Kimavec.
Starčkova.
Pod kapom pa kite koruze visijo              Pa žalost jim v dušo sinoči je segla:
kot suho rumeno zlato;                              prišel že jesenski je čas,
naš dedek pa zrejo v nebo          ¦              mladost odbežala od nas
in vivček droban starodaven kadijo.          kot lastovka, ptica-selivka ubegla!
Pa ptička selivka na spomlad se vrne kot ljubljen in radosten gost — a enkrat minula mladost še mlade spomine le v grob ti zagrne.
Zadovoljnost.
Kašča moja polna               Zdaj le pridi, zima,
do vrha.                              zima, hej,
polna žita, zrnja                 burja, ostri sever,
zlatega!                               le zavej!
V lopi že vse polno           Jaz kadil bom pipo,
skladanic,                            kuril peč,
in v mošnjičku polno         beli kruhek jedel —
je šestic!                             da bo zima preč!
Bogumil Gorenjko.