Številka 315 Trsi v petsk 16. novembra 1905. Tečaj XXXf. Izhaja • as. i dsrs , i3i i? ifisil s >b prusiK!: 6f- K in. ri> iF2f';ei"tii rs o. sri uma]. " ■ Ltlfnc -t.'TjiLf: sp rTO'-nij o ro 2 n • S (ti stotinki tohakarnah v 1 r-tu ut <>koti<-:, Liubli&m. Gorici, -i,: i. S t. 5'rtru, Sežrr.i. Nr.bre*>?»». Sr. Loc^ii. Tolminu, Ajdov5i*;r.i. Postojni. D^trl* r-.ru. I3c!'c»wid itd. oriasoT -- TR^riraio po vr>'al* (Jirnkp 73 mm, vinoke j mir >; tr trtovinskr in ohrtt-e ffince po :IO *tot. ; osmrtnice. z>iiv«tle. posiasiue. o trie.v uenar: .:b zavodov in wt«t. Zn ntrlase v tekstu li^t« f» vrst V 20. v^jitrn na- .Jjm r.^tB K i*. Mali po 't. i>f»»eoit. n&jnuui' po 40 «tot. — Oplsse sprejem« mseratni oddelek uprave dinost" . — P7»£iiia ^Uiu^" i*1 :inrsvi ..E"in.j*t*~ Gasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko >~aro5nina sra«& i» vse ieto 24 K, pol leta 12 K, 3 uesece 6 K. — N» naročbe bre* doposlane naročnine se oprava ne ozira. V«i dopisi naj ae pobijajo na uredništvo lista. Nefrankovana -jiama se ne sprejemajo In rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamaciie je poSiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: nI. Olorglo Galatti IS. (Narodni . Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La tnit ronsorcij lista „Edinost*1. — Natisnila tiskarna konatrnja ,.F--i?nost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti št. 18. ^^ poStno-hrimilnični račnn 3t.S41.6u2. ^ frtfr,nrtt ir -rir^* TELTPOI itov. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Karel Havliček buditelj češkega naroda. K petdesetletnici njegove >inrti. — Napisal Franjo K vec. V. V H avl i Ck u je bil uresničen najkrasnej--iui načinom ideal buditelja. Drugi pred njim mi prebujali narodno samozavest in domovinski čut : on je budil v narodu energijo. Postal je buditeljem češkega naroda zato. ker je navstala prava doba. v kateri mu je bila vzgoja v tej smeri najbolj potrebna. On. rojen pisatelj in pesnik, je vstopil v politiko gotovu samo pod diktatom svoje dobe. Bil je preveč ognjivega in bojevitega temperamenta, preveč zraščen se življenjem, preveč hrepeneč po dejanjih, da bi mu bilo zadostovalo delovanje v literaturi, ki je bila takrat tako tiha in krotka. Težko ga je postaviti v vrsto čeških vel mož : kakor ni bil samo pesnik, ravno tako ni bil samo politik. Havliček ni nikdar pesnil z obzirom čisto literarnim, ampak ved' je gledal se svojimi pesnitvami, da bi vziskrH glavo in srce — njegovi verzi >o čini političnega in duševnega osvobojenja. A na drugi strani zopet : politika mu ni bila obrt, je bila marveč vodjena najidealnejšimi in najnesebičnejšimi ogledi ; in poslednja leta izgnanstva oblivajo jo s tragično poetično zarjo. Pesnik in politik sta vzrastla v Havlfčku v eno. Z eno nogo v politiki, z drugo v literaturi : tak stoji Havliček pred nami kakor o l mož in bojevalec. V očigled tej vsestranski delavnosti Havh'čkovi smo prisiljeni spominjati se podobnih svobodnih in moških značajev v literaturi francoski in nemški onih let, ki so literaturi in politiki služili vzajemno. Posebno nas ^avliček spominja Heine-ja se >vojim dovtipom, sarkazmom in boje vit ostjo. Tudi Havliček je mogel, kakor Heine, reči 0 sebi: „sein meč, sem plamen4*. Bujni smeh Havličkove satire, njegov neustrašeni nastop nasproti vsakemu : te lastnosti karakterizujejo Havh'čka ravno tako markantno. V deželi verskega gibanja in verskih bojev je bil od časov Husovih pa do danes Havliček edini, ki je nastopil proti v-aki neprijetnosti, naj si je ista prihajala iz katere koli človeške družbe. Tudi svečeništvu ni prizanašal. Tam, kjer napada cerkveno vlado, so njegovi epigrami ostri in brez-< hzirni. Kratko je bilo delovanje Havhčkovo — iiti ne celih deset let — ali neizmerno je :!o blagoslovljeno. Kdo je storil na Češkem /a to dobo več ? In konečno: kdo je dal 1 osi primer in koga se češki n rod spominja z večjo ljubeznijo? Havliček je odpiral pot P O D L 1 S T E K. Strašna noč. t?pi-al Radlvoi Prostran. Sezul sem si črevlje ; zdelo se mi je, da mam nogi krvavi... Kad bi si bil zakuril, a nisem imel najmanjšega predmeta, s katerim bi se dalo zakuriti ogenj. — Nekaj drv je pač ležalo še a ognjišču sredi koče, toda žveplenke, ki >em jih bil vzel seboj, sem izgubil po poti : ;:i tako sem se moral potolažiti in zadovo-jiti. da sem po dolgem trudu prišel zopet >od streho. Na glavi me je zazeblo. Ob prejšnjem tdcu sem bil zadobil precejšno rano, katero a sem opazil šele tedaj, ko so se začeli od -A rvi moki i lasje oprijemati glave... Bogovi so se nekoliko potolažili in nevihta je pojenjala... Nebo se je čistilo... Pred mojimi očmi pa so se odpirali novi cvetovi in novo življenje. — — —-- Nei zmerna puščava — — — sam pesek — razvoja, ki še davno ni dovršen. Ni jedna njegovih idej ni postarala, vse še čakajo na svoje uresničenje in so geslom vseh čeških ljudi, ki se bojujejo za napredek in svobodo. Seme, ki je metal na vse strani na razna polja — narodno, politično, društveno, in kulturno — je vzklilo in dozoreva za bodočo žetev ! * Bilo je to barbarstvo najgorje vrste, ko je avstrijska vlada metala v zatvore ljudi, ki so Cehom želeli dobro. Barbarstvo je natezati rzakone" za one ljudi, ki se ravno bore proti brezzakonstvu in žele, da se zakoni vrše- Žalostno je, da se v temnice mečejo ljudje idealni, katerim je vse življenje muka in trpljenje že zaradi tega, ker težijo za ideali, ki se navadno težko dosezajo. Ubijajte nas, zatirajte nas, podkupljajte nas, grozite se nam in mučite nas, ali znajte da izdajice domovine ipak ne bomo! Vsaka borba jači in oplemenjuje. Lepa je pri črvu, ki vzdiga glavo, da se postavi proti nogi, ki je stopila nanj. Junaška je, kedar jo človek bije za uzdrževanje samega sebe. Ali božanska je, kedar se bije za narod in domovino! (Konec.) Afera poslanca dra. Ploja. Na torkovi seji državne zbornice je vse-nemški poslanec Stein hudo napadal slovenske poslance dr. Šusteršiča, dr. Ploja in Šukljeta. Med drugim je Stein dr. Ploju očital nemoralni čin, ki da ga je izvršil dne 17. julija 1903 in da je vsled tega prišlo do ločitve med dr. Plojem in njegovo ženo. Posl. dr. Ploj je prosil upravno sodišče, katerega člen je, naj uvede proti njemu preiskavo. Upravno sodišče se je pod predsedstvom grofa Schonborna o tem posvetovalo ter prišlo do spoznanja, da so obdolžitve, ki jih je poslanec Stein izrekel proti dr. Ploju, neosnovane. Neki nemški poslanec je o aferi dra. Ploja poročal „Grazer Tagblattu". V tem poročilu pravi, da so proti dr. Ploju izrečene obdolžitve popolnoma izmišljene. Žena dra. Ploja je namreč histerična in omenjeni po-stanec sodi, da je poslanec Stein zajel svoje informacije od strani, ki so v zvezi s to histerično gospo, od katere se je dr. Ploj ločil. Pravdni zastopnik dr. Ploja, odvetnik dr. Ružička razglaša, da so vse trditve o vzrokih ločitve Plojevega zakona popolnoma izmišljene. Stein je trdil, da je Ploj storil očitano mu dejanje dne 17. julija 1903 in da je vsled tega prišlo do ločitve. Resnica pa je, da sta Ploj in njegova žena živela od tega časa v nemotenem zakonu še dve leti in da sta se ločila še le dne 19. februvarja 1906. Delovanje poslanske zbornice. -Politik« poroča, da je vlada izrazila nasproti načelnikom klubov željo, da odobri zbornica po dovršeni volilni reformi, in sicer še pred božičnimi počitnicami pogodbo z Llovdom, zakonski načrt o novi paroplovni družbi „Dalmacija", zakonski načrt glede ustanovitve centralne blagajne za zadruge, provizorični proračun od 1. jan. do 30. sept. 1906. in konečno zakon o lokalnih železnicah. Odrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 15. Peročevalee Hoitsv je izročil poročilo finančnega odseka o stroških za 1907. Prihodnja seja bo dne 22. t. m. Na dnevnem redu je generalna debata o proračunu za 1907. Današnja seja je trajala samo 16 minut. Čehov, so udeležniki shoda prirejali viharne ovacije. Zasluge dr.a Žatka so slavili državni poslanec Fresl in drugi govorniki. Po vseh čeških gostilnah so bili koncerti v proslavo zmage. Vse češke hiše — tudi najsiromašneje — so bile razsvetljene in v zastavah. Vse je bilo po koncu, od nežnega otročiča pa do starčka. Ko je pred stanovanjem dr. Zatka zadonela veličastna himna „Kde domov muj ?1£, se je vse razkrilo in vse — pevalo. A ko so odzveneli zadnji zvoki, čuti je bilo, kako v daljavi ponavljajo pesem. Oni, ki niso pevali, so poslušali s pobožnostjo. V „Besedi" je bil velik koncert na katerem so prečitali nad 200 došlih brzojavnih čestitek, ki so bile od navzočih vsprejete neopisnim navdušenjem. Tudi tu so prirejali dr.u Žatki velikanske ovacije. samo kamenje... Nikjer najmanjšega grmiča, nikjer najmanjše travice, nikjer najmanjšega potočka... V vsem prostoru, kolikor se ga razprostira pred bistrimi očmi opazovalca, ni do- I biti ne kapljice vode in tudi ne najmanjše ' trohice kakega zelišča... Mesto zelenih hribov, obrabljajo to puščavo veliki ognjeniki, kakor častna straža velikega čudežnega prostora... Kakor Tifon veliki liudje se sprehajajo po tej ravnini in se igrajo s zvezdami, luno in solncem... Ponosni so njihovi koraki... Dasi jim vedno manjka jedi in pijače, ne izgubljajo nikdar svojega veselega značaja.... Vsakdo, ki je prestopil prag tega nerazumljivega svetovnega prostora, postaja jednak drugim, ki se že nahajajo v njem. Gorje pa onemu, t. j. nepoklicanemu, ki bi se predrznil storiti to dejanje... Ze sam pogled teh mističnih velikanov prodira takega človeka, da se zgrudi nezavesten na tla. Potem zalučajo v njega par najsvetlejših zvezd, in predrzneš se spreminja v prah.... Gorje, torej, takemu predrznežu ! V nočeh, ko razliva bleda luna svojo Pozdrav srbske in hrvatske omladine narodni skupščini na Cetinju. Povodom otvoritve narodne skupščine črnogorske je poslala srbska in hrvatska omladina z Dunaja narodni skupščini na Cetinju to-le depešo: „Narodna skupščina Cetinje : Srbskim Spartancem, ki so ohranili srbsko svobodo in so svojim junaštvom, bistrino zadivili ves svet, želi srbsko-hrvatska omladina, zbrana iz vseh osvobojenih in neosvobojenih srbskih in hrvatskih krajev, da zastavo ustavnosti, ki je zavzela mesto času neprimernega absolutizma, dvignejo visoko, čvrsto in da jo čim prej razvijejo po čisti narodni volji, primerno pravim potrebam Cmogore in naše narodne ideje. Pokoljenja djela sude Što je čije daju svjema Je sledilo 150 podpisov. Na to depešo je odgovoril predsednik narodne skupščine vojvoda Sako Petrovič tako-le : Srbski in hrvatski omladini na Dunaju ! „Združeni srbski in hrvatski omladini se črnogorska narodna skupščina zahvaljuje na žarkih čutstvili in na pozdravu, pričakovaje opravičeno, da bo omladina prva vodila delo za ustvarjenje skupnih jugoslovanskih idej. Živelo srbsko -hrvatsko bratstvo. Predsednik črnogorske narodne skupščine vojvoda Šako Petrovič. m Po zmagi v Budjejevicah v III. razredu so priredili „ Sokolu delavska društva impozanten sprevod z lam-pijoni, ki se ga je udeležilo nad 15.000 oseb. Pred stanovanjem dr.a Žatka, tega neustrašenega in bistrovidega voditelja budjejeviških Nemški državni zbor. Odgovor drž. kancelarja Biilova na interpelacijo posl. Bassermanna. BEROLIN 14. Državni kancelar knez Biilow je v svojem odgovoru na interpelacijo posl. Bassermanna najprej pojasnil razmerje do Francoske ter dejal, da je misel ožje stike ali zveze s Francijo, ki se je pojavila v časopisju, ob razpoloženju v Franciji, neizvedljiva. Živahnost francoskega patrijotizma, velenapeta častihlepnost francoskega naroda sili Nemčijo na opreznost. Govori se, da žele Francozi zbližanje k Nemčiji, toda še noben minister se ni za to zavzel, da bi se ustvarili predpogoji, ki bi jih mi zamogli v sprejeti. Italija se zamore danes kakor zedinjena velesila in ojačana po trozvezi bližati Franciji, brez skrbi, da bi prišla v odvisnost od Francije. V zvezo med Francijo in Rusijo se nočemo utikati. Med Nemčijo in Anglijo obstojajo pa globokeja politična nasprotstva. Glede trozveze je rekel državni kancelar : Trozveza se drži razumne politike. Trozveza ni še imela prilike, da bi se bila praktično poskušala. Ta možnost jej je pa poglavitno ostala prihranjena zato, ker je obstojala, ker je bila tu srednjeevropska zveza. Državni kancelar je podrobneje razpravljal o prednostih trozveze ter nadaljeval. Ako ne bi Italija in Avstro-Ogrska bili v zvezi, teihij bi lahko postale razmere med njima napete. Tako pomenja trozveza, na kateri so vsi trije zavezniki obenem interesirani (Prav res ! na desnici) — eden ne manje, ali nikakor več nego drugi — ne le politično izbreme-njenje Evrope, ampak tudi glavni vir sedanjega gospodarskega prospevanja, ki je ozko zvezano z ohranjenjem miru. Potrebna je tudi meni izjaviti, kako poštena da je bila pod-podpora, ki nam jo je podala Avstro-Ogrska na konferenci v Algesirasu. Nerazumljivo mi je, kako se je moglo verjeti, da smo se mi povodom obiska našega čarobno svetlobo na zemljo, se začenjajo v onej puščavi strašne orgije... Veliki Tifoni se zbirajo in mečejo svoje črez noč izgotovijene predmete preko goreče ograje navadnemu ljudstvu v dar. — — — Ako pa se ljudstvo s temi darovi ne zadovoljuje. krešejo zvezde, in z utrinki zvezd tolažijo razžaljeno ljudstvo. — Kadar pa ljudstvu darovi ugajajo, prirejajo velike veselice in slavnosti, na čast stvariteljem... Ko sem bil prvič prisoten na oni daritvi velikih Tifonov, sem zahrepenel z vso svojo dušo po onem čudovitem prostoru, kjer se izdeljujejo ti lični izdelki... Sprehajal sem se vedno ob ograji, kjer so se dobivali darovi. — Včasih sem zasledil vrata; hotel sem jih odpreti, toda zbal sem se in odstopil nazaj. — Parkrat pa sem držal že za kljuko ; a hudobni — nevoščljivi človek me je zagrabil in potegnil v stran... Raztrgan od dolgega potovanja sem se 2)ojavil zopet pri vratih. Nisem potrkal, a vrata so se odprla in jaz sem vstopil ponosno v puščavo — prostor trpljenja... Lotevala se me je žeja in lakota. Neiz- merne muke! Tolažili so me, da se privadim ; in jaz sem upal... Neko noč, ko je zopet bleda luna razlivala svojo čarobno svetlobo na zemljo in so veliki Tifoni darovali, sem se udeležil darovanja tudi jaz... Predmet, za katerega ni nihče vedel, sem strahotna zarinil črez gorečo ograjo in vsi so me pogledali z radovednim pogledom. Odprl sem oči: radovedno je kukala luna v kočo skozi odprtino pri vratih... Nebo je bilo či9to ; le daleč tam je bežalo še par sivih oblačkov, kakor bi se bali čarobne svetlobe lunine — bežali so, kakor bi se sramovali svojega prejšnjega dejanja. Stopil sem na piano. Lepa, precej velika rupa obraščena z debelim bukovjem se je razprostirala pod menoj... Neka tajna groza me je spreletela. ko je zaskovikala sova tam v nasprotnem bregu.... Oprtal sem svojo malo prtljago, in odkorakal naprej... Glava je bila težka. Rana me je skelela vedno bolj... Proti poludnevu sem dospel do prvih kmečkih hiš. — — — — — (Zvršetek. Stran II »EDINOST« št. 315 V petek, dne 16. novembra 190*; cesarja na Dunaju umešavali v notranje raz-Jdenje poljskega jezika. Zastopnik generalnega mere habsburške monarhije. Mi se ne želimo • guvernerja je potem predlagal., naj se upravne mešati v tuje razmere in tudi nobenemu ne organe vsaj obveže, da bodo v poslovanju z svetujemo, ako nas zato ne prosi. Izlasti ne | ruskimi oblastnijami prilagali uradno overov- potrebuje nobenega sveta vladar, ki vlada že toliko desetletji narode in dežele ob Donavi ne brez težkih skušenj in osodnih vdarcev, toda vedno vestno in pravično. Tudi v spor Ijen ruski prevod. Poljaki so pa menili, naj bi se to prepustilo previdnosti samoupravnih organov samih. Glede volilne pravice so Po- oehrl je dobil red železne krone II. raz- prostrani sobi v prvem nadstropiju smo i>, reda in ministerijalni svetnik in predstojnik ob svojem prihodu štiri družbe tujcev, Ti ž prezidijalne pisarne v omenjenem ministerstvu, čanov, in pa trojico svojih prijateljev, dr. Alfred vit. F r i e s, je dobil vitežki križec 1 Najnedostojnejše se je vedla druži Leopoldovega reda. tržaških „patriotov", mladičev v dobi od „Slovencu*. Naša dva članka, v katerima smo dokazali, da je za sedaj v Trstu vsaka skupna organizacija med Slovenci in Ijaki zahtevali, naj se volilno pravico podeli med ( is- in Translajtanijo se nismo umeša- j vsem moškim, starim nad 25 let in naj se' Italijani — pa bila tudi na krščanski pod j lagi — nemožna in neizvedljiva, ter da bi 19e dali zavesti v tako zvezo, naravnost po-; gubna v narodnem pogledu : ta dva članka Drobne politične vesti. Na deželnozborskih v o 1 i t sta menda hudo zasrbela Slovenca", kajti a h na Moravskem minolo nedeljo je bilo popraskal se je z vidno nevoljo. Reagira pa na naša izvajanja — po i madjarski, za kandidate posamičnih strank oddanih : vali. To bi bilo nespametno, skoraj ravno. tudi Zidom ne stari nikake zapreke, tako. kakor če bi se kdo mešal v prepire j mod zakonskima, kar je najgotoveje sredstvt), j da se obema zameri. (Veselost.) Govornik se j čudi, da bi mogel politično tako spreten in' v inteligenten narod, kakor je pričakovati od Nemčije, da se ista ume- 104.431 glasov ~ za katoliško-narodno stranko, šara v diference mod Cis- in Translajta-^ 79.994 za socijalne demokrate. 25.362 za nijo v prilog Translajtanske. Ohranitev po-češko ljudsko stranko, 22.321 za narodne polne neodvisnosti in velesile donavske mo- socijaliste, 22.438 za naprednjake in 2203 narhije je za Nemčijo ravno tako koristno in glasovi za obrtno stranko. (Za Mladočehe je ravno tako potrebno, kakor ohranitev Nem- j ta izid več nego mjzeren : je pravi me-Čije kakor velesile za donavsko državo. Pre- mento to). pričan sem, da bi mi Deak in Andrassv dala Položaj na Kreti. Glasom nekega prav, ako bi se živela. J rimskega poročila s Krete, se je položaj tam-Vsa poročila o dogovorili, da bi se pre- kaj zboljšal, odkar je prevzei vlado Zaimis. pre rila ustanovitev samostojne Poljske so Novi vrfmi komisar si Je znal pridobiti sim-neresnična. Odnošaji med Rusijo in Nemčijo patije ljudstva so tako korektni, kakor niso bili že dolgo., _ To dobro razmerje prihaja do izraženja tudi DOMldCG V©Stl v prijateljstvu med obema vladarjema. Povodom sestanka obeh vladarjev ni bilo o ruskih Občinske volitve v Miljah. Včeraj so I 16—18 let. Ta * klapa", ki je štela kakih 25 glav je tulila vsakovrstnih, njej vgajajoči; pesmi in himen, a med temi tudi {našo : .J pa pojdem na Gorenjsko". Dasi so ti mlečni-zobi fantalini, gotovo po veliki večini sino slovenskih starišev, so se ob pevanju te pcsn tako pačili, da je neka gospa, ki je umel slovenski, vzkliknila : Škoda, da to lepo j sem tako škandalozno mesarijo! Potem so ti fantiči, oziroma nokat- n svoje, po navadi ne podaja ni besedice stvar- j začeli izgovarjati gnusne slovenske ! -nega odgovora, niti sledi kakega protidokaza, s°de in to v navzočnosti dam! Na o d loč marveč se je zabarikadiral le z nekoliko ne- ; Protest od strani enega naših gospodov slanih dovtipov in drznih insinuvacij. Mi da j mladeniči odšli, a pred odhodom so im da smo napisali ona dva članka le v zadregi! očitno izpoved o stanju žepov ! Eni m ker nismo imeli druzega gradiva, da pišemo ! VP^> da imajo le po eno „ Hiko" v žep drugi nekaj več itd., kar gotovo ne del članke z nuraarami, da razmotavamo kurja čreva, ki ne prihajajo do nikakega zaključka itd. itd. Ali, če bi se hoteli čitatelji potruditi, da bi iskali v „Slovenčevili" „dovtipih" le iskrico zdravega humorja, ali satire, ali kakega zdravega jedra, in da bi razmotali vsa | „Slovenčeva" — kurja čreva, gotovo ne bi jle sedelo ' našli druzega, nego znakov in dokazov o «Pssst" ' enčevi" nelojalnosti, neiskrenosti in Po- časti stranki, kateri pripadajo ti trijotje. Ko so torej odšli ti rogovileži, (unu se, da so prej poravnali račun) smo mi z -peli eno naših narodnih. Takoj na začet' pesmice smo slišali od sosednjo mize, kj kakih 1 r> tržaških lovcev — razmerah nikakega govora. Rusija potrebuje začele občinske volitve za Milje in okolico. Lavratnosti v poj^^h z drugimi slovenskimi sedaj vse svoje moči za prerojen je; zato Predvčerajšnjem in včeraj je volil III. raz-skuša tudi po možnosti odstranjati vse pre- red- Okoličanski Slovenci so sklenili se zmer- ! listi. A ta nelojalnost, da ne rečem hudob- pire med Francijo in Anglijo z mirnimi do- nejšimi Lahi v mestu kompromis proti dose- j ^ je ravuQ y tem da yedno spekulira in govori. danjemu socijalistično-iredentističnemu zastop- greši na dejstvu, da ogromna večina njego- Razmere do Japonske m Kitajske bomo stvu' sv°jim gospodarstvom ozlovoljilo j vih čitateljev nc čitaj0 dotičnega lista, ne gojili tudi v bodoče, ker vodimo tudi v ne le Slovence, nego tudi zmerne Lahe. Kosu- katerega hoče „Slovenec" izliti svoj strup. V/točni Aziji povsem mirno politiko. Naše Plomisna lista za III. razred obsega S slo-i Tako Lqhk& podtika in insinuira in potem prijateljsko razmerje do Amerike sloni na zgodoviusko-naravnih temeljili. Da izjednačimo gospodarske interese je seveda potrebna obojestranska dobrohotnost in dobra volja. venskih in 2 italijanska kandidata. V drugem in prvem razredu je razmerje kandidatov ene in druge narodnosti tako, da bi bila osigurana Slovencem večina v občinskem zastop- Kar se tiče govornikovega nastopa v po- , . , ...... , . ..... _ , ,. , J kompromisna lista, kar m izključeno, kakor utiki, svari najprej pred tem, da bi se slabo- j smeši m zasramuje : Tako je [tudi v sedanjem slučaju. Za j razloge, ki smo jili naveli v podkrepljenjo ... , i svoje trditve se „Slovenec" niti ne meni. stvu. ako bi prodrla v vseh treh razredih I x- i • -Lr i i i - . f. ...... ' Narobe, izogiblje se jim skrbno, ker sicer ne umevanega Bismarka jemalo kakor merilo za _ ... bi mogel pisati svojih bedastih in zlobnih zatria. Predvčeraišniim ie volilo v , .. , . , . . J, , * m • dovtipov ter zasramovati nasprotnika, ki je v ,a7PPfln vnlilnor ni 1 tatarin ir> ! - se nam tretjem razredu 222 volilcev, od katerih je vse politično delovanje. Nemčiji se ni bati, 1C. . . ' . . i najboljem prepričanju, s poštenim namenom 1 , J oddalo lbo glasov za slovensko kompromisno > • j , - - , , d:< ostane osamljena. Narod KO milijonov z __ Z .. ... . , . . . . m v dostojni obliki povedal svoje mnenje. J „ .. . , a o/ za sociialisticno-iredentsko kompromisno mi i • - 01 « t i- x vojsko kakor o ima Nemčija ni nikdar osam- . , 1 t Tako polemizuje „Slovenec" ! — \ tej stranko. vojsko kakor jo ima Nemčij ljen. dokler zaupa sam va-se. BEROL1N 15. Zbornica je nadaljevala r:lzreci. Do poludne je bila volitev mirna. Zi debato o interpelaciji glede vnanje politike, vahnejša je postala opoludne, ko so se pri- Dr/avni tajnik Tschirskv je izjavil, da se vodi peljali iz Trsta delavci? ki so popoludne praz- vnanjo politiko enotno. Državni tajnik nima novaij# Trg je bil poln ljudstva. 26 orožnikov druge častihlepnosti, nego ono, da je veren { redarjev je vzdrževalo red. Socijahsti so! , ,, Q. qU , - J 1 1 j - 1 ^ j j [ ako bi se hoteli do „Slovenca obračati z sotrudnik državnega kancclarja za blagor do- zasmehoTaH m .zzv.žgaval, znane ag.tator,e lom naj stvarnim ođgovorom ovrže t --------- - P-1-T..,ber- sl0Tenske stranke: posebno 50 izzrižgaIi žup M smQ ^ m. [zlast. * b. bjlo zelo za; nika iz Plavij. I perfidnosti je postal velik, nedosežen. Na Včerai se je nadaljevala volitev za 111. ^ pa SQ ljudjc izveQ Kranjske že davno sprevideli te finese „Slovenčeve" taktike in njihov efekt se je bolj in bolj začel stiskati med meje kranjske dežele. Vemo, da bi bilo prazno početje to, nimivo, ako bi se „Slovenec" lotil dokaza, Volilna komisija je postopala skrajno; da „j reSj ^ar smo mi pisaii 0 posto- pristransko ter je odbijala volilce naše panju italijanskih duhovnikov s sloven- movine in nemškega naroda. — Posl. Lieber maun-Sonnenberg (Oospodarška zveza) je izjavil : Dobro razmerje do Rusije nima danes žal več pomena kakor prej. — Posl. Gothein („» 1,od,.miselna z^za, je menil : Dejstvo je. strMfae> ^ je bilo vpisan0 o£etovo ime ndi' I skimi ljudmi v laških bratovščinah, da da se eutstvo politične osame ost. opaža celo (živega) me5to ^ (pokojnega), tudi če so; nl res, da je bil naš jezik izključen P„ dobromislečih: pomen Uoz.eze se e za volflca poznaU ^ ni bilo đvoma 0 njegovi tudi iz privatnih razgovorov, s čemer Avstio-Ogrsko zmanjšal, ke,-j,-postala ^ identiteti. Vsa hvala pa gre vladnem« komi-!so bili Zaši ljudje upfav ukovani v du-tu 11 moc Kusiie. Odstranite našo sedanio re- , . , , 1 • • A . * k " - nolitiko zanirania na znotrai in Sar,U g' baronu eissenbach-u, ki je strogo gevno robstvo. Na to naj bi bil odgovoril 3 ^o^TiUko za irana na zuna • otem o- kontroliral in daJal zaPisati vsak krivični L Slovenec", mesto da zasramuje svojega bliž-nas? ' 1 zapiranja na zunaj po em po-, ^ volilne komisije. Do poludne je imela njega tako. kakor ne bi smel list. ki hoče stane mednarodna politika bolja. (Pohvala na . , , . r , 1£in ; , , , v (i * 1 \ slovenska kompromisna lista približno 120. veljab pred svetom kakor k rš č an s k o-k a-levici. Posl. Zimmermaun (retormna stranka) , ^ , , . . , , . ,________y , K ,______________v___ glasov večine. O poludne je bila volitev pre-.toliško glasilo! trgana do 2. ure pop. Komisija je delala zelo j Ker pa „Slovenec« dela svoje dovtipe tem e^ tudiTzrok 1)0Časij tla se naši naveličali. Puščala je j tudi o naši namišljeni zadregi radi materijala.. ^. 1.,.,Cm U VZJM le po 20 volilcev (10 od vsake stranke) v odgovarjamo: 1. da bi bila tudi taka za-liedelavnost Inase politike. S tem je bila ... , . ... 1 1 on L . 1 • - » . Un^nn i volilno dvorano ter je rabila za vsakih 20 drega še vedno manje nečastna, nego če ka- volilcev okolo s/4 ure. Volilci so se namreč1 kov Hst vara svoje čitatelje s „telegrami grupirali že zunaj po strankah in sodeč po j 0 dogodkih, o katerih so drugi listi poročali , številu volilcev, ki so čakali zunaj na eni in j že pred 8 in 14 dnevi: in 2. da mnogo takih , drugi strani, bi morala biti zmaga na strani neslanosti, kakorsnjih čitamo v „Slovencu", Iz Pai 'iza javljajo : Izjave ministra slovenske kompromisne stranke. Zanimivo je,' ^nia pri nas v koš. Pri „Slovencu4* pa ISrianda o politično-verskem vprašanju uteg- daje poznani Albin Postogna volil se soci-|men(ja ne v ko^ zat0 pa je lahko je vprašal: Kdo vlada [prav za prav v Nemčiji ? Javna tajnost je. da ni državni kancelar vodilni državnik. \ za nedelavnost {naše razprava o interpelaciji končana. Ločitev cerkve od države na Francoskem. nejo dovesti do sporazumljenja med episko- jalistično-iredentsko, a njegov sin se sloven-patom francoskim s papežko kurijo glede sko stranko. miza polna — „rokopisov'- Nad vse značilno pa je z 1 rodoljubje zakona o ločitvi. Nadškof parižki je zapričel Včeraj se je U(jeiežii volitve tudi dr. in slovensko samozavest „Slovenčevo", da v pogajanja z Vatikanom, da bi papež dovolil, kakor varuh miadoletnih dedičev pok. na bi se uvela pogajanja s kurijo na podlagi Križanca. Tudi njemu je delala komisija te-pojasnil, ki jih je podal minister Bnand, m ^ Zahtevala je od njega volilno legitima-sicer v namen, da bi mogli odnehati od od- cijo ^tere mu niso poslali ter ga je hotela pora proti verskim udruženjem. V tem slu- odvreči> 5egj da se glasom voliine liste Iia. caju ne le da bi dovolili ustanovljenje žup- haja mej deđići Rozalija Križanac, dočim je mjskih občin, ampak bi se dovolilo tudi -šel dr Rybdi. voliti v imenu Julijane Kri. usta nov Ijanje dijecezanskih udruženj, od ka- žanac Nazadnje je pa vendar komisija uvi- dela, da je bila krivda županstva, ako se je krivo ime vpisalo ter je pripustila dr. Rybara k volitvi. Ker so socijalisti popoludne vedno bolj nasilno nastopali, je ob 4. uri popoludne V ponedeljek se je v Petrogradu vršila zaprosil vladni komisar ojačanja iz Trsta ter konferenca, na kateri se je razpravljalo o Je vsled tega odpotovalo iz Trsta takoj še 14 uvedenju samouprave na Poljskem in pri tem redarjev v Milje za vzdržavanje reda. Ko to izlasti točka o jezikovnem vprašanju. Na- pišemo nam še ni znan izid volitev v III. sprotno z načrtom generalnega guvernerja razredu. Ako so naši volilci vstrajali, je mo-varšavfckega. ki je hotel, naj bi se kakor raz- rala biti ziuaga naša. (Glej brzojavke), pravni in poslovni jezik uvela ruščina, so se Odlikovanje. Sekcijski načelnik v trgo-poljski zastopniki potegovali za izključno uve- vinskem ministerstvu dr. Rihard H a s e n - terih pa bi bili lajiki izključeni. Dogodki na Ruskem. Uvedenje samouprave v Poljski. svoji notici, ki je dala povoda temu našemu današnjemu odgovoru, niti z besedico ne omenja povoda, da smo napisali ona dva članka. Niti besede graje ni našel „8101101100" proti njim, ki so naš jezik nečuveno žalili, označivši ga za — „sanjarijo" ! Ali pa morda označenje slovenskega jezika s „svinjarijo" velja, če je je izrekel kakov tržaški somišljenik — „Slovenca" ? ! ! Potem pa smo danes bolj prepričani nego kedaj, kako potrebno je bilo. da smo napisali spomin : Varujte se siren-skih glasov!! Celo na naši zemlji nas izzivajo! Prejeli smo : Minolo nedeljo smo se želeli pozabavati na našem kršnem Krasu ter tam vživati par uric svežega zraka in pa — kar je naravno — tndi dobre domače kapljice. Zavstavili smo se pri Štefanu pod Repentabrom. V da je že odšel, j»- on legel na hodniku r III Ti gospodje si upajo, kakor se vidi, n ravnost izzivati nas in to v našem domu, l naši zemlji! ! Nas je bilo le pet, a smo bi ljudi in smo onim Lahonom. Nemcem — i kar so vse bili — takoj povedali, kar jim šlo. — Ker si niso upali psikati še nadalje, a začeli prepevati razne Iahonske pesmi 1 med temi tudi ono o Garibaldiju! Mi od svoj strani (da dokažemo gospodom, da znam nekaj več, nego oni), smo peli vse mož. naše slovanske zbore in pesmi. (Bili sih namreč vsa petorica stari pevci.) Priznati moramo, da so ostali Tržačai in še posebe Tržačanke obsojali nasto; mladih in starih lalionskih izzivalcev. Tržaški mladi in stari „patrijotični" i: Garibaldijevi — "mladini, priporočamo, tune hodi v naše kraje z namenom izzivati ker se jim prej ali slej pripeti kaj neljubega ! Mi ne branimo Italijanom, da se vesel« 11a naši zemlji, ali naj storijo to dostojno nikakor pa ne ne način, kakor gori opisam T r ž a č a n. Nova delniška družba. omžal? da je VVitzani, ki je oženjen, oskrunil več nedolžni: deklic, svojih učenk, v šoli med pevskim poukom, ki ga je vodil v svrho nemškega cerkvenega petja v cerkvi na Goričicah. ■Ivan Umek, vrli naš profesor plesa, je sestavil nov ples „C rnogorka". O tem ples je francoski profesor plesa v Parizu, E. Gi-raudet. pisal g. Umeku nastopno : „Z zahvalo pošiljam Vam moje iskrene čestitke Vaš gracijozen ples „Crnogorka". Isti je izboren v vseh točkah." Kaznjencem zboljšajo hrano. A' avstrijskih kaznilnicah bodo dobivali kaznjenci odslej po večkrat na teden zajčje meso in bodo v ta namen redili ogromno število teh živali. Leto ječe radi 10 stotink. Reško sodišče je obsodilo Antona Lebana na eno leto ječe, ker je 2. t. m. iztrgal neki gospej na javni ulici iz rok denarnico, v kateri je bilo 10 stot. Nesrečnež, Gu letni mehanikar Anton R,, doma iz Veprinca, kjer tudi prebiva, j«' pn-dsinočnjim rogovilil po hiši št. ."> v ulici Antonio Caccia ter grozil stanovalcem iste hiše. Naposled, ko so stanovalci hiše mislili, V petek, dne Hi. novembra 1906 »EDINOST« štev. 315 Stran ITT nadstropju in tam zaspal. Včeraj v jutro pa. j po štiriletnem vestnem pripravljanju 1. 1904 ko so ga našli spečega na rečenem hodniku.! prvikrat v javnost. In takoj o prvih nastopih so pozvali redarja, ki je pa takoj razumel, j so si pridobili šumnega in brezpogojnega prida nima opraviti s zločincem, marveč z ne-j znanja. Odslej so prepotovali ti mladi umet-srečnežem, ki ni pri čisti pameti in ga je' niki že Rusijo, Nemčijo in Avstro-Ogrsko ter kakor tacega odvedel v bolnišnico, kjer so ga ! si osvojili po komaj enoletnem nastopanju ves vsprt jeli v opazovalnico za umobolne. Nevarno Italijanče je 23 letni Ivan S., glasbeno-omikani svet srednje Evrope. Vzlic običajnih pomislekov, s katerimi vsprejema doma iz Cadore v Italiji. To človeče, ki živi kritika in umetniško čuteče občinstvo umet-s tem, da prodaja tu v Trstu pečen kostanj, ' nike ob njih prvih nastopih, želi so v časo-ie predsinočnjim v neki krčmi v ulici della pisju viharen entuzijazem in bili povsod od-Punta del Forno vsem gostom grozil z noži- j likovani z gorko simpatijo. In takih glasov čem. Krčmar Josip Čermelj ga je pa dal občudovanja in brezpogojnega priznanja so aretovati. No, na policiji so ga vzeli na za- 1 vsi listi polni,^ ki so imeli priliko poročati o pisnik in ga potem — izpustili. predavanju „Ševčikovega kvarteta". Aretovana sta bila predvčerajšnjim 20 : Domači listi praški — in kdo ne pozna letni Fran N., stanujoči v ulici di Montuzza. reka „nemo propheta in patria" — so in I?« letni Rajmund R., stanujoči v ulici sv. nili, n. pr. „Narodny Listv", že novembra Marka. Ta dva, ki sta oba voznika, sta bila 1905, rda se mora postaviti Sevčikov kvar-aretovana zato. ker sta na sumu, da sta ona tet že sedaj v vrsto prvih in resnih združitev dv£ neki večer ininolega meseca oktobra na- take vrste. Preduašane točke odlikovale so se padla in pretepla nekega Alojzija Fon ter po strogem soglašanju, po muzikalično važ-mu ukradla 89 kron denarja, potem ko sta nem razumevanju in po popolni tehniki, izve--ž njim in na njegove stroške popivala po deni doli do najneznatnejih podrobnosti raznih krčmah v mestu. V istem smislu se je izražala tedaj tudi Za zimo se je preskrbel neznan uzmo- praška ,.Politik" in je dodala, „da je podna-vič. ki je predsinočnjim v kavami rRosa" šanje kvarteta živo, da so glasovi ubrani in ukral suknjo kuharja Viktorija Nicoli. Ta je izraz čist", bil namreč v kavarni slekel suknjo in jo obe-' Navdušeno se izraža „Allgemeine Zei-sil na klin, a ko je hotel oditi, ni bilo suk- tung" iz Mjnakovega, izlasti o Dvoiakovem nie več na klinu. Suknja je vredna 4o kron. F-dur kvartetu : „Lento-stavek s svojo tu- Javna zahvala. Odbor ženske podružnice sv. Cirila iu Metodija prešinjen najglo-bokejim čutoni radosti in hvaležnosti, izreka tu javno zahvalo v prvi vrsti velecenjeni gospe j Miri C o s t a p e r a r i a za podarjeni nam izredni umetniški užitek, nadalje prisrčno zahvalo izvekamo gospici S i 1 v i j i Mahne, da smo se mogli naslajati ob srebrnočistih zvokih njenih gosli, hvala gospici Liziki K r s t n i k za njeno precizno spremljevanje, ter hvala gospici Matildi Skuk za navdušeno deklamacijo. Prisrčna hvala še enkrat gospem in gospicam solistkam, ki so odklonile nameravane šopke ter tako pomogle družbi sv. Cirila in Metoda Enako lepo hvalo izrekamo slavnemu „planinskemu oktetu" in dovršenim umetnikom „Dramatičnega d r u š t v a". Sploh pa najsrčnejša hvala še enkrat vsem, ki so kakorsibodi pomagali do . . , ... v m . - - sijajnega vspeha. — Odbor ženske podružnice O slučaju kuge. Kakor smo poročaU S robno melanholijo pač ne more nihče igrati ^^ ^ Metoda že včeraj, je sedaj popolnoma prešla vsaka J bolj dovzetno. Pa celo elektnzujoci zvrsilm nevarnost, da bi imel Dabovićev slučaj kake j stavek, čegar ognjeviti plesni ritem sili v posledice. Predvčerajšnjim so bile izpuščene j Si pač moremo misliti (to piše Nemec) iz bolnišnice za nalezljize bolezni pri sv. Ma- da pritisne pristni Slovan ob taki glasbi, ne riji Magdaleni 4 osebe, namreč 2 ženski in!zmen^ se z& kraJ in čas> SV0J€ dekK' k sebl 2 možka. To so one osebe, ki so bile prve v dotiki s pokojnim Dabovičem. Ker se ni na njih pojavil v sedmih dneh od tedaj, ko so bili v dotiki z Dabovičem nikak sumljiv znak. to bili izpuščeni iz bolnišnice. uničil vagonov osebnega vlaka. Po zadnjih vesteh je 50 oseb mrtvih, ki so deloma zgorele, 60 pa ranjenih. Izseljenci so večinom ruski Zidje, Srbi in Poljaki. * Z avtomobilom skozi puščavo. — Belgijski baron Pierre de Cravhez hoče meseca decembra prevoziti na avtomobilu vso puščavo Saharo. Svojo vožnjo prične v Al-žirju. Vseh potrebščin vzame seboj za 20 dni, tako tudi priprav, ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade. detne stranke sejo, na kateri bodo postavljen1 kandidatje za državno dumo za Petrograd. VARŠAVA 15. Danes je nagli sod obsodil na smrt 15 oseb radi roparskega napada. VARŠAVA 15. V minoli noči je oborožena banda, močna 30 mož, napala železniško postajo Suhednev ugrabila denar, kar ga je bilo, ter uničila aparate. Pri napadu je bil ranjen en orožnik. MOSKVA 15. Policija je povodom odkritja neke tovarne bomb in zaloge orožja aretovala 20 oseb. KIJEV 15. (Petr. brz. ag.) Tukaj so odkrili, da obstoja med vojaštvom revolucionarna bojna organizacija. Deset oseb je bilo aretovanih. Denarna posojila j5£ stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARIo ulica della Caserma št. 14, I- nadst od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Brzojavne vesti. Občinske volitve v Miljah. MILJE 15. (Priv.) Tretji razred voli in zapleše: „Pridi, Maruška, pleši z menoj!" drugi dan. Že dosedaj večina naša. Na volišču Saj bi bil jaz kakor čist German prišel skoro je mnogo orožnikov in redarjev, v skušnjavo, da bi bil isto storil se svojo lepo MILJE 16. Skrutinij je trajal do 1. ure sosedinjo." popolnoči. Socijalistična stranka je dobila Posebno obsežno meni „Agramer Tag- 433, n a š a stranka pa 376 glasov, ostala . blatt" med drugim : „Na tehnični čistosti in je torej v manjšini za 57 glasov, lici-cdar ln vreme. Danes: Ivan Trogirski; ritmični točnosti, kakor na ubranili glasovih Grški kralj na Dunaju. ~ ^mper^r'^eraj^ob"-].^ » temperamentu odgovarjajo umetniki vsem' DUNAJ 15. Cesar je ob 2. uri pope popi li iue 4- 10" Cel tiu*. — Vreme včeraj: lepo. še tako visokim zahtevam." ludne obiskal grškega kralja v njegovem ho- Dunajska „Zeit" sklepa po dolgem hva- tejU4 Vladarja sta se prisrčno pozdravila. Društvene uesti ID zabave. lospevu s željo razvajenih Dunajčanov, naj cesar SP je mudil pri kralju tričetrt ure. bi kvartet pogostoma zopet nastopal na Du- Kmalo potem se je kralj peljal v cesarski naju. dvorec, kjer je oddal svojo karto. Nato je Itd., itd. soglaša neizmerno kritik v kraij oddal svojo karto za minister3kega pred-opravičenem hvalospevu tega umetniškega sednika barona Becka v ministerskeni pred-kvarteta. Zato bi bilo pač škoda zamuditi te sedstvu. V soboto bo pri cesarju na čast ugodne prilike, ko nastopi ta slavni kvartet grškemu kralju dvoren obed. v nedeljo, dne 18. t. m. v „Narodnem domu". Avdijenca pri cesarju. Redke so take prilike, da je človeku dano BUDIMPEŠTA 15. „Ogr. biro" poroča slišati res kaj umetniško-ubranega, nekaj, kar z Dunaja : Ministerski predsednik dr. Wekerle Trgovci, obrtniki vsake stroke in vsi ■ni. ki se zanimajo za toliko važna predavanja v „Trgovskem izobraževalnem društvu", v o',v» sčajo, da bo prihodnje predavanje v torek dne 20. t. m. ob navadni uri. Vstopnin prosta. na predavanje pride lahko vsak. ako tudi ni člen. Zatorej ne zamudite prilike in pridite v velikem številu brez razlike. Predmet: „Lice slovenskega ozemlja in nje Dr. Fran Korsano $ specijalist za sifilitične in kožne bolezni Itd. vTrstu j? i o1 a » svoj ambuiatorij - 7 niici S. Nicolo st. 9 (nad Jadmsio BjR-o :: j Sprejema od 12. Uo I. in 5.'/, do 6-1 i roPo1- vtofr- »žica*- -,7-mtr.g tr^^ '^i'tea -!QliCliQI|OI lOnCIlOllOMOllPUOI o-----— v Tovarna pohištva tbsš , im »lica Ttsa Stv. 52. A (lasta« Mfa). ZALOGA: i mnzzn rosrrio tO)lOi gov upliv na gospodarsko življenje". Predava- zadofuJc Poznavatelju-strokovnjaku in kar je dospel danes zjutraj na Dunaj. Ob 11. uri . , f A j- h a r * napolni tudi neveščaka z vzvišenimi čutili m predpoludne je cesar v posebni avdijenci __i mu vlaga nekaj tajinstveno-sladkega v dušo vsprejel ministerskega predsednika. Darovi ! — v toliko več sprejemljivo dušo, ker iz- DUNAJ 15. Ministerski predsednik dr. zvene v nji znani akordi slovansko-sorodne Wekerle je odpotoval v Budimpešto. Ker se niso udeležili „Svetčevega glasbc> j Knez BfiIov in baron Ahrenthat. večera • so podarili gg. : prof. Jesenko 10 Vstopnice in sedeži se razprodajajo v BEROLIN 15. „Nordd. Allg. Zeitung" j g P° veži „Narodnega doma" vsak dan od 3.—4. poroča : Državni kancelar knez Biilov je imel O * I _ 1 " I 5»rcna ure popoludne, na dan koncerta pa od 9. danes daljši razgovor z avstrijskim ministrom ! | .'do 12. ure predpoludne in od 2. ure popolu- vnanjih stvari, baronom Aehrenthalom. ..Dijaškemu podpornemu društvu" v dne naprej. Potovanje predsednika Roosevelta. [rti so darovali: dr. O. Rvbar odvetnik Cene so: za sedeže v pritličju z vstop-j AVASHINGTON 15. Iz Colona javljajo, Trstu ud nekega dijaka vrnjeno mu podporo nino vred: od 1.—8. vrste po 3 K, od t]a na vojni ladiji dospel tjakaj predsednik fv 20*— (po pomoti zakasnjeno) : gostje pri 9.—15. vrste po 2 K, na galeriji z vstopnino Roosevelt. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torrenle St. 34 (t m liši) nfUa nuova clttd dt £ricste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke == vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. •^preJeoMj* m rukomtii AeU poaebalk uirtlk.: U p« K. iir. „Povž". Fr. Hmelak in Ivan 2 K. prof. Matko Mandić 1 K. hvala ! »ori>ki g. Marije Drašček z gosp. Alojzijem j vred 2 K. Stojišča v pritličju po 1 K. na i \ri .ničem na Opčinah K 35*—. O tej priliki galeriji po 60 stot. <• vpijali kakor podporni členi sledeči gg. : j Matij:1. Kalin. Mihael Logar, Ferdo Ferluga. MiL;i.1 Piščanc, Pavel Zorko, Josip Vremec, fvur. Marija Vidau. Vincenc Hrovatin vsi na i >p< nah in Fran Drašček v Trstu, plačavši (>odpomino. Razne vesti. * Ženske — izvoščeki. V Parizu se j je ustanovila posebna šola, kjer se bodo žen-j ske izobraževale za — izvoščeke. * Žrtev očetovske ljubezni. V Alek- Rusija. PETROGRAD 15. (Petr. brz. ag.) Tekom tega tedna bo imel tukajšnji odbor ka- w Mmu catt lmpUžio u otiio^M Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladlid« In razstava pohištva in tapetarij s—*: TRST —— ulica Malcanton Stev. 1 po amlo ataUk cmmmk. Za moško podružnico druži,e sv. 'H . ^ ^ te dni dd y| rila m Metodija na Ureti je poslal zuprn urad . ^ ^^ sin fesQrja fizike Cresci-ja. v To maju 6 kron. kot ostanek sti ~ poroko g. Josipa Žiberna iz Pariza. Serravailo-vo železnato kina za bolehne otroke in rekonvalescente. '1 i , , ., profesorja v Toinaiu 6 kron. kot ostanek stroškov za _ . . . ... . , .. . . J r . , . (Oče je skočil za sinom, da ga resi, a je uto- neki mož, a otrok je književnost in mnetnosl. Sevčikov kvartet. Komaj desetletje je minulo, odkar je znai „Češki kvartet" slavil s svojo nepre--»egljivo umetnostjo in ubranostjo triuiufe po svetu. In že sledi temu za petami nov češki kvartet, ki si je pridejal ime „Sevčikov kvartet*". in sicer po znanem profesorju za go^li na praškem konservatoriju Otokarju Sevčiku, čegar učenci so bili trije teh umetnikov. Mimogrede bodi povedano, da se je pod vodstvom t^ga pedagog i Ševčika izuril sveto\ neznani Kubelik do one umetnike popolnosti, kakor smo jo že opetovano slišali. Ti štirje umetniki: Lhotskv (I. gosli;, Pro< li.izka (II. go>ii . Moravec (vijola) in Vaška (čelo), ki so 3 7; leta sodelovali skupno v ftlharmonični družbi v Varšavi, združili so se tedaj v svrho prouč vani a komorne glasbe in stopili potem j nil. Dečka je rešil i kmalo na to umrl. * Umrl je v nedeljo v Neapolju, kamor { se je bil podal iz Rima, bivši kanonik sv. Jeronima v Rimu, Andrej Friš. Pokojnik je po razpustu kapitelja postal upravitelj cerkve sv. Jeronima, a leta 1901 kanonik zagrebške prvostolne cerkve, a je stalno bival v Rimu. * En milijon denarja za podpore izginil. „San Francisco Daily Chronicle" zatrjuje, da so izginili prinosi za ponesrečence po potresu. Manjka baje en milijon dolarjev. Ta slučaj pride pred zvezno sodišče. * Zopet velika nesreča na ameriški železnici. „Dailv Telegraphu" poročajo iz New-Vorka. da je v ponedeljek, 10 milj severno od Valparaisa v Indiani. trčil vlak železnice Baltimor-Ohio s tovornim vlakom. Od lt>7 izseljencev, ki so potovali v vlaku, jih je bilo okolo petdeset mrtvih. Požar je Provzro5a voljo do J zdi, fctrjr.J ^ š vlod.;-® In ojačuje orgr&nlzem. Priporočeno od ne-sioveeih zdravnikov v vseh ti -V«jih, kadar jc treba »e po bolezni ojačlti. ivtaa • 16 kolajaanl na raznih raztavah la i sad 3003 zrfravai&isil spričevali. I. SERRAVALLO -Crat.- TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO S. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV. »EDINOST« štev. 315 V petek, dne !('». novembra U r, IIITEIj BALE £ 70 scb, sletkr. razsvetljava, iift. kopejii Cene zmerne pcO~aj & OTE J v«5eraj dr.ues 1U0.10 —.— 100.10 ___ 117.20 _ S8.95 _,_ —.— 113.20 --- P4.7.o --.— "54.10 __— 752 — __ 674 — ___ 241.35 —__ M.5VU —.— 23^0 —.— 19.15 —.— 95.60 —.— 11.31 —.— Borzna poroftla dne 15. novembra. Tržaška borza, Nauoieoni K 19.128/,—19.15, angležkc lire X — £0 _ J_. London kratc-t termin K 2-41.40—241.65 Franci/fl K 95.4.r»--P5.65. Imlija K 95.55--95.70— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.55—11770. nemški bankovci K —.—■•■— — »Tstrij-Hka ednotna renta K —.----.—, ogrska fcron?ba renta K —.---.—, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K —.— — —-—, iržavne ^.eleznice K —.-------— — Loiabardi K ----Lloydnvo akciie E 810— 820 — ?reite Tisa K 331.75— 3115.75, Kiecil K 496 — do 48*.—, Bodeokredit 1880 K 30?.- 310.—. to-iiepkrt.iit 1889 K 302.— 310.—. Turfke K 160.— do 1 (»>.— Sšrbhke —do —.— Dunajska borza ot> 2. pop. L.-iS&riii dolg v papirju n »rebru Avisirijsdrn rr.nta v ziciu „ „v kronah •„' Av»tr. investicijska re:.ta 3, , Odrska renta v zlatu 4v t „ krocah 4c r •ji <• r> »> * M Arci„e nacijonalne banke fciedime akcijs JLriidoDj 10 Leir. državnih u.atfc c.ark 10 uuiikcv ii*i ital. lir CtJ-arpki cekin: Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.* — Fra-.icozka renta 95.97, italijanska renta 103.10, Španski exterieur 95.45, aicdie otomfinHice tanke 6% —. Menjice na London 11 «5. Pariz: (Sklep,- Avstrijske državne železnice —Lombarde Ič<2.— unificirana turška renta 94 10 u.vstrijeka zlata renta 98.25, ogrska 4"/0 zlata renta M. 35, LSnderbank 481.—, turžke erečke 153.50, parižka banka 16.60, italijanske meridijonalne akcije 7 *-9.— akcije Kio Tinto 19.15. Trdna. London: ittklep) Konsolidirao dolg 86 l/» rrebro 32."/,„ Lombardi 7.—, španska renta 9ita-;i iiiihlca renta 102.'/» tržni diskont <>•— menjice na L*;j;.a u —.—. Stalna. Tržna poroćila 15. novembra. Budimpešta. Pšenica za april K 15.04 do K i j U6, rž za april Iv 13.42 do 13 44. oves za april ji li. 14 86 do 14 Si, tor uza za maj 10.38 do 10 40. Lrx~Li.Sk: pjiiudbe omejene, povpraševanja dobro tendenca mirna. — 1'iiKjaja: 50.000 met. stot. za 10, stot. višje, druga žita nespremenjena. Vreme: lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average, za december 35—, za marec 36.—, za maj 36.'1/,. za september 37';». Mirno. Kava Kio navadna loco 35—37 nava Jna rcelna £8—40 navadna dobra 41—43 Pariz. Rž za tekoči mesec 17.90, za december 17.T5, za jan.-april 18.—, marec-junij 18.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.25, za december 23- 25, za jauuvar-april 23.40, za marec-junij 23 45 (stalno). — Moka za tekoči mesec 31.15 za december 30.45, za jnnuvar-apri! 30.35, za marec junij 30 .55 (stalno). — Kepično olje za tekoči mesec 84—, za dec»mber. 84.—, jan.-april 73.*/»., za maj-avgust 70.—, (trdno). Špirit ap tekoči mesec 41.*/«, za mesec december 42—, za januvar-april 43*/4—. /n maj-avgust 44.1 (mirno) — Sladkor surov 88" u£0 nov 24 --24' (stalno), bel za tekoči mese 27.—, za december, 27''f, '(za januar-april 27.'/, za marec-junij 28%, (mirno) rafiniran 59.50—60.— — Vreme : mrzlo. »mmiiiiiimiiiiiiiimiiiii Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od I. oktobra 1906 naprej * iHLi OCiLJISI. f Mali ociosi računajo se po 3 stot. brgr.!o; mastno t iskan e besede se računajo enkrs: več. Najmanjša pristojbina 40 »totink. -■ Plača se tako i.----_ Kdor Izven Trsta pitr.inno naroči kak . MALI OGLAS", naj 4a v. vodnjakom in vrtom primerna za eno diuJco. Več se poiz\e pri Persiču v a v. Ivanu at. 863. _1303 (ulica Kaffineria št. 3). Tovarna &ladeič. I on ie tur in kanditov. Zmerne tene. Po&iljatve na deželo._361 Pnhlčtvn svttlu Hti temno, se prodaja; po-rUllIolVU polne sobe in posamezni komadi. Izlera s'olic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. Guilich._451 J kupite jako Itpe cepljene trte vsake vrste po nizki cent. kaj. Cenik na zahtevo. — F o r č i č Komen-Preserje. 1188 Srp m cll!7hn vrtnarJa iu oziroma bCHt olUfcUU skladiščarja, ekonoma na cra.-čici ali veleposestvu. Nastopim lahko takoj. Natančneje pove ..Inseratni odd. Edinosti". 1297 Mož dvaintridesetih let ljedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko .^olo z odliko, iSče posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst 1279 V4 M f Pri sv. Ivanu Henr. Škrdla Vinogradniki dtklirjih se ksi. ( & P i p a n Uicion in l#rt dve sobi, kuhinja, klet, hod-niOlbU III ¥1 I nik, Rojan 5t. bO visoko, v čistem zraku, brez burje (na Lajnarjih) proda za gld. 1300 (izplačali treba samo gld. 300) .loslp A h t i k posojilnićki uradnik v Kopru. 1294 X)IOIOOOICXXX)nXX^^ XX Jfaznanilo Dobrim materam! - Za praznik sv. Miklavža ima Prodajalca firotoitlile in \mt ulica Faru eto štev. -J VELIKO IZBER0 punčk vsake velikosti in ka kovosti. — Škatije igrač, meče. puške, bobne, orgljice, ter najrazličneje glasbene igrače, ter druge predmete za pisarne in šole vk po izredno nizkih eenah W >0000c)000!000cx)!cc< Spridite vsi V gostilni ulica Belvedere Ate\. ]T lina lastnik orkestron »JUKO«, kateri Svira navlaže za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna neva in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastni!;. 3Edor 15«'« službo ali kakoršno-koli 7 si en je; kdor išče uradnike ali službeno om. : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, diorcev : kdor ima za prodati hiše. polj.i, dvorce : kdor želi po.*ojllaA vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičuine ali sploh rabljene predmete itd. ii.l. raj fe posluži EALIH OGLASOV v „E d i n o s t i4", bi so najoeneji, največ Čitani ni najbolj pripravni v dosego namena. A^AA PRODfldflliNlCA LIKERJEV 4wiuseppe Tiziani d™sATt toči likerje prvih tVrdk ^m Ulica Acque 22 Specijaliteta S Crema reale, sestavljena izključno iz lub&da KINE in MARSAI.E, LIKER IZ KINE iz čiatega lubada kine. Vsaka šivilja ali družina, naj takoj naroči ter puskusi le 3 mesece MODELBLATT GEN8E PARISJEN. Najboljši in najcenejši list v barvni izdaji z 60 slikami v vsakem jeziku. — Natančna pojasnila v ti veh ureznih polah: Administracija 6 enre Farisieii - Trieiit. =r (i LAS. V pripravljavnioi Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst Rovinj-Pula (Dunaj) 5 30 0 Herpelie—Rovinj—Pula. 7-20 0 Heipelje —Dha!a—Dunaj. V50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7 ±2 B Herpelje— Divača—Dunaj. ( Kanfitnar—Rovinj : 6'SO, 9'2Q, 3, 8'15) za izpit vojaškega dobrovoijstva j »od ravnateljstvom prof. RIHARDA M1CKS. — Trat, ulica delle Poste lO je pričel toliko generalni tečaj za tiste mladeniče, ki so dovršili Iti. leto starosti ter hočejo ua praviti izpit v prihodnjem mesecu juniju, kolikor nagli tečaj za mladeniče, ki pridejo na novačenje prihodnji mesec mai^ec in ki morsjo napraviti izpit v februvarju, da ne izgube pravice do dobrovoijstva. — Šola zamore pokazati na stotine potrjenih kandf-■... ! — — datov. Naučni jezik italijanski in nemški. -- — Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaideila f^ nI. Heftla 28 TRST Telefon M v^™-®!!! _ t e Mtmes l Mehanična delaEnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji Stiskalnice za grozdje, Ob redeljali in praznikih 11 crpelje— -Divača. 2 26 Bcršt—Draga-- Trst—Buje—Poreč. 6*1 o 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3'iJJ 0 Koper—Buje— Poreč in medpostaje. 60 Koper in medpostaje ,le do Buj) Trst—Gorica Jesenice— Ceiovec— Beljak— Monakovo. c>*— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina: 957) 7-25 B Gorica Jesenice— Beljak— Momkovo. 0 Opčine Gorica ,in medpostaje) Prvačina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. 3'4"' B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica 1 in medpostaje) Jesenice-Beljal.-Celovec-Prjga 4'^; 0 do Gorice in medpostaje. 7 0 Opčine - Gorica (Pivačina— Ajdovščina : 9'^ Jesenice—Beljak— Monakovo. Ob nedeljah in praznikih : ! 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina : _ najnovejšega sestava na množeči se obrat in napreilnjočim pritiskom. — Obiralnice za oljfa. — Stiskalnic? za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Proračunina zahtevo. Vodne stiskala! ce. IlZTi'. .. V bogate j zalogi pohištva ! Eni. Ehrenfreundj (? rej Jeai) 1 ulica Um 24 (priliioj daj a novo in rabljeno pohištvo po \ konkurenčnih cenah v najem, rrn ( Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Hazionab *oles na lisnciii (motocUlet) ROSSLER & JAUEi VG pri kolesih in motocikietah potrebnih prttiklin tnehauićna delalnica mr kolesarska sola GIUSEPPE EGGER TRST — Plazza della Caserma štev. 3 momomiomomomamožtm VELIKA ZALOGA praznih buteljk THST ulica delle Ombrelle štev. 5 Guido e jCogo Cmn 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajejo in kupujejo fv bmeljki- v.-ukt vrste za refošk, šampanjc, horde;' ;ix. rensko vino, konjak itd. itd. VELTK A , ZALOGA Buteljk cd pol litra. 1 Ilira in 1 in pol litra. Damjane i/, stekla opic: :. h prevzamejo sc dopošiljaive na Deželo. Kupuje se razbito steklu vsake vr>ie. ODHOD iz Goricc v Ajdovščino: 9-15, 2'^, 9^- Prihod v Trst. Pula Rovinj—(Danaj) 7-4 Q z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9-4^1 0 iz Pule — Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače Dunaja) Herpelj in medpostaj. 10'^; B iz Pule. Rovinja (Divače-Dunaja t Ilerpc.j. Ob nedeljah in praznikih: 9'j® iz Herpelj in Divače. Poreč—Buje—Trst. f)'ZO 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12"r,-r> 0 it Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 ^ 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo Praga Celovec Jesenice—Gcrica—Trst 5-- 0 iz Monakova. Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— B iz Prjge, Dunaja, Celovec Gorice. 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice. Opčin. 6-j^ 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 1 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, •Opčin._ Ob nedeljah in praznikih : 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe8icijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telofoao st. 847 Filijaike v PULI, GORICI. KEKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vee kraje tu- in inozomsiva v zaprtih patentnih vozovih aa pohištvo, dolgih G do 8 metrov. ..Pošiljanje predmetov, ki se jsmljejo n fotoranje ia prs?^anis Uliga aa vs? rroge.i Sprejema se tudi pohištvo in druge predm9te v shrambo v lasina za to pripravljena suha skladišča. wr Edini tržaški zavod za ^ „VACUM-GLEANER". ČIŠČENJE iu SHRANJEVANJE PREFSOH « Točna, postrežba in nizke cenn. amGmomGmomozm Velika zaloga dežn§ko¥ se nahaja v prodajalnici GARLO TALINI r«t ulica Barriera vecchia 5. Poprav e izvrši v najkrajšem času po milih c^ii jt^ \ Elektrici Dr. SOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. Mittak, ulca della Zonta št. 7, S. — TSST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z nrjvcijo dovršenostjo g. bivši zoaruž Dr. A. Mittdka odlikovan z „Gratid lrix ' in zlatimi kolajnami na rast i vali ^ V Rimu, Berolinii in Saini-Luis. v -m -i th—iti-t icno vpeijavo izvršuje fxanje S. Balsasss \ T H S T ulica S. Spiridiono štev. G. x (pralnica in čistilnica na s ho (a parnim strojem* z.i ohl"ho brez razdiranjn, blago, pohiitro pregrinjalu itd., k.t kor i udi de>. n l\ < TRST — ulica Fameto št. 11 - TRST | i t o priliki plesov se izvrši nujkitrtji-. Pregrinjalu se liki« po nit. kom ud.