T PROLETAREC JE D E A V S k I LIST ZA MISLEČE < J r ATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - Claailo Jugoslvanuke Socialistične Zve« o L A J I L O PROSVETNA MATICE J • S« Z, iT. - NO. 1 680. - m»Mfm aattar. Bm g. 1*07. M tki pl alfi« tf C»Ua*a. Ml.. mM M tf K Cm»«m « a ar«« J, IBIŠ CHICAGO, ILL., 22. NOVEMBRA (November 22), 1939. r**u.M w~klf a, 2301 S.. Lawnd.l. Ave. LETO—VOL. XXXIV. PROTNIKI Izgube v sedanji vojni največje na morju POTNIKI IN POMORSKI DELAVCI ŽRTEV PIRATSKIH NAPADOV. — VELIKE IZGUBE ANGLIJE NA MORJU. — VEČANJE KRIZE IN POMANJKANJA V NEVTRALNIH DEŽELAH PRIPRAVLJAJO NOV UDAR PRILIKE ZA DELO IN USTVARJANJE VARNOSTI Od pričetka vojne pa do 19. novembra je bila potopljenih s torpedi, minami in z bombardiranjem z vojnih ladij nad 130 trgovskih parnikov v skupni teži 530.922 ton. Izgube življenje Ta piratstva pa ne zahtevajo samo žrtve v tooaži in z uničevanjem tovora, nego tudi da, da je paroplovba zdaj v vojnih pasih in tudi na širokih morjih izpostavljena bolj nevarnostim podmornic, plavajočih ali pa nastavljenih min, kot v pre išn ji svetovni vojni. Vrh tega šviga po morjih par nemških vojnih ladij, ki so se izmuznile iz angleške blokade. : 'Težko jim je priti do živega, v življenjih. V prvih dneh voj- k<>t ,P* • t • i lj:— « .i / angleške in irancoske vojne a-ne je bil bl.su an*leSkeKa ob- dje z jzj€m0 par ^^ režja potopljen angleški par-nik Athenia. na katerem je bilo nad tisoč oseb na poti v Ameriko. Par sto jih je utanilo, ali bilo ubitih v eksploziji in mnogo ranjenih. Dne 18. novembra je bil potopljen nizozemski potniški parnik Simon Bolivar. ijvetovnT vojni Mnogo ljudi so rešili, okrog 150 pa jih je utonilo ali bilo ubitih. Le z malokaterega parnika se je rešilo vse moštvo in potniki. Samo kjer jim je poveljnik nemške podmornice v naprej po radiu oznanil, da zasačeno ladjo potopi v 15 ali 20 minutah, so mogli v«i pravočasno v rešilne čolne. Angleške izgube največje Izmed potopljenih parnikov je bilo do 19. novembra nad 70 angleških, 15 nemških, 7 francoskih in nad 40 parnikov, ki so bili posest nevtralnih dežel. Poleg trgovskih so Angleži izgubili tudi eno svojih glavnih vojnih ladij; okrog 800 mornarjev na nji je bilo ubitih, ali pa utonili, par sto pa se jih je rešilo. Dalje so Angleži izgubili pomorsko nosii:;o vojnih letal, ki je postala žrtev nemške podmornice In z njo vred več sto mornarjev. Nemci groze, da je to šele začetek, in res izgle- Izgube ne morju v prejšnji vojni Hitlerjeva pretnja, da so dosedanja uničevanja na morju šele začetek, ni pretirana, ako se pomisli na izgube v prejšnji V nji je bilo potopljenih v štirih letih 5,400 parnikov, med njimi veliki potniški parnik "Luzitanija", na kateri je izjubilo iivljenje 1,198 ljudi. V aanariikih in«atik a* ogromni prvtffrll, ki bi jih kilo tr»t>. podreti, lli raani letaki in pri razpečavanju teh je prišlo včasi do prask. Nekaj dni pred volitvami so bile policijske straže pojačane, ker so se bale pretepov med nasprotujočima si skupinama. Družba je v kampanji neposredno, to med delavstvom, ki se ga tiče. O njemu je čUnek v 6. in 7. koloni v tej številki. Borbe v Detroitu med avtni-mi delavci in korporacijo Chryaler je bila od začetka značilna v tem, da se niso metode v industrialnih konfliktih AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR IZŠEL Šestindvajseti letnik Ameriškega družinskega koledarja (za leto 1940) je izAel te dni. Obsega 224 strani. Vezan je v platno. Vsebuje 11 povestnih spisov, tri spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, opis o Mehiki, 9 opisov, razprav in člankov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi in slike. Koncert" Save" prihodnjo nedeljo V nedeljo 26. novembra bo v dvorani SNPJ v Chicagu koncert mešanega .pevskega zbora "Sava". Pevci io pevke bodo predvajali slovenske narodne in klasične pesmi delavske Himne, v drugem delu pa bo vprizorjena spevoigra "Piknik v gozdu". Podrobnosti o sporedu so v dopisu odbora "Save" na drugem mestu v tej fttevilki. Loidler izvoljen Pri zadnjih volitvah v new-yorški mestni svet je bil r,a listi delavske stranke izvoljen za koncilmana dr. Harry W. Laid-ler, član eksekutive socialistične stranke. —- r Glosovi Delavske stranke Delavska stranka v mestu New Vork je pri zadnjih volita vah dobila 15 odstotkov izmed vseh oddanih glasov, alM odstotek več kakor pri prejšnjih volitvah. bistveno v ničemer spremenile, j naA£oj^in P^agala lo- Niti ae ni spremenila phisolo- ,k*lu AFL' t(*l*V rfniCi Jf že" gičnoet ljudi. e H <*ltn,0ff0*,M obe uniJ*- ... .... , Tammeniti v New Vorku so itiride^ mUijonev zaposle- dobili pri vo]itvah 7. noVembra r ^M . t J d?!rCeV ,n Ž* U izmed 21 mandatov v new-lavk bi lahko veliko pomenilo, vorškem mestnem svetu. Tako če ba se zavedali, da skupno je u najbo)j koruptna politi. S KONFERENCE PROSVETNE MATICE IN KLUBOV JSZ V WAUKEGANU Konference društev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. novembra v Wauke-tfanu se je udeležilo nad 30 zastopnikov in zastopnic ter goltov. Zastopstvo iz Milwaukee-ja in VVest Allisa bi bilo večje, Pa tudi na predstavo popoldne bi jih precej prišlo, pa se je istega dne vršil v Milwaukeeju koncert pevskega zbora "Naprej". V bodoče bo treba skrbeti, da se izbere za konferenco prost datum. Predsedoval je Frank Zaitz, zapisnikarica je bila Kristina Porljavoršek, o delu konferenčno organizacije je poročal tajnik Garden, o naših publikacijah. JSZ in Prosvetni matici rhas. Pogorelec, Ivan Molek, Martin Judnfrč in A. Možek o nebnem odseku, ki je bil iz-v°ljen na prejšnji konferenefv *vrho izboljšanja in pospeševanja naših aktivnosti na prometnem polju, o delavstvu in vojni je referiral Anton Garden in Fr. Zaitz o situaciji v naselbinah z ozirom na naAe gibanje. V novi prosvetni odsek bili izvoljeni Ivan Molek, Andrew Možek iz Waukegana in Frank Puncer iz VVest Allisa. Za tajnika konference je po- novno izvoljen Anton Garden Prihodnja konferenca bo enkrat spomladi v Milwaukeeju. Vršila se bo pred rednim zborom JSZ in Prosvetne matice. Razprave na konferenci so bile stvarne in poročila zastopnikov zanimiva. tvorijo delavski razred. Tako pa so razpuljeni drug od drugega sebi v škodo. Piratstvo ne morju je bilo do/daj glavno svojstvo vojne v Evropi. Nemčija potopi vse kar more, Anglija zapleni, kolikor doseže. Človeških žrtev pri tem ni toliko kakor če si bi planile milijonske armade z obraza v obraz, ampak gospodarsko so vendarle ogromne. Za marsikoga pomenijo popolno uničenje, pomanjkanje živil in izzivajo v še silnejše povečavanje grozot. Zadnji torek so se vršile med delavci v Armourjevih klavnicah volitve, v katerih *o *e imeli izreči, ali naj jih v kolektivnih pogajanjih zastopa unija CIO aH AFL. Ko je šel ta Pro- -_sr. čna mašina prišla spet na površje. nedvomno mnogo po krivdi borbe med unijami, komunističnih spletk proti delavski ftranki, ki ima v novem občinskem svetu dva koncilmana, in vsled splošne politične zmede. Earl Browder bo imel zaradi potovanja s ponarejenimi potnimi listi z zveznimi oblastmi precej otepanja. Nedavno je bil radi tega prestopka prvič obtožen in 17. nov. v drugič radi slične kršitve postave v drugem slučaju. Enkrat je šel v inozemstvo pod imenom Nicho-las I>ozenberg, v drugič pa pod imenom Albert Henry Ri-chards. Ostala leta je potoval v Bvrcipo pod svojim pravim (Nadaljevanje na 5. strani.) Zahvalni dan ob enem dan soc. pev. zbora "Zarja" Na Zahvalni dan v četrtek 23. novembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. priredi svoj koncert soc. pevski zbor "Zarja". Spored je opisal v prejšnji številki tega lista Led Poljšak. Predvajana bo tudi šaljiva spevoigra "Ponočnjaki". Zahteve Indije Indija na Anglijo pritiska bolj in bolj z zahtevo, da ji bo v vojni z Nemčijo pomagala e-dino, če se da Indijcem pravico, da sami odločajo o usodi svoje dežele. Anglija odgovarja, da se naj najprvo pobotajo med seboj, odpravijo kaste in se usposobijo za red, pa jim bo dan privilegij dominjona, toda šele po vojni. Mnogo Indijcev je v protest proti temu stališču izstopilo iz vladnih služb. Delavska šola v Chicagu V glavnem uradu soc. stranke se prične 27. novembra tečaj delavske šole. Njeno ime je Debs Labor School. Njen naslov je 549 Randolph St. Skozi štiritedenski tečaj bo poučeval Maynard Krueger o predmetu "A Socialist Analysis of the New Deal", toda le, ako se priglasi dovolj novih slušateljev. Grozote podjarmljenih in strah šibkih narodov Navdušeno češko dijaštvo v Vagi je hotelo dati duška k 21. >bletnici ustanovitve čehoslovaške republike z demonstracl-ami proti Hitlerju, ki jo je porazil. Vzklikali so svobodi in >ili navduAeni bolj in bolj, dokler ni planila nanje Hitlerjeva ?arda, ki je posebne vrste policija, izvežbana za take sluča-ie. Tolkli so po dijakih in dru-»ih demonstrantih, ua je ležalo zbitih na tla kmalu vse polna Uudi. Druge posledice: Nad tisoč je bilo aretiranih. Nekaj ubitih, mnogo težko ranjenih. Češko dijaštvo v Pragi ka- znovano na tri leta suspenzije svojih akademij. Osem "kolovodij" obsojenih v smrt in ustreljenih. Češki policaji so bili odslov-ljeni "vsled zanemarjenja dolžnosti". Trgovci in kmetje kaznovan1 vsled napolnjevanja odredb, ki jim jih je dal "protektor" Hitler po svojem posebnem odposlancu. Češki narod je potlačen bolj kot pod Avstrijo in masa sanja, da jo oavobodi Rusija, ki pa je zdaj zaveznica Nemčije. Češka masa ne verjame. Smatra, da je Stalin Hitlerja prevaril, da pride Cehom toliko prej na po- moč in jim vrne svobodo in sa-moponos. Starejša češka inteligenca položaj razume in ve, da Cehi nimajo od Rusije v sedanjih okolAčinah računati na prav nikako pomoč. S svojo armado bi prišla na Certko le v splošnem po:omu, kakor je storila na Poljskem. Trideset miiijonov Poljakov trpi zdaj še hujAe kakor češki narod, prvič, ker so bili poraženi v pravi vojni, mnogi Izgnani z domačij, odstavljeni iz industrije In vrženi v stradanje, iz katerega mnoge rešuje le smrt. Zdaj se je Nemčija domislila. da lahko Poljake porabi na prisilnih delih, pa jih je mobilizirala za gradnjo cest, popravljanja železnic, za težaška dela v Nemčiji in kjer jih sploh potrebuje. Plača jim edino stan in hrano ter par centov na dan "za druge potrebščine in tobak". Nemci ta svoj barbarizem opravičujejo, da bodo s tem Poljake naučili "delati". Ni ga malega naroda v Evropi. ki ne bi bil danes vzlic svoji pridnosti in miroljubnosti v smrtnem strahu. To stanje negotovosti ostane, dokler duh svobode in demokracije ne porazi diktatur v Evropi. Le to bo pot v industrialno demokracijo, ali z drugimi besedami, v resnični socializem. BORBA MED UNIJAMI AFL IN CIO ZARADI JURISDIKCIJE POSTANE LAHKO ZA VSE USODNO NEVARNA "INDUSTRIALNI MIR" V OREGONU. NESLOGA MED DELAVSTVOM PRIVABLJA NOVE ZAKONE PROTI NJIM.—DIES NADALJUJE Z ODKRIVA-NJI "NEAMERIŠKIH AKTIVNOSTI" Veliki privatni interesi vodijo spretno propagando za na-ščuvanje takozvanega javnega mnenja proti unijam CIO, katerim so prilepili komunistično znamko, pa če so ali niso. Browderjeva stranka skuša iz tega kovati kapital zase, neglede na bodočnost unij. Kongresnik Diet sodeluje V oglašanju unij OIO za "rdečkarska gnezda" tej propagandi veliko pomaga kon-gresnik Dies s svojim preiskovanjem "neameriških aktivnosti". V zaslišavanjih bivših organizatorjev in odbornikov unij CIO in bivših komunističnih odbornikov jih vprašuje, koliko denarja je šlo iz blagajn unij v korist komunistične strar.ke, njenih Časopisov in frontnih organizacij. Ker so komunisti res izrabili blagajne unij v svoje namene kjerkoli so mogli, je to prišlo Diesu in njegovi komisiji kakor nalašč. Kev je ameriška javnost v o-gromni večini proti komunistična, je namen te kampanje zanetiti med njo enake mržnje tudi proti unijam CIO, Češ, da so korito za komunistične plačance in njihov ščit, s katerim skrivajo svoje "neameriške aktivnosti Zahtevajo stroge zakone "Treba jih je iztrebiti z zakoni", "pravijo predstavniki samozvanih patriotičnih organizacij. Odborniki Ameriške legije. uredniki kapitalističnih listov, nešteti politiki in drugi varuhi amerikanizma zahtevajo "boljše" zakone za ščitenje ameriških tradicij in ustave pred "rdečkarsko" in fašistično nevarnostjo. Drugo omenjajo le mimogrede, dasi se fašistično gibanje v Zed. državah jača. Idealne drsava "Storite kakor smo v Oregonu," jim svetuje oregonski governer Charles H. Martin, ki prejema od trgovskih komor in "buznismanov" povabila od vsepovsod, da naj jim pride predavat o funkcioniranju "ore-gonskih metod". Pravi, da so z njimi »v njegovi državi omogočili mir med delom in kapitalom. Kako? Zakonodaja je pred enim letom sprejela strogo postavo, ki regulira odnola-je med del<>dajalci in unijami. Za kršilce določa težke karni Kršilci so kajpada le delavci in njihove unije. Na banketu delodajalcev v Chicagu je governer Martin dejal, da bi bilo treba VVagnerjev delavski zakon, tak kot je sedaj, odpraviti, ali pa ga temeljito spremeniti, da bo pravičen tudi delodajalcem. O Oregonu je dejal, da je to zdaj edina "svobodna država na zapadu". Namreč svobodna pred rake-tirji CIO in gangsterji, ki so povzročali s stavkami in nasilnostmi zmedo v gospodarskem življenju države. Oregonska postava prepoveduje komurkoli (kar pomeni unije in posameznike) obstruirati prodajanje, prevažanje in ravnanje z agrikulturnimi in drugimi produkti. Piketiranje je dovoljeno, toda ne v masah, nego samo posameznikom, ki so bili uposleni v dotičnem podvzetju. Ampak piketi se morajo ravnati po gornji postavi, kar pomeni, da čim jih delodajalec obtoži, da ga s svojo navzočnostjo nadlegujejo in s tem motijo produkcijo, jim sodiftče u-kaže, da morajo s stavkovnim straženjem nehati. Ista postava prepoveduje vsa boj kotiranj a, "manjšinske stavke" in preki-njenje obratovanja v jurisdik-cijskih sporih. "'Manjšinske stavke" so v tolmačenju zakona tiste, v katerih zastavka manj kot polovico delavcev dotičnega podvzetja. Zakon regulira tudi politične aktivnosti u-nij in prispevanje iz unijskih blagajn in kolekie v politične in organizatorične namene. "Kar ta dežela potrebuje, je uničenje vseh onih izmov, ki zastrupljajo ljudstvo", je dejal ljubljenec delodajalcev, ki ga slave, da je veteran svetovne vojne in da ima med bivšimi vojaki tisoče prijateljev. Torej zelo idealen Človek za firerja, (Nadaljevanje na 3. strani.) SOTRUDNIKOM AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA V Ameriškem družinskem koledarju ua leto 1940 so zastopani z zgodovinskimi opisi Ivan M o-/efc, Joseph Chesarek in Anton Zaitz, s potopisom o Mehiki Joško Oven, z informativnimi spisi, članki in povestmi /mi Ivan Jontez, Frank Česenf Ivan Vuk% Milan Medvešek, Anton Slabe, Zvonko /Vo-vak% Frank S. Tauchar% Math Petrovich, Frank Zaitz, Joseph Drasler, ki ima članek v angleščini, Anton Garden in več drugih. V koledarju jc približno 70 slik% razni /podatki o slovenskem časopisju, konvencijah naših orga• nizacij, o Židih in njihovih problemih, o slovenskih zadrugah. o denarju in inflaciji, o Amerikan-cih slovanskega rodu itd. Kakor prejšnji letniki, tako je tudi ta lep pri-spevek k ameriško slovenski književnosti. Ako u ga še niste naročili. storite to čimprej. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA^ IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicage, m. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih drtavah ta ceh* leto $8.00; sa pol 'eta $1.75, sa četrt leta $1.00. inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naient uradu najpozneje do pondeljka popoldneva priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC i*oblished every Wednesday by the Jugoalav Workme^'« Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor.......................... Business Msnager......... Asst. Editor snd Asst ........„......._..................Frank Zatta. ............................Charles Pogorelec. Business Manager......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.7»; Three Montk« $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. f PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Talephona: ROCKWELL 2S64. CHICAGO, ILL* "ZAHVALNI DAr Minule tedne smo čitali in poslušali veliko prerekanja, na kateri četrtek v novembru se naj zahvalimo za vsf dobro, za srečo, svobodo in druge prijetne stvari. Predsednik republike je določil v ta namen četrtek 23. novembra. Tradicija pravi, da bi se moral držati v proglašenju tega praznika zadnjega četrtka v novembru. --— Nesoglasja je bilo veliko. Governer neke države je proglasil kar dva "zahvalna dneva". Enega "za demokrate" 23. novembra, drugega "za republikance" na tradicijski datum, ki je za Zahvalni dan zadnji četrtek v novembru. Mnogo governerjev se je pridružilo spremembi datuma Rooseveltu, nekateri pa vztrajajo pri starem datumu. Uprave hotelov v velikih mestih so obljubile servirati purana in vse prl-kuhe, ki so v običaju na ta praznik, ne samo na "Rooseveltov Zahvalni dan", nego tudi na običajni datum, ki pade leto« na 30. novembra. Perutninarji, ki rede purane, in to je v tej deželi velika industrija, so se nekaj časa na Roosevelta jako jezili. A ao končno postali prav zadovoljni, kajti kar jim bi puranov ostalo od prvega (Rooseveltovega) Zahvalnega dne, jih bodo prodali na 'Vstari" Zahvalni praznik 30. novembra. Zahvalni dan v tej deželi je bil nekoč simboličen, ideologi-čen praznik z močnim verskim ozadjem. Zdaj, ko se ljudstvu "dobro godi", je le še dan za pojedine, ki jo na močno obloženi mizi predstavlja puran. Kot vse, tako je tudi ta praznik komercializiran, toda brez škode za ljudstvo, ker uživajo pojedine, namesto da bi tisti denar zmetali v cerkvene puščice drugim v korist. Govorniki ponove na vsak Zahvalni dan staro storijo, da naj bomo hvaležni, ker imamo najvišji življenski standard na svetu; največ svobode in demokracije, največ avtomobilov, najvišji zaslužek, najmanj nevarnosti za zaplet v vojno. Od Evrope nas loči morje, od Azije isto, tu pa nam nihče od nikoder ne preti. Tudi to je vredno zahvale, zato store na zahvalnih obedih in v listih svojo patriotično dolžnost od leta do leta zmerom po enem kopitu. Na Zahvalni dan "za republikance" 30. nov. pa se bodo radostili, da bo prihodnje leto za marsikoga prilika priti v dobro "službo". Brezposelni nimajo vzroka izražati hvaležnosti ne na pni ne na drugi naš Zahvalni praznik. Življenje, v katerega so vrženi — ne jpo svoji krivdi — ni vredno zahvale onim, ki bodo imeli slavnostne govore na prvi, niti ne tistim, ki se bodo zahvaljevali na drugi Zahvalni dan. Vzlic temu je to splošno praznovan praznik, ker je ukoreninjen s pomočjo tradicij in pojedin. Tudi delavstvo ga praznuje — milijoni izmed njih skromno, drugi, z boljšimi dohodki, z gostijo. In marsikdo izmed njih je še posebno hvaležen, da ni v totalitarnih, aH v kaki drugi bedni deželi, otroci vseh pa so ga veseli zaradi spremembe in namiznih dobrin. Ampak Zahvalni dan mine in treba je čakati spet celo leto do drugega, da ima človek priliko zahvaliti se za vse dobro in slabo. Bilo bi pametnejše urediti razmere tako, da bi "zahvalni dan" trajal vse dni v letu. bodo te količine v Nemčiji po-j lagoma zniževane, draginja bo naraščala vzlic smrtnim kaz-i nim proti špekulantom, in uve-| dene bodo — namreč živilske ; karte — tudi v drugih deželah. Totalitarne države torej niso bile niti v mirnem času v stanju dvigniti življenakega standarda, dočim so dežele, v katerih je demokracija obveljala, shajale prilično dobro brez kart. Zasluga totalitarnih sil je, da se je moral radi njihove agresivnosti, terorizma in vojn življenski standard znižati več ali manj v teh časih tudi v deže-ah, v katerih je bil najvišji. V nedavnem prasnovanju prvega Hitlerjevega poskusa sa nacijski puč v Nemčiji, ki se ja vršilo v Monakovu, j« kakih 10 minut po odhodu vsak članov rešima tretjega rajha, ki to odlla s Hitlerjem aa čelu, raspočila bomba in ubila 6 nacijav in nad SO ranila. Vsi so bili "navadni" ljudje Vlada ja raapisala nagrado v vsoti okrog četrt milijona dolarjev onamu, ki isda krivce. Ampak isgleda, da se bombo podtaknili tisti, ki so razpisali nagrado, zato jim je ne be treba iaplačati. Ebsploaijo »siroma "atentat" to naciji potrebovali v podsig svoje kampanje med ljudstvom sa vstrajanje v vejni, "dokler se ne uniči Anglija in njenega iasperialisma."_______________ Rusija ima doslej največ koristi od sedanje vojne V Parizu so se v diplomat-(Balkanu, kar ji prejkone prine-skih krogih smejali na vsa usta, !se nove kupčijske pogodbe z Moje priporočilo Kemmerer, Wyo. — Kakor vsaki delavski stvari, tako gre trda v boju za obstanek tudi delavskim listom; "Proletarec" ' med njimi ni izjema. Boriti se mora na vseh koncih in krajih, j da se ohrani, in to po krivdi delavstva, ki se ne briga za sebi koristne Časorpise in organizacije. Brezbrižni ljudje in zavajal-ci so največ krivi, da slabe stvari uspevajo, pokret in časopisje?, ki jih pravilno uči/se pa muči, da ostane na |>ovr*ju. Delavci, čitajte in podpirajte svoje liste! To boste storili, ako želite samemu sebi in vsemu delavstvu dobro. Ne prepiraj-mo se med seboj kakor otroci in ne ustanavljajmo si konkurenčnih strančic, ker to nas vodi vse v pogubo. Deljumo za to kar že imamo in ki.r vemo, da je preiskušeno v ognju, ako si resnično želimo boljšo bodočnost. Kajti zvoniti po toči je prepozno. Previdnost OSTRA TEKMA ZARADI JUGOSLOVANSKIH RUD Nobena driava, ki nima sade.fi rud. ali ki ne more kupiti potrato-nih kovin, ni v stanju vstrajati v vejni. Namčiji jih manjka. Jugoslavija ima ie precaj razvitih rudnikov, med njimi rudnike bakra v Boru, ki so največji v Evropi, in svinčena ter cinkovne rudnika v Trebčak, Vsa kontrolira francoski in angieiki kapital, toda rdaj hoče uaitek od njih Hitler. Njegova komisija ja vladi v Becgradu kratkomalo pojasnila, da aa dobro sosedo ne bi bilo pravilno salagati s rudami so-vrainika Nemčije, četudi so jih rasvile s svojim kapitalom. Po prerekanjih in meietarjen jih, ki so trajali mnogo mesecev, se je jugoslovanska vlada končno odločita r korist Nemčija. Kdo in koliko »eh rud naj se poiitfa v inozemstvo, naj odločuje jugoslovansko vojno minirtrstvo s stališča intarasov narodna obrambe. In ker je Nemčija cbljvbila Jugoslaviji v zameno sa rud® oroije, ka* krinega jugoslovanska armade baja najbolj potrebuje, in vrh tega, kar je nemiki pritirk saradi posradne bližine pač jačji kot angieiki in fiarcoski, bosta morala francoski in angieiki kapital skupno s skrajne iskoriičanimi jugoslovanskimi delavci v teh rudnikih pomagati Hitlerju "proti imnerialistfc ni vojni". ko so slišali, kako ognjevito grmijo ruski govorniki v Moskvi proti vojnim dobičkarjem. Kakor zatrjujejo diplomat-je, ki bi pač morali vedeti, kako je s to stvarjo, je Rusija edina dežela, ki ima kaj koristi iz vojne in ki bo naredila še več dobička, če se vojna nadaljuje. Po zatrdilu nekega diplomata je Rusija na dobičku v tem, da je dobila vzhodno polovico s pogoji, ki so ugodni ruskemu izvozu. Posrečilo se ji je skleniti začasen mir z Japonsko.. Za vse te pridobitve je priredila Rusija dve pojedini in eno operno predstavo Ribbentropu v čast. Potem je imela nekaj prask na Poljskem, 'za kar je morala odrediti mobilizacijo in Poljske, kontrolo nad trgovin-1 prepeljati čete tjakaj. Sklenila 0 „ . .... je dar modrosti, pravi prego- Rumunijo, Bolgarijo »n Jugo- /a jaC.anje 8yoj znanja slavijo. Sovjeti j a je tudi skle- ^vljenskih vprašanjih, ki se tičejo nas vseh, je potrebno, da čitamo delavske časopise in knjige, kajti le tako bomo zna- je še veliko ljudi ki še niso naročniki na Proletarca." Seveda. Toda kdo bo šel do njih, da jih prijlobi? Lahko je reči, težje agitirati. Proletarec je med mnogimi smatran za zlo-duh, zato se ga branijo, kakor konj, ki ga vlečejo k jaslim, če noče jesti. Treba pa je upoštevat^ da ako Proletarec ne bo imel dovolj starejših za delo, moramo pridobiti mlade, 4ukaj rojene naše ljudi. Borba zoper kapitalizem bo imela smisel le, č • se bo kdo te-pel proti nji. Ko nas več ne bo, lahko naše delo nadaljujejo edino tukaj rojeni. Naj še omenim, da priredimo tu skupno veselico v korist Proletarca v soboto 16. decembra, v kateri sodelujeta klub JSZ in | ženski odsek druš. št. 6 SNPJ. Klub sam te stvari ne bi mogel uspešno izvesti, z ženskim odsekom omenjenega društva pa bomo lahko še prilično naredili. Lovrenc Kavčič. sko in mednarodno politiko na Litvinskem, Estonskem, Let-skem in najbrže tudi v Finski. Nadalje ji je Nemčija poslala svoje tehnike, inženirje in železniške strokovnjake, da modernizirajo sovjetsko industrijo in tamosnje železnice. Potem je dosegla jako itgoine kupčijske dogovore z baltiškimi državicami. Poljska žetev je prišla v ruske kašče. Sovjetska trgovinska moč se širi po je prijateljski dogovor z Nem čijo in zaauSiti vso protinacij-sko propagando doma, s čemer je izgubila podporo liberalcev v "demokracijah". Poslala je tudi par vreč zlata v Berlin, da je s tem pokazala svojo iskrenost. In na koncu vseh koncev je Httlkrju obljubila žito, olje, krmo, rudnine in druge surovine, aH je doslej ostala večinoma še samo pri svojih obljubah. li presoditi, kaj je narobe v sedanji uredbi in kaj je treba storiti, da si delavstvo v celoti izboljša življenske razmere. Kdor tega ni zmožen, je metla v rokah zavajalcev in izkoriščevalcev in vsemu delavstvu v pogubo. _______ I/, urada Proletarca sem prejel pismo in pa nabiralno polo za v tiskovni sklad. V pismu je tudi vprašanje, ako imam glede lista kako priporočilo. Edino, kar priporočam, je, da postanemo Val zavedni delavci aktivni agitatorji za Proletarca, to je, da mu dobimo novih naročnikov in zbiramo prispevke v njegov tiskovni sklad, kajti le na ta način ga Tudi Pueblo ni brez novic Pueblo, Colo. — Dne 10. novembra je bil v Colorado Springsu obsojen na usmrtitev v plinski celici Martin Sukle (šuklje), star 30 let, ker je u-moril v ljubosumnosti Jacka Russella, če«, da dvori njegovi ženi, katero je tudi ubil. Za uboj žene bo imel posebno obravnavo v decembru, če se ^ zdela distriktnemu pravdniku Še potrebna. Sukle se je predal oblasti sam 10. oktobra, ko je šel iz Puebla in priznal svoj zločin. Ubiti Russell je bil ože-njen. Ko so njegovo ženo vprašali, Če jo veseli, ker je morilec . njenega moža obsojen v HRANA V NEMČIJI LJUDEM ZELO PICL0 ODMERJENA Oboževanje diktatur Mnogo jih je v tej deželi, ki hvalijo Hitlerja, češ, da je ustvaril red v svoji deželi. Marsikak tujec, ki je bil v Nemčiji dan ali dva, je videl le red, sam red, vse tako vzorno, vsaka stvar na svojem mestu. Prezrli pa so, da jfc red, da je vsaka stvar na svojem mestu posebno v ječi. Nemčija je ječa. Vsakdo sme jesti le kar mu je odmerjeno. Kupiti samo kolikor mu je dovoljeno. Govoriti in misliti edino kar mu je ukazano. Poslušati samo kar mu pripoveduje vlada. Delati edino kjer mu je naročeno. Za plačo, če mu je dana, zastonj, ako mu je dan tak ukaz. Enako je v drugih dveh totalitarnih državah v Evropi. Tujcu, ki prinaAa tuje valute, postrežejo. Koncentracijskih kemp mu ne »pokažejo. Nastanijo ga v hotelu za tujce. Krušne karte skrijejo pred njim. Vse tO je potrebno, da odnese iz dežele dobre vtise. Drugače govore oni iz Anglije, Francije ali iz Zed. drŽav, ki so šli v Nemčijo, Rusijo ali v Italijo, da si tam ustanove svoj dom. Kdor je le mogel, se je vrnil in prinesel s sabo samo razočaranje, dočim je šel tja z upi. Marsikdo, ki se navdušuje za diktaturo Berlina ali Moskve, bi se hipoma ohladil, ako bi mu bilo ukazano zapustiti to deželo in se nastaniti pod diktaturo, katera mu je najbolj po godu. Razmere pri nas niso idealne. A so vendarle boljše kot pod katerokoli diktaturo na svetu. Vrh tega imamo vse možnosti, da jih izboljšamo — in to brez diktature. Tudi je treba imeti v uvidu, da socializem ni diktatura. Kdor trdi drugače, ni socialist. Kdorkoli se boji predložiti kakršnokoli vprašanje o civilnih ali verskih zadevah v svobodno razsojanje javnosti, s tem pokaže, da je zaljubljen bolj v svoje mnenje o stvari kakor V resnico. — Wataon. • Nemška gospodinja se je morala pod Hitlerjem spet privaditi živilskim kartam, kakor pod kajzerjem. Ampak se jih ni še privadila, pač pa želi mir, ki bi odpravil vse te neprijetne regulacije in prepovedi, katere ji grene že itak neprijetno življenje. Za jestvine vsake kategorije so izdane prebivalstvu v Nemčiji posebne karte, na katerih je določeno, koliko sme največ kupiti takih in takih živil. Mnogi si še določenih kvot ne morejo privoščiti, bogatali pa se zmuznejo skozi z napitninami. Po Živilskih kartah se mora v resnici ravnati le proletariat. * Najdalj so jih imeli v Rusiji — to je, do predprošlega leta. Hitler se je te tega 2elo nofČe-val, češ, agrikulturna dežela, ki ima vse možnosti za izobilje, pa uporablja živilske karte kot nobena druga na svetu. Nemški propagandni minister trdi, da so živilske karte v Nemčiji uvedene zato, da bo prehrana enakomerno razde-ljevana, ne pa radi pomanjkanja. Vendar pa je jasno, da kot do pred leti v Rusiji in spet v zadnji vojni krizi, tako morajo tudi v Nemčiji čakati pred trgovinami cele procesije, da pridejo drug za dru*im na vrsto, toda ponavadi morajo zadnje vrste oditi domov z neprefcčip-Ijenimi kartami, ker je bila zaloga tistega dne vsa razprodana. Koliko sme uporabiti hrane v Nemčiji vsaka oaeba? Po sedanjih določbah so dovoljene vsakemu na teden sledeče količine živih Meso—1.1 funta. Klobase dovoljene; ne ribe. Kruh—5.5 funta. Mora biti ržen ali krompirjev. Presno maslo—3 unče. Margarina—4 unče. Mast—2 unči, ali slanina, ali loj 2 unči. Sir—-2 unči. Sladkor—8 unč. Sirup—3.5 unče. Razna grocerija—5.8 unče. To so; Špageti, razni Žitni izdelki, ričet, krompirjeva moka, ajdova moka in stični izdelki. Jajca—1. Posneto mleko—14 pajntov. Krompir—7 funtov. Čebula—2 funta. Prvo—7 pajntov. v Jabolka, ali hruške—7, Le toliko in ne več teh odmerjenih količin živil se sme na povprečno osebo bomo ohranili, da bo tudi v bo- smrt, je odgovorila: "čemu se doče, kakor zadnjih 34 let vršil svojo nalogo v korist delovnega ljudstva. Podpirajmo svoje delavske liste zmerom in povsod, ako želimo boljšo bodočnost sebi in svojim otrokom. Le delavska skupnost in vzajemnost je pot v boljše življenske razmere in pravo demokracijo. Brezbrižnost, zavajalstvo in prepiranje med seboj pa drži za delavstvo v Še večjo sužnost. Anton Tratnik. Skupno lahko veliko storimo Sygan, Pa. — O naAem tisku razpravljamo na sejah kluba št. 13 JSZ in tudi v društvu SNPJ. Vsi smo mnenja, da je treba Proletarca ohraniti. V društvu št. 6 so nekateri celo priporočali, da naj bi se Proletarec obrnil na njihno organizacijo, oziroma njen glavni urad, in na posamezna društva. Enako na vse druge napredne organizacije. Poudarjali so, da se je treba poprej pobrigati, kajti če bo prepozno, ne bo več kupiti v ! pomagalo, če se bomo zanašali Nemčiji. A v Tesnici dobi povprečna gospodinja manj kot toliko, kajti kadar ji grocerist ali mesar povesta, da mu je tega ali onega »zmanjkalo, se mora zadovoljiti s tem, kar ima. pa bilo dobro ali slabo. Pivo je v Nemčiji zdaj večinoma samo "nearbeer", kar je za piva željne Bavarce in druge v tretjem rajhu težka "kazen". Popolnoma prepovedana pa so za povprečne ljudi konservi-rana aočivja in sadje (morajo biti na razpolago samo armadi), kava, ki je le luksus in se brez nje či|to lahko fzhaja, in še nekaj drugih takih stvari. Ako se bo vojna nadaljevala, samo na krog zvestih članov JSZ, ki pomagajo Proletarcu, bodimo uverjeni, da ne bodo zmogli. Treba je, da podvza-memo v ta namen kaj večjega izdatnejšega.'- Samo stari člani in haročniki Proletarca ne bodo mogli vzdržati, ekonomske razmere. Seveda lahko kdo pravi: "Saj bi radostila, ko pa mi je vzel, kar mi je bilo najdražje na svetu!" Dne 15. nov. so našli rojaka Tony Prijatelja mrtvega na njegovi farmi severovzhodno od Puebla. Star je bil okrog 65 let. Farmaril je 20 let. Mrliški o-glednik je ugotovil, da ga je zadela kap na možganih. Živel je sam. Sorodnikov v tej deželi nima. Slovenska zadruga je prišla v neprilike zaradi mestne Ofdi-nance o ravnanju z mesom. M. F. Miklič* ki je ravnatelj zadruge, je bil obsojen na $100 globe na podlagi obdolžitve mestnih živilskih inšpektorjev, ki trdijo, da je mešal med izsekano meso za "hamburger" kemikalije. Odvzeli so prodajalni tudi licenco, dokler ne bo rešen njen .priziv na višjo in-štanco. Miklič in mesar Frank Javornik sta odločno zanikala obdolžitev. Zelo verjetno je, da so to ne-priliko povzročili zadrugi dragi motivi, ne pa skrb inšpektorjev za zdravstvo ljudskih želodcev. Včasi pripomorejo k takim šikanam konkurenti pod pretvezo, ki izgleda zelo upravičena in dobra, včasi so krive zamere pri politikih ali kar že< Kajti slovenska zadruga (May Mercantile association) je poslednja leta zelo napredovala, modernizirala svoje prostore in vrhnje nadstropje predelala v dvorano, ki je zdaj v tem delu mesta Slovenski dom. Uipamo, da se bo zadrugi posrečilo premagati tudi te ovire, kakor je druge skozi krizo. Poročevalec. piMilki v Detroitu, edino le so-drtižica Junko. Veste, stvar je ta, Naš glavni In stalni poročevalec, Frank česen, se je izselil. Z njim je naša naselbina izgubila človeka, ki je nam nenadomestljiv. To kaže zgodovina Slovenskega doma na zapadni strani klubovi in društveni žapisriiki in federacija društev SNPJ. Slovenci v Clevelandu imajo dovolj drugih zmožnih moči, dočim jih imamo v Detroitu samo v mladini. Kar je starejših, ki so zmožni dela, kakršnega je med nami vršil česen, so po večini pasivni. Drugi naš stalni dopisnik Anton Jurca pa menda premišljuje KeržetoVe resnice današnjih dni (kakor jaz, pa jih še nisem "pogruntala") in z daleč opazuje ono stavbo napredka, na katero je Kerže tako s ponosom kazal, a danes se ruši toliko, da lahko tudi F. K. sliši njeno razpadanje. Ali se je morda A. Jurca ustrašil, da bi se mu zgodilo kakor Barbiču? Upam, da ne, ker tega je že vajen. Ali je morda užaljen, ker ga je K. položil med "ki-bice"? Naj bo že eno ali drugo, upam pa, da bo še pisal. Dopise rada čitam in odobravam pošteno kritiko, ker je Koristna za splošni napredek. Kdor jo vidi. je dobro, da nanjo opozori in o nii poučf tistega, ki jo je storil. Tudi v Detroitu, kjer Slovencev ni Veliko, delamo velike napake. Potrebno bi bilo, da jih bi nekdo priznal v javnosti. Mogoče bi se jih potem laglje izogibali tukaj in drugod. Ampak vsakdo je menda z ljudmi rajše v prijateljstvu, kajti Če bi pisal kritično, bi ga večino napačno razumela. Pri volitvah 7. novembra je bil sedanji župan hudo poražen. V vsakem govoru je bil proti UAW in OIO, češ. da je njegov nasprotnik kandidat CIO. Po štetju glasov je izprevidel, da m utistl bav-b&v ni pomagal Ko so ga poročevalci vprašali, kaj smatra za vzrok svojega poraza, jim je odgovoril diplo-matično "zadosti glasov ni*?m dobil." —- Mary Bernik. Židje umirojo pomanjkanja Iz poražene Poljsko poročajo, da so Žide oropali in jih prepustili bedi. Okrog poldrup milijon jih je vrženih v nepopisno mizerijo. Tole mi ne gre v glavo? Glede poročanja iz Detroita Detroit, Mich. — V Proletarcu je bilo vprašanje, čemu se je oglasila na poziv, kaj je z do- Ne morem pa ne morem sapo pasti, kako ao ae mogli največji aovreftnifci hrtirfrtima tveiati a njim in ga »daj tako vneto sagovar ja jo! xi. %r=a ast PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ NIC KAJ PRIDA TOVARIŠI JA (Nadaljevanje.) Trst je imel ob pričetku svetovne vojne po uradnih podatkih avstrijskega ljudskega štetja iz leta 1910 nekaj nad 160,-000 prebivalcev. Drugi vir trdi, da jih je imel 206,000. Možno je, da vključuje ena statistika, ki jo imam pri roki, tudi bližnjo okolico, druga pa le mesto samo. Sedanji podatki italijanske vlade Cenijo število prebivalcev tržaškega mesta nad 258,000. Pod Avstrijo so našteli v TY-stu in bližnji okolici 80,000 Slovencev, torej več kot še enkrat toliko kot jih je imela Ljubljana. Tržaški Slovenci so si izvo-jevali tudi poslanca v avstrijski državni zbor in bili so zastopani v mestnem svetu. Njihov dnevnik "Edinost" se je po ureditvi, sotrudnikih in vplivu kosal z ljubljanskim "Slovenskim Narodom", ki je tedaj veljal za glavno glasilo slovenstva in liberalizma. Slovenski socialisti v Trstu so izdajali nekaj časa "Delavca" (ustanovljen leta lS90),leta 1898 pa je začel tu izhajati "Rdeči prapor". V početku je bil le glasilo tržaških in drugih slovenskih socialistov na Primorskem, pozneje pa je postal glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke. Slovenski narodnjaki in slovenski socialisti v Trstu so živahno delovali skozi do prihoda fašizma na vlado Italije, ko je oboje zadušil teror črnosraj-čnikov. Enako so bili uničeni slovenski komunisti, ki so izdajali v Trstu tednik "Delo". "Edinosti" ni več, ne slovenskega lista v Gorici, kjer je bil poleg drugih zelo delaven publicist pokojni A. Gaberšček. pa tudi slovenski socialistični intelektualci na Primorskem, ki so pisali v revijo "Naši zapiski", so se močno udejstvovali. V Italiji izhaja zdaj samo en slovenski list, o katerem bom pisal v poglavju o Sveti gori pri Gorici. Noben socialistični list ne sme v Italijo, neglede v kakem jeziku je tiskan. Proletarec je bil kmalu po prihodu fašistov na vlado v Italiji uradno prepovedan, q smo ga skušali tja vseeno pošiljati, posebno v Trst.- Takratni čikaški poštni upravitelj Arthur C. Lueder je spomladi 1924 upravo Proletarca obvestil, da je bila ena kopija lista iz Italije vrnjena s sledečim besedilom: "L) Italiji nedozvoljen list 'Proletarec*. In Italia non e ammesa la circo-lazione del 'II Proletarec'." To omenjam zato, ker je zahajalo več izvodov "Proletarca" v Julijsko Krajino, kakor pa v Slovenijo. Po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo smeta zdaj tja ljubljanska dnevnika "Slovenec" in "Jutro". Slednje je dobilo dovoljenje za cirkuliranje v Italiji mesece pozneje nego "Slovenec". Razumljivo je, da nobeden ne piše kritino o Mussoliniju in njegovi politiki, ker sporazum med Rimom in Beogradom določa, da bo jugoslovanski tisk urejevan prijateljsko do Italije in italijansko časopisje pa bo Jugoslaviji enako vračalo. Na postaji tržaških cestnih železnic v središču mesta prodajajo "Slovenca" in "Jutro". Drugih slovenskih časopisov v Trstu niava videla. Se celo ako je v "Jutru" ali "Slovencu" kaj "neprimernega", tedaj tiste številke ni v trafiki. Obža- lujejo, pravi prodajalka ali prodajalec, ampak je niso "dobili". Tiskarna bivše "Edinosti" je slovensko podjetje in obratuje. Pavči Bergerjeva je naju »rodila tja. Slovensko ime ji je bilo spremenjeno v Tipografia Consorzionale. Upravlja jo e-den bivših funkcionarjev zatrte "Edinosti" dr. Slavik. Drugi voditelji slovenskega narodnja-štva v Trstu, kot VVilfan, Ry-barji itd., so se izselili v Jugoslavijo, nekaj v Južno Ameriko, ali pa utihnili. Stroj, ki je tiskal časopise, predvsem seveda dnevnik "Edinost", je pokrit z velikimi rjuhami, ker listov to podvzetje več ne tiska, nego samo knjige Goriške Mohorjeve družbe, povesti, večinoma nabožnega značaja in učne knjige. Predno knjiga izide, mora biti njen rokopis predložen cenzuri z natančnim popisom, koliko izvodov je mislijo tiskati, čemu. kje, kdo itd. Ako cenzura rokopis odobri mora biti knjiga po iotiskanju spet predložena cenzuri, ki nato končno odloči, ali se jo sme prodajati in čitati ali ne. Razni ljudje so nama o sedanjem delovanju Slovencev v Trstu in drugod po Primorskem precej pojasnjevali, toda nekateri so naju prosili, da naj imen in podatkov ne omenjava v ti-)ku, ker bi prizadetim to lahko povzročilo sitnosti. Dasi je list, v katerega pišem, prepovedan tamkaj, kot pojasnjujem že prej, se bi vendarle lahko primerilo, da bi prišel komu v roke, ki bi podatke in imena na-lih delovnih rojakov porabil v zle namene proti njim. V večji družbi Tržačanov Kamor sva šla z ženo v gl. delu mesta bodisi v prodajalne, restavracije, v urade itd. sva poskusila — ako sva bila sama, s slovenščino. Skoro povsod je bil kdo, ki je nama odgovarjal v nji, ali pa v italijanščini, ker ni hotel priznati, da A naš jezik. Nekoč sem jo zasilno že razumel. Učil sem se je na Rakovniku pri Ljubljani. Trst je v marsičem zelo prenovljen. Na brdih posebno ob vznožju hriba San Giusto .podirajo starinske stanovanjske brloge in grade moderne hiše. Vse mesto se je pripravljalo na prihod svojega dučeja. Stene vseh stavb so čistili, belili, popravljali in prali ulice, postavljali pozdravne napise, vojaki pa so se vežbali za slovesno pa-radiranje, da bo vse pripravljeno. ko pride v Trst na zgodovinski obisk človek, ki je bil nekoč levičarski ekstremist, zdaj pa je poglavar Italije. Vsakdo v Italiji ve in Čuti, da se mora ravnati po njegovih navodilih in ukazih. Zanimiv je tržaški grad ("kastel") na griču Sv. Justa (San Giusto) in katedrala v bližini. Tu so sijajni spomeniki — med njimi spomenik Trža- čanom, ki so padli v italijanskem vpadu v Abesinijo, in imena "prostovoljcev", ki so dali za slavo dučejevega imena življenja v Španiji. Med onimi, ki so bili ubiti v Abesiniji, je tudi nekaj tržaških Slovencev. Grad je vredno pogledati vsakemu tujcu. Domačinom služi za zabavo in prijetno shajališče. Ima ogromno vinsko klet, kjer poseda ob večerih, a tudi čez dah, mnogo gostov. Na grajskem dvorišču, na prostem, je kino, torej ob večerih zelo mikaven kraj za mlade ljudi. V stari katedrali ti kažejo grobove visokih svečenikov in nekaj drugih, v katerih leže kosti odličnjakov, ki jih slave radi zaslug v zgodovini Trsta, ali bojev zanj, ali pa za cerkev. Z gradu je lep razgled po vsem mestu do Miramarja in ladjedelnic na obeh straneh obrežja in dalje. Zanimiv in lep je Trst, s krasnim naravnim pristaniščem. One dni, ko sva bila midva tam, je bila v luki samo ena velika ladja in nekaj malih trgovskih parnikov. Tu in tam odpluje iz Trsta italijanski potniški par-nik v Ameriko. Mnogo pomorskega prometa je dala Trstu do svojega padca čehoslovaška in pred njo tudi Avstrija. Nato je imelo mesto spet dolgočasne dneve, ki so trajali do te vojne. Zaradi angleško - francoske blokade nemških luk »e je promet tržaške luke spet jako dvignil. BilO je septembersko popoldne, ko sva z družbo Tržačanov šetala po pomolih. Ljudje so sedeli na tlaku, na zabojih, na kolih, h katerim privezujejo ladje, ali na robovih pomola in se greli. Male jademice in motorni čolni pa so brzeli po gladini. Samo na enem kraju smo videli ko so z dveh parnikov iz-kladali tovor. "Včasi je bilo tu silno živahno," je ipripomnil nekdo. "Toda če je manj dela, Trst pa je med tem narastel na prebivalstvu, kako se preživljajo?" je vprašala Angela. "fcive, to vidita," so rekli. Nekaj pomaga vlada, ladjedelnici sta zaposleni, stare hiše podirajo in zidajo nove, mnogo pa jih je v armadi, kjer so tudi ^preskrbljeni". "Res, na to nisem pomislila. Ves Trst jih je poln." (Dalje prihodnjič.) Nace Žlemberger piše Piney Fork, O. — Kam vodi današnja situacija tu in po svetu? V tem dirndaju "vojne proti vojni" se narodi med sabo koljejo za prazen nič. V tej deželi so ai v konfliktu strokovne organizacije. V spomin mi prihaja doba kakih dvajset let nazaj, ko smo se prepirali zaradi Rusije. Marsikateremu njenemu oboževalcu sem rekel, da naj le počakajo kakih 20 let, bodo lahko potem sami videli, kam privede deželo diktatura. Dobro sem si zapomnil govor Etbina Kristana na nekem shodu v onih dneh, oziroma bila je še vojna v teku, ko je med drugim dejal, da ker so se dežele steple in nam tepeža med njimi ni bilo mogoče preprečiti, je zdaj le želeti, da se tolčejo toliko časa, da padejo vse absolutistične vlade s svojimi kronanimi vladarji po milosti božji vred. In potem, če bo ljudstvo pametno, si bo namesto propadlih ustanovilo take vlade, da bodo njemu služile, če pa si ljudstvo ne bo znalo iposlužiti te prilike, bodo namesto starih absolutizmov nastale nove spake, pod katerimi si ne bo prav nič pomagalo na bolje. Tako je govoril Kristan in danes vidimo spake v Evropi, ki jih vsakdo pozna ne da bi jih čitateljem po imenu navajal ali razkladal. Toda masa, ki je rajše sledila demagogom in začela uničevati mednarodno socialistično gibanje in metati polena pod noge socialističnim vladam, je dobila namesto prejšnjih kaj-zerjev in carjev na krmilo nove diktatorje. Blufarji in provoka-torji so imeli svoj dan, pošteni delavski voditelji so bili vrženi iz vlad, ali ubiti, ali pa poslani v jetnišnice. Mar ne bi bilo boljše Če bi v Nemčiji ostala republika, kakor je bila pod weimarsko ustavo s predsednikom Ebertom na čelu? In Italija demokratična država? Rusija pa republika, kateri so se pod Kerenskijem prvič v zgodovini obetali svobodni dnevi v njenem razvoju? Toda ne. Masa ni hotela svobodnega razvoja, zato si je rajše položila peto diktatorja na svoj vrat. Je že tako, da se ljudske mase rajše poprimejo slabe strani nego dobre. Čudim se, kako smo mogli v tej dobi samega nasprotovanja sploh ohraniti našo Jugoslovansko socialistično zvezo, Proletarca in druge naše ustanove. Kajti silno so se trudili, da bi Čim bolj oblatili naše delovne sodruge in jim nametali toliko ovir na pot, da ne bi mogli preko. Nobeno sredstvo jim ni bflo prenizkotno. Hrvaški komunisti v Zed. dr-avah si niso v teh homatijah napravili nobene časti. Zmerom so imeli kakega blufarja in provokatorja za urednika. Skušali so s svojim slovenskim listom, za katerega so potrošili tisočake, uničiti Proletarca i* v ta namen vodili oroti JSZ In njenemu glasilu skrajno umazan boj. Ko so se skregali med seboj, so svojega voditelja odslovili in ga proglasili za agenta provokatorja. A socialisti (smo vedeli, da njihova borba ni bila proti kapitalizmu, nego za razbitje naših delavskih vrst. Po dolgem času so se spet vrgli med Slovence z zakotnim lističem, ki izhaja v Pittsburghu in je tiskan v skebski tiskarni. Imenujejo ga "Naprej", v resnici pa gre nazaj in tudi tisto, kar propagira, je povračanje v nazadnjaštvo. Po takem listu ne bomo jokali. čimprej izgine, toliko boljše za delavstvo. Saj se menda tega zavedajo tudi njegovi uredniki, ki svojo službo pri "Napreju" tako skrivajo, da če jo danes kdo oglasi, bodo takoj rekli, da ni res. V teh okolščinah si je eden izmed njih vzel življenje, pa so ga zatajili, da •ga ne poznajo ... Zgodovina delavskega gibanja bo pričala, kako ogromno škodo ao po vsem svetu povzročili delavskemu gibanju ljudje, ki se nazivajo za "komuniste". Kar pa je aktivnih, vedo to resnico ne da bi čakali, kaj bo zapisano v zgodovini. Nič ne ipretiravam, če zapišem, ako je kateri slovenski časopis zaslužil moralno in gmotno podporo našega delavstva, je to Proletarec. Iz svojih skušenj vem, da se sedanji urednik Frank Zaitz veliko prizadeva in dela, da bi naš pokret in list postavil na trdno programsko in finančno podlago. Enako tudi upravnik in celotna uprava. V teh naporih zaslužijo, da pomagamo, ker le s skupnimi močmi bomo uspeli. Zanimivi so vtisi, ki jih Frank Zaitz priobčuje pod naslovom 'Tre k o Atlantika". S soprogo Angelo sta potovala ne samo zase, nego sta svoje vtise pridno beležila, da imamo od tega tudi čitatelji kaj koristi. V 1678. štev. Proletarca je bil objavljen proglas Slovenskemu delavstvu v Ameriki. Je jako na mestu in zelo zanimiv, če ga še niste prečitali, priporočam, da to storite, in pa, da se v svojih aktivnostih ravnamo po njemu. — Nace Žlemberger. O priredbah v Springfieldu Springfield, IU. — Priredbe pri nas niso tako pogoste kot v drugih naselbinah. Vzrokov je več, glavni pa je nesporazum med nami delavci, kar nam škoduje v vseh ozirih. Zadnja prireditev, bila je vinska trgatev v prid Slovenskega doma, ki se je vršila 14. oktobra, je izpadla zadovoljivo v vseh ozirih, dasi udeležba od strani naših rojakov ni bila tolikšna kot bi jo smeli upravičeno pričakovati. A prišli so drugi, da je bila dvorana nabito polna udeležencev, kot že zdavnaj ne. Vsakdo je bil zadovoljen z zabavo. Sicer je to opisovanje mesec po prireditvi nekoliko pozno, toda ker se je pojavilo nekako šušljanje, to je, neresnične govorice, ki so jih razširile gotove osebe je dobro, da se pove resnico. In resnica je, da je bila prireditev uspešna. Ljudje, ki si dajejo zadovoljstvo s širjenjem neresnice, ne delajo sebi ne svojim nobene časti. Pokažejo le škodoželjnost, ne da bi bili v stanju škodovati, in baš to jih jezi. Vnedeljo 26. novembra priredi v spodnjih prostorih Slovenskega doma zabavo klub št. 47 JSZ. Prične se ob 3. pop. čisti prebitek je namenjen v tiskovni sklad proletarca. Naše članstvo se zaveda, da je nam vsem Proletarec potreben, zato smo tudi pripravljeni zmerom izvršili svoj del, da ga o-hranimo. Na veselico 26. novembra so vabljeni ne le vsi člani, nego vsi prijatelji Proletarca in delavskega časopisja v obče. Tako bo zabave čimveč in skupno pripomoremo tudi do toliko boljšega gmotnega uspeha v namen, kateremu je ta prireditev posvečena. John Goršek. Za Labor Party Illinoiska Labor Part.v sklicuje za v soboto 25. nov. konferenco, ki se bo vršila v ILGVV Hali, 174 Nort Franklin St, Prične se ob 1. pop. Njen namen je podvzeti akcijo, ki naj bi dala tej stranki potrebno življenje in energije za aktivnosti. LISTNICA UREDNIŠTVA Iz Clevelanda smo prejeli tri slovenske in angleški dopis v oglašanje koncerta soc. "Zarje". Ker bi ta številka ne prišla v roke čitateljem v Cievelandu pred koncertom, zato teh dopisov nismo priobčili. Dopis sodružice Junko v Detroitu o zadnjih županskih volitvah je bil postavljen že za prejšnjo številko, enako dopis Antona Jurce in Antona Tratnika v Wyomingu. Izostali so, ker ni bilo prostora zanje. Objavljeni so v tej številki, razen Jurcovega. TISKOVNI FOND PROLETARCA XXII. IZKAZ Cleveland, O. Frank česen $3; po 50c: Luka Slejko in Peter šter; po 35c: Anton Ogrin in Louis Starman; po 25c: John Ušeničnik, Anria česen, George Nagode, Anna Križman, Louise Drugovich, Frank česen, Jim Rotar, Neimenovan, Frank Gorjanc, Frank Cigoj, Frank Lever, Peter česen, Louis Cermek, Louis Furlan, W. Ercul, F. Požar, Frances Julylia; Joe Godec lOc, skupaj $9.05. (Poslal Frank Česen.) Detroit, Mick. Peter Benedict $5; po (2: Andy Grum in Joe černe; po $1: Anton Grum, Cr. C. Yasper, Frank Kovač, Barton Benedict, Tony černe in Rudy Benedict; po 50c: Thom. Broz, Frank Fritz in Andy Klarich, skupaj $16.50. (Poslal Peter Benedict.) Strabane, Pa. John Terčelj $1.; po 50c: John Podboy ml. in Frank Pod-boy; po 26c: Jacob Pavčič, John Kok-le?h, John Zigman, John Progar, Joe Progar, Anton Progar ml., Justin Martinčič, Frank Bale, Louis Bartol, Mike Sketel, Anton Mavrič, James Bradač, Anton Zidanšek, Andrew Posega, Mike Zupančič, Joe Pajk, Wil-liam Tomšič, Tony Lesnikar, Mike Podboy, Joe Koklič, Mike Curtis, Joe Delost, Frank česnik, Valentin Demšar, Frank Drenik, Mary Lesnikar, Mimi Pavčič, Joe Šinkovec, Marko Tekavec in Albin Florjančič; George Brgoč 15c; po lOc: George Klobučar, Vinko Petcrnel, Louis Može, John Bale, Matt Bele, Charly Popovičin, Jacob Česnik, skupaj $10.35. (Nabrala Jacob in Mimi Pavčič na proslavi 35-letnice SNPJ.) Lawrence, Pa. Po 25c: Frank Strah, Ernestine Pluth, Mary Pluth, John Jankovich in Louis Britz; po lOc: Peter Rupnik, Paul Iducovich in Anton Lekše, skupaj $1.55. (Poslal Frank Strah.) Meadourlands, Pa. Martin Baje 50c; po 35c: Mary Gruden in Martin šan-tel; po 25c: Anton Premru, Josephine Ferlich, Anton Tomažin, Matija Za-lar, Joseph Bizjak, Sam Premru, Jože Gruden in Leonard Lenassi; po lOc: Louis Oven in Frank Lesjak, skupaj $3.40. (Poslal Martin Baje.) Herminie, Pa. Po $1: št 87 SNPJ in Joseph Britz; po 50c: Vincent Res-nik, Anton Zornik in Aleksander ftkerlj; po 25c: Henry Hufnagel, Mrs. John Sprogar, John Gazvoda, Josephine Kos, John Sever, Frank Trebeč, Anton Kovačič, Neimenovan, Louis Gutir.an, Martin Bebar, Anton Rozina, Matt Drobtina, Anton Kosoglav, John Kastelic Anton Likar, John Urankar, Matt Mažgon, Anton Poti-sek, Frank Juvan, Frank Hribar, Louis Podbevšek, Joseph Gros, Matt, Remsak, Frank Vozel, Valentin Muren in Mary Rahne, skupaj $10.00. (Nabral in poslal Anton Zornik.) Skaron, Pa. Frank Kramar $1; po 50c: John Chesnik, Joe Umek ml. in Joe Godina; Ludmila Steban 45c; Frank Humar 30c; po 25c: John Zust, Anton Guzel, Anton Wideloj, Jože Jovan, Louis Humar, George Smre-kar, Anton Petrovčič Jacob Pavčič, Frances Gorenc, John Novak, Frank Štambal, Joseph Garm, Jacob Jert, Jacob Peršin, Sophie Tancek, John Križaj in Anton Kikel; Martin Savar 20c; po lOc: John Jakelj. Anton Zi-danšek, John Prskovich. Mar> Koklič, Matija Gračan, John tigon, Anton Valentinčič; Anton Petrovčič 5c, skupaj $8.50. (Nibral Anton Zidanšek na proslavah H-letnicr SNPJ v Strabanu in SharstMi. Pa.) Pueblo, Cel.'. "Orel" št. 21 SNPJ $2.00. E\y, Minn. F' ances Seliškar $1!00. Milvraukee, Wis. Klub Št. 37 JSZ $10.00. BurgetUtourn. Pa. Klub it. 19 JSZ $2; John Saje 26c, skupaj $2.25. (Poslal Joseph Krmel.) Franklin, Kans. št. 92 SNPJ $1. Skupaj v tem izkazu $75.60, prejšnji izkaz $1,113.09, skupaj $1,188.. 69. Koncert it SAVE 99 s spevoigro PIKNIK V GOZDU" V MIIIIJO 26. NOVEMBRA OR 3. POP. V OVOHANI S NIM. 26.17 S. Lanndalc Ave. Sodelujejo: Mrs. LOUISE KELEMINIČ, sopranislinja iz Gary, Ind. in sestrici JOSEPHINE in ANGELINE PLUTH iz Chicaga ; i Vstopnina: v predprodaji 40c, pri blagajni 50c. Samo za ples zvečer 25c. I'» programu plen v obeh «lvornii»li. V zgornji «AY DONS orkester \ npodnji JOK PITE L trio. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI V Pen»ylvaniji zakon dovoljuje kandidirati vsakemu na listi katerekoli ali pa vseh strank h krati, ako dobi v ta namen potrebne podpise in prehiti druge. Tako smo imeli v zapadni Penni v razne lokalne in druge urade kandidate tudi na socialistični listi, ne da bi bili socialisti. Kje so zdaj tisti, ki ao nam pravili, kako sijajno bo soc. stranka funkcionirala politično, ako se iznebi staro-gardistov? Mar ne bi bilo pametnejše, da bi skupno gradili svojo stranko, kot pa, da so "vročekrvneži" puhteli navdušenja in stranko pustili čim so dosegli svoj namen? Browderjeva stranka rada poudarja, da imajo njeni "či-novniki" po okrog $25 na teden. To trdijo zaradi pristašev. V resnici imajo k plači razne doklade za ženo. za otroke, drugo dobe v "posojilih" za obleko itd. Hrvatski drugovi v Pittsburghu na primer vedo, da si je "činovnik" izposodil za suknjo, da je drugi dobil za podpiranje svojih ljudi, dalje za vsakojake stroške itd. Nekateri komunistični urauniki so plačevani tako, da jim lahko vsa plača ostane, ker so jim stroški posebej plačani več nego zapravijo, in to ne tako kakor kaka naša podporna organizacija nego višje. To ne trdi kdo, ki še ni bil nikoli Član komunistične stranke, nego bivši najvišji uradniki Brovvderjeve stranke, pa do najnižjih. Mnogo novaca, mnogo muzike. Ali ni to čudno? Papež venomer poudarja mir, propagira mir, kliče vlade v pomirjenje, toda nihče na svetu ni blagoslovil toliko topov, navduševal za v vojno toliko vojakov, blagoslovil toliko vojnih ladij in toliko molil za zmago v vojnah kakor katoliška cerkev. V Detroitu je bil vprizorjen naval na shod komunističnega voditelja Fosterja, ki se je vršil v proslavo 22-letnice boljše-viške revolucije. Komunistični tisk je označil napadalce za fašistične puškarje in se silovito zgraža* toda Foster je pozabil, da je bil pod vodstvom njegove gange razbit ogromni protestni shod newyorškega delavstva " ' 'J 7 proti terorju Dollfussovega fašizma v Avstriji, da je razbil že nič koliko socialističnih in drugih delavskih shodov, da je povzročil izgrede in pretepe na njih, in ker je to po njegovem lastnem priznanju fašistična metoda, lahko brez sramu seže v roko tudi ameriškim fašistom, ne samo nacijem v Nemčiji. To. kar je počel prva leta svoje stranke in spet zdaj obnovil, je voda na mlin fašizma, kakor je bila pred fašizmom v Nemčiji in Italiji. Posledice pa trpi vse delavstvo, pa če je fašistična država z Rusijo še v takem prijateljstvu. "Radnički Glasnik" je priobčil dolg članek z velikim naslovom na dveh straneh, "Proletarec v službi Diesovega Komite-ta". - Ce bi pisal resnico, bi moral zapisati, da so mnogi bivši komunistični plačanci, tajniki ko-muniatične stranke in njeni drugi bivii organizatorji pričali pred Dieeovo kongresno komisijo proti stranki, ki jih je plačevala! Toda se je rajše obregnil ob Proletarca zaradi proglasa v njemu, naslovljen slovenskemu delavstvu, objavljen v izdaji z dne 8. novembra. Zadel ga je živo, pa hoče nahujskati svoje čitatelje proti Proletarcu na način kakor jih je hujskal, ko je financiral s tisoči dolarjev hrvatskih delavcev Bartulovi-čeve provokacije in svoj slovenski list. "Radnrčkom Glasniku" ni všeč, ker proglas našteva, kako je bil zdaj za demokracijo, zdaj jo smešil — zdaj proti Hitlerju in Nemčiji, proti kateri so komunisti pozivali v vojno ves svet, zdaj jo branijo "pred imperialističnimi silami" Anglije in Francije, ker je Moskva udarila v vnanji politiki na drugo struno; smešili so narodnjaštvo, potem pa postali šovinisti, bili en dan za to in to, drugi dan pa proti. Navduševali so se za Roosevelta, new deal. demokratsko stranko, zdaj so proti, ker si Stalin in Roosevelt nista o hitlerizmu več enakega mnenja. Pa jim je žal, ako jim to kdo vse skupaj vrže v obraz. Morda pa jih je le nekoliko sram! Drugače se I ' *I " ■ ' ' ' IV 1.1 = LAHKO JE BITI DOBRA GOSPODINJA AKO IMATE MODERNI PLINSKI VODO GRELEC e Preskrbi vam dovolj vroče vod« ko odprete pipo. 8 \ *» . •>» <•«. fc t ■ —'T" e Vuk Čas pripravljena ma rabo po dnevu ali po noči. e Gor k« voda aa kopanja, nmivaaje posodo, pranj« perila itd. e Delnje avtomatično. Nobene pai-nje ali skrbi. e Prikrani are časa in d«la. e Najbolj*? gospodinje rabijo moderni avtomatični vodo fp-elec. O lajna čiMenje 4.. prihrani na delu in Čaau. Vi in družina boste vživali obilico tople vode, kadarkoli jo bonte ieleli. Posebno znižana cena plinu sa avtomatično vodno (rel POZOR... posebna ponudba ea omejen ras! Instaliramo vam nov avtomatični plinaki vodo fTe-lec za samo $1.50 (do 48 mesaeev časa plačati ostalo), $6.00 popusta zs va* stari staromodni grelec in $10 popusta pri inatslsci-ji. Preiskusite *a — rabite—za 90 dni—potem ae odločite. Ta ponndba j« 1« za omejen la«. Poiartte s« sedaj! TUDI PLUMBARJI POLAGAJO PLINSKE VODNE GRELCE ZDAJ! Public Service ,Compajny OF NORTHKRN ILLINOIS ne bi toliko togotili nad drugimi, namesto nad svojo nedoslednostjo! V ostalem je omenjeni članek v "Radničkom Glasniku" golida laži in demagogije proti socialistom, kot je bila to taktika komunistov do utrditve hitlerizma in je spet postala zdaj, oziroma avgusta to leto, ko so sklenili pakt z njim in ga z zavajalno propagando pod masko borbe za mir in proti imperialistični vojni skušajo rešiti iz nevarnosti pred propadom. Seveda je to "imperialistična vojna". Socialisti tega ne taje, toda če bi se ta vojna pričela na primer, dokler je bila še Rusija zanjo, bi komunisti rekli, da ni imperialistična. Čemu nima "Radnički Glasnik" nič surovega protestiranja proti terorju. ki ga uganja Hitler nad potjjarmljenimi narodi, nego protestira le zoper Daladierja in "Chamberlaina? čemu ni obsodil Hitlerjeve imperialistične vojne, nego se izvijal na vse načine, kako bi zakril svojo zadrego, ko je bilo treba stpreme-niti "linijo", da bi njegovi čitatelji skok ne spoznali prehitr* in se odstranili? In čemu tako vneto brani imperialistične zahteve proti Finski, katere se Rusiji gotovo ni bati? "Industrial Worker" poroča iz Port Arthurja, Kanada, o lokalnem komunističnem vodju Scarlettu, ki je Še pred nekaj tedni klical vse delavstvo Kanade v vojno "to stop Hitler-ism" (to je bilo takrat komunistično geslo) in izjavil, da bo on prvi v Port Arthurju, ki se bo'priglasil v vojno proti "nemški agresiji". Sam se je po naročilu svojega glavnega vodja premislil in ponavlja zdaj za njim nova gesla proti "imperialistični vojni". Nemčija, ki si je iz imperialističnimi vpadi največ prisvojila, poleg Japonsko in Rusije, zdaj ni več "imperialistična". Slovaška skuša dohiteti Nemčijo le v najslabših stvareh. Nedavno je vlada v Bratislavi u-kazala vsem občinam na Slovaškem odstraniti "prostozidarska" in "židovska" imena ulic ter jih nadomestiti z novimi "v duhu časa".. Napaka komunistov po svetu je, da morajo biti udinjani vnanji politiki ene osebe v Kremlu, ne pa v korist komunističnega gibanja ali za zgraditev socializma v svojih deželah. Social demokrati v New Vorku so imeli v Carnegie hali velik shod, v katerem so obsojali rusko-nemški pakt in njegove posledice. S kritikami niso ste-dili. Komu-nacijski sporazum je miselno zmedo v ljudskih množicah silno povečal in ob enem znova podžgal bratomorni boj. Tako ima Rusija in Nemčija morda začasno veliko koristi, posebno še Rusija, ker ni v vojni, toda delavstvo pt vsem svetu je vsled takih vratolomnih skokov na škodi. To vidimo zdaj še posebno v Zed. državah, še vse hujše pa se nam vsled teh razmer obeta. Kriminalci ae navadno ob pravem času poskrijejo, drugi, ne-krivi ljudje ostanejo in trpe posledice. Kdo bi si mislili Nemški aero-plani prilete nad Pariz in namesto bomb mečejo nanj letake, na katerih je s primernimi pojasnili natiskan govor sovjetskega komisarja vnanjih zadev Molotova. Govor predstavnika tiste vlade, ki so jo naciji pred kakim letom in Hitler v svojih govorih oglašali za najbolj bar. barsko,na svetu. Uganka (na ponudbo v rešitev našemu prijatelju v "zapadni metropoli"): Ali je mednarodno delavsko gibanje morda kak "slovenski dan" v Pitts-burghu, skakanje z "linije" na "linijo", kakor skačejo vrabci z veje na vejo? Ali so "mednarodno delavsko gibanje" ljudje, ki so nas včeraj zmerjali zaradi tega, ker nismo hoteli tfgitirati za demokratsko stranko, ne propagirati za "imperialistično" vojno, danes *pa nas isti tipi zmerjajo, ker nismo za politiko v korist hitlerizma? Staremu detroitskemu iu- **P«r?M Policaj; "šol je peš." Sodnik i "Ce je šel sam* ni bil ponu je "odklenkalo" Detroit, Mich.—Nagemu dosedanjemu županu je na volilni dan 7. nov. "odklenkalo". Porazil ga je liberalec Jeffries, ki je v svoji kampanji obljubil, da bo pomel s policijskim komisarjem, katerega je dosedanji župan tako vneto zagovarjal. Za njim plakajo magnatje EDWARD J. JEFFRIES. JR. novi detroitski iupan. avtne industrije in druga aristokracija. Vedno jim je šel na roko in zagovarjal policijsko brutalnost, ko so pretepali za vsako malenkost stavkarje, včasi celo streljali in nekatere smrtno ranili, kakor pravi poročilo, ki ga je izdala Civil Rights Federation. Za primarne volitve se ni dosti brigal. Smatral je, da mu je izvolitev zagotovljena, ker je bil okrog 18 let v raznih službah mestne vlade. Gotovo si je predstavljal, da ga ne bi mogel nihče poraziti. Primarne volitve pa so ga presenetile, kajti ostal je zadaj v razmerju trije proti enemu glasu. Vsled tega se je raz-hudil toliko, da so se šaljivci bali, češ, morda si mož nakoplje še jetike radi tega! Svojega tekmeca je blatil v radiu in na shodih, v letakih in listih. Pred-bacfvel mu jč, da se druži s komunisti in z unijami CIO, ki so pod komunistično kontrolo. Napadal je John L. Levvisa in odbornike unije avtnih delavcev, češ, da so s svojo novo metodo, ki delavcem določa lenariti pri delu, vrgli v brezposelnost 60 tisoč avtnih delavcev. Strašil ie tudi, da bodo industrijska podjetja šla iz Michigana, če se ne zaustavi "komunizma", to pa bo škodilo posebno trgovcem v Detroitu. Tako in slično je begal ljudi v svoji agitaciji, a je vzlic temu propadel. Tovarnarjem je obetal, da se jim pod njim ni bati sedečih stavk, onim delavcem, ki hočejo delati (v stavkah), pa je zagotovil oboroženo zaščito. Strašen j a s "komunizmom" se je najbrž naučil od "fathra" Coughlina in nekega Geralda Smitha. Naravno, da so avtni magnatje poleg teh svojih pomočnikov napeli vse svoje sile, da bi de-morazirali vrste delavcev ter uničili njihovo unijo. Zavlačevali so pogajanja z unijo avtnih delavcev v nadi, da bo zmagal njihov županski kandidat Reading, a so mu v resnici s svojo taktiko pomagali v poraz. Kakšno bo stališče novega župana napram delavstvu zdaj ko je dobil mandat, še ne vemo. Upamo, da bo posnemal svojega očeta. Njegov oče je pred par meseci umrl na stolu v sodnljskem uradu. Zadela ga je kap. Bil je pravičen sodnik. Marsikaterega preganjanega stavkarja je oprostil policijskih in kompanjiskih krempljev. Enkrat je privedel k njemu neki policaj očeta petih otrok m ga obtožil pijanosti. Sodnik Jeffries je stražnika vprašal, kako on ve, da je njegov aretlranec omamljen od alkohola. Policaj: "Pijača mu je dišala iz ust." Sodnik:'"Ali je Rel s tabo potem sam, ali si ga moral peljati v pijan. Človek v pijanosti ne more hoditi. Te ni aram, da hočeš očetu petih otrok natrpati nepotrebne stroška in jih $ tem prikrajšati na kruhu?" Obtožbo je razveljavi). Sest mostnih odbornikov je bilo ponovno izvoljenih,, trije pa «0 novi. Tudi pri teh bi bilo dobro uporabiti metlo. Edino eden izmed njih in pa predsednik mestne zbornice » -(sedanji novi župan) se nista strinjala s postopanjem policije. Ko je bil letos oznanjen obisk angleškega kralja, in da pride tudi v Detroit, so mestni možje med seboj mnogo razpravljali, kako se bodo oblekli, predno se bodo šli pokloniti njihovemu veličanstvu, čemu se klanjati kralju države,« katero se je morala ta dežela vojevati za svojo neodvispost? A vseeno — res smo takrat uzrli v tukajšnjih dnevnikih sliko našega zdaj poraženega župana, ki je stal kot "drven robot" pred kraljem. Tudi v državni zbornici imamo "fejst fante". Vse, kar sklenejo, je pravilno, kajti za to poskrbi naš vrhovni poglavar z molitvijo. Sprejeli so vudi zakon, s katerim so vse male stranke odstranili z glasovnice. Ostaneta samo Še stranki ele-fanta" in "dunkija". Vsaka druga, ki bi hotela priti na glasovnico, si bi morala dobiti 10,-000 ipravoveljavnih podpisov. Nekaj je temu krivo to, da so politično svobodo izrabljali. Ako se ne motim, je bilo v tej državi v volilnih bojih že 11 strank brez "elefantov" in "dunjtijev". Teh bo po novem zakonu precej odpadlo. Včasi se ie dogajalo, da če se ni par razočaranim politikom v tej ali oni stranki kaj dopadlo, pa so hitro ustanovili novo. Sodrugi, precej dela nas še čaka, ako hočemo, da pride socialistična stranka v prihodnjem letu na glasovnico—J. K. n? Slovenskim in hrvatskim ženam svetujem, da naj v takih slučajih rabijo metlo. Unijski krogi trdijo, da je družba poslala med delavce tudi pr^pvokatorje, poaebno med pikete, da bi izzvali nerede. Ampak piketi se jim niso pustih blufati nego mirno vršili svoj posel, le star običaj je, da kompanije pošiljajo med stavkarje plačane hujskače, ki pod krinko "navdušenja" za boj proti delodajalcem silijo v ne-postavna dejanja. Vsi trije tukajšnji dnevniki so v tem boju na strani korp*-racije. Te vrste gade delavci takorekoč sami podpirajo, ker jih naročajo in čitajo. Vendar pa bodo delavci vse te zapreke in hibe lahko premagali, če bodo stali drug drugemu rama ob rami in ostali zvesti svoji organizaciji. Gorje pa jim, če se puste porazjti. de celo zdaj, ko so organizirani, jih hočejo kompanije šikanirati in preganjali, da jih bi odvrnile od unije in jih spet dobile nazaj pod svojo peto v milost in nemilost. Zadnje čase sva pričeli pomagati pri piketiranju tudi mrs. K. Krainz in podpisana, dasi ne dalava v tovarni. Slovenske in hrvatske žene, pridružite se moškim v piketnih vrstah tudi ve, da skupno pokažemo Schindlerjevi kako zelo obsojamo njeno skebsko taktiko. Nji je tukajšnje dnevno časopisje pelo slavo na prvih straneh, a ko je par dni pozneje pi-ketiralo nad 200 žen in deklet stavkarjev, nekatere s svojimi otroemi v vozičkih, jih je časopisje omenilo le s kratko notico v skritem kotičku notranjih strani. — Katic Junko. Glos od Pacifika San Francisco, Cal. — Na "kranjskem hribu" imamo novega župnika. Izgleda, da bo dobil vso naselbino v svoj krog ne da bi se mu bilo kaj prida truditi. Ustanovil je pevski zbor in mladi in stari se kosajo, kdo bo dobil priložnost in čast peti v njemu. Kot skoro vsaka nova stvar, tako ima privlačnost in veliko podpore tudi njegov pevski zbor. Ali ga bo obdržal skupaj Tudi se ne upošteva, da je klub "Slovenia" začel zvezo slovenskih društev v San Fran-ciscu, ki priredi od časa do časa ples ali bazar v korist doma. Tisti, ki imate lastnost pozabiti take stvari, obrišite si zaprašeni spomin, da se domislite, kdo je začel federacijo in čemu je bila spočeta. Ko to storite, se boste tudi gotovo spa(rinili, da ste bili nekdaj tudi vi člani. Vrata in knjige so še vedno odprte, da še lahko vstopite nazaj v klub, kamor spadale. — A. Lekaan. Seja kluba št. 1 JSZ Maslach povablien Chicago. — Prihodnja redna seja kluba št. 1 JSZ bo v petek 24. novembra ob 8. zvečer v Slov. del. centru. Kdor je pri volji razpečavati Am. druž. koledar, ga bo lahko dobil na tej seji. Ako še niste napravili obračuna za vstopnice na igro "Ženitev", vas prosimo, da storite to ta petek na seji, pli pa v uradu pri tajniku. Na to sejo je bil povabljen naš srbski sodrug George Maslach, da poroča o svojih vtisih in o sestankih s sodrugi v Jugoslaviji, od kjer se je vrnil pred nekaj tedni. V nedeljo 26. novembra bo koncert "Save". Več o tem je na drugem mestu. Pridite vsi na sejo. — P. O. Zabava v centru Chicago. — Družabni klub Slovenski center priredi v soboto 9. decembra prosto in plesno zabavo v Slov. del. centru, 2301 S. Lavvndale Ave. Vstopnina za Člane in prijatelje je prosta. Pijača in lunč bo servi-rana po polovični ceni, ker je odboru ob tej priliki le na tem, da pokrije glavne stroške. Najeti so dobri muzikanti, torej bo ustreženo tudi plesalcem. J. D. Boji ovtnih delavcev Detrok, Mich. — Ko to pišem, se avtomobilski magnatje že sedmi teden trudijo ugonobiti stavko avtnih delavcev in ^ prepustim času. Mogoče razbiti unijo. Vseh mogočih se fnu bbrieseVkef je duliovnik. sredstev so se poctlužlli, da bi delavce oplašili In .demoralizi-rali. Na pomoč so poklicali "fathra" Coughlina, kateri je dne 12. nov. kar na dveh radio postajah plašil in rotil delavce, naj .^vrnejo takoj na delo. Namesti da bi popiagal katoliškim delavcem, od katerih živi, v boljše razmere, jih peha v še večjo odvisnost, kot pa so bili, predlo so se organizirali. Tudi neki drugi pridigar, Gerald K. Smith po imenu, ki so ga dobili iz Louisiane straši delavce po radiu s komunizmom. Blati u-radnike unije in klfče detroit-sko publiko na napad na unijo, češ, da je komunistična in njen namen je strmoglaviti ameriško vlado. Tema dvema duhovnikoma pomaga babtistfcni pastor Norris (pravilnejše norec). Med pikete so poslali neko žensko, piše se Schnidler, in ji potisnili v roke plakat t napisom, da je bedastega štrajka več kot dovolj, torej je čas, da se štrajkarji vrnejo na delo. Piketi so ji plakat strgali in jo poslali domov. Policija je rekla, da njen sin želi iti nazaj na delo, ker je tudi ona odvisna od njegovega zaslužka. Unija je uvedla preiskavo in dognala. da ona nima sina, niti nI ona kdaj delala v tovarni. Njen mož ima dobro službo, in je eden glavnih funkcionarjev pri ijneat-nem vodovodu. Imata 4«hiie. Mož njene hčere je stoodatotni unionist in je dejal, da obsoja početje matere svoje žene. , Tudi nekateri avtomobilski trgovci (auto dealers In drugi agentje) hodijo po hišah n pretvezo. da prodajajo svojo robo, medtem okrenejo pomenek na stavko ir> mirujejo drv^iino, češ, da bi bilp najboljše, ako ae bi ljudje vrnili na delo in končali delati škodo sebi in drugim. Seveda, vrnejo se naj brea pogodbe za ščitenje svojih pravic. a tukajšnji Slovenci se vsake stvari kaj hitro naveličajo, zato je možno, da bo Čez par let tudi on imel "tuf tajm". Vzemimo za vzgled tukajšnji klub "Slovenia". Imeli smo pevski zbor, ki je trajal par let, pa je bilo po njemu. Skušali smo ga parkrat oživeti, pa ni niti iskre več žive v narodu, čemu vsa ta brezbrižnost? Morda kdo misli, da se bo "novemu gospodu" posrečilo spraviti naše ljudstvo iz drema-vice. Ako se to zgodi, bo vreden priznanja, četudi bo narod še bolj na njegovi strani. Vseeno, naj to ljudstvo predrami že kdorkoli, boljše bo, kakor pa sedanje mrtvilo. Nekaterim je klub "Slovenia" trn v peti. Vsak cent, ki ga naredimo na vinski trgatvi, naj bi šel v domovo blagajno. Ne pomislijo pa, da je treba novih knjig vsako leto, časopisov itd., in vse to stane denar. In kar je še več, so že vsi pozabili koliko denarja smo že zmetali v tisto malho, ne da bi bili deležni niti kaj malega hvaležnosti ali priznanja? Katoličani in komunisti Katoličani so zmerom za Boga in proti hudiču. Komunisti pa so danes za Roosevelta in proti Hitlerju, jutri pa za Hitlerja in proti Rooseveltu. Torej *o bolj nestanovitne vere kakor katoličani.---———— lntroductory Offer TO SLOVENES Have )o«i arrr thr ftneat anri most popular pictorinl anri critifatmeal ma R«siae irafeSatori m America? F.vrrjr Star IM hom* .KoiiM I* receivtat thi« w: Ed ^^ Ant(>n 0ar. nedeljo 26. novembra in zopet den ter 6ruti <*i2Utn}ki", Tudi h. tukaj,Savindan, dan njene- brei cijranke in harmonike ne Kra jesenskega koncerta. Vrši se , dvorani SNPJ, pričetek ob 3. j p0 koncertu bo v spodnji popoldne. | dvorani igral Pucljev trio. v Otvoritvena točka bo ' Nes £0rnji pa Gradiškovi "Gay prapcr*\ nova delavska pesem, i)oncr. Nabavite si vstopnice v katero smo dobili od Zarje iz predprodaji, ki *anjeo 40c, pri C1 velanda. Iz češnne jo je [vhodu pa bodo desetko vet- — prevedel Anton Kukovac, član samo za ples zvečer le 25c. Zarje. Tej sledi "Slava d ela v- ^ „ornj vrogThmk Uhko stvu", zanosna in znana sklad- fazvidite da ££ zopet dele. ha Ivana pi. /^a.ica, Jni Jepega koIncerta( ki vre. Savanke bodo tudi na tem den dvakratne cene. Upamo, koncertu nastopile s par pes- (la 8e koncerta udeležite vsi mirni. Ker so večinoma tu ro- ljubitelji lepe pesmi, vsi, ki že- jena dekleta, bodo zapele dve |ite boljših dni izbičanemu člo- lepi pesmi v angleščini, S. C. veštvu. Delavski zbori, kot je Poster j evo Beautiful Dream jo Roje da z njo ^^ er" in MAllah'» tfcl.day" Rudol- nekaj )epote v delavska srca in fa Frimla. Sestrici Josephine in jih bbdre v borbi za boljši kos Angeline Pluth pa bosta na-jkruhHf za MVobodo in za pra-stopili v duetu.prav za prav bo | vičnejši družabni red, v kate-v solospevu nastopila nadebud- rem bo £i0Vek res človek, ne pa na Angeline, Josephine jo bo 0r0(jje gospodarjev ki se na -pFH*mljala na harmoniko, j pfTre|ja od časa do časa Obe sta muzikalično nadarjeni | zverlnsko kolje in uničuje, kar in zelo priljubljeni pri občin- je U8tvarila pridna delavska stVLJ- »roka. Naj bo tej borbi za po- I Vena bo zopet Sava s tremi i pk-menitenje človeštva posve-pesmaml—z Vodojiivčevo "Pri tudi prihodnji koncert Sa-oknu", z Jerebovo "Kam ti šla" ve lia katerega vas vse skupaj in s Schwabovo "Zlato kangli- uijudno vabimo. co", ki je bila v arhivu že več let. Ta skladba je precej težka. toda izredno lepa. Nato pa bomo slišali mrs. l/ouise Keleminic, slovensko pevko iz Garry ja, kjer se udej-stvuje pri slovitem hrvatskem zboru Preradoviču in nastopa tudi samostojno kot sopranska soiistinja. Zapela bo krasno Schubertovo "Ave Marijo", Klatčevo "Tiček in Tičica" in Puccinijevo arijo "Tosca" iz o-pere istega imena. Kot zaključni točki prvega dela pa bo Sava podala "Cvete- Publlcijtkl odbor. Apel tojniko Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu P. Oorshe, tajnik Slovenskega narodnega muzeja, Je razposlal listom v objtfvo apel na rojake, da naj izroČe temu muzeju stare časopise, stare zapisnike bivših društev, dokumente, slike odborov društev, slike konvencij itd., ki jih sami ne rabijo in bi se vse to prej ali , , n ■ * ,, . e. fslej izgubilo, v tem muzeju pa c,h dea.ic prsa bela in Mraus- bodf) varno shranjene za beleženje naše zgodovine. Marsikje se dogaja, da ko oče in mati umrjeta, izvrše o-troci ali drugi sorodniki "čistko" in stvari, ki jih omenjamo prej, sežgo, dasi so morda s stališča zgodovine našega naroda v tej deželi dragocenost. Muzej, ki zbira kulturne pridelke in druge predmete iz naše zgodovine, je v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. »o\e ''Pravljice iz dunajskih gozdov", kateri je dal krasno besedilo Etbin Kristan. Obe skladbi sta lepi,« posebno čarobno lepe pa so Kristan-Straussove "Pravljice". To pesem je Hollywood ovekovečil v krasnem filmu "The Great VValtz", katerega je pisec videl šitirikrat. toda ga želi še mnogokrat videti. V drugem delu bo pa Andrevv Miško nastopil s svojimi "izletniki" v spevoprizoru "Piknik v gozdu" Heinricha Rive. Miško pridno vežba svojo skupino, kakor tudi Jack St« Ameriški družinski koledar te naročili? KUHAJTE S PLINOM IN PRIHRANITE SI RAZLIKO VVE SET THC COHTGOL ... GO 70 THC MOV1ES ... AND DINNERS RiAOT VVHEN VVE G€T BACK! IZ KANSASA Dne 3. ln 4. novembra se je v sosednem Plttsburgu vršila konvencija Kansaške učiteljske zveze. Ta organizacija šteje nad 18 tisoč članov. Vključuje i vse učiteljske moči, od držav-I ne univerze, doli do najmanjše podeželske osnovne šole. Da je, kljub reakcionarnim | vplivom, med učitelji precej liberalnega in naprednega mišljenja je dokaz, ker so pozvali na svoje prvo zborovanje Normana Thomasa za glavnega govornika. Vršilo se je v največji dvorani v mestu, v Mirza Mosque, ki ima prostora za 4000 oseb. Dvorana je bila ob tej priliki popolnoma zasedena. Navzočih je bilo okrog tri tisoč učiteljev in kak tisoč, drugih ljudi. Dasi je bila vstopnina za druge ljudi — dolar na osebo, nisem maral zamuditi redke prilike, slišati dobrega govornika. Govor je bil v prvi vrsti namenjen učiteljem, od katerih je veliko odvisno, kako bo prihodnja ameriška generacija reševala socialne probleme. Iz navdušenega aplavdiranja je bilo razvidno, da je Thomas naredil na nje najboljši vtis. Govoril je 0 raznih ekonomskih in socialnih pfoblemih in da šola, odno-sno učitelji, nosijo veliko odgovornost za pravilno reševanje teh problemov. Rekel je, "če pa niste vi zmožni reševati te probleme, se nikar ne jezite na razne agitatorje, ki jih rešujejo po svoje, na nepravilen način." Med govorom je rabil tudi besedo "kapitalizem" in sarkastično pripomnil: "če ta beseda kateremu ne ugaja, pa si jo naj nadomesti z označbo: sistem, ki kljub vsej Čudoviti moderni mašineriji, obilnosti in bogastvu te dežele, nI zmožen prehranjevati, oblačiti in zadostiti potrebam svojih ljudi". 1 Zgražal se je, ker je v Kan-sasu nad 30 odstotkov podeželskih učiteljev, ki zaslužijo manj kot 500 dolarjev na leto. £eš, da je to sramota za Ameriko, za najbogatejšo deželo na svetu. 0 Tolmačil je vzroke sedanje evropske vojne. Rekel je, da bi te vojne skoro gotovo ne bilo, da ni imel Stalin s Hitlerjem skrivne kravje kupčije. Pozival je navzoče učitelje na obrambo demokracije ln svobodo v tej deželi, dokler je še čas. Po shodu se je odpeljal v To-peko, kjer je zvečer nastopil na podobnem zborovanju učiteljske zveze. Informiran sem bi), da nameravajo socialisti in simpatičarii ob tej priliki sklicati shod v Kansas Cityju za reorganizira-nje socialističnih klubov in po-življefije našega dela. Ce se je vrtil tak shod in kak je bil uspeh, Ae nimam poročil. A. Shular. »i Ženitev" v Waukeganu Prošlo nedeljo je dramski • odsek kluba št. 1 JSZ vprizoril v Waukeganu Gogoljevo knlca delavcev. Naravno, da kompanija v tem boju ni brezbrižna, nefco ga pridno u-pornblja v svoje namene. Zelo tragičen je boj zaradi jurisdikcije, ki je letos nastal med AmAlgamated Clothing Wtfrkers unijo tn International Ladlle*' Garment Workers utii-jo. Obe sta delali leta in liti vzajemno. PrVo vodi 9ydney Hillfnltn In drug^) David Dubin-sky. Unljl obeti sta bili v CIO. Dubfnskjjeva je odstopil« Hilfmaftova je še v njema. Unija ACW je Imela pod švojo ju-risdlkcljo delavce v tovarnah molkih oblek, TbOW ipa M Je vzela za svojo polje tovarne Ženskih oblek in sllčna pod-vzetja. Nienl člani v New Yor-ku piketirajo glavni urad ACW in ob enem se vfše med njima ostri boji v tistih tovarnah, v katerih si zdaj obe lastiti ju-risdikcijo nad njimi. Čigava je krivda ? Iz tega razumemo, Čemu si delavska tajnica in Roosevelt zaeno z drugimi pristaši delavske solidarnosti prizadevata doseči spravo v unijskih vrstah. Morda ima predsednik pri tem tudi kake svoje politične namene, a to rie spremeni dejstva, da uporablja svoj vpliv v akciji za ustavljenje bratomornega boja. Mnogi dolže krivde za to stanje komuniste, ki izrabljajo borbo pied delavci in njihovimi unijami v svoje namene. Toda več nego oni so krivi razni odgovorni unijski voditelji na obfeh straneh — Greenova skupina rajše več nego Lewisova. ^e unije pognbhost fega stanja k m Alti ne uvidijo, bo morda f>ref>ozno, kajti kongres bo v prihodnjem zasedanju gotovo obravnaval in sklepal o novih predlogah, ki ne bodo v korist, nego v škodo vsem unijam in s tem vsemu ameriškemu delavstvu. upoštevan; je moj-al dokazati, da je pohajal najmanj 4 leta v višjo šolo. V nekaterih oddelkih nočejo tipo&fftt toliko novih delavcev kot iih potrebujejo, nego morajo drugi delati nadure. Prijatelj mi pravi, da delajo nekateri pri Youngsto*n Sheet and Tube Co. včasi kar po 18 ur n« dan, enako v Edison Power House. Zakon sicer določa oseniurnik, toda družbe se mu znajo izogniti, ker nimajo rade na plačilni listi dosti delavcev. Kadar je mnogo naročil, naže-nejo že uposlene še bolj, jim dajo nekaj nadur, pa jih izvrš? brez najemanja nadaljnih delavcev. Ce bi delavci bili pravilno or ganizirani v Unijah in se znali potem v nji skupno boriti za svoje pravice, ne bi mogle družbe početi z njimi to kar sedaj. Predzadnji teden je produkcija železa dosegla najvišji rekord v zgodovini Amerike, to-:la 10,000,000 delavcev je še vedno na cesti. Pod sedanjim emom zanje ne bo nikoli zaposlitve. Dokler bo v državni banki denar, in dokler bodo brezpo-mwer — Ca| Au«tin 5700 PRISTOPAJTE K rA0k SLOVENSKI NARODNI S PODPORNI JEDNOTI t C USTANAVLJAJTE NOVA .DRUŠTVA. DESET { ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ 99 ( --1 Naslov za list in tajništvo je: k 21137 Mo. Lawadalr Aveniie ^ 1hirago. Illinois ^ IMAROftTF. SI DNEVNIK "PROSVETA Naročnin« s« ZJtvften* driat* (laeon Cliicafa) in Kanado $6.00 na lato; $3.00 aa pol lota; $1.50 aa čatrt lata; aa Ckieafo in Ciearo $7.00 ta colo loto; $3.75 ca pol lata: aa Inoaomttvo $®.00. A VuKodlav Weekly Devoted to the lntereat of the Workeri OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.' PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE . COMMONWEALTH NO. 1680. PublUkod VVeekljr at 2301 S«. Lavrndal« CHICAGO, ILL., November 22, 1939. VOL. XXXIV. ADD TO Y0UR 'MUST READ' LIST Among Slovene« in America the American Family Almanac (Ameriški družinski koledar) has established, through its twenty-six years of existence and devotion to the educational and cultural interests of our people, an unsurpasaed and un-disputed reputation as the foremost publication of its kind read by our people. In the present edition, now being printed, an excellent aelection of informative and historica' articles, short stories, and poems by contemporary Slovene writers, will be found, aH richly illustrated. The most complete history ever written about Forest City, Pa., a typical Slovene »ettlement through which many, many Slovenes passed, some settling for various perioda of time and others to build their homes, upon migrating to America'« shores, is here told. Upon their arrival in America, Slovene« in large numbers traversed the Anthracite coal field, then in its infancy, some remaining there while others moved further on into the larger cities—Cleveland, Chicago, and points West. The interesting history of this particular stopping-off point which so many of our people personally contacted during the closing period of the past century and the early years of the present, vividly described by Anton Zaitz, vvho lived and work-ed there, is but one of the many interesting articles in the present issue of the Almanac. The history of the first fraternal organization among Slovenes in America, compiled by Ivan Molek, and a travelogue dealing with old Mexico, written by Joseph Oven, who made an extended trip through the country, are two other educational articles that vvill be found in the present issue. Rapidly increas-mg American tourist trade to old Mexico is certain to change the whole complexion of things there within a very short period of years, and then a description of the country vvill have to be written in a different trend than the present, therefore, to knovv old Mexico as she really is, you vvill uant to read this article. Include the 1940-edition of the American Family Almanac on your list of "must read" books. Order from: Proletarec, 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago. You and the Social Serurity Lani _. * Questions and Answers on the Federal Social Security Aet, Including the New Amendments, os Supplied by Social Security Board on American vessels, and urorkers over the sge of 65. Q.—WKat ara tk« estimated additional cost s ol tk* amended insur-ance program for 1940? A.—It has been estimated that the sdditionsl costs will smount to ap-proximately $68,000,000. Thi« in addition to the $46,000.000 which. it is estimsted, would have been apent under the lump-sum provisiona of the original aet. Thus, under the smend-ed set, the total amount estimated to be paid in benefits in 1940 comet to some $114,000,000. Q.—Ar« tk« nearljr 2S.000.000 urorkers now covered bjr Stat« aa« emplojrment insurance laurs aU« covered bjr Federal old-age insurance program ? | A.—Almost ali of them, although some are in employments excluded by the old-age insurance provisions of the set. Q.—Wky U t bere a discrepancy ia tk« nuaskors covered bjr tk« jok-ia-suranče plan and tkoeo covered by tko old-age and survivors* insurance plan? A.—The principsl reason is thst the latter is spplicablc to the em-ploye* of 'every employer of even one person, vvhile the Federal unemploy-ment insurance provisions apply only to those employes of persons or business establishmcnts employing eigth or more (under some State lavvs this number is lower). Furthermore, in old-age insursnee, coverage is con-tinuing; once sn account is establiah-ed for a vvorker, it stands on the record until he retire« or dies, whereas under unemployment insursnee the worker goes in and out of the system, dependitig on his current employ-ment. Many Delegates Attend Waukegan Conference WAUKEGAN, ILL.—Deiegatee re-preaenting 12 SNPJ lodgea, 1 SNPJ Federation, 4 JSF Brsnchea, 1 SSPZ lodge, snd a number of other eultursl groupa, compriaing msny hundreda of membera, sttended the JSF Conference snd progrsm following in the VVaukegan Slovene Nstionsl Home lsat 8unday. Attention of the delegstes sgsin centered around eultursl work snd drsmstic activitiea among our people in VVaukegan, Chicsgo, Miluraukee, snd other cities in wbich there is a large Slovene population. A committee of three. Andreur Mozek—VVaukegan, Ivan Molek—Chicago, and Frsnk Puncsr—Miluraukee, wss elected to work in conjunetton with the secre-tsry of th« JSF Educstionsl Buresu towsrda eentrslising our work as much as posaible to avoid confllcts and repatition. Milvvaukee wss seleeted for the next conference. Anton Gsrden wss re-slected *ecretary,' Msny people sttended the after-noon program and enjoyed the danes in tbc tvtnlttg. Consumer Notes A Column of Useful Household • Information II—OLD AGE AND SURVIVORS' INSURANCE . Q.—In general, wkat ar« tk« «f-fectt of tk« ani«ndm«nU to tk« old-ag« insurance provisions of tko So- cial SocaHty Aet? A.—They expand the system for the payment of retirement benefits to individual vvorkers into an insurance system for the proteetion of both the vvorker snd his family. They provide for the earlier payment of benefits; for the payment of more liberal benefits to those now nesring the retirement sge—65; for exten-sion of supplement%*y benefits to wives and dependent children; and for monthly benefits to survivors. Thcy also hold the tax rate where it ia until 1943. Q.—Wben does tko payment of montkly benefit« under tke old-ag« insurance plan bogin? A.—Benefits are payable beginning Jan. 1, 1940. The original aet provided for the beginning of these paymenta in 1942. Q.—To wbom vvill montkly benefits b« paid? A.—The amendment« have broad-ened the plan to take into consideration the security of the fsmily unit. In addition to the benefits paid the retired worker, the law provides monthly supplemen!sry benefits for his wife, if she is 65. snd for his dependent children under 18. It also provides monthly survivors' benefits for sged widows, dependent children, widows vvith sueh children in their csre, and for dependent parenta of vvorkers vvho die. BENEFITS DURING 1940 Q.—Ar« tk«r« any ostimates •f tk« number of persons wko vrill receive k«n«fits under tk« n«w old-age and survivors' insurance provisions during 1940? A.—There is an estimste—but thia is only sn estimste—thst spprosim-atelv 912,000 persons msy be on the benefit rolls by the end of 1940. This sssumes that there urili be spprosim-stely 485,000 primsry old-sge bene-ficisries—that is, persons 65 or older —urho are fully insured in their ourn right; 125.000 wives snd 20,000 widows over 65 yesrs old; 78,000 young widows vvith dependent children; 194,000 dependent children snd 10,000 dependent psrents. Q. —Hour many vrorker« ar« n«w covered ky tk« old-afr« and survivors' insurance provision of tke a«t? A.—The bureau of old-age insursnee has established account« for more than 45,000,000 individusts. Q.—A bo« t kovr many persons, pr«-viously esempt. kav« b««n brougbt under tko eld-ag« insurance program by tha amendnsonts ? A.—'Approximately 1,100,000. Q.—Wkat ar« tk« priacipal types of «mpl«y«s brought under tke program by tbe amondmonts? A.—The principal nevv inclusions are employes of national bsnks, em-ployes of huilding-snd-losn associa-tion«, employes of atate banka vvhich sra membera of the federsl reserve svstem, employes in msritime service Q.—Hour do tha old-age insurance amendments affect urorkers now al* roady SS or approacking tkat aga? A.—Througii certain changes in the 1aw, the older urorkers novv hsve sn opportunity to get monthly benefits, vvheress under the originsl lsw no one uho beesme 65 before 1942 could quslify for monthly psyments. Instead, they received lump-sum pay-ments equsl to 3)4 per cent of their total urages. In most csses these oldsr vvorkers vvill get*much more under the neur progrsm than they vvould have received before. Q.—Wkat ara tkasa ckanges? A.—First, the requirements for re-ceiving monthly benefits hsve been lourered for those retiring in the esrly years. Second, the provision urhich excluded wage« esrned after 65 from counting tovrard benefits ha* been removed; thia change is msde effective sa of Jsn. 1, 1989. (To be continued.) visitors Mrs. Frsneea Seliaksr from Ely, Minnesota, viaited the Slovene Labor Center last ureek snd sttended "8a-va" rehearaal about urhich ahe vrss later heard to speak very compli-mentsry. Buying a Radio? Tkoa Road Tkis Radio deslers urho mske fictitious claims or offora to their prospeetive cuatomera in the future sre in danger of running afoul of neur rulea of the Federal Trade Commiaaion. These neur Trsde Practice Rulea of the FTC for the radio receiving set msnufscturing induatry begin urith s blsnket injunetion against the use of sny misleading repreaentation in the marketing or aale of radioa, radio parts, or radio scceasories. 3pecifically, the rules define terms like "Ali Wave," "World Wava/' and "World W»de Wsve" so tkat they vrill mean vhat they say urhen used to deseribf Instruments. If a radio ad-vertiaemsnt aay« a set urili bring in Europe as easily as your local stat ion. then in tke future thiasinust be true. "Noise-free" radios must sctually be rolsa-free. When a certain number of tubes are elaimed for a radio, advertisers must not count dummy tubes, or tubes vhieh don't perform the ac-ceptod funetion of radio tubes, that is to dctect and smpllfy rsdio signals. Fslse claims for the gadgets thst come urith radios are bar red. Fictitious prices, fictitious trade-hi sllovtances, ali priče manipulations tending to deceive consumers are pro-hibited. Any attempt to mislead consumers into believing that they are buying one brand of radio set vrhen they are sctually buying another brand is for-bidden. Finslly. manufacturers are bsrred from paying "spiffs"—or sums of mo. n«y—to sslespeople to push their products- Back of this ls the reasoning thst if a salesmsn is in the psy of a certain manufacturer. he can't be ex-peeted to be completely objeetive about the merita of different brsnds of rsdios he shours consumers. There are so msny distributors of radion in the country, and the FTC is so small in comparison urith its job. thst the rules urili vrork out only if the rsdio induatry itself honestly st-tempta to sbide by them. Consumers csn do their part by reporting to tho Federal Trade Commission any viola-tion of these rules that they might notice. Wken You Buy Stockings Cutting dourn your stocking bili ia a matter of chooaing the right kind of hoae aa vreli aa ghring them the right car«. Here are important pointa to look for, auggested by Bureau of Home Economics' experts, ss reported by th« Consumers' Counsel of the Agricultursl Adjustment Adminlstra-tion. Buy full-fsshioned hoae for the best permanent fit. Mesh stockings msy run badly un-less msde with a special atiteh to prevent runs. C repe hoae are made of highly turlated ysrns snd are more reslstsnt to anaga than those made of ordinsry ysma. They also have a duM finish, and flt vreli. A vrell-fltting stocking should be sbout hslf-inch longer thsn the foot, though in the csse of s very narrour foot, a shorter atocking msy be b«tt«r. Bsrgsin hoae msy rebound into poor buys unlesa you give them a careful once-over before purchasing. They msy hsve imperfsctlons sueh as stsina, mended spots, or un«v«n yarns urhich in som« caaea vrill affect uresr-ing quality. Irregulsrs ahould b« la-b«led "seconds." For hard wear, a 6-thresd, or orer, stocking Is suitable. For gen«rsl w«sr, esoarts recommend a 4- or S-thread ureight, whil« for dreasy oecsslons, 2-or 1-thresd ho«e fit the bili. Remsetber that wom shoe linings can mean holea in your hose. snd shoe s that flt looaely at the heel also can ruin s psir of stockings. SAVA WILL PRESENT ELABORATE CONCERT PROGRAM SUNDAY CHICAGO.^-Aftei long vveeka of strenuous rehesraals climaxed by a hacUc laat minute poliahing, "SavaV membera ar« In prime shape for another of their annual fall conccru. Strengthened urith many neur volces snd a fine aelection of elsaaicsl and beautiful folk songs, the entire chortls sppearing on th« stsge for th« opening number urili present one of th« most dassiing spectacles ita large following of admireiM have evet witneaaad. 'J^pectaculai array of talent *has Seen included in the program, beginnkig urith choral numbers sntong urhich urfll be hesrd, to the grest delight of everyone, Strsuaa' "Tales from the Vienns Wooda." Opening the program, the chorus urili sing "Na* prapor," a labor aong, folloured by another vvorking claaa song, "Slava delavstvu." Tvvo English aongs add to i!ie program, "Beautiful Dreamer" and "Allah's Holi-daj." folloured by "Pri oknu," "Kam •I ftla" and uZlato ksnglico." Conclud-ing th« iirst part of the program the choravnJU again ke heard in "Cvetočih deklic praa bela" and "Pravljice is duo^JUtOr gosdov." The Pluth siaters, Joaephine snd Angeline, knourn snd sdmired by ev«ryone who has heard them, and appreciated by ali aa supperfine enter-tsion»ent. urili sing snd play in their usual .captivating style. "Savs" urili hsve s guest soloist on the program also, Mrs. LoulHe Kele-minir, from Gsry, Indisna, urhose soprsno voice urili be hesrd in "Ti*ek in U«ics," sn sria from "Toaca" by Puccini, and in a Schubert aelection. For the second part of the program, the chorus* budding stage stars vrill perform in the operetta "Islet v gosdu" (Picnic in the Woods), in vvhich uriU be aeen rollicking out in the forest on S' pleaaant aummer afternoon picnic, a joUy group of Beau Brummells intoxicsted urith the špirit of the autdaors and their lady-loves to urhota, like birds in the apriag, they aing out th« love burst-ing their hearu. A delightful, humor-ous story is told urith the operetta. Many and varied have been the concert programs of "Sava" in past years and conslUnt haa been the en-d«avor to establish aad maintain the highest degre« of entrrtsinment pos-sible. Glancin*,,through the program for SniKUy's concert, it can be said urith justificatian and urithout fear of being contradicted, that this urili un-qualifiedly be one of their very best concerts. —— The Socislist singing chorus "Sava^ is me of the aactiona of Branch No. 1 JSF, and as sueh, is deserving of the fulloat support and co-operation of «very member and friend of the Branch. Tvro top orchestras have been engaged for the evening. You can de-lightlullv danee auray the time to music of the Gay Dona in the main auditorium. or, if 'tis more to your liking, turirl to the polka music of PucePs trio in the lovver hali. Admiasion for the concert snd dsncc follouring is four dimea, if you purchaae your tlcketa in advance, or 50c at the bosoffice. For the dance in the evening only, 25c. Aaauredly,, a pleasant afternoon and evening among your ovvn people snd friends, is in store for you if you urili but remember the dste — Nov. 26, and the plače, SNPJ hali (27th and Lavvndale) — and remember to come. We inoat certainly con-skler it a treat liatening to a program of Slovene aong and muaic, and lurthermore, one that is not to.be enjoyed every time you might turn the knob on your radio or attend the theutie. — Josepk Drasler. BRANCH MEETING CHICAGO — Brsnch No. 1 JSF, m«ets Fridsy, Nov. 24, st the Slovene Lsbor Center, beginning st 7:80 PM. Every member should sttend snd participate in the discussion vvhich vrill follovv the meeting. A RECORD FOR PRIVATE UTILITIES TO SHOOTAT Public ovvnerahlp has been attacked ss "radical" in the United Statea. but in conaervative Canads public ournerahip has been accepted aa |ound government policy. Not ev«g the moat reactionai y of Cansdian govemmenta ever thought of turning back sueli public projeets aa the Ontario or VVinnipeg "HydroM to privste ournerahip. The benefits of public ournerahip are t mphssised in a report of a royal commiaaion vrhteh has just completad a detailed survey of the municipally-ourned utility at Winnipeg. "Since the inception of the sys-tem," the report says, "it haa psid aH eperating expens«s and msde *U neceasary replacements to plants snd equipment, ao thst both sre in cx-cellent condition and up to the atand-arda of modern practice. Ali iutereat charges on the total debt created by the clty for Hydro purpose« have been paid, and in addition, a aubatan-tial »urplua ha« been built up. The Hydro is in excellent finsncial condition snd hs« been an outstanding aucccsa." Last year the public plant trana-ferred $150,000 to the city'a general fund, and thia year another $350,000 has been included in the city's budget. That, of course, means that the taxpayers of VVinnipeg have that much less to pay in the total tax bili. Winnipeg customers, urith extrem-ely lour rates. pay a total of $2,800,-000 for pourers purchascd during the year, so that the ^.'150,000 contribut-ed to the general fund represents a dividend of i2V£ per cent What private utility csn mateh thst record? —Labor. THE LABOR PRESS The labor papera are aentinels on guard throughout the country for the cause of mankind. Every possible suppoit should bejiiven the bona fide labor press in order that it may be strengthened for stili greater vvork that liea ahead. The service vvhich the labor press renders our fellour urorkers is un-eslculsble in dollars and centa. We can not too ationgly urge our fellovv uorkers and friend« to give the labor presa loyal and tangible support. .The lsbor presa is one of the best avenues of euucation svsilable to the »rade union movement. Republic Steel Blamed For 1937 Strike Riot* The National Lsbor Relations Board through the United States Circuit Court of Appeals has uron its csse against the Republic Steel Corporation, plscing blame for the bloodv rioting in the 1937 "little steel" «tri k 4» on the corporation. The steel strike in five Ohio plants wsa not a ait-down, but resulted from the attempt of the corporstion to thuaii efforts of the Steel VVorkers' Orgsnising committee to orgsnise its employes, the decision held. VVAR BOOMS K ING COTTON S THEY'RE S0RRY, THEY SAY, BUT WH0 KN0WS^IT? By IVAN JONTEZ CLEVELAND, O,—The Ssturday Evening Post of Oct. 21 published s cartoon, "The Bundaki," by Herbert Johnson, shouring turo "slien propa-gsndists," one of them lsbeled "Kuhn-Browd«r Bundski," the latter pounding upon the table and yelling at the "inveatigator," "Sure, vre take ordors from Moscour!" "Hitler can lick the vvorld!" "Democrscy ia a laugh!" "Ves, ure trsv«l on forged American psssporta!" snd, MYou csn't stop me, I'm an Amerksn citisen!" vvhile the first one is psssing s bssket full of badgea, labeled: Easy American Citizenship—Help Vouraelf to a Badge; and the man ia pinning one of the badges on hia coat-lapel, feeling very happy sbout it. VVhich mesns thst the csrtoon urss a strong piece of anti-Nasi and anti-Conimuniat propaganda. Yet, I ob-jected to lt. Why? Did I feel sorry for Hitlers snd Stalin's boys in America? Why, don't make me laugh! But I also saur something else in it—a danger to others, to innoccnt lsu-sbiding snd d«mocratic people, to hundreds of thouaanda of men and women urho, year after yesr, apply for their nsturalisation papera. That'a whv I wrote a letter to the editors of The Poat, objeeting to Johnaon's cartoon, aa folloura: "I object to it because 1) I honest-ly believe that lt ls unfsir to sn over-urhelming majority of applicants for Americsn citisenship and, 2) because it csrries an ill-concealed suggestion to' our laur-making agenciea to smend our esisting nsturalisation laurs so as to make tne natura lisa tion process strieter snd harder than it is st the present time. "Concerning the latter, I can assure you that enough 'red tape' is involved in the nsturalisation process as it stands—enough to take the joy out of an applicant's heart and make him 'feel like a penny.' Juat aak those vvho vrent through the mili and they'll teli you that the naturalisation laurs are atriet enough, and, in some casea, even too atriet. "Beaidea, urhy persecute innocent Igur-abiding applicants urho are hon-eatl.v vvilling to become loyal citisens of this country of ours, just because of a buneh of foreign propsgandists (ali of urhom are not foreign bom, Mr. Earl Brourder being one of this kind) urho prefer to abuse their privi-lege of Amcriean citisenship by giv-ing their allegiance to foreign govemmenta, That violates the very špirit of our democracy! "Let those suffer penalties urho de-«erve them! I'd suggest a very simple process for those naturalised citisens urho n refer to serve a foreign government instead of being lojral to our democratic governmental institu-tiona: cancel their citisenship papers ^nd send them free of chsi g«, to their msaters vvhere th#y belong. "But I'd never ^ven dream of puniahing a majority of good and honeat people uriahing to become good American citisena for the sins of an undeaerving minority who abuae thU great privilege thia oountry ia alurays vvilling to confer upon deserving men anj uromen of foreign birth urho have conv; here to make their home vvith i ua. { "For that vvould be unfair, unjuat, • and undemocratic. The Editors of Tbe Poat anawered, in s letter, dsted Oct. 27, 1939;. •"Nsturslly ure are aorry to hear that Herbert Johason's csrtoon, in the October turenty<*/irst issue, of-fended you. We took particular pains to see thst the cartoon vvould not be offensive to the vvorth vvhile slien vvho ursnts to become s real American citisen. We regsrd the vast ma-jority of naturaliseid American citisens aa a diatinet national asset, But ure slao feel that ure ought to point out the danger to the country in the Frits Kuhn type of American." So, you aee, the Editors of the Poat urere aorry that the sforementioned csrtoon offended me. Very n^uch so, ss they so nicely tali me. B .t that's juat the troubl«; they teli it only to me, personslly, but they don't teli it to others vvho might hsve felt just ss I did, or to toose urho just took a glsnce at the csrtoon and sgreed thst it might not be s bad idea to paas neur lavvs restrieting the esiating naturalisation process, regsrdlea« of urho sp-plies for American citizenship! I don't knour urhat damage ha« been done. but I knour that The Post cares not to repair it or to do justice to thoae urho deserve not to be dia-eriminated against in sueh a way. Of course, The Post has a niče editorial policy concerning sueh mat-ters; it doea not, aa a rule, publish letters to the editors ... An so, up to nour, only I knour how terribly sorry urere the Editors of The Saturday Evening Post, beesuse the • smeli of their herring offended my sensitive nostrils ... Do I feel "honored!" DEBS LABOR SCHOOL CHICAGO.-^Maynard Krueger vrill teach a 4-week course in "A Socislist Anslysis of the Neur Desl" at the Debs Labor School, 649 W. Randolph Street, beginning Monday, Nov. 27 at 7:30 P. M. TbTb class uill be con-ducted only if enough students register. The attendance at classes this term has been small and this course urili only be held if nevv registrstions come in immeiistely. A "Current Evsmts" clsss is held st 8:30 the sam« evening. Sex Discussion Taboo in High Schools U. S. High Schools Teach Many Things, But in Most of Them One Subject is Taboo—Sex Education Cotton/Aong a inirplu* hfnriarkf, finds itnelf trt the mid*t of a *udden mtof^ah (t i^mdt of tkt trot. Hurt it is beinp htistled into a frtighter for foretgn markrt*. The Federal Public Heslth Service snd Office of Education recently