Čas velike italijanske ofenzive
Že od meseca aprUa 1942 je skorajda celotna Ljubljanska pokrajina postajala prvo veliko osvobo-jeno ozemlje. OsvobodUno gibanje se je v veliki meri okrepilo in o lem času govorimo kot »o poletu patizanstva«. Okupatorjeve postojanke so postajale vse bolj obkoljene z partizansko vojsko. Nikakor niso mogle več prodirali v zaledje. Ljubljana je še naprej ostajala žarišče ilegalnega dela, čeprav je bUa že pozimi obkoljena z bodečo žico. Vse direktive KP, OF, akcije VOS - ovcev, ilegalni tisk - je prihajalo iz Ljubljane. Prav tako je vrelo tudi v sami pokrajini. NZ, ki je bila z odlokom ustaoovljena že oktobra 1941 je tokrat v celoti zaživela. Mobilizacije so bile pogoste in izredno uspešne.
Mario Robotti, komandant 11. armadnega korpu-sa, je prikazoval situcijo kot nevzdtžno za italijansko vojsko in da je nemudoma potrebno nekaj storiti.
Več kot jasno je bilo, da v takšnem položaju ne bi uspela politiina akcija, zato je nujna drugačna odlo-čitev - vojaška akcija nad civilnim prebivalstvom in ne le nad partizansko vojsko.
16. julija 1942 se je pričela velika italijanska ofen-ziva. Sledili so množični požigi slovenskih vasi, stre-ljanja talcev, ki so si morali sami kopati grob, veliko
število starcev žena in otrok je bilo intemiranih na Rab in v Gonars.
Področje ofenzive je zajelo celotno Ljubljansko pokrajino. Od Ljubljane po vzhodnem robu do SV. Križa, do Novega mesta, od tu po skoraj ravni črti do Črnomlja, na zahodni strani od Ljubljane do Borov-nice, od tu do Cerknice, mimo Babnega poija, do Čabarja in do Banje loke.
Italijanska vojska je bila številčno ojačana, pred-vem odlično pripravljena in z ednimi ciljem, da do-končno uniči partizansko vojsko in civilno prebival-stvo.
Partizanske izgube so bile v tem času precejšnje, prav tako je bila velika vrzel tudi med vsemi simpati-zerji OF. Prazen prostor naših aktivistov pa je spret-no zapolnil kler ir s tem dal podporo bcli gardi, ki se je že v omenjeni ofenzivi »izkazala kot velika zavez-nica« italijanske vojske.
Vseeno pa lahko ugotavljamo, da se je ofenziva za italijansko vojsko končala klavrno. Za našo partizan-sko vojsko pa je prišel čas ko je ofenzivno pobudo prevzemalo glavno poveljstvo slovenskih partizan-skih čet. Izkušnje borb proti okupatorju so pokazale, da je potrebno ustanavljati močne, pa zelo gibljive enote, ki niso bile vezane le za določeno ozemlje.
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je zato izdalo 16. septembra 1942 ukaze o usUnovitn še treb slovenskih narodnoosvobodUnib brigad. med njimi tudi brigade Ljuba Šerceija. Ta brigada naj bi delovala na ozemlju, ki je doslej spadalo pod III. grupo patizanskib odredov Slovenije, to je na No-tranjskem in Dolenjskem.
Na ustanovni listini pa zasledimo podpisa: politični komisar Ivao Maček - Jernej Posavec in namestuk komandanta Aleš Bebler - Primož Trtnik.
Pripravila MOJCA ČERNE