------ 330 ------ Volitvene zadeve. Na Štajarskerm Prečastiti gosp. France Košar, kanonik v Mariboru, ne le iskren domoljub, temveč tudi izvedenec v politiških vednostih, in kar dandanes je redka stvar, poštenjak skozi in skozi, ki ne bo sel na Dunaj zato, da bi kako boljo službo zase iskal, je, od osred-nega volilnega zbora v Mariboru za kandidata stavljen , volilcem dotičnega volilnega okraja razposlal okrožnico, v kateri, ko je naštel 3 stranke, ki bodo na volišča delovale (nemška liberalna , slovenska liberalna in pa avstrijska pravna stranka), govori volilcem dalje tako le: „Ako me Vaše zaupanje pokliče v državni zbor, Vam izpovedam odkritosrčno , da bodem stopil v vrsto zastopnikov pravne stranke; in z združenimi močmi se hočemo lotiti svetega posla: v vsakem obziru braniti pravico in pobijati krivico. Braniti hočemo državno Avstrijsko pravo, to je, braniti hočemo Avstrijo vseh njenih očitnih in potuhnjenih sovražnikov, ki jo na skrivnem spodkopavajo, in raztrgati in izdati hočejo. Avstrija mora tudi zanaprej ostati edina, nerazdeljiva, močna in čestita pod žeslom vzvišene rodovino cesarjev iz hiše Habsburško-Lotrinške. Braniti hočemo pravice posameznih dežel, tedaj tudi Stajarske, in ne dopustiti, da bi dežele, kakor nemški laži-liberalci hočejo, zgubile svojo samo-stalnost in se na milost in nemilost vdati morale jarmu državnega zbora. Braniti hočemo vsem narodom, tedaj tudi Slovencem njih narodnost in vse narodne pravice: v cerkvi, v šoli, v uradnijah, in z vso močjo na to delati, da se §. 19. osnovnih pravic, ki vsem narodom popolno narodno enakopravnost zagotavlja, tudi f)opolnoma v djanje vpelje in izvršuje. Več kakor to-iko v sedanjih razmerah doseči ne moremo in tedaj tudi obetati ne smemo. Braniti hočemo katoliški cerkvi vse pravice, tiste, katere jej je njeni božji začetnik na pot seboj dal, in katere jej njeni državni postavodajalec brez vpora zoper Boga vzeti ne more, pa tudi tiste, katere si je v Avstriji posebej po postavni poti pridobila. Braniti tedaj hočemo njeno popolno neodvisnost in samostalnost v postavodajalstvu in pravosodji v njenem lastnem pod ročji; zlasti še v izreji duhovnikov, v podeljenji cerkvenih služeb, v oskrbovanji in vživanji cerkvenih ustanov in cerkvenega premoženja in cerkvenih z&vodov. — Enako pa tudi tirjamo, da se vsaki drugi, od države pripoznani verski družbi vse pravice, katere jej po njenem ustavu grejo, ali katere si je po postavni poti pridobila, ohranijo in varujejo. Braniti hočemo katol. cerkvi in krščanskim atarišem pravico do krščanske šole. Krščanski stariši hočejo tudi krščansko izrejene otroke. Zato mora šola nadaljevati, kar so stariši doma začeli, ne pa podirati, kar so stariši s trudom doma postavili. Z eno besedo: šole, katere krščanski stariši s svojim davkom vzdržujejo, morejo biti krščanske šole. Pri tem pa nikakor nismo, kakor se nam podtika, zoper učiteljski stan; mi mu ne zavidamo njegovega boljšega stanja, ampak mu ga iz srca privoščimo. Mi tirjamo le edino, da se šolska postava v tem smislu prenaredi, da za-dobi šola zopet krščanski značaj, da učitelj in katehet složno delata za krščansko izrejo otrok. Do tega imajo tudi katoliški Slovenci neizgubljivo pravico. Zato bomo branili krščansko šolo in pobijali brezversko šolo. V pol a j sanje kmetijskega stanu posebej se hočemo boriti za to, da se zemljiški davek dalje ne povišuje, in po strogi pravici razmeri; — da dobi kmetijski stan več, in sicer toliko zastopnikov v deželnih in v državnem zboru, kolikor mu jih gre po njegovem številu in po njegovih davkih; — da se srenje po sili ne družijo, in se jim dolžnosti odvzamejo, katerih opravljati nikakor ne morejo; — da se nekoristni in nepotrebni okrajni zastopi odpravijo; — da se pa prav zato politiške in sodnijske gosposke prve najnižejše vrste bolj med kmete postavijo, da se jim nepotrebni in dragi daljni poti prihranijo: — da se sodnijski red na bolj proste podlage postavi, da ne bode ubogemu kmetu že za vsak najmanjši posel advokata ali notarja treba, in da se zamorejo sploh sodnijski posli bolj hitro vršiti; — da se posilno legaliziranje, ki toliko denarja stane, nemudoma odpravi; — in da se postave zoper potepuhe in sleparje, pred katerimi že več prestati ni, poojstrijo. V obče hočemo vse svoje moči v to napenjati, da se vse državino postavodajalstvo obnovi in izvršuje le v soglasji z Božjimi zapovedmi in na podlagi krščanstva; kajti kakor za posamnega človeka, tako tudi za države ni rešenja in zveličanja, kakor le v njem, ki nam je od Boga poslan za Zveličarja vesoljnega sveta. Dobro vem, da Vas mnogi motijo rekoč: „Pravna stranka in zlasti duhovniki hočejo „stare čase nazaj s tlako in desetino." Pa kako bi zamogla kaj takega ravnopravna stranka? Njena zvezda je — pravica. Bi li pa bila to pravica, ako bi Vas hotel kdo v tlako in desetino zopet vpreči, katere ste se s poštenim plačilom rešilir Zastavim Vam svojo možato be-„ sedo, da je to sumničenje grda laž; in rad se za vselej podvržem Vašemu zasluženemu zaničevanju, ako bi kedaj jaz ali kdo drugi izmed pravne stranke za tako krivico le eno samo besedo spregovoril. Moje in pravne stranke geslo je: vse za vero, dom, cesarja! Kdor na to geslo prisega, naj stopi pri volitvi na mojo stran." — Ker vsak pošten Slovenec, ki želi Avstrijo na pravičnem temelji pomirjeno in ne krvavim prekucijam žrtovano, bode volil g. Ko s ar j a za poslanca na Dunaj, zato je njegova zmaga gotova. Dr. Vošnjak bode ploh vlekel. Tudi gosp. M. Herman, katerega je osredni volilni zbor v Mariboru za kandidata kmečkih srenj Ptujskega, Ormuškega, sv. Lenarškega, Rogačkega, Smarskega, Ljutomerskega in Gornje-Radgonskega volilnega okraja stavil, je razposlal okrožnico volilcem, v kateri med drugim pravi: „0 svojem poprejšnjem delovanji kot deželni poslanec ne bom obširno govoril, saj Vam je dovolj znano; le samo to omenim, da &em svoji prisegi, storjeni 1. 1861. ob prvi volitvi: „vse za vero, domovino in cesarja", do sedanje ure vselej zvest ostal. Branil sem stanovitno pri vsaki priliki Vaše narodne pravice. Jaz sem najpoprej pred svetom slovensko ime k časti spravil. Branil sem tudi sv. katoliško cerkev, katera ima zdaj toliko trpeti. Kjer ni vere, ni pravice, ni poštenja! Kjer ni vere, gre vse križem, tam se ljudstvo zdivja, tam ni varno ne premoženje ne življenje. Braneč ted^j verske zadeve delal sem le ljudstvu v prid. — Šole, katere krščanski stariši s svojim davkom vzdržujejo, morajo biti krščanske šole; zato sem zahteval, da zadobi šola zopet krščanski značaj, da učitelj in katehet složno delata za krščansko izrejo otrok. — Tirjal sem, naj se mir napravi med različnimi narodi avstrijskimi ter se deželam povrnejo njih pravice. V polajšanje kmečkega stanu sem tirjal, da se prevelike, umetno stvarjene občine, tako razdelijo, da se dačnim občinam njihova prejšnja samostalnost povrne; tirjal sem, da se občine prevelikih pisarij rešijo, da se preobširni politični in sodnijski okraji zmanjšajo in gosposke bolj v sredo ljudstva preložijo. Zahteval sem na dalje, naj bo manj gosp6sk, naj se odpravijo okrajni zastopi, naj se notarske reči na kmetih izvršujejo od sodnij, naj se število odvetnikov pomanjša, naj se kmečkemu ljudstvu toliko zastopnikov v deželnem in državnom zboru odloči, kolikor mu jih po številu duš in po znesku davkov po vsej pravici gre; naj se zopet vpelje politično dovoljenje ženiti se. Za Vaše pravice pa nisem delal samo z besedo, temveč tudi a peresom. Podpiral sem gmotno različne narodne zavoda kakor tudi 03ebe. Nekaterim, ki so jih velike nesreče zadele, sem podpore preskrbel iz deželnega zaklada, tudi slovenskim sinom sem pomagal do kruha in službe. Viša šola v Ptuju, kamor lahko pošiljate svoje otroke, je sad mojega truda. Pri vsem tem pa nisem za-se najmanjšega dobička ne iskal, ne dobil. Da se kljub temu stanje Slovencem ni zboljšalo, tega nisem jaz kriv; al moje delovanje ni zastonj; ono je seme, Katero bo ob ------ 331------ svojem času gotovo sad rodilo. Jaz sem že izurjen v parlamentarnem življenji, meni so znane vse dotične razmere, znani Vaši prijatelji in neprijatelji in njih načela. Stari vojak je vselej boljši boritelj kakor novinec; ta bo le malokaj opravil. Ako tedaj pri sedanji volitvi blagovolite na-me svoje zaupanje staviti, bodite prepričani, da bom tudi zanaprej kakor dozdaj za vsestransko Vašo korist delal". ------ 332 -----