42. štev. V Kranju, dne 21. oktobra 1911. XII. leto. GORENJEC i Političen in gospodarslg list. i ■ ■ : i Stane za Kranj z dostavljanje* na do« 4 K, po polti aa celo leto 4 K, sa pol leta i K., za Nemčijo 4 marke, za Ameriko S dolarja. PoaasaezBe številke po 1U nn. — Na naroči* orez istodobne vpolitjatve naročnine se ne mira. Uredništvo in upravniatvo je v hiši si. 117. — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pojejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 50 k, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 via., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Tu mi smo gospodarji! Pa Bog, pa naši carji. .. Tako s ponosom in samozavestjo lahko reče naš gorenjski kmet. Kdo je bolj neodvisen, kakor kmet, ki je priden in dober gospodar? Zato pa že mora biti enkrat konec tistemu vednemu hujskanju in zabavljanju, ki odmeva iz ust nekaterih liberalnih meščanov in vaeb njihovih tiskanih glasil, češ, da je neumni kmet kriv vse nesreče, da kmet dela draginjo, da kmet vzdržuje nadvlado duhovščine, da zabiti kmet hoče uničiti mesta i. t. d. Tako pojo neprenehoma velike in male trobente napredne stranke. Poglejmo, kako je na Gorenjskem! Škofja Loka, Kranj, Radovljica in Kamnik, to so itiri mesta, v katerih peščica ljudi na vsak način hoče vzdrževati liberalizem med meščani in ga širiti tudi po okolici. Kar trobijo njih generali v Ljubljani, to se ponavlja in prežvekuje po malih me stih, pa le še bolj nerodno in neslano. »Mi smo inteligenca," vpijejo vedno, »zato ne moremo držati z ljudsko stranko!" Kakšni so ti meščani? Obrtniki. Čast jim! S poštenim delom si služijo vsakdanji kruh. Odvisni so pri svojem obrtu od obeh strank. Pri volitvah se navadno nočejo nobenemu zameriti, zato eni prosijo Boga, da bi ne bilo nobenih volitev, drugi pa gredo, ali zavoljo nadležnosti, ali iz stare, nekdaj narodne navade, ali pa iz strahu slepo — za liberalci. Kaj pa trgovci? Med temi so pa nekateri že bolj odločni agitatorji za svobodno misel, samo vselej si ne upajo s pravo barvo na dan. Kmet jim je navadno zabit in ga v svoji domišljeni inteligentnosti gledajo doli. Smanji dan sta pa kmet in kme- tica, ko vstopita v prodajalnico, »očka', .maraca", .gospod župan*, »gospod načelnik" i. t. d. Če tak trgovec govori s kmetom o politiki, toži: »kako je to neumno, ta politika in ti boji!" Kadar so volitve, pa leta od hiše do hiše za liberalce. Uradniki. Nekateri so strupeni v svoji zagrizenosti, nekateri mirni in le na tihem drže z liberalci, neka eri pa — žal, da jih je malo — spoštujejo ljudstvo in odkrito drže ž njim. To so meščani! Ali se v njihovih žilah pretaka drugačna kri, kot v žilah našega kmeta? Eden. dva, kvečjemu tri rodove nazaj poglejmo, pa pridemo tudi pri njih v. kmečko hišo, koder je tekla zibel njihovim prednikom. Zato je nespametna ošabnost in preziranje kmeta. S kmečkimi žulji si je zgradit trgovec svoj dom. Namesto da bi bil miren, pa hoče med tiste, ki mu kupi-čijo premoženje, zanesti liberalizem in ž njim sovraštvo do duhovnov, ki so odkriti prijatelji vernega ljudstva. Trgovec naj ostane priden, podjeten, postrežljiv in naj skrbi za svojo družino, pice iz .Slovenskega Naroda" naj pa ne trosi med ljudstvo, da ga ne kvari. Z nespametnim liberalizmom, ako se razširi, bi se porušili temelji naših kmečkih domov. Za liberalizmom ali svobodomiselstvom se nič dru-zega ne skriva, kakor nevera. Po neveri je strastem odprta pot in narašča razuzdanost mladine, peša pa moralna moč ljudstva. Zato naj meščani naukov: svododna šola, ločitev od cerkve, svobodni zakon, prosta ljubezen, ne mečejo med ljudstvo. Kmetu je to zoperno. Ako ga tako daleč spačite, da Vam bo veroval in se po tem tudi ravnal, gorje njemu in vam! Kmečka pamet govori meščanom tsk6-le: Mi nismo nasprotniki meščanov, saj potrebujemo drug drugega. Naših svetih čutil in našega prepričanja pa nikar ne ubijajte. Mi hočemo misliti s svojo glavo in čutiti s svojim, dozdaj še vernim srcem. Pravico imamo do samostojnega prepričanja in do tega, da čuvamo svetinje naših očetov, tembolj, ker smo mi neodvisni Strupeno sovraštvo do duhovščine, ki nam ni nič zalega, pač pa veliko dobrega storila, nnm je tuje. To je preperela slama, kar nam vi ponujate. Taka roba še studi pošteni kmečki duši in tako zabiti nismo, da bi je ne poznali. Napadov iz mest na kmete ne bomo več trpeli. Tu mi smo gospodarji 1 Državni zbor. ' Draginja. Draginjska debata je bila ta teden končana Vsi predlogi so se nakazali draginjskemu odseku, ki je izvolil pet pododsekov. Samo vprašanje glede uvoza argentinskega mesa se je razpravljalo takoj v glavnem odseku. Pri tej debati je govoril tudi poslanec Hlad ni k, ki je poudarjal, da bi uvoz argentinskega mesa gotovo potisnil cene naše živine na tako nižino, da bi se živinoreja kmetu niti več ne izplačala. Posebno letos bi bil hud udarec za Živinorejce, ako bi se tuje meso uvažalo, ko vsled suše kmetje v obilni meri prodajajo živino. Ze prejšnji teden je izborno v draginjski debati v zbornici govoril poslanec PovŠe. O njegovih izvajanjih se še pomenimo ob priliki. Uradniške zahteve. Ko je bila draginjska debata rešena, je prišlo na vrsto uradniško vprašanje. Kakor poročamo v oddelku .gospodarstvo", zahteva vlada 33 milijonov, da poviša plače uradnikov. Pokritje za to ______________ i m , '____________________I..... PODLISTEK. Fr. Ki. Staranj: MoJ Koprlvnlk In drugo. Gorske slike. Ko sem otrok letal po notranjskih dobravah, se mi ni pač nikoli sanjalo, da me bo Življenja pot privedla tako daleč in tako visoko, kakor sem sedaj. Vedno višje so me potiskali naprej na Gorenjsko. Iz Šentjanža pri Ratečah v Škof jo Loko in v Srednjo vas. Od tod pa me je želja po samostojnosti in pa dobra priprošnja ljubeznivega gospoda in prijatelja srenjskega župnika spravila na planino Koprivnik in med njene dobrodušne prebivalce. Koprivnik 1 — Da ni bilo Vodnika tu gori, ki se je radoval in peval popevčice, ljudskemu srcu drage in mile — bilo bi pač veliko Kranjcev, ki bi ne vedeli o tej samotni gorski župniji, tako pa spominja vrsta udomačenih njegovih pesmi vsakogar na to mirno, tiho gorsko vasico In, da je samotna! — Moj Bog! Spomniš se šele tedaj, ko si prebil prej vrsto let med neprestanim hrupom, šumom in obiski, pa te megleni in sneženi zimski dan spomni, da si sam na Koprivniku, brez družbe, brez obiskov, skoro bi rekel brez sosedov, zakaj skozi okno ne vidiš druzega kakor visoko, belo, sneženo steno. In da ta stena ni majhna, je umevno, saj smo v gorah, skoro tisoč metrov nad morjem. In takrat, prijatelj, takrat občutiš samoto in njene spremljevalce. Takrat, ko ti zakoprni srce, ven, ven, med družbo — pa je ni druge, kakor knjige in peresa, takrat veš, kaj je ravnina in in njene lepo izpeljane ceste, ki se vijejo med bujnim, blagostanjenosnim poljem. Da, res je to. In vendar mi je drag ta moj Koprivnik, njegovi ljudje in njegova mirna samota. Srce se je navezalo nanj, je zadovoljno in ne teži po drugi, večji sreči. Zakaj ? — Sam ne vem in ne odgovarjam na to vprašanje, ker mi je prvič prišlo pod pero. Ati naj popisujem zgodovino Koprivnika ? — Vzemi v poletnem, pomladanskem dnevu, če se ti bo posrečilo, metulja citrončka raz cvetlico in vprašaj ga po dneh njegovega življenja, pa imaš odgovor o vsem. Vasica je nastala, množila se in razširjala ob gozdnatih obronkih Slemenega vrha, Vršiča, Ilnatega vrha in Langusce vsredi po dolini pa je božji blagoslov množil pridelke močnih, krepkih, žuljnatih rok. Vmes pa so prihajali različni gostje, potrkali na teh ali onih vratih, povabili seboj starega očeta, mater ali pa dojenčka — pritekle so solze, izprva grenke in bridke, pozneje mirnejše, pridružila se je tolažba in čas, ter sta zacelila kar mimogrede prizadete rane. Priflajali so v goste nepovabljeni svatje, jezni in prepirljivi; tupatam so zarogovilili in zacepetali, da se je ljudsko srce vznemerilo, zatrepetalo, včasih bolj, včasih manj, pa je zavladal mir in soglasje. Vmes pa so minevali dnevi/ meseci in leta. Zgodovina Človeškega življenja je zgodovina naše vasi. In naši ljudje? — Gorenjci sol In ta besed« pove vse. Ljudje, počasni, premišljeni, razsodni, odkriti in priprosti, pa če hočeš tudi mogočni, oblastni in prepirljivi, kakor je običajno od Ljub- • ljane gori proti savskemu izviru na obeh straneh reke. In če govoriš o njihovih potrebah? —Če . izvzamemo najhujše, gorenjsko gorje, »špirit" ter .čaj" — so iste docela priproste. Opoldne koruzni žganci in kislo zelje, ali pa narobe; zvečer . pa krompir v oblicah in skuta ali pa kislo mleko,. Če pa vse to obrneš in našteješ v drugi višji* pa imaš jedilni list kar za celo leto. Le tuintam ob praznikih se v ioncu obrne ostanek prašiče-vine ter pomaga zmanjševati s trudom in težavo pridobljeno malo mesno zalogo, Ppleg rženega kruha in krompirja je. še ktsia repa eden pogla-t , vitnejših redilnih faktorjev ob dolgih zimskih urah. Vmes pa poje mlatiIni stroj na podu ali pa se ob peči vrti kolovrat in ropota čolniček pri statvah. Toda o tem naj povem pozneje podrobnejše in morebiti tudi boljše. Tako te pa vabim, pojdi, bralec, v mislih z menoj in spremljaj me na mojih potih in zazdelo se ti bo, da si spoznal naše ljudstvo v njegovem življenju, v zabavi in radosti tako, kakor je — veselo gorsko planinsko ljudstvo. Dalje prih, i hoče dobiti z novimi davki. K temu vprašanju je govoril »aro načelnik S. L. S. dr. Šusteršič, ki je oatro bičal celo državno upravo, povdarjal, da imamo preveč uradnikov, zlasti višjih uradnikov, in da bo s temi 33 milijoni uradništvu malo pomagano, dokler se ne bo cela uprava izpreme-nila. Ko je pted leti dovolila zbornica 6 milijonov, za povzdigo kmetijstva, je vse vpilo, da hoče kmet vse požreti, sedaj se pa po preteku par let zopet zvišujejo plače uradništvu, pa naj kmet kar lepo molči. Govornik se je zavzel zlasti za nižje vrste uradništva. Proračunski provizorij. Ker vlada ne pričakuje, da bo mogla zbornica do konca januarja prihodnjega leta rešiti proračun, je predložila zbornici proračunski provizorij, a katerim naj se vlada pooblasti do 30. junija prihodnjega leta pobirati davke, skrbeti za pokritje stroškov in delati dolgove. Dalmatinske železnice. Kot odgovor na tozadevni nujni predlog je obljubil vodja železniškega ministerstva, da bo vlada storila vse, kar more pospešiti gradbo dalmatinske železnice. K temu vprašanju je z velikim vspehom govoril tudi poslanec dr. Jen-kovic in povdarjal važnost teh železnic. Laška univerza. Predlog Lahov, da naj se razpravlja vprašanje o laški univezi še pred prvim branjem proračuna, je prodrl. Izprememba poslovnika. Nato je zbornica pričela razpravo o reformi poslovnika. Minister za notranje posle je izjavil, da vlada rada prepusti izpremembe vladnega načrta glede reforme. Zbližanje med vlado in Čehi. Baron Gautach se je začel oficielno pogajati s Čehi. Pogajanja imajo, kar se tiče vlade, namen, da se delovna večina spričo nezanesljivosti sedanje večine, ki je vsled nesporazumljenj zlasti v nemškem taboru večalimanj razbita, razširi in se preosnuje kabinet. Preosnova bi se imela vršiti v tem smislu, da bi se nekaj sedanjih ministrov, oziroma voditeljev ministerstev izmenjalo z uradniki, ki stoje parlamentarnim strankam blizu, toraj se na pravo parlamentarizacijo ne misli, pa tudi ne na oživljenje institucije ministrov krajanov. Rezultat pogajanj se bo izvedel šele v teku prihodnjega tedna. Vse parlamentarne stranke se pečajo s konferenco barona Gautscha s češkimi voditelji, definitivnega pa seveda ni še noben klub ničesar sklenil. Z Nemci bo začel baron Gautsch te dni konferirati, da jim pojasni svoje namere in izve, kakšno stališče zavzemajo oni. Gospodarski del. kisle drlaoso gospodarstvo. Konec. Proračun za leto 1911 je torej izkazal izdatkov 2.818,196.000 K in 2.818,508.000 kron dohodkov, torej okroglo 300.000 K prebitka; za leto 1912 pa izkazuje 2.916,685.000 K izdatkov in 2.916,990.000 K dohodkov. Prebitek je toraj ostal skoro enak. Prišli smo do visokih številk v državnem gospodarstvu, kar okrogle tri miljarde znašajo dohodki in skoro isto svoto stroški. To je približno polovica našega državnega dolga, za katerega moramo letos plačati na obrestih in amortizaciji 7,100 000 K več kot lansko leto. Neprimerno draga je naša uprava, ki zahteva sedaj že okroglo eno miljardo, torej tretjino vseh dohodkov. Poleg tega pa je država še velikanska bremena naložila deželnim upravam, katerih dolgovi so se v zadnjem desetletju pomnožili za polovico, tako da sedaj že presegajo svoto sedmih miljard. Vlada je predložila obenem s proračunom zbornici tudi načrt zakona, s katerim hoče dobiti 36 milijonov, da bo mogla zvišati državnim uradnikom plače valed draginje. Nastane vprašanje, kje bo dobila vlada pokritje za te milijone? To je sedaj najbolj važno. Zvišaj m o davke, pravi vlada. Sedaj pa nastane za nas, oziroma za naše poslance vprašanje, katere davke? Teh 33 milijonov hoče vlada pokriti s sledečimi davki: 1.) železniški tarifi naj bi se zvišali za 10 6 milijonov; 2.) osebna dohodnina od dohodkov nad 10.000 K naj bi se zvišala za 15 milijonov; 8.) davek od zavarovalnin naj bi se zvišal za 3 milijone in 4.) pristojbine od stav pri dirkah pa naj bi vrgle 4 milijone. Tako bi imela vlada skupaj 33 milijonov. Načrt je napravljen. Kaj bodo rekle stranke ? Liberalci m 2idje že kriče in vpijejo na vse pre-tege. Naši poslanci še niso razpravljali, kakšno stališče bodo zavzeli pri tem vprašanju. Zanesti se smemo na trdno zvezo med njimi in našim ljudstvom, dane bodo storili ničesar, kar bi bilo ljudstvu v škodo. Če morajo biti novi davki, naj jih plačujejo tisti, katerih žepi se v sedanjih hudih časih polnijo, ne pa praznijo, kakor našega kmeta. Mastna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1911 je 237 strank vložilo 123 498 K 02 vin., 201 strank dvignilo 99.221 K 85 vin. 14 strankam se je izplačalo posojil 45 900 K — vin. Denarni promet 468.147 K 04 vin. Mastna hranilnica v Kamnika. V mesecu septembru 1911 je 184 strank vložilo 51.619 K 12 vin. 159 strank dvignilo 54.400 K 92 vin. 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 22.200 i:. Stanje hranilnih vlog 2,074.759 K 18 v. Stanje hipotečnih posojil 1,608.622 K 29 vin. Denarni promet 307 120 K 99 vin. Dr. Beer, fizik mesta Brna, je sporočal: «Zelo starim osebam, ki •• lata)« borili i ninrednim odvajanj***, nudi že vsakodnevna, skozi 8 dni trajajoča vporaba 3 žlic naravne Franc Jošol • ove grenčice zaželjeno trajno zboljšanje. Premoaba aiaiataritva se pripravlja. Utegne nastopiti ministerstvo ki bo obstojalo večinoma iz uradnikov, ljudskim strankam prijaznih. Cehi žele dobiti trgovsko in poljedelsko ministerstvo in ministra rojaka. Bilinski dela za Čehe, Rusine se upošteva. Jugoslovani bi znabiti dobili ministra, ko bi višji krogi priznavali Jugoslovane kot narod. Pa tudi bedasti ljubljanski liberalci ga jim ne privoščijo, ker vedo, dr ne more biti iz njihove srede. Pri rekonstrukciji kabineta trepetajo Nemci, boje se namreč za svoje krivično posestno stanje. Avstrija in Italija. Vse kaže, da Italijane nič prav ne veseli, vojskovati se s Turkom za peščeni Tripolis. Bolj jim diši Albanija, najbolj pa kosi Avstrije. To bi bilo nekaj za italijansko Častihlepnost. Za Avstrijo je nevarnost blizu, da nas utegne dobri sosed nekega dne presenetiti, ko ne bomo pripravljeni. Na Dunaju je veliko gibanje, gre vse na drobno. Nemce, ki hočejo vladati državo* jedini le še sovraštvo do Slovanov. Tega duha je prišinjena tudi vlada, in zato je zavožena naša notranja in vnanja politika. Bog nas varuj, če kaj pride! Portngal. Monarhisti pod vodstvom Conceira so zasedli mesto Montalegre. Bovolncija aa Kitajscem. Hud upor proti vladajoči mandžuški rodbini se je zopet vnel po mnogih deželah obširnega kitajskega cesarstva. Upor je podoben bokserski vstaji, ki je divjala pred desetimi leti proti tujcem, katere je podpirala vladarska hiša. Središče vstaje je Hankau. Proti temu mestu je poslan vojevodja Junanšikaj. V glavnih mestih so velike zmešnjave. Vse beži iz Pekina. V Hankavu se vmešavajo v boj proti vstašem tudi mornarji iz Nemčije. Japonska se oborožuje. Italijansko-turška vojska. Komaj se to more imenovati vojska. Sama pogajanja so in male praske. Italija bi rada dobila Tripolis brez boja in plačala Turčiji le nekaj odškodnine. V Carigradu so pa zmede. Poslanci so v zbornici ostro prijemali vlado in ji glede vojne in zunanje politike le s 12o proti 6u glasovom izrekli zaupanje. V Egiptu se nabira denar za Turke. Poročila o vetikin bitkah so pa grozno pretirana. DOPISI. 8 Klanca pri Kranja. Ta teden je bila tu volitev v gospodarski odsek. Zaradi proste paše po kolovozih so šli voliici na dve stranki: kaj-žarji in hišarji proti kmetom. Zemljak Franc Gra-šič je bil pa, ker je dober človek, izvoljen soglasno za načelnika odseku. Toda v novi družbi se ne počuti prav dobro. Kako bo kmet zoper kmeta? Zato sam želi, da bi se volitev razveljavila in da bi se paša dala v zakup, ker drugače ne bo reda. Zadeva se bo tem težje prav rešila, ker posestnike bega rudečkar Joža, ki je skakal v nedeljo kakor zajec od hiše do hiše. S Bo) se nam poroča: Zadnjo soboto zvečer ob polnoči so začeli peti zvonovi sv. Jožefa. Ljudje so mislili, da je ogenj. Ker je letos pri nas že enkrat gorelo, smo se prestrašili. Pogumni so celo vstali in šli gledat, kdo zvoni. Videli so črne pošasti, ki niso nič govorile. Poznal jih ni nobeden, ko so se vlekle gori po Klancu. 8 PramaJtags. Zopet pojde ena hiša na boben. To dela šnops. Gospodar je izpil vsak dan najmanj pol litra „ta močnega", Prinašala ga mu je žena. Šel mu je v možgane, da je podivjal. Delal ni več. Začel je pretepavati ljudi. Tudi .ta-staro" je večkrat neusmiljeno nabunkal in ji grozil, da jo bo obesil. Zdravnikovo spričevalo je dokazalo, da jo je res ranil. Dobil je pol leta zapora. Prej trdno kmečko posestvo je zdaj v dolgeh, živina prodana, hiša prazna in razpada. Zadnje groše požirata dva liberalna advokata. Enega je najel mož, drugega žena. Advokata se pa oba skupaj v pest smejata. Mnogo hiš v naši vasi gre isto por/ Teater imamo vedno, pa žalosten. Is 89ncnr)a. Naj preje moramo izraziti veselje nad tem, da se je .Gorenjec" z nami sprijaznil. Dolgemu sovraštvu naj sledi sedaj še daljša sprava I Novic bo sedaj že več iz našega prijaznega Šenčurja, in pa resnične bodo vse in kolikor mogoče vesele, da se bo .Gorenjec" kolikor mogoče našim ljudem prikupil. Za dane3 poročamo, da smo že zgotovili naš društveni dom. Krasna, obsežna in moderno urejena dvorana bo v vsakem oznu odgovarjala vsem potrebam, pa tudi novo življenje se bo začelo sedaj v Šenčurju. Skrbeli bomo, da bo vsako nedeljo kaka prireditev v dvorani, da nam zlasti na zimo ne bo dolgčas. — Takoj 29. t. m., to je na naš semenj, bo iz posebne prijaznosti predaval popoldne g. profesor Komatar iz Kranja o .francoski revoluciji". Pojasneval bo predavanje s skioptičnimi slikami. Skioptikon je popolnoma nov. Zato vabimo vse Senčurjane, naj se tega zanimivega predavanja udeleže, pri tej priliki si tudi lahko ogledajo našo dvorano. Pa tudi drugo občinstvo iz sosednjih vasi bo dobro došlo. — Ne hodite v Ameriko! Nek -Šenčurjan je ta teden došel po „šubu" iz Amerike. — Bivši bogoslovec g. Jakob Sajovic iz Predoselj se je 12. t. m. v spremstvu g. medicinca Basaja odpeljal na Dunaj, študirat za profesorja. Bog mu daj v tem novem stanu kaj več zadovoljnostil Ii Velssuivoga. Tiho in brez šundra se je razširila naša šola v dvorazrednico. Pa tudi skoro brez stroškov, Saj je stalo komaj 1000 kron, da se je v nekdanjem kloštru priredila še ena soba ¿a šolo. Res dobrota za ljudi je klošter še v svojih razvalinah. — Skrb liberalcev za javni blagor. 19 .t. m. je prišel tehnik merit svet in vodo za vodovod v Praprotno Polico. Potreboval je pri tem delu tudi mape. Vodja tukajšnjih liberalcev jo hrani. Pa je ni hotel dati. Vodovod ima biti napeljan tudi po svetu nekaterih posestnikov iz Češnjevka. Vsi so se s podpisi zavezali dati svet zastonj pod pogojem, da dobe zato tudi Češnjevcl par iziivk in napajališče iz tega vodovoda. Le mož, ki se šteje med inteligenco in zato tudi stalno drži z liberalci, je najprej opremil svoj dopis s popolno nepotrebno opazko, par minut pozneje pa popolnoma preklical. Tako pomagajo ti ljudje k splošnemu napredku. Propričani naj bodo, da pojdemo tudi brez njih naprej. Naprednjak. Podbrelko nsvle«. Dne 7. t. m. ob 10. uri zvečer je napadel v Gobovcih neki rokovnjač voznika, ki se je peljal na kolodvor v Podnart. Voznik ga je zapodil s streli iz revolvarja. Tudi neka ženska je bila napadena. Ali se bo zopet pričelo staro rokovnjaštvo v Gobovcih ? — Poleg stare cerkve, ki drži v Podnart, stoji znamenje Žal. M. Božje; zid pod sliko je preluknjan. Ta junaški čin se vselej ponovi, kadar gospodar zazida luknjo. Kaj je vzrok — neumnost ali hudodelstvo ? — Župna cerkev v Podbrezjah je vsa prenovljena, znotraj in zunaj; enako tudi zvonik in zid okrog novega in starega pokopališča, ki ima dvojna nova železna vrata. Posebna krasota župne cerkve je nov portal in nova velika vrata, delo domačih umetnikov — Vumik - Pavlin -Šmajdek. Is Trtica. V nedeljo teden bodo proizvajali igralci društva sv. Jožefa splošno priljubljeno igro »Mlinar in njegova hci". — Društvo sv. Jožefa je nabralo večjo svoto, s katero bo nabavilo za župno cerkev umetniško slikano okno s podobo sv. Jožefa, društvenega patrona. — Pretečem teden smo tudi pri nas opazili komet okoli polsedmih zvečer v smeri proti Begunjščici. — Občinske volitve za trško občino se bodo vršile prihodnji mesec. Novico is Ratee. V nedeljo, 24. m. m., so nas zapustile ljubke prijateljice lastovke ter odletele v topli Egipet. K nam so bile došle spomladi 18. aprila. — Pred dobrim tednom je odšlo v Ameriko za boljšim zaslužkom pet vrlih fantov (2 že drugič). Družabno življenje jih bode pogrešalo. — Vrnila sta se iz Amerike dva domačina. Eden je pripeljal seboj vso družino. — Na poti iz Amerike je Andrej Rožič. Temu je bila pied petimi leti zlomljena hrbtenica. Vsled te nezgode sta mu ohromeli nogi, kateri so mu v bolnici morali odrezati. Tako se vrača na svoj dom prej krepak domačin. Po njega je šel v AmerUo njegov 20 letni nečak. — Nagioma je umrla sedemletna šolska učenka Nežica Kopavnik. Ii Radufljlof. Tu se govori, da sta na dan občinskih volitev v Mošnjah dva bivša napredna odbornika prišla v županovo pisarno ter seboj prinesla lOu glasovnic, ki sta jih dobila nevese-kje, in sta v županovi odsotnosti pregovorila županovo hčer, da jih je vse podpecama. Cujte! Is Brosij. Zanesljiv romar je izvedel na Brezjah, da se mošenjskim občinskim volitvam ugovarja. Tudi je pravil, kako zna vsaka breških natakaric na pamet povedati za vsakega tamošnjifi volilcev,£kako je volil. Ker vlada sedaj na Brezjah praznota, so mu lahko natakarice postregle, da je zapisal tele številke: Klerikalcev je pod breskim zvonom 61, liberalcev 37, omahljivcev 19 in nevednežev 48. Za liberalno zmaga sta se najbolj trudila mizar Čebavs in Florijan Pohar. Za S. L. S. sta največ storila po mnenju gostilniških ljudi posestnika Anton Frelih in Francelj Škofic. Nekateri pa tudi P. Henriku pripisujejo zasluge. Romar je rekel, da bi mogel tudi glede gostilničarjev in prodajalcev svetih podobic podati prav zanimive podatke. Is Badevl)ioe. Županstvo na Lancovem je vložilo prošnjo za celodnevni nerazdeljeni šolski pouk. Krajni šolski svet prošnjo podpira, saj bi bilo tako oddaljenim kmečkim otrokom res ustreženo. — Mestni zastop radovljiški je naročil arhitektu C: Kochu izdelati stavbeni regulacijski statut za .veliko" Radovljico. Komaj so ta statut razgrnili, so hkrati vsi, ne glede na politično prepričanje, protestirali proti temu statutu. Radovedni smo, kdo bo trpel ogromne stroške. &L Vid nad Ljubljano Preteklo nedeljo se je slovesno blagoslovilo novo šolsko poslopje in izročilo svojemu namenu. Pokojni šentviški rojak Andrej Bitenc je za šolske namene zapustil svoji domači občini veliko vsoto 160.000 kron. Z obrestmi te ustanove se bo vršila amortizacija posojila, ki se je porabilo za velikansko novo Šolsko poslopje, v katerem bo poleg vsakdanje ljudske tudi obrtnonadaljevalna šola. V novi šoli je poleg 11 učnih sob še prostorna telovadnica, velika risalna dvorana in več učiteljskih stanovanj. Za udobnost učencev in učiteljev je preskrbljeno z vodovodom, električno razsvetljavo m centralno kurjavo. Bog daj, da bi iz nove šole prihajali sami kremenjaki po duhu in značajni po srcu: — Bolezen (griža in tifus), ki je avgusta in septembra prav zelo razsajala po naši okolici, je sedaj ponehala. Zato se je ta teden pričelo z rednim šolskim poukom. 17 W-37 ki hoče pospeševati kožno nago, ki hot* izgubita peg©, ter doseči nežno mehko toio in bel teint, te umiva le t Steokenpfcrrt lllljlno mlečno milo (znamk« Stackenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Taftin ob Lab . Komad po 80 ▼ se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom 1.t, d. Novičar. Predavanja v a ^eseoiear) sprejema hranilne vloga od vsakega in jih obrestuje */s% brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. PosojUa se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«*/«, ali z iVs amortizacijo, na menice pa po 67.:: Eskomp-tiraio se tudi trgovske menice. 160 5212 Denarni promet ▼ loin 1910: IIV. Rasarvaa. x »klada tarnala: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici Sni-—12. ure dopouK in od 2.-8. nre pop. isvienil nedelje In prasnite. Poštno-hranilnični račun centrale 8t. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.S99. Tisk Iv % Pts Umpreti v Kranju,