Atil riška Domovina i fVUERie/im—H o AM€WCAH in SPIWT in unouao« om$ National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 11, 1969 SLOVGNIAN MORNING N€W$PAf*Si ŠTEV. LX VII - VOL. LXVII V Čilu raste desnica Čilske volitve so predmet razgovorov v Latinski A-meriki. SANTIAGO, čile. — V čilski Republiki so imeli kongresne volitve. Izbrati je bilo treba 150 kongresnikov in 30 senatorjev. Glavno vprašanje je bilo, kako Ee bodo pri volitvah odrezali krščanski demokratje, ki jih vodi Predsednik Frey. Vseh volivcev je bilo 3,250,000. Vkljub temu, da je bila volivna borba živahna, saj se je volitev udeležilo Vseh pet velikih strank in še nekaj lokalnih —, je šlo na volišča le 29.5' i volivcev. Pri tem je volivna dolžnost uzakonjena. Bitko so zgubili krščanski demokratje, ki so dobili le '3Qr/c vseh °ddanih glasov. Močno je napredovala konservativna Narodna stranka. Dobila je 20% glasov. Komunisti so jih dobili 15.7%, radikali 12.9'-', socijaliisti pa 14.4' -;. Kot se vidi, bo v Kongres prišla pisana družba. Krščanski de-hiokratje bodo imeli večino le v senatu. V predstavniškem domu kodo vladale začasne koalicije, Vse politično življenje bo pa prišlo iz ravnovesja. To bo imelo svoje posledice tudi pri predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto. Če bo obsijalo današnje razpoloženje, kodo takrat zmagah pristaši Narodne stranke, ki jo vodi bivši Predsednik republike Alessandri Kodriguez. Seveda bo morala l£kati zaveznike, kajti sama ne ko spravila dosti glasov za zma-£o. Levičarske stranke in struje kodo postavile svojega kandidata. Zakaj so krščanski demokrat-le propadli? Na levi so imeli Pred seboj stare nasprotnike: so-rijaliste in komuniste, pa tudi radikale, na desni se je okrepila Karodna stranka, ki bo poskusila sestaviti koalicijo z meščan-skimi strankami. Seveda so to le ^Ribanja. Za volitve je vladal velik inters po vsej Latinski Ameriki. Konservativni krogi v Argentini* Braziliji in Peru se seveda ^selijo poraza krščanskih demokratov, ki so zanje nevarnejši 0cl tradicionalne rdeče levice. --------------o------ Vojskovanje v drugi polovici 20. stoletja Mo-SKVA, ZSSR. — Agencija ASS je o boju s Kitajci na Da-manskem otoku v reki Usuri po Pričevanju očividca pvt. Vasili-ia Višnevskega poročala: ‘Lasje so nam po boju stopili Pokonci. Samo barbari morejo ako divjati proti mrtvim in ra-njenim. Kitajski tolovaji so su-z bajoneti in noži v ranjene ruske mejne stražarje, da bi jih Pokončali, streljali so vanje .. . Zvhali njihove roke, nekateri. .. E° rezali njihova ušesa in jim Pulili oči.” bre: Zvočni valovi niso možni ^zračnem prostoru. Vremenski prerok pravi: Mrzlo z možnostjo naletava-Ju snega. Danes zjutraj ob sed' V1111 je kazal toplomet 13° F, dan se bo dvignil do okoli Novi grobovi John W. Carter Včeraj popoldne je nenadno umrl v Euclid General bolnišnici 45 let stari John W. Carter z 28271 Lake Shore Blvd., mož Aurelie, roj. Gray, oče Glorie Andrews, Almire Young, Carol in Linde Serratta, 4-krat stari oče, brat Georgea in Elizabeth Torkowski. Na mrtvaškem odru bo jutri popoldne in zvečer v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. Pogreb bo v Paints-villu, Ky. Določeno razmerje pri najemanju učnih V • r> moči: WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo se zavzema za določitev razmerja med belimi in črnimi učnimi močmi v raznih šolskih okrajih dežele v skladu z odnosom med prebivalstvom. Tako je predložilo Zveznemu vrhovnemu sodišču določitev takega razmerja za o-kraj Montgomery v Alabami. Zvezni tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo R. H. Finch je proti določitvi takega odnosa, ker je prepričan, da bi to škodovalo šolstvu. Po njegovem bi imeli šolski okraji na jugu dežele veliko težav z najetjem določenega števila črnih šolnikov s potrebnimi poklicnimi sposobnostmi. Nixon bo še šel v Evropo WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da je bil predsednik R. M. Nixon z uspehom svoje poti v Evropo zelo zadovoljen in da bo zato ponovno šel tja, kadar bo to potrebno in možno. Predsednikova potovanja bodo vedno “delovna”, še bolj kot je bilo prvo. Nixon hoče vplivati na vodnike držav, ne toliko na njihovo prebivalstvo. Ameriški vojaki gredo tudi preko meje v Laos Pri zasledovanju rdečih gredo ameriški vojaški oddelki v slučaju potrebe tudi v Laos, ni pa tam nobenih a-meriških enot stalno. SAIGON, J. Viet. — Obrambni tajnik M. R. Laird je včeraj priznal v razgovoru s časnikarji, predno je odletel preko Havajev domov, da ameriške čete v slučaju potrebe za lastno varnost gredo tudi preko netočno določene meje Južnega Vietnama in Laosa v Laos za rdečimi. Pripomnil je, da trenutno ni v Laosu nobenih ameriških čet. To je bilo prvič, da so ZDA javno priznale, da “gredo začasno” preko meje v Laos ameriški vojaški oddelki, čeprav je bilo to javno že dolgo znano. Večkrat so šle ameriške patrulje globoko v Laos pregledovat in motit promet na znanih Hočiminhovih poteh. Ameriška letala s tihim privoljenjem Laosa že dolgo stalno bombardirajo ta del Laosa. Uradno vrši to nalogo seveda laoško vojaško letalstvo, ki sestoji iz ducata starih šolskih jet letal, ki so mu jih poslale ZDA. Po uradnih poročilih laoške vlade princa Suvane Fume je v Laosu okoli 40,000 vojakov Severnega Vietnama. Ti imajo trdno v oblasti ves vzhodni del države, po kateri vodijo znana Ho-čiminhova pota. V zadnjih tednih so rdeči začeli ofenzjvo in potisnili vladne čete popolnoma iz ene obmejnih pokrajin. Vladne čete so doživele precej hud poraz. V glavnem mestu Vienti-anu se sprašujejo, ali se bodo rdeči ustavili ali bodo svojo o-fenzivo nadaljevali tudi v Laosu v skladu z ono v Južnem Vietnamu. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes I Koliko in kdaj? WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih tu govore, da M. R. Laird ni odšel v Vietnam proučevat “odgovor” na rdečo o-fenzivo, ampak gledat, kdaj bi bilo mogoče začeti umikati ameriške vojake iz Južnega Vietnama in v kolikšnem obsegu. Nekateri bi radi vsaj nekaj enot že letos prepeljali domov, drugi pa v tako možnost dvomijo. Temeljno vprašanje je pri tem, kdaj bodo južnovietnamske vladne oborožene sile sposobne prevzeti odgovornost za varnost na podeželju in za varnost meje. Večina vojaških strokovnjakov je mnenja, da bo mogoče umakniti prve večje enote kvečjemu konec tekočega leta, nato pa z umikom nadaljevati postopno dve ali tri leta, dokler ne bo o-stalo v Južnem Vietnamu še kakih 150,000 mož. Ti utegnejo o-stati tam skozi daljšo dobo let, kot jamstvo pred novim rdečim poskusom prevzeti oblast nad Južnim Vietnamom. V Bagdadu imajo že tretji špijonski proces BEIRUT, Lib. — v Beirutu so zvedeli iz Bagdada, da je iraška diktatura začela že tretji proces proti špijonom. Kje se proces vrši, koliko je obtožencev, kateri veri pripadajo, vsi ti podatki manjkajo. Pač pa poročilo omenja, da bo režim zahteval smrtno obsodbo, ki naj jo izvrši krvnik na vešalih:i V Beirutu mislijo, da v proces niso vmešali j udov, akoravno je še zmeraj baje okoli sto judov v iraških ječah. To je že tretji proces. Pri prvem procesu je bilo 27. januarja obešenih 14 ‘vohunov’, med njimi 9 judov, kar je z velikim negodovanjem obsojal ves svobodni svet. Na drugem procesu je bilo obsojenih na vešala 7 vohunov, toda med njimi ni bilo nobenega juda. RAY JE PRIZNAL UMOR: OBSOJEN NA99 LET JEČE James Earl Ray, ki je bil obtožen umora dr. Martina Luthra Kinga, je tega včeraj priznal in bil po kratki sodni razpravi obsojen na 99 let zapora. Njegova pomilostitev bo možna šele čez 30 let. Javni tožitelj, zagovornik in sodnik so izrazili mnenje, da Ray ni bil član nobene zarote, ta sam pa je izjavil, da se s tem mnenjem ne strinja. MEMPHIS, Tenn. — Razprava proti Jamesu Earlu Rayju, o kateri so mislili, da se bo vlekla tedne in tedne, je bila včeraj končana v dobrih treh urah in pol. Obtoženi James Earl Ray je priznal, da je kriv umora dr. M. L. Kinga 4. aprila lani. Javni tožitelj je prebral obtožnico, priče so jo podprle z izjavami, odvetnik je reševal življenje obtoženca s pristankom na njegovo obsodbo na 99 let zapora. Porota in sodnik so poslušali obtožnico, priče in zagovor, nakar je bila sodba razglašena. James Earl Ray je obsojen na 99 let zapora in bo mogel biti pomiloščen šele čez 30 let. Včeraj je bil star ravno 41 let. Če bo dočakal, bo torej lahko zapustil ječo, ko bo dopolnil 71 let._________ Dokazi, da je J. E. Ray stre- ljal na dr. M. L. Kinga lani 4. aprila, so tako trdni, da obtoženec ni imel nobene druge možnosti, kot da zločin prizna in se tako reši smrtne obsodbe. Njegov odvetnik Percy Forman je videl v priznanju edino rešitev in je pripravil obtoženca do tega, da je to njegovo odločitev sprejel. Sledil je dogovor z javnim tožiteljem, ki je pristal na to, da naj bo James E. Ray obsojen na 99 let zapora. Javni tožilec je o tem obvestil ženo umorjenega in vodnike črnskega gibanja. Izjavili so se vsi proti smrtni obsodbi J. E. Rayja. Tako je bilo vse pripravljeno in vsa razprava pred sodiščem je trajala le dobre tri ure in pol. Preiskava je dognala, da je bil vzrok strela na dr. M. L. Kinga rasno sovraštvo. Javni tožilec M. Canale je objavil, da je Ray živel po svojem begu iz državne jetnišnice v Misouriju od ropov | in tihotapljenja med Združenimi Moskva ima zopef velike težave z Romunijo državami, Kanado in Mehiko. £ to ugotovitvijo naj bi odpade: razlog za zaroto, ki naj bi oskrbela J. E. Rayja z denarjem Tudi zagovornik Percy Foremar je izrazil prepričanje, da je Raj pripravil in izvedel umor črnskega vodnika sam brez sodelovanja kogar koli. Do takega za ključka je prišlo tudi pravosodno tajništvo na temlju preis kave FBI. Vdova Mrs. M. L. King in vod nik Južne krščanske vodstveni konference R. Abernathy sta si izjavila proti Smrtni obsodbi “zi J. E. Rayja, po njunem mnenji je bil ta le roka sovraštva ir verjetno zarote, ki je umor pripravila. Zahtevala sta, da sodi šče s priznanjem in obsodbo J. E. Rayja ne zaključi cetotnegi slučaja, ampak išče dalje. San obsojenec J. E. Ray je izjavi, pred sodiščem, da se ne strinja i mišljenjem javnega tožilca svojega zagovornika in sodnika da pri umoru ni bilo nobene zarote. Nihče ga ni vprašal, naj tc svojo izjavo podpre in podrobni razloži. CLEVELAND, O. — Nekaj časa je kazalo, da so tovariši v Kremlju na najboljši poti, da spravijo tudi Romunijo pod svojo prejšnjo kontrolo. Voditelj romunskih komunistov Ceausescu je pred tedni postal že precej “mehak”, je Moskvi popuščal, je zmeraj manj poudarjal vse, kar je kritično presojal o Sovjetiji, je molčal o kočljivih spornih zadevah, ni takoj odgovarjal na vse, kar je moskovska propaganda vedela slabega o Romuniji. Zadnje čase se je moralo nekaj zgoditi. Ceausescu se je zopet oprl na pete in postal to, kar je bil preje: zopern sosed na jugovzhodu Rusije. Iz Moskve je namreč prišlo poročilo, da tolikokrat napovedanih in preloženih manevrov čet Varšavskega pakta ne bo, bo treba čakati “nekaj mesecev” nanje. Če je ta novica resnična, pa že nekaj pomeni. Pove nam, da Moskva ne misli s silo nastopiti proti Bukarešti. Tega so se vsi politični opazovalci zmeraj bolj bali. Da se je Ceausescu uprl, pa lahko razumemo in še rajše verjamemo, saj bi manevri pomenili začetek konca romunske neodvisnosti. Zadnje čase so namreč ruski tovariši začeli zagovarjati načelo, da se mora teorija o “omejeni suverenosti” raztezati tudi na vojaške zadeve. Vneli so se za sledečo misel; ker je “ameriški imperijalizem zmeraj bolj nasilen’, mora biti komunistična obramba proti njemu zmeraj bolj konsolidirana. Kon-solidiranost odpora proti ka-patilističnemu sovražniku se da doseči najlažje s tem, da se vse oborožene sile Varšavskega pakta še tesneje povežejo. Prvi korak do tesnejšega sodelovanja bi bil skupen generalni štab s skupnim poveljstvom za vse armade držav, ki so včlanjene v Varšavskem paktu. To bo pomenilo, da bi Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Vzhodna Nemčija, Bolgarija in Romunija zgubile oblast nad svojimi narodnimi obrambami in bile izročene na milost in nemilost skupnemu glavnemu štabu in skupnemu poveljniku, ki bi bil seveda ruski general. Moskva je poslala že lani maršala Jakubovskega, da to idejo prodaja v vseh glavnih mestih satelitskih držav. Od povsod so takrat prišle novice, da se za moskovsko idejo ni hotela vneti nobena satelitska država. Rusi so pokazali izredno žilavost. Prvi neuspeh jih je samo podžgal v njihovih naporih, da dosežejo svoj cilj. Zato so začeli z novim pritiskom, posebno na Romunijo, ki se je tej ideji najbolj upirala. Če je torej res, da so bili manevri v Romuniji odloženi, je to dokaz, da se načrt o skupnem glavnem štabu in skupnem poveljstvu ni posrečil. Brez njega manevri v Romuniji ne bi imeli posebnega smisla. Sicer pa moramo računati s tem, da Rusi mislijo, da še ni vse zgubljeno. Gotovo bodo v tej smeri še vrtali naprej. Zadnja doba te nevarne vojaško-politične igre je torej še pred nami. Ceausescu je moral računati tudi s tem, da bo njegovo negativno stališče močno razjezilo vse veljake v Kremlju. Da jih potolaži in ohladi njihovo jezo, je pripravil zanje par koncesij. Najprvo se bodo Romuni u-deležili nove seje “pripravljalne komisije” za mednarodni komunistični kongres, ki naj se vrši v maju v Moskvi. Romunski tovariši so bili do sedaj zelo hladni do ideje o kongresu, zato so se pripravljalnih sej le poredkoma udeleževali. Prihodnji ponedeljek, 17. marca, bo zadnja taka seja in nanjo bo prišla tudi romunska delegacija. Tako vsaj trdijo poročila iz Bukarešte. Rusom je zelo veliko na tem, da se te seje udeležijo ravno Romimi, saj bo Ceausescu tako priznal, da ideja o kongresu ni tako slaba, kot je ves čas trdil. Ceausescu je tudi sporočil Moskvi, da je pripravljen obnoviti pogodbo o medsebojnem “večnem” prijateljstvu. Zadnja taka “večna” pogodba je potekla lani, pa se Romuni kar niso mogli pripraviti, da se ogrejejo za njeno obnovo. Romunija je — mimogrede povedano — edina satelitska država, ki take prijateljske pogodbe ni obnovila takoj, kakor hitro je rok prejšnje potekel. Vse kaže, da bo Ceausescu prišel tudi na konferenco rdečih vrhov, ki bo obravnavala reorganizacijo rdeče gospodarske skupnosti, znane pod imenom Comecon. Tud: ta ideja je v Moskvi zelo priljubljena, zato pa skoraj nič v Bukarešti. Sedaj se zdi, da se je B uk ar eš ta le nekaj ogrela zanjo. Kako dolgo, kdo ve? To so kar čedne koncesije, ki jih je Ceausescu napravil Moskvi, da ohrani svojo neodvisnost vsaj na polju narodne obrambe. Moskva bo morala biti z njimi zadovoljna vsaj nekaj časa, dokler namreč ni opravljen mednarodni kongres komunističnih partij. Ker so sedaj časi taki, da ves komunističen svet pleše na vrvi, moramo biti pripravljeni, da tudi razvoj odnosov med Moskvo in Bukarešto ne bo morda tak, kot ga napovedujejo gornje koncesije. V javnosti je tako dovolj vzroka za dvom o tem, da bi bil za umor odgovoren le obsojeni J E. Ray, posebno med črnim prebivalstvom dežele, ki je videli v umorjenem dr. M. L. Kingu enega svojih glavnih vodnikov v borbi za enakopravnost, bi prevladalo mišljenje, da je za umor odgovorna kaka bela zarota in ne samo obsojeni Ray. -------------o----- Zadnje vesti BELGRAD, SFRJ. — Tu se je začel danes kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Udeležuje se ga zastopstvo romunske komunistične partije in komunističnih partij v svobodnem svetu, ni pa navzoče nobeno zastopstvo držav Var savske obrambne zveze. Trdijo, da zato, ker pričakujejo, da bo kongres uradno obsodil vpad čet varšavske zveze v CSR in zasedbo te po njih. PARIZ, Fr. — V Franciji je skoraj vse obstalo, ko je delav stvo začelo svoj enodnevni štrajk v podporo svojim zahtevam po povišanju plač. Pa riz je brez vseh javnih prometnih sredstev, pa tudi brez elektrike in plina. Nocoj bo govoril De Gaulle preko radia in televizije Francom verjetno o gospodarskem stanju dežele. —------------o----- — Islandija je izrazito ognje-niško področje. Iz Clevelanda in okolice j Seja— , Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji zabava! Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo na razpolago brezplačen prigrizek, nato pa bo g. Žele kazal filmske posnetke s Havajev. Nov odbor— Klub slov. upokojencev za vVaterloo Road okrožje ima sle-ieči odbor: predsed. Joseph Planinc, podpredsed. Gertrude Ko-hel, ta j. in blag. George Pan-ihur, 1258 E. 169 St., tel. 531-J536, zapis. Louis Dular, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in vlary Kren. Seje so vsak 2. to-ek v mesecu ob dveh popoldne / SDD na Waterloo Rd. Šalostno sporočilo— Ga. Mary Sevčnikar, 1534 E. '54 St., Euclid, Ohio, je dobila poročilo, da ji je v Rapljevem, p. Struge na Dolenjskem, umri 10 let stari oče Janez Francelj. Zapustil je žalujočo ženo Uršulo, dna Adolfa, hčere Francko Gralj, Olgo Springer in Pepco .Caro v domovini, tu pa poleg imenjene še hčer Sophio Zagorc. 'onovno v bolnišnici— Mrs. Frances Grebenc, 1815 E. .91 St. je ponovno v Huron Rd. bolnišnici, v sobi št. 448. Želimo i hitrega okrevanja. i molitvi— Članice Podr. št. 25 SŽZ so /abljene jutri, v sredo, rjutraj *b osmih v Zakrajškov pogrebni .avod k molitvi za polt. Mary Jalen. 4ov davek— Okrajni komisarji so sklenili ivesti pol odstotka okrajnega modajnega davka. Ta naj bi pri-lesel do 15 milinonov dolarjev lovega dohodka, ki ga okrajna jlagajna, kot trdijo, nujno po-rebuje. Novi prodajni davek bo predvidoma stopil v veljavo s i. junijem. Mestni svet vstraja— Mestni svet je sinoči na pred-.og finančnega odbora izglasoval s 23:0 glasovom zmanjšanje mestnega proračuna za 3 milijone, od 97 na 94 milijonov, kljub vrsem protestom župana C. Stokesa. Predsednik sveta J. Jtanton je napovedal, da bo svet / samem proračunu zmanjšal in črtal izdatke, ki jih ne smatra za nujne. Tako mestni svet ne Adi nobene potrebe po najemu novih 1,260 mestnih uslužbencev v času, ko število prebivalstva pada. Prav tako se je izrazil proti 115% povišanju sredstev za kritje uradnih potnih stroškov. Zadnji proračun je znašal 84 milijonov in bo novi kljub zmanjšanju še vedno za 10 milijonov višji. Dekletce s tujim srcem ni vzdržalo CINCINNATI, O. — Christine Corhn, 6 let stara deklica, ki so ji pred 29 dnevi zamenjali njeno bolno srce s tujim, je včeraj u-mrla, ko je njen organizem nenadno tuje srce “odklonil”. Do pretekle sobote je izglodalo, da bo dekletce preživelo, ker telo ni kazalo nobenega posebnega odpora proti presajenemu srcu. Preobrat je nastopil nenadno in zelo naglo privedel do smrti. Ameriška Domovina /% rt/l IE RI tem tudi prvi slovenski metro-lolit. Med nadškofovo mašo je ;tolni zbor pel v staroslovenšči-li. V svojem govoru je nadškof 'edrnato in z izbrano besedo orisal veličastni obraz in delo sv. Cirila, ki je ravno v naših časih, kakor je poudaril sv. oče v svo-;em apostolskem pismu, tako noderno. Veliko obletnico smrti sv. Ci-la bodo proslavili v domovini, kakor nam sporočajo, letošnje mletje ob prazniku obeh naših >v. bratov Cirila in Metodija. Ta dan,, t. j njun god, je odločen, la postane v prihodnje naš slo-/enski ekumenski dan. Slovenski ekumenski svet, ki te sestavljen iz predstavnikov vseh škofij, v katerih žive Slovenci, je nadalje tudi predlagal, da bi v proslavo tega velikega Cirilovega jubileja sklicali simpozij jugoslovanske ekumenske teologije, kar bi bila gotovo hudo primerna oddolžitev “mislecu in modrecu, bogoslovcu in oznanjevalcu, ljubitelju tišine in obenem življenjsko širokemu, neutrudnemu ter nadvse originalnemu oblikovalcu čiste krščanske vesti: Konstantinu, sv. Cirilu”. Po Družini — J. S. CLEVELAND, O. — Dne 14. svečana je minilo 1100 let, odkar je umrl v grškem samostanu v Rimu sv. Ciril, ki je bil duša, glava in srce krščanskega misijona med našimi slovenskimi predniki v Kocljevi panonski državi. V Ljubljani, sedežu nove slovenske metropolije, so obhajali ta jubilej bolj intimno, kakor piše ljubljanska Družina. Prva jubilejna slovesnost je bila v bogoslovju, saj je bil Ciril ustanovitelj prve slovenske teologije pri knezu Koclju, njen prvi rektor in duhovni oblikovalec prvih nem času, če Bog da, prav tako lepa njima posvečena cerkev. V bežigrajski cerkvi so počastili sv. Cirila s slovesno vzhodno liturgijo, ki jo je opravil po carigrajskem obredu, to je po tistem, po katerem jo je opravljal Njujorškim NEW YORK, N.Y. — Prihodnji kulturni večer bo na Ošini že peti v tej sezoni in bo izjemoma na nedeljo in sicer 16. t.m-ob 4h popoldne. Predaval bo znani in priljubljeni rev. dv Franc Blatnik, SD. “O pomladnih viharjih v rimski katoliški Cerkvi”. V zvezi s tem še posebej opozarjamo, da bo v cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval rev. dr. Franc Blatnik v znamenju svetega, spokornega časa. Rojaki so posebej vabljeni, da se obojega v čim večjem številu udeleže. Na tem mestu bodi o-menjeno, da je sveta daritev v cerkvi, kakor tudi predavanje namenjeno za vse dobromisleče (Slovence, ne samo za člane SKAS in SAVE. Za SKAS: France Gorše Stroji kopljejo premog CHARLESTON, W.Va. — Preko 90% mehkega premoga v ZDA nakopljejo stroji. KANADSKA DOMOVINA /z slovenskega Toronta i Mladina, postavi se pokonci Prvi rod emigrantov — otroci, dojeni v novih deželah — ima Velike težave. Manjka mu korenin, ki bi segale v zemljo staršev in manjka mu korenin, ki bi Pile življenje iz zemlje rojstva. Kakor navaja dr. Brumen v svoji razpravi “Naše občestvo”, se s temi težavami ukvarjajo tudi sociologi. V preprostem jeziku povedano nekako takole: Težka je prehodna doba mladega rodu. Ti mladi ljudje se šolajo in zabavajo v velikem občestvu dežele. Mišljenje in ravnanje svojih staršev radi pri-naerjajo in vidijo, da to ravnanje nima nikake cene in jim postane v zasmeh. Otroci se kaj radi obrnejo proti domačim izročilom, ki So jih starši prinesli s seboj, in kmalu začnejo tudi zavračati kontrolo domače družine in slovenske soseske. Tako stanje mla Lenčka, ki je bil med revolucijo vrhovni vojaški kurat slovenskega domobranstva. V Kanadi je obiskal najprej slovensko župnijo v Montrealu in obe v torontski metropoli. Rokoval se je z mnogimi znanci, nekaj izbranih prijateljev pa je obiskal tudi na domovih. Iz Toronta se je popotnik podal v Cleveland, Ohio, od tam v New York, N.Y., in nato v Buenos Aires, Arg., na svoje delovno področje. Por. Čas dobrote Dnevi v letu 1969 kličejo po dobroti: da bi nehali ubijati; da bi bilo pregnano preganjanje; jda bi lačni dobili kaj jesti; da bi se razcapani mogli obleči; da bi strah pred jutrišnjim dnem izginil, da bi svoboda prerastla diktatorje ... da bi poplava dobrote zagrnila svet, Ni kristjan, kdor ni priprav- ah ljudi pripomore, da se med kjcn prispevati k temu vsak dan hjimi poveča število zločincev in ^ v postnem času še posebno, da nastanejo med njimi razne Post kliče: daj nekaj od svoje-tolpe otrok emigrantov se mo- £*, odpuščaj neprestano, premaga spoprijeti s težko nalogo, da fiuj se, odpoveduj se, mrtvici se; se prilagodi celotnosti družbene-;vse to delaj sam, prostovoljno, ga okolja Tako tisti znanstveni- ^ bo^a roka ne Poseže vmes in lani kh ki se poklicno ukvarjajo s te Posili. Pojavi v človeški družbi. Torontska nadškofija je Dr. Brumen pa nadaljuje: Če cd p o s t n e n a b i r k e naložila imamo gornje ugotovitve pred,^98-000 v kanadski fond za re-°čmi, si moremo razlagati, zakaj veže sveta- Ta fond je znašal so nekateri naši mladinci in mla- $M00,000 in je prinesel pomoč dinke naravnost zagledani v to,'38 deželam. Zpoet kliče cas do-kar je “od sedaj”, pa naj bo togote. Tukaj so dnevi, ko mora oblačenje, razgovarjanje, izbira samo dobrota govoriti. Bog daj, muzike,' filmov in televizijskih da bi dobrota stopila na plan, da Programov. Glavno je, da je naj-( hovejše, da je moderno. Človek bi pričakoval, da bo mladina u-Porna, pa je tako suženjsko po- ' slušna temu, kar narekuje mo-! Komedija Varh da (late fashion!) in se pokora-J Slovensko gledališče v Toron-va vsemu temu, kar da “vsi”|tu je v nedeljo, 2, marca, igralo 'Pravijo in delajo. Današnja mla-|V dvorani Marije Pomagaj ko-dina je vdana t. zv. vodoravni medijo v dveh dejanjih “Varh”. diktaturi. Kaj če bi se pojavil Komedija je angleško delo, ki nek “nadčlovek” in bi tej mladi- ga je spisal David Garrick in ga hi ponudil življenje brez težav, je \ 1340 prevedel Andrej Smo-raj na zemlji? Mladina, ki je na- je bi obilno darovali za vzgojo du-' hovnikov in za dvig revežev 'sveta. živel mož, ki je po prvi svetovni vojni prišel iz izseljenstva. Doma je vodil gostilno, ki je bila pa zelo na slabem glasu in so se je pošteni ljudje izogibali. Vsa leta med obema vojnama je pid-digal nekaj, kar bi danes imenovali komunizem. Za gospodarstvo se ni dosti brigal. Imel je sedem otrok, med njimi so bili štirje fantje. V cerkev je res zašel včasih, a ne iz potrebe. Tudi otrokom ni prikazoval nobene važnosti, da bi po veri živeli. Pač pa jih je vzgajal za “višje namene”. Pa ne samo svoje otroke, zlasti sinove, tudi druge mlade ljudi, ki so prišli z njim v stik. Postavni oblasti se je upiral že pred drugo svetovno vojno. Njegov čas pa je prišel, ko so njegovi trije sinovi okrog 25. julija 1942 organizirali pokol j treh najboljših fantov v vasi. Enega so zaklali pred hišo, druga dva pa so odpeljali v gozd in vrgli v globoko brezno. Takoj ob organiziranju OF so sinovi stopili v njene vrste, dva v rajon, eden pa k OZNI. Med revolucijo so se “zelo obnesli”, dosegli so oficir ske čine. Tudi takoj po vojni so se izkazali. Odgoyorni šo bili za pokolj 127 občahov in še. 17 žensk v civilu. Pa zgleda, da ti ljudje pp tolikih zločinih zdaj spoZvanajo, da niso ravnali prav ter iščejo pri Bogu usmiljenja, pomoči in odpuščanja. Oče teh sinov, več desetletni apostol komunizma, je na smrtni postelji zaprosil za du hovnika in se je dobro pripravil na smrt. Zahteval je tudi slovesen cerkveni pogreb, kar seveda krajevnim komunistom ni bilo po volji. Pismo tudi ve povedati, kako se sin, ki je na domu, veseli očetove sprave z Bogom in s kakšnim, veseljepi.fpu je pripravljal cerkveni pogreb. Vse zgleda, da hoče slediti očetu tudi glede odhoda na oni svet. Tako zmagujejo ideje, ki izhajajo iz resnice in pravice ... Kaj. strokovnjake ni mogoče zanesti, pri STZ telovadbi še ni bilo nobene nesreče, hvala Bogu! STZ Toronto L. Ambrožič st.: OBLJUBA DEU DOLG šnji večer potrgati, vse do zadnjega, tudi najdrobnejše, in jih rešiti pred slano. Prihodnji — naslednji dan ali dni, jih je pa treba zaviti v časopisni papir, vsakega posameznega in jih narahlo naložiti v cajne (beskete) ali morda v bušle, pa jih naložiti v kleti v temen prostor. Potem se jih pa lahko dnevno prebira za vsakdanjo potrebo. Treba jih | je malo odviti, da se vidi, če je žegnanje m sejem ^ri Sv. Gregoriju Velikem v Hamiltonu HAMILTON, Ont. — Dolgo se vPisal v djakovsko semenišče. LXXIII Ko sem stanoval v Cerkveni ulici v Trnovem skupaj s finanč-jže rdeč, kar se pri nekaterih nim uradnikom Bičkovim Jože- zgodi že v nekaj dneh, drugi pa torn iz Škofje Loke, ki je potem v 30. letu starosti zapustil dobro službo na finančni upravi in se vajena na diktaturo mode, bi bi- pripravljena sprejeti tudi to havpično diktaturo in tedaj gorje družbi. Te nevarnosti se more obvarovati le, če se postavi pokonci, ^e požene korenine globoko v bočilo staršev. Taka zakoreni-hjenost ji bo dala moči, da bo v hovem svetu iskala v novo, v boljše, v popolnejše. Le izkoreninjenci iz tradicije staršev in Površneži se plazijo po tleh, tipalo le v vodoravnost in se zadovoljijo s popevčicami in s kratki-ni krili in z dolgimi lasmi, kot lih vsi pojejo in nosijo. Izkoreninjenci, površneži! Adi pa so v deželi naše nase-litve tla pripravljena, da bi naš r°d mogel v njih pognati svoje korenine? O tem pa drugič. Smučarske tekme lazarist Ladislav Lenček Died sobrati v Torontu Drve tri dni tega meseca se je nudil v Torontu predstojnik ®lov. lazaristov v Argentini g. Ladislav Lenček C.M. G. Lenček n znan širši slovenski javnosti P° svoji misijonski dejavnosti v Zaledju. Misijonska revija “Ka-°hški misijoni” so v veliki meri Njegovo delo. ^ Torontu se je g. Lenček 0-■jdasil na poti od doma. Ta pot ga K' vodila tudi po Evropi, kjer je Nemčiji obiskal tudi svojega deče: brata Če bi kdo vprašal, kako so igralci rešili svoje vloge, bi se moral odgovor glasiti: dobro. Težko pa bi bilo z istim odgovorom odgovoriti na vprašanje: kakšna igra je “Varh”. Za igralce ima nekatere prednosti: samo šest oseb nastopa; scenerija se ne spreminja in oblačila igralcev niso zahtevna. Za slovenske gle dalce pa skoraj nima nikakih privlačnosti. Prav nič slovenskega ne diha iz nje in čeprav komedija, je nudila malo smeha Ves vložen trud bi se moral bolje obrestovati. Igro je režiral in igral vlogo Ropotca g. Vilko Če-kuta, ki za svoja gledališka prizadevanja brez dvoma zasluži priznanje. Por. Kdo zmaguje? Tako enostavno in preprosto pove pismo, ki ga je napisal prijatelj v daljni južni deželi. Takole pravi: “Za ves svet je danes nujno prečiščenje idej. To se dogaja tudi med nami. Prej ali slej morajo zmagati tiste, ki poganjajo iz resnice in pravice, služiti pa jim je treba nesebično.” Prav nobene razlage ne potrebuje ta ugotovitev. Življenje potrjuje gornje besede. O tem nam pa govori pismo, ki je prišlo od doma. V njem stoji opisano sle- profesorja dr. Ignacija V neki vasi na Slovenskem POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE vsako soboto ob 2 popoldne na chin-fm toi, Toronto. DDDAJo “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” vam prinaša cen-j’RAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue Toronto 2Ii, Canala Telefon: 921-5370 TORONTO, Ont. — V dneh 15. in 16. marca prireja STZ letne smučarske tekme na lovski farmi v Bancroftu. Poročilo z lica mesta ve povedati, da je tam še dosti snega, kar 2 čevlja na debelo in da ni tako težko priti zraven, ker so ceste suhe in odprte. STZ ima letos že tudi smučarsko vlečnico, o kateri se je govorilo že dolgo let. Vlečnica je dolga 200 m in vas potegne prav na vrh. Člani bodo plačali le $1 na dan, tako da si ta šport lahko vsak, kdor je z nami, privošči. Odbor si je leta belil glavo, kako bi organiziral vlečnico in nazadnje, ko so odpovedali že vsi mehaniki in izumitelji amaterji, financiral nakup iz letnih musovih banketov. Za prenos prtljage od avta do koče znamo oskrbeti društveno snežno vozilo. Prinesite spalne vreče, če boste prenočili na farmi. Biatlon bo v soboto, v nedeljo pa slalom za člane in članice. Veliko uspeha vsem in na svidenje v zasneženem Bancroftu! V Slovenskem domu se sedaj vrši turnir STZ v namiznem tenisu, igrajo v torek in četrtek zvečer, prijave se še sprejemajo. Pridite pogledat, ker nekaj je tudi asov. Datum za telovadno akademijo še ni dokončen, imamo tudi nekaj tehničnih zadržkov: olimpijci, ki jih mislimo prikazati naši javnosti, imajo celo vrsto tekem ih trenutno ne morejo priti. Nekaj članov je imelo tudi lažje nezgode, Peter Grmek pa tudi težjo. Pred 3 tedni je odletel z droga, ko je tekmoval na ontarijskih šolskih tekmah, in si zlomil obe zapestji. Roki bo imel v mavcu od 3 mesecev do 1 leta. To kaže, da'se na druge športne že nismo oglasili v Ameriški Domovini, pa ne smete zato misliti, da smo vsi pomrli ali pa zaspali. Ne, v naši farni družini je kar živahno in domače. Slovenska šola zbere vsako soboto lepo število otrok, ki se v 4 razredih uče izgovarjati, brati in pisati svojih staršev materinski jezik. Sedaj pripravljajo za dan mater zanimivo igro v slovenskem jeziku. Tudi otroški pevski zbor je že nastopil z uspehom v cerkvi. Lansko leto je 20 mladih parov stopilo pred oltar in se s sv. zakonom povezalo v nove katoliške družine. Krstna voda je pa oblila glavice in umila dušice 29 malim zemljanom. Zelo živahno in delavno je naše ženstvo. Komaj lani so se združile v farni odsek Katoliške Ženske Zveze, pa so že organizirale celo vrsto jako uspelih prireditev prosvetnega, družabnega in dobrodelnega značaja. Prav sedaj pripravljajo za nedeljo, 16. marca, prvi farni sejem ali bazar. V gornji dvorani bodo postavile vrste pestrih sejmskih stojnic, obloženih z vsakovrstnim blagom in dobrotami. Ne bo manjkalo raznih zabav in iger. Na velikem odru bo stal skrivnosten šotor in bo v njem ciganska princesa srečo napovedovala. Slišimo, da bo ta ciganska krasotica kar fajfo kadila. Menda zato, ker so cigarete tako škodljive za zdravje. Odrasli in otroci pridno prodajajo listke za ta sejmski popoldan in večer. V nedeljo, 16. marca, imamo žegnanje ali proščenje, ker je ta teden 12. marca god sv. Gregorija Velikega, našega farnega patrona. Ob žegnanju se vedno po vsej fari je s “ta vel’ko žlico” Saj so doma na Slovenskem celo zvonovi na žegnanjsko nedeljo takole klenkali: štrukelj — nu-delj — bob . . . štrukelj — nudelj bob — bob!” Zato bo takoj po glavni maši ki konča ob 1.30, iz kuhinje dvorani tako neznansko prijetno zadišalo po golažu, da bomo vsi pozabili iti kosit domov. Kar tam Bila sva nerazdružljiva prijatelja. Enkrat je pa le prišlo do hudega prerekanja — pozabil sem radi kakšne zadeve. Vem le to, da sva se skregala prav zares, da tisti in drugi dan nisva nič spregovorila, čeravno sva stanovala v isti sobi. Obema je bilo to zelo mučno. Ko sva se drugi večer vračala od telovadbe iz šolske telovadnice na Grabnu vštric po pločniku proti trnovski cerkvi in prišla na most čez Gradaščco,, je stopil Jože k meni, me ustavil in mi porinili pipec v roke ter dejal: Lujz, zakolji me in me vrzi v vodo, jaz ne morem več prenašati tega molka in jeze med nama . .. Seveda ni mislil zares pač pa je hotel na nek način obnoviti prijateljstvo. Pozneje mi je povedal, da je že naprej vedel, da se bova oba smejala temu in začela zopet staro prijateljstvo. In tako je bilo res. Večkrat rn tudi na njegovi novi maši v Škofji Loki sva se tega spominjala in se smejala. Dr. Tine Debeljak mu je takrat napravil napis na slavolok: “KoTko je še takih tičkov, kakor je naš Jože Bičkov?” — To sem zapisal za zgled, kako so mora dober kristjan poskušati čimprej znebiti sovraštva in obnavljati prijateljstva. Kdor tega ne poskuša, naj se ne prišteva k opredelitvi — LUČ — KVAS — SOL. Ostane naj razbojnik. Jože Peternel je pred par leti umrl kot upokojeni župnik na Rovah pri Kamniku. Prej je služboval v djakovski škofiji v Drenju, Maradiku, Irigu, Gunji, Čalmi in Hrtkovcu. Med vojsko je bil obsojen od Nemcev in u-stašev na smrt, pa potem po e-nem letu pomiloščen in odpuščen iz zaporov. Leta 1959 je bil sprejet v ljubljansko škofijo in se naselil na Rovah pri Kamniku. Bil je dober kristjan in prijatelj. Kolikor daleč se spominjam nazaj, smo vedno pošiljali kakega ali mu dejali, da je “za luno” Dobrih 10 dni nazaj, ko to pišem, smo se pa le približali res niči. Dogodilo se je, da so bili res trije ljudje prav tam za Lu- bomo posedli k mizam z otroci no. Kako velik napredek je to! vred in privezali dušo k telesu. In če se bo to stopnjevalo naprej Pravi latinski pregovor: Ubi tako, kot se zadnja desetletja, do missa — ibi mensa!, kar bi se re-!kam bo to prišlo? Zdi se mi, da klo po naše: Kjer je maša — tam!smo v vesolju glavno dosegli. A je paša. Prav tako! Potem, ko'stronavti so povedali, da Luna ni smo v cerkvi pokrepčali dušo, I nič privlačna in da nima izgloda, pojdimo gori v dvorano in še te-'da je možno kako življenje na lo napasimo! Bog nas je sestavil'njej. Da bi se kam naprej poda-iz telesa in duše, zato naj dobi jali, je pa nesmisel, ker je pre-vsak to — svoje. [daleč. Tako daleč, da če bi posla Prav vljudno vabimo na Gre- b otroke tja gori, bi, prodno bi gorijevo nedeljo tudi naše sose- hja dospeli, bili že vsi kosmati z de Slovence iz Toronta, St. Ca- dolgimi bradami in meter dolgi-tharinesa in Kitchenerja, da mi lasmi. Brivcev pa gotovo tam pridejo k nam na božjo pot na S01’* m- bako bi nastalo naselje žegnanje. Tako lahko pokrepča- “bidlnov”. Morda se zato neka-jo dušo v cerkvi pri maši ob 1C1'1 — pametnjakoviči sedaj pol Uh, nato pa z nami skupaj 1 la vežbajo v tem. 1 a bi bilo mor-v veseli družbi telo in sprostijo da bolje kaj pametnejšega vzeti in dušo razvedrijo v gornji dvorani na farnem sejmu. Za odbor K.Ž.Z. Sv. Gregorija Velikega. J. S. Skromen začetek RIO DE JANEIRO, Brazil. — V Južni Ameriki rast6 sedpj preko 4 bilijone kavnih grmov. Dober del so to potomci kavnega grma, ki ga je pretihotapil . iz starega kraja in prinesel preko Atlantika francoski pomorski častnik leta 1723-. roke. Na primer, kaj bo z našo 1 ne postanejo rdeči cele tedne. Za sproti jih dnevno vedno dovolj dozori in postanejo rdeči, Tako jih lahko, seveda, če jih je dovolj, imate do februarja. Torej na tem malem prostoru pridelamo vseh vrst zelenjave in jo rabimo od zgodnje pomladi čez vse poletje in še nekaj za zimo, npr. korenje, peteršilj in drugo. Včasih je pa morala biti za tolik pridelek že kar precej velika njiva. Zakaj to? Znanost je tako napredovala, da je znašla že skoraj za vsako rastlino posebej gnojilo, ki črpa iz zemlje hrano rastlini. Najbolj se čudim gnojilu za travo-trato okoli hiše. Dobi se gnojilo, ki vse drugo u niči in ostane samo in edino trava, ki ji je pa gnojilo. Vse drugo se počasi posuši in iztrebi, le lepa zelena travica ostane in raste kot po blagoslovu. Velik užitek je v vsem tem, vendar pa tudi da misliti. Pri nfis doma je bila zemlja že precej izčrpana, ker so cela stoletja, v nekaterih krajih pa kar tisočletja črpali iz nje. Rastline niso tako bohotno uspevale kot v Kanadi. Tu je veliko bolj deviška zemlja, ker jo šele malo časa izčrpavajo. Le na gotovih krajih morda 100 let, splošnem pa manj. Ampak sedaj izčrpavajo zares. Z umetnimi gnojili jo nažigajo tako, da daje res bogato žetev. Kako dolgo bo šlo? Ali ni nevarnosti, da se 00 tako izčrpala, da ji nobeno u-metno gnojilo ne bo več koristi-o, ker bo že vso hranilnost iz nje izčrpalo? Ali se spominjate, kako smo doma zemlji gnojili? Umetna gnojila sama so le slabo odrezala. Hlevskega gnoja je zahtevala. Zato smo tako skrbeli za stbljo, Resje smo kosili, za listje smo imeli potrebljene gozdove, da smo ga lahko vsega pograbili in speljali v šupe; za prašiče smo navadno pripravili praproti itd. Pozimi smo pridno nastiljali, potem pa gnoj iz hleva in svinjakov speljavali na kup, da se je čimbolj predelalo vse nastilje do spomladi, ko ga je bilo treba zvoziti na njive ali senožeti. Kolikor smo dali zemlji hlevskega gnoja ali kakih drugih odpadkov, tako približno smo tu di od nje dobivali. Umetna gnojila so bila le nekak pripomoček k hlevskemu gnojilu; saj so bila tudi le nekaka nadomestila za izčrpano zemljo kot npr. apno, čilski kositer, Tomasova žlindra, kajnit in drugo. Ce bi potresal samo to par let, brez dodatka hlevskega gnoja ali komposta, bi kmalu bile prazne njive in bi ne imel kaj vzeti v jeseni z nje, ker zemlja je potrebovala nadomestila za svojo izčrpanost. Kakor se mi dozdeva, nima današnje, vsaj tukajšnje, umetno gnojilo, nikakega nadomestila za zemljo, pač pa samo moč za izčrpavanje. Dvomim, da bo šlo to kar v nedogled. Mi, starejši, še ne bomo doživeli kake težave, naši otroci pa morda, prav gotovo pa že njihovi otroci; bodo morali začeti misliti na nekaj, kar bodo morali začeti zemlji vračati, drugače bodo ostali silosi V ČSR slavijo svoje upe na delavske unije PRAGA, ČSR. — Češkoslovaške unije imajo 5.4 milijone članov, samo pol milijona delavcev ni v njih organiziranih. So torej ne samo gospodarska, ampak tudi politična sila, kar je trenutno izredne važnosti. Unije veljajo nameč za hrbtenico naprednega krila Komunistične partije in še zmeraj vztrajajo na odločno sovražnem stališču do avgustovskega vdora čet Varšavskega pakta v ČSR. Unije imajo ta teden svoj kongres. Na kongresu bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje pravice do štrajkanja in do nabiranja denarja v podporne fonde za štrajke. Proti temu se bodo borili vsi delavci, ki držijo z Moskvo, drugi pa bodo za obe pravici. Debata bo tudi o pravici do delavskih svetov, ki pa ne bi imeli le pravic v podjetjih, ampak bi igrali svojo vlogo tudi v politiki. Razumljivo, da je sedanji režim proti tem delavskim zahtevam. Zato javnost z napetostjo opazuje in čaka, kaj se bo iz tega izcimilo. , Študentovski nemiri tudi v Abesiniji ADIS ABEBA, Abes. — Študentovski nemiri so segli tudi v Abesinijo. Do demonstracij je prišlo na univerzi v Adis Abebi, potem so pa začeli rogoviliti tudi dijaki srednjih šol. Vzorce za svojo taktiko so dobili iz Evrope. Dodali so le še zahtevo, da mora biti v proračnu več denarja odrejenega za prosveto in da mora minister za prosveto odstopiti. Abesinski cesar se z demonstranti ni dosti otepal, jih je s policijo razgnal, univerzo in vse srednje šole pa zaprl za nedoločen čas. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Pomočnico išče Starejši, upokojeni Slovenec v St. Clair-Norwood Rd. okolici išče hišno pomočnico za kake 2 do 3 ure na dan, 5 dni na teden. Kličite 436-3177. —(52) Moški dobijo delo Help Wanted Auto motor warehouse need;: Order Puller and Stock Picker. Apply in person at 4696 Hamilton Ave., between 2-4 p.m. i « (51) PORTERS Full time — day shift. Permanent position for mature dependable man. Good hourly rate, schc/dule increases and benefit.-;. Apply at personnel office. St. Vincent Charity Hospital 2351 E. 22 Strecet (51) MAH OGLASI Stanovanjc oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano, zgoraj, oddajo. Kličite 731-9431 po 5. uri (49) Lastnik prodaja hišo Enodružinsko, 5 sob, prav blizu cerkve sv. Lovrenca v Newhur-ghu. V dobrem stanju. Kličite: 661-7693 ali 383-1356. — (52) zemljo, ki jo z umetnim gnojem preveč izčrpavamo. Tu za hišo imamo vrtec približno 50 metrov kvadrature. Pa pridelamo na tem prostoru zelenjave za tri družine. Fižola v stročju je žena spravila v vrečice in dala v hladilnik, da ga bomo imeli za potrebo za celo zimo. In paradižnike. še sedaj po novem letu jih imamo dovolj. Če bi morda koga zanimalo, kako jih prihraniti, bom zapisal recept. Treba je paziti,' kdaj je napovedana slana. Ker jih slana takoj popari, jih — V republiki El Salvador je je treba rešiti. Treba jih je prej- 'udeležba pri volitvah obvezna. prazni.. . Vsaka reč se izčrpa in tudi zemlja. Zato bi bilo veliko pametneje, da bi se znanost bolj zanimala za kroglo, na kateri prebivamo, ne pa razmetavala milijarde v namene, ki nam ne bodo nikdar povrnjeni. Brez smisla je upati, da bi se z našega planeta kdaj v množicah selili ljudje na kak — tudi na kak “najbližji” planet. (Dalje sledi) Hiša naprodaj Zidana, 3-stanovanjska hiša z garažo za 2 avta, novo streho, plinskim gretjem je naprodaj na E. 171 St. blizu Lake Sh. Blvd. Kličite RE 2-7237 po 6. zv. -(52) POZOR Kadar nameravate kupiti ah prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 SC. (Tues.x) ameriška domovina, KAREL MAUSER: ROTI J A Na vse je bil jezen: na sestro, na Tineta in na Rotijo. Še nase. Le kam je prej zijal? Mar bi se za Rotijo prej pognal, ko je Tine še ni dobil v pest. Marjeta ga je dovolj nagovarjala, pa ni imel korajže. Toliko časa je odlašal, da je zamudil. Zamudil? Zamujenega končno ni nič. Rotija še živi, čeprav bo imela Tinetovega otroka. Saj bi mu bil tudi on lahko za očeta. Ljudje bi nekaj časa obračali jezike, potlej bi se pa ugnali. Še za vsako stvar so se. Saj so se za Beštrovega tudi hoteli pretrgati, ko je vzel Čivkovo Jerico. Danes pa vsi govore,’ da ni bolj srečnega zakona. Ko bi človek na ljudi gledal, bi se še prestopiti ne upal. Jernej se ni mogel otresti misli na Rotijo. Marjeti je lahko ‘ko je z življenjem že obračunala. Do smrti bo pri Škovincu. On pa še ni. Vsaj vdal se še ni, saj od življenja ni imel še prav nič. Misli so se mu razvozljale in lovile kakor preplašeni ptiči. Nikjer niso našle opore, kjer bi se odpočile. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE OAK MEADOWS — Across from St. Andrews Country Club. Beaut, loc. Immed. occup. Just built. Lovely 3 bdrm. home, ba. Mod. cab. 27’ kit. Fam. area. Lge. liv. rm. Full bsmt. 2 car att. gar. on lge. 100-200’ lot. Low taxes. $26,900 BY OWNER 231-4610 (49) BUSINESS OPPORTUNITY DRY Cleaners-Laundromat, coin-op with bldg. Prof, pressing. Partners disagree. 476-9352 1« i • ‘ (49) HIGH-SCHOOL SNACK SHOP BY OWNER — NORTH SIDE Good location — Excellent business. $5,000. — Ph. 339-8962 (50) SUPERMARKET 1 Million gross, fully fixtured, for sale or lease. Northwest of Chicago. Phone 526-6455, Mr. Sopko (51) MALE HELP LABORERS & LOADERS $2 an hour, overtime available WHEELING NURSERIES 537-1111 (50) Da bi šel k Rotiji in se z njo pomenil, mu še na misel ni hodilo. Saj bi tako nič ne opravil. Preveč jo je pretreslo srečanje s Tinetom. Zdaj bo sedela v bajti in razmišljala. Dovolj mu je pokazala, da ji ni zanj. Nobenega pravega govorjenja nima, njegove besede sprejema kar tako mimogrede. Jernej je vrgel na ogenj nekaj oklsščkov, da se je plamen na ognjišču dvignil in pozlatil z rdečerumenim barvilom vso kočo. Cepin, ki je slonel ob pogradu, je bil videti kakor močan klicaj k vsem njegovim mislim. S police je dišalo po mleku in po neumiti posodi. “Človek nima nobenega pravega veselja”, mu je postalo bridko ob vsej revščini, ki jo je videl okrog sebe. “Zase delam, pa še za te božjake ne vem, kako bom na starost živel. Starega človeka je že tako sama nadlož-nost. Če nima nobenega svojega, da bi ga oskrboval, je pa dvakrat revež.” Nič več ni deval na ogenj. Kar oblečen je legel na pograd, samo čevlje je sezul. Del je roke pod glavo in strmel v umirajoče zubljanje. Prijetna toplota in prijazno škrabljanje po strehi sta ga uspavala. Veke so se mu zapirale, noge drevenele in nazadnje je videl ogenj samo še kot drobno lučko v temi, ki se je dvigala in padala. “Hudimana, saj Rotija pa tudi ni iz lesa”, je bila zadnja misel ki se je je še zavedal. “Saj i m a vendar srce in počasi se zna še vse lepo urediti.” * Rotija je delala kakor v sanjah. Marjetine besede in srečanje s Tinetom je pritiskalo nanjo bolj kot jesenska pristuje-nost. Jutra so bila že hladna, od drevja je kapljajo in po gmajnah so rasle gobe. Delavke, ki so delale v petnajsti zaseki, so jih vsak dan nosile domov. Mleko se je umaknilo gobovi juhi in sprememba je vsem dobro dela. Nekatere so jih pričele sušiti, zakaj posušene gobe so imele v Radovljici še čedno ceno. Pa bo še poskočila, zakaj govori se, da po dolinskih gmajnah ni gobova letinu. Rotiji gobe še mar niso bile. Nabrala jih je toliko, da ji druge niso mogle očitati, da je od njihovih. Rotija se kar ni mogla znajti. Zaman si je dopovedovala, da se mora vse njeno življenje usmeriti samo k otroku in da Jerneja tudi do besede ne sme pustiti. Ko bi se le malo podala, bi morda Jernej dobil pogum in bi je ne pustil več v miru. “Misliš mar, da se bo še potegoval zate po tistem, kar je slišal?” V srcu jo je zaskrbelo. “Tinetovemu otroku ne bo hotel biti nobeden za očeta, če se že ni popolnoma skregal s pametjo. Takih deklet kot si ti, se vsak pošten fant na daleč umika.” Rotija je tolkla sama sebe po srcu. “Ali ni tebi več do Jerneja, kakor Jerneju do tebe? Marjeti si že rekla tiste besede, ko si ji morala. Pozna ljubezen ni več taka kakor zgodnja in težje jo uganeš, kakor slepec barvo. Pa reci, da nimaš Jerneja raje kakor Kamnarjevega Boštjana, ki z njim skup drvavi in je bolj cukren kakor Jernej? No, reci.” Rotija je morala priznati, da ji je Jernej bližji kakor vsi drugi. Nekoč ji je bil najbližji Tine, zdaj ji je najdalje. Jernej pa si utira pot in vsak večer se Rotija spovrača v mislih nanj. Kakor da mu gre nasproti. In vendar je Marjeti prisegla, da Jerneja ne bo vzela. Saj ga res ne bo, toda kje je človek, do smrti žejen, ki pride do studenca, pa se nalašč obrne in odide po puščavi? Ni ga. Vsak bo rad pokleknil in pil, samo, da pride do vode. Rotija pa mora naprej. Je vse zaman, tudi če umrje. Tako je obljubila in tako bo naredila. Ne more ukazovati mislim, dejanja pa so njena. Saj ravno to bo njena pokora, prav to bo njenemu otroku ugladilo pot. Mučila se bo z ljubeznijo, za katero ne bo nihče vedel in to samo zavoljo tega, da bo otrok ljubljen. Naj njena zadržana ljubezen vzbudi usmiljenje v onih, ki jih bo njen otrok v življenju srečaval in potreboval. V soboto, ko so se dekleta odpravljala spet domov, Rotija ni zdržala v bajti. Tudi šivanja se ni mogla lotiti. Vzela je košaro in odšla po brusnice. Vreme je bilo lepo. Tilen le ni bil gospodar vseh dni. V gmajni je bilo skrivnostno tiho in tišina živih močnih debel je blažilno vplivala na njeno razbolelo notranjost. Od povsod je dišalo po mokrem mahu in po gobah. Sro-brot se je krčevito oklepal dreves in vež, kakor da se boji zime in plazov. Pof je bila mehka, posuta z iglovjem in listjem. V trhlenih štorih, ki so bili obrasli z mahom in sluzastimi gobami, je stala zadnja deževnica za pijačo ptičem. Lepo barvana žolna se je sprehajala po stari smreki, ki je v vrhu rjavela. Tenak kljun je votlo tolkel ob bolno deblo, za čas prestal, pa spet tolkel, da je odmevalo daleč naokoli. Brusnic je bilo od sile, posebno na prisojnih krajih. Rotija bi jih lahko nabrala zvrhano košaro, toda nič prav se ji ni ljubilo. Do roba jo je napolnila, potlej pa počasi krenila nazaj proti bajti. Tudi v gmajni ni imela obstanka. V začetku ji je tišina dobro dela. Mir je kakor strd kapljal od vsake vejice in vonj po vlagi jo je hladil. Nazadnje pa jo je postalo groza molka, ki se ni premaknil in želela si je nazaj v bajto. Brusnice je zanesla gospodu Lovrencu, ki se je bil odpravljal v Radovljico. Vesel jih je bil in ji ponujal denar. Rotija ga ni hotela vzeti. “Toliko dobrega ste mi že na- redili”, se je branila. “Brez vas bi ne bila nikdar v Jelovci. Nesite brusnice gospej, da jih vkuha.” “Prav; midva se bova pa že kako zmenila”, je bilo Lovrencu všeč. “Če boš kdaj imela kakšne težave, se pa pri meni oglasi.” Rotija je sama čakala na te besede. Vedela je, da Lorene ne ostane nobene stvari dolžan. “Nemara vas bom kmalu potrebovala”, je skoraj dihnila, potlej pa brž pozdravila in od- K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ........................................................... NASLOV ........................................................ MESTO ......................................................... DRŽAVA ...................................... GODE * .............•••••••••• ••••••••••«••••••• & --------------------- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnčterson 1-0628 FEMALE HELP MAIDS — motel, hours 10 a.m. to 4 p.m. $11.50 per day. MGM, 9424 Waukegan Rd., Morton Grove. 965-6400 ' (49) HOUSEKEEPER — For elderly gentleman. Light housework — simple cooking. Stay or go. Own room and bath. No. Suburb home. References req. AL 1-4627. I I (50) HOUSEHOLD HELP DRAPERIES — Sizers Seamstress. Experienced. Steady work. VANDELIS DRAPERIES 1260 W. 103rd Street T (52) WOMEN — Full time and Part time. Telephone interviews. Will train. $2 hourly. Call Mr. Gary, at 973-7732 [l-i (50) VESELO NA LOV — Lovski čuvaji v državnih gozdovih in loviščih v bližini Affolderna v Nemčiji so zatrobili v lovske rogove in naznalili začetek lova. V tem predelu Nemčije otvarjajo lov na ta način že skozi stoletja. šla. Bala se je, da bi že v tem hipu ne izbruhnila svoje prošnje za usmiljenje. Gotova Marička je dvomila, da bi jo gospod Lovrenc pustil čez zimo v Jelovci. Malo zavoljo pohujšanja, ker bi se bal jezikov, malo pa zato, ker Fe ji lahko kaj nameri in potlej bi bil on kriv. Rotija se je ustrašila Marič-kinih besedi. Če jo gospod Lovrenc pošlje v dolino, potlej zime že zavoljo jezikov ne bo preživela. Otrok bo šele koncem marca, kaj naj počne v dolini, v kajži, ko bo od povsod letel samo posmeh in roganje. Se na cesto se ne bo smela prikazati. In če še Tine ostane v vasi. Saj ji bo znoreti. Njegovega obraza bi ne mogla gledati. Kako bi ji privoščil nesrečo in kako bi užival ob njenem trpljenju! Ne, tega bi ne preživela. Morda se bo gozdar dal preprositi in jo bo pustil čez zimo v bajti. Saj ne bo sama. Gotova je rekla, da bo ostala in Jamarjeva Lojzka iz Podlonka tudi. Tri bodo, da bodo sušile storže in pripravljale seme kakor vsako leto. (Dalje prihodnjič) --------o-------- MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. ke 1.3411 ★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ★ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ★ Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. ČE SE SELBTE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ZA VES DAN — Pipa na sliki je iz 18. stoletja z Balkana, kjer so tedaj gospodarili Turki. Vanjo gre cel funt tobaka in jo je mogoče vleči ves dan, ne da bi jo bilo treba zriova basati. Verjetno je služila kakemu turkšemu begu, ki je imel časa za kajenje na pretek. MAMA JE OMAGALA -— Medvedko so umirili s posebno injekcijo tekom pregleda divjadi na področju Hudsonove-ga zaliva v Kanadi. Mladiča se je držita in čakata, kdaj bo prišla v moči. i