BESEDA UREDNIŠTVA
iNFRASTRUKTURNI PROJEKTI IN REVIJA vENTIL
V zadnjih časih se v Sloveniji veliko govori in piše o večjih infrastrukturnih projektih. To so projekti, ki bi po mnenju večine Slovencev že davno morali biti zgrajeni. Med te lahko uvrstimo Karavanški predor, drugi tir Divača Koper, elektrarne na Muri in spodnji Savi, avtocesta na tako imenovani tretji razvojni osi, tretji vozni pas na obvoznici okoli Ljubljane in mogoče še kateri.
To je p odročje, v katero je revija Ventil s svojim poslanstvom le delno vpeta. Razni pomožni sistemi, ki so del teh infrastrukturnih projektov sicer spadajo v naše pod ročje, toda to je l e manjši de I. Te projekte vodijo gradbeniki, ekonomisti, pravniki in predvsem totalno nesposobn i politiki, Če bina področju tehnike in naravoslovja strojniki in drugi in-ženirjiOelova li kot deluj ejo imenovani na teh projektih, bi bankrotirala slovenska strojna, kemična in vsa druga industrija. Slovensko industrijo vodijo predvaem strokovnjak ¡tehničnih sme riter inženirji drugih strok in zato je naša industrija v tako dobri kondi ciji.
Zakaj slovenski in ženirji moramo konkurirati svetovni proizvodnji in svetovn i konkurenci,ke želimo preživeti, gradbeniki pa se lahko pri nas za posle preprosto dogovarjajo s politiki o pri dobitvi posla in o ceni za izvajanje del. Razni javni razpisi so le za zatiskanje oči in za zavajanje naivne javnosti.
Slovenska vodilna politika, ki je odgovorna za zgoraj naštete projekte se obnaša, kot da ti projekti niso namenjeni za kakovostnejše življenje naših državljanov. Prav neverjotno je, kako se obnaša vlada in ministri. Zakaj na primer lahko v Avstrijci brez zapletov koplj ejo Karavanški tunel? Zakajso lahko v Avstriji na reki Muri zgradili trideset elektrarn pri nas pa niti ene. Zakaj drugje po Evropi širijo avtoceste pri nas pa oraktično še nimamo avtnceste tremi voznimi pasovi.
Zakaj slovenski volivci take vlade in take politike ne zavržemo?
Ali slovenska vlada nima te moči, da bi v takšni zmedi, ki vlada pri načrtovanju in izvajanju infrastrukturnih projektov, v parlamentu sprejela ustrezno interventno zakonodajo, dabi na primer Avstr ijc i gradili Karavanški tunel tudi na naši strani za ceno, kot ga gradijo sa mi. ,n podobno za druge projekte.
Vemo, da so velika ovira nevladne organizacije, ki jih financira vlada. A ti ljudje ne vedo, kako avtomobili onesnažujejo okolje ko stojijo v koloni. A ti okoljebri-žniki še vedo, da kamion pgrab i , ko vozi normkno okoli 15 litrov bencina na 100 km. Ko pa se premika v kolini je porab, a goriva prek 30 litrov na 100 km. /Ali ti teoretiki in filozofi doma živijo brez vozil z motorji z notranjem izgorevanjem in brez električne energije?
Ali res na reki Muri ni možno zgraditi elektrarne, s katerimi bi bilizadovoljni domaVini, ki bi jim omogočile tudi namakanje polj, okoljevarstveniki, ki bi dobilidel reke z brežino za ohranjanje naznolikosti narave in investitorji, ki bis peoizvodnjo in prodajo elektriko služili. Tisti, ki poznajo to področje pravijo, d a se je reka Mura zašadi avstkjskih eiektrarn upočasnila, da to dviguje dno struge te reke in da se stalno veča nevarnost zs popla ve.
Načrtovalci, izvajalci in vsi odgovorni okoli drugega tir. najpreberejo, koko je pred več kot 15š l ot., ko ni bilo še nobenih gradbenih vozil, ki bi jih gnali motorji z notranji m zgorevanjem, ko ni bilo hidravlike in pnevmatike, gradili železniško progo Dunaj Trst. Na tej progi so že tnkrat zaradi varn ost i in zaradi tškočoga prometa imeli vsituneii obvoze. Na progi Koper Divača, ki je bila grajena sto let kasneje, pa tunel i nimajo obvoza, kar se j o pokazalo kot izjemna slabost ob nedavni nesreči v tunelu na tej progi.
Posebno vprašanje je, zakaj se naši politiki otepajo investitorjev iz tujine za drugi železniški tir. Tu smo res inooa torji. Anebis tujim iinvnstitorji dvbili sredstva za cenejšo izgradnjo, dobili dolgoročnega partnerja za posel v luki Koper in st alen aranžma za prevoz po železnici in še številne druge posle.
Prav tako je vprašanje zakaj ne podelimo koncesij za gradnjo avtocest. Sem prepričan, če bi pri nas gradili avtoceste tuji investitorji ie š tem pridobil i konoesi-jo za pobiranje cestnin, da bi vozniki plačevali nižje cene z a vi njete. io počnej o na mreč štev i lne druge države. Politiki vedo, da smo Slovenci pohleven narod inda brez vsakega ugovora ku pujemoin plaču-j sma visoke ceae za vinj et e. Dars za vsak kilome- er slovenske avtoceste vsako leto kasira 300.000,00 EUR,karje rekord vt em srednjem de l u E vrope. K ijub temu, da imajo številne države po tri ali celo več voznih pasov, kot ea primer Avstrija pa z avtocestami zasluži manj kot naš Dars.
Janez Tušek
Ventil 4 / 2019 • Letnik 25 267