SLOVENSKO ZAHVALNO ROMANJE V L U J A N 22. MAJA 1949 I DUHOVNO ŽIVLJENJE letnik xvi LA VIDA ESLILITIJAL julij 1949 DIL SI ŽRTVOVAN IN SI NAS S SVOJO V KRVJO ROGU ODKUPIL (Raz 5, 9) Kdorkoli si in koderkoli romaš skozi bežni svet, do resnične sreče boš priromal samo v moči presv. Rešnje Krvi? Kdaj je presv. Rešnja Kri tekla zate? Dostikrat. Prvič že osem dni po Odrešeni-kovem rojstvu, ko so mu pri obrezovanju dali ime Jezus (pr. Lk 2, 21). Na skrivnosten način se je pretakala na vekki četrtek zvečer v dvorani zadnje večerje pii prvi najsvetejši daritvi nove zaveze. Le čuj Gospoda, kako posvečuje kelih z vinom: Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov" (Mt 26, 28; pr. Mr 14, 24). “Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za n«s preliva" (Lk 22, 20). Zri ga ob luninem svitu na vrtu Oetze-mani: In ko so ga obšle smrtne težave, je še bolj goreče molil; in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo (Lk 22, 44). Si kdaj resno premolil skrivnost bičanja? Koliko groze obsega kratko poročilo: Tedaj jim je (Pilat) izpustil Baraba, Jezusa pa je Slišiš Judeža Iškarijota: “Grešil sem, d« sem izdal nedolžno kri" (Mt 2 7, 4). In Pilat je vzel vode in si vpričo ljudstva roke umil, govoreč: “Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega, vi glejte!" (Mt 27, 24). Ta kri je tudi predragocena, ker je kri božjega Jagnjeta. Kako resno sv. Peter poudarja prvim vernikom: “Veste, da niste z minljivimi rečmi,-s srebrom ali zlatom, odkupljeni iz svojega-praznega življenja, ki ste ga imeli od očetov" (preden ste postali kristjani), marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta (l (petr 1, 18-119). Kolikokrat apostol Pavel naglasa: “Za ceno ste kupljeni" (1 Kor 6, 20; 7. 23), to je: za ceno Kristusove krvi ste kupljeni. Kakšna je moč Kristusove krvi? Sv. Pavel odgovarja, da ima vesoljno mo$ sprave z Bogom: “Kajti Bog je sklenil, da naj v njem (Kristusu) prebiva vsa polnost in da s krvjo njegovega križa ostvari mir in tako po njem s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar je 'r nebesih" (Kol 1, 19-20). Krvava smrt Kristusova je v vsem stvarstvu spet upostavila MOLIM TE, PRESVETA REŠNJA KRI JEZUSOVA, ZAME PRELITA NA KRIŽU dal bičati (Mt 27, 26; Mr 15, 15; Jn 19, 1). Kakor plug preorje in prevrže zemljo, tako so krvavi biči prevrgli in preorali deviško zemljo Kristusovega telesa. 'In kaj so storili surovi vojaki? Spletli so krono iz trnja in mu jo deli na glavo in trst v njegovo desnico. Opljuvali so ga in mu vzeli trst ter ga bili po glavi (Mt 27, 28. 30; Mr 15, 17. 19; Jn 19, 2-3). Kako so polzele krvave kaplje iz razbolelih senc! Od Pilatove palače do Golgote si mogel po cesti zasledovati krvave srage. Tri dolge ure je tekla kri in se cedila iz presvetih ran na obeh rokah in nogah. Da, Gospod je zadnjo kapljico svoje srčne krvi dal zame: “Ko so pa (vojaki) prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso kosti strli, ampak eden izmed vojakov je s sulico prebodel njegovo stran in takoj je pritekla kri in voda. In tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično; in on ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali” (Jn 19, 33-35). Kakšna je ta kri? Najprej popolnoma nedolžna. red in v duši ostvarila mir z Bogom (Snoj)- Janez isto potrjuje: “On je sprava za nas» grehe; pa ne samo za naše, marveč tudi zaves svet" (1 Jn 2, 2). Razodeta božja beseda, svetna zgodovin3 in lastno opazovanje pričajo, kam je zašel nekdanji ter sodobni poganski rod. A katera sila je trgala pogane Iz naročja strasti in U*r vodila k resnici in svetosti? Pavel v listu Efežanom vsem odgovarja: “Zdaj pa ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bil' nekdaj daleč (pogani), blizu prišli po kn' Kristusovi" (Ef 2, 13). V moči presv. Rešnja Krvi morejo vsi krščanski narodi Boga zahvaljevati: “Otel nas je iz oblasti teme i» prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v katerem imamo odrešenje, odpuščeni6 grehov" (Kol 1, 13-14). Kako je torej dobri pastir pridobil svoj» ovčke? “Po krvi večne zaveze je veliki pastir o' af (Hebr 13, 20). Kako midva dobiva odpuščenje grehov? N. pr. pri sv. krstu, sv. spovedi, s„poP°ln*n" "sanjem. A vedi, da imajo popolno kesanje, 'M' krst, sv. spoved svoj učinek le iz Kristusove krvi: Bog nas je oblagodaril v Ljubljenem; za- aJ v tem (v ljubljenem Sinu) imamo odrešuje po njegovi krvi, odpuščenje grehov" f 1, 6-7). “Ako pa hodimo v Luči, kakor :le v Luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas oči-Sčl,je vsakega greha" (1 Jn 1, 7). Zato pa ®v®ti videc Janez v skrivnem Razodetju izra-/a hvaležnost “Njemu, ki nas ljubi in nas je 0Pral naših grehov s svojo krvjo" (Raz 1, 5). Kako verni zmagujejo težke borbe s hudob-'hiu duhom? Kje so dobivali in dobivajo mu-C('Uci božjo moč? Razodetje odgovarja: “Oni so ga (hudiča) Premagali s krvjo Jagnjetovo” (Raz 12, 11). Kdo nas posvečuje? Jezusova kri: “Zato je tudi Jezus trpel. . ., 6a bi s svojo krvjo ljudstvo posvetil" (Hebr 12), Na praznik presv. Rešnje Krvi slišite v berilu pri sv. maši: “Tudi ni (Kristus) s krvio kozlov in juncev, ampak z lastno krvjo enkrat za vselej vstopil v svetišče ter pridobil beseda: “če namreč potem, ko smo resnico spoznali, radovoljno grešimo ( — zopet od vere odpademo), ne ostane za grehe nobena daritev več, ampak strašno pričakovanje sodbe in maščevalni ogenj, ki bo razjedal nasprotnike. če kdo zavrže Mozesovo postavo, na pričevanje dveh ali treh prič brez usmiljenja umrje. (Tako je bilo v stari zavezi. Kristus pa potem za novo zavezo še bolj močno poudarja). Koliko večjo kazen, menite, bo zaslužil, kdor tepta božjega Sina (=: kdor zametuje vero v Kristusa) in ima kri zaveze, s katero je bil posvečen, za navadno ter sramoti Duha milosti!" (Hebr 10, 26-29). Varujmo se smrtnega greha. Svetih zakramentov se drži presv. Rešn.ja Kri. Od nje imajo svojo moč. Pogosto in vredno jih prejemajmo! Xa oltarjih se vedno znova na skrivnosten način obnavlja kalvarijska daritev in preliva presv. Rešn.ja Kri. Vsak dan duhovnik posvečuje kelih: “To je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, skrivnost vere, ki bo za vas in za mnoge prelita v odpuščanje gre- Jezus, Tebi živimz Jezus, Tebi umrjem, Jezus, Tvoj sem živ in mrtev. Amen. 'ečno odrešenje. Zakaj če kri kozlov in volov 11 Potresen juničji pepel ognušene posvečuje ^e6e telesne čistosti (tako je bilo v stari za. 'ez*). koliko bolj bo kri Kristusova, ki je po ‘ '"tem Duhu samega sebe dal Bogu v brezmadežno daritev, očistila vašo vest od mrtvih ' "1 za službo živemu Bogu” (Hebr 9, 12-14). *'d° nam odpira zagrinjalo v nebegko Pre-»Veto? Ravel spet pravi, “da z Jezusovo krvjo vsto-, n° v svetišče" (Hebr 10, 19), to je v ne-,)e*ko (Presveto. iz ,*anez je videl v Razodetju veliko število j^Lenih (Raz 7), a vsem je pomagala presv. . , sn-*a Kri v nebo po hudih borbah na tem j, eta: “To so tisti, ki so prišli iz velike brid-ter oprali svoja oblačila in jih očistili *vjo Jagnjetovo." (Raz 7, 14). Kako skušajmo častiti presv. Rešu jo Kri? j Sai toliko ljubezni imejmo do Jezusa, ki ‘dop3 naS d° zadn;>e kaPÜice dal svojo ne-1lazn°’ Predragoceno in presveto Rešnjo kri, Vp Po slabem zgledu toliko nesrečnih Slo-cev doma in v tujini ne bomo od vere Padli. Gorje, če bi veljala za nas strašna hov." Vsak dan daruje “Kelih večnega zveličanja”. Vsak dan pije presv. Rešnjo Kri: “Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa naj varuje mojo dušo za večno življenje”, če ne moremo ob delavnikih, vsaj ob nedeljah res pobožno obhajajmo daritev sv. maše, v najgloblji veri počastimo pri spremenjenju presv. Rešnjo Kri, pijmo božjo moč, ko imamo vendar toliko borb. Radi molimo žalostni del presv. rožnega venca. Pobožno častimo petere Gospodove rane. Koliko tolažbe najdemo, če pod križem pobožno zmolimo v čast peterim ranam po pet očenašev, zdravamarij in častbodi! Pogosto čez dan ali vsaj zjutraj, ko gremo na delo, obujajmo duhovno obhajilo z molitvijo: Duša Kristusova, posveti me. Telo Kristusovo, zveličaj me. Kri Kristusova, napoji me. Po obhajilu ne pozabimo na pretresljivo molitev pred podobo Križanega za popolni odpustek. Vredno je Jagnje, ki je bilo žrtvovano, da prejme oblast in bogastvo in modrost in moč in čast in slavo in hvalo” (Raz 5, 12). K. ŽAKELJ krajin vzhoda sanmii pohiteli proti zahodu — Rešeniku, Luči, krščanstvu naproti. Ko so se ustalili slovanski rodovi v novi domovini, so še častili stare svoje bogove*-ki so jih bili prejeli od očetov. Tu pa jim -1e sedaj prišel Kristus naproti: Od že pokristjanjenih sosednih narodov so med Slovane prihajali apostoli, od zahoda bavarski (nemški), oglejski, irski, od juga grški in bizantinski. žal so od naših novih sosedov z zahoda za gorečimi pravimi apostoli, ki so nam prinesli sladko breme Kristusovega kraljevanja, l,ri' bajali večkrat svetni oblastniki, ki so Slovanom hoteli nadeti težki jarem politične odvisnosti. Prav zato se je sredi 9. stoletja slovanski moravski knez Rastislav obrnil na bizantinskega cesarja v Carigrad s prošnjo, naj mu pošlje misijonarjev, . veščih slovanskega jezika. Cesar mu je poslal Solunčana, svetniška in učena misijonarja Cirila in Metoda- Kot imajo drugi narodi svoje apostole — tako sta sv. brata Ciril in Metod slovanska apostola. Doma sta bila iz vplivne vojaške družin®- CIRIL, A4ETCD koncem 5. stoletja po Kr. je ob preseljevanju narodov pod navalom narodov z vzhoda že padlo zahodno rimsko cesarstvo in so njega dediščino prevzeli novi narodi z vzhoda. Za drugimi smo v drugi polovici <>. stoletja tudi Slovani pritisnili iz naše skupne pradomovine tam za Karpati, nekateri proti vzhodu in severu, drugi proti zahodu in jugu. Naši predniki so potrkali na vrata propadajočega Bizanca in se razlili po Balkanu proti zahodu. Prav v furlanske in beneške ravnine in na predgorja Alp je stopil Slovan, češ: To bo odslej moja domovina. Bil je to Slovenec, naš prednik. — Približno prav tako daleč proti zahodu so segle bratske slovanske skupine na severu. Okoli 1. 600 po Kr. je bila naša naselitev končana, nova domovina izbrana. Posebno zahodni in južni Slovani smo s tem prišli v novo sosedstvo, v stik z zapadom, kar nam je nudilo veliko koristi, a obenem nevarnosti. že nad pet stoletij je bilo minilo, odkar je bil Kristus dal naročilo: Pojdite in učite vse narode. . . Slovanski narodi še niso prejeli apostolov. Kot nekoč Modri z Jutrovega, so zato slovanski narodi iz skrivnostnih po- višjega bizantinskega poveljnika v Solunu-Iz mladosti že sta poleg grščine govoril* slovanski, ker je bila pokrajina slovanska i'1 je tudi v mestu bilo mnogo Slovanov. I2°* braževala sta se kot sinova plemenite druži— ne na cesarskem dvoru v Carigradu, čakal* ju je odlična bodočnost, ki pa sta jo pr®2*' rala. Res je Metod po končanem izobraže'* nju že nastopil visoko državno upravno službo, Ciril pa je postal, ker je ves gorel za zn* nost, profesor filozofije na dvorni visoki šoli-A oh spremenjenih političnih razmerah kmalu mogla ugoditi svoji davni srčni želj' in sta odšla kot redovnika v samote g®1^ Olimp pri Carigradu. Kasneje sta na cesarj®' vo zahtevo spet prišla iz samote in uspeš11® izvršila nekaj zaupnih težkih cerkveno-P®*' tičnih poslanstev med sosednimi rodovi, k'* je prišlo poslanstvo kneza Rastislava s P1'"® njo za slovanske misijonarje. šla sta na Moravsko in postala Slovano®1 misijonarja in apostola, s kakršnimi se d1'11-1 narodi ne moreio hvaliti. Slovani do takrat še niso pisali svojega Je zika, niso še imeli knjig; to sta jim dala s' brata in tako položila temelje slovanske'111 slovstvu. Po vzoru grške in drugih Orient* bili pisav sta sestavila za slovanski jezik pisavo “glagolico", ki jo znanost kot mojstrovino občuduje, ker presega po natančnosti označevanja glasov na splošno vse danes rabljene pisave. Prevedla sta na slovanski jezik sv. pismo in bogoslužne knjige, tako da so PWe pisane slovanske knjike bile svete knji-Se -— čisto drugače, ko pri drugih narodih — '■> tako temelji slovanskega slovstva nekako Posvečeni. Ta prvi pisani slovanski jezik zalo imenujemo cerkvenoslovanski, ker se je Uporabljal v cerkvi; bil je to jezik, kot se je govoril v Makedoniji, domovini sv. bratov, pa so ga moravska in druga slovanska ljudstva razumela, ker so si razna slovanska Uarečja bila močno sorodna in se še niso bila 1'izločila v različne jezike. V domačem jeziku, ki ga je ljudstvo razumelo, sta torej govorila "loravanom o Bogu, o Kristusu, o papežu, Omskem “katoliku". Iz srede ljudstva sta Uabrala učencev in mu vzgojila domačih duhovnikov, svetih in izobraženih. V Rim sta jih peljala, kjer so bili posvečeni, in jim je Papež dal in potrdil izjemno pravico, da vrše bogoslužje v domačem, slovanskem jeziku. VARUJTA SLOVANSKI BOO! Ker je Ciril, ki je dotlej vodil vse misijon-sh«) delo, v Rimu od vsega ljudstva kot svet-*'*K čaščen, nenadoma umrl (1. H«!)), je pa-1U'Ž kmalu nato imenoval Metoda za panon-Sk°-inoiavskega nadškofa s posebnimi pravi- krvi in tudi po mišljenju. Razume — če kdo — jih moremo mi, drugi težki’ Latinec ga bo morda, želeč se mu v do volji približati, še celo žalil. Zato je ^ volji Cerkve tu naše poslanstvo, ut‘,a . pot sporazumevanju s tem, da smo d katoličani in dobri Slovani, polni prave U bežni do ločenih vzhodnih bratov. Na predvečer praznika sv. Cirila in Mel”'^. smo v zadnji dobi v naši domovini ku svetle kresove. Ta plamen .je bil le sin’ ki nam mnogo pomeni. Tolike so vezi, ki vežejo krščanski vzhod nas: isti Bog, Kristus, zakramenti, *eI-j0 nauk, ista globoka pobožnost do Matere o — Bogorodice, toliko skupnih svetnikov častitljive dobe naše edinosti, pa naša S^UJ’,.0„ slovanska apostola... Veliki dan bo 1 . g0 dovini krščanstva in sveta, ko nas zdru ^ vez istega skupnega poglavarja, vidnega st asovega namestnika. Dr. FRAN GNIDOVEC MOLIMO. O BOG, KI ZMOTNE VODIŠ K RESNICI, RAZKROPLJENE ZBIRAŠ IN zl5,{ OHRANJAŠ: PROSIMO TE, RAZLIJ NA KRŠČANSKO LJUDSTVO MILOST EDINOSTI, ZAVRŽE RAZKOL IN TI BO MOGLO, ZDRUŽENO S PRAVIM PASTIRJEM TVOJE < 1 KVE, VREDNO SLUŽITI! PO KRISTUSU, GOSPODU NAŠEM. AMEN. Naši odnosi do drugovercev V novem svetu prihajajo naši rojaki v stik 8 Pripadniki različnih ver. Buenos Aires je 11 ■ Pr. pravi verski Babilon. Po celi južni ■Ameriki se čuti močna verska propaganda severnoameriških protestantskih sekt, ki pojoča resne skrbi katoliškim krogom. Tudi imenu ni Južna Amerika čisto katoliška, k°t bi mislili. Zato je vprašanje, kako naj se ^držimo nasproti drugovercem, postalo ak-tualno tudi za nas. Katoliška vera je edino prava Razlikovati moramo vero in njene pripadle. Kakšno naj bo naše razmerje do drugih ^er, je lahko razumeti. Mi priznavamo kato-lsko vero za edino pravo. Vse druge, ki se mziikujejo od nje, so torej zmotne ali vsaj Radostne. Katoliška vera je od Boga naravnost razo-eta vera. Bog torej hoče, da izpovedujemo j mislih, besedah in v življenju to vero, ki jo On razodel, ko je “mnogokrat in na mnogotere načine govoril očetom po prerokih, S <‘dnjie, te dni pa. . . po Sinu, ki ga je posta-'d za dediča vsega in po njem tudi naredil ^et”> kot pravi apostol Pavel v začetku svo-ga Pisma Hebrejcem. Odkar je torej Bog ' 6dložil svetu razodeto vero, ni več zadostna •'ara razu vna vera, to je taka, do katere človeški m pride sam brez pravega božjega razo. ^tja. čiste naravne vere v svetu na splošno ■ marveč nastopa pomešana z raznimi zmo-tami. Od ver, ki se sklicujejo na božje razodetje, »tus, prava le tista, ki jo je razodel Jezus Kri- Rrj 'Judovska religija, ki je zavrgla Jezusa vera ( tek stusa, je zato nehala biti prava razodeta kar je bila v dobi pred Kristusom. Prvotno enotnega krščanstva so se v j u časa odcepile različne krščanske verske r /ne’ ki so ali heretične ali shizmatične. He-'me so tiste, ki so odklonile katero izmed v 10 krščanstva, shizmatične pa tiste, ».' 1° biti pokorne vrhovnemu •"•stusove Cerkve. Kristus je namreč “izre- ki poglavarju 2aklad vere Cerkvi,da ta ob stalni navzoč- K čil iti ^v' tJuha razodeto resnico sveto varuje CerZVest° razlaga” (Kan. 132211). To svojo 6V •l"e Kristus zgradil na apostolih, zlasti ^ na apostolu Petru, kateremu je rekel pri la StU ^ezareja Filipova: “Ti si Peter — Sku-jj, ~~~ 'n na to skalo bom sezidal svojo Cerkev dm^ kienska vrata je ne bodo premagala. In kat/' *lotn ključe nebeškega kraljestva. In 1 noš zavezal na zemlji, bo zavezano v si*'i in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih” (Mt 16, 18, 19). Po svojem vstajenju je Kristus to obljubo, dano Petru, izpolnil, ko se je prikazal apostolom ob Genezareškem jezeru in Petru izročil najvišjo pastirsko službo v Cerkvi, kot nam popisuje sv. Janez ob koncu svojega evangelija 21, 15-18). To Kristusovo Cerkev imenujemo z grškim izrazom katoliška, kar pomeni vesoljna; po naslednikih apostola Petra, papežih, ki stolujejo v Rimu, pa se imenuje rimsko katoliška. Kristus zahteva, da morajo ljudje sprejeti njegovo vero in vstopiti v njegovo Cerkev. Pred vnebohodom je slovesno rekel apostolom: “Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo verovat in bo krščen, bo zveličan, kdor pa n? bo veroval, bo pogubljen” (Mk 16, 15-16). VERSKA BREZBRIŽNOST JE ZMOTA Iz povedanega sledi, da je v usodni zmoti verska brezbrižnost, ki se za vero, ne meni. “Kdor ne bo veroval, bo pogubljen.” Nič ne pomaga, če je kdo sicer po svoji naravi dober, usmiljen in pravičen; če ne veruje, bo pogub, ljen. “In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel... mi nič. ne koristi,” piše apostol Pavel v prvem pismu Korinčanom (13,3). Za zveličanje je potrebna, nadnaravna ljubezen, ki pa je pri odraslem človeku ni brez vere. Zato: “Kdor ne bo1 veroval, bo pogubljen.” Nad vse resen je ta. stavek! VERSKI INDIFERENTIZEM JE NESMISELN Neresen in smešen pa je verski indiferentizem, ki trdi, da so vse vere vsaj dobre, če že ne enako dobre. Vse so pota do istega Boga. Morda je katera teh poti daljša, bolj na okrog, druga pa ravna in bližnja, toda nič za to; na koncu se strnejo vse ob istem cilju, ob Bogu. Bogu gre le za našo voljo in ne za um; za iskanje resnice, ne pa za resnico samo. Koliko resnice pa smo ljudje zmožni? Sicer pa, kaj je resnica? Tako modruje verski indiferentizem. Sam sebi se zdir da je silno moder, konciljanten, širokosrčen, da nič ne obsoja, marveč vse odpušča; da ni fanatičen in prenapet. Mnogo modernih ljudi je padlo v zanjke verskega indiferentizma. Njegovo zmoto pa je lahko uvideti. Njegova glavna napaka je ta, da je izpraznil pojem verske resnice, Indiferentizem ne uvidi, da. co verske resnice prav tako resnice, kot druge resnice. Resnica pa je, ali je ni. Ne moreta biti dve nasprotujoči si resnici. Kakor Aikodem pri Kristusu, tako človeštvo flaues pri Cerkvi najde resnico. Katoliška Cerkev trdi, da je Kristus postavil apostola Petra in njegove naslednike za vrhovne poglavarje v Cerkvi, pravoslavna Cerkev pa uči, da tega ni storil. Oboje ne more biti res, marveč le eno ali drugo. — Katoliška Cerkev trdi, da je ustanovljena od Jezusa Kristusa, moderni protestanti in razne druge smeri pa trdijo, da Kristus ni ustanovil nobene cerkve. Oboje ne more biti res. Tako bi mogli navesti sto in sto primerov, ko si vere med sabo nasprotujejo. Kako morejo biti potem vse dobre. Bog je resnica. Bog je v Stari in Novi Zavezi razodeval resnice. Poslal je svojega edinorojenega Sina, da je razodel polno resnico. In Jezus Kristus je pri zadnji večerji obljubil, da bo poslal Duha resnice, ki bo učil apostole popolne resnice (Jan 16, 13). Kako more biti torej Bogu všeč, da so ljudje tako zmaličili njegovo resnico. Kako more zahtevati vero v resnice kot pogoj za zveličanje, če pa so nasprotujoče si “resnice” enako dobre ali vsaj dobre. Vsakdo lahko uvidi, da verski indiferen-tizem ni resen, in da se prav za prav ne razlikuje veliko od nevere, prav gotovo pa logično vodi vanjo. CERKEV MORA BITI NESTRPNA I>° ZMOTE Iz povedanega sledi, da mora biti kat0 liska Cerkev kot taka dogmatično int°le' rantna (versko nestrpna). Ne more naör®' dopustiti, da bi imela zmota pravico e^s'S ^ rati ob resnici. Po njenem nauku imajo ' ljudje po božjem zakonu dolžnost, da se P,a vilno nauče evangeljske resnice, ki jo ,n samo ona pravico in dolžnost poučevati P° sod po svetu in sicer neodvisno od kakis koli zemeljske oblasti; prav tako imajo ^ istem božjem zakonu vsi ljudje dolžnost, vstopijo v katoliško Cerkev (Kan. 1322, ^ Razumljivo je tudi, da katoliška Cerk® ne more priznati, da bi bile druge verS { družbe upravičene ali celo z njo v isti vrS . Nad nekrščenimi ljudmi si Cerkev ne la®. oblasti, ker so ti zunaj nje, čeprav imajo kakor smo rekli, po božjem (ne cerkven0111 v. Krši'e' .dložnik*’ Cerkev j mat JC 1C CUtlll, pi čtULlCUV V** svojih pravic nad nekatoliškimi kristjani izvaja. zakonu dolžnost, da vstopijo v Cerkev, ni pa so s krstom postali njeni po zakaj krst je- le eden, praktično pa VERSKA NESTRPNOST KATOLIČANOV Ker se katoliška Cerkev zaveda svoje resničnosti, mora biti nasproti drugim veram |n njihovim naukom nestrpna. To nestrpnost 'hienujemo verska, nestrpnost ali z latinsko besedo dogmatična intoleranca. Tako nestrpni Moramo biti tudi posamezni katoličani. Zakaj tudi mi moramo obsojati zmoto. 2 božjo in katoliško vero moramo vero-vse, kar obsega zapisana ali izročena °z»a beseda in Cerkev bodisi v slovesni raz-s°dbi bodisi po rednem in vesoljnem učiteljstvu kot od Boga razodeto v verovanje Odlaga (Kan. 1323 § 1). Ki pa zadosti varovati se le krivoverske J^Pačnosti, marveč se je treba vestno izogl-ati tudi tistih zmot, ki se ji bolj ali manj Zbližujejo; zato moramo vsi upoštevati tudi 0t:r-Ežll V PRI NEKATOLIŠKEM BOGO- „ SLUŽJU Rl GOVKI{(l Tisti izmed naših rojakov, ki vas je Pot zanesla v družbo z drugoverci, uravnavajt® svoje odnose do njih po teh-le načelih: 1. Spoštujte svojo katoliško vero in njen® navade. Nikdar zaradi pripadnikov drugih v®r ne odstopajte od svoje vere. To bi bilo ho jazljivo izdajstvo. Ali ste že videli verne ®° hamedance, kako sredi krščanskega sveta, ® meneč se za krščansko okolje, opravljajo sVOJ molitve in obrede! Ali vas ni bilo ob tem P° gledu nič sram? Zavedajte se, da je samo katoliška f prava. Verski indiferentizem je nesnim prav tako tudi govorjenje, da je treba sP štovati vsebino vsake vere. ^ Ali ste že kdaj iz srca zahvalili Boga dar prave vere? j 2. S pripadniki drugih ver bodite do ^ Zaradi njihove vere jih nikdar ne Sin^slva, ne žalite, ne prezirajte! človek, ki razo e vero v Boga, če tudi ta vera ni popoln0^ prava, je vreden spoštovanja. Nevera ni ^ bena odlika na človeškem dostojanstvu. pa velika pomanjkljivost. Tudi živali ne rujejo. - _ „vajte 3. S pripadniki drugih ver se ne spUsl‘j0- v verskg prepire! S takimi prepiri se n®^ seže nič pozitivnega. Nikdar ne mislite. ^ s tem, če bi drugoverca v debati ugn» l^g! že tudi pridobili za katoliško vero. Naspi®^0 še bolj bo zakrknil v svoji zmoti. Kato vero bo začel sovražiti iz enega razloga v Duše se ne rešujejo z debatami in P1®^ l verskih rečeh, marveč z lepim zS*e molitvijo in žrtvijo. gr se 4. Bogoslužja pripadnikov drugih v® .^gO ne udeležujte. Aktivno nikoli ne, zgolj pa samo tedaj, kadar to morate iz dru- razlogov- v „1ede V®r 5. če vas drugoverec kaj vpraša o1 ^ pa skih reči, mu pojasnite jasno in nllTn ^t«' ljubeznivo. Nikdar ne zatajite pri te®.gau3a liških načel. Svojega katoliškega Prep mu ne Vsiljujte. -ggeni11 6. Proti brezboštvu, neveri S,U gdn*^ Boga in vere nastopajte z vernimi pr p ^ $e drugih ver skupno. Danes so časi da morajo združiti vsi. ki verujejo v zaustavijo naval brezboštva. ^ ^ y. 0(,a POVOJNI SOCIALNI PROBLEMI 4. SOCIALIZACIJA 1. Mantova napoved 'Po Karlu Marxu je propad kapitalizma Neizogiben. Njegova zadnja oblika bo silno °sredotoeenje kapitala in proizvajalnih sredstev v rokah le še nekaterih denarnih mogotcev, ki bodo v svoje mogočne truste in koncerne povžili vse pomembno zasebno podjetništvo. To je trenutek, ki naj ga pričakuje Socialistični proletariat, ki bo, trdno organiziran, z lahkoto, z enim samim sunkom (re-v°lucijo) prekucnil velike kapitaliste in pre-vzel vodstvo družbe v svoje roke. Ta Marxova napoved je še vedno uradna vera” in veliko pričakovanje pravovernega komunizma, ki je prepričan, da je sodobni monopolni kapitalizem”, kateremu res ni mogoče odrekati stremljenja, da bi združil v ^°kah velikih monopolov čim več proizvodnje *N prodaje gospodarskih dobrin, — zadnja °blika kapitalizma pred njegovim popolnim mzkrojem. Stalin, glava svetovnega komu. Nizma, je ponovno izrazil to isto prepri-anje v svojih govorih, da je namreč pričakati “velike krize” v zapadnem kapitalističnem svetu, ki bo zrušila njegovo notranjo s°cialno in gospodarsko zgradbo. Naloga komunistov Je> da 8 Propagando in sabotažo to krizo” pospešijo in se s trdno organizacijo sv°je stranke pripravijo na prevzem oblasti. ‘Z. Nič fatalizma! Res je— smo rekli — da se v sodobnem upitalizmu očitujejo stremljenja po vedno obširnejših monopolnih zvezah, ki jih poznamo Pod imenom kartelov in trustov, a prav ko je res, da zapadni svet ne kaže volje, da „* brezbrižno in g fatalistično udanostjo čakal Neizogibnega” konca, kakor mu ga komu-*Zeto napoveduje. ^e je bilo mimogrede omenjeno in bomo o m še obširneje govorili, da je moč moderne zave, posebno po zadnjih vojskah silno na-v. sm in s tein tudi njeno poseganje na vsa vljenjska področja, — a zlasti na polje v sP°darstva. Kamor pogledamo, povsod dr-' Va Podružablja ali socializira važne indu-^ Uske panoge, ki jih poslej sama upravlja , daje v upravo občinam ali gospodarskim urporacijam. Vidimo, kako tudi nesociali-$ eile države uvajajo načrtno gospodarstvo Usmerjajo kapital k socialnim funkcijam. Ra tudi kjer zasebna last ostaja nedotak-Na, je njena raba podvržena mnogostranski '0° ponavljali jasnih smernic velikega socialn® Papeža Leona VIII., ki jih je podal zlasti v ^krožnici “Rerum novarum” (1891), in prav ^ako ne nauka Pija XI. o dolžnostih lastnine, k* ga je s toliko odločnostjo preciziral v encikliki ‘‘Quadragesimo anno" (1931), ker opravičeno sklepamo, da je večina naših či-tateljev dodobra seznanjena z omenjenimi socialnimi okrožnicami. Omenimo le zadnji nagovor sedanjega pa-Oeža Pija XII. ob priložnosti, ko je sprejel skupni avdijenci evropske in ameriške in-Ostrijalce dne 9. maja letošnjega leta 1949). Ob tej priložnosti se je sv. oče v obširnem govoru dotaknil perečega vprašaja kim nacionalizacije oz. socializacije in z veli-Poudarkom objavil tradicionalno stali- j,e Cerkve, ki ne nasprotuje načelu naciona- , acije, ako se izvaja v pravšnih mejah, in sicer; , k) Nacionalizacija ne sme izhajati iz na-a. da je družba izvor lastnine in bi imela fcmtakem pravico svobodno razpolagati z ^6tiii snovnimi dobrinami. — Takšno stalile bi prevrglo naravni red stvari, ker je te-i lastnine prirodno pravo, ki je pred druž-'n ima posameznik po prirodnem pravu vico pridobiti si in posedati dobrine v za->i lasti. ^ ^ Le iz interesov obče blaginje ima drža- tat^ot zastopnica družbe pravico nacionalizi-2asebno lastnino. Vendar naj se ta pra-j,r<'a ne sprevrže v reden postopek in splošno j) Država ne sme iti predaleč. Naj ne j0V Pač bi! 1), )1q , l pa Cerkev odločno odklanja popolni ^ ektivizacijo kot protinaravno in sploš-bj , agmji škodljivo, kakor tudi zahtevo, da 6, °dki iz podjetja pripadali le delavstvu. „oi^je sicer glavni, a ni izključni činitelj «It; °dnje. Tudi tam, kjer se snujejo delav- sveti Po obratih, mora podjetnik, ki je .v podjetje vložil svoj kapital, ki za podjetje odgovarja in ga vodi s svojim delom, imeti potrebno svobodo v gospodarskih odločitvah. Tako je načelno stališče Cerkve v tem pre-važnem socialnem vprašanju našega časa, ki, kakor vidimo, na eni strani brani zasebno lastnino kot naravno človekovo pravico, ki je obenem tudi socialno koristna, ker omogoča zasebno pobudo, gospodarski razmah in zdravo medsebojno tekmovanje, po drugi strani pa ne ovira pametnega podružabljenja tamkaj, kjer gre za podjetja, ki so že po svoji naravi namenjena skupni uporabi, ali pa če gre za ustanove, ki bi v rokah zasebnikov po-menjale preveliko gospodarsko in politično moč v škodo skupnosti. Cerkev se le boji, da ne bi država z nacionalizacijo pretiravala, kar bi zopet bilo obči blaginji na kvar. Z vso odločnostjo pa odklanja popolno kolektivizacijo (komunizem), ki je protinaravna in socialno škodljiva. V našem času so prav za prav le Združene države Severne Amerike, ki še vedno vztrajajo pri načelih gospodarskega liberalizma. Za svoje stališče posebno navajajo okoliščino, da je zasebno podjetništvo na splošno gospodarsko donosnejše kakor pa socializirano. Zelo verjetno! Produktivnost zasebnih gospodarskih podjetij more biti večja in je stvarno mnogokrat višja kakor pa socializiranih. Tudi mi ne trdimo, da bi socializirana proizvodnja bila donosnejša. Kakor smo pravkar videli, govore za socializacijo drugi razlogi. Glavni namen socialnega gospodarstva tudi ni čim večja proizvodnja, ampak čim pravičnejša razdelitev gospodarskih dobrin, to Je socialna blaginja. Le-to pa pravilno izvedeno in v pravih mejah obseženo podružabljenje more znatno pospešiti in zagotoviti. Ali se bodo Severno ameriške države mogle trajno upirati vsaj neki obliki socializacije, ne moremo prerokovati. Gotovo pa je, da naš čas išče lastninske oblike, ki bo demokratično svobodo združevala s socialno vezanostjo. Naše stoletje bo prineslo večjo izenačenje med socialnimi plastmi, kakor pa so ga poznale prejšnje dobe. Je to velika pridobitev našega veka, ko se uveljavlja in se bo še bolj uveljavilo plemstvo delovnih rok. Mogoče pa je to doseči, kakor smo videli, tudi brez krvavih revolucij. Mogoče je družbo socialno reformirati, ne da bi človek zapadel pod diktat brezdušnega kolektiva. pr- AHČIN. ^Rosimo NUJNO VSE NAROČNIKE, KI ŠE NISO PLAČALI NAROČNINE, DA TO 3aKo.T STORE, SICER NE BOMO MOGLI NAPREJ IZDAJATI NAŠEGA LISTA! KDOR MORE, NAJ TUDI KAJ PRISPEVA V TISKOVNI SKLAD. Moč volje, psi Današnji sestavek in sestavek, ki bo sledil, sta za nauk o vzgoji volje gotovo najvažnejša. Zato bo prav, če ju prebereš ponovno ter razmišljaš o njuni vsebini. V zadnjem sestavku smo rekli, da psihologija zlasti v novejšem času zelo močno naglasa: če hočeš postati zares dober človek, notranje urejen, človek z močno in vztrajno voljo, če hočeš rasti v čim popolnejšo osebnost, če hočeš živeti kot zgleden član svoje družine, kot koristen ud družbe, kot najboljši sin svojega naroda, moraš najprej sprejeti vero v Boga, moraš najprej ves zaživeti za Boga kot najvišji cilj svojega življenja. Le tako bo namreč tvoj duh, ki je za večnostne, za neskončne vrednote rojen, v Bogu, večni, neskončni, povsod dostopni in neodvzetni vrednoti našel to, za kar je po naravi ustvarjen, zato bo umirjen, ne bo več nemirno iskal novih vrednot kot smisel življenja. Boš pa z močno in vztrajno voljo zvesto spolnjeval tudi svoje zemeljske, družinske, stanovske in druge dolžnosti, ker bodo prav v luči več-nostnega cilja — Boga — dobile svojo najvišjo, večnostno vrednost. Tvoja volja bo ne le umirjena, ampak tudi dosledno trdna in močna. Ko postavljamo to, psihološko neizpodbitno utemeljeno resnico, pa v vsakdanjem življenju često naletimo na dejstva, ki so nasprotna našemu sklepanju. Nasprotna dejstva pa z lahkoto vzamejo človeku vero v resničnost, v pravilnost logičnega sklepanja. Vsakdanje življenje nam namreč često kaže, da si mnogo ljudi postavlja Boga kot najvišji cilj in smisel življenja in vendar ne moremo reči o njih niti da so dovršene osebnosti z močno in železno vztrajno voljo, niti da so najboljši člani svoje družine, niti da so vestni in nesebični v službi svojega poklica in svojega naroda, niti da so vdani sinovi svoje Cerkve. Nasprotno pa moremo srečati ljudi, ki niso ravno preveč povezani z Bogom, le redko mislijo nanj, pa vendar po svojem življenju, po svoji pravičnosti, po svoji nesebičnosti, po svoji dobroti, po moči in vztrajnosti svoje volje prekašajo nje, ki so si Boga postavili za najvišji cilj življenja. hologija in Bog Kako razložiti to nasprotje? Ne bo težk1^ Sklepanje psihologije, dušeslovja, ima kl1".. tem nasprotjem polno veljavo tako v teol1 kakor v življenju. Zadevo naj pojasnimo V drobneje. Sodi k sestavkom o vzgoji ^ je pa tudi sicer podrobno pojasnilo nll,!. ( potrebno, da se ob takih dejstvih ne on** ^ naša vera v psihološko pomembnost xe,e Boga. že smo ob priliki, ko smo govorili o V menu vrednot za vzgojo volje, naglasili» . za močno voljo ni dovolj, kako vrednoto^, le postaviti kot cilj, ampak da je še ^ važno, to vrednoto od vseh strani spoznati kot resnično, za nas pomen* vrednoto. Zgolj površno in enostransko -i znana vrednota ali cilj nima posebnega 'i^ va na našo voljo in tako tudi ne na naše Ijenje, pa naj bi bila kaka vrednota ali ^ sam po sebi še tako pomemben in velik- vredno1" naiv*'» velja tudi za najvišjo, za neskončno vre in cilj — za Boga. če hočeš, da bo ta na ^ vrednota, ta naj višji možni cilj življenj® ^ res postal gibalo tvojega življenja in vil gf jih morda še spečih in neslutenih sil i*1 _jv, volje, ni dovolj, da ga sprejmeš kot eil.i 1 j en ja le hladno, morda le zaradi tra* y zaradi svojih vernih staršev, zaradi rih se nahajaš. Ne, Boga kot naj višjo '1e in najvišji cilj življenja moraš temeljito znati, spoznati moraš čim globlje, kal ie zli sam na sebi in kaj pomeni on prav za ’ll(y' tvoje življenje, če tega ne spoznaš, ti naj višja vrednota — Bog — morda h „|i vredno blago, ki ga boš kaj lahko Poza )i()r(I0 zamenjal za drugo blago, pa čeprav ^0, trenutno moliš k njemu vsak dan, -a velikokrat v svojih besedah in misld1, Spoznanje Boga je prvo! Ne površno^ ((T boko! Ti moraš vedeti, kaj se skrB* h' tako kratko besedico — Bog! Da to ^Opo' tri brezpomembne črke, združene v lieiifljt’ membno besedo; da se s to besedico neskončno popolno bitje, Stvarnik 'e> urejevalec vsemirja, vladar večnost"- ' t-eč-slutiti bi moral, kaj se pravi biti vl*! 1 nosti, stvarnik in urejevalec vesoljst'1 Zaslutiti bi moral, kako neskončno modro je '■ vesoljstvu vse urejeno, koliko nedoumljivih skrivnosti in popolnosti se nahaja v tvoji neposredni bližini, v božji naravi, ki te obdaja. Vse to bi moral vsaj zaslutiti, pa bi ti ta ne. zhatna besedica pomenila nekaj, kar bi ti vzbujalo občudovanje in ljubezen tako veliko in pretresljivo, da bi mogel in moral le Vzklikati z apostolom svetim Pavlom: “O globočina modrosti in vednosti božje” in z svetovnoznanim znanstvenikom na polju •elektrodinamike, Amperom: “Kako velik je, ° kako velik je ISog.” Po globljem spoznanju Boga bi tudi ti priznaval, kot je priznal Velikj učenjak in utemeljitelj elektrotehnike, Werner Siemens, na zborovanju učenjakov, zdravnikov in prirodoslovcev: “čim globlje Prodiramo v harmonično, po večnih, nespre-nienljivih zakonih urejeno in vendar našemu Popolnemu umevanju tako globoko skrito Vodstvo naravnih sil, tembolj se čutimo siljene k ponižni skromnosti, tembolj spoznavamo, kako majhno je vse naše znanje, tem-Vi želimo svoje znanje zajemati iz tega neizčrpnega vira modrosti, tembolj občudujemo beskončno, vse urejajočo božjo modrost.” Po Slobokem spoznanju Boga bi tudi ti začutil v sebi, kar je čutil sloveči fizik in astronom, 'k' je svojo znanstveno knjigo o vsemirju “Mysterium cosmograficum” zaključil z na. slednjimi besedami: “Zdaj pa, dragi bralec, be pozabi na namen vseh teli reči, ki je — spoznanje in občudovanje in češčenje vsevednega Boga. Kajti nič ne koristi, iz zunanjega zaznanja stvari prodirati v notranje bistvo, iz opazovanja gibanja zvezd spozna-'ati globoki smisel vsega, če se ne daš pridobiti, da bi z vso dušo in z vso predanostjo Srca in duha vzljubil in častil Stvarnika”. še važnejše kot spoznanje modrosti in vsemogočnosti božje, ki se nam razkriva po na-av"i, po vsemirju, je za vzgojo naše volje XltZno spoznanje, kaj pomeni Bog osebno za bks, za naše vsakdanje in večno življenje, ^akaj ? Najgloblje, najtrajnejše in vodilno teženje baše narave je teženje po sreči. Naj bodo na-žo,li ljudi še tako različni, v enem smo si prav Šoto v o edini vsi: vsi hočemo, želimo biti sfečni~Celo Nitzsche, ki je zasmehoval vsako Čustvo naše narave kot sramotno sla-°st, je priznal: “Bolečina pravi: mini! Ila-^°st pa si želi večnosti, globoke, globoke več-bosti 1” Zato človek povsod in v vsem, kar a ali opušča po nekem notranjem, često mti ne zaznatnem gonu, išče svojo srečo ali f**1 Vs*»j manjše zlo, kar tudi ni nič drugega, ^ bor izraz želje, pridobiti ali si ohraniti vsaj 0šček možne sreče. če torej hočemo doseči, da bo Bog za naše življenje, za našo voljo 'zares postal najvišja vrednota, najmočnejše in vedno odločilno gibalo, moramo priti zlasti do spoznanja, ki ga je sveti Avguštin izrazil z besedami: “K sebi (naravnane, zase) si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne poči j e v Tebi.” Priti moramo do živega spoznanja, ki ga je svetovnoznani pisatelj Tolstoj čutil v sebi in ga izrazil z besedami: “če sem pozabil na Boga in se branil verovati vanj, je tudi življenje moje duše zastalo. Brez Boga torej ne moreni živeti... brez Boga ni življenja...” Iz opazovanja in spoznanja našega osebnega življenja preteklosti in sedanjosti moramo živo doumeti, da more le edini Bog, ki je neskončna Resnica, neskončna Dobrota in neskončna Lepota povsem utešiti najgloblja in najlepša teženja naše duše, in razumeli bomo do dna besede svetega pisma: “Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se vam bo navrglo.” (Mt 6, 33.) To se pravi, iščite v svojem zemeljskem življenju najprej Boga, živite za Boga, pa boste našli tudi to, kar tako nemirno iščete in si želite, svojo srečo, ne le večno, ampak tudi zemeljsko v najvišji možni meri. Svetniki so vedno bili ljudje, ki so se iz. redno odlikovali ne le po svoji svetosti, ampak tudi po svoji izredni trajno močni volji, ki ni omagala v nobenih težavah. Spoznali so in imeli trajno pred očmi veliko resnico: živi neskončno modri, neskončno sveti in dobri Bog, ki edini more zares osrečiti človeka in ki edini more biti najvišji cilj človekovega življenja na zemlji. DR RUD HANŽELIČ Lujanski romarji pri opoldanskem okrepčilu. št* Današnja psihologija, dušeslovje, zelo močno naglasa pomen individualne vzgoje. Kaj se pravi to, otroka je treba vzgajati individualno? Dušeslovje hoče reči: če želiš svojega gojenca zares dobro, uspešno vzgajati, moraš vsa svoja vzgojna vplivanja prilagoditi gojencu, takšnemu, kakršen je: njegovi starosti, njegovemu značaju, njegovi duševnosti, njegovim nagnjenjem in navadam, okolju, v katerem živi, celo njegovim trenutnim težavam in razpoloženju. Prilagoditi vzgojo otroku v toliki meri morejo le starši v krogu družine. Kajti tako prilagojena vzgoja zahteva najprej temeljito spoznanje otroka, poznanje, kakor smo rekli, njegovega značaja, nagnjenj, navad, razmer, v katerih je živel in še živi, poznati je celo treba, kaj posebnega je doživel ali prestal v svoji preteklosti. Vse to more poznati le tisti, ob katerem otrok živi leta in leta, le tisti, ki more leta in leta opazovati otroka v njegovem duševnem in nravnem razvoju, otroka opazovati pri delu in igri, v veselju in jezi, opazovati, ko se tega otrok zaveda a(i ne in se tako brez pridržka predaja svoji notranji na- Novom. g, Novaku izroča njegova sestra križ. ravnanosti. Tako opazovanje in spoznavanj*? je najlažje staršem tudi radi njih močne ljubezni do otroka. Ljubezen do otroka jim pomaga, da opazujejo bolj vztrajno, bolj skrbne, globlje in zato tudi bolj razumevajoče,- kakor to redno morejo drugi. Prilagoditi vzgojo svojemu otroku morejo’ redno le starši tudi zaradi tega, ker zmorejo' redno najlaže izbirati tudi vzgojna sredstva« ki so najbolj primerna temu ali onemu otroku, v tej ali oni starosti, v takih ali drugačni11 nagnjenjih ali razpoloženjih, po takih in takih doživetjih, v takem in takem okolju nevarnostih zanj. Starši v krogu družinske»* življenja najlaže omejujejo kvarne vplive II8' otroka tako glede knjig, kina, listov, tovarišije, mu z igrami doma, z družinskimi sprehodi, izleti v naravo najlaže oskrbe potrebno in veselo razvedrilo, oskrbe pa tudi naj 1*2* pravočasno ugodne vplive izven družine s P°' močjo dobrih tovarišev, organizacij, knji»' zlasti s tem, da ga že v zgodnji dobi redn<> pošiljajo oziroma gredo skupno z n jim- v *'e’ kev k službi božji, h krščanskemu- nauk*', cerkvenim slovesnostim itd. Saj imajo otroke prav starši v najnežnejših in naj odločilne jšib letih za vzgojo, to je tja do 14. ali 15- ,e<‘' skoraj izključno pod svojim vodstvom in VP vom. šola ali organizacija ali zavod indivitlu8 ne vzgoje ne more nuditi, zlasti šola ne, kjeI otrok redno preživlja po par ur na dan sknP_ no z množico drugih otrok in se med n.P skoraj povsem zgubi. Tako cesto pride nepoznan v šolo in jo kot nepoznan P° Pf uku zapusti in učitelj često, pa naj bi bil * tako dober, otroka v tej množici otrok 1,1 tako kratkem času ne more niti prav -sp . znati, še manj more poedincem pril»»0 vzgojna sredstva tako, kot to resnična ' r~°' ja zahteva, šola, pa naj bi bila še tako d<)01^ ne more izven šolskih ur in klopi niti °Ilie'jljt vati slabih niti pospeševati dobrih vpliv o ►" ^ otroka, če zato ne skrije starši otrok. Ne n10' remo zahtevati, da šola, da organizacija. A zavod dela vzgojne čudeže in več in bolj skrbi za vzgojo otrok, kakor vrše to njih očetje in matere. Tem večje gorje pa pade na otroka, če vzgojne dolžnosti zanemarja družina in šola. Izredno važna naloga vzgoje je tudi: otroka dobro pripraviti na bodoče poklicno in družabno življenje. Tudi to zmore doseči najlaže redno družinsko življenje in družinska vzgoja. Zakaj? Poklicno delo zahteva veliko nesebične po-žrtvovalosti in vztrajnosti, socialno, družabno življenje zahteva globok čut pravičnosti, veliko razumevanja, človek mora v njem znati podrediti se, pomagati, odpuščati, potrpeti itd. Otrok, ki živi v zares krščanski družini, dan za dnem opazuje, kako oče gara od jutra do noči, ne zase, saj bi zase imel vsega dovolj brez garanja; nesebično gara za otroke. Otrok dan za dnem opazuje, kako se nesebično za otroke daruje in v ljubezni do otrok použiva njih mati: tiho in potrpežljivo gara, otrokom odgovarja na njih radovedna vprašanja, jim svetuje, pomaga in jih s pravo božjo potrpežljivostjo vzgaja ves dan pozno v noč in še v noči nima miru ob skrbi in misli na otroka, ki je morda še ves nebogljen, morda bolan, bolehen, morda hudo duševno trpi, morda je zašel na napačno pot itd., saj se slednja otrokova skrb in bolečina v materinem srcu podesetori in ji ne da miru niti podnevi niti ponoči. Otrok v družini opazuje tudi težave, ki jih je često treba premagati s skrajnimi napori nesebične ljubezni in sode. lovanja vseh, tja do najmanjših. Vidi, kako se morajo vsi v hiši podrejati skupnemu vodstvu, da se tako ohranja mir in red v hiši ter uspeh pri delu. Otrok dan za dnem v kro-Su družine opazuje tudi tazne človeške slabosti in napake in vidi, kako mati ob napakah — če le sme — mirno potrpi in odpušča, kako kljub napakam in morebitnim krivicam brez obotavljanja pomaga, kjer more, in še leč kot more. Vidi, kako mora oče pozabljati na to in ono, kar ni bilo prav, in zlasti pozab, klati nase, na svoje ugodje in ga podrejati Vedno potrebam in koristim družine, skupnosti. — Tako oh zgledu dobrih staršev v družinskem življenju postane otroku potrpežljivost, nesebičnost, požrtvovalnost, pokorščina, vzajemnost pri delu, razumevanje in odpuščanje — nekaj povsem razumljivega, nekaj nujnega za skupno življenje, v njem raste tako smisel za te tako važne socialne krepo-st*, cenil jih Im, postale mu bodo velike živ-kienjske vrednote, ki si jih bo prav zaradi teSa tem laže pridobil in ki bi mu brez zgleda družinskega življenja morda delale pozneje Novomašnik g. Novak stopa proti oltarju. v družabnem življenju nepremagljive preglavice. V družbi bo moral otrok živeti ob najbolj pestri vrsti ljudiž ob starejših in mlajših, mladih in starih, ob bolj ali manj izobraženih, ob zdravih in bolnih, ob moških in ženskah. Kako potrebno je za otroka, da ta pisani krog ljudi, da njih značilnosti spozna in se zna vanje vživeti, predno zapusti varno zavetje družinskega kroga. In prav v družini mora skoraj redno otrok živeti v takem pisanem krogu ljudi. Od blizu jih more opazovati dan za dnem, se mora vživljati vanje, če hoče živeti v miru z njimi, in se vživlja tem laže in tem raje, ker vse druži najmočnejša vez, medsebojna ljubezen. 1)11. K. HANžELIč i Novomašni sprevod g. Novaka v slovensko cerkev. V maju smo poromali v Lujan. Pripravljalni odbor nas je pozval, naj gremo in se zahvalimo Materi Božji za vse prejete dobrote zadnjih let. Prišla je kaka četrtina novih slovenskih naseljencev. Od nekaterih, ki niso poromali, je bilo slišati izjave, da ne vedo, za kaj naj hi se zahvaljevali. Ali se v resnici nimamo za kaj zahvaljevati? Ne bomo danes razčlenjevali in na dlani kazaii vsega, kar smo v poslednjem času prejeli dobrega. Naj skuša vsakdo zase razmišljati o tem! Pravijo, da je vir vsega zla v teni, da današnji človek več ne razmišlja, pač pa prav zato trmasto vztraja v predsodkih. Dajmo tedaj nekaj več razmišljati! Kot gradivo more služiti naslednja prilika: Nekemu človeku se je napravil na nogi tur, ki mu je sledila zastrupitev krvi. Stopil je k zdravniku. Ta ni mogel drugega, svetoval mu je, naj si da nogo odrezati; s tem da bo preprečil razširitev zastrupitve na vse telo in gotovo smrt. človek j? sled i nasvetu, šel je v bolnico in si je dal odrezati nevarno nogo. Kmalu je okreval; z umetno nogo se je mogel še dovolj spretno gibati, da si je mogel zaslužiti sredstev za življenje. Sonce nm rožice še cvetele in ptičke še prepevale. Pa so mu dej*1*' domači, ki so bili srečni, da ga niso bili izgubili: “Stopi k zdravniku in se mu zahvali, da te je rešil! Pa se je naš človek odrezal: “Za kaj neki se mu naj zahvalim? Za to, da mi je nogo odrezal?” Poglejte tipičnega zastopnika današnjega človeštva! Ne misli nič in sodi povrhu iz plitvih predsodkov, nikoli do kraja domišljenih. Pozablja, da operacija ni bila odločitev med telesno celostjo ali pohabljenostjo, temveč med smrtjo in življenjem. Ne hi smel primerjati sedanjega svojega stanja z onim pred boleznijo. Saj vendar ni prišel zdrav k zdravniku, marveč ko je bil v nevarnosti za življenje. Zdravnik ga vendar ni operiral zato, da bi mu odvzel nogo, marveč zato, da nr.i je rešil življenje. Zahvaliti se mu je torej mogel in moral za rešitev življenja in ne za izgubo noge. In mi? Ali se povsem, kar smo doživeli in izkusili v zadnjih letih, v resnici nimamo za kaj zahvaljevati? Vsakdo se vsaj za pet minut zamisli ter pošteno in pravično presodi, ne le, kaj ga je doletelo, marveč kaj hi ga še bilo lahko doletelo! če je izgubil nogo, naj ne pozabi, da je s tem rešil življenje! Za kai smo se torej zahvaljevali? Za to, nogo odrezali, ali za to, da smo pri življenju ostali ’ "K,ii ne bo tako težko ugotoviti. . . DR. V. BRUMEN Misli mi uhajajo štiri leta nazaj. V krvavi državljanski vojni do smrti izbi dvE JÜ.tij 1 čana domovina je z zadnjimi kapljami krvavečega srca * 15. maja 1949. Nedelja je. Takšna kot vsaka druga v Buenos Airesu. Toda skromni z od tisočev svojih hčera in sinov, ki so solznih oči in -skrb I jen osti in negotovosti na obrazih zadnjič z viši» 1'u prelazov v mislih božali svoje domove in drage doma^e' y!1'"" pogreznjena Slovenija se je vedno bolj in bolj odeval» ' jj ''»belice v ulici Belgrano nekako slovesneje vabi k deseti J1 «možice, ki smo jo pred štirimi leti opazovali na poti s ‘hek Italijo in pri zbiranju na vetrinjskem polju, na znak kot dobra mati, ki je izgubila svoje najdražje. Z nebeško lepe Koroške so se že premikale prve a stopa v cerkev, že zazveni s kora znani napev: Novi jonov in vozile množice beguncev-brezdomcev preko Videm in Treviso. širno vetrinjsko p<>Ue_ Italijo — v ogromno mravljišče. Možje in žene, dekleta in kii otroci il\''se poi“1 j* in in ponos in nada — slovenska narodna vojska. Zbira pravi ja na zadnji odločilni napad — ne sluteč, da bo ' postala klavna žrtev v dar nenasitnemu rdečemu tiran11’ ^ sko-podlo izdana za ceno “zavezništva in prijateljstva"- )](,či|,r Domovina je jokala; njeni otroci-brezdomci so zrli ' 1 l>a je niso mogli zazreti. Kaj ho? In bilo je. X eč kot deset tisoč zverinsko poklanih *' VCC 1 .ef0 ' li„ pozdravljen. Res! Iz množice s kamijonov in z ve-,, Polja izpred štirih let je v sedanji naši novi domovini a»nes stopil pred Gospodov oltar, prvič priklical živega J "««j in nm prvič zapel slavo. Naš rojak, g. Novak je to. ^ "ihovniško pot si je izbral geslo velikega nadškofa Je-0 Mariji k Jezusu” in danes napravil prvi korak na tej t>ost mora biti še večja! Tista Marija, ki nas je sprem-ta dolga in težka štiri leta, je spet z nami. V svetišču, ilaino vsako nedeljo k skupni sveti maši, mora tudi Ona Blagoslovili smo njeno sliko, delo mladega in obeta- trpinčenih in zasmehovanih; drugih deset tisoč in še ■ ,e — i —1 - „eziu 'k|. »hia Koritnika, in sedaj nas bo Marija čakala, vedno 'la nas posluša, vedno pripravljena, da nas priporoča ■'lilo ...... ■ • - -v- «S,- na beraško palico, beguncev — ne bodi jih treba s prezirom sprejemano breme “zmagovalcem”. In potem taborišča, revščina, pomanjkanje, ponižanje, preziranje, preganjanje, sovraštvo in priganjanje k povratku — v zapore in smrt______ da bo mera polna. A bedna brezdomska slovenska družina ne obupa. S seboj je popeljala vse, kar ji je bilo doma najljubše in najsvetejše: v. srcih je vzela s seboj vero v Križanega in Njegov Križ, med prtljago in v molitvenikih sliko Njegove Matere, naše predobre Brezjanske Marije, in kot spremljevalce svoje duhovnike. Tako ie bilo pred štirimi leti. x • pripravljena, da nas tolaži in hrabri v težavah živ-aš» Brezjanska Marija Pomagaj! Teden dni pozneje vozijo kolone avtobusov in vlaki se vijejo iz prestolnice proti zapadu. Spet isti obrazi — znanci s kaniijonov in vetrinjskega polja. Le da jih je veliko več. V Lujan jih vodi pot, da se zahvalijo svoji Kraljici in škofu Baragu za njuno čudovito pomoč pri rešitvi iz vzburkane Evrope v mirne kraje. Tja gredo počastit lujansko Marijo in ji poklonit brezjansko podobo, da bodo pred to sveto versko in narodno svetinjo v bodočih romanjih Marijo častili, kakor nekoč na naših ljubljenih Brezjah. Tja ZAHVALJEVALI ZA [KAJ SM€ SE Za nedeljo 6. svečana je bila napovedana slovenska maša v Rosariju. Prejšnje dni so imele v Rosariju šolske sestre duhovne vaje. Iz daljnega Asunciona, iz paragvajskega čaka, iz Formoze, iz misijonov med Indijančki, so se zbrale v svojem glavnem središču, da spet zajamejo novih moči za nehvaležno in naporno delo, pa tudi da spet obnove sestrinsko medsebojno ljubezen in spomin na svoj ljubljeni dom. Sestre Majda, Iluminata, Venceslava, Roza, Bojana, Ludovika, Maksencija, Alojzija, Božena, mati Aurelija in druge, saj vse hkrati nikdar ne morejo priti, toda veselje njihovega snidenja je vedno veliko in polno vesele slovenske pesmi, ki prihaja iz srca, ki ne pozna praznih posvetnih želja in gori v resnični in nesebični ljubezni do Boga. Tudi sosestre, ki so v red vstopile že v tujini, ki slovensko znajo moliti samo Očenaš in naj pomaga Slovencem v domovini in tujini in da jim izprosi poveličanje velikega Baraga. Ko zrem množico, ki se zjutraj pred mašo na prostornem trgu pred lujansko baziliko uvršča v sprevod za odhod v cerkev, vidim na PO ARGENTINI Zdravo Marijo in kako pesmico zapeti, zazlVL v tistih dneh podvojeno srečo duše, ki se J posvetila Bogu in ljubezni do bližnjega. Talv radostnega smeha ni kmalu slišati! Zato ni čudno, če so bile vse sestrice sr1' vesele, ko sem jih povabil, naj nam P°?.*f!,vi za lepo petje pri slovenski maši v ni111 kapeli v ulici Cordoba 1646. _.j0 Kar premajhna je bila, tako lepo štev’1, rojakov se je zbralo, in do solz so bili £anj ,se ob prelepi pesmi, ki nas je dvignila nad tegobe solzne doline in smo doživljali v ® vo veličino upanja, ki ga vliva vera v človek srce. Saj smo se potem tudi fotografirali, moja fotografska umetnost je odrekla in [-j, sadov drugih fotografov nisem dobil pred. n Toda spomin je ostal vseeno globoko zaplvrb in tudi želja po duhovniku, ki bi vzel na s dušne potrebe slovenske kolonije v R°sar. to še nekaj družin sem želel obiskati o&je popoldne, a načrt je bilo mogoče izpeljatlza. na pol. Tako nemilo se je vlila ploha in ^ lila zemljata pota po “Selu sladkosti’ • 0 smo obstali zapacani sredi blata. Strašno reje gledal Riko, ko je obdeloval volan. S 0, pa kar svetega Jožefa in angele varhe kličimo, tako sem uvidel in storil. Ko sni° -na trdnih tleh. sta Riko in Francelj j0 zares čudno, da smo jo izvozili! Hm! ßa'j, de las Delicias! Malo blatni smo res ^-a. toda vode nam na glavi ni nič ostalo- * meravani obiski pridejo drugič na vrst Tisti večer se je imelo zbrati neka! e. jakov pri mojih sorodnikih, pa je ploha z cej stisnila druščino. No, ja! Računi ri, birta! Tudi kaj hujšega se človeku Prl j^r pa mora reči: Hvala Bogu, da je ta. Hildi lahko bi bilo še slabše! Saj je največ obrazih čudovit izraz slovesnosti. Zvon0, oglušujoče brne iz visokih lin bazilik6-buče mogočno s kora, pesem valovi 11101 |l(,d stavami v cerkvi — vse tja do oltarja, katerim stoji najdražja nam slika naše ^0j, janske Marije, ovita z najdražjo n»111 l^vjl S nico — belo-modro-rdečo. Pesem, ki P,epot° kora med oboki, stebri, bogastvom in (||,Hv-bazilike, je spet “Novomašnik, bod’ P°z I.jen!” t>t(>klf Ob spominu na prelepi dogodek nedelje in prisostvujoč temu enakemu *) pač ne more srce drugače, kot da vZ vzklikne: To je dan, ki ga je naredil Go ^ ^ Pesem se preliva po baziliki, novonias* Lovše poje Slavo, poje Vero, poje jpi-njim tisoč in več kot tisoč src sorojakov „o-sanna in excelsis! Benedictus qui venit n mine Domini! e ,- Domačini, ki prisostvujejo, molče stu ne razumejo, a občudujejo. „ pr0' Popoldne se vije iz bazilike mogočna^ cesija preko trga. Kip lujanske Marij6 1 p. doba brezjanske Kraljice Slovencev st SEM IN TJA... ?a svetu nesrečnih ravno zaradi tega, ker J radi svet komandirali, pa ga ne morejo, ^dor pa pomisli, da bi stvar izpadla lahko Sjabše, je pa tudi za malo Bogu hvaležen in Zlvi zadovoljen. Nadaljna pot me je vodila v Cordobo. Toda ®°nudila se mi je prilika, da spet kaj no-'e8a vidim. Moj župnik dr. Carbone je bil že aayno namenjen v kordobske gore, pa sva Jjajine načrte združila. Tisti večer smo bili ^ogovorjeni, da pride s svojim autom v Ro-lario, da jo naslednje jutro urežemo naprej. *ako je tudi bilo. Pa smo menda vstali z levo j°8o, kajti komaj smo sedli v auto — bil z nami tudi cerkovnik — že smo bili na j*eh. . . Le počasi! Eno kolo je bilo prazno. ?to! Kdo bi se škodoželjno ne namuznil. To bila pa tudi vsa nesreča — za nas. . . Bolj j*evšečno je izpadlo za naše dobre sestre, ka-,erini sva se z gospodom napovedala, da bova °b 4 zjutraj imela mašo in so bile že tisto aro vse zbrane v kapeli in čakale. . . midva Pa kolesa uravnavala. . . Najbrže je prav /•tolitev teh dobrih duš, ki so z angeljsko ™trpežljivostjo čakale celo uro, zalegla to-l*v°. da nismo nato cel dan imeli nobene rte'-je nevšečnosti, čeprav je bilo prilike za to 9°Volj. Tako je bilo vse prav. Mi smo se vozili <*°bro; sestre so pa zase in za nas, pa gotovo udi za naše rojake uspešno molile. Jadrno smo jo ubrali proti Cordobi. Krasna ®sta, prijeten jutranji hlad, bohotna po-. rajina, vsa osvežena po včerajšnjem nalivu, n sonce, ki se je poigravalo v zlatih oblakih, nam razpoloženje še povečali, šli smo kot /J*ja. Nismo vtegnili postajati, kajti čakala ®as je dolga in neznana pet. Canada de Go-91ez, Marcos Juares, Bel Ville. . . Predno smo prišli do Ville Marije, smo imeli mal zadržek z motorjem, ki nam je prav prišel zato, da smo si naredili mate. . . kar tam ob cesti. Nekateri “usmiljeni Samarijan” je ustavil, meneč da se nam je kaj primerilo, in se nam ponudil za uslugo! Naš auto se je prav gosposko zadržal! Nemara da bi z zlomljenim siromakovim vozom ne uživali take pozornosti! V Vlili Mariji smo se pomudili, da smo tisti defekt dokončno popravili, kajti na nadaljnji poti ne bo več mogoče in poleg tega pa so bile pred nami mnoge in nevarne strmine in peščenine. Do Rio Tercero je 150 km daleč. Tlakovane ceste ni. Včerajšnji dež je nemara nalil mlak po kolovozih, kateri naj bi nas popeljali proti cilju. Pa mlake so bile kmalu za nami. Naprej je bilo ne le suho, temveč tudi prah, da je bilo treba čakati nekaj minut po ta nad glavami te množice, ki moli in poje, ^°jc in moli. Spet domačini strme in občudu-eJo. Kakšna vera v teh ljudeh! Kakšen red v procesiji! Kako lepe pesmi! Spogledujejo 86 "led seboj in molče. Morda bodo pozneje toivorili, ko bo ta množica spet napolnila Cerkev in bo procesije konec. Sedaj pa samo ^edajo. Niso doslej še videli kaj takega. Procesija je končana. Družina slovenskih ^""larjev je spet zbrana v svetišču. Slika Ma-*,'ie Pomagaj v bogatem okvirju, ovita s slo-V|‘"sko neomadeževano zastavo in s cvetjem, blagoslovljena in postavljena na mesto, J’Jkodcr bo odslej sprejemala prošnje in za-vftle. še pete lavretanske litanije in konec, obraza vsakega romarja berem zadovoljno. Množica se v čudovitem reda razhaja. Sa prometna sredstva spet razvažajo slo-',’,“"ske romarje nazaj na domove. Nad pampo a se zdi, da še vedno odmeva iz lujanske ba-"ke dopoldanska in popoldanska pesem-alnica: Tebe Iioga hvalimo... in pesem-, to§nja: Marija, dobrotno nam ohrani dom n ro,l. JUS. K slikam: Na prejšnjih straneh so prizori iz lujanskega zahvalnega romanja (foto Erjavec in Kocmur), na teh dveh straneh pa slike iz romanja v Lindes. (Foto Lenček.), 'Strma in ozka in skrita je pot, ki vodi v življenje, pa vendar jo je lažje z gotovostjo najti, kot je bilo nam zadeti pravo pot iz mreže križajočih se kolotečin. Kot ni vedno lahko najti na cesti življenja človeka, ki božjepotnika posvari, če ga zaloti na zmotni poti, je bilo tudi nam težko zadeti na človeka, ki bi kaj pravega vedel. Vsak nam je le pokimal, da je že prav, pa smo nekajkrat resno podvomili, če je to res. . . Zaorali smo v sipine, v katerih se je pot brez sledu zgubila, pa naša mašina Je mlela dalje. Čez čas smo spet bili na solidnem kolovozu, pa je bila pot znova zagrajena. . . Kar naprej! Saj so vrata, in zaklenjena niso! Seveda so bila zaprta pa ne za nas, ampak za krave, da ne uidejo gospodarju. . . Slednjič se je pokazal daleč na obzorju nekje nek čuden stvor in še eden zraven in . še zvonik. . . žitnica in vodni rezervar. . . Bila je ura dve! Torej smo v Rio Tercero. . . Brez zamude smo jo ubrali dalje. Niti vpra-. šali nismo, če je res. Gnali smo se naprej po kotanjastem in razritem kolovozu, da bi se na njem muli hrbet zlomil. Vsevedno sem motril zemljevid in ugotavljal, kje smo. Tam Je Almafuerte, tako sem ugibal, župnik pa, ki je bil tudi prvikrat po teh krajih, je podvomil, kajti zvonik, ki se je pokazal v . dalji, po njegovem mnenju ne kaže tega. Skozi oblake prahu smo slednjič prišli do mesta. Z napisov smo razbrali, da smo v Rio Tercero. . . In ono mesto, kaj je bilo? Peščena Poljana? Pasji trg?... če Je bil Dal-macio Velez? Pa menda vendar ne? Res da smo dolgo kolovratili okrog, toda kje so ostali pa kraji Hernando, Fortheringham in Tancaoha. . . Pa saj to ni važno. Drugič bomo že bolje pogledali. Glavno je, da smo se znašli. Pot je peljala dalje proti Embalse (jez) Rio Tercero. Brnel je naš konjič, ko smo se gnali gori, doli, križem, kražem po brežinah, ki zaključijo ravan, razprostirajočo se do sem vse od Buenos Airesa. Kmalu je zablestelo pred nami umetno Jezero, ki oskrbuje z elektriko vse okoliške kraje in zamaka tudi nekaj polja v bližini. Toda gladina je bila zelo nizka. SKOZI ŽALOSTNE' GMAJNE NA MOGOČNO PAMPO Ob jezeru je zrastlo priljubljeno letovišče, ki nudi mnogo naravne lepote, posebno z veličastnimi “Sierras Grandes’’, nad katerimi kraljujejo Los Gigantes, posebno Cerro Cham-paqui. Dolga pot nas je še čakala, zato smo kar na kratko pozobali nekaj grozdja, prigriznili kruha in sira, in že smo se pognali dalje po krasni asfaltirani cesti, ki nas je pa kmalu zapustila. Naša pot je šla v dolino Cala-muchita, kjer se je naselilo mnogo letoviških krajev. Kdor ni doživel lepote slovenskih vasi in mest ter dihal zraka slovenskih planin, uživa ob pogledu na skromno odmerjeno zelenje, ki poživlja tisto dolino, posejano z redkimi gozdiči. . . Santa Rosa, Los Reartes, Villa America, Potrerero de Garay, San elemente. . . V tem samotnem bregovju bi ne želel biti niti “namälan” ne. V kraju slepcev je enooki za kralja! Observatorio Bosque Alegre nad Alto Gracio, ki nam je služil kot orientacijska točka, se nam je primikal čedalje bolj, dokler mu nismo slednjič P°*f' zali hrbta in v nadaljnem vijuganju P0®1 j' dovali zopet nazaj, kako daleč je že za na® ‘ Pred nami so rastle v vis vse bolj strin stene zapadnega obronka Pampe de aali> V Copini smo se ustavili, da nalijemo naf1® za motor in želodec, pa že smo jo poS°a da pridemo pred nočjo na vrh. Tako roma v tične vožnje, kot jo nudi vzpon, ki žene višino po tisočmeterski steni med vrtog vimi skalami, čez viseče mostove in bob n® h potoke, ne najdeš menda nikjer v repub11 " Sonce je poljubljalo v zadnjem °bjeIL„ Sierras Chicas. še je bilo videti v nižini J zero “San Roque” in vasi, sanatorije in V1 ’ potaknjene v pobočje “Sierras Chicas”. blestel observatorij, spominjajoč na sliko s ^ venske pokrajine, kjer kraljujejo cerkvice gričkov nad celo deželo. Saj smo tisti . premerili gotovo čez S00 km, videli niar]<0 kako lepo pokrajino, toda nobena ni Dila |-a ,0 veličastna, kot ta pogled, ki ga je naslika tisto uro sonce, ki je tedaj že poljubilo s luiške gore. ---------1, X- on 1.™ —I, le roti Spet smo se pognali, še 2 0 km pota 3? ^ s pred nami. Prijeten hlad nam je vel naspi ^ in nam dal čutiti, da smo visoko nad morJe še je bilo dovolj svetlo, da smo našli naj^ točko Pampe, kjer stoji kamen z obvesti1 ’ da je tam 2240 m nad morjem. Zajci a°nu0t križali pot, guanaki so samozavestno, ka z zasmehom, pogledovali za nami z vzpeti ’ kjer se jih je zbralo pet. Morda se zD tam vsak večer ob tisti uri k večerni moti da nadomeste za one ljudi, kateri nimajo zjutraj ne zvečer časa, da bi se na na spomnili. Nekaj izrednega je bil pogled nje. Kot spomenik se je odražala sku? pe rjavih teles. V čudnem lomljenju sveti ^ so se videli veliki kot konji. Kot izklesan1 strmeli za nami. . ge še malo, pa smo bili na razpotju, odcepi kolovoz proti zavodu, ki ga imajo venske šolske sestre na severnem robu Pa t. de Ahala. 'Ugasnila je med tem dnevna 5 -ce loba in tipaje z žarometi smo preganjali z in iskali pot med robovi in pregrajainn ^ označujejo mejo dvema enstancijama, s katere pelje pot. *s\e Kmalu smo zavili v globel, kjer so n naše sestre delovno polje. _ _ (.0r, Toda, kaj to pomeni? Vse je temno! M r6 ki naj bi delal luč, molči!... Stvar, Ka^ so tam vajeni! če se kaj pokvari, 16 1 _. pač počakati, da pride od kod mehani • e Toda mi smo bili bolj potrebni P°s večerje kot električne luči. Saj smo c®1 v bili ob mateju in sadju, kruhu in sir kolikor se nam je sploh ljubilo jesti. Zahupal je naš auto, ko smo Pris11 vhoda. „ritek111 “Padre Juan! Padre Juan!” sta p.. ;ega dva fantiča, moja stara znrica iz Prels rno obiska na Pampo, in že so prihitele z la fUgi, tudi sestre Roza in sestra prednica in ne da nas sprejmo in se opravičijo, da na morejo bolje posvetiti. . utri' Najprej smo stopili v kapelo. kier.-ie oZlla-pala večna lučka pred Najsvetejšim in tU(ji njala, da Gospod Jezus spremlja svo‘|6Lgo'®'* v samoto in v goske višine in da v nJ ^0. družbi najde verni zemljan povsod sv. 1 jo tiček uspešnega dela sreče. srčnega HLAD>llv JANEZ H Z RDEČIMI NOHTI Hospital italiano — Splošna bolnica na Calle Gazcön. Nedelja je. Ura na dolgem hodniku je odbila tričetrt šest zjutraj. Vse je še mirno in zaspano. ye prvi zdravniki in civilne sestre že prihajajo v službo. Vsak izmed njih skoraj nezavedno stegne roko nad veliko imensko razpredelnico, vzame listek s svojim imenom in Sa položi pod kontrolno uro, da vtisne nanj ločno minuto prihoda. . Duhovnik —- dušni zdravnik nima listka z hnexiom. Zanj je kontrolni listek in ura — Vest in božje oko. Hitim. Ob šestih se začne sveta daritev. V kapeli molijo sestre jutranjice. So kot dogorevajoče sveče v prvi jutranji zori. Po maši vzamem velik ciborij z Naisvetej-sim in v črn plašč ogrnjen hodim po dolgih hodnikih ter nosim tolažbo in veselo blago-Vest po Zveličarju hrepenečim dušam. Pred Jhano hodi sestra. Moli sveti rožni venec, da bolniki prejeli Jezusa s čistim srcem. . Dolgi so hodniki. Velika je bolnica. Dosti je oddelkov. V vsakem trpi kakšna pobožna duša, ki si v urah trpljenja kot edino uteho zeli Jezusa. . Treba je tudi z dvigalom v drugo nadstrop-Potem zopet nazaj v prvo, sem in tja. ovsod težko pričakujejo božjega Gosta, ki hodi med bednimi in revnimi. Dve goreči sveči in šopki cvetlic Ga v vsakem oddelku Pričakujejo. Pobožna sestra, ki nadzoruje so-e- to hrepenenje po Bogu še množi s svojo toplo besedo, s katero pripravlja Jezusu pot v srca. “Glejte Jagnje božje, glejte, ki odjemlje Srehe sveta.. .” Oči vseh so uprte v Odrešenika. On je zadnja tolažba strtega življenja. Duhovnik roma od postelje do postelje in Polaga Jezusa v srca z željo, da bi se duša P° tej veliki duhovni hrani večno zveličala. Trpljenje se bere z obrazov pred prihodom ospodovim; ko je pa Jezus v srcu, se mirna danost polasti vsakega bolnika. Soba prvega razreda. z belim pregrajena postelja, na njej bol-mca. g Osemnajstletno dekle. Pa to ni več dekle. očrn't ‘le’ bleda in strašna, z globoko vdrtimi Use je voščeno belo: postelja in rjuhe, blähe in odeje, obleka in pregrinjalo na glavi, ra_z in roke. Mlado, bledo in izmozgano telo j. .vije in premetava. V vsej tej voščeni bedi izstopajo samo dolgi rdeči nohti, ki straš-0 Grebejo po blazini. Iz ust udarja dih smrti. Na beli nočni omarici je šopek krizantem. Tudi te so bele. Velike tropske cvetove imajo.. Poleg vaze leži kup razmetanih modernih magazinov, ki kažejo slike deklet, kakršna je bila ta tu v postelji še pred meseci. Polne življenja so in mladostne neugnanosti; iz poltenega obraza in oči jim sije greh. Poiskal sem besedo tolažbe, govoril trpeči revi o božji vseodpuščajoči ljubezni in umirila se je. Voščene roke z groznimi nohti je sklenila kot v molitev in na smrtni obraz se je prikradlo pričakovanje in upanje, čez ustnice, ki so bile razjedene od šminke, sem ji položil v srce Boga in želel nesrečnemu zem— skemu otroku večno zveličanje. Posihmal me ni več zapustila slika umirajočega dekleta iz bolnice na Calle Gazcon. Daši trohni njeno truplo že mesec dni na Cha-cariti, vendar me vsepovsod spremlja njena izmozgana postava z dolgimi rdečimi nohti. če grem po življenja polni Rivadaviji in srečujem mlada dekleta z odvratno naličenimi obrazi in obrvmi in s temi ogabno namazanimi nohti, se za vsako od teh ustavi po. doba umirajočega dekleta. če sedim na tramvaju ali kolektivu, če se peljem z vlakom ven iz mesta v predmestje in provinco, me povsod spremlja njena bleda, slika, in se ustavi zdaj pred, zdaj za, zdaj ob prešerna dekleta, ki s polnih prgišč pijejo življenje, pa se nič ne zavedajo, da nosijo v sebi podobo smrti. Sredi zapeljivih reklam in nesramnih plakatov, sredi stojnic in izložb, polnih umazanih revij in magazinov, stoji umirajoča bolnica in zdi se mi, kakor da s svojimi voščenimi rokami in rdečimi nohti, kakor z groznimi kremplji grabi vso to moderno hudičevo navlako in jo uničuje. Pred kinom jo vidim, zdaj pred tem, zdaj pred onim. Sprehaja se med filmskimi divami in zvezdniki, ki pohotno vabijo z reklam ter trgajo z ulice staro in mlado na pregrešno zabavo. Zdi se mi, kakor da s široko razkrečenimi prsti polaga svoje roke na obraze teh filmskih mogotcev in vse zaznamuje s smrtjo. Prejšnji teden sem jo namah zagledal v cerkvi sv. 'Janeza Evangelista tam doli ob morju. Molil sem v zadnji klopi brevir in nudil priložnost za sveto spoved. Ulica je bila polna šundra in življenja. V šoli čez cesto so otroci ponavljali poštevanko. Prodaja-’ lec časopisov je s hripavim glasom našteval, kaj vse ima v svoji zalogi. Z Jezusom sva bila sama v cerkvi. Drobni koraki. Dve mladi gospodični. Glasno se pogovarjata, se smejita, stezata svoje do ramen gole roke proti oltarju in se spet smejita. Komu neki? Morda Križanemu, ki je pribit na les in ga kakor Judje zasmehujeta, naj stopi s križa, če more? Morda božji Materi, žalostni Devici, ker v svoji prešerni mladosti ne razumeta materinske bolečine? Morda se po-smehujeta svetemu Evangelistu v glavnem oltarju, ker ta lepi mladenič noče z njima ven na široko cesto življenja? Grešno' hihitanje zebe do kosti. Tedaj sem jo zagledal. V sredo med obe dekleti se je postavila ona z smrtno bledih1 obrazom in voščeno roko, ki jo je stegnila proti vratom tako, da so se v vsej odurni grozoti videli njeni rdeči nohti. Samo bič l1 je še manjkal, tisti bič, s katerim je Kristus podil iz templja božjega ničvredno sodrgo. Dekleti sta se zahihitali, se spogledali 10 odšli. Rad prihajam med svoje ljudi, s katerim1 sem preživel del svojega življenja v taborišču-Domačega se počuti človek, ko govori z ne-pokvarjeno mladino: S fanti, ki si že s svojimi rokami služijo kruh, in dekleti, ki so v prejšnjih begunskih letih še sedela pred mano v šolskih klopeh. Rad hodim med mladino. Pa se tako bojim, da bi v takih trenutkih, polnih domačnosti in lepih spominov, ne Prl' šla predme podoba umirajočega dekleta in se postavila morda za ta ali oni mladi obraz. Do zdaj še za nobeno izmed številnih P°' znank nisem videl njene blede podobe. O, Bog daj, da bi je ne videl nikoli! Janko Mernik. El MATERIALISMO (El V. capitulo de "El libro de la Vida" de Dr. Aleš Ušeničnik) iPuede respondernos el materialismo? “Todo es materia y nada sino materia?”, exclamö el materialismo a mediados del siglo pasado. El universo resultö del volver de los eternos ätomos. Todos los seres se desarro-llaron de si mismos de la materia primera. Tambišn el hombre es conjunto de los ätomos inmortales. La vida es muy desarrollada (diferenciada) actividad de la materia. El alma es un nombre colectivo de la actividad de los nervios y del cerebro. El libero arbi-trio no existe. La moral es el sedimento de los pareceres y costumbres sociales. Dios es idea proveniente de la Imagination humana bajo la influencia de los fenomenos naturales. Este es el evangelio vital de Haeckel, Büchner, y de los demäs materialistas. El materialismo emprendiö su camino triunfalmente; la muchedumbre le aplaudia, y los que no le aplaudian, fueron llamados atrasados y oscurantistas. Pero pronto se vol-vieron sobrios los espiritus. Cuando reflexio-naron un poco mäs, les pareciö, que el materialismo no podria cumplir con sus promesas y resolver el enigma de la vida. Comenzaron a juzgarlo con mäs atenciön, y siempre mäs se les descubriö que absolutamente no podria satisfacer. Du Bois-Reymond mismo, materialista, reconociö claramente, que contrariaban al materi»lismo “los siete enigmas mundia-les”. Desde entonces, el materialismo perdiö el derecho al nombre: la concepciön del mundo. El materialismo no sabe ni de dönde ni adönde. Toda vida mäs alta le es un enigma irresoluble. No sabe, dice Du Bois-Reymond, ni de dönde el dualismo de la materia y fuer-za, ni de dönde la vida, ni de dönde la Sensation, ni de dönde la actividad intelectual. No sabe, de dönde la finalidad del universo. Especialmente pero, al materialismo, el libero arbitrio y la ley moral, le estän “quadra-tura circuli’’. Hay muchos, se entiende, qu® niegan y uno y otro. “Pero —! dice Du Bois-Reymond— contra lag serias exigencias de la vida practica, el osadfsimo materialista nais-mo, sostiene la opiniön que todo ser y vida humanas no serian que “fable convenue”, i.a fäbula convenida, en la cual äste seria crimi" nal, con la necesidad mecänica; y aquel, juez, y el juez iria tranquilo a desayunar, el crim1' nal. empero, ;morir al patlbulo!” El materialismo no puede responder a Ia primera cuestiön de la vida: ide dönde J adönde?; ique es el sentido de nuestro ser?> i adönde navegamos? Lo caracteristico es, que Büchner mismo en su ultima obra “Am Sterbelager des Jahr-henderts” (189 8), confesö lo mismo. “El ult1' mo enigma mundial” — dice —, tampo®0 lo resolverä el materialismo. El eterno e in' saciable auhelo del alma humana por la s0' luciön del enigma mundial, el materialismo no lo resolverä tampoco como los demäs sistema3 filosöficos. El espiritu humano tiene que d®' jar las especulaciones infructuosas de las timag cosag y tiene que estar contento c° investigar la naturaleza y sus leyes...“ Pero, ;si no puede estar contento! Si siem pre vuelve a preguntar, i dönde estä aqueU paz que anhela tan ardiente el coraz» humano? iDönde estä aquella felicidad la cual estä sedienta el alma humana? BJ1 ebner promete el Paraiso Terrenal. "Cuant^ mäs se aleje el hombre del cielo —- Ü“, no logramos ver ni con todos los ant ojos de larga vista — tanto mäs tiene <,se le aprieta el corazön? iEsta sera la ^ ‘de la tresca, alegre realidad?” La filan- ella es la verdadera teofilia, asi excla-°la Feuerbach; pero en seguida agrega: 2 uändo llegarä ese. tiempo, cuando comen-a el gobierno de esta religiön: es muy di- llcH decirlo!... 'Oh, dificil, dificil! Este pensamiento, lo expresö muy hermoso artmann, el filösofo aleman: “La concepciön sitnigta del mundo se difundirä siempre, jUtque la humanidad, cuanto mäs someterä s tnedios terrestres a su servieto, tanto mäs v niPrenderä que imposible es, de esta suerte Zncer las dificultades de la vida y llegar a la ^.tcidad o por lo menos al contento! El opti-'stno no dura sino hasta cuando exista la I-eranza en que halla, al fin, la felicidad ^Petecida. Cuando empero llegue hasta allä, fpi- ces comprenderä la gente que no es mäs j !z ^e lo que era antes, y que lian acrecen-. 00 las necesidades roedoras y atormentado-La cuestion (sobre el sentido de la vida) u9 i wie te precisamente entonces la humanidad obtendrä toda la cul-le pueda conseguirse en la tierra, y mirarä que triste y miserable es todo lue es lo mäs alto en la tierra!” ‘Estas son las promesas del materialismo! } Eero, no anhela por la felicidad solamente da bi to takoj storila: ali bi bilo boljše, vetovati jima, naj počakata s poroko, dokler e bodo odšli z otoka? In kdaj se bo to zgo-'°? V dveh letih, odkar so tukaj, so videli i ®er včasih dim kakšnega parnika ali jadra adrnice, toda nobena se ni približala otoku, ki je bil na zemljevidu zaznamovan kot “zelo nevaren”. Kljub trdni veri, ki jo je imela Belen, da se bo še nekega dne rešila te otoške ječe, je bilo vendar pametno računati še z dolgim čakanjem. Cerkev precenjuje človeške zadeve zelo človeško, to je “modo humano”, kot pravijo moralisti; zato je določila jasno: kadar zaročenca po pameti sodita, da ne moreta dobiti župnika v roku enega meseca, se lahko poročita brez njega ob pričujočnosti dveh prič. In ta olajšava velja celo v tem primeru, če sta se zaročenca prostovoljno postavila v takšen težak položaj, torej prav s tem namenom, na primer, da se podasta na morsko pot, ki traja en mesec, ne da bi pristali kje k obali in ni na brodu nobenega duhovnika. Belen, ki ni poznala pravnih predpisov, pač pa je znala svoj katekizem in je imela jasno sodbo in pravilni namen, je takoj sestavila svojo podobo položaja in rekla sama pri sebi: “Imamo primer skrajne potrebe, čeprav ni neposredno smrtne nevarnosti. Tako bi se Mr. Burns in Kitra lahko poročila, če se seveda ljubita in se hočeta poročiti, v prisotnosti nas drugih kot prič in prepričana sem, da bo Bog blagoslovil to zvezo.” Drugega dne, ko je Belen hitela iskat Mr. Burnsa, se še ni dobro zdanilo. Seveda ga je našla v ogradu, držečega za roge bivolko, ki jo je molzla Kitra. Prej kot je povedala, kaj je po njeni sodbi nauk Cerkve, je hotela ugotoviti, kaj hočeta. Ni bilo treba izgubljati mnogo besed. Tesar, preprost in čist kot voda, je takoj priznal, da ima Kitro rajši, kakor pa je kdaj koli imel rad svojo pipo ali pa Whisky, dve dobrini zemlje, od katerih se je — kot je videti — že za vedno poslovil. Ce mu damo Kitro, ju ne bo niti najmanj pogrešal, kajti ona se mu zdi boljša od obeh. Kitra pa je od svoje strani izjavila, da Mr. Burns zelo spretno drži njeno bivolko za roge in še druge stvari, kar ji dela veliko veselje, na primer: kako maha z rokami, kako dviga nogo pri hoji in da ji zna govoriti tako sladko; in če bi postal njen drugi mož, bi jo njegova smrt veliko bolj prizadela, kot smrt prvega; seveda, če bi se poročila. Bilo je jasno, da je ljubezen med njima, le da jima jezik ne pomaga dosti pri njunem izražanju. Belen je zato odločila, naj se ta dan kesata svojih grehov, kajti jutri potem se bosta lahko poročila v stanju milosti. Oba sta pogledala z začudenjem; ona pa jima je nato razložila cerkveni nauk o zakonu, ki se v primeru nuje lahko sklene brez duhovnika, prav tako kot tudi zakrament svetega krsta, dva edina zakramenta, ki bistveno ne zahtevata prisotnosti duhovnikove. Razložila jima je, da je bistvena pri zakramentu zakona udeležba pogodbenikov, ki izjavita za to zvezo svojo voljo pred dvema pričama; ti dve priči pa sta lahko kakršne koli starosti in spola, lahko celo taki, ki nista krščeni ali pa da sta celo s silo pritirani zraven, da pričata o ceremoniji. Edino po- Nova slovenska knjiga V kratkem izide v Buenos Airesu slovenski prevod silno lepe knjige, ki jo je spisal mehiški jezuit p. C. M. Heredia, kateri je velikodušno dovolil, da sme to njegovo res veličastno delo iziti tudi v slovenskem jeziku. “Vir na j večje sile” je naslov slovenskemu prevodu, španski izvirnik pa nosi naslov “ U n a fuente de energia”. V tej sloviti knjigi pisec, ki mora biti nenavadno duhovit in blesteč govornik, poljudno in nad vse zanimivo obravnava vprašanje, kakšno moč ima prošnja, kako moč ima molitev. Njegova razlaga je duhovita in silno kratkočasna; toda njegove zgodbe življenja so tako pretresljive kakor bi bral najlepši roman. Prav na koncu knjige pisatelj šele pove, zakaj in komu je to knjigo napisal. Tistim, ki ali ne znajo prav moliti ali pa sploh nočejo moliti. Vsem, ki se čutijo, da jim je molitev težka, bo ta knjiga nad vse prav prišla in jim jo toplo priporočamo. Prevod, ki ga je oskrbel Franc Kremžar, je zelo lep. Knjigo, ki bo imela okrog 360 stra, ni, izda “Duhovno življenje”, ki vabi k prednaročilu, v katerem stane knjiga 10 pesov, dočim bo po izidu stala 13 pesov. Naroča se na Victor Martinez 50, Bs. As. trebno je, da sta umsko zdravi in da razumeta izjavi zaročencev. “Jutri”, je rekla Belen, “bova Guazuncho in jaz za, priči, da se vidva jemljeta kot mož in žena in za vedno v skladu z duhom svete Cerkve. In vajin zakon bo tako svet in neraz-vezljiv, kakor da bi vaju poročil sam papež.” 'Ko je to čul Mr. Burns, je s solzami v očeh vrgel svoj klobuk v zrak in zavrisnil: “Bog nam ohrani kraljico! Vi ste naša kraljica in Kitra in jaz bova mož in žena za vedno in tudi za vedno vaša sužnja. God save the queen!” Kitra je izlila mleko iz lupine kokosovega oreha na tla in vzkliknila: “Prisegam pri Bogu, da bom dobra kakor to mleko, ki se razliva po tleh; da bom zelo rada imela Mr. Burnsa in da mu želim dati mnogo otrok; če bi pa nekega dne prenehala biti dobra, naj me pobije s tem svetim bodalcem, ki sem ga podedovala po očetu...” Pri teh besedah je potegnila iz malega tula za pasom malajsko bodalce, s katerim je njen oče, iskalec biserov, ubijal morske pse, ki so ga motili. Nikdar se ni ločila od svojega orožja; v tem trenutku pa ga je s kretnjo, ki je izražala vso njeno vdano podložnost, izročila svojemu bodočemu možu. Ker pa je njena preprosta duša bila preveč ginjena od dogodka, ki si ga še pred kratkim ni mogla predstavljati, da bi postal resnica, se je vrgla v naročje Beleni; ta jo je nežno pritisnila k sebi in spoznala, da v tej preprosti divjakinji živi nepoznana-globina čustev in velika plemenita lepota. Imeli so navado, da so v neko bambusov» deblo zaznamovali vse važne dogodke njihovega življenja na otoku, predvsem P®-dneve, tedne in leta, da, tudi leta. Tako so vedeli, kateri dan imajo. In zaznamovali so, da sta se Kidra in Mr. Burns poročila neko sobote. Praznovali so svadbo z izrednim kosilom: s suho ribo in torto iz moke “sagu”, Pe" čeno na žarečem pepelu, in golobe, pečene na žareči žerjavici, da so bili kot zlati; P» kosilu pa so lepi nevesti, oblečeni v hava-jansko obleko, stkano iz bičja, obesili na vrat ogromno ogrlico iz najlepših biserov in v lase zataknili perje ptice raičice. Gotovo bi si nobena kraljica na svetu ne mogla pri' voščiti takšno razkošje za svojo svatbo! Vsekakor je bila večja razsipnost v tem, ko so sprožili v zrak štiri strele, ko sta novo-poročenca stopila na bivola in odjahala na poročno ženitovanje na bližnjo obalo, da preživita svoj medeni mesec tam ob sinjem-morju, kjer se valovi zlato lesketajo in j» pesek droban in razbeljen kot Kitrina dlan-Dve leti pozneje, ko je prvorojenec Mr-Burnsa, začetnik tiste dolge vrste otrok, ki mu jih je obljubila Kitra, že začel delatr prve korake s pomočjo Moramaye, je naznanila Belen svojim “podložnikom”, da se Pr'' pravlja nova svatba. Jose Maria Perez, ki je bil ves zaljubljen v Kandy, ni prosil Kitre, njene matere, z®" njeno roko, temveč Belen, kot da je resnično ona gospodarica otoka. Kandy, ki je imela šestnajst let, je podedovala od svoje matere kiparsko lepot» žensk svojega plemena ter je bila gibčna^ in močna kot amazonka. Beleni ni bilo treba kaj dosti vpraševati, kajti že dalje časa je opazovala v tem de' viškem srcu rasti ljubezen, ki se je budila-s smehom kot dete v zibelki. Poročila sta se na isti preprosti način in do dna prepričana, da Bog z neba P°' sluša njuno obljubo in veže za večne čas^ v eno njuni življenji. Včasih pa so se v srcu Beleninem začel1 oglašati pomisleki, če morda v svoji bog°' slovni nevednosti vendar le ni česa zasre' šila, ko je nasvetovala in izpeljala te zakone v tako čudnih okoliščinah. Te misli so jo napadale, ko je mislila n® svojo hčerkico Moramy, ki je rastla brez-očeta na izgubljenem otoku sredi oceana, in to po njeni krivdi. Kako drugačna bi bila njena usoda, če bi ona, Belen, zaradi svoje fantastične zaljup ljenosti v dogodivščine, ne nagovorila ®oz na to pot na krovu ladje “Comoran”! če je Belen tedaj, ko je sklepala te za' konske zveze, bila mnenja, da ravna Pa' metno, je bila včasih v resnici naravnost nora:, Kdo ji more dati zagotovila, da nl počela blaznosti, ko je sklenila na ta način dve poroki? Take so bile njene misli v trenutkih otožnosti in dvoma. (Se nadaljuje) Hm, to je pa nevsecna stvar! Marsikaj je nevšečnega na tej pukljasti zemlji, pri denarju se pa še ljubezen konča! Tako pravi ljudsko mnenje. Pa menda vendarle ni to res in vsaj biti ne sme! Zato se pa predrzne ‘‘Duhovno življenje” stopiti pred svoje naročnike * raški nadškof dr. Heran je šal protestno pismo ministru llr°'?ete' ker 80 objavili v adnem glasilu ministrstva lin'110 susPendiranih katoliš-stj'x ''uhovnikov. Hkrati prote-n Ia Proti ravnanju vlade, ker „l_ dovoli tiska cerkvenih «rožnie pod pretvezo, da ni dosti papirja. ,ii olicUa .ie zasedla nadško-I,- , palačo v Pragi na dan $0 a Sv. Rešnjim Telesom, ko :i„ st.*- Kardinal-nad.škof von J sing je protestiral, (^atoiiško revijo “Šejki” •latl 80 začeli izdajati na Hin Oskem. Namen imajo z Hj. btrjevati katoliško mišljeni <.me<3 Japonci, med kateri-lj2e 6 tako hitro širi materia- don''■ milijone in petsto tisoč L0s lev so nabrali v škofiji *išll,iube pri karmeli- ^abxve l9" marca v samostanu iihe|;l*l0Xn<‘ vaje za župane so le;.j] etos v Monakovem. Ude-in i;hSe. lih je zelo veliko mož ■Zdravo "*e aazadnje prišel po-jškot- 11 kard. Pauihaber, nad-g ln°nakovski. Ilredil|’en'®0e za diasporo bodo -lem 1 nemški škofje po svo-"jem sklepu, in sicer v ‘‘ilefSber=u' e avci in gospodarji niso nespravljivi med seboj”, je govoril sv. oče zastopnikom mednarodnega delavskega varstvenega urada. Italijanski državni pravdnik je tožil list “Unitä” zaradi umazanih napadov na sv. očeta. Angleška princesa Margareta je obiskala tudi sv. očeta. To je bil prvi obisk angleške kraljeve družine papežu in so doma zagnali velik krik, češ da ni to pristojno. Papež poziva duhovnike in bogoslovce na nadaljevanje dela proti komunizmu. Govoril je skupini 60 duhovnikov ob priliki proslave papeškega kolegija v Anagni. “Vsak čuti, da je človeštvo na usodnem preokretu zgodovine. Duhovniki pri tem ne smemo in ne moremo biti nedelavni. Duhovniki moramo v vseh razmerah učiti resnico in samo resnico. Sedanji čas zahteva od duhovnikov več kreposti, več vztrajnosti in mnogo več neomahljive trdnosti. Veliko slavnostno zborovanje so imeli katoliški delavci za prvi maj v Newyorku. Ude, ležil se ga je kard. Spellman in podpredsednik države Brak-ley, ki je tudi govoril in bil poln besedi priznanja in občudovanja za svetega očeta Pija XII. Navodila komunistične stranke za razmerje (lo vere in duhovnikov so izdali. Vero prikazujejo ljudstvu kot nekaj mračnjaškega in zaostalega ter nezanimivega. Verniki naj ne klečeplazijo okoli spovednic ter ne ližejo obhajilnih miz. Verske obrede in vero je treba osmešiti. Božje zapovedi so pa verige, ki uklepajo človeka v suženjstvo. V tem smislu uče svoje ljudi: Du- hovnike blatite in točno proučite vsakega izmed njih, da iztaknete kako njegovo napako, hibo, senčno stran. Nič ne de, če ni resnično, važno je le, da je možno. Nato zakrinkajte, ponižujte in udrihajte. To se najbolj posreči, če se duhovnik ne more braniti, ko je zaprt, v begunstvu in oddaljen. Vzemite duhovnikom spoštovanje med ljudstvom in postali bodo neškodljive figure, obsojene na propad. “Bilten Slovenije", ki je izšel v novembru 1948, je po izjavi konciljske kongregacije v Rimu na indeksu že po samem pravu (ipso iure), ker širi napačne nazore, hoče kršiti cerkveno disciplino ter žali hierarhijo. Tu je mišljen listič, ki so ga izdali “novi” duhovniki v domovini. Resolucijo proti škofu dr. Rožmanu naroča komunistična stranka ter so o njej razpravljali na duhovski konferenci iz 2 dekanatov. Navzočih je bilo 9 duhovnikov in so resolucijo sprejeli z večino glasov. Bogoslovci v Ljubljani so dobili nalog, da se vpišejo v OF. Seveda se z vstopom zavežejo udeleževati se tudi mitingov. Birma v ljubljanski škofiji je to leto v dekanijah Zagorje, Moravče, Ljubljanska okolica ter v mestu Kranju. Slovenski salezijanci, ki so prevzeli dušno pastirstvo na Reki, nimajo, razen dveh, več dostopa v mesto. “Leonišče”, zasebni sanatorij usmiljenih sester v Ljubljani, je postal bolnica za spolne bolezni. Cerkveno se ne smejo poročiti v domovini drž. uradniki in oficirji, sicer izgubijo službo. Država je predpisala drž. takso za cerkveno izvršene krste, pogrebe in poroke, in sicer kar po vrsti 5000, 6000 in za poroko 7000. Takso morajo duhovniki, ki sv. opravilo izvršijo, pobrati in izročiti drž. oblasti. Duhovniki iz domovine prosijo. Težko nam je; molite veliko, da nam ljubi Bog da moč za vztrajnost.” Dr. škrl v Trstu je postal promotor justitiae in defensor vinculi pri cerkv. sodišču (pravdnik in branilec zakonske vezi) in član komisije za semeniško disciplino. Msgr. Srečko Gregorc in dr. Humar sta postala člana katehetske komisije v goriški nadškofiji. Slovenske šmarnice v Gorici je imel salezijanec g. Vid- mar, ki ga že poznajo od misijona. Dekana žagarja iz Idrije so zaprli. ~"ziipnik Ivan žavbi v Ambrusu je umrl. škof dr. Rožman je v Clevelandu opravil zanj rekviem. Velikonočnih počitnic letos v Sloveniji prvikrat niso imeli. šola je bila še veliko soboto in spet na velikonočni ponedeljek. Večina župnij doma je brez duhovnikov. Duhovniki, čeprav niso obsojeni in so v dušnem pastirstvu, morajo najprej opraviti udarniško delo, potem šele morejo opravljati tudi dušnopastirske posle. Tako župnik iz Breznice dela v tovarni na Jesenicah, iz Gorij pa na Bledu. Križanke so postale sedež starokatoliškega škofa, nekega Jošta. Bogoslovci morajo vsi na obvezno delo. V semenišču imajo stalno tri člane varnostne policije, ki nadzorujejo življenje. Poročila, ki jih oddajajo vsak teden, morajo govoriti o vsakem posebej, kako živi. Romanje k Mariji Bistriški je bilo letos prepovedano. Kruto preganjajo tam v Bosni in Dalmaciji frančiškane, ki pa-stirujejo. Stara Gradiška je sedaj kaznilnica za duhovnike iz Jugoslavije. Trenutno je zaprtih tam 170 duhovnikov. Nadškofa Ujčiča iz Beograda so nadzorovali tako, da so njegovega tajnika češkarja vsak teden klicali na poročanje in ga o vsem podrobno zasliševali. Ko jim po nekem času ni mogel postreči z vsemi informacijami, je izginil in še danes ne vedo, kje je. Vsi škofje v Jugoslaviji so pod nadzorstvom, in sicer skuša kupiti vlada špijone najprej med duhovniki, nato med uslužbenci, sicer pa nastavi uradno civilnega policista s to nalogo. Nadškofu dr. Stepincu"*v zagrebških zaporih so lansko leto za god prinesli 8000 daril in je množica čakala tako dolgo, da je nadškof določil, komu naj poklonijo darila. Nadškofa seveda niso videli. V Ribnici so aretirali župnega upravitelja Stanka Erzarja. Ko so mu zaplenili ves župnijski denar, so ga vprašali, odkod ga ima; odgovoril jim je. da iz nabiralnikov. Odtrgali so vse nabiralnike in prepovedali pobiranje po cerkvi. Ljudje dajejo sedaj denar na oltar. Pod stalnim nadzorstvom je ribniški kaplan Rupnik Ivan in cerkovnik. Umrl je v Stični cistercijan p. Benedikt Bolcar, župnik v Stični. I' ljubljanski stolnici je ob nedeljah zvečer ob sedmih še' vedno sv. maša za one, ki prihajajo z udarniškega dela. Profesorja dr. Kotnika v Ljubljani so zaprli. Bil je že star in poznan kot profesor verouka na gimnazijah v Kranju in dolgo let na liceju v Ljubljani. Zaprli so tudi župnika Joška Kralja iz Livka na Primorskem. Ljudje iz Kanala so močno potrti, ker so skoro brez duhovnikov, ko so v kratkem času izgubili tri. Iz sv. Gore je moral odi tudi č. g. Pavel Podbregar. L je pred vojno živel na Muli® , pri Krki na Dolenjskem. s. je pa skupaj še z enim tra t čiškanom oskrboval božjo P na sv. Gori. . Na Spodnjem Brniku P Cerkljah na Gorenjskem J umrl častni kanonik tržaške^ kapitlja g. Grašič Jože. R°J , je bil v Križah na skem in po končanih studu služboval v tržaški škofih-sicer največ v Bermu, k,j-bil župnik skozi 40 let. 1 .j ko je delal, da so mu na naslov “Istrski Krek’’. * ... prej je bil vzoren kot du 1 j. nik in neumoren kot L. pastir. Osebno je bil zelo P .p menit po značaju, pobožen^ zelo naobražen in je do i njega časa bistro zašle vse pojave v naši tu'’ javnosti. Dolga leta je bi di deželni poslanec svoj =y istrskega okraja in Pra' tem svojstvu ogromno na v prosvetno gospodar ^ grozim za Slovence in. Hrv a ^ Istri, Dober in požrtvov zadružnik je hotel ljudi spodarsko osamosvojiti- ‘ je, da italijanski oblasti ^ prvi svetovni vojni ni 0 pi volji, zato je moral ture ^ državo zapustiti 1. je naselil najprej v cei piski župniji na Spodnjem v' ku, nato za kratek čas ' ^ Ponikvo pri Dobrepolja»-pred začetkom vojske. J® ,j{o-šel v svoj rojstni kraj, der so ga pregnali Nem vgS-Brnik, kjer je oskrboval t čas župnijo Cerklje, v ‘ je prej delovalo 5 duhov ulä-Vsako nedeljo je dvakraj, seval, včasih celo tIf]eset' klub starosti. Ob osem v0-letnici je po pravici do > ^i-ščilo: “Ste prišli k na n vat mir, pa morate m ^lat» sužnjeni čredi pastir • . gg.> mašo je imel na tihem • ^ je’ na Brezjah, za biserno ,e-pripravljal 1. 1945, P» s t je nrečile razmere. V®c K , zarJ prečile razmere. - , zanj, rekel, da so prvi pe» ^0\el dnevi trpljenja, ali Je n0vi' ali prejel kako žalostn pl.vi co ali kaj: umrl Je „.n‘ pod petek v maju in poc^® R. Grintovcem in Krvave r. p. i na levi in desni Prijata g. Grašiča med I „„ tjanci župnije Cerk» mjskem za časa, ko J--■boval to veliko z P j0v. močjo laičnih aPosto Za binkoštne praznike je .“•skal slovenske naseljence v !l1' del Plati in Miramarju č. Jože Košiček, da so mogli ®rejeti sv. zakramente. Veseli Sa bili, kakor so veseli ta- ®}°šnji cerkveni krogi slovenjih vernikov, ki so navadno “lni gostje v tamošnjih cer-Vah, čeprav so oddaljeni. . ^ rsta verskih slovesnosti ® bila v maju med Slovenci v j 1rgentini. Dne S. maja sta bi-Posvečena v duhovnika č. o- Novak Franc in Lovše an. Dne 15. 5. je bila nova U asa č. g. Novaka na Belgra-• Dne 22. maja zahvalno rokuje Slovencev v Lujanu, ij6r je bila nova maša č. g. aha Lovšeta. j Zadnjo nedeljo v maju je bi-(| slovensko romanje v Lur-s pri Buenos Airesu, kamor j ze vsa leta hodili Slovenci So že lansko leto, prav ta-0 Pa letos še posebej povabili n '°naseljene rojake. Kar nad j6 0 .se jih je zbralo. Najprej Sn “ha procesija, med katero j6 ?. m°lili in prepevali, nato bil v cerkvi govor, v kate-Dj '11 ham je sal. g. Mernik po-bli°Vai Marijino zvestobo in ®ai tudi nas k zvestobi. Za kli vSo bile litanije in za za-Pos'k'^ i® svetnik Škulj y ®“ej pozdravil dosedanje enske naseljence, nedeljo 12. junija smo spominski dan našim zadnjih let. Dopoldne štirih popoldne. Vabljeni so posebno tisti, ki dopoldne ne morejo slišati pridige v slovenskem jeziku, če se bodo vsi potrudili, bo udeležba lahko večja. SS«** < a,n Kii t)la.ua za vse na Belgrano sv. Veilv t)ri kateri je bilo silno sv’ obhajil, posebno s6om-h’ P0Pol(ine Pa 3e bila tij s/1 lnska akademija v dvora-illu an Josš, na kateri so med ® dramatično izvajali ttiav Kalinove pesnitve ‘črna tiaja Za^ pobite Slovence”. S Vi' čutom so lepo rešili Ve2a? ntisterija. Režiser je po-0nra "nesrečil se je, ko je VUUilJčUi. /JČLJJUtSUct PoifQ®0 družino v Ciudadeli. ^8 *PUš-an j® v San Martinu. 2 žp 'a vdovo in 4 otroke, 4. ??r°čena. ■ aitov lš,,la Senica, doma iz )e Dol C?v v 'Prekmurju. Bila °Z6na k večnemu počit- h'ik" n straneh 242 in 243 iNko kazu'ej° slovensko Te- ži j0 , Procesijo v Bs. Airesu, k0Jže V°> presv. rožnega venca s® ,jt!) Preden se je poslovila od > . jim je naročila, naj radi lijo sveti rožni venec. 0. Mama je umolknila m gledala Slavka. Bil je resno zamišljen. “Mama, odslej bom tud'neC-rad molil sveti rožni ' Marijo moramo ubogati-pridem domov, bom tudi fi na paši molil rožni vene STENSKA UKA Tika, taka, tika, kakor klepetulja stara miga venomer z jezičko stenska ura in nas kara. Ura šest je, drdrdr. • • ., hej, pokonci, vi zaspan0 ■ Zajtrk že kadi se v skK mleko in koruzni žganci-Ura osem je. . . že glasn° šolski zvonec je zapel- Kdor bo šolo zanemarja , ta nikdar ne bo vesel. Tika, taka, tika, dan za dnem priganja nas in zlata mlada leta,,ania' tja v preteklost nam od-‘ v / VSEBINA 7. ŠTEVILKE : Dr. Filip Žakelj: Molim te, presveta Režnja Kri Jezus°^tj0oSi Dr. Fran Gnidovec: Ciril, Metod, varujta slovanski rod! — Dr. Alojzij Odar: >,a®1 pud0*1 do drugovercev. — Dr. Ivan Ahčin: Povojni socialni problemi: Socializacija. -— Dr- ,.nieP’ Hanželič: Moč volje, psihol°gi.ja in Bog. ■—- Važnost družinske vzgoje. — Dr. Vilko '”1^ (ja-Za kaj smo se zahvaljevali. — Jus. Dve nedelji. — Janez Hladnik: Po Argentini sem iJ)fltC' Nadaljevanje. — Janez Mernik: Smrt z rdečimi nohti. — Dr. Aleš Ušeničnik: B )e rialismo. — Hugo Wast: Kar je Bog združil. Nadaljevanje. — Janez Hladnik: Hub ^se-pa nevšečna stvar! — Iz življenja Cerkve: Po širnem svetu. — V domovini. — ožiti zil Jjenci. — Za naše male. — To številko smo radi obilice gradiva spet morali VoraB„„t$. 4 strani, ki smo jih natisnili na umetniškem papirju, številka je tudi to pot k° g ris11' slikah, zlasti o romanju v Lujan in Lurdes in o procesiji Presv. Rešnjega Telesa. gjglorijami je opremil črtico “Smrt z rdečimi nohti” risar Skebe. — Ponovno Vas lepo P Poravnajte naročnino in darujte v tiskovni sklad! "LA VI DA ESP IR I TU AL” VICTOR MARTINEZ 50, BUENOS AIRES, ARGENT. "DUHOVNO ŽIVLJENJE” Z DVOMESEČNO PRILOGO KATOLIŠKI MISIJONI O 0 S o TARIFA RBd S h " fig 3sš Concesion < Uredniki: Hladnik, Lenček, Orehar. Upravnik: Lenček. — C eloletna naročnina prilogo 18 pesov; v USA 3 dol., s pril. 5; v Kanadi 4 dol., s pril. 7; v Chile lOO p-, Talleres Graficos “Cordoba” Gutenberg 3360 — 30-VI-104»