Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO Mlečno riževo čokolado 200 g! Bon velja samo od 13. do 18. marca 2015 ZI bcnom prejmete 1 brepiaftn iafefck. Bo« » n? st&vaA m nakup $e lahko uveljavi urno 1 bcr Vofjajo wmo boni iz originalne v tiitovn? Velja ra kabino na zalogi v trgovini. Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi podjetniški vikend 27.- 29.marec Velenje m ORGANIZATORJA: K SAŠA INKUBATOR in MESTNA OBČINA VELENJE KRAJ: Miadinski hotel Velenje CENA; bresplsčnc PRIJAVE: do 17. marca na www.siartupvelenje.si INPORMAjCITE: infa@siar tu p1vdffert jesi ali 038 gfii v Vrednostni sklad za ■ nagrade 2nEi3a 6000 C I 2 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Zgornjesavinjčanke poleg domačih voglov podpirajo še družbene...........................4 Lekarna Mozirje: Po dolgotrajnem prizadevanju odprli lekarniško podružnico v Nazarjah.......4 Tretja stran Rečica ob Savinji: Odprli nove prostore za medgeneracijsko druženje.................................5 JP Dom Nazarje v stečaju: Sodišče objavilo sklep o začetku stečajnega postopka...........................................5 Zdravstvena postaja v Mozirju: Cilj energetske sanacije prihranek pri stroških ogrevanja......................6 Občina Ljubno: Predstavniki gospodarstva in župan o aktualnih izzivih....................................7 KZ Šaleška dolina: Na dražbi kupili zemljišča ZKZ Mozirje v stečaju.......... Kronika: Zagorelo na odmaknjeni hribovski kmetiji................. . 23 Enakopravnost moških in še vedno stvar nedorečene prihodnosti Primerjava plač moških in žensk v državah Evropske unije, ki so jo izdelali v evropskem statističnem uradu Eurostat, je, če podatke primerjamo z drugimi državami, za Slovenijo spodbudna, saj kaže, da je bil pri nas razkorak med plačami moških in žensk v letu 2013 najnižji, in sicer so ženske v povprečju zaslužile 3,2 odstotka manj kot moški. Ob tem kaže opozoriti na dejstvo, da ženske dosegajo v povprečju višjo izobrazbo. Diplomantke prevladujejo pri večini vrst izobraževanj z izjemo višjega strokovnega izobraževanja in doktorskega študija. Postavlja se vprašanje, zakaj se to razmerje ne odraža sorazmerno tudi na področju plač? Kako pa je na vodstvenih položajih? V ameriških podjetjih le eno izmed petih mest zaseda ženska, lestvica revije Fortune pa razkriva še slabše razmerje: v 500 največjih podjetjih v ZDA le štiri odstotke vodilnih mest zasedajo ženske. Po rezultatih Deloittove raziskave so ženske prisotne le v slabi četrtini uprav slovenskih borznih družb, od tega jih je le pet odstotkov predsednic uprav oziroma izvršnih direktoric. Glavni razlogi za pomanjkanje žensk v upravah so po mnenju anketiranih skrb za družino, tradicionalna patriarhalna men-taliteta in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje. Kaj pa v politiki? Ameriški kongres ima v svoji sestavi manj kot petino žensk, v slovenski vladi pa je delež žensk trenutno na »rekordni« stopnji 41 odstotkov. Vsekakor so razmerja med spoloma na ključnih pozicijah v družbi tematika, ki že dalj časa zbuja pozornost, strokovnjaki pa ponujajo takšne in drugačne razlage, zakaj kljub visoki izobrazbi ženske na gospodarskem in političnem polju ne uspejo dohiteti moških. Ena izmed teh razlag temelji na ugotovitvah, da ženske in moški različno reagiramo na spodbude oziroma stimulacije pri plačilu. V raziskavi, ki so jo leta 2010 izvedli v ZDA, so namreč ugotovili, da so ženske bistveno manj zainteresirane za službe, pri katerih je plača odvisna od stimulacij oziroma konkurenčnosti, kot moški. Ko se z globoko hvaležnostjo in ljubeznijo spominjam svoje pokojne mame, imam pred sabo podobo izjemno delovne, marljive in predane ženske, ki pa ji je bil privzgojen miselni vzorec, da so za najbolj pomembne stvari pristojni moški. Čeprav je zaradi očetove invalidnosti pri hiši postorila večino opravil, je bilo odločanje vseskozi v njegovi domeni. Strinjam se s tistimi, ki so mnenja, da bodo morale za večjo enakopravnost v prihodnje marsikaj postoriti (beri: spremeniti) tudi ženske same. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 7 ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 11, 13. marec 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 3 Tema tedna, Aktualno Zgornjesavinjčanke poleg domačih voglov podpirajo še družbene MAREC - MESEC, KO V OSPREDJE STOPIJO ŽENSKE Marec je mesec posvečen ženskam, ko mediji izpostavljamo problematiko zapostavljanja predstavnic nežnejšega spola, se pa tudi posvetimo njihovemu pozitivnemu doprinosu družbenemu delu, gospodarstvu in politiki. Na mestu je ugotovitev, da je Zgornjesavinjčank in žensk, zaposlenih v naši dolini, ki so si zaradi svoje poklicne ali zasebne ustvarjalnosti lani pridobile našo pozornost, precej. Imamo zelo uspešne športnice, nadvse prizadevne prostovoljke in požrtvovalne zdravstvene delavke, tokrat pa bomo izpostavili ženske v gospodarstvu, politiki in kulturi. VIDNEJŠE PREDSTAVNICE GOSPODARSTVA IN POLITIKE Ženske smo v primerjavi z moškimi še vedno slabše plačane za enako delo in zasedamo manj pomembne položaje tako v gospodarstvu kot v politiki in smo pri iskanju služb pogosto diskrimini-rane zaradi materinstva. Pa vendar smo zelo produktivne na vseh družbenih področjih. Še najmanj medijsko izpostavljene so uspešne podjetnice in gospodarstvenice, ki jih v naši dolini ne manjka. Januarja lani smo objavili intervju s Sonjo Špoljaric, direktorico kadrovskega in splošnega področja v BSH Hišni aparati Nazarje. Špolja- V ponedeljek so v Nazarjah pripravili slovesnost ob odprtju podružnice Javnega zavoda Lekarna Mozirje. Dogodka ob dolgo in težko pričakovanem odprtju so se udeležili številni predstavniki lokalnih skupnosti, zdravstva, farmacije, občinski svetniki in ostali gostje. Udeležence odprtja je nagovorila direktorica zavoda Rosita Au-breht. Predstavila je večletni trud za odprtje nazarske podružnice, kar je bila želja številnih občanov, še posebej ker je blizu tudi zdravstvena postaja. »V več kot dvajsetletni samostojni zgodovini naše lekarne je to poleg mozirske tretja podružnica, ki jo danes odpiramo. Druga je na riceva je namreč prejela naziv kadrovske menedžerke leta 2013. Uspešno podjetnico v domačem kraju so prepoznali tudi Solčavani, ki so za naj osebnost njihove občine za leto 2014 izbrali Julijano Kle-menšek, direktorico družinskega podjetja Eltras. V politiki je lani pozornost vzbudila Mozirjanka Nada Brinovšek, na državnozborskih volitvah je bila izvoljena za poslanko SDS v državnem zboru. Po lanskih županskih volitvah se je poslovila nazar-ska županja Majda Podkrižnik, je pa nova županja v naši dolini postala Katarina Prelesnik, in sicer v Solčavi. ŽENSKE V KULTURI Med Zgornjesavinjčani, v našem časopisu izpostavljenimi zaradi svojega dela v kulturi, prednjačijo ženske. Tudi na letošnji medobčinski slavnostni akademiji v mesecu kulture je priznanje za življenjsko delo prejela ženska, in sicer Viktorija Venišnik iz Gornjega Grada, ki so se ji zgornjesavinjski kulturniki poklonili za njeno neutrudno organizacijsko in ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture. V občini Gornji Grad so z nazivom naj občanke za leto 2013 počastili Anamarijo Pečnik, organist-ko in zborovodkinjo mešanega cerkvenega pevskega zbora. Na Rečici ob Savinji je bila Anka Rakun v lanskem letu izbrana za častno občanko. Uveljavljena slikarka je bila svojčas tudi predsednica KD likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL. V omenjenem društvu so bile za svoje kiparske umetnine lani na državnem nivoju nagrajene Irena Remic, Branka Ermenc in Blanka Božič. Tatjana Bezovšek, članica gledališke skupine Kultur- nega društva Gornji Grad, je prejela visoko priznanje za igralske dosežke na regijskem nivoju, ki ga podeljuje JSKD. Meje naše doline je s pisateljskim delom prestopila Romana Po-gorelčnik iz Nazarij, ki je izdala knjigo Numerologija: Tvoje ime - tvoja osebnost. Ta je hitro postala uspešnica na slovenskem knjižnem trgu. Pozornost je z izdajo knjižnega prvenca Zgodbe reke Savinje požela tudi Milojka Mohor iz Mozirja, še veliko Zgornjesavinjčank pa svoje pesmi in prozo objavlja v literarnih zbirkah Slap in Bele stopinje. Naša dolina se lahko pohvali tudi s priznanima pevkama, Mojco Bitenc in Alyo. Rečičanka Bitenče-va si je zaradi odličnih solističnih nastopov na koncertnem in opernem področju prislužila visoko odličje, Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Mozirjanka Alya pa je izdala že svoj tretji studijski album z naslovom Car, pred tedni pa je nastopila na Emi, nacionalnem izboru za pesem Evrovizije. Tatiana Golob lekarniško den okoli 311 tisoč evrov, financirali z lastnimi sredstvi, poslovalnico pa bo vodila Alenka Krajnc. Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub je menil, da marsikdo, še preden se poda k zdravniku, išče pomoč ali nasvet pri farmacevtih. Tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik je pozdravil odprtje nove pridobitve in povedal, da občina pripravlja vse potrebno, da bo urejen parkirni prostor ob tamkajšnjem poslovno stanovanjskem objektu. Kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Nazarje in njihovi mentorji. Po koncu uradnega programa so si številni lekarno ogledali še od znotraj. Marija Lebar LEKARNA MOZIRJE Po dolgotrajnem prizadevanju odprli podružnico v Nazarjah Direktorica JZ Lekarna Mozirje Rosita Aubreht: Če si človek z vso voljo prizadeva za določen cilj, ga tudi doseže, tako je tudi z nazarsko lekarno, za katero smo morali opraviti številne aktivnosti.« (Foto: Marija Lebar) Ljubnem. /.../ S tem smo stopili na- zdrav način življenja. Da smo vse sproti ne samo tistim, ki potrebujejo zdravila na recept, pač pa tudi drugim obiskovalcem, ki bodo v tukajšnji ponudbi našli marsikaj za to uresničili, gre zahvala številnim ljudem, ki so nam pri tem pomagali in nas podpirali.« Aubrehtova je še povedala, da so projekt, vre- 4 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Aktualno, Gospodarstvo NA RECICI OB SAVINJI ODPRLI NOVE PROSTORE ZA MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE Živahno dogajanje bo ponujalo nekaj za vsako generacijo in za vsak okus Prvi torek v marcu so na Rečici ob Savinji pripravili dan odprtih vrat Centra za druženje mladih (CDM) - Medgen borza. Center so s pomočjo evropskih sredstev uredili v spodnjih prostorih nekdanje zadružne trgovine, ki jo je pred časom odkupila občina. Z dnem, ko so urejene prostore predstavili javnosti, so začeli tudi z izvajanjem bogatih vsebin, ki bodo v centru občanom in drugim obiskovalcem na voljo skoraj vsak dan v tednu. V okviru dneva odprtih vrat si je nove prostore ogledalo preko sto obiskovalcev, večernemu predavanju Matevža Lenarčiča je prisluhnilo skoraj 70 ljudi, druga dogajanja pa so bila doslej namenjena učencem in predšolskim otrokom. Urška Selišnik, organizator mreže, je povedala: » V glavnem bomo dopoldanska dogajanja v prenovljenih prostorih namenili aktivnostim, ki izvirajo iz projekta Medgen borza, in raznim izobraževanjem. Ponedeljkove večere bodo zaokrožili pogovori o knjigah, torki bodo za društvene dejavnosti, sredino dogajanje bodo zaključevale ure pravljic, četrtkove večere bomo zapolnili z raznimi predavanji, petkovi in sobotni večeri v marcu pa bodo namenjeni za občne zbore društev ter seveda tudi kakšno prireditev. V marcu bodo sobotni dopoldnevi rezervirani za pomladno obarvane delavnice.« V projektu Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti - Medgen borza je sofinancerski delež Občine Rečica ob Savinji ovrednoten na 250 tisoč evrov, v njem občina sodeluje z nekaterimi slovenskimi in hrvaškimi partnerji. V vsaki posamezni sodelujoči občini je V okviru dneva odprtih vrat si je nove prostore ogledalo preko sto obiskovalcev. (Foto: LM) SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Dobro obiskana delavnica o zdravju na delovnem mestu in delu na domu Na Gospodarski zbornici Slovenije poteka projekt Promocija zdravja in delo na domu, v katerem je partner tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. V sredo, 4. marca, so v Velenju skupaj pripravili delavnico o tveganjih na delovnem mestu in delu na domu. Dogodek je zbudil precejšnje zanimanje in privabil lepo število udeležencev. Namen delavnice je bil posredovati koristne informacije in napotke, kako delovati za bolj zdravo življenje, in promocija zdravja na delovnem mestu. Mag. Majda Dobrovc, direktorica in vodja projekta, je opozorila na razloge in pomen skrbi za lastno zdravje in zdravje na delovnem mestu ter razvijanje odnosov in organizacijskih sprememb v obliki in na način, da se delovni proces v čim večji možni meri prilagaja zaposlenim. Prenekatero od zdravstvenih težav lahko reši delo na domu oziroma od doma. V marsi-kakšnem primeru se tako izboljša organizacijska klima in se dvigne storilnost, pogosto tak način pomeni tudi nižje stroške za delodajalca. O temi je predavala Željka Kutija, promotorka zdravja iz podjetja Kadring. Marija Lebar predvidenih več kot 150 aktivnosti. V centru bosta vzpostavljeni tudi mladinska svetovalna pisarna ter računalniška soba z info točko, občasno pa bodo skrbeli za varstvo otrok. Prostori bodo odprti ob delavnikih med 8. in 12. ter med 16. in 18. uro, ob koncih tedna pa po dogovoru. ODZIVALI SE BODO NA POTREBE IN PRIČAKOVANJA OBČANOV »S centrom želimo omogočiti še več druženja, aktivno preživljanje prostega časa in vzpostavljanje tesnejših stikov med generacijami. Preko projekta Odtis dediščine bomo poskrbeli za prenos znanja med generacijami, z E-bazarjem pa preko prostovoljnega dela olajšali vsaj kak trenutek tistim, ki potrebujejo pomoč prostovoljcev. Odzivali se bomo na potrebe in pričakovanja občanov, ki so v prvih dneh delovanja center prijazno sprejeli. Spodbuden je odziv društev in drugih inštitucij, tudi izven meja naše občine, ki vidijo v prenovljenih prostorih možnost za še boljše delo,« je še povedala Selišnikova. Marija Lebar JAVNO PODJETJE DOM V STEČAJU Sodišče objavilo sklep o začetku stečajnega postopka Prejšnji teden je Okrožno sodišče v Celju objavilo sklep o začetku stečajnega postopka Javnega podjetja Dom, podjetja za oskrbo z energijo in vodo ter upravljanje z nepremičninami, d.o.o., Nazarje. Sodišče je določilo tudi stečajnega upravitelja, to je Igor Bončina. Datum objave sklepa je pomemben, saj od tega dne dalje teče trimesečni rok za prijavo terjatev upnikov za pravice v stečajnem postopku. Rok za prijavo terjatev je tako 3. junij 2015. JP Dom je imel pogodbe za upravljanje stanovanjskih objektov v Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Lučah, Mozirju in zlasti v Nazarjah, kjer je bil tudi upravnik občinskih objektov. Večina strank je že pred časom vložila odpovedi pogodb in si poiskala novega upravnika. Predlog za stečajni postopek je na sodišče pred časom vložila Energetika Nazarje, ki je največji upnik JP Doma. Precejšen znesek od javnega podjetja terjata tudi Komunala Mozirje in Občina Nazarje. Marija Lebar Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 5 Iz občin, Organizacije ZDRAVSTVENA POSTAJA V MOZIRJU Cilj energetske sanacije prihranek pri stroških ogrevanja V Mozirju so v preteklem letu izvedli energetsko sanacijo zdravstvene postaje. Projekt so na občini prijavili na razpis in bili uspešni ter tako pridobili sredstva v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov s strani kohezij-skega sklada. Predvidena vrednost del je po dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) znašala preko 114 tisoč evrov, a so predvsem zaradi nižje ponudbe izvajalca gradbenih del, kot je bilo predvideno, privarčevali dobrih 32 tisočakov. Celoten projekt je tako znašal dobrih 81 tisoč evrov, pridobili so skoraj 50 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. V okviru projekta je bila izvedena toplotna izolacija ovoja stavbe, izvedena je bila toplotna izolacija stropov pod podstrešjem, zamenjana so bila okna in vrata ter vgrajena senčila. Štefka Sem Skupna površina zdravstvene postaje je 610 kvadratnih metrov, sanacija pa pripomore k precejšnjemu prihranku toplote. (Foto: Štefka Sem) OBČINSKI SVET LUČE Opravili prvo branje, proračun v javno obravnavo Na februarski seji občinskega sveta v Lučah so obravnavali predlog letošnjega proračuna. Po daljši razpravi je od desetih prisotnih svetnikov za predlagani osnutek glasovalo devet članov, eden ni glasoval. Tako je sedaj proračun v javni obravnavi, ko je možno nanj dati pisne pripombe oziroma amandmaje. POČAKALI NA KONKRETNE PODATKE Župan Ciril Rosc je svetnike seznanil, da je predlog proračuna pripravljen na osnovi konkretnih podatkov o prihodkih občine, ki jih bo ta letos prejela s strani države. Ker so se pogajanja z vlado o primerni porabi in glavarini za občine zavlekla in prav tako sprejemanje državnega proračuna, so nekatere občine pripravile proračune na domnevnih podatkih. V Lu-čah so počakali na dejanske številke. SKORAJ POLOVICA DENARJA NAMENJENA INVESTICIJAM Prihodki občine skupaj z ostankom iz lanskega leta znašajo 2,393.500 evrov, prav toliko pa so ovrednoteni odhodki za leto 2015. Ker je več članov občinskega sveta novih, je župan podrobneje predstavil oblikovanje posameznih postavk, še posebej pa se je pomudil pri pomembnejših investicijah. Te znašajo 1,139.500 evrov. Največja med njimi je obnova občinske ceste v Planico, za katero je predvideno 300.000 evrov. Tik za njo je izgradnja osrednje čistilne naprave, vredne 250.000 evrov. JE PROSTOR ZA ČISTILNO NAPRAVO USTREZEN? Jernej Plankl je menil, da je proračun na splošno oblikovan brez konkretnih podlag. Iz lanskega proračuna je po njegovem mnenju prenesenih preveč sredstev, ki bi jih bilo potrebno porabiti v letu 2014, ne pa prenašati v naslednji proračun. Župan je pojasnil, da so bila sredstva prenešena skladno s sklepom občinskega sveta. Namenjena so prav za dokončanje prenove ceste v Planico, ki so jo začeli v jeseni. Podlaga se je čez zimo utrdila, da bodo nadaljnja dela skupaj z asfaltiranjem lahko izvedena kakovostno. Svetnik Plankl je tudi dejal, da ni vedel, da je prostor za čistilno napravo na Hočevarjevi njivi dokončno določen. Tam bi bilo po njegovem potrebno zagotoviti prostor za morebitno prenovo mostu, ki vodi v Luče. V KRAJ VODI EN SAM MOST Drugačnega mnenja je bil svetnik Andrej Šiljar. Izrazil je prepričanje, da je proračun osnovan na sklepih in usmeritvah prejšnjega občinskega sveta. Podvomil je, da bi bila mogoča prenova mostu, saj ni mogoče odrezati Luč in zgornje- ga konca doline od sveta, druge ustrezne prometne povezave pa ni. Prav to predstavlja oviro tudi vsakršnim vzdrževalnim delom, kot je prenova kanalizacije v spodnjem delu naselja Luče, saj prometa ni mogoče ustaviti, niti kam preusmeriti. Težavo po njegovem lahko re- Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgor-njesavinjsko-Zadrečke doline je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna organizacija, ki združuje udeleženke in udeležence priprav na vojno in/ ali vojne za Slovenijo. Gre za prostovoljno organizacijo, kar pomeni, da članstvo v njej ni avtomatsko povezano s pridobitvijo statusa na podlagi zakona o vojnih veteranih. OZ VVS Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline je član Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), ki sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Osnovni cilji ZVVS so: krepitev domoljubja, ohranjanje spomina na priprave in osamosvojitveno vojno za Slovenijo, ohranjanje spomi- ši le predor in izgradnja obvoznice. Ker ostali svetniki na osnutek proračuna niso imeli pripomb, so z glasovanjem potrdili sklep o sprejemu proračuna v prvi obravnavi. Proračun bo sedaj v javni obravnavi do 16. marca. Marija Lebar na na Teritorialno obrambo in Manevrsko strukturo Narodne zaščite ter povezovanje veteranov vojne za Slovenijo v enotno krovno organizacijo. OZ VVS Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline vsako leto pripravi več prireditev, s katerimi ohranja spomin na dogodke v času osamosvajanja Slovenije, poleg tega pa tudi strokovno ekskurzijo za člane in strelsko tekmovanje. Veterani v svoje vrste vabijo zlasti tiste udeležence vojne za Slovenijo, ki imajo pridobljen veteranski status. Prva priložnost, da se jim slednji pridružijo, bo že danes, v petek, 13. marca, ob 18. uri v restavraciji Gaj v Mozirju, kjer bo potekal letni zbor članov OZ VVS. KF OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Odprta vrata za udeležence vojne za Slovenijo 6 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije OBČINA LJUBNO Predstavniki gospodarstva in župan o aktualnih izzivih Župan Franjo Naraločnik se je v torek, 3. marca, srečal s predstavniki gospodarstva z območja občine Ljubno. Na delovnem srečanju, ki se ga je udeležila večina od 15 vabljenih podjetnikov, so govorili o aktualni problematiki, ki zadeva odnose med občino in gospodarstvom. Ugotovili so, da se tako občina, ki spada v prvo polovico razvitejših občin v državi, kot tukajšnja podjetja dnevno srečujejo s težavnimi razmerami sedanjega kriznega obdobja. Sodelovanje med lokalno skupnostjo in gospodarstvom je kljub temu na zavidljivi ravni. Srečanja so se udeležili vsi podjetniki, ki so tudi največjih zaposlo-valci sicer gospodarsko zelo močne občine. V uvodnem nagovoru jim je župan Naraločnik predstavil s strani države vse bolj omejene fi- nančne vire. »Občina bo letos prejela vsaj 70.000 evrov manj sredstev iz državnega proračuna kot prejšnje leto. To se bo odrazilo pri nižanju standarda in tudi na sposobnosti občine pri zagotavljanju ustrezne komunalne infrastrukture tako za občane kot za podjetja,« je dejal in povabil udeležence, da predstavijo potrebe svojih podjetij s področij, ki se tičejo izvirnih nalog občine za zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj. Govoril je tudi o predvidenih ukrepih pri protipoplavni zaščiti. Direktor družbe KLS Mirko Stra-šek je izrazil potrebo njihove proizvodnje po močnejšem električnem napajanju. Menil je, da bi bilo treba napeljavo močnejšega voda in kabliranje, ki teče iz Nazarij navzgor po dolini, čim bolj pospešiti. V reševanje in dogovarjanje z Elek- Zupan Franjo Naraločnik (v sredini) je povabil udeležence, da predstavijo potrebe svojih podjetij s področij, ki se tičejo izvirnih nalog občine za zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj. (Foto: Marija Lebar) KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Na dražbi kupili zemljišča ZKZ Mozirje v stečaju V petek, 6. marca, je v Gornjem Gradu potekala dražba zemljišč, ki so bila doslej v lasti Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje v stečaju. Zemljišča so prodajali v enem paketu. Od skupaj petih dra-žiteljev je pri licitiranju največ ponudila Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) in zemljišča tako tudi odkupila. Gre za skupaj približno 28 ha površin, od tega približno 25 ha tro Celje naj se vključijo tudi občine Zgornje Savinjske doline. Direktor podjetja Podkrižnik Iztok Podkrižnik je med drugim izpostavil neustrezen šolski sistem. Ta izobražuje kadre, ki so težko zaposljivi, saj jim manjka praktičnih veščin za delo na konkretnih delovnih mestih, zato razmišljajo o lastnem izobraževanju kadrov. Franc Ugovšek, direktor podjetja Elektroinštalacije Ugovšek, pa je menil, da je za dobro delo novo zaposlenih pomembno doma- če mentorstvo, s konkretnimi znanji in izkušnjami, ki jih mentor prenaša naprej. Gospodarstveniki so predstavili dosedanje delo in načrte za v bodoče. Nekatere, zlasti večje družbe imajo še možnosti za razvoj in zaposlovanje. Strinjali so se, da so podobna srečanja potrebna. Poleg tega, da se pogovorijo o relacijah, se hkrati seznanijo z aktualnimi dogajanji v posameznih družbah. Marija Lebar Direktor družbe KLS Mirko Strašek (v sredini) je izrazil potrebo njihove proizvodnje po močnejšem električnem napajanju. (Foto: Marija Lebar) ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL Dobrodelna akcija zbiranja hrane kmetijskih zemljišč. Direktor KZŠD Ivan Drev je povedal: »Na omenjenih površinah bo naša zadruga pridelovala krmo za potrebe zgornje-savinjskih kmetov, predvsem tistih, s katerimi tesneje poslovno sodelujemo.« Zemljišča se nahajajo na različnih lokacijah v rečiški in ljubenski občini. Med drugim gre tudi za nekdanja zadružna hmeljišča. Marija Lebar Prostovoljci karitas so pretekli vikend pred trgovino Hofer v Mozirju zbirali hrano in razne artikle. Velika večina ljudi, ki je odšla po nakupih v omenjeno trgovino, je poleg potrebnega zase kupila še kakšno malenkost in jo darovala v pripravljene vozičke. Vodja župnijske karitas Alenka Brezovnik in vsi, ki so tej akciji z de-žuranjem pred trgovino namenili kakšno svojo urico, so bili zelo zadovoljni. Ljudje so vozičke napolnili z moko, sladkorjem, testeninami, rižem, konzervirano hrano, mlekom, z različno hrano za otroke, hi- gienskimi potrebščinami in drugimi artikli. Vse podarjeno so udeleženci akcije prepeljali v župnijske prostore, kjer bo čakalo na prevzem. Ob tem Brezovnikova poudarja, da podarjeno ni namenjeno samo vernim, čeprav je zbrano pod okriljem župnije, ampak vsem, ki to potrebujejo. Zato se lahko vsakdo obrne nanjo in bo deležen zbranega. Postna akcija zbiranja bo potekala na isti lokaciji še ta petek in soboto, 13. in 14. marca. Vse zbrano bo prišlo v prave roke. Benjamin Kanjir Hrano in ostalo, kar je bilo in še bo zbrano v akciji, lahko vsakdo prejme v prostorih župnijske Karitas Mozirje-Šmihel v prostorih kaplanije Mozirje, nad slaščičarno Polonca, vsak torek med 15.30 in 17.30 uro. Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 7 Gospodarstvo LANSKO LETO ZA CITYCENTER CELJE NAJUSPEŠNEJŠE DOSLEJ Praznovanje rojstnega dne v znamenju modnih revij Citycenter Celje po devetih letih uspešnega poslovanja utrjuje položaj vodilnega nakupovalnega središča v širši celjski regiji ter tretjega centra v Sloveniji. V devetih letih je Citycenter obiskalo več kot 40 milijonov obiskovalcev, samo lani 5,1 milijona. Aktualno ponudbo predstavlja več kot 90 shop-partnerjev, ki so lani skupaj ustvarili 100 milijonov evrov prometa. Uspešna prenova vzhodnega dela centra, ki ga zaznamuje najsodobnejša arhitektura v Sloveniji, napoveduje tudi v prihodnje najboljšo ponudbo blagovnih znamk in najsodobnejših rešitev v trgovinski dejavnosti. Letošnje praznovanje bo ponovno pravi modno-glasbeni spektakel, ki bo od 18. do 21. marca postregel s kar šestimi modnimi revijami. Predstavilo se bo več kot 100 modnih blagovnih znamk, ki so na voljo v Citycentru Celje, za ženske, moške in otroke. Vrhunec praznovanja 9. rojstnega dne Citycentra Celje bo v četrtek, 19. marca, ko bo potekala VIP modna revija. Praznovanje so tradicionalno popestrili z nagradno igro za vse obiskovalce. Začela se je 9. marca, z denarnim skladom v vrednosti 2.100 evrov v »desetakih«. Podarili bodo več kot 90 nagrad, glavna nagrada pa bodo »desetaki« v višini 900 evrov. Dogajanje v centru je skozi vse leto živahno, popestrijo ga z več kot 200 dogodki za vse generacije. Veliko pozornost namenjajo tudi po- moči potrebnim skupinam v lokalni skupnosti. V današnjih razmerah so najbolj ranljiva skupina otroci, zato so preteklo leto iz humanitarnega sklada Citycentrovo srce namenili pomoč več kot 500 otrokom celjske regije. Sicer pa je Citycenter Celje eden od štirih največjih nakupovalnih središč v Sloveniji, ki jih upravlja podjetje SES Center Management. Bo- štjan Brantuša, direktor SES Slovenija, je povedal, da je bilo lansko leto za njihove centre v Sloveniji najuspešnejše doslej in da so še posebej ponosni, da je prenovljen vzhodni del Ci-tycentra deležen najsodobnejše arhitekture v koncernu SES. Prenovo so zaključili v rekordnih štirih mesecih. NN Uspešen poslovni izid preteklega leta je po besedah center managerke Darje Lesjak (v sredini) odraz nenehnih prizadevanj v izboljšanje ponudbe in infrastrukture objekta ter odlične ekipe sodelavcev. Zraven Nena Horvat, vodja marketinga, in Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija. STROJNI KROŽEK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Znanja bodo pridobivali na izobraževanjih in v sodelovanju z drugimi organizacijami Na pobudo nekaterih posameznikov in v sodelovanju z mozirsko kmetijsko svetovalno službo je v lanskem letu ponovno zaživel Strojni krožek Zgornje Savinjske doline, ki že nekaj časa ni bil več aktiven. Z novo energijo so se lotili dela in na občnem zboru, ki so ga pripravili v Radmir-ju, pregledali uresničevanje svojih načrtov. Priložnost so izrabili tudi za aktualno strokovno predavanje. Predsednica krožka Mojca Žlebnik je poročala, da so precej časa namenili samemu konstituiranju in ponovnemu zagonu delovanja krožka ter obveščanju javnosti o tem. Uspeli so pripraviti tudi strokovno ekskurzijo. Obnovili so spisek članstva in v ta namen razposlali okoli 200 vabil. V letošnji plan so zapisali strokovno izobraževanje, sodelovanje s strojnim krožkom iz Šaleške doline, sodelovanje z ostalimi društvi s področja kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini. Že na samem srečanju so določili, katere storitve lahko preko krožka nudi posamezen član, Predsednica Mojca Zlebnik je poročala, da so precej časa namenili ponovnemu zagonu delovanja krožka. (Foto: Marija Lebar) pač glede na to, s kakšno mehanizacijo in znanjem razpolaga, saj bodo pripravili katalog ponudbe. V razpravi k načrtu dela so člani predlagali izobraževanje glede varnosti pri kmetijskih in gozdnih delih. Predlagali so še skupne športne aktivnosti in plan dela potrdili. Sledilo je predavanje mag. Marjana Dolen-ška iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana o novih prometnih in davčnih predpisih. Prisotni so lahko izvedeli veliko o označevanju počasnih vozil v prometu. »Čeprav smo morda kdaj komu moteči, se imamo vso pravico vključevati v promet, vendar moramo biti zato tudi v skladu s predpisi označeni,« je dejal predavatelj, ki je predstavil tudi novost - vezano knjigo računov. Izredno nazorno, duhovito in na lastnih izkušnjah iz kmetijske prakse temelječe predavanje je pojasnilo marsikatero dilemo in vprašanje, s katerim so se prisotni obrnili na predavatelja. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Organizacije OVČEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V svoje vrste sprejeli pet novih članov Člani ovčerejskega društva naše doline so se zbrali v petek, 20. februarja, v Savini. Prisluhnili so dvema zanimivima predavanjema in opravili občni zbor, na katerem so preleteli delovanje v letu 2014. Z lanskimi aktivnostmi so bili zelo zadovoljni, zato tudi načrta dela za letos niso bistveno spreminjali. V svojo družbo so na tokratnem srečanju sprejeli pet novih članov - ovče-rejcev. Predsednik društva Ivan Pečovnik je dejal, da so izpolnili vse pred letom dni zadane naloge. Zlasti je bilo članstvo zadovoljno s strokovno ekskurzijo. Podali so se v hrvaško Istro in si poleg ovčerejskih kmetij ogledali oljarno. Sodelovali so pri odbiri plemenskih ovnov iz tukajšnjih tropov za plemenilno postajo v Logatcu. Med letom so se udeleževali prireditev, ki jih pripravljajo zgornjesavinjske občine ob svojih praznovanjih. V okviru Flosarskega bala so pripravili dogodek, na katerega so povabili predstavnike Zveze društev ovčerejcev. »V organih zveze imamo kar nekaj naših predstavnikov, rezultat obiska v času Flosarskega bala pa sta tu- Predsednik Ivan Pečovnik je dejal, da so izpolnili vse pred letom dni zadane naloge. (Foto: Marija Lebar) di dva avtobusa ovčerejcev, ki so nato v jeseni v Zgornjo Savinjsko dolino prišli na strokovno ekskurzijo,« je povedal Pečovnik in poudaril dobro sodelovanje z občinami. Njegove besede sta na občnem zboru potrdila tudi župana občin Ljubno in Luče, Franjo Naraločnik in Ciril Rosc. Stalna skrb društva je izobraževanje članov. Tokrat so lahko prisluhnili predavanju mag. Marjete Ženko, strokovnjakinje za drobnico s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Predstavila je projekt, ki so ga izvajali v Gorici, v katerem so raziskovali lastnosti in uporabnost ovčje volne, med drugim jezersko-solčavske pasme. Poskusi so pokazali, da je volna zelo uporabna v vrtnarstvu kot material za zastiranje, ki rastline hkrati gnoji. Na primerjalnih površinah so ugotovili za 19 odstotkov višji pridelek. Svetovalka z mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Sonja Moličnik Oblak je predstavila novosti skupne evropske kmetijske politike v tej perspektivi. Izpostavila je nekatere poudarke glede neposrednih plačil, ki se še posebej tičejo ovčereje. Marija Lebar DALIBOR MATIJEVIC Z INOVATIVNIM PRISTOPOM POMAGA SOCIALNO OGROŽENIM S projektom Zaokroži za dobrodelnost sredstva v prave roke Dalibor Matijevic iz Nazarij je velik ljubitelj različnih športnih aktivnosti, kulinarike, potovanj in norih dogodivščin. 26-letni diplomirani inženir strojništva že vrsto let deluje kot samostojni podjetnik in je avtor številnih projektov. Med njimi izstopa projekt Zaokroži za dobrodelnost. SREDSTVA ZA DOBRODELNE PROJEKTE Pri plačilih v trgovinah, spletnih trgovinah ali poslovalnicah je znesek na računu napisan z dvomestno decimalno številko, recimo 1,67 evra. Matijevic je prišel na idejo, da bi razvil modul Zaokroži za dobrodelnost. Z njim bi povsod tam, kjer se storitve plačujejo z gotovino, omogočal zaokroževanje zneskov. Tako bi v našem hipotetičnem primeru plačali 1,70 evra in tri cente darovali. Ljudje običajno darujejo seveda več. »Znesek zaokrožitve ljudje nakažejo v naš sklad, ki ta nato sredstva daruje dobrodelnim projektom,« pojasnjuje 26-letni podjetnik. Obenem poudarja, da za projektom, s katerim želijo Sloveniji doprinesti svežino na področju lokalne pomoči in dobrodelnosti, stoji veliko trdega dela njihove ekipe. TRANSPARENTNO DONIRANJE S projektom želijo pomagati predvsem tistim, ki so se znašli v hudi finančni stiski. Ta, kot pravi Dalibor, pesti številne družine, mlade, ki ne do- Dalibor Matijevic: »S projektom želimo pomagati predvsem tistim, ki so se znašli v hudi finančni stiski.« (Foto: Marija Šukalo) bijo prve zaposlitve, starejše, ki komajda preživijo mesec z minimalno pokojnino, pa tudi tiste, ki so se zaradi življenjskih tragedij znašli na robu obstoja. »Z našo pomočjo in inovativnim tehničnim pristopom zbiranja mikrotransakcij bomo skrbeli, da bodo sredstva resnično prišla v prave ro- ke,« je zatrdil Matijevic in poudaril, da tak pristop darovanja omogoča vsem, ki se za tovrstno zaokroževanje odločijo, vpogled, komu bodo njihova sredstva namenjena, ter vpis na seznam donatorjev. Tako znesek donacije kot dobrodelne projekte bodo darovalci lahko spremljali tudi prek mobilne aplikacije. PREJELI ŠTEVILNE NAGRADE Da gre za projekt, ki ni zgolj muha enodnevnica, dokazujejo številne nagrade, ki so jih avtorji z njim že osvojili. Udeležili so se različnih tekmovanj, med katerimi je tudi Ljubljana Start up leta 2012, kjer so osvojili Petrolov izziv. Prav tako so pred dvema letoma postali zmagovalci družbenih inovacij (Mladinski Ceh) ter osvojili Reino-vator izziv (Zavod Viva) za inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije kot orodja aktivnega državljanstva. Marija Šukalo Celo življenje si boš grel roke ob ognju tvoje mladosti. Giovanni Papini Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 9 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SOLČAVA Med prejemniki gospodarskih oskarjev tudi Tanja Skaza V Ljubljani so 4. marca podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke. Priznanja gredo tistim gospodarstvenikom, ki že dolga leta uspešno vodijo svoja podjetja. Letošnjih nagrajencev je osem, iz sedmih podjetij, prihajajo pa iz šestih regij in šestih panog. Med njimi je tudi direktorica družinskega podjetja Plastika Skaza, Tanja Skaza iz Velenja. Podjetje deluje od leta 1977. Glavna dejavnost je brizganje plastike ter predelava plastičnih mas v izdelke za gospodinjstvo, pohištveno, elektro in avtomobilsko industrijo ter belo tehniko. Na trgih 52 držav po svetu ustvarijo 90 odstotkov prihodkov. Veliko pozornosti posvečajo temu, da je njihova proizvodnja čim bolj okolju prijazna in uporabljajo velik delež reciklatov. Zaposlujejo 171 sodelavcev, med njimi tudi iz Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar Skupni prostori za društva v Mozirju poslej na novi lokaciji Številna društva v mozirski občini so doslej za svoje delovanje uporabljala prostore nekdanje telovadnice v Partizanu. Skupno pisarno so koristili člani turističnega in kulturnih društev, Pusta mozirske-ga ter prijateljev mladine, čebelarji, sadjarji, planinci in športniki. Ker je morala občina za te pro- store plačevati najemnino, so se po besedah župana Ivana Suho-veršnika odločili, da društvom ponudijo pisarno na drugi lokaciji, in sicer v stavbi kulturnega doma, ki je občinska last. Društva bodo tako poslej delovala na naslovu Hriber-nikova 1, Mozirje. ML Podpisali pogodbo o financiranju javne gasilske službe V Solčavi so zadnjo nedeljo v februarju prostovoljni gasilci, občina in Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline podpisali aneks k pogodbi o opravljanju lokalne javne gasilske službe v občini. Omenjeno dejanje so na občnem zboru PGD Solčava opravili predsednik zveze Janko Žuntar, predsednik društva Peter Poličnik ter žu- panja Katarina Prelesnik. Z dokumentom so določili višino sredstev za financiranje zveze in dejavnosti društva. Tako zveza kot društvo bosta za svojo redno dejavnost prejela po tisoč evrov, za požarno takso pa bo občina namenila 4.000 evrov. Omenjeni znesek bo PGD Solčava nakazan po dvanajstinah. Marija Šukalo •• T Županja Katarina Prelesnik je ob podpisu pogodbe obljubila podporo tako prostovoljnemu gasilskemu društvu kot gasilski zvezi. (Foto: Marija Šukalo) PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA GLASBENE PRIREDITVE Obiskovalcem je potrebno ponuditi vedno nekaj novega Kulturno-umetniško društvo Utrip je v rečiški osnovni šoli pripravilo izobraževanje, kako organizirati glasbeno prireditev in kako se na njej obnašati. O obeh temah je spregovorila predavateljica Milena Lipovšek. Solo flavtistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, profesorica flavte na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in srednji stopnji Glasbene šole Celje ter specializantka integrativne psihoterapije je podajala informacije, kaj je po njenem mnenju pomembno pri organizaciji kulturnega dogodka. Prav tako je poskušala osvetliti bonton obiska neke prireditve. Za boljše razumevanje je udeležencem predstavila nekaj svojih osebnih izkušenj, saj se pogosto znajde tako v vlogi nastopajočega kot v vlogi obiskovalca in organizatorja. »Pri obisku prireditev je najpomembnejše, da na njih pridemo pravočasno in zavzamemo prostor. Če zamudimo, v prostor vstopimo ob pr- Milena Lipovšek je poudarila, da je pri organizaciji potrebno paziti na varnost tako obiskovalcev kot nastopajočih. (Foto: Marija Šukalo) vem aplavzu in ne motimo dogajanja na odru, zaradi katerega smo prišli. Pri tem moramo slediti dogodku, da se umirimo in nekako srečamo sami s sabo, medtem ko poslušamo, kaj se na odru dogaja. Vsekakor ne smemo dovoliti, da bi bil tako notranji kot zunanji kontakt moten s strani nas samih ali pa drugih,« je med drugim izpostavila Lipovškova in poudarila, da je pri organizaciji potrebno paziti na varnost tako obiskovalcev kot nastopajočih. Poskrbeti je potrebno za primeren prireditveni prostor glede na tip prireditve. Organizatorje-va misija pri tem pa ni samo organizacija, temveč tudi izobraževanje publike. Pri tem se ta mora potruditi, da obiskovalcem ponudi vedno nekaj novega in je v stiku s publiko ter sledi njihovim željam, saj mora vedeti, kaj ta od dogodka pričakuje. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Kultura, Organizacije, Oglasi LITERARNO SREČANJE S PISATELJICO MILENO MIKLAVČIČ Ogenj, rit in kače niso za igrače Osrednja knjižnica Mozirje in Kulturno umetniško društvo Stopinje sta v goste povabila Mileno Mi-klavčič, pisateljico in novinarko, ki je v lanskem letu pozornost vzbudila s knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. To, zaradi svoje iskrenosti in neolepšanega podajanja spominov slovenskih žena in mož rojenih v prvi polovici 20. stoletja, za nekatere precej provokativno delo, je mešanica etnološke raziskave in zgodovinske analize. Avtorica se v njem posveča intimnim navadam, torej spolnosti, higieni in medoseb-nim odnosom številnih intervjuvan-cev in mlajšim generacijam razkriva že pozabljene (in zamolčane) navade naših prednikov. Srečanje, ki se je odvijalo v Galeriji Mozirje, je večino prisotnih prevzelo, saj avtorica zanimive knjige ni »šparala« jezika. V pogovoru, ki ga je vodila Ivana Žvipelj, predse- dnica društva Stopinje, je na zastavljena vprašanja odgovarjala brez olepševanja razmer, v katerih so ži- marsikatera ženska je bila vanj pravzaprav prisiljena zaradi družbenih norm takratnega življenja. vlade in ženske pokorščine. Pri tem je priznala, da današnja populacija zelo različno sprejema do sedaj nerazkrita spoznanja slovenske preteklosti, na svojih predavanjih namreč doživlja tako priznanje za svoje delo kot precejšen odpor nekaterih poslušalcev. Na vprašanje Žvipljeve, ali je nad takšnim odzivom ljudi presenečena, je odgovorila, da nikakor, saj smo Slovenci poznani po svoji zaprtosti glede vprašanj, ki se tičejo naše intime. Ravno zato se tudi trudi, da ljudi izobrazi o takratnih razmerah in odnosih, ki bi jih današnje generacije morale sprejeti kot del naše preteklosti. Ta ima po njenem prepričanju še danes vpliv na naše doživljanje in sprejemanje intimnih in družinskih odnosov. Za vmesne popestritve je z igranjem na citre poskrbela Urška Bider. Tatiana Golob V pogovoru, ki ga je vodila Ivana Zvipelj (desno), je Milena Miklavčič na zastavljena vprašanja odgovarjala brez olepševanja razmer, v katerih so živeli in se ljubili naši predniki. (Foto: Tatiana Golob) veli in se ljubili naši predniki pred in Brez dlake na jeziku je Miklavčiče- takoj po drugi svetovni vojni. va spregovorila o svojih pogovorih Spolni akt je bil večinoma ome- s številnimi intervjuvanci, ki so raz- jen na telesen stik brez čustev, krili pomembno vlogo moške nad- ADRENALINSKO IZOBRAŽEVALNI DAN Z AVTOMOBILI BMW V LOGARSKI DOLINI Za varno vožnjo z novimi vozili je potrebno izobraževanje in usposabljanje V organizaciji družbe Avto Aktiv iz Mengša in hotela Plesnik iz Logarske doline so 27. februarja pripravili stro-kovno-izobraževalno, preventivno-športno in promocijsko vožnjo z novimi modeli vozil BMW off-road. Dvodnevno izvedbo programa so skrajšali zaradi vremenskih razmer in posledično manjše udeležbe voznikov ter drugih prijavljenih udeležencev. Zanimiv program, ki so ga v Logarski dolini pripravili že večkrat, so tako izvedli le v petek. Inštruktorji z »bmw licenco« ter ostali udeleženci (tudi z lastnimi vozili) so se zbrali na sedežu podjetja Avto Aktiv v Trzinu, kjer so se seznanili s strokovnimi osnovami in napotki za testno vožnjo v posebnih in zimskih razmerah ter se nato odpeljali čez prelaz Črnivec do Logarske doline. Po dopoldanskem programu so nadaljevali s praktično preizkušnjo vozil z vožnjo na snežnem poligonu v Plestu z vozili na štirikolesni pogon (X-drive) ter s tem spozna- Preizkušnja vozil, nove tehnologije spolzkih terenih v Logarski dolini vali funkcije in zmogljivosti le-teh. Kasneje so opravili vožnje po zasneženi panoramski cesti nad Logarsko dolino ter s tem zaključili izobraževalno doživetje. Bistvo BMW off-roada je spoznavanje delovanja BMW X-drive (štirikolesni pogon) in ostalih funkcij v vozilih, kot so HDC (pomoč pri spustu), DTC (dinamični nadzor stabilnosti) ter tehnike vožnje. Pri podjetju Avto Aktiv (pooblaščeni ter trening voznikov na zasneženih, (Fotodokumentacija Avto Aktiv) prodajalec in serviser vozil BMW) se zavedajo, da ni dovolj le prodati vozilo, temveč tudi naučiti stranke, kako ga uporabljati, da so izkoriščene številne funkcije in dosežena varnost, ki posledično pomenijo tudi večjo trajnost, zanesljivost, udobnost in varnost. Udeležencem so podelili diplome o opravljenem treningu varne in funkcionalne preizkušnje več modelov vozil BMW. Jože Miklavc I Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 11 Kultura, Informacije, Oglasi POKAŽI KAJ ZNAŠ V BOČNI Ob desetletnici nastopili številni sorodniki Prireditev Pokaži kaj znaš ima v Bočni že desetletno tradicijo. Tokratna prireditev je bila še bolj pestra, zanimiva in zabavna od prejšnjih. Številni posamezniki, skupine, zbrane ravno za to priložnost, in znani ansambli so pripravili pestro glasbeno popoldne. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana kulturnega doma je bila dokaz, da obiskovalci radi vidijo, kakšna znanja pokažejo nastopajoči v Bočni. Prireditev so organizirali člani bočkega kulturnega društva. Povezovala jo je članica ansambla Čar Tatjana Pečko, ki je iz nastopajočih poskušala izvedeti kakšno anekdoto ali zanimivost. Za še večjo dozo smeha je poskrbela legendarna Gelca (Ivo Tesovnik) s svojimi zabavnimi pogledi na manj zabavne težave v sedanjosti. Med ansambloma Za vsak slu- Slovenija je izjemno bogata s kotički, kjer se pojavljajo zdravilne ali blagodejne zemeljske energije. Veliko teh zdravilnih mest in voda je še vedno popolnoma neizkoriščenih. Vse to je vodilo novinarja in fotografa Primoža Hienga, da je vse te kraje popisal, fotografiral in zbral v vodniku. V prvem delu avtor predstavlja cerkve in romarske poti, kamor so se ljudje v stiski zatekali stoletja. V drugem delu knjige opisuje številne zdravilne vodne vire, v tretjem je na enem mestu zbral podatke o več kot 60 zdravilnih energijskih točkah, parkih in gajih ter drugih območjih, kjer so odkrili zdravilna oziroma blagodejna sevanja. Četrti del vodnika je namenjen spo- znavanju Sečoveljskih solin kot morskega zdravilnega gaja, zadnji del pa predstavitvi vseh slovenskih term, toplic in zdravilišč. V skupino Mladi rod so se povezali trije člani glasbene družine Zavolovšek in vedno lepo zveneče sestre Lamprečnik. (Foto: Štefka Sem) Amadej Kolenc je moderatorki Tatjani Pečko povedal, da nima nič treme in potem suvereno odigral skladbo. (Foto: Štefka Sem) čaj in Za kratek čas so nastopili harmonikarski orkester Andreja Raka, mladi upi ansambel Mika Nas, ansambel Rinka ter Vesela družba, kakor so se poimenovali Zvonko in Mateja Krumpačnik, Toni Drobež in Rok Prušnik, zbrani za to prireditev. Druženje je bila priložnost, da so se na odru skupaj pojavili številni sorodniki. Na harmoniko sta v družbi Milene Praznik in Silva Brgleza zaigrala oče in hči, Zdravko in Breda Detmar. Tudi članici dua Opala sta sestri, duet sta sestavljala še sin in oče, Gregor in Marjan Golob. Sestre Lamprečnik so moči združile z Zavolovški: Sa- bino, Blažem in Vojkom. Poimenovali so se Mladi rod. Tudi mlada harmonikarja Klemen in Jan Lamprečnik sta izdala, da sta v sorodu. Na kitaro je zaigral Rok Prašnikar, priložnost sta dobili tudi Ana Mavrič na klavirju in Jasna Purnat na violini. Gotovo pa je bil najprisrčnejši nastopajoči tudi najmlajši, pet in polletni Ama-dej Kolenc, ki se igranja harmonike uči pri Andreju Raku. Zaključni toni so pripadli ansamblu Čar, kasneje so se na odru zbrali vsi nastopajoči in prireditev zaključili v živahnih ritmih. Štefka Sem DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Primož Hieng: Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije l 12 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Zgodovina in narodopisje Spomin na nekdanje drvarje (1) Piše: Aleksander Videčnik V letih 1980 do 1983 sem se lotil proučevanja življenj naših drvarjev nekoč, ko še ni bilo žag, da bi bilo delo v gozdovih lažje. Veliko spodbude mi je nudil Alojz Mavrič, gozdni delavec iz Gornjega Grada. Mavrič je bil odličen sogovornik, vsega spoštovanja vreden kulturni delavec - bil je odličen igralec, in kadar se je pojavil na odru, je bilo v dvorani še posebno tiho, ljudje so prisluhnili lepo zvenečemu glasu in odličnemu predvajanju njegove vloge. Izredno rad sem poslušal njegove pripovedi o nekdanjih »drvarjih«, tako je imenoval gozdne delavce. Nekoč mi je pripovedoval nekako takole: »Staro izročilo govori o tem, da drvarji še na smrtni postelji niso mogli oprostiti trdoti jelkine grče.« V njegovem času so rekli jelki tudi hoja in v pesmi, ki jo je napisal, se Mavrič tudi tako izraža. Drvarska Utrujen vleče svoj korak v mraku h gozdni koči, spočiti ude si v noči, ki dan ji spet sledi težak. Zarana tolče malarin po hoje trdi grči, da hlod po lesni drči pozimi spravljal bo s planin. Pomladi zopet isti boj s trdoto grče v hosti, nenehno z njo se bosti grenak drvarja je obstoj. In končno pride smrtni krč, trpečih dni zadosti in nikdar ne oprosti hudobni hoji trdih grč. Alojz Mavrič mi je potrpežljivo razlagal, kako so sekači takrat, ko še ni bilo ustreznejšega orodja, uporabljali »maseko« in »malarin«. Slednjega so porabljali za obsekavanje grč. Z maseko so podirali in »rklali«, to je bilo razse-kavanje debla na določene dolžine. Podatki kažejo, da so prve gozdarske žage na dva ročaja prišle v naše gozdove okoli leta 1900 ... Dr-varsko delo je bilo zelo naporno in je zahtevalo veliko telesne moči in vzdržljivosti. To so bili trpini, ki so v gozdu mnogo trpeli, kljub temu pa slabo živeli. NEKAJ O TEDANJI ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Območje nekdanjega okraja Gornji Grad je pred drugo svetovno vojno obsegalo tudi občino Šmartno ob Paki. Poseljenost je bila glede na obseg razmeroma redka. Našteli so 15.332 prebivalca. Območje je merilo 50.751 km2, k temu je doprineslo veliko območje gorskega sveta. Okraj je obsegal 50.751 ha zemljišč, od teh je bilo 29.395 ha gozdov. Raznolikost je vplivala na površino zemljišč, ki so se kmetijsko izkoriščala. Obdelovalnih površin je bilo nekoč znatno manj, kot jih je danes, domnevamo lahko, da je bila pretežno gozdnata pokrajina. Nekdanji lastniki zemlje so bili tujci, ki so želeli kar se da velike dobičke. Bilo je pač tako, da so si morali na- Alojz Mavrič, gozdni delavec iz Gornjega Grada, je bil odličen sogovornik in vsega spoštovanja vreden kulturni delavec. (Fotodokumentacija SN) seljenci krčiti gozdove za zemljišča, na katerih so pridelovali hrano zase in zemljiškega gospoda. Ljudje so živeli zelo skromno ob bornih količinah pridelane hrane. Dejstvo je, da je bilo življenje naših prednikov v času graščakov vsestransko hudo. Na razvoj večjega dela sedanjega območja občine (to sem pisal v času, ko je bila na tem območju ena občina, in to Mozirje) je vplivalo dejstvo, da so bili zemljiški lastniki v dolini, razen v Mozirju, Gornjegrajski. Takoj po ustanovitvi benediktinskega samostana v Gornjem Gradu (leta 1140) so za upravljanje obsežnih posesti uredili tako imenovane urade (ministeriale) in preko njih pobirali razne dajatve od podložnikov. Zaradi dejstva, da samostan ni imel obsežnejših ob- delovalnih površin za pridvorno gospodarstvo, so nastali drugačni odnosi med gosposko in tla-čani kot drugod. Dajatve so bile sicer tudi v blagu, ni pa bilo toliko neposredne tlake na gosposki posesti. Iz nekdanjih davčnih knjižic tlača-nov je razvidno, da se gosposka ni odrekla dajatvam v vinu, ovcah in skodlah, sicer so pa veljale obveznosti v denarju. Iz podatkov je razvidno, da so kmetje že leta 1597 (Ročka listina -urad Ljubno) od gospoščine kupovali zemljišča pod določenimi pogoji. Seveda so morali gospodu izkazovati vso pokorščino, sicer že sklenjena pogodba ni obveljala. Šele v 18. stoletju so postajali kmetje v večji meri lastniki obdelovalne zemlje, kar je razvidno iz podatkov v listinah uradov Solčava in Šmartno ob Dreti. Večkrat je prihajalo do puntov. Kot vse kaže, so postajali pritiski gosposke proti 19. stoletju tudi bolj narodnostni. Ljudje -tlačani niso bili šolani, ko pa so prihajali domači izobraženci v naše kraje, so prisluhnili resnici o brezmejnem izkoriščanju in brezpravnem položaju podložnikov. Z osvobajanjem podložnikov so prihajale tudi druge težave, ki so marsikoga zlomile in ga spravile na beraško palico. Država Avstrija je potek osvobajanja podložnikov prepustila fevdalcem, ne da bi potek nadzorovala. KMEČKA ODVEZA Z osvobajanjem fevdalnih podložnikov je v Avstriji prišlo do velikih nepravilnostih v škodo bivših podložnikov. Država Avstrija je prepustila pomembna pooblastila fevdalcem in ni nadzirala dogodkov v zvezi prenosa kmetij na nekdanje podložnike. Tako so na vasi nastale razmere, ki so marsikoga spravile na beraško palico. Država je predpisala, da kmetije dobijo kmetje pod pogojem, da plačajo tretjino ocenjene vrednosti. Tretjina bi šla v breme fevdalca, tretjina pa v breme države. Hkrati je veljal brezobziren zakon o dedovanju. Da je prevzemnik posestva poplačal svoje dediče, je moral najeti posojilo za oderuške obresti. To so razni posojilodajalci nesramno izkoriščali. Kot rečeno, pri vseh postopkih ni bilo državnega nadzora, žrtve pa so bili novo nastali kmetje. Predstavljati si moramo, da kmetje niso bili pismeni, da niso razumeli cenilnih zapisnikov, predvsem pa jim ni nihče pomagal. V državi Avstriji je prišlo do hitrega propadanja kmetij. Časopis Bogoljub št. 4/1899 navaja: »Mesta imajo vse več prebivalcev, vasi pa se praznijo. V Avstriji je bilo leta 1880 še od sto mož kar 61 poljedelcev, komaj deset let kasneje le še 56. Posestva so bila daleč prezadolžena -v petih letih (1888-1893) so kmetje najeli kar za 372 milijonov goldinarjev posojil. V cesarstvu je šlo na boben kakih 130.000 kmetij.« To je le nekaj številk, ki potrjujejo izredno kritično stanje v avstrijskem kmetijstvu. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 13 Organizacije, Nasveti MOZIRJE Uredili finančna razmerja z gasilci Pri županu Ivanu Suhoveršniku so se z namenom, da podpišejo letošnji aneks k pogodbi o financiranju javne gasilske službe, 25. februarja oglasili predsednik PGD Mozirje Roman Čretnik ml. ter predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Janko Žuntar in Slavko Bric. Višina sredstev je bila že prej usklajena, zato o tem niso razpravljali. Pred podpisom so gasilci seznanili Suhoveršnika o aktualnih razmerah na področju gasilstva, o nalogah, ki jih opravljajo, in težavah, s katerimi se srečujejo. Z zavedanjem, kako pomembno je njihova vloga pri zaščiti in reševanju občanov ter njihovega premoženja, je župan vedno podpiral dobro usposo- Slavko Bric, Roman Čretnik ml., Janko Zuntar in Ivan Suhoveršnik (od leve) med podpisovanjem letošnjega aneksa k pogodbi o financiranju javne gasilske službe (Foto: Benjamin Kanjir) bljenost in primerno založenost gasilcev z opremo. Po njegovih besedah je žal stanje občinskega proračuna bolj slabo, zato je povečevanje sredstev težko izvedljivo. Bo pa občina v naslednjih letih zagotovila večino denarja za nakup nove cisterne za prevoz vode. V svojo garažo bi jo mozirski gasilci želeli pripeljati do leta 2017, ko bo društvo praznovalo trinajst desetletij obstoja. V podpisanem aneksu se je Občina Mozirje zavezala, da bo za redno dejavnost v letu 2015 namenila 13.600 evrov, od tega za delovanje zveze 1.200 evrov. Iz postavke požarna taksa bo društvu nakazanih 6.000 evrov. Benjamin Kanjir Izdelava gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Luče BARBARA POLANSEK Odsek za gozdnogospodarsko načrtovanje ZGS OE Nazarje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS, zavod) z načrtovanjem in usmerjanjem gospodarjenja z gozdovi skrbi za ohranjanje, za so-naravni, trajnostni in kakovostni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij. S tem zagotavlja podlage za njihovo trajnostno, so-naravno, večnamensko ter ekonomično gospodarjenje in rabo. Na odseku za gozdnogospodarsko načrtovanje izdelujemo 10-le-tne obnovitvene načrte za gozdnogospodarske enote (GGE) v območju in območni gozdnogospodar- ski načrt, ki daje usmeritve za izdelavo načrtov posameznih GGE. Gozdnogospodarske enote so zaokrožene naravne in zgodovinske enote, ki obsegajo več katastrskih občin. V letih 2014 in 2015 potekajo dela za obnovo gozdnogospodarskega načrta GGE Luče. Ta obsega katastrske občine Raduha, Konjski vrh, Krnica, Podveža in Podvo-lovljek. Začetek veljavnosti novega načrta GGE Luče je leto 2016. Osnovne naloge pri obnovi načrta so meritve lesne zaloge in prirastka ter opisi sestojev z načrtovanjem najvišjega možnega poseka in nujnega obsega gozdnogojitve-nih in varstvenih del. Za meritve lesne zaloge in prirastka gozdnega drevja uporabljamo metodo stalnih vzorčnih ploskev, ki so namenjene trajni spremljavi razvoja gozdov. Meritve se Podatki o gozdovih iz trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot so dosegljivi na spletnem pregledovalniku ZGS: http://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/. Za vaše prispevke smo vam pripravili obrazce, ki jih najdete na spletni strani ZGS (http://www.zgs.gov.si/). Pošljite jih najpozneje do 31. maja 2015 po elektronski pošti na naslov vid.preloznik@zgs. si ali po navadni pošti na Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Meritve na stalni vzorčni ploskvi (Foto: Vid Preložnik) ponavljajo vsakih deset let. Pri tokratni obnovi načrta bomo na večini ploskev izvedli tretjo zaporedno meritev. Z meritvami in opisi sestojev bomo začeli spomladi in končali predvidoma sredi jeseni. SODELOVANJE LASTNIKOV GOZDOV PRI SPREJEMANJU NAČRTA Sodelovanje lastnikov gozdov v postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je zagotovljeno z Zakonom o gozdovih na več načinov. V obdobju priprave načrta se zbirajo pobude in predlogi. Ko bo načrt izdelan v celoti, je predvidena javna razgrnitev načrta in v okviru te tudi javna obravnava. Na tej obravnavi bo predstavljen načrt. Lastniki in ostala zainteresirana javnost bodo lahko dajali pripombe, mnenja, predloge. Načrt in pripombe bo nato obravnaval svet območne enote zavoda za gozdove. V Svetu zavoda so predstavniki lastnikov gozdov, lovstva, kmetijstva, varstva narave, ustanovitelja in lokalnih skupnosti. Svet območne enote zavoda po obravnavi pripomb in predlogov določi predlog gozdnogospodarskega načrta enote. Vaše pobude in predlogi lahko veliko prispevajo k dobrim gozdnogospodarskim načrtom. 14 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Organizacije, Nasveti GORNJI GRAD Srečanje ob podpisu medsebojne pogodbe izkoristili še za reševanje drugih vprašanj V četrtek, 26. februarja, je gor-njegrajski župan Stanko Ogradi s predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta ter Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) podpisal pogodbo in aneks k pogodbi o financiranju gasilskih društev v občini in zveze. Višina sredstev za redno delovanje društev v občini in zveze je ostala na ravni iz preteklega leta. Na pogovoru z županom so predstavniki društev predstavili nekatere probleme. Predvsem so izpostavili slabe radijske zveze, odkar je pristojna služba repetitor s Farbance na Dobroveljski planoti prestavila na Golte. V Novi Štifti pa se soočajo z motnjami na zvezah s kranjske strani. Župan Ogradi je povedal, da je poveljnik štaba civilne zaščite Toni Bezovšek zaradi službe veliko- krat odsoten. Zato potrebujejo namestnika, ki bi delo uspešno opravljal v času njegove odsotnosti. Omenil je še, da je potrebno, da se vsa tri društva v občini medseboj- no usklajujejo pri nabavi opreme. Predsednik in poveljnik zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric, sta prisotne obvestila o možnosti izgradnje vadbenega centra v Grušo- vljah, ki bi ga financirala Uprava RS za zaščito in reševanje. Dotaknila sta se tudi reševanja konkretnih težav v društvih. Štefka Sem Predsedniki (z leve) Branko Stenšak (PGD Nova Štifta), Ludvik Miklavc (PGD Bočna), župan Stanko Ogradi, občinski poveljnik Jani Zagradišnik, ki je nadomeščal gornjegrajskega predsednika, in Janko Žuntar (GZ ZSD) so ob podpisu pogodbe uredili razmerja glede financiranja javne gasilske službe za letošnje leto. (Foto: Štefka Sem) W Črni teloh (Helleborus niger) DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Ni veliko rastlin, ki bi nas razveseljevale s svojimi cvetovi v zimskem času. Črni teloh nas s svojim zgodnjim cvetenjem opozarja, da je pomlad pred vrati. Je ena redkih rastlin, ki nas razveseljuje s snežno belimi cvetovi v zimskem času, ko narava še počiva in je še odeta v snežno odejo. Ponekod se ga je prijelo ime snežna roža. Če so zime mile, marsikdaj zacveti že pred božičem, zato ga imenujejo tudi božična roža. Slovensko poimenovanje črni teloh je dobil ime po barvi korenike, ki je prav zares črna ali temno rjava. Spada v družino zlatičnic (Ra-nunculaceae) in rod Helleborus. Poleg najbolj razširjenega črnega teloha, spadajo v ta rod še: smrdljivi teloh, korziški teloh, črnoškrla-tni teloh in številni križanci Hellebo-rus orientalis z različnimi obarvanimi cvetovi. tli gozdovi in robovi gozdov, pogosto ga najdemo tudi na travnikih. V vrtu bo najbolje uspeval, če ga posadimo na polsenčne in senčne lege. Primerna so normalna do al- Blagodišeči teloh diši preveč blago, da bi ga pogosteje opazili v naših gozdovih in mu namenili več pozornosti. Avtohtona rastišča so vse od Alp do Balkana. Najdemo ga v nižjih kot tudi v višjih legah. Dom teloha so predvsem sve- kalna, vlažna, a dobro odcedna tla. Ob sajenju jih obogatimo s kompostom. Pozimi poživi grede s trajnicami, saj so veliki listi teloha vedno zeleni in lepo prekrivajo tla. Nežno beli cvetovi pričarajo posebno vzdušje. Ob vznožju grmovnic z golimi vejami so še posebej dobrodošli. Posadimo ga lahko v večja korita ali posode ter z njimi okrasimo terase in balkone čez zimo. Kombiniramo ga lahko s pisanim kolme-žem, pritlikavo smrekico, smiljem, mlečkom, pacipreso, kovačnikom, nepozebnikom, spomladansko reso, bršljanom, jarico in pisanimi okrasnimi trobenticami. Posajen črni teloh v glineniih koritih lahko popestrimo z vejami bora in brina. Razmnožujemo ga z delitvijo ali s semeni. Ko spomladi odcveti, ga lahko takoj razdelimo v večje skupine. Ime Helleborus naj bi izviralo iz Grščine in naj bi pomenilo »smrtna hrana«. Telohi vsebujejo zelo močne strupe (heleborin in heleborein), zato so to vrsto v preteklosti uporabljali za pripravljanje strupenih napojev. V kmetijstvu se uporabljajo kot zdravilo za živino. Črni teloh je v naravi ogrožen. V Sloveniji (tudi v Avstriji in Nemčiji) je zaščiten, zato ga ne trgamo in še manj izkopavamo. Če ga želimo posaditi v svoj vrt, ga kupimo. Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 15 Kultura, Ljudje in dogodki, Matična kronika, Oglasi GOSTOVANJE CUKER TEATRA PORTOROŽ V NAZARJAH Primorci z igro zadovoljili tako najmlajše kot odrasle ljubitelje gledališča KD Nazarje je v domačem kulturnem domu gostilo gledališčni-ke s Primorske. Cuker Teater Portorož je tretjo soboto v februarju namreč pripravil predstavi za otroke in za odrasle. Otroci so si ogledali Jaka in Sraka avtorja Tomaža Lapajneta De-kleva, odrasli pa Cankarjevo delo Slike po dolini Šentflorjanski. Obe predstavi je režirala Ksenija Murari. Jaka, junak otroške igre, doma gleda televizijo, ko zmanjka elektri- ke in televizija ugasne. Jaka se odpravi na pot, da bi našel koga, ki bi mu pomagal. V predstavi za odrasle junak zgodbe želi imeti vse, kar imajo drugi, zato sklene pogodbo s hudičem. Kmalu ga vse dobljeno prične dolgočasiti, zaboli ga laž in zaželi si svobode, popotništva brez imetja in obveznosti. Hudiču zabrusi, da mu ta ni ničesar dal oziroma da je vse prazno in ničevo. MŠ Bogastvo, pridobljeno s prevarami in lažmi, ne prinaša sreče, je poanta Cankarjevega dela Slike po dolini Šentflorjanski. (Foto: MŠ) ZAHVALA Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje se iskreno zahvaljuje Kulturnemu društvu Radmirje, vsem nastopajočim in vsem gostom, za ves trud in odlično organizacijo dobrodelnega koncerta »Z ROKO V ROKI«. Obljubljamo, da bodo vsa zbrana sredstva porabljena samo in izključno za namen gradnje novega gasilskega doma v Radmirju. Hvala vsem! Zahvala Člani Kulturnega društva Bočna se najlepše zahvaljujemo vsem nastopajočim na prireditvi Pokaži kaj znaš, voditeljici Tatjani Pečko in obiskovalcem, ki ste napolnili dvorano. Posebna zahvala donatorjem prireditve, Občini Gornji Grad, Mesnici Dominik in Mesnici Šinti. Matična kronika za februar POROKE: Borut Šuligoj in Tea Boršič, oba iz Kopra SMRTI: Feliks Ugovšek iz Gornjega Grada Marija Voler iz Podveže Bojan Štorgelj iz Bočne Alojzij Mlinar iz Podvolovljeka Frančiška Kosmač iz Konjskega Vrha Josip Jurekic s Prihove Franc Čokan iz Lok pri Mozirju Živko Jelic s Prihove Marija Klemenšek z Ljubnega ob Savinji POTOPISNO PREDAVANJE V KNJIŽNICI MOZIRJE Japonska - razkorak na vsakem koraku Potovanja v daljne, za naše oči eksotične dežele so velika želja marsikaterega popotnika, tudi takšnega, ki potuje le s pomočjo domišljije. Potopisna predavanja so zato priljubljena in navadno dobro obiskana vrsta prireditev. Nekateri obiskovalci v ogledu fotografij s pomočjo slikovitih fotografij predstavil deželo, katere mesta se kitijo z visoko tehnologijo, okusno hrano ter zanimivo arhitekturo starodavnih templjev. Podrobneje je predstavil moderna čudesa Tokia in še parih drugih japonskih mest, največjo ribjo tr- Rok Novak je zbranim s pomočjo slikovitih fotografij predstavil Japonsko ter njen velik razkorak med tradicijo in modernostjo. (Foto: Tatiana Golob) in opisih potovanj uživajo brez mi- žnico na svetu, potovanje z udob- sli na dejansko popotovanje, drugi na ta način zbirajo koristne informacije o sami poti, navadah ljudi, ki jih bodo obiskovali in se tako pripravljajo na odhod na izbrano de-stinacijo. Tako je bilo tudi na potopisnem predavanju po Japonski, ki ga je Knjižnica Mozirje pripravila v sodelovanju s Turistično agencijo Nasmeh in turističnim vodnikom Rokom Novakom. Slednji je zbranim nimi ultra hitrimi vlaki, nenazadnje tudi visokotehnološko oblikovane straniščne školjke in hotele, v katerih gostje ne spijo v sobah, ampak v ozkih kapsulah. Skozi razgovor je Novak poskušal miselnosti obiskovalcev prireditve pojasniti velik razkorak med tradicijo in modernostjo ter hkratno močno prisotnost obojega v življenju Japoncev. Tatiana Golob 16 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Organizacije, Čestitke, Oglasi JAMARSKI REŠEVALCI REGIJSKIH CENTROV VELENJE IN KRANJ Uspešno izvedli reševalno vajo v Kebrovi luknji na Golteh Devetnajst jamarskih reševalcev regijskih centrov iz Velenja in Kranja se je v nedeljo, 1. marca, preko snega pregazilo do Kebrove luknje na Golteh. Tam so opravili zahtevno reševalno vajo iz 130 metrov globokega brezna. Reševalci so se zbrali zjutraj v Mozirju, od koder so se podali na Golte. Od tam so se podali na petnajstminutno pot skozi cel sneg do Kebro-ve luknje. Vodja vaje je predhodno pripravil načrt jame, na katerega so napisali skupine za reševanje. Vsaka skupina je uredila en odsek za izvlek nosil. Reševalci so se po jami razporedili po planu. Napeljali so žico po celotni jami, da so lahko komunicirali preko voxa. Vaje vedno izvajajo, kot da bi dejansko šlo za pravo nesrečo. Prisoten je bil tudi zdravnik, prav tako jamarski reševalec. Za namišljenega ponesrečenca so določili poškodbo, na katero so biti reševalci ob izvleku nosila pozorni. Ko so ponesrečenca oskrbeli, ga dali v nosilo in vse o tem obvestili, se je začel izvlek. Vsi manevri so bili dobro pripravljeni, prav tako tudi reševalci, zato je izvlek nosila potekal zelo hitro, kar je ključnega pomena pri reševanju. Obisk jam se iz leta v leto povečuje, tako s strani jamarjev kot ostalih, ki želijo spoznavati podzemlje. Jamarski reševalci morajo zato biti dobro izurjeni v reševanju iz različnih jam - vodoravnih in brezen. Člani regijskih centrov Velenje in Kranj so izvedli vajo, s katero so bili zadovoljni. Mnogi ljudje jih ne razumejo, da vlagajo v to toliko truda in svojega prostega časa. A kolikor večji je napor in kolikor večje so ovire, toliko lepše je osebno zadovoljstvo pravega reševalca, pravijo sami. Še naprej se bodo številni prostovoljci trudili, da bo Jamarska reševalna služba delovala v takšnem obsegu in znanju jamarskih reševalcev kot doslej. Tekst in foto: Mateja Mazgan Za namišljenega ponesrečenca so reševalci določili poškodbo, na katero so biti pozorni ob izvleku nosila. Devetnajst jamarskih reševalcev regijskih centrov iz Velenja in Kranja je opravilo zahtevno reševalno vajo iz 130 metrov globokega brezna. I Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 17 Šport EVROPSKO DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V PRAGI Mihalinčeva uspešna v teku na 60 metrov V češki Pragi je prvi vikend v marcu potekalo evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki. Med dvanajsterico atletov, ki so zastopali Slovenijo, je bila tudi Mozirjanka Maja Mihalinec. Članica AK Velenje je nastopila v teku na 60 metrov. V sobotnih kvalifikacijah je Zgornjesa-vinjčanka s časom 7,26 osvojila 3. mesto v skupini in skupno 11. mesto ter možnost nastopa v polfinalu. V nedeljo je Maja nastopila v drugi polfinal-ni skupini teka na 60 metrov. Po ne najboljšem startu je s časom 7,29 osvojila 6. mesto v skupini in v skupni uvrstitvi 16. Mihalinčeva je bila z doseženim časom tri stotinke sekunde počasnejša od svojega osebnega rekorda, ki ga je izenačila v predteku. »V Pragi sem odtekla dva najhitrejša teka v karieri in tako uspešno zaključila najhitrejšo se- Maja Mihalinec s Krtkom, maskoto evropskega dvoranskega prvenstva v atletiki zono do sedaj. Prvenstvo je zame potrditev, da se lahko kosam z najhitrejšimi dekleti v Evropi, hkrati pa tudi opomnik, da v prihodnje potrebujem še nekoliko več tekem ob močnejši konkurenci, kar je najboljša priprava na teke podobne tistim na večjih prvenstvih. Celotna sezona zame pomeni veliko motivacijo za naprej, saj sem naredila res velik rezul-tatski preskok in upam, da mi bo to uspelo tudi v sezoni na prostem. Avgusta je namreč svetovno prvenstvo v Pekingu, ki je moj glavni cilj sezone. Upam, da bom dosegla normo za uvrstitev,« je ob prihodu v Slovenijo povedala Maja Mihalinec in dodala, da bo s tekmami zunaj pričela sredi maja. Do takrat bo trenira s skupino in trenerjem v Ljubljani. V načrtu ima tudi priprave v toplejših krajih. Marija Šukalo V LUČAH VELESLALOM ZA TROFEJO SVINJSKA GLAVA Ekipno zmagali Solčavani in osvojili leseno skulpturo svinjske glave Sobota, 21. februarja, je na smučišče v Lučah privabila 55 tekmovalcev in njihove navijače. Tradicionalna smučarska tekma je bila 35. zapored. Organizatorji, gozdarji Savinjskega gozdarskega društva in Zavoda za gozdove Slovenije iz nazarske območne enote, so izpeljali tekmovanje, ki je izpolnilo pričakovanja ob srečanju vseh, ki so povezani z gozdom in predelavo lesa v Zgornji Savinski in Šaleški dolini. Medalj, pokalov in svinjskih glav za tekmovalce je bilo dovolj, prislužili pa so jih najboljši, tisti s kančkom sreče in najvztrajnejši med vsemi. Tekmovanje je potekalo v več kategorijah: moški v štirih starostnih kategorijah, ženske v dveh, sponzorji tekme v svoji kategoriji in vsi tekmovalci ekipno po gozdarskih enotah. Posebnost tekme je trofeja svinjska glava, ki jo prejmeta predzadnji tekmovalec in tekmovalka ter izžrebani med sponzorji. Med ženskami si je trofejo prislužila Eva Suhodolnik iz Solčave, med moško konkurenco pa je pripadla Štefanu Farkašu iz Grušo-velj. Ker so prisotni sponzorji v preteklih letih že vsi prejeli trofejo, so letos tretjo glavo podelili dolgole- tnemu udeležencu tekem Albinu Robniku iz Luč. Prehodni pokal, z motorno žago izdelana lesena skulptura svinjske glave, si je prismučala ekipa iz Solčave. Izdelovalec in sponzor tega pokala je aktualni državni prvak v hitrostnem kiparstvu z motorno žago, Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Luč in tretje ekipa iz Nazarij. Sledile so ekipe iz Gornjega Grada, Ljubnega in Šoštanja. Med posamezniki so v moških kategorijah zmagali Simon Kle- menšek iz Solčave, Matjaž Kolar iz Gornjega Grada, Ivo Kumer iz Luč in Albin Robnik, prav tako iz Luč. Med ženskami sta bili kategorično zmagovalki Lučanki Tjaša Voler in Marjeta Robnik. V kategoriji sponzorjev je prvo mesto osvojil Blaž Robnik, prav tako iz Luč. Druženje s plesom in petjem po tekmi se je nadaljevalo, kar je dopolnilo uspeh tekmovanja. Za to so zaslužni tudi člani Smučarskega tekaškega društva Luče in duhoviti moderator Nejc Slapnik. Slavica Tesovnik Smučar med veleslalomom v Lučah (Foto: Slavica Tesovnik) I Tretja svinjska glava je šla iz rok Lojzeta Gluka v last dolgoletnemu udeležencu tekem Albinu Robniku iz Luč. Glavi sta si na tekmi prislužila Eva Suhodolnik in Štefan Farkaš. (Foto: Slavica Tesovnik) 18 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Čaka jih nadaljnja prenova gasilskega doma Preteklo leto je bilo za člane na-zarskega prostovoljnega gasilskega društva izredno delovno tako na operativnem kot na organizacijskem področju. Žled, intervencije in 90-letnica delovanja društva so bili poudarki, o katerih so govorili na občnem zboru. Kot je povedal podpredsednik Ivan Krefl, je predsednik Roman Kraj-ner opravičil svojo odsotnost zaradi bolezni, poveljnik Boštjan Cigale pa zaradi službene zadržanosti. Kraj-ner je poslal pisni nagovor, v katerem se je članom zahvalil za požrtvovalno delo in številne proste ure. Hkrati je omenil načrte za nadaljevanje posodobitve gasilskega doma. S pismom Podpredsednik Ivan Krefl: »Ne bomo zaspali na lovorikah.« (Foto: ML) in pesmijo se je na svoje gasilske tovariše obrnil tudi Srečo Urtelj st., prav tako zadržan zaradi bolezni. Kot je bilo razbrati iz poročil o delu, ki sta jih predstavila Ivan Krefl in podpoveljnik Miran Krefl, sicer tudi poveljnik občinskega gasilskega poveljstva, je bil lanskoletni načrt dela v celoti realiziran. Praznovanje visokega jubileja je bilo dobro pripravljeno, ob tej priložnosti so izdali bilten in prevzeli novo tehnično reševalno vozilo. Ivan Krefl je povedal, da so že oblikovali odbor, ki bo vodil nadaljevanje prenove gasilskega doma. Na operativnem področju so se najprej spopadli z odpravljanjem posledic žledoloma, ob katerem so opravili 185 ur dela in uporabili vso razpoložljivo mehanizacijo. Sicer so bili lani na 25 intervencijah, v katerih so opravili 2.290 ur dela. Skupaj z ostalimi društvi so sodelovali v vaji v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, večjo vajo pa so pripravili tudi sami. Preko izobraževanj pridobivajo nove operativne člane. Ob koncu so podelili številna priznanja in gasilska odlikovanja. Delo društva so pohvalili številni gostje, med njimi predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Lani kar štirikrat več intervencij na območju občine Gornjegrajski gasilci so preteklo leto zaključili zelo uspešno. Spremljali so nadgradnjo novega vozila, ki so ga namenu predali v sklopu Čebelarskega praznika. Vozilo, ki so si ga želeli že ob 130-letnici društva, je prišlo nekoliko kasneje, a je za društvo zelo pomembno, saj je prejšnje štelo že častitljivih 31 let. Mladi člani so društvo uspešno predstavljali na tekmovanju v orientaciji in na kvizu gasilske mladine, je še povedal predsednik društva Drago Fale. Poveljnik Marko Fedran je opisal 24 intervencij na območju občine in dodal, da je bi- lo le malo intervencij, kjer bi bilo potrebno posredovati zaradi človeške krivde. Največ dela so imeli v času žledoloma. Najmlajšim so oktobra predstavili svoje delo in izvedli vajo evakuacije v šoli in vrtcu. Občinski poveljnik Jani Zagra-dišnik je poudaril, da se je v občini v lanskem letu število intervencij povečalo za štirikrat, lani jih je bilo kar 40. Dodal je, da je vse več naravnih nesreč, kar je dodaten strošek za društva zaradi nabave nove opreme. Pohvalil je tudi vlogo žensk v društvu, saj so njegov pomemben člen. Župan Stanko Ogradi je poudaril, da se morajo društva usklajevati glede nabave opreme, saj so v občini tri društva, ki se zlahka dopolnjujejo. Prisotne je pozdravil in jim več o Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline spregovoril njen poveljnik Slavko Bric, ki je skupaj s predsednikom in poveljnikom društva podelil priznanja in napredovanja članom. Štefka Sem Poveljnik Marko Fedran je poudaril, da je vse manj gašenja in vse več naravnih nesreč, kjer so gasilci zelo potrebni. (Foto: ŠS) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Dobro opremljeni za nudenje prve pomoči Na občnem zboru lučkih gasilcev je bilo iz poročila predsednika Boštjana Robnika razbrati, da vse manj posredujejo pri požarih in vse več pri naravnih in drugih nesrečah. Zaradi oddaljenosti nujne medicinske pomoči so pogosto prvi pri posredovanju ob delovnih nesrečah ali nenadnemu bolezenskemu stanju in zastojih srca. Prav zaradi tega so nabavili opremo za prvo pomoč. Robnik je pohvalil mladinsko desetino, ki se je lani udeleževala tekmovanj, in člane, ki so se udele- ževali izobraževanj ter pridobivali znanja za kvalitetnejše delo. Flor-janovo so obeležili z obiskom maše in družabnim srečanjem. Pripravili so tekmo v veleslalomu za gasilsko mladino ter članice in člane. Operativci so po besedah poveljnika Tomaža Funtka poleg intervencij opravili vse aktivnosti, ki jim jih nalagajo pravila gasilske Predsednik Boštjan Robnik je poudaril, da so se člani udeleževali izobraževanj in si pridobivali znanja za kvalitetnejše delo v društvu. (Foto: MŠ) službe. Tako so vozili pitno vodo, opravljali redarsko službo na prireditvah v kraju, tekmovali, preizkušali svoje psihofizične sposobnosti v mesecu požarne varnosti z vajami in se izobraževali. Intervenirali so ob travniškem požaru, nudili prvo pomoč ponesrečencem, odstranjevali posledice neurja. Občni zbor so v PGD Luče izkoristili tudi za zahvalo za delo aktivnim članom in jim podelili društvena priznanja ter priznanja gasilske zveze naše doline. Marija Šukalo Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 19 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Al v • • I I •• I v«wv • It Občani naj skrbijo za redno čiščenje dimnikov Novoštiftni gasilci so v preteklem letu zgledno poskrbeli za nadaljevanje obnove gasilskega doma, je na občnem zboru povedal predsednik Branko Stenšak. Zamenjali so dotrajana okna na garaži in v pisarni doma ter lepo uredili skupne prostore v zgornjem nadstropju. Ob občinskem prazniku so organizirali veselico z bogatim spremljajočim programom, ki je potekal skozi ves dan. Poveljnik Uroš Poličnik, ki je na tem mestu septembra zamenjal Bojana Poličnika, je povedal, da so bili skozi vse leto zelo aktivni, tako na intervencijah kot na tekmova- njih in urejanju doma. Mlade člane je pohvalil za njihove uspehe na tekmovanjih. Zaradi vse večjega števila dimniških požarov je opozoril prebivalce, naj skrbijo za čiščenje dimnikov. Operativni člani in vodstvo društva so izpostavili problematiko slabih radijskih zvez v Novi Štifti. Zanimalo jih je tudi, kako je z odzivom na intervencijo, kadar ne dobijo točnih podatkov, če se njiho- Poveljnik Uroš Poličnik je navedel številne aktivnosti članov. (Foto: ŠS) va pomoč potrebuje. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric jim je svetoval, naj se na vsako intervencijo odzovejo. Bric je navzoče seznanil s prizadevanjem zveze, da bi v Grušo-vljah naredili vadbeni center, ki bi vsem gasilcev služil za usposabljanja. Prisotnim je spregovoril še župan Stanko Ogradi, člani iz pobratenega društva iz Primskovega ter sosednjega društva iz Sel pri Kamniku pa so izrazili zadovoljstvo ob dobrem sodelovanju. Podeljena so bila priznanja in napredovanja. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Ob žledolomu opravili več kot 450 prostovoljnih ur V preteklem letu so se solčavski gasilci pri svojem delu stroškovno omejevali le na najnujnejše dejavnosti. Razlog za to je po besedah predsednika drušlva Petra Poličnika nabava novega kombija, na katerem je bila izvedena tudi nadgradnja. Iz poročila, ki ga je podal na občnem zboru, je bilo razvidno, da so se na področju izobraževanj in usposabljanj prav zaradi novega vozila osredotočili le na financiranje zdravniških pregledov operativcev. Pohvalil pa je delo komisije za žene, veterane in mladino. Ker so bili v veliko pomoč ob žle-dolomu, so ob občinskem prazni- Predsednik Peter Poličnik je pohvalil delo komisije za žene, veterane in mladino. (Foto: MŠ) ku dobili priznanje občine. V vseslovenski dobrodelni akciji zbiranja prispevkov za gasilce so prejeli motorno žago. Solčavski gasilci so lani obiskali nekatere starejše zaslužnejše gasilce, in s to prakso bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Po besedah poveljnika Matjaža Ramšaka so pri odpravi posledic žledoloma v enem tednu opravili več kot 450 ur dela. Pri njihovem delu so jim priskočili na pomoč tudi drugi Solčavani in kolegi iz Železne Kaple. Slednji so jim posodili prenosne agregate. Na področju intervencij so pogasili manjši požar. Svoje znanje pa so preverja- li na skupinski vaji v Železni Kapli. Županja Katarina Prelesnik je izpostavila izobraževanje gasilcev na področju prve pomoči. Občina je namreč zelo oddaljena od nujne medicinske pomoči, zato je dobro, da imajo gasilci v svojih vrstah usposobljene člane, ki bodo lahko posredovali ob zastoju srca ali drugem nenadnem bolezenskem stanju občanov. Ob zaključku zbora so najzaslužnejšim članom za dolgoletno delo predali priznanja društva in zveze. Z zahvalno listino so se za pomoč zahvalili PGD Železna Kapla. Marija Šukalo IZ GASILSKE MLADINE V Bočni so se pomerili člani iz štirih društev V soboto, 28. februarja, so v PGD Bočna organizirali kviz za gasilsko mladino. Na njem je sodelovalo devet ekip, od tega sedem mladinskih, ena pionirska in ekipa pripravnikov. Prišle so ekipe iz Bočne, Gornjega Grada, Nove Štifte in Šmartnega ob Dreti, tekmovanja pa se niso udeležile ekipe drugih društev iz doline. Prvo mesto in zagotovljeno udeležbo na regijskem tekmovanju sta med pionirji in pripravniki osvojili ekipi iz PGD Šmartno ob Dreti, v mladinski kategoriji so bili najboljši člani PGD Bočna, sledili so jim člani PGD Gornji Grad in PGD Šmartno ob Dreti. Tudi te tri ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja v Braslovčah, ki bo to soboto. Štefka Sem Ekipi bočkih mladink z mentorjema Maticem Šinkovcem (levo) in Gregorjem Kropovškom. (Fotodokumentacija PGD Bočna) 20 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Šport ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Nogometni veterani gostili vrstnike iz Bosne Zgornjesavinjska ekipa starejših ljubiteljev okroglega usnja je zadnji vikend v februarju gostila nogometne prijatelje iz bosanskega Prnja-vora. Slednji so sploh prvič gostovali v Sloveniji, čeprav se ekipi poznata že dobrih deset let in se vsako leto srečata vsaj enkrat. Srečanje »starih borcev« je bilo zato še toliko bolj prisrčno. Na njem ni manjkalo prijetnega druženja s spoznavanjem lepot naše doline in seveda rivalstva med obema goloma. Tokrat so gostitelji dobro izkoristili prednost domačega terena v nazarski in mozirski športni dvorani ter se s prepričljivo igro in z dvema zmagama oddolžili gostom za kar nekaj porazov iz preteklih let. Enkrat zmagajo eni, drugič drugi, na koncu je vedno vse v redu, vse dobro. Najbolj pomembne so prijateljske vezi, ki jih družijo in povezujejo tako ali drugače. Franjo Pukart Zgornjesavinjska ekipa starejših ljubiteljev nogometa in ekipa iz Prnjavora pred tekmo v Mozirju (Foto: Franjo Pukart) STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Meninski veleslalom vabi smučarje Člani Planinskega društva Gornji Grad bodo v nedeljo, 15. marca, organizirali 32. Meninski veleslalom. Tekmovanje ob Domu planincev se bo pričelo ob 10. uri, najboljši bodo prejeli simpatično nagrado, meninsko grčo. ŠS GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Še teden dni do smučanja po starem na Golteh Starodobniki Gornjesavinjskega smučarskega kluba so v tej sezoni sodelovali na vseh slovenskih tekmovanjih, kjer so dosegli dva prva mesta, tri druga in nekaj tretjih, udeležili so se tudi mednarodnih tekmovanj v Avstriji. V soboto, 21. marca, organizirajo 9. tradicionalno vseslovensko srečanje smučanja po starem na Golteh. Dan kasneje se bo prav tako na Golteh odvijalo odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu za vse starostne kategorije. SS Zaključek lige še nikoli tako izenačen Prejšnji petek se je zaključila sedma izvedba rekreacijske lige v streljanju z zračno puško. Tekmovalci so bili zelo izenačeni, zmagovalca je na koncu odločilo število zadetih desetk. V konkurenci ekip je suvereno slavila ekipa SD Solčava 1. V preteklosti so vrh lige krojili strelci SD Gornji Grad, ki so zabeležili večino zmag v obeh konku-rencah. Letos sta se izkazali novinki v ligi, in sicer SD Solčava v postavi Jernej in Primož Prodnik ter Aleksander Ošep, ki je zabeležila zmago, ter SD Dolič z drugim mestom. Slednja je dala zmagovalca lige v posamični konkurenci Simona Ošlaka. Ošlak je bil izenačen z Ošepom, oba sta dosegla rezultat 875 krogov od tisoč možnih. Po pravilniku lige je o zmagovalcu odločalo števi- Zmagovalna ekipa SD Solčava 1 v družbi mozirskega župana Ivana Suhoveršnika (levo), ki je podeljeval medalje, in predsednika organizatorja strelske lige SD Mozirje Draga Poličnika (desno). lo zadetih desetk, Ošlak je zadel dniku s 872 krogi, kar priča o ize- 21 desetk, Ošep pa 19. Bronasta načenosti strelcev. medalja je pripadla Jerneju Pro- Bronasta ekipa je bila SD Gor- nji Grad v postavi Boris Purnat, Peter Bezovšek in Tomaž Trogar. Ekipno je SD Gornji Grad držala rekord s 3.026 zadetimi krogi, vendar sta SD Solčava s 3.094 krogi in SD Dolič z 3.027 krogi postavili lestvico višje. SD Gornji Grad še vedno drži rekord v konkurenci posameznikov, ki je v lasti Dušana Žehlja z 895 krogi, v tej sezoni pa ni tekmoval. V letošnji ligi je v ženski konkurenci tekmovala zgolj Špela Ru-tnik, ki je z 841 krogi premagala do sedaj vodilno med ženskami Gabrijelo Petek. Slednja je v eni izmed sezon zadela 839 krogov, tokrat pa ni tekmovala. Organizatorji lige, člani Strelskega društva Mozirje, so se zahvalili sodelujočim in napovedali ligo tudi za naslednjo sezono. Roman Mežnar Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 21 Šport, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmagi v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Dva poraza za dve izgubljeni mesti, trenutno na 7. mestu Ekipa OK KLS Ljubno je v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah zabeležila zmagi. Nasprotnici sta bili ekipi, ki na lestvici zasedata zadnji mesti. Najprej so v 15. krogu igralke KLS Ljubno gostovale pri ekipi POK Krško in jo brez težav premagale. V nobenem nizu se ni resneje upirala in ogrožala zmage ljubenskih odboj-karic. Končni rezultat je bil gladkih 3:0 (25:16; 25:17; 25:13). V 16. krogu je na Ljubnem gostovala ekipa Volleyball Ljubljana 2, ki na lestvici zaseda zadnje mesto. Ekipa iz Ljubljane je le na začetku prvega niza po napakah domačih igralk na sprejemu povedla s tri proti nič, nato so se domače igralke zbrale in razlika v korist KLS Ljubno se je večala vse do dobljenega niza. V drugem je domača ekipa od vsega začetka igrala zbrano in ga brez težav zaključila sebi v prid. V tretjem nizu so v igro pri domači ekipi vstopile tudi rezervne igralke, ki običajno ne igrajo na prvenstvenih tekmah, in dobljeno priložnost dobro izkoristile, saj so z zanesljivo igro brez težav zaključile tekmo v prid OK KLS Ljubno z rezultatom 3:0 (25:14; 25:8; 25:14). Z dvema zmagama so se Ljubenke utrdile na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Na Ljubnem je potekal tudi turnir za starejše deklice, na katerem so nastopile ekipe Ka-juh Šoštanj 2, SIP Griže in domača ekipa. V prvi tekmi so Ljubenke po izenačeni igri premagale ekipo Kajuh Šoštanj 2 z rezultatom 2:1, v drugi tekmi pa še bolj prepričljivo ekipo iz Griž z 2:0. Ekipa za malo odbojko je igrala na turnirju v Mariboru in dvakrat izgubila z rezultatom 0:2. Franjo Atelšek Mozirske odbojkarice pod vodstvom Davida Skoka so na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah zabeležile dva poraza. Slednja sta jih na lestvici premaknila iz petega na sedmo mesto, kar se lahko spremeni že ta teden. Na zadnjo februarsko soboto so Mozirjanke gostile Prevaljčanke. Favoritkinjam niso dovolile, da bi se od njih preveč odlepile. Prevaljčan-ke so prva dva niza ves čas vodile, a zgolj za par točk. Oba so na koncu dobile s 25:19. V tretji igri so Mozirjanke zbrale moč in zaigrale tako, kot znajo. Predvsem na mreži jim je uspelo blokirati več udarcev in žogo poslati na tla v nasprotni del igrišča. Igro so domačinke dobile s 25:22. Potem jim je začelo zmanjkovati moči, gostje pa so igrale vztrajno in vseskozi skrbele, da jih Mozirjanke niso dohitele. Ob koncu igre je bilo 25:23 za Prevaljčanke in zmaga z rezultatom 3:1. Preteklo soboto so bile Mozirjanke na gostovanju pri vedno neugodni ekipi iz Mislinje. V prvi igri so z dobro igro presenetile domačinke (25:20). Za tem igra ni stekla, kot si je želel Skok, kar se je odražalo v rezultatu 25:15 za Mislinjo. Tretja je postregla z zanimivimi preobrati in negotovostjo do konca. Slednji je vseeno pripadel domačinkam, ki so zmagale s 26:24. Četrta igra je bila podobna drugi, zopet pa v korist domačih razpoloženih igralk. Rezultat te igre je bil 25:14, kar je na koncu prineslo 3:1 za Mislinjo. Do konca prvenstva so za Mozirjanke še tri tekme. Kar dve bodo odigrane v tem tednu. Najprej zaostala z ekipo iz Ptuja, v soboto pa jih čaka zadnje srečanje doma z ekipo iz Celja. Benjamin Kanjir SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Uspešno izpeljali tekmo za pokal Cockta Prizadevni člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC so v četrtek, 26. februarja, na veliki skakalnici organizirali tekme za pokal Cockta za mladince in mladinke v kategorijah U16, U18, U20 ter člane in članice. Na tekmi je nastopila tudi peščica domačih tekmovalcev v kategoriji mladincev do 16 let in člani. V slednji kategoriji je 12. mesto osvojil povratnik na skakalne smuči Sašo Tadic, 15. je bil Jaka Te-sovnik. Med mladinci U16 je bil Medard Brezov-nik osmi, Žak Mogel deveti, Aljaž Nerat deseti, na 12. mesto se je uvrstil Filip Vranc, 15. Lovro Vo-dušek in 16. Marsel Lihteneger. V pokalu Cockta so se člani ljubenskega kluba februarja pridno udeleževali tekem in dosegli sledeče rezultate. V Planici in Kranju je Jaka Te-sovnik osvojil 4., 9. in 14 mesto, Sašo Tadic pa 7., 13. in 15. mesto. V Planici so se v kategoriji U16 dobro odrezali tudi mladinci. Medard Bre-zovnik je bil peti, Aljaž Nerat deveti, Lovro Vodu-šek 13. in Marsel Lihteneger 15. V regijskem pokalu Cockta so najmlajši na različnih skakalnicah dosegli sledeče rezultate. Med cicibankami do devet let je Zala Krebs osvojila drugo in tretje mesto, Naja Žerovnik drugo in četrto mesto ter Tinkara Žehelj peto mesto. Med fanti v isti kategoriji je bil Nace Nerat sedmi. Med dečki do 12 let je Gorazd Završnik dosegel dva četrta in 13. mesto, šesti in enajsti je bil Lenart Presečnik. Med leto starejšimi dečki je Jernej Presečnik zmagal in dosegel še drugo mesto, Karlo Vodušek je osvojil drugo, tretje in sedmo mesto ter Mark Centrih peto. Med deklicami do 13 let je Lana Lever osvojila tretje mesto. ŠS IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje ki motociltle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža MABAI M A RIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel. St.: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 lm e-mail: slavica.marn@siol.net, ww w.marn-vransko.si RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE REČICA OB SAVINJI V LETU 2015 Občina Rečica ob Savinji na osnovi sklepa št. 5.1, sprejetega na 2. redni seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Rečica ob Savinji v letu 2015. Rok za oddajo predlogov je 31. marec 2015. Več na spletni strani: http://www.obcina-recica.si/. 22 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Kronika, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NASILJE V DRUŽINI Rovt pod Menino: 5. marca v popoldanskem času so bili s strani zdravstvenega osebja policisti obveščeni, da se je pri njih zglasila poškodovana ženska iz Rovta pod Menino. Patrulja je v razgovoru z občanko in z zbiranjem obvestil ugotovila, da je poškodovana iskala zdravniško pomoč zaradi fizičnega nasilja s strani partnerja. Kršitelju je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • ZAGORELI SEKANCI Lepa Njiva: 5. marca ob 17.30 uri je v Lepi Njivi zagorel kup sekan-cev. Ti so bili skladiščeni pod kozolcem, ogenj pa se je razširil tudi na sam objekt. Požar je pričel gasiti lastnik objekta in ga uspel omejiti. Dokončno so ga pogasili gasilci iz PGD Mozirje, Šoštanj in Paška vas, ki so sanirali požarišče ter objekt temeljito pregledali • NAJDENA ROČNA BOMBA Luče: 6. marca dopoldan so v Lučah, pri čiščenju struge Savinje, delavci podjetja Nivo našli neeksplodirano ubojno sredstvo. Na kraj je bila poslana patrulja, ki je ugotovila, da gre za ročno granato iz II. svetovne vojne tip MK1 milles, angleške izdelave. Na kraj je bila poklicana državna enota za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, katere člani so ročno granato odstranili ter odpeljali na uničenje. • ZAGORELO NA ODMAKNJENI HRIBOVSKI KMETIJI Robanov kot: Ob 5. uri zjutraj je v Robanovem kotu, na odmaknjeni hribovski kmetiji zagorelo v eni izmed sob starejše stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Luče, Solčava in Ljubno ob Savinji, ki so iz objekta rešili dve osebi, požar omejili in pogasili, nato pa s termoka-mero pregledali prostore ter jih prezračili. Prvi so na kraj požara po besedah poveljnika PGD Solčava Matjaža Ramšaka prišli gasilci PGD Luče z enim vozilom in za njimi Solčavani. V akciji gašenja in reševanja je skupaj sodelovalo 18 gasilcev z šestimi vozili. Zaradi odmaknjenosti terena so bili v pripravljenosti tudi gasilci PGD Okonina in Radmirje. Mirno si živel, tako si tudi odšel. Zbogom nisi rekel, med nami boš živel. ZAHVALA Živko JELIC 26.1.1924 - 26.2.2015 Zahvaljujemo se vsem dobrim ljudem. Sosedom, znancem, dr. Pod-bregarjevi, patronažni sestri Staši, gospodu monsinjorju Vratanarju in gospodu Stanku, praporščakom, govorniku, g. Grudniku za izrečene besede slovesa, sveče in sv. maše. Hvala vsem. Tvoji V t.i. reorganizacija NMP (SN8) Ko gre za novo varianto NMP (človek bi pričakoval, da bo boljša od sedanje) »človečnost nima mesta (pravilneje: človečnosti ni mesta) zaradi finančnih sredstev, ki so na razpolago«, je, kot navajajo SN, dejala predstavnica ministrstva (menim, zdravstvenega). Težke, zelo težke besede, ki so me »dotolkle«. Kljub temu, da mi je jasno, da sta pri nas dve skrajnosti: na eni strani že ves čas po vojni privilegirani, ki se jih kriza niti slučajno ni dotaknila, in na drugi stani tudi taki, ki si, izgleda niti za svoje garaško delo ne zaslužijo plačilo. Vmes je že kar večina izkoriščanih, ki so raje tiho, da si ne bi svojega položaja še poslabšali. Tako je pač v kapitalističnem komunizmu, ki mu je človečnost tuja, volilci pa ga kljub temu najskrbneje gojimo in negujemo. Ob tem sem se nehote spomnil na nekaj, kar me je prav tako svoj-čas »dotolklo«. Bral sem namreč, da so si bili naši ljudje, ki so bili med vojno najprej v nemških ali italijanskih taboriščih, po vojni pa še v naših, komunističnih, enotni v tem, da so bili pri tujcih deležni vsaj malo človečnosti, prav nič pa »doma«, čeprav že v »svobodi«. Kdor ve kaj o Teharjih in o Hudi jami, ki sta le vrh ledene gore, bo temu zlahka verjel. Če človek torej kaj koristnega prebere in vsakodnevno kaj (ne)umne-ga vidi na TV, si bo sčasoma, ni vrag, bi rekli, lahko o vsem ustvaril pravo sliko. Ko pride dan volitev, ni niti v najmanjši dilemi, koga naj voli. Ko sem torej videl, kdo so bili tokrat izvoljeni v parlament, bi se najlaže kar zjokal. Ne le slutil, že kar videl sem še dodatne probleme. A sem pričakoval, da je bila kriza dovolj globoka, da bi ljudi lahko srečala pamet. Kako sem se zmotil. Menim, da bodo dežurstva v naši dolini, tudi v Kamniku, Idriji in še marsikje drugje, navsezadnje vendarle ostala. Vsako stvar, tudi neumnost in nečlovečnost mora imeti svoje meje. Bomo na račun človeških življenj šparali zato, da bodo nekateri, ki že od nekdaj kradejo iz »vreče« to lahko še zanaprej počeli (tako ali tako še vedno bodo!)? Če seveda imamo še kaj jajc in se nismo že povsem vdali v usodo. Sicer pa nikoli ne pozabimo: o svoji in naši skupni usodi odločamo na dan volitev. Pozneje je, žal, največkrat nemogoče. Potem odločajo pač tisti, ki smo jih za to pooblastili. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 23 Za razvedrilo Cvetke HUDA IZBIRA Irena Jeraj, igralka gledališča gornjegrajskega: »Kaj takega pa še ne, da bi me naenkrat osvajala dva tako čudna fantiča, eden pol mlajši od mene, drugi pol starejši. Kaj mi ponujata, ljubčka moja?« Jože Remšak - Zotler (desno), soigralec v predstavi Mama je (spet) umrla dvakrat: »Jaz imam Smrekino penzijo, še od prejšnjega meseca nisem cele porabil, pa je tu že druga.« Andrej Tesovnik, soigralec: »Kaj boš pa delala s takim skopuhom, mene raje vzemi, doma imam John Deere traktor, te peljem z njim v kino.« Zotler: »Ubogi vaš grunt, če imaš ti traktor za v kino in ne za na njivo!« NE UBRANI, AMPAK NAZGANI Andrej Tesovnik, mladi mož dvakrat pokojne Amalije Dreksler v komediji (desno): »Vaša mama mi je še naročila, da, ko boste tukaj vsi tako lepo zbrani in ubrani, ji zapojte pesem v slovo.« Amalijini najbližji v en glas: »Ti, ti, ti,ti, moja rožica ...« Romana Tesovnik, varuška Uta aus Tirol (sedi): Jaz zelo slabo fer-štejen slovensko, vem pa, da oni ne ubrani, bolj nažgani.« (Foto: ŠS) VSEM JE ŠLO NA SMEH, DOKLER ... Ko so se pripravljali v Lučah na 35. tekmo za trofejo svinjsko glavo, so se nekateri, kot npr. znani konjenik Anton Puncer Levc, njegova sestra Ančka ter skozi mikrofon Jernej Slapnik Nejc prešerno smejali, le hrastov pujs mojstra Tadeja Brglesa se je držal bolj kislo. Potem pa so zvedeli, da je Mazejeva izstopila iz pohorske igre za medaljo. Trenutek za tem je onemela vsa ciljna arena, kot bi kdo umrl. A nič bat, legenda o smučarki Tini bo živela še takrat, ko bo tekma gozdarjev za svinjsko glavo beležila dvojno dobo. 24 Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 Križanka, Informacije * 1jB H "v (jMM * j - i miren. ravnodušen človek znanje. pridobljeno z delom maroga edward elgar panj za sekanje drv samica kanarčka krilo rimske konjenice romulov brat v rim. mit. r 'v L t kdor spletkari vsako tretje leto prirejena umetniska razstava ali prireditev nekd. fr. teroristična crov1zacua delo. obrt, metier pokrajina v vietnamu fr. pisatelj (zola) kokošje meso prebivalec okolice sestavil: peter udir predstavnik atomizma pri starih grkih dežele os vzhodnem delu sredozemskega morjia žametasto dlakavi okrogli koscičasti sadej organsko večanje spolnost ekart, primož sl. režiser (nabersnikj maratonski tek slovenski filmski in gledališki igralec (janez. 1szs-2013) oitkoenov avto grič. hrib (ner.) mesto v jemnu nasad ob hiši zdravljenje it. pisatelj (corraooi del kolesarske dirke rodi? družine trav. krma za konje svicarski tenisač (roger) >l igralec samobor) element mesto v sz mavretaniji ang. pasma psov, spada med doge 7. črka gr. alfabeta fr. komik (jiacques) mesto v backi vrsta njork pripadnik inkov topovski izstrelek kem. simbol zarenu iznajdljiv. prebrisan človek janSa anton maščoba iz molekul. v kateri so ogljik. atomi razporejeni v obroču obsežnejši. razmeroma raven svet gostilna. krčma nas letoviški kraj v koprskem primorju Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ADEN - mesto v Jemnu; ALVARO - italijanski pisatelj (Corrado); METJE - delo, obrt, metler; ■s Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KOPJE, P ECS, OBRAČALNIK. REAL, DIETA, VARČEVANJA Z, EON, ANIMA, TA, GRANATA, ZORKO, RAKEL, VEZUV. EMS, AMOR, ŽAGAR, KRAK, FA, GAG, ERATA, NE, IZPIRANJE, EMAIL, KARJOLA, ZALESJE, ANTONOV, ATENTAT v_/■ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): — Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 13. marec ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Medtem, ko je medved spal ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni koncert Vrtca Mozirje ob 18.30. Gasilski dom luče Predavanje patra Karla Gržana ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Planinski večer z Marijo in Andrejem Štremfelj Sobota, 14. marec ob 9.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Delavnica Organiziraj svojo tržnico ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Delavnica izdelave suhih rož ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : Celje (ž) ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vojnik ob 19.00. Dom kulture Nazarje Dokumentarni film Kaos sveta ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat (KD Lepa Njiva) Nedelja, 15. marec ob 10.00. Menina planina 32. Meninski veleslalom ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir kadetinj v odbojki (KLS Ljubno, Celje, Prebold) ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat (KD Lepa Njiva) Ponedeljek, 16. marec ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Druženje ob knjigi Torek, 17. marec ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Mišek Miri - kdo je mamin ljubljenček? ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z Aleksandrom Videčnikom: Kmečka odveza in Črne bukve kmečkega stanu ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje o zeliščih Sreda, 18. marec ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Kdo tako grdo poje? ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Čisto prvi poljubček Četrtek, 19. marec ob 18.00. Kulturni dom Radmirje Pravljični večer ob 19.00. Galerija Mozirje Literarni večer z Mirkom Zamernikom, avtorjem knjige Poljub življenja ŽIVALI - PRODAM dni; gsm 031/560-260. ŽIVALI - KUPIM Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodamo pujske od 25 do 35 kg; gsm 041/445-315. Prodam bikca sivca, 10 tednov starega; tel. št. 58-45-197. Prodam prašiče od 30 do 100 kg, možna dostava: gsm 031/223-484. Prodam teličko lim., težko 130 kg, in kupim telička, starega 7 dni; gsm 031/855-186. Prodam dve telički sr pasme, stari 10 Prodamo silažne bale ter seno v koc- MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje._ ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. kah; gsm 031/832-520. DRUGO - ODDAM Kupim kravo, telico, bikca za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim debele krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam smrekove krajnike dolžine 25 ali 33 cm, možna dostava; gsm 040/430-080. Prodam obračalnik pajek (sip spider 230); gsm 031/805-253. Prodam kostanjeve kole za pašnike; gsm 040/744-487. Prodam lep krompir in silažne bale ali menjam za teličko nad 120 kg; tel. št. 58-35-458. Letna gume na platiščih za golf 4, 205/55 R 16, ugodno prodam; gsm 041/809-041. Traktor steyer 60 KM, 4x4, 4x hidravlične zavore, l. 75, registriran, 6800 EUR; gsm 051/346-768. Bio jabolka, orehova jedrca in kosilnico traktorsko BCS 404 prodam; gsm 051/414-382. Prodam spomladanski česen za sajenje ali prehrano, Tomaž; gsm 041/680-471 ali 031/342-932. Prodam seno v refuzi in silažno koruzo ali menjam za drva; gsm 031/263-504. Nagradna igra Kvadratki Med vsemi, ki ste pravilno rešili prejšnjo nalogo, je bil žreb naklonjen Stanislavu Korenjaku (Poljane 32), Milki Dešman (Planina 14) in Jožici Ločan (Nove Trate 3, Mozirje). Nagrajenci naj najkasneje do torka, 17. marca, pokličejo na tel. 03 428 75 00 ali GSM 041 698 280, kjer bodo dobili vse podrobnosti o prevzemu n3grade oziroma o poteku izleta. Oddam veje listavcev in prodam tri hrastove hlode v Ljubiji; 041/863869. Motorno žago husqarna 444 profesional, brezhibno, in trofazni 200 l kompresor s priborom za lakiranje prodam; gsm 041/468-550. NEPREMIČNINE V Mozirju ugodno prodam stanovanje velikosti 55 m2; gsm 041/282573. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049. Njivo kupim ali vzamem v dolgoročni najem; gsm 070/22-44-30. Poslovni prostor prodajalna ali za storitve v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI 45-letni moški si želi skupnega življenja s punco do svojih let; gsm 041/510- 457. Pokrovitelj tokratne akcije | Izletnikova turistična agencija tel. 03 428 75 00 ita.celje@izletnik.si Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 26 Oglasi -gostišče GRAD VRBOV^C^ nim ALEKSANDRE BELL: Al J in KLEMNA BE LAVI Črt Frev.'r-ÇOSTINÏrTVO, Uiij.i FoJicipirt vp Savinjska ■ t1 in I. 3331 N-izaiif hevne malice m kosi Rezervacije za zaključene i In rs be za dogodke, kot 517 rojstni ctuex'i, birme, obhajila, obla trtice... flàlbvjfiùrj.- Ppntddjtk • četrtek Od 16 Jo 17 uft Peak: :■! H Ji; 'Iti 21 rj,-, ■ V.i-J. u v H t !1 i r« :J.-H- .Vf ii Ifi: iîi omnitbaneifmîbt fnad 10 ijeifJ Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno grajsko večerjal Toiefon; SVETA ZAPRITE OČI IN ODPRITE SVOJE 14/3.2014 ob M.00 UOM KULTURE NA2ARJE VSTOP PROST Wastopajfl: TOMC kftîÎNAR, ERVtN HLAONIK MILHARČli, EfLlK UALEN^lC I Savinjske novice št. 11, 13. marec 2015 27 ZDRAVJE VAM BO POVRNILO, KAR VANJ VLOŽITE. NE SPREGLEJTE ... BREZPLAČNE MERITVE SLADKORJA, HOLESTEROLA in TLAKA. KDAJ? V sredo, 18. 3. 2015, med 9. in 12. uro I' JI i? V poslovalnici Vzajemne, Šmihelska cesta 2, Mozirje Vljudno vabljeni VZAJEMNA ¿d'OY5|vprta ¿uvfliuvulilkt: m