166
Naravoznanske stvari.
Veliki ponočni pavlin.
Veliki ponočni pavlin (da3 grosse Nachtpfauen-auge, Saturnia pyri Hudo.) je največi med našimi južno-evropejskimi metulji. Cez razpeta krila meri do 14 !4 cm., ali do 5y2 palcev stare dolgostne mere. Vsaka njegovih zgornjih velikih, ob robu sivih in spodnjih — malih temno rujavih flafut ima rujavkasto rumeni, seai ter tje tudi rujavkasto-belkasti obrobek, poleg katerega se nekoliko oddaljeno vleče bolj temna cikcakasta poteza. V sredini vsake flafute ima pa črno, očesu podobno liso z rudeče-rumenimi obrobki, med katerimi nahaja se na notranji strani po ena polumesecu podobna bela poteza.
Konec meseca maja izleže metulj iz svoje bube, se oplodi, na kar babica svoja kot kokaljevo seme debela jajčica zelenkaste barve — nesti prične. Lansko ie o sem zaprl rned šolsko okno eno tako babico, katera mi je bila zadnje tri dni v maju znesla 42 jajčic, potem pa poginila. Ta jajčeka som spravil pote:n v pripravno škatljo , iz katerih bile so se mi dne 20. junija uže gosenčice izvalile. Od teh sem odločil samo tri v daljno opazovanje,   ter jih nesel na jabolčne divjake v
167
šolskem vrtu; dve ste mi prec drugi dan izginili, a ena se je pa popolnem razvila in dorasla.
Na tej sem sledeče premembe opazoval: Koj ko gosenčice iz svojih nekoliko podolgovatih jajčic izležejo, so črne, rujavo-kosmate in celih 7 mm. dolge; nog ima vsaka gosenčica 16; tri pare na obglavji, štiri pare na obročkih srednjega života proti zadnjemu delu njegovemu, h en par pa prav na zadnjem koncu života. Dne 7. julija levila se je gosenica prvikrat; pri tem spremenila se je njena prvotna barva ob straneh života v bledo-zeleno, na hrbtu pa v nebno-višnjevo zelenkasto; pokazale so se ob enem na njenem životu bradovice, katerih je šest vrst, prav razločno; bile so rujavo-rumene in z dolgimi resami obraščene; vsaka vrsta obsegala jih je po 10, a obglavje in pa zadnji konec života poleg te še po druge štiri. Pri tem levenji je gosenica uže celih L0 mm. dolga bila. Dne 16. tistega meseca pokazale so se na bradovicah lepe nebno-višnjeve korale.
Drugikrat levila se je gosenica dne 24. julija; omenjene korale so ob tem trenutku dobile še veliko bolj jasno in čisto nebno-višnjevo barvo, pri kateri priliki postala je vsaka bradovica podobna kronici se šestimi krajšimi špičastimi resami in lepo koralo na sredi; iz te korale poteza se po ena daljša resa z malo bunČico na koncu. Pri tem levenji postala je vsa životna barva bolj enakomerna in svitlo rumeukasto-zelena; celo truplo gosenično dorastlo je do tega časa uže  na celih 60  mm.
(Konec prihodnjič.)
174
Naravoznanske stvari.
Veliki ponočni pavlin.
(Konec.)
15. dne meseca avgusta bila je gosenica uže po polno razvita in doraščena. Ta čas imela je na celem životu 10 popolnem razvitih obročkov, na vsakem obročku pa po 6 krončastih bradovic z lepimi višnjevimi koralami; po enake štiri kronice nahajale so se tudi na njenem obglavji in pa na zadnjem koncu života. Ob zunanjih okrajnih vrstah bradovic v podolžji celega života preko deseterih obročkov zadobi gosenica po zadnjem levenji dve vedno bolj vidni podolžni potezi, — na vsaki strani po eno, — kateri sta po dokončani rasti 8vitlo-rumenkaste barve; nad tema potezama ima na obeh straneh obgiavja in na vsakem obročku po eno črki 0 podobno liso, katere se pri hoji neprestano skrivajo in zopet prikazujejo , kar je prav zanimivo opazovati. Dalje ima na rumenkasto-zeleni glavi drugo rujavo, narobe obrnjenemu v (/\) podobno in dobro vidno progo. Sprednje šestere noge so živo rujave, srednje osmere nad rujavimi krempeljci s črno žametastimi lisami, zadnji dve pa z velikimi rujavimi trikotu podobnimi progami previdene.
Prec ob drugem levenji dobi gosenica popolno gladek život razen bradovic; le vse njene noge so ves čas s kratko in redko dlačico (mehkimi ščetinicami) poraščene
Doraščena gosenica dolga je celih  90 mm. ali 3 palca ;   nekatera  doseže  tudi  še nekoliko veČo dolgost, Če3ar sem se uže večkrat prepričal.
Opazovana gosenica zapredla se mi je bila 15. dne avgusta istega ieta proti večeru; prvi zapredek — zim-
175
sko stanovanje — naredi si iz svoje močne, debele, sivo-bele in nekoliko resaste pajčevine, kateri je podol-gast, proti enemu koncu vedno ožji in slednjič tum-pasto špičast. V tem žakljiču se potem v teku 30 ur zabubi; ob zabubovanji prevleče od znotraj svojo zimsko hišo z neko temno-rujavkasto limasto tekočino, katera ga popolno strdi. Buba sama je valjasta, proti zadnjemu koncu nekoliko tanjša in se končuje v tumpast, nekoliko vdrt špiček; barve je po vrhu črno-, a med obročki pa rurnenkasto-rujave, ter nekoliko rapavega tipa in  je med   kratkima špičkoma nekoliko poraščena.
Velikega života metulj s prav malimi flafuticami izleže v drugi polovici meseca maja; flafute mu pa vidno rasto ter so v par urah za letanje popolno z vso lepo barvo in lepoto razvite.
Pavlinova gosenica živi se s perjem brestovega, orehovega in sadnega drevja. Ena sama požre nad 500 peresnih bandere; a tudi peci je m, dasiravno jih ne je, ne prizanaša, nego ko je z bandercem pri kraji, spravi se na goli pecelj, ga nekoliko milimetrov (7 do 10) od debla pregloda in odstriženi konec na zemljo spusti. Taka objedena mladika podobna je ostrvi v mali meri. Dobro je, da se ta velikan nikjer v takem številu ne nahaja, kot se dostikrat druge male gosenice, ker — ako bi se — oropal bi sadno drevje v kratkem času in to popolno vsega perja. — Naj tukaj še dostavim, da veliki pa* lin, kakor vsi veliki metulji, znese po več sto   jajcic.
Svoj zapredek priiima si najraje v kotih podstrešnega zidovja, ali pa tudi na drugih varnih in suhih krajih. Ta 5 do 61/2 cm. ali pa 2 do 2% palca dolgi zapredek se pa posebno na obeljenem zidu uže od precej daleč ne   z ravno velikim trudom opaziti more.
Najhujši in veči nasprotnik velikega ponočnega pavlina gosenice so muhe mrharice, katere posebno rade v njeno truplo svoja jajčica polagajo, a se še pri vsem tem zabubi, pa iz take bube mesto lepega metulja velik roj grdih muh izbrenči, česar prepričati se, sem ob svojem času prav pogosto priliko imel.
Tako sva z velikim ponočnim pavlinom skoz celo leto svoj ,,kolou plesala, katerega sva še le danes, ko se mi je v lepo praznično obleko preoblekel, popolno dokončala. Ta ples vršil se je pa od 15. avgusta 1880. leta neprestano v šolski sobi, da ga je od časa do časa tudi šolska mladina opazovati mogla.
M.  Kant, narodni učitelj.
Prem 22. maja 1881.