pleše pa se pozno v noči in en sam večer se izmetavajo za alkohol tisočaki! Vse to počenjanje pa se še ogrinja z bliščečim narodnim plaščem: na slavo Jugoslavije! A to je vse prej, samo ne narodno delo! Kam pridemo, ako se bo tako nadaljevalo? Jugoslavija se bo v vinu v to pila! S takim ravnanjem bomo pokazali, da svobode ne znamo rabiti, da je torej še nismo vredni.
  Ravno v nasprotno smer je treba kreniti! Pokažimo,
da smo omikan narod, vreden svobode!
Na pragu nove, velike in veličastne dobe smo — pragu narodne svobode. Takoj na pragu te dobe moramo pokazati jugoslovanskemu narodu višje cilje in ide-
— Služba upravitelja za Akademski dom v Zagrebu.
Odbor društva Akademski dom razpisuje službo za upravitelja Akademskega doma v Zagrebu. Ponudbe je treba opremiti z dokazili sposobnosti in zahtevami glede službenih dohodkov. Prednost imajo oni, ki so že bili v podobnih službah. Priglasiti se je treba čimpreje.
— Zagrebški izgredi prod sodiščem. Vojaško sodišče v Zagrebu je izreklo obsodbo proti vojakom, ki so se dne 5. decembra udeležili znanih izgredov. Sodišče je spoznalo krivim obtoženca nadporočnika Josipa Jarou-ša, in sicer zločina zanemarjenja službenih predpisov ter ga obsodilo v 4 mesečno ječo. Po prestani kazni se odpusti iz armade. Obtoženi podčastniki so bili spoznani za krive zločina vojaške pobune in obsojeni: Josip Ši-manovič in Rudolf Cecelj na 7 let, Ivan Perečič na 6 let, A. Schwarz na 4 leta, Ivan Babič, Dragotin Mort in Fran Kovačič na 3 in pol leta težke ječe. Vsi imenovani so bili obenem tudi degradirani. Pešci Miloša Vrago-vič, Gašparac, Sare, Skreblin, Herceg, Trsoglavac, Crn-čič, Vruklič so bili obsojeni na težko ječo dveh let. Ostali obtoženci, izvzemši Pomjana, ki je bil oproščen, so bili obsojeni na težko ječo enega, odnosno poldrugega leta.
— Uvedba gregorijanskega koledarja v Jugoslaviji. Na seji ministrskega sveta v Beogradu je bilo sklenjeno, da se uvede za vso državo SHS gregorijanski koledar.
— Kopališče Rogaška Slatina. Zaradi ureditve kopaliških razmer pride komisija Narodne vlade v Ljubljani v torek, dne 14. t m. v Rogaško Slatino. Vse prizadete stranke se vabijo, da pri komisiji podajo osbno svoje želje in pojasnila.
— Bivši avstrijski cesar bo moral plačevati davke. Glasom socialnodemokratične korespondence je predlagal poslanec Schiegl, naj se razveljavijo določbe, po katerih je avstrijski cesar prost vseh davkov in pristojbin.
— Roozevelt umrl. Kakor poroča Reuter je bivši predsednik Roosevelt na posledicah revmatične bolezni umrl v nedeljo zjutraj.
Organizacija.
Strokovnim organizacijam na Slovenskem sporočamo, da je s 15. januarjem prevzel strokovno tajništvo za slovensko ozemlje sodrug Josip Pete-jan. Obenem obveščamo, da je vse dopise, ki se tičejo strokovnega tajništva, radi strokovnih shodov, gibanj in drugih strokovnih zahtev, pošiljati na naslov: Josip Pe-tejan, strokovni tajnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6,
II.	nadstropje. Podružnice in sodrugi kovinarji, železničarji in rudarji naj se obračajo na svoja strokovna tajništva.
Vse politične organizacije in strankini zaupniki naj
naslavljajo vsa pisma, ki se tičejo politične organizacije, političnih shodov in raznih drugih političnih zadev na naslov: Tajništvu Jugoslovanske socialno - demokratične stranke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Seja upravnega odbora železničarske organizacije bo v pondeliek, dne 13. januarja ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih.
Seja lokalnega političnega odbora ljubljanskega je v pondeljek, dne 13. januarja ob pol 8. zvečer v upravi »Napreja«.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob pol 8. prvič v letošnji sezoni velika opera slavnega ruskega skladatelja Čajkovskega »Jevgenij Onjegin« za »A« abonement. — V nedeljo popoldne ob pol 3. opereta »Cornevillski zvonovi« izven abonementa. Zvečer poljska komedija »Lehkomiseljna sestra« za »C« abonement.
— V pondeljek, 13. t. m. se ponovi opera »Onjegin« ob pol 8. zvečer za »B« abonement.
— V torek, 14. t. m. komedija »Lehkomiselj-
ale, kakor je služba Baklia in Venere. Cilje resnične in srčne narodne omike; cilje gmotne in duševne blaginje.
Iz teh razlogov sklicuje »Sveta vojska« svoj tabor, t. j. veliki zbor, na nedeljo, dne 19. januarja v veliko dvorano hotela »Union« v Ljubljani. Na taboru bodo zbrani zastopniki vseh treh jugoslovanskih plemen: Slovenci, Hrvatje in Srbi. Zborovanje bo trajalo od 9. ure zjutraj dalje cel dan.
Razpored govorov:
Prvi: Da bomo narod poštenjakov!
Učitelj Engelbert G angl: Vzgoja naroda.
Višji šolski nadzornik dr. Mihael Opeka: Na pesek — ali na skalo?...
Učiteljica gospa Marica Koželj: Vzgoja mladine
k treznosti.
P. Jeronim Tomac, kapucin z Reke:	Hrvatska
»Sveta vojska«.
Dr. Drago Perovič, vseučiliški profesor v Zagrebu: »Društvo apstlnenata« med Hrvati.
Srbski častnik Lazar Bjelič: Treznost v Srbiji.
Dr. Gregorij Žerjav: Alkoholizem in zakonodaja v Jugoslaviji.
Dr. Alojzij Zalokar: Treznost In nravnost — PO-goj zdravega narodnega naraščaja.
Gospa Marija Klemenčič: Nravnost in žena.
Albin Prepeluh, komisar Narodne vlade: Mir med nami!
na sestra« za »A« abonement. Ravnateljstvo gledališča je dalo natisniti za opero J. Onjegin malo brošuro, ki vsebuje razporedbo oseb, kratek življenjepis A. V. Puškina in P. Čajkovskega in na zadnji strani vsebino opere. Ker so bile slične knjižice z ozirom na razumevanje opere nujno potrebne, smo prepričani, da se jih bo občinstvo radevolje in z zanimanjem poslužilo. Cena brošuri 1 K.
»Kurent«. Izšla je 10. številka humoristično-satirič-nega polmesečnika »Kurenta« z naslednjo vsebino: Manica: Adrija in snubač; —ba: Ivanu Cankarju; Milan Pugelj: Dogodek; Kurent: Jagrovi — Jugoslovani; —ba: Lani — letos ali časi se izpreminjajo; Rado Murnik: • Kloroformirani zajec; Nalim: O, te ženske! Ta številka ima lepo število zabavnih in satiričnih slik ter celo vrsto duhovitih šal.
Shodi.
Novo mesto. Ljudski shod se bo vršil v nedeljo, dne
12.	t. m. ob 2. popoldne v gostilnških prostorih gosp-Košaka. Poročali bodo sodrugi: dr. M. Korun, Anton Kristan in Prepeluh. Novomeščani in okoličani, udeležite se shoda!
Zadnje vesti.
Zastopniki Jugoslavije na mirovni konferenci
P a r i z , 10. jan. (Lj. k. u.) Zunanji minister Piclion je sprejel v sredo portugalskega ministra za zunanje stvari Ego, ki je imenovan za zastopnika Portugalske na mirovni konferenci, ter je imel ž njim daljši razgovor. Imel je tudi daljši razgovor z bivšim srbskim ministrskim predsednikom Pašičem, ki mu je naznanil, da bodo kraljevino Jugoslavijo zastopali na mirovni konferenci Pašič, dr. Trumbič in Vesnič.
Dunajski konzularni zastopnik države SHS.
Zagreb, 10. jan. (Lj. k. u.) Dunajski konzularni zastopnik države SHS. dr. Defranceschi odpotuje danes iz Zagreba na Dunaj.
S koroškega bojišča.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča
10.	t. m. ob pol 8. uri zvečer iz uradnega vira: Skupina P o d r o ž č i c a: Ob 7. uri 30 min. zjutraj so Nemci z veliko močjo napadli predor. Napad je bil v težkem boju odbit. Nemci so ves dan obstreljevali s poljskimi in težkimi topovi predor. Popoldanski napad je bil zopet odbit. Topničarji, vojaki ljubljanskega polka in legije se drže izborno. Nemške izgube so težke, žal, tudi naše. Korensko sedlo je od naših prostovoljcev zasedeno. — Skupina Ljubelj-' Nemci so se umaknili za Mali Ljubelj in ga utrdili. — Skupina Velikovec: Nemški oddelek je napadel naše čete pri Lipi. Nemci so bili odbiti. Djekše (Diex) so nemške čete zasedle.
—	Na Štajerskem je položaj neizpreme-njen. — Na Gorenjskem so Italijani zasedli
Rateče.	!.••§
O dogodkih na Koroškem nam poročajo: j Današnji boji pri predoru v Podrožčici so bili jako hudi. Nemci so s premočnimi silami napadli predor, pa so bili po junaški brambi topničarjev, vojakov ljubljanskega pehotnega polka in prostovoljne legije odbiti. Tej majhni četi se je zahvaliti, da je bil ustavljen sovražni naval na predor. Nemci so ves dan z lahkimi in težkimi topovi obstreljevali predor. Naši vojaki pa so pod vodstvom hrabrega stotnika Martinčiča, ki ga podpira železniški nadrevident Negove-
Zupnik in pisatelj Franc Finžgar: Sklepni govor.
Vabimo in poživljamo na tabor rodoljube vseh slojev in vseh strank brez razlike.	^	,	|
Vabimo predvsem razumništvo, ki je dolžno ljudstvu kazati pot, naj pokaže, da razume, v čem je pravi narodni napredek.
Vabimo zlasti učiteljstvo, kateremu.v roke dan je naraščaj našega naroda, da ga vzgoji v »n&rod poštenjakov«.	.
Vabimo delavstvo vseh vrst, ker le trezno delavstvo si bo znalo izvojevati in varovati svoje praviče.
Vabimo vse razumne ljudi z dežele, da bodo potem v svojih krajih širili naše osrečujoče ideje.
Vabimo in poživljamo zlasti vsa naša društva, ki imajo poklic in naiogo širiti med ljudstvom pravo prosveto, naj pošljejo na tabor svoje zastopnike!
Pridite v velikem številu, kakor zahteva resnoba časa in resnoba našega stremljenja! Gre se za to, da položimo zdrav in krepak temelj srečnemu življenju v Jugoslavijii!
Rojaki! Jugoslovani! V sveti boj za Jugoslavijo, da nam ostane na zunaj neokrnjena, na znotraj neoskrunjena! Na mejah porinimo sovražnike nazaj z našega ozemlja! A tudi notranjim sovražnikom, strastem, ki ljudstvo zasužnjujejo, energično pokažimo vrata ven i« naše domovine, — da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!	_____
tič, vzdržali vse napade. Odbiti so bili tudi vsi napadi popoldne in zvečer. Nemške izgube so zelo velike, a žal tudi naše. Imamo devet mrtvih in 41 ranjenih, med njimi nadporočnika Vilmami. — V Borovljah divjajo Nemci. Aretirali so Slovence Henka, Stangerja, Speka in dva brata Borovnika. Župniku Prulku, urarju Lečniku in puškarju Borovniku so uničili vse imetje. Renkota so vlačili po blatu. Navedeni so vsi v zaporu. Nemci so zasedli St. Marjeto.
M Major AlfredLavrič. (Lj. k. urad.) Major Alfred Lavrič leži v celovški bolnišnici težko ranjen. Ena infanterijska krogla je predrla m razbila koleno, druga ga je oprasnila in lahko ram a blizu srca. Ko je ranjen ležal v neki krnet-
. ,Uf1 in Je bil vsled izgube krvi malone nezavesten, so ga nemški vojaki hoteli usmrtiti, '-aen ga je s puškinim kopitom udaril po glavi, miigui pet pa je nanj namerilo puške. Ustrelili
m ga, ako tega ne bi bil preprečil neki starejši vojak.
Proti uvedbi volilne dolžnosti.
Steyr, 10. jan. (Lj. k. u.) Dunajski ko-, >ondencni urad poroča: Včeraj popoldne so o Končanem delu demonstrirali delavci tvor-
Nemški Avs^rij?™1* UVedb' V°lilne dolžnosti v
Dogodki v Nemčiji.
H ^ e.n c v a* )an- (L)- k. u.) Čehoslovaški ;
kovni urad poroča: 1 o Clemenceauju danes ' sklicani vojni svet entente se je bavil z vpra- ' sanjem, ali se pooblasti maršala Focha, da : ustavi spartakovsko gibanje s pošiljanjem en- ' tentmh čet v nemško ozemlje. V kolikor je ! znano Wilsonovo naziranje, nasprotuje pred- : seduik prenagljenju in izdanju take odredbe I
tkkovni rll"*.9-jan- (Lj. k. u.) Čehoslovaški j
vam X ad 3avlja: Noske s svojimi pripra- |
hftn‘nHin'>0t0V’, vsled česar še ni pričakovati ! u e odločitve. Imeti hoče vsa jamstva, da se 1
mu napad popolnoma posreči. Iz Kiela pričako- 1 vane čete so dospele popoldne.
Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) čehoslovaški j tiskovni urad poroča: Položaj je dozorel za od- ! ločitev. Boji so sc vso noč nadaljevali z veliko ' hutostjo. Z vseh strani prihajajo v mesto vladi i„fexcete« Jih poverjenik Noske organizira , ‘n Ki štejejo že nad 50.000 mož. S temi četami I nameravajo napasti upornike v najkrajšem času, govori se, da že danes. Računa se, da bodo ^partakovci v najkrajšem času izigrali svojo vlogo.
B e r 1 i n , 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Naraščanje vladne moči
11	ostalo brez posledic na upornike. Jako dobro J* r1** biie na življenje in smrt. V telefo-menili in brzojavnih proglasih zahtevajo pomoči z dežele, posebno iz Saškega in obmejnih mest v zadnjih urad je tudi res prišlo par sto mož ojacenja, ki so se stavili na razpolago vrhovnemu vodstvu. Vse kaže, da se v kratkem prične odločilni boj.
... Berlin, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški sKovm urad poroča: Charlottenburška »Neue h«1. jaylja> da ie Policijski predsednik v. Eich-m pobegnil iz Berlina proti Kodanju. H^^Un, 9. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški likn yiU Urad P°r°ča: Število žrtev je zelo ve-oseh oZU nedelJ'e računajo, da je padlo okoli 300 s ton' Vartak°vci se borijo na življenje in smrt okm •1 ‘n strojnicami, ročnimi granatami in l. JPPmmi avtomobili. Potsdamski in anhaltski
n ij|(jutejšiSbo'PraVCati trdnjavdin okoli nju besni
9' 3an' k- u.) Čehoslovaški nS, y u a . Poroča: Danes dopoldne je bilo iimeioma mirno. Spopadli so se uri branden-burškil, vratih. V časniškem delu mesta se ‘je "Dtralo mnogo cet. Domneva se, da se izvrši oanes odločitev. Vest, da preobvladajo položaj vladne čete, je treba presojati previdno. Po ^seh dogodkih se kaže, da so Špartakovci š,logo bolje organizirani. Danes dopoldne so Partakovci zopet zasedli kolodvor Bellevue,
,, P ^ ic bil ves promet mestne železnice Prekinjen.
nomč »a UvLn. ’ j1 jan. (Lj. k. u.) Iz Berlina se 10 oca. Včeraj dopoldne so se pričeli novi boji,
vi	Sx «e zopet končali ugodno za vlado.
ladne cete so zasedle zopet državno tiskamo m vojaški oskrbovalni urad. Veliki berlinski ‘isti so večinoma še v rokah Špartakovcev, ki ao izjavili, da hočejo meščanske liste vrniti, *vorwarts pa obdržati. Ta ponudba pa je bila Z °t>°r^enjem odklonjena. Tudi druga večja založništva:	Moosc (»Berliner Tageblatt«,
*Ber[jner Volkszeitung«), Ullstein: (»Berliner -čitung am Mittag« in »Berliner Morgenpost«), akor tudi Scherl (»Lokalanzeiger«) so sklenila,
da ne bodo prej pričela z delom v obratih, dokler bodo pod nadzorstvom Špartakovcev. Na drugi strani pa so glasilo komunistične šparta-kovske zveze »Die rote Fahne« v torek mimogrede zasedli pristaši vlade.
Zborovanje čeških soc. dein. zaupnikov.
Praga, 10. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Šnoči je bilo veliko zborovanje socialno demokratičnih zaupnikov, kjer so sprejeli resolucijo, obsojajočo zavratni napad na dr. Kramara. Delavstvo se poživlja, naj ohrani mir v interesu republike.
»Pravo Lidu« o atentatu na Kramara.
Praga, 10.'jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: »Pravo Lidu« piše o izjavi dr. Kramara:	Vse	delavstvo	pozdravlja
program vlade. Soglašamo z besedami ministrskega predsednika, s katerimi se je izrazil proti političnemu nasilstvu. Čehoslovaška republika mora biti država svobode in reda.
Poldrugo uro od Budimpešte.
Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Čehoslovaki so vkorakali v Komarno in prodirajo dalje. Od Budimpešte so oddaljeni le še poldrugo uro.
Čehoslovaki v Komarni.
Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Po informacijah vojnega ministrstva je približno 40 mož broječa čehoslovaška četa danes dospela v Komarno. Naše čete stoje na desnem bregu Donave.
Pripravljalni dogovori za mirovno konferenco.
Nauen, 10. jan. (Lj. k. u.) »Petit Journal« poroča o predpripravah za mir. Pripravljalni dogovori med štirimi velevlastmi za mirovno konferenco, ki so se imeli pričeti v četrtek, so se odgodili, ker je Lloyd George zadržan v Londonu. Prvi razgovor se torej ne bo mogel vršiti pred ponedeljkom 13. januarja.
; k mlinom in za strežbo strojem sprejme Kolinska tovarna kavnih primesi j	-	v	Ljubljani	-	-	-
lil
;t p
mm
i ©Iismi, VRJMTMK SOLIM,
IEJREPHOPOP.ihIFOP. U0BUM roMCiSKJMMa UL 4,
Grand hotel ,Union‘
P. n. občinstvu v Ljubljani kakor tudi iz cele Jugoslavije vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. janu-| arjem t. 1. vodstvo hotela »Union« v Ljubljani. Kot bivši, j dobro poznani restavrater v Ljubljani se bom, potrudil | ustreči p. n. gostom v vsakem oziru z najboljšo kuhinjo | in izvrstnimi pijačami, s solidno postrežbo in zmernimi j cenami. Prevzemam tudi prirejanje dinejev in poročnih
1	pojedinj.
i
Za prijazno naklonjenost se p. n. občinstvu vljudno j priporočam	Ivan Fiala.
1“ I
i.
IV. emisija.
P. n.
Aprovizacija.
Krompir na rdeče izkaznice B. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B prejmejo krompir v pondeljek, dne 13. t. m., v torek, dne 14. t. m. ' in v sredo, dne 15. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti , po naslednjem redu: v pondeljek, dne 13. t. m. dopoldne i od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, j od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. j 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do 900. — V torek, dne 14. t. m. dopoldne od 8. do
9. štev. 901 do 1050, od 9. do 10. 1051 do 1200. od 10. do 11. štev. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. štev. 1351 do 1500, od 3. do 4. štev. 1501 do 1650, od 4. do 5. štev. 1651 do 1800. — V srfdo, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1801 do 1950, od 9. do 10. štev. 1951 do 2100, od 10. do 11. štev. 2101 do 2250, popoldne od 2. do 3. štev. 2251 do 2400, od 3. do 4. štv. 2404 do 2550, od 4. do 5. štev. 2251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 40 vin.
Čebula za I. okraj. Stranke 1.	okraja dobe čebulo v	:
pondeljek, dne 13. t.	m. v telovadnici	1. državne gimna-	j
zije. Delila se bo na krompirjeve nakaznice po slede- j čem redu: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do !
10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do	600,	po-	I
poldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od	3. do 4. štev.	801	i
do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi i za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 krono. i
Čebula za II. okraj. Stranke II. okraja dobe čebulo na zelene nakaznice za krompir v torek, dne 14. t. m. in i v sredo, dne 15. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije po naslednjem redu:	V torek, dne	14.	t. m. od 8. do 9.
dopoldne štev. 1 do	200, od 9. do	1.0.	štev. 201 do 400,
od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev.
601 do 800, od 3. do’ 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do 1200. — V sredo, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1201 do 1400, od 9. do	10. štev.	1401	do
1600, od 10. do 11. štev. 1601 do konca.	Stranka	dobi	za
vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 krono.
Sveče na petrolejske izkaznice B. Mestna aproviza-cija bo oddajala sveče strankam z petrolejskimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B v pondeljek, dne 13. t. m. in v torek, dne 14. t. m. pri Miihleisnu po naslednjem redu: V pondeljek, dne 13. t. m.: I. okraj od 8. do pol 10. dopoldne, II. okraj od pol 10. do 11., III. okraj popoldne od 2. do pol 4., IV. okraj od pol 4. do 5. — V torek, dne 14. t. m.: V. okraj od 8. do pol 10. dopoldne, VI. okraj od pol 10. do 11., VII. okraj od 2. do 3. popoldne, VIII. okraj od 3. do 4. in IX. okraj od 4. do 5. Strnaka dobi pol zavitka sveč, kar stane 1 krono.
Listnica uredništva: Mnogo dopisov moramo odložiti za nekaj dni, ker nam nedostaje prostora. Cenjene dopisnike prosimo, da nam to oproste; vsaj ustrežemo, kolikor nam je le mogoče.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,
Vsled sklepa izrednega občnega zbora delničarjev Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani, ki sc je vršil dne 24. oktobra 1918 in vsled dovoljenja Narodne vlade SHS oddelek za notranje zadeve v sporazumu z oddelkom za finance z dne 27. decembra 1918 št. 37.831, je sklenil podpisani upravni svet, da izda:
2000 delnic Delniške stavbinske družbe »Union« po 335 K imenske vrednosti in s tem dvigne delniško glavnico za 670.000 K na 1,113.540 K.
Izdaja delnic se izvrši pod sledečimi pogoji:
1. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na
1324 delnic po ceni 335 K tel — quel dočitn se 676 delnic po ceni 500 K te! — quel prepusti javni subshrlp-ciji tudi za nedelničarje.
2. Delnice IV. emisije sodelujejo na uspehih podjetja z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1919 dalje, kakor stare delnice.
3. Opcijska pravica pripada starim delničarjem, ki morejo dobiti za vsako staro delnico eno novo delnico po ceni 335 K. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic v pisarni hotela »Union«.
4. Predbeležbe na delnice javne subskripcije po 500 K sprejema pisarna hotela »Union«; upravni svet si Pa pridrži pravico reparticije subskribiranih delnic.
5. V slučaju, da bo o priliki reparticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, sč mu povrne več vplačana vsota dne 1. februarja 1919.
6. Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora izvršiti med 8. in 14. januarjem 1919; v istem roku se mora izvršiti tudi opcijska pravica.
7. Kurzui dobiček novih delnic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani.
Upravni svet
Delnle stavbinske družbe JtliDIT v Ljubljani.
Čevlji tovarne
Peter Kozina s
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85'— za moške,
K 73'— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
Strojepiska!
Odbor za zasedeno ozemlje v Ljubljani,
Dunajska cesta 32. rabi vsestransko izurjeno strojepisko. Nastop takoj.
ŠL 138.
Prostovoljna javna dražba.
20. t. m. in naslednje dneve se bode v skladišču glavnega carinskega urada na južnem kolodvoru v Ljubljani začenši ob 9. do 12 ure predp. prodajalo na raznovrstno blago zaseženo po Narodni vladi v Ljubljani kakor:	120 komadov lepili železnih postelj, pločevinasti
orali (tase), železna orala, leseni jarmi, male in velike ključavnice, šarniri, zaponke, vijaki, obeski, žlice, vilice, noži, konopne in žične vrvi ter razne druge kuhinjske in domače kovinaste in železne naprave, dalje angleške knjige, itd. Izklicna cena posameznim predmetom je po izvedencih označena sedanja cenilna vrednost. Pod to ceno se blago ne prodaja. Ogled predmetov je kupcem prost v dnevih dražbe. Prodaja se vrši posamezno ali v pripravljenih skupinah (lotih) najvišjemu ponudniku proti gotovini. Izdraženi predmeti sc morajo takoj odstraniti iz skladišča.
V	Ljubljani, 9. januarja 1919.
Glavni carinski urad v Ljubljani.
Predstojnik:
Piščanec, s. r.
^ Razglas
o žigosanju bankovcev (popimatega denarja) avstro-ogr-skega izvora v Ljubljani.
Sporazumno s predsednistvom finančnega deželnega ravnateljstva naznanja, oziroma odreja mestni magistrat sledeče:
I.
Vsak avstro-ogrski bankovec, ki do 20. t. ra. ne bo ožigosan (štempljan), izgubi vsako vrednost.
Žigosanje bankovcev se vrši za vse v Ljubljani stanujoče posestnike popirnatega denarja od pondeljka, dne 13. t. m. do vštetega pondeljka, dne 20. t. m.
Žigosanje oskrbe ali denarni zavodi, ki so v sledečem našteti, ali pa uradne komisije, o katerih je nižje govor. V to upravičeni denarni zavodi so:
1. Mestna hranilnica ljubljanska,
2. Kranjska hranilnica,
3. Hranilnica kmečkih občin,
4. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice,
5. Ljudska posojilnica,
6. Obrtno potnožno društvo,
7. Splošno kreditno društvo,
8. Vzajemno podporno društvo,
9. Filijalka avstro-ogrske banke,
10. Kreditni zavod za trgovino in obrt,
11. Jadranska banka.
12. Ljubljanska kreditna banka,
13. Kranjska deželna banka,
14. Splošna prometna banka,
15. Češka industrijalna banka,
16. Ilirska banka,
17. Kranjska deželna blagajna,
18. Mestna občinska blagajna.
Stranke poživljamo radi njih lastno udobnosti, da svoj popirnati denar pritieso najkasneje do 20. januarja 1919 v navadnih poslovnih urah k enemu teh zavodov in ga tamkaj nalože, ker bo zavod ves poverjen mu denar sam ožigosal, ali ga pa pri zavodu zamenjajo za že ožigosanega.
II.
Kdor se noče poslužiti tega pota, mora prinesti ves svoj popirnati denar k eni izmed tistih komisij, ki bodo poslovale v onem okraju, v katerem stranka stanuje.
Komisije bodo poslovale od dne 13. do 20. t. in., iz-vzemši petek, dne 17. januarja, kateri dan mora biti na^ razpolago za krušne komisije.
Komisije bodo poslovale od 8. zjutraj do 2. popoldne. Kdor kakoršnegakoli popirnatega denarja avstro-ogrske veljave do pondeljka, dne 20. t. in. ob 2. popoldne ni dal pri komisiji ožigosati, niti ga ni do vštetega tega dne izro-
čil v žigosanje kakemu izmed omenjenih denarnih zavodov, denarja ne more dati več žigosati in je dotični bankovec v jugoslovanski državi odtlej sploh brez vsake vrednosti.
Komisijski okraji so isti, kakor za krušne komisije,
samo da je za žigosanje v vsakem okraju po več komisij, in sicer:
I. okraj: 1. komisija »Mestni dom«, velika dvorana (načelnik Rihard Svetltč); 2. komsija »Mestni dom«, mala dvorana (načelnik Ludvik Dermelj); 3. komisija Marija-nišče (načelnik ing. Matko Miklič).
II. okraj: 4. komisija Magistrat, občinska dvorana (načelnik dr. Miljutin Zarnik); 5. komisija Magistrat, posvetovalnica (načelnik Viktor Ciuha); 6. komisija Šola pri sv. Jakobu (načelnik Jernej Boltar); 7. komsija Šola na Prulah (načelnik Franc Škulj);.
III. okraj: 8. komisija Krušni lokal v Cerkveni ulici štev. 21 (načelnik Franc Trošt); 9. komisija Šola na Coj-zovi cesti (načelnik Josip Cepuder).
IV. okraj: 10. komisija Šola na Vrtači, Erjavčeva cesta 19 (načelnik Andrej Rape); 11. komisija Mladika, Šubičeva ulica 9 (načelnik dr. Rudolf Mole).
V. okraj: 12. komisija »Narodni dom«, mala dvorana,
I. nadstropje (načelnik Josip Reisner); 13. komisija Krušni lokal v gostilni »Novi svet«, Marije Terezije cesta 14 (načelnik Alojzij Kecelj).
VI. okraj: 14. komisija »Rokodelski dom«, Komenskega ulica 12 (načelnik Jakob Furlan); 15. komisija Šola na Ledini, Komenskega ulica 19 (načelnik dr. Fr. Detela).
VIL okraj: 16. komisija Slovenska šola v Spodnji Šiški (načelnik Ivan Petsič); 17. komisija Krušni lokal v gostilni Petra Štepica, Spodnja Šiška (načelnik Ivan Lokar).
Vlil. okraj: 18. komisija Jubilejna ubožnica, Japljeva ulica 2 (jedilnica) (načelnik Farn Grm); 19. komisija Jubilejna ubožnica (soba na desni) (načelnik Fran Lavtižar).
IX. okraj: 20. komisija Krušni lokal v Marenčetovi gostilni. Dolenjska cesta 20 (načelnik Anton Likozar); , 21. komisija Šola na Barju, Karolinška zemlja 40 (načel- j nik Fran Crnagoj).
Vsakdo mora prinesti svoj popirnati denar k eni od tistih komisij, ki poslujejo v njegovem (krušnem) okraju.
Vsakdo pa mora porabiti tisti dan, kateri je določen z začetno črko njegovega rodbinskega imena, in sicer:
dne 13. januarja (pondeljek) črke A do G;
dne 14.	januarja	(torek) črke H	do L;
dne 15.	januarja	(sreda) črke M	do F;
dne 16.	januarja	(četrtek) črke	R do T;
dne 18.	januarja	(sobota) črke	U do	2 (X, Y).
Nedelja, dne 19. in pondeljek, dne 20. januarja sta na razpolago za žigosanje onim, kateri so brez lastne krivde zamudili svoj dan. Opozarja se pa občinstvo, naj so nikar iz koinodnosti no zanaša na ta dva dneva ter o
pravem času pride, ker sicer bi komisijam ne bilo mogoče do zaključka opraviti vsega dela In dotični denar bi postal neveljaven.
III.
Način žigosanja.
Vsak bankovec dobi uraden pečat, bankovci od 10 kron in višji pa tudi številko uradnega zapisnika. ’ Bankovec po 1 in po 2 kroni se kar prinese h komisiji, ji pove, koliko da jih je (komisija jih prešte-je), nato jih komisija po izdanih navodilih vpiše, ožigosa (štemplja) in izroči prinesitelju nazaj.
Enako je postopati z višjimi bankovci (po 10 kron in več), ako j,h stranka ne prinese h komisiji več negoj vsega skupaj dvanajst, najsibodo vsi iste vrednosti n. pr-(vsi po 10 kron) ali pa razne (n. pr. 2 po 10, 3 po 20, l po 50 m 5 po 100) samo, da jih ni vsega skuaj več neg® dvanajst.
Kdor prinese več nego 12 bankovcev po 10 kron višjih, mora pa obenem komisiji prinesti posebno prijavo-v katei i so vsi bankovci po številu vsake vrste, po skup-ni vrednosti vaške vrste in po celotni vrednosti vseh ■ bankovcev skupaj vpisani.
Tiskovine za te prijave se dobe pri posameznih komisijah iu v sledečih traiikah:
Glavna trafika, Mestni trg,
Dolenjčeva trafika, Prešernova ulica, trafika v hotelu »Union«, trafika na Valvazorjevem trgu štev. 5, trafika v Mahrovi hiši, Kopitarjeva ulica, trafika v Šelenburgovi ulici, trafika na Sv. Jakoba trgu nasproti šole, trafika v Rogerjevi hiši, Ambrožev trg 2, trafika pri »Novem svetu«, Marije Terezije cesta 14, j Kušarjva trafika na Sv. Petra cesti (pri »Znamenju«),! trafika na Celovški cesti št. 66 (Pogačnikova hiša), i trafika na Karlovški cesti št. 34 (poleg Grubarje- i vega nabrežja). .
Tcnentejeva trafika v Gradaški ulici,
Pihlarjeva traf.ka na Kongresnem trgu št. 3. Tiskovina za prijavo stane 5 vin.
Izpolnjena prijava ostane pri komisiji, le štempljani bankovci Se stranki vrnejo.
Občinstvo Se še enkrat opozarja, da izgubi ves po- j p-rnati denar, ki ne bo do 20. t. m. ožigosan (štempljan) vsako vrednost in ga nobena javna blagajna v Jugoslaviji ne bo več sprejemala.
Zato naj nikdo ne zamudi o pravem času prinesti j denar k pristojni komisiji, še bolje pa stori, če ga še I pred 20. januarjem 1919 vloži pri enem izmed naštetih 18 denarnih zavodov, oziroma ga tamkaj v tem času zamenja za že štempljanega.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. januarja 1919.
Okrajna bolniška blagajna
 -== v Ljubljani. ~	   —	-
Pisarna Z Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg--Dr. Breskvar Viktor, splošno zdravljenje, ordinira v	blagajni	od	1. do 2.	popoldne.
Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v	blagajni	od	pol 11.	do pol 1.
opoldne.
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18.
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski	ulici 2.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih Svojci vkolikor so	opravičeni do	zdravniške
pomoči,' se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerili. Bolniški list, ki ga izpolni zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se iz- ■ plačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne inorojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja-dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.	NaČelstVO.