S K K A
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITO STR
LETO IV.
LJUBLJANA, JUNIJA 1963
ŠTEVILKA 6
Ukrepi ob skrajšanem delovnem času
Ko smo se odločili z referendumom za uvedbo skrajšanega delovnega tedna, smo se prav dobro zavedali, da bo treba storiti marsikaj, da bomo ob skrajšanem delovnem času dosegali enake proizvodne rezultate kot poprej. Vemo, da bomo lahko to ugodnost obdržali le tedaj, če bomo v skrajšanem delovnem času izpolnili vse planske naloge tako glede obsega kakor tudi ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje. Če bi rezultati poslovanja v poizkusni dobi pokazali, da to ne gre, bomo seveda morali spet preiti na stari delovni čas, kajti zaradi skrajšanega delovnega časa ne sme trpeti nobene škode niti družba niti mi sami. Če pa bi bili proizvodni rezultati slabši, bi bila seveda na škodi tako družba, ki bi imela manj dohodkov, pa tudi mi sami, ker bi se nam znižal naš že doseženi standard. Manjši proizvodni rezultati pomenijo namreč tudi manjše osebne dohodke.
ŠTEVILNI
JUGOSLOVANSKI KOLEKTIVI ČAKAJO NA NAŠE REZULTATE
Ob referendumu smo obljubili, da do česa takega ne bo prišlo. Res bi nas moralo biti sram, če bi se nam akcija ponesrečila. V časopisju smo brali in slišali v radiu, kako naša javnost z zanimanjem spremlja naš poskus in pričakuje tudi rezultate poskusa. Akcija za skrajšanje delovnega časa ni važna samo za naš kolektiv, ampak za vso našo skupnost. Bili smo toliko pogumni, da smo se za skrajšanje delovnega tedna odločili med prvimi, sedaj pa je naša naloga tem težja, da opravičimo zaupanje naše skupščine, ki nam je z novo ustavo dala možnost takega skrajšanja. Če smo se že za tak poskus odločili, pomeni, da zaupamo vase, da se ne bojimo težav in da bomo tudi mož beseda glede vsega, kar smo z referendumom obljubili.
V prejšnji številki našega glasila so bili našteti vsi ukrepi, ki jih bo treba uvesti ali izvesti ob skrajšanju delovnega časa. Če smo pravi gospodarji in če nam je pri srcu naša usoda, smo se s predlaganimi ukrepi strinjali brez pridržkov. Seveda pa je vprašanje, kako čez noč opustiti nekatere navade in razvade, ki so nam prišle že kar v meso in kri. Zlasti glede delovne discipline. Kar priznajmo, da je bila ta včasih precej majava in da smo si prav pri tem včasih napačno tolmačili pojem »samoupravljavca«. Prav glede delovne discipline smo le prečesto izvajali samovoljo namesto samoupravljanja.
Zato ni prav nič čudnega, da smo se lotili v zvezi s skrajšanjem delovnega časa najprej prav delovne discipline. Menimo, da imamo prav tu precejšnje rezerve neizkoriščenega delovnega časa in da lahko z ustreznimi ukrepi v najkrajšem času dosežemo precejšnje rezultate. Seveda bomo izvajali nove ukrepe, katerih izvedba terja nekaj več časa. Tudi na rezultate ostalih ukrepov bo potrebno počakati daljšo dobo.
Taka razmišljanja so vodila upravni odbor podjetja in upravo podjetja, ko sta pripravljala razne ukrepe. Te je sprejel naš upravni odbor in so torej postali zakon za ves kolektiv. Ti ukrepi ne terjajo od nas nič nemogočega in so, če premislimo malo globlje, pravzaprav samoumevni In samo v naš prid. Pravzaprav, roko na srce, tako delovno disciplino, kakor jo terjajo od nas
novi ukrepi, bi morali izvajati kar sami, ne da bi nas kdo k temu silil. Vendar vsi vemo, kako je s to rečjo, pa naj bodo ti novi ukrepi spodbuda, da se bomo zavedali svojih dolžnosti.
Bistveno je, da vsak na svojem delovnem mestu res dela polnih osem ur. Nič drugega. Preprosto, vendar težko. Težko seveda spričo naših dosedanjih napak v tem pogledu. Pa poglejmo, kaj terjajo ukrepi, ki sta jih sprejela upravni odbor in uprava podjetja.
DA BOMO RES DELALI VES
PREDPISANI DELOVNI ČAS
1.	Prihod na delo
Delovni čas se prične ob 6. uri zjutraj, 14. uri popoldne in 22. uri zvečer, v kateri izmeni pač kdo dela. Ob teh urah je treba pričeti z delom. Vsakdo mora biti ob tej uri že na svojem delovnem mestu pripravljen, da prične delati. Mora biti torej že preoblečen in tudi drugače pripravljen. Zato velja določilo, da je potrebno žigosati žigosno kartico že v delovni obleki.
Za vsako zamudo se mora delavec opravičiti predpostavljenemu, razen tistih delavcev, ki imajo zaradi prometnih zvez na podlagi posebne legitimacije pravico priti na delo po pričetku rednega delovnega časa. Predpostavljeni presodi, ali bo proti delavcu, ki je zamudil, uveden disciplinski postopek ali ne. To se bo seveda zgodilo delavcu, ki pogosteje zamuja. Ne glede na to, ali bo proti delavcu zaradi zamujanja uveden disciplinski postopek ali ne, pa se bo vsakomur, ki zamudi do 10 minut, odtegnil osebni dohodek za pol ure, obračunan po njegovi obračunski postavki, delavcu, ki zamudi do 30 minut, pa osebni dohodek za 1 uro, obračunan po njegovi obračunski postavki. Tako se bodor obračunavale prav vse zamude, ne glede na razlog za posamezno zamudo, razen tedaj, kadar delavec ne bi prišel na delo zaradi višje sile, kakor je določeno po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Vratarji v podjetju imajo strog nalog, evidentirati vse zamudnike. Zato ne negodujmo, če nas bodo, kadar bomo zamudili, ustavili, legitimirali in si zapisali čas prihoda na delo. Tak ukrep je kar na mestu, če vemo, da so za nekatere žigosali kar njihovi »prijatelji«, sami pa so zamujali delo.
Proizvodne enote in sektorji bodo organizirali pri žigosnih urah posebne dežurne, ki bodo pazili, da bomo vsi žigosali že v delovnih oblekah in seveda pravočasno. Ti dežurni bodo vodili posebno dežurno knjigo, v katero bodo vpisovali vse prestopke, knjigo pa bodo nato predložili vodstvom proizvodnih enot in sektorjev, ki si bodo zamudnike seveda natančneje ogledali in proti njim primerno ukrepali.
2.	Delovni čas
Nihče ne sme med delovnim časom zapuščati svojega delovnega mesta brez vednosti predpostavljenega, razen med odmorom. Tisti pa, katerih značaj dela je tak, da morajo zapuščati svoje delovno mesto, se ne sme med delovnim časom privatno razgovarjati in delati drugih opravil, ki ne spadajo v okvir delovnega časa in službe.
Vsakdo mora glede pomanjkanja dela in glede drugih razlogov za zastoj dela takoj obvestiti svo-
jega predpostavljenega, ki bo ukrepal naprej.
Med delovnim časom je dovoljeno zapustiti podjetje samo s predpisano in pravilno izpolnjeno dovolilnico za izhod, ki jo podpiše posebej za to pooblaščeni predpostavljeni. Podjetje je dovoljeno zapustiti med delovnim časom samo iz naslednjih razlogov:
a)	za službeni posel po nalogu predpostavljenega;
b)	na poziv organov oblasti in drugih samoupravnih in družbenih organov. V tem primeru je potrebno predložiti predpostavljenemu poziv oz. vabilo zaradi presoje, ali gre za opravičen plačan oz. neplačan izostanek;
c)	zaradi odhoda v obratno ambulanto oz. k specialistu. Če gre delavec med delovnim časom v obratno ambulanto, mora imeti predpisano dovolilnico za izhod, če pa k specialistu, napotnico pristojnega zdravnika obratne ambulante.
Iz zasebnih razlogov med delovnim časom ni dovoljeno zapuščati niti delovnega mesta niti podjetja. Predpostavljeni torej delavcu ne sme izstaviti dovolilnice za izhod, če le-ta želi zapustiti podjetje iz zasebnih razlogov.
Pravna pomoč za člane kolektiva se .bo iz teh razlogov dajala samo ob torkih in petkih, in sicer za dopoldansko izmeno od 14. do 15. ure, za popoldansko pa od 13. do 14. ure. Vloge in prošnje za potrošniška posojila ter za razna druga potrdila bomo odslej vlagali samo pri za to določenih administratorkah oziroma tajnicah obratov in jih tudi tam dvigali. Vse posvete, sestanke in podobno v raznih organizacijah, če niso v zvezi z delom, bomo opravljali v prostem času.
Vsi se bomo točno držali določenega časa za odmor. Pred začetkom odmora niti po njem se ne bomo zadrževali v jedilnicah, garderobah in bifejih. Če bomo
Izbrali smo najboljše
samovoljno podaljševali odmor, izvrševali med delovnim časom opravila, ki z delom na delovnem mestu nimajo zveze ali sicer ne bomo opravljali določenega dela, mora pristojni disciplinski starešina sprožiti disciplinski postopek.
3.	Odhod z dela
Nihče, razen tistih sodelavcev, ki imajo posebne dovolilnice zaradi vlakovnih zvez, ne sme zapustiti delovnega mesta pred časom, ki je odrejen za konec delovnega časa: 14., 22. in 6. ura. Vsakdo mora ob določeni uri žigosati žigosno kartico še v delovni obleki. Vsak predčasen odhod oziroma žigosanje se bo obravnaval kot zamuda pri prihodu in z istimi posledicami, t. j. z odtegljaji pri osebnem dohodku in
z eventualnim disciplinskim postopkom. Tudi odhod z dela bodo kontrolirali dežurni prav tako kot prihod na delo.
Med delovnim časom bomo morali vsi nositi vidno pritrjene posebne značke, iz katerih bo razvidno, v kateri delovni enoti smo zaposleni.
Vse direktorje, vodje PE/S in vodje obratov je upravni odbor pooblastil, da sprožijo disciplinski postopek proti vsakemu delavcu, ki bo kršil delovno disciplino, ne glede na to, v kateri enoti dela.
Taki so torej ukrepi. Za konec naj si vsak izmed nas postavi tole vprašanje: »Ali nas bo res potrebno z disciplinskimi postopki prisiliti, da bomo te ukrepe spoštovali? Kaj pravi k temu naša zavest?
Nova občinska skupščina
Dne 24. maja 1963 so člani delovnih organizacij naše občine izvolili odbornike v svoj predstavniški organ — zbor delovnih organizacij, občani naše občine pa so dne 26. maja izvolili odbornike v svoj predstavniški organ — občinski zbor. Predstavniško telo družbenopolitične skupnosti je namreč skupščina, ki jo sestavljajo delegati občanov in delovnih ljudi v delovnih skupnostih. Občinsko skupščino sestavljajo občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, člane občinskega zbora volijo neposredno občani, ki imajo splošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju, kjer volijo, člane zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organizacijah, družbeno-političnih organizacijah in v društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije, in drugi občani, ki delajo v občini.
V zbor delovnih skupnosti ObLO Ljubljana-šiška je bilo izvoljenih dne 24. in 26. maja 1963 44 odbornikov; v skupini gospodarstva 32 odbornikov, v podskupini kmetijstva 1 odbornik, v skupini prosvete in kulture 5 odbornikov, v skupini zdravstva in socialnega varstva 4 odborniki,
v skupini družbenih organov in organizacij pa 2 odbornika. Naše podjetje bo zastopalo v občinskem zboru delovnih skupnosti šest odbornikov: Marija šiška iz splošnega sektorja, Rudi Jesenšek iz CTB, Alojz Mežnarič iz PE MO, inž. Marko Celarc iz PE PK,
Jože Kušar iz PE SN in Franc Langerholc iz PE OO. Vsem našim izvoljenim predstavnikom želimo obilo uspeha pri njihovem delu, posebno še, ko bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju gospodarstva tudi v našem podjetju.	S-e
Na prvem zasedanju novoizvoljene občinske skupščine, ki je bilo 4. junija, sta oba zbora na predlog dosedanjega predsednika občine Janeza Nedoga soglasno izvolila za novega predsednika Mirana Goslarja, ki se je v svojem pozdravnem govoru zahvalil za zaupanje, hkrati pa poudaril uspešnost dela dosedanjega občinskega odbora.
Na tem zasedanju je tudi 87 odbornikov izvolilo poslance za Zvezno skupščino. Za Zvezni zbor je bil soglasno predlagan kandidat Edvard Kardelj, za gospodarski zbor Milan Vidmar, za prosvetno-kulturni zbor Dolfka Boštjančič, za organizacijsko-po-litični zbor pa Janez Zemljarič. Odborniki so nadalje izvolili poslance za Republiški zbor in člane v Okrajno skupščino ter Mestni svet mesta Ljubljane. V Republiški zbor so bili izvoljeni ža poslance Franc Popit, Cvetka Žorž, Francka Strmole in Dominik Tomažin. V gospodarski zbor Milan Špolar in Anton Ber-davs, v prosvetno-kulturni zbor Ive Šubic in Jože Tiran, v social-
no zdravstveni zbor Marjan Petrovčič in Marjan Šenk in v organizacijsko politični zbor Maks Klanjšek in Alojzija Smolič.
V Okrajno skupščino so izvolili odborniki za člane z mandatno dobo štirih let Franca De-jaka, Zoro Ogrizek in Ivana Bru-mena, za dve leti pa Jožeta Kušarja, dr. Danijela Brezica in Franca Hribarja.
Za mandat 4 let Dušana Gvardjančiča, inž. Božo Koširjevo, Doreta Krajška, Dušana Pirnarja in dr. Miloša Devičnika, za dve leti pa: Antona Petroviča, Nevo Miladinovič, Mira Goslarja, dr. Mira Kobala in Andreja Ko-renta.	S-a
Pomen
propagande
narašča
Naše podjetje je v zadnjih letih močno povečalo svojo proizvodnjo. Povpraševanje po nekaterih naših proizvodih pa je toliko naraslo, da je bilo treba misliti tudi na spremembo strukture naše proizvodnje in hkrati še na ustrezno organizacijo prodaje, ki je že nekaj let močno vezana na izvoz. Vse to terja tudi nove oblike propagande za naše proizvode. Hkrati s potrebo po vzdrževanju ugleda in že uveljavljenega imena naše tovarne smo morali imeti pri rokah za trg čim več ustrezne reklamne in tehniške literature, ki je pri individualni proizvodnji, kakršna je pretežno naša, za interesente bistvenega pomena. Izvoz, ki je pred nekaj leti komajda dosegal nekaj odstotkov, se je lani povzdignil že na 4.0 °/o. Ta porast terja od nas, da ustrezno povečamo tudi vsa propagandna sredstva za zunanje trge (prospekte, referenčne kataloge, udeležbo na zunanjih sejmih.
Z naraščanjem proizvodnje (in naraščanjem izvoza) so se seveda povečale tudi odgovornosti našega delovnega kolektiva -— ne le nasproti sebi, temveč tudi nasproti družbi, v kateri proizvajamo. To narekuje vsestransko obveščanje kolektiva o tekočih zadevah in z njimi povezanih nalogah. V tem pogledu moramo poskrbeti za pravočasno in stalno informiranje kolektiva v vseh oblikah, ki nam jih sodobna tehnika obveščanja nudi; prav tako pa tudi družbe. Pojavlja se naloga kar najintenzivnejših notranjih in zunanjih stikov podjetja in vsega njegovega delovnega kolektiva. Tudi te naloge je treba smotrno organizarati — ne le prek našega časopisa, drugih publikacij in razglasne postaje, temveč še v neštetih drugih sodobnih oblikah. Pomembne so tudi naloge povezovanja našega kolektiva z drugimi kolektivi in ustanovami ter pravilno informiranje neštetih obiskovalcev našega podjetja in vzdrževanja stikov z njimi tudi izven poslovnih zvez.
Doslej smo vse te naloge opravljali v enem samem oddelku podjetja, ki je bil organizacijsko vezan na eno izmed naših enot (PPB), kamor je spadal samo po enem delu svojih nalog. Odslej bo to delo teklo po dveh linijah: reklamno-propagandni del po liniji PPB, splošno propagandni del pa po liniji uprave podjetja oziroma splošnega sektorja kot del splošne dejavnosti, ki je v interesu vse tovarne. Ta del informativne in propagandne dejavnosti se bo razširil tako naznotraj kakor navzven.
Tako bomo skrbeli odslej za ustrezno propagando v dveh oddelkih: v oddelku za ekonomsko reklamo in sejme v PPB, pa v Splošni propagandni službi s centrom za informacije, notranje in zunanje stike v splošnem sektorju, seveda ob medsebojni pomoči obeh. V bistvu gre za dve specializirani dejavnosti iste kategorije (propagande), ki sta organizacijsko lahko ločeni, a si ne moreta nasprotovati po svojem glavnem namenu v naših razmerah: skrbi za dobro ime podjetja, za pravilno obveščenost o njem in za njegove ekonomske uspehe doma in v svetu — vse ob pravilni zraščenosti z našo družbo. Večja organizacijska razčlenjenost samo potrjuje naraščajoči pomen splošne in ekonomske propagande tudi pri nas.	dr. B. V.
OBVESTILO
Komisija za oddih in rekreacijo pri glavni podružnici sindikalne organizacije Litostroj obvešča vse referente za to dejavnost in organizatorje izletov, da smo ustanovili servisno službo za izposojanje športnih pripomočkov (žoge, badmington, žoge za odbojko, zračne puške).
Športni referenti jih lahko prejmejo proti pismenemu potrdilu vsak petek popoldne od 16. do 18. ure v poslopju pri ambulanti — center ža rekreacijo.
KOMISIJA ZA ODDIH IN REKREACIJO
Delovni človek in statut
Sedaj ko se odločamo za temeljne teze statuta, je nujno, da se ozremo na položaj delavca v delovni organizaciji.
To je namreč izhodišče za vse tisto, kar hočemo zagotoviti in urediti v statutu, potem ko opredelimo splošno družbeno in specifično gospodarsko vlogo naše delovne organizacije in definiramo bistvene lastnosti tega podjetja kot pravne osebe in samoupravnega organizma.
Zvezna in republiška ustava izrecno določata, da delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji, vzpostavljajo kot člani delovne skupnosti medsebojna delovna razmerja in so pri samoupravljanju enakopravni.
Organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji morata omogočiti delovnim ljudem, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in vsem drugem, kar se tiče njihovega ekonomskega položaja. Zagotoviti je treba najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote.
Samoupravljanje pa je izraženo zlasti v pravicah in dolžnostih delovnih ljudi glede:
0 neposrednega in posrednega upravljanja,
9 organizacije in razvoja proizvodnje,
G odločanja o poslovanju delovne organizacije,
$ rabe družbenih sredstev in razpolaganja z njimi,
0 razporejanja in delitve dohodka,
0 izpolnjevanja obveznosti do družbene skupnosti,
0 zagotovitve notranje kontrole in javnosti dela,
% vzpostavljanja in prenehanja medsebojnih delovnih razmerij,
# urejanja in zboljšanja pogojev za delo,
Q zvišanja osebnega in družbenega standarda.
Ustava nadalje predpisuje, da se s statutom urejajo poleg notranje organizacije in upravljanja oziroma poslovanja in notranjih razmerij še druga vprašanja, ki so pomembna za samoupravljanje.
Se pravi, da je utrditev osnovnih in skupnih lastnosti, dolžnosti, odgovornosti in pravic slehernega delavca v delovni organizaciji bistvena naloga statuta. Vendar tega ne smemo razumeti tako, da je treba v statutu zajeti vse specifičnosti posameznih delovnih mest. Podrobnosti bomo uredili v drugih samoupravnih aktih v skladu s temeljnimi določili statuta.
Zato je edino pravilno, če pri sestavljanju statuta izhajamo iz naših temeljnih dolžnosti in pravic, kot so:
aktivno sodelovanje v organiziranju lastnega skupnega dela,
ukrepanje o delitvi po delu na podlagi samokontrole meritev individualnega in skupnega dela,
odločanje o obnavljanju, razširitvi in izpopolnitvi sredstev, s katerimi opravljamo posamično in združeno delo, organiziranje in dosledno uporabljanje sredstev oziroma izvajanje ukrepov za lastno in kolektivno varnost pri delu kakor tudi za delovno disciplino,
razvijanje političnih, družbenih in drugih'pobud za uspeš-
nejše poslovanje delovne organizacije,
# vzpostavljanje in pospeševanje odnosov vzajemnosti, enotnosti, iskrenosti, zaupanja, upoštevanja, tovarištva in podobno v združenem delu.
Umevno pa je, da je treba ugotoviti in utrditi še naše odgovornosti. Pri tem je odločilno načelo ravnovesja med nalogami in dolžnostmi na eni strani ter pooblastili in odgovornostjo na drugi strani.
Posebno mesto v statutu je treba posvetiti vprašanjem, ki se nanašajo na življenjske pogoje delovnega človeka v naši delovni skupnosti. V tem pogledu imamo precej izkušenj in smemo verjeti, da bo naš bodoči statut smotrno in enotno uredil to snov in jo hkrati dopolnil v skladu s potrebami in stvarnimi možnostmi.
—ič
Ob proslavi dneva krvodajalcev
Dne 3. junija 1963 je bila v domu družbenih organizacij v Dravljah proslava krvodajalcev.
Proslavo je otvoril predsednik občinskega odbora šiška tovariš Bradeško, nakar so pozdravili krvodajalce podmladkarji Rdečega križa šole Valentina Vodnika in izvedli kulturni program.
določanje in nih nalog,
sprejetje delov-
Po nastopu podmladkarjev je imel kratek nagovor predsednik krvodajalske komisije dr. Edo Tepina, ki se je zahvalil krvodajalcem za njihovo humanost in požrtvovalnost in jih pozval, naj bodo še naprej tako človečanski in rešujejo s svojo krvjo ogrožena življenja. Nato so se predstavniki podmladka zahvalili pionirjema prostovoljnega krvodajalstva, tajnici RK tov. Trelc in dr. Djordju Čaviču in jima v znak priznanja in zahvale podelili šopke.
Sledila je podelitev zlatih in srebrnih značk, čudovito je bilo videti in slišati, ko so se vrstili skoraj sami Litostroj čani, ki so prejeli 15 zlatih značk izmed 32, danih v priznanje požrtvovalnim delovnim ljudem občine šiška-Medvode. Prav tako je bilo razveseljivo, ko so prejeli Litostroj-čani 60 srebrnih značk izmed 203.
Ponosni smo lahko, da smo prejeli tako veliko priznanje in zahvalo. Če pomislimo, da šteje naša občina 45000, občina Center pa 43000 prebivalcev in da smo samo Litostrojčani prejeli dvakrat toliko srebrnih značk, kot v vsej občini Center in prav tako več zlatih kot občani Centra, lahko rečemo, da je naša človečanska zavest in pripravljenost pomagati človeku v smrtni nevarnosti vzor vsem, ne samo v ljubljanskem okraju, ampak v vsej Jugoslaviji.
Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Prizadevati si moramo, da bomo vedno pred vsemi in vedno vzor vsem delovnim ljudem
Turizem na Sorici in 200 krav
Livarji v Portorožu
Od 30. maja do 1. junija je bilo v ljudsktem domu v Portorožu 10. strokovno livarsko posvetovanje, katerega so se med drugimi udeležili tudi nekateri Litostrojčani.
Dva sta imela tudi strokovno predavanje: inž. Ivan Stadler je predaval »O razvoju slovenske livarske industrije«, inž. Gorjup pa »O popravljanju ulitkov iz sive litine z varjenjem«. Obe predavanji je poslušalo približno 140 livarjev in livarskih strokovnjakov iz vseh slovenskih livarn. Prisotni pa so bili tudi številni livarji in predstavniki livarskih društev iz ostalih republik. Ob tej priložnosti je Društvo livarjev Slovenije slavilo tudi svoj jubilej — 10. obletnico svojega obstoja.
Na slovesni seji so bile dolgoletnim odbornikom tega društva podeljene zlate društvene značke,
Kmetijska zadruga Češnjica na Sorški planini je v sporazumu s svetom za urbanizem pri ObLO Škofja Loka sklenila, da bo na Sorški planini v bližini našega počitniškega doma pričela rediti 200 krav.
V Litostroju smo to novico sprejeli z ogorčenjem, saj to pomeni, če že ne popolno uničenje, pa vsaj močno okrnitev izletniškega turizma na Sorški planini. Lani je obiskalo naš planinski dom 10.000 turistov in je bilo ustvarjenega v zadnjih treh letih približno 15 milijonov bruto prometa. Nadalje smo porabili več kot 8 milijonov dinarjev za zgraditev domov. Nova jedilnica, ki smo jo zgradili leta 1961, je stala skoraj 2 milijona, elektrika pa 8 milijonov 100 tisoč dinarjev. Skupno torej približno 18 milijonov dinarjev. Za razna popravila in dopolnila smo porabili 2 milijona 100 tisoč dinarjev.
Zaradi premajhnih zmogljivosti planinskega doma nameravamo v bližnji prihodnosti zgraditi še nov objekt, v katerem bo več-
ja jedilnica in kuhinja ter nekaj jtujskih sob s 25 ležišči. Nadalje nameravamo urediti večji rezervoar za vodo in vlečnico za smučarje.
Vse te milijone, da o izredno velikih žrtvah planincev, ki so gradili dom tako rekoč z lastnimi rokami, sploh ne govorimo, namerava zdaj poteptati 200 krav, ki jih bo pripeljala na Sorico kmetijska zadruga Češnjica. Ali ne bi mogli urediti pašnikov na bližnjem, a manj obljudenem Ratitovcu? In navsezadnje — ali nima Turistična zveza Slovenije nobene moči, da bi preprečila govedorejo v tako velikem obsegu na važnem turističnem prelazu iz Bohinja do Železnikov. In končno bo na Sorški planini lahko jutri zraslo 5 hotelov, ki gotovo ne bodo prenesli 200 krav v svoji bližini! Kljub temu, da je to že dokončen sklep, Litostrojčani s tem odprtim pismom odločno protestiramo proti temu ukrepu, ki bo delovnemu človeku ukradel košček planinskega sveta.
Jugoslavije, ne samo kot vzorni delavci v tovarni, ampak tudi kot požrtvovalni reševalci ogroženega sočloveka.	-Eta-
TEDEN FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO V LITOSTROJU
V	znamenju sodelovanja med industrijo in univerzo, med proizvodnjo in znanostjo, je bil od 7. do 12. januarja t. 1. tako imenovani »Litostroj ski teden« na fakulteti za strojništvo pri ljubljanski univerzi. Ob zaključku prvega tedna naše industrije na ljubljanski univerzi je bila z obeh plati poudarjena želja po nadaljevanju tega sodelovanja, ki ga sicer v Litostroju uspešno manifestira tudi podružnica fakultete za strojništvo, ki je letos dobila svoje prve študente iz vrst litostrojskih tehnikov.
Tako se je kot nadaljevanje »litostrojskega tedna« na fakulteti za strojništvo in v znamenju poglabljanja medsebojnih stikov začel v ponedeljek, 17. t. m., teden fakultete za strojništvo v Litostroju. Predavatelji fakultete so pripravili za tehnike in inženirje v Litostroju posebna predavanja, ki imajo poudarek na tehnologiji in konstrukciji in katerih namen je približati naj novejše dosežke znanosti naši praksi.
V	okviru tedna fakultete za strojništvo v Litostroju so v sredo, 19. t. m., obiskali podjetje tudi študentje vseh štirih letnikov fakultete in si pod strokovnim vodstvom podrobneje ogledali proizvode in proizvodni postopek v Litostroju.
Jaka Pogačar, obratovodja v livarni sive litine, je eden prvih častnih članov Društva livarjev Slovenije
katerih avtor je Mario Vilhar. Enako značko z diplomo je dobil tudi Litostrojčan inženir Ivan Stadler.
Hkrati s tem so nestorjem slovenskega livarstva podelili tudi diplome častnih članov Društva livarjev Slovenije. Dobili so jo: predsednik društva prof. inž. Viktor Fettich, inž. Ciril Rekar in obratovodja livarne sive litine Jaka Pogačar, eden prvih Litostroj čanov in spoštovan livar.
Da bi ta livarski jubilej dobil tudi svečani okvir, je bila prirejena v avli ljudskega doma v Portorožu likovna razstava z livarsko oziroma industrijsko tematiko. Z 18 slikarskimi in kiparskimi deli se je predstavilo 5 slikarjev iz Železarne Ravne in Železarne Jesenice, kakor tudi Mario Vilhar, ki je to razstavo z uspehom in priznanjem tudi organiziral in aranžiral.	-il
Dne 24. maja t. 1. je obiskal naše podjetje romunski veleposlanik v Beogradu s svojim tajnikom in se po ogledu tovarne zadržal v daljšem pogovoru z generalnim direktorjem
Opremo za HE Bajta« Bašto bomo gradili v Litostroju
Splavarske pesmi bo preglasilo brnenje turbin
VEČLETNA PRIZADEVANJA PPB SO BILA KRONANA Z USPEHOM. TRI TURBINE Z MOČJO 400.000 KONJSKIH MOČI. VGRADILI BOMO 4 TURBINE — HE BAJINA BAŠTA SE BO UVRSTILA MED NAŠE NAJVEČJE TURBINE — VSTOPNI PREČNIK JEKLENE SPIRALE BO TAKO VELIK, DA BI VANJ LAHKO ZAPELJAL TROLEJBUS Z DVIGNJENO TROLO — SODELOVANJE S TUJIMI TOVARNAMI — STROGE ZAHTEVE — NOHAB IZ ŠVEDSKE JE POSLAL PRESENETLJIVO PONUDBO — BOMO TUDI TOKRAT ČASTNO IZPOLNILI NAŠE NALOGE?
Zajezena Drina bo v prvi fazi izgradnje hidroelektrarne napajala s padcem vode od 69 do 44 m 3 Francisove turbine, katerih vsaka bo dajala največ do 133.000 KM. Kasneje pa je predvidena vgradnja še četrte enake turbine. Turbine za HE Bajino Bašto bodo po velikosti in moči presegale vse do sedaj grajene turbine v Jugoslaviji, kot so HE Split in HE Dubrovnik in se bodo uvrstile kot največje turbine na Balkanu in tudi v svetovnem merilu v vrsto turbin-velikanov. 'Pri nas jih bo presegal samo Djerdap, ki bo imel vgrajene še večje turbine tipa Kaplan. Za ilustracijo naj navedem, da je vstopni prečnik jeklene spirale 5200 mm, kar dovoljuje, da vanjo lahko zapelje normalno elektrificirani trolejbus z dvignjeno trolo.-Turbinski tekač ima prečnik več kot 4300 mm, visok je več kot 2300 mm in tehta okoli 42 do 50 ton.
Priprave za izgradnjo te velike hidroelektrarne segajo že nekaj let nazaj. Prvo informativno ponudbo za turbinsko opremo je dal Litostroj že 1956. leta. Ob koncu 1959. leta je bila izgradnja HE Bajina Bašta že v taki fazi, da je investitorska skupina, ki jo vodi izkušeni in v izgradnji HE_ Zvor-nika prekaljeni direktor inž. Bora Jovanovič s tehničnim direktorjem inž. Miroslavom Jovanovičem, začela z resnimi pripravami za naročila opreme. Komercialno službo za nabavo opreme in pomožne mehanizacije je investitor poveril beograjskemu izvozno-uvoznemu podjetju Jugo-elektro.
Splošne gospodarske razmere so narekovale Litostroju, da je moral v tem primeru še posebej skrbno pretehtati problematiko v zvezi z uvozom reprodukcijskega materiala glede na devizno bilanco, tehnološko zmogljivost svojih obratov in ne nazadnje na vskla-ditev nrojektantskih kapacitet v zvezi z novimi nalogami; Litostroj je namreč prav takrat začel močno prodirati na svetovni trg.
Giganti - turbine za HE Bajino Bašto brezpogojno zahtevajo nabavo jeklenih ulitkov za tekače,
turbinske gredi, različne pomožne merilne in varovalne aparate in naprave, razne pločevine, razne polizdelke in podoben material iz tujine. Uvozni delež bi pri nabavi reprodukcijskega materiala za navedene turbine dosegel približno 55 odstotkov ter bi v vsakem primeru predstavljal posebno problematiko zaradi potrebnih deviz in rokov. Pri tem ne smemo pozabiti, da je v Evropi le malo tvrdk, ki lahko dobavljajo ulitke tekačev in gredi takih dimenzij. Ti problemi pa so lahko rešeni, če z ustreznimi pogoji za kooperacijo z inozemsko turbinsko firmo ves kritični material naročimo pri njej in si hkrati zagotovimo z dokumentacijo tudi zagotovilo tvrdke za kvaliteto turbin. Na tak način bi se spro-
stile tudi naše projektantske ter konstruktorske kapacitete za druge objekte, zlasti za izvoz.
S to zamislijo je Litostroj že februarja 1960. leta predložil investitorju poleg samostojne ponudbe še ponudbo za ddbavo turbinske opreme v kooperaciji. Tovarne: J. M. Voith - Heidenheim, Charmilles - Geneve, Riva - Milano, Toši - Legnano in Neyrpic -Grenoble so brez pridržkov sprejele naše pogoje za sodelovanje in nam dostavile ponudbe. Tvrdki Technoexport - Praha in VOEST -Linz nista sprejeli naših pogojev za sodelovanje in sta nam ponudili sodelovanje pod pogoji, katerih pa mi nismo mogli sprejeti in zato njunih ponudb nismo upoštevali.
Investitor je na svojo pobudo leta 1961 zahteval od vseh navedenih inozemskih tvrdk ponudbe
za samostojno dobavo kompletne turbinske opreme, da bi tako dobil primerjavo med cenami na svetovnem trgu in realnostjo naše ponudbe, ki smo jo tudi obnovili. Našemu vabilu za sodelo-
vanje se je tokrat prvič odzvala tovarna NOHAB - Trollhattana iz Švedske in prikrojila podatke neke turbine, ki ni povsem ustrezala pogojem in je bila zato pretežka. V krog interesentov za sodelovanje z nami se je vključila tudi švicarska tovarna Vevey, ki pa se je hotela omejiti samo na dobavo tekača in regulatorja.
Sprejete ponudbe so poleg ponudb za samostojno izdelavo turbinske opreme in ponudb za ostalo opremo omogočile izbiro najugodnejšega načina finansiranja in razmejitve obsega kredita, odobrenega naši državi za izgradnjo HE Bajina Bašta s sodelovanjem mednarodne banke. V smislu pogojev mednarodne banke za odobreni kredit, ki so med drugim
zahtevali udeležbo mednarodne konkurence, je investitor razpisal konec 1962. leta natečaj za dobavo turbinske opreme ter povabil k udeležbi vse tvrdke, ki so predložile svoje ponudbe. Tako je letos poleg inozemskih tovarn ponovno dal svojo samostojno ponudbo tudi Litostroj, vzporedno
pa še ponudbo za dobavo opreme v kooperaciji.
Natečaj je postavljal zelo zaostrene zahteve, ki so bile v tehničnem pogledu sicer prej že znane, v komercialnem pogledu pa so predstavljale pravi preizkusni kamen: dveletna garancija, visoki penali na zakasnitev rokov, izvedba modelnih preizkusov v zelo
kratkem roku, kratki dobavni roki za opremo, fiksna cena, kratki roki za dokumentacijo, dodatni penali in posebni penale za prekoračitev izvedbenih tež po njihovih načrtih v primerjavi s po-nudenimi težami in podobno.
Večina ponudnikov je te zahteve obšla ter smo nekatere šele pri obravnavanju ponudb pri nas pred predajo investitorju prisilili k odločilnejšim izjavam, ali pristanejo na neokrnjene zahteve natečaja oziroma kakšne protipred-loge imajo. Skoraj vsi ponudiki so se z veliko težavo vdali in se pri tem sklicevali, da se podobne zahteve postavljajo samo v izven-evropskih deželah. Vse predstavnike tujih tovarn smo opozorili, da bodo ponudbe predane v zahtevanem roku v zapečateni kuverti, kot to predpisuje natečaj — in da kasnejše intervencije in popravki ali popusti ne bodo mogli biti upoštevani.
Med sprejemom ponudb za kooperacijo in predajo ponudb investitorju smo imeli samo 14 dni časa ter smo medtem izdelovali še analize, reducirali vse inačice in bistvene razlike, tako da bi bilo mogoče ponudbe med seboj — tudi po najstrožjem kriteriju primerjati in izdelati kalkulacije stroškov in cene. To obdobje je bilo — razumljivo — zelo naporno in je od sodelujočih terjalo poleg velike odgovornosti skrajno pazljivost in koncentracijo.
Po izvršenih analizah je primerjava na primer pokazala, da je razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom za kooperacijo 14,V odstotka, po teži za celotno turbinsko opremo pa 10,3 odstotka. Zanimiva je bila ugotovitev, da nihče od kooperantov ni pristal na fiksno ceno, temveč so vsi kot en mož ponudili gornjo mejo morebitnega povišanja cene z 10 odstotki.
Pravo presenečenje pa je bila ponudba firme NOHAB, ki je za razliko od ostalih ponudnikov — ti v obdobju 3 let v vseh ponudbah praktično niso spremenili tehnične koncepcije ali ponudili kake pomembne novosti — razvila ponudbo na osnovi detajlno izdelane dokumentacije s popolno-
ma novo konstruirano turbino v štirih variantah. Prva varianta je točno ustrezala zahtevam razpisa. Osnovna koncepcija razpisa je namreč zahtevala dvodelno turbinsko gred z vloženim nosilnim ležajem in servomotorji vodilnika v klasični izvedbi. Druga varianta je namesto klasičnih servomo-torjev nudila specialne enake individualne male vrtljive servomo-torje na samih vodilnih lopaticah. Naslednji dve varianti pa podobno izvedbo prvima dvema variantama z enodelno turbinsko gredjo. Razen tega je NOHAB s svojo turbino in tekačem, ki je zvarjen iz preobdelanih profiliranih lopatic, nakazal kot maksimalno stopnjo izkoristka 94,5 odstotka na zelo širokem področju padcev, česar ni mogel zagotoviti nihče od ostalih ponudnikov. Tako je stopnja učinka (izračunana po predpisani formuli za pogostnost raznih obremenitev) pri NOHAB 92,404 odstotka, medtem ko pri ostalih ponudnikih niha med 90,916 odstotka in 91,744 odstotka. Da bi dokazal verodostojnost teh podatkov, je NOHAB svoji ponudbi priložil atest švedskega kraljevskega elektro energetskega zavoda, ki je enake podatke izmeril na podobni, v Švedski dobavljeni turbini.
Charmilles in Voith — naša dosedanja kooperanta — sta tokrat nastopila z visokimi cenami, povprečnimi izkoristki in trmasto vztrajala na enoletnem jamstvu in omejevala tudi ostale pogoje.
Ponudbe nam je le uspelo pravočasno končati in v roku pre-
dati — ostala nam je velika skrb, ali smo z našimi cenami pod cenami ponudnikov za samostojno dobavo?
Posebna komisija, ki je ponujala, je v svojem poročilu Jugoslovanski investicijski banki navedla, da je bila samostojna ponudba Litostroja najnižja. Nato
ji je sledila samostojna ponudba Veveya, dražja za 0,22 odstotka, nato pa ponudba Litostroja v kooperaciji dražja za 1,18 odstotka in tako dalje. Ni nas presenetilo, da se je investitor odločil za naročilo turbinske opreme pri Litostroju v kooperaciji s švedsko firmo NOHAB. Tako smo dobili naročilo za dobavo ca. 1500 ton turbinske opreme za HE Bajino Bašto, od katerih mora Litostroj izdelati več kot 1000 ton in začeti z dobavo vbetoniranih delov 15 mesecev po podpisu pogodbe, oblog sifonov 20 mesecev in spiral po poizkusni montaži v Litostroju 23 mesecev po podpisu pogodbe, pri čemer se za drugo in tretjo turbino roki pomaknejo po 3 mesece naprej.
Zaključna pogajanja s predstavniki firme NOHAB in investitorjem so bila v Litostroju in so se končala s podpisom pogodb v smislu zahtev Mednarodne banke in Jugoslovanske investicijske banke.
Za nami je torej dolga pot od prve ponudbe do sklenitve pogodb in podpisa. Čaka pa nas — toda tokrat celotni kolektiv — še mnogo naporov, skrbi in požrtvovalnosti pri izdelavi zaključene opreme, kjer bo moral vsak Litostroj-čan doprinesti svoj delež z občutkom odgovornosti za pravočasno izpolnjevanje nalog, ki smo jih prevzeli v zvezi z dobavo turbinske opreme za HE Bajino Bašto. Prepričan sem, da bomo tudi te naloge častno izpolnili in tako dosegli še eno lepo delovno zmago.
inž. Nestor Mam
Hidroelektrarna bo ležala na gornjem toku Drine v neposredni bližini naselja Peručac, ki je bilo do nedavnega vasica z nekaj hišicami in kolibami, sedaj pa je veliko delavsko naselje, urbanistično lepo zasnovano in oskrbljeno z modernimi higiensko sanitarnimi napravami in samopostrežno restavracijo, ki le malo zaostaja za litostrojsko. Naselje Peručac ima krasno lego v kotu doline, ki se odpre ob izstopu reke Drine iz divjeromantičnega kanjona Tara.
S končano izgradnjo hidroelektrarne bo na tej reki zamrla tudi tradicija splavarjev, ki so pri Višegradu zelo radi sprejemali na splave izletnike na pot skozi sotesko Tare in jih po Drini prepeljali vse do Zvornika, jih med vožnjo gostili s svežo, na ražnju pečeno jagnjetino in dobro kapljico. Kakor na Dravi bo tudi tukaj utihnila splavarska pesem, da bi se lahko oglasila mogočna pesem gigantskih turbin.
Ob koncu letošnjega aprila so bila kot uspešen zaključek dolgoletnega prizadevanja PPB zakjučena pogajanja za dobavo turbinske opreme za hidroelektrarno Bajina Bašta
Drage žene, možje, starši, fantje
in dekleta Litostrojčanov!
To -pismo, ki vam ga pošiljamo na dom, je namenjeno predvsem vašim družinam, ženam, možem, staršem, pa tudi fantom in dekletom članov našega kolektiva.
Prvega maja je naše podjetje uvedlo 42 umi tedenski delovni čas. Tri sobote smo prosti, četrto pa delamo.
Ko smo se odločali za ta pomemben korak, smo izdelali prej natančne analize, iz katerih smo ugotovili, na kakšen način je mogoče našemu človeku nuditi to veliko olajšavo.
Pri tem pa se je pokazala še druga plat medalje. Hkrati s tem, ko smo odkrivali nase skrite rezerve, smo ugotovili, da bi bilo mogoče obdržati proizvodnost na isti oziroma še višji ravni le s prizadevanjem vsakega posameznika na delovnem mestu. Prav od te prizadevnosti nas vseh je odvisno, če bomo dosegli letos 14 milijard dinarjev, kljub skrajšanemu delovnemu času.
Če hočemo doseči ta veliki cilj je potrebno, da tiho sodeluje pri tem cela družina, pa tudi. bližnja okolica Litostrojčanov. želimo, da nam pri tem pomagate.
Sindikalna podružnica in vodstvo podjetja vas tudi v vašem interesu prosi, da vplivate na svoje bližnje, ki so zaposleni v Litostroju, da bodo pri delu vestnejši in marljivejši. Po svojih močeh preprečujte, da bi vaši domači izostajali brez potrebe od dela. Tistim, ki so zaposleni v proizvodnji, pri strojih in drugih aparatih, topio svetujte, naj nosijo zaščitna sredstva. Vedite tudi, da je alkohol strup pri stroju. Zaradi tega imamo precej poškodb. Privatne opravke in telefonske razgovore naj prenesejo na prosto soboto. Proste sobote pa seveda niso za težaška dela. Je zato, da se takrat naši ljudje spočijejo in pridejo v ponedeljek na delo tako čili in sveži, da so sposobni v petih dneh narediti za šest dni.
Žene, možje, starši, dekleta in fantje Litostrojčanov — tudi od vas je odvisno, če bomo lahko imeli še naprej 3 sobote v mesecu proste in, če bomo prejemali enake dohodke kot doslej. Prvi rezultati te prizadevnosti so vidni že ta mesec, ko smo dobili precej višje prejemke kot doslej. Zato nam pomagajte pri teh prizadevanjih, od katerih bomo imeli korist vi in mi, v tovarni.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA
Ljubljana, 15. VI. 1963.
Tisk: LITOSTROJ


























_
■





. ■
■
■



.
.
..
■
'

. - r;> \









»Napiši mi reportažico, tako komunalno reportažico, o Šiški. Malo o trgovinah, kako tehtajo in te stvari, malo o gostinstvu... Sploh, znajdi se! Napiši nekaj takega, da se bere, nekaj lahkega, kar ljudje radi berejo v poletnih dneh.
V reportažici naj se vidi, da je pisana za Litostroj čane. Poišči probleme in jih obdelaj. Sploh, znajdi se. Voljno.«
Odšel sem s polno glavo svežih, sočnih idej. Takih, ki se berejo, ki jih imajo bralci radi.
Zatorej, ljudje, prosim vas, berite!
Pred desetimi, petnajstimi leti, ko sem se kot paglavec podil po. polju, kjer stoje velike tovarne, stanovanjski bloki in šole, sem Šiško dodobra spoznal in jo vzljubil. Ljubim jo še zdaj, saj sem rasel z njo. Mnogo smo zgradili v teh letih. Šiška je postala velika in lepa, mnogo smo spremenili, marsikaj pa je ostalo lepo po starem, marsikaj, kar ne bi smelo ostati...
Z odprtimi očmi po Šiški
Spotikanja ob majhnih stvareh
PO ŠIŠKI BREZ CILJA
Sprehajal sem se po Šiški. Brez načrta in vnaprej določene poti. Šel sem, kamor sem moral iti in kamor sem slučajno prišel. Videl sem marsikaj, marsičesa -pa tudi nisem videl. Saj vsega nikoli ni mogoče videti.
Ob treh popoldne mi je mama dejala:
»Pojdi po liter mleka!«
Mislil sem si, da je to povsem preprosto. Sedel sem na kolo (za današnje čase zelo preživela navada, toda jaz sem konservativen) in se odpeljal do bližnje -mlekarne. Postavil sem steklenico na prodajno mizo in čakal. Prodajalka me je zvedavo pogledovala in molčala. Steklenica je jasno kazala, kaj hočem.
Vstopila je gospodinja. (To se vidi po tem, ker so to energična bitja, ki takoj povedo, kaj hočejo.)
»Liter mleka in kilo kruha,« je rekla.
»Ob treh mleko?« je dejala prodajalka. »Srečo imate, da boste dobili vsaj kruh.«
Gospodinja je godrnjala in se razburjala, prodajalka pa se je ljubko smehljala.
STRATEŠKI PREMIK
Ko sem prišel domov, se je mama kiselkasto nasmehnila. Ker vem, da po kiselkastih nasmehih pridejo običajno še kislejši dialogi oziroma monologi, pri katerih jaz ne pridem do besede, sem napravil strateški premik v lito-stroj-sko menzo. Res imam srečo. Prišel sem z dežja pod kap.
Ko me je zagledal znanec, ki me pozna in ve, da sem novinar, je pričel tuliti, kot da ga koljejo:
»Svinjarija, nezaslišana svinjarija! Ti si pri .cajtengah’. Piši, napiši to ...«
»Kaj? Ali to, da se tepejo?«
»Kaj to! To ni nič posebnega, saj se večkrat. Napiši to, da že pet minut čakam na pivo. Pet minut! Nezaslišano! Svinjarija!«
Občutljivost drugih je težko meriti po sebi.
Pobegnil sem. Sklenil sem, da si kupim steklenico piva v trgovini in ga popijem doma.
Z RAMO OB RAMI...
Ko sem stopil v trgovino, sem se prestrašil. V dolgi, večkrat elegantno zaviti vrsti je čakalo najmanj dvajset ljudi. Ali bo spet podražitev? Devalvacija? Ob petih, ko sem prišel na vrsto, sem za vsak primer kupil kar deset steklenic -piva. Žal mi je bilo le, da nisem imel več denarja s seboj. Človek nikoli ne ve.
Vrsta v trgovini me je kar malo raznežila. Spomnila me je na draga povojna leta, ko smo se z ramo ob rami borili pred trgovinami in se veselili vsakega še tako majhnega uspeha. Tega zdaj, žal, ni več.
»Svinjarija,« sem zaklel, ko mi je mesar povedal, da nima niti svinine niti teletine. Ponudil mi je pol metra navadne salame, češ da je čisto sveža. Moj nezaupljivi nos mi je šepetal čisto drugače.
NAMESTO POLKE — TWIST
Prijatelj, ki nima nikoli časa, je pričakoval obisk iz inozemstva. Jasno, obesil ga je meni.
Peljal sem jih. Zelo so se čudili velikemu napredku, ki smo ga naredili. Da jim dokažem, da je naš napredek res velik, sem jih prvi večer peljal na Bellevue. Zelo jim je -bilo všeč. Meni tudi. Posebno takrat, ko so moji gostje
želeli slišati kakšno domačo pesem. Povedal sem to željo vodji orkestra.
»Jasno,« je rekel in zaigrali so tri tvviste.
Naslednje jutro so mi opevali Bellevue kakor sedma nebesa (brez religije, prosim). Dejali so, da je »Very exclusive« in »very very fine«, da pa je takih lokalov tudi pri njih dosti. Oni bi radi tako preprosto gostilno, v kakršno hodijo navadni ljudje, -prisrčno gostilno za prisrčne male ljudi. Prekinil sem pripovedovanje njihovih želja in jim povedal, da vem za tako gostilno.
»PRI MAČKU«
Peljal sem jih k Majolki.
»Ali imate radi mačke? Jaz jih imam zelo in tudi moji Angleži
nimajo nič proti njim. Pri Majolki imajo te ljubke živali tako radi, da iih imajo nekaj kar v kuhinji. Čisto domače so in pri Majolki dobro skrbe zanje. Ljubi mucki...
Čudno. Ne vem zakaj sem izgubil apetit. Tudi ostali, ki so bili —z menoj, nenadoma niso bili več lačni. Ker smo že popili, smo se poslovili od gostilne »Mucek«, oprostite, »Majolka« in šli naprej.
ROJENE V KANADI
Pri Keršiču imajo na dvorišču lep akvarij in v njem ribe. Naše postrvi so baje zelo dobre in sloveče. Natakarica, ki smo jo povprašali po postrvih, nam je -povedala, da to niso -nikakršne naše postrvi, pač pa kanadske. No, krasno! Povprašali smo po kaki domači specialiteti in izvedeli, da lahko dobimo vse od pariškega do dunajskega zrezka.
»Žganci?«
»Pelji jih malo po Šiški in toasta,« je rekel in izginil.
Tako me je bilo sram. Slabo, slabo. Natakarica me je gledala
kot čudo in še enkrat dvomeče vprašala:
»Žganci? Teh, jasno nimamo. Nikoli.«
SAMOPOSTREŽBA S POSTREŽNINO
Ogorčena je odšla. Šli smo tudi mi. Malo smo se sprehodili in se ustavili pred gostilno pri Martincu. Dolgo smo sedeli in čakali, da se -nas kdo spomni in ugotovili, da tu goje samopostrežbo. Z obvezno desetodstotno postrežnino seveda ... Zelo sem bil vesel, kajti ideja se mi zdi velika in lepa in vredna posnemanja.
Svojim gostom sem tako mimogrede malo omenil in malo pohvalil mladinski klub v Šiški. Dobro, da ga nisem preveč. Znanec, mladinec, ki stanuje tam blizu, mi je na vprašanje, kdaj je klub odprt, dejal takole:
»Hm, včeraj je bil zaprt, danes je tudi, jutri bo seveda zaprt, pojutrišnjem, da, pojutrišnjem bo prav gotovo odprt =— če bo.«
Lepo, kajne? Kakšne velike možnosti. Danes ni odprt, jutri bo zaprt itd. Baje je tako zaradi tega, ker so nekateri mladinci v njem kartali. Nezaslišano! Ven s takimi! Zdaj je to urejeno. Zdaj kartajo v gostilni.
ČISTA -SRAJCA
JE BURŽUJSKA NAVADA
Nositi belo srajco je grda bur-žujska razvada. Posebno v Šiški. Mojim Angležem se je -nabral kup belih srajc, ki jih je bilo treba oprati. Odnesel sem jih v pralnico in jih hotel oddati.
»Ali so oštevilčene?« me je strogo vprašala uslužbenka.
»Niso,« sem priznal in ker imam že nekaj izkušenj, sem hitro vprašal:
»Kako dolgo pa je treba čakati, da so srajce oprane?«
»En teden. To bo bliskovito.«
Šel sem. Zadnje dni pred svojim odhodom so hodili moji gostje okrog v nekoliko zamazanih srajcah. Sicer je pa bela srajca grda buržujska razvada.
Poslovil sem od Angležev. Kar dolgčas mi je -po njih, tako so bili smešni. Stvari, ki se nam zde povsem preproste in vsakdanje, so se -njim zdele zanimive in nenavadne.
OLJE IN MODRČEK
Na področju trgovine smo zelo napredovali. Povsod dobiš vse. To je praktično in moderno. Ali mislite, da smo trgovine zastonj specializirali? V vsaki naši trgovini lahko razen masti in sladkorja kupiš tudi nogavice ali celo modrček, v mlekarni -poleg kruha
in mleka tudi časopis, srečko državne loterije ali kriminalni roman. V mlečni restavraciji mla-
deniči v kavbojkah, z žvečilnim gumijem in cigareto v ustih pijejo »čaj z rumom, toda brez čaja« in imajo noge na mizah. Kot v filmu...
DVOJNA MORALA
V odnosih med seboj smo sproščeni in prisrčni. V sosednji ulici v lepi hiši živi ugledna družina. Zelo napredni ljudje. Gospod je tovariš šef, gospa je gospa, hčerki pa sta lepi in brihtni. Že skoraj čisto odrasli. Obe dobro vesta, kaj hočeta. Vsako noč oziroma vsako jutro se ustavi pred njihovo lepo hišo limuzina oziroma včasih dve limuzini. Nihče nič ne reče, saj nismo malomeščani, nasprotno, svetovljani smo, in te stvari razumemo.
Nekaj hiš naprej stanuje v majhni sobi mlada delavka, ki ima nezakonskega’ otroka. (»Pomislite, gospa, otroka ima. In to nezakonskega. Nič -prida ni. Pa še delavka je, čisto navadna delavka.«) Otrok je otrok in vsak otrok joka. Tudi njen.
Takrat se sosednja ulica združi in je ogorčena. Spati ne morejo, jok jih moti in sploh ...
Moderni avtomobili ne povzročajo hrupa. V odnosih med seboj smo sproščeni in prisrčni.
Tako bi bilo tudi v naši ulici in najbrž tudi v vaši.
Jaz sem se le sprehajal. Na svojih sprehodih sem videl marsikaj. Tudi to, kako tehtajo. Vsega nisem videl, saj vsega nikoli ni mogoče videti.
Zelo smo napredovali, mnog o stvari pa je ostalo po starem. Ali mislite, da je to -prav?
EVGEN JURIČ


Meseca maja je bila v avli občinskega ljudskega odbora Ljubljana-šiška razstava, kjer je sodelovalo tudi naše podjetje. Na fotografiji
vidimo naš pano
Uspešen seminar za mlade aktiviste
Dne 17. ia 18. maja je bil v mali kino dvorani IC Litostroj seminar za voditelje mladinskih aktivov. V programu predavanj so bile aktualne teme: Vloga in delo mladine v organih delavskega sa-mouprvaljanja, mesto podjetja v komuni, družbeni plan, naloge in perspektive našega podjetja, pomen mladine v industriji, razvoj mladine v Litostroju in drugo. Seminar je bil namenjen vsem čla-
NAJBOLJŠI
MLADINSKI AKTIV NAGRADILI
Tovarniški komite Zveze mladine Litostroja je na svoji seji odobril učencem tretjega letnika v IC denarno pomoč 30.000 dinarjev za izlet po Jugoslaviji.
NOGOMETAŠI AGROSTROJA NAJBOLJŠI
V počastitev tedna mladosti i> Občinski sindikalni svet Ljubljana-šiska organiziral sindikalno tekmovanje v nogometu, ki pa je bilo zelo slabo pripravljeno, saj so od šestih nogometnih moštev nastopala le tri. V prvem srečanju je moštvo Litostroja premagalo JŽ PAP z rezultatom 2:0. Ti pa so vložili protest, ker sta v moštvu Litostroja nastopala dva irgalca, ki nista člana delovnega kolektiva Litostroja in so tako izgubili tekmo. V finalu sta se pomerila Agrostroj in JŽ PAP. Mladi igralci Agrostroja so zmagali.
nom sekretariatov in članom TK ZM Litostroj. Predavali so člani delovnega kolektiva Alfred Tomažič, Ivan Kogovšek, M^ro Završnik, Tone Geršič in predsednik ObK Ljubljana-šiška tovariš Viktor-Cedilnik.
ODGOVOR ŽERJAVOVODJI
Prejeli smo pismo žerjavovodje Jožeta Zadravca iz OO, v katerem nam piše o nekaterih pomanjkljivostih pri proizvodnji. Žal iz njegovega pisma nismo-mogli izbrati bistva stvari in ga zato prosimo, da se ob priložnosti oglasi v uredništvu.
POPRAVEK
V prejšnji številki našega lista se nam je na 5. stran v članku Djerdap — H E velikanka, vrinilo nekaj neljubih pomot.
V	prvem stolpcu, v 4 mednaslovu se glasi namesto 24 agregatov — 12 agregatov.
V	drugem stolpcu pa se v mednaslovu »Konec del leta 1970« glasi namesto Pel-tonove — Kaplanove turbine. Prosimo bralce, da nam to neljubo pomoto opro- -ste.
, RAZGOVOR Z LITOSTROJCANI O POSKUSNEM SKRAJŠANJU DELOVNEGA ČASA
Produktivnost se lahko zviša
Pri večini intervjuvanih delavcev vlada glede zviševanja produktivnosti sicer optimizem, vendar bodo izrekli o naših uspehih in neuspehih zadnjo besedo analitiki, finančniki in drugi.
Zdaj ko smo že občutili blagodejnost prostih sobot, smo ne glede na uradne računske dokaze o zvišanju oziroma znižanju produktivnosti želeli pri neposrednih proizvajalcih izvedeti, če so od 1. maja dalje obdržali ali pa celo zvišali svoj delovni učinek. O tem je uredništvo povprašalo 36 delavcev iz različnih proizvodnih enot. Postavili smo jim ta vprašanja:
1.	ALI SE JE VAŠA STORILNOST NA DELOVNEM MESTU PO SKRAJŠANJU DELOVNEGA TEDNA DVIGNILA ALI SE NI?
2.	KAKO IZRABITE PROSTO SOBOTO?
3.	ČE BI USPEŠNO ZAKLJUČILI POIZKUSNO TRIMESEČNO SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA, NAS ZANIMA, ČE BI DELALI RAJE 7 UR ALI IMELI RAJE TAKO KOT ZDAJ PROSTO SOBOTO?
Na prvo vprašanje je odgovorila večina Litostrojčanov, da je obdržala produktivnost na isti ravni kot pred 1. majem. Mnogi so odgovorili, da bi jo lahko še dvignili, če bi bilo delo organizirano bolje kot doslej. Na drugo vprašanje so nekateri odgovorili, da ob sobotah še vedno delajo, nekateri pa uporabijo prosti dan za izlete. Na tretje vprašanje pa so enotno odgovorili, da če uspešno »prestanemo« poizkusno trimesečno obdobje, nikakor ne bi spreminjali »voznega reda« prostega časa. Niti eden od 36 ni bil za to, da bi začeli delati ob 7 in delali do 14. ure. Prav zaradi te enotnosti stališč pri zadnjem vprašanju nismo teh odgovorov pri posameznih intervjuvancih posebej objavljali.
Iz večine razgovorov, in ne le tistih, ki jih objavljamo to pot v našem listu, je opaziti, da imajo člani kolektiva vso voljo za dvig produktivnosti, da pa se jim pri njihovih prizadevanjih naj-češče zatakne pri orodju, pri čakalnih urah, načrtih, neenakomernem dotoku dela in podobno. če bomo hoteli dvigniti produktivnost, bo treba ukrepe uprave verjetno usmeriti mnogo bolj v to smer kakor včasih v neke obrobne, cesto nevažne ukrepe. Končne rezultate bomo izvedeli seveda šele, ko bodo zbrani vsi podatki analitikov in drugih gospodarskih strokovnjakov. Sicer pa naj govore člani kolektiva:
PE HS
Franc ŠTER dela pri stroju in je takole povedal našemu sodelavcu: »Kljub skrajšanemu delovnemu času je težko, da bi produktivnost na tem stroju dvignil. Dosežem isto delovno storilnost kot pred uvedbo skrajšanega tednika. Zaradi nujnih del včasih z delom nadaljujem po rednih delovnih urah. Do sedaj sem proste sobote izrabil za izlete.«
Jože KOTAR — »Vozim se iz Šentruperta in delam v tovarni pri stroju. Pri delu sem vsekakor prizadevnejši kot prej, saj moram vsak dan doprinesti tisto »urico« za soboto. Zdaj si novo delo in vse orodje pripravim že vnaprej, tako da nimam nobenih zastojev. Tista domača dela, ki sem jih prej opravljal ob nedeljah, izvršim pač ob sobotah. Tako mi ostane dan za počitek in sem bolj pripravljen za novi delovni teden.«
Ivan KLINC — »Delam tako v redu kot prej:	S kvalitetnim
orodjem in materialom pa bi lahko izboljšal svojo produktivnost. Dela imam dovolj in priprava je zadovoljiva. Sobote posvetim družini.«
Ludvik SLANA — »Zaradi trenutnega pomanjkanja dela na mojem delovnem mestu ne morem doseči tistega, kar sem dosegel prej. Zdaj delam na prototipu vakuum črpalke in norme ne bom dosegel. Zdi se mi, da bo
moj osebni dohodek nižji kot prej, pred skrajšanjem delovnega tedna. Zato bom delal še več, da bom zaslužil toliko kot prej. Ob sobotah odpotujem domov in pomagam staršem pri delu, da imam zagotovljeno ozimnico.«
»Dovolj dela in rokovna disciplina nas sili, da delamo s polno paro,« pravi Boris URBANČIČ. »Več od sebe ne morem dati kot doslej; a prav tako ne izboljšati delovnega postopka. Najbolje bi bilo, da delo ki ga začnem, tudi dokončam. Doslej še nisem imel proste sobote, ker imamo sama nujna dela in se moram čim dosledneje držati rokovne discipli-
Marjan PRELOGAR je rekel, da je njegova produktivnost odvisna od vrste dela. »Sem približno na istem kot prej, lahko pa rečem, da bi lahko naredil še več.«
Metod ERPIČ meni, da zaradi tega, ker ne dobi dovolj dela, produktivnosti ne more dvigniti. »To se tudi opaža pri naših osebnih dohodkih, ki znatno nihajo. Včasih nam povzročajo preglavice posamezni sestavni deli, na katere moramo čakati, da bi lahko svoje delo zaključili. Ob sobotah želim hoditi na izlete.«
PE SN
Jože ČRNIČ je mnenja, da je produktivnost ostala ista kot prej, vendar s to razliko, da je prej dosegel večji preseg norme, iz katere mora sedaj kriti prosto soboto. »Tehnične norme so za mnoge kose nerealne, ker se morajo delovni nalogi često popravljati. Zato jih je potrebno postaviti na realnejšo osnovo. Ob sobotah odpotujem domov ali na krajši izlet.«
»Da elektromotorji ne stojijo, delamo tudi ob sobotah,« je rekel Franc PETERLIN. »Delo moramo opraviti, saj so strojne ure drage. Pogosto imamo težave zaradi pomanjkanja materiala. Če bi bil le-ta pravočasno dostavljen ali na zalogi, bi delo steklo hitreje. Prostor, v katerem delamo, je neprimeren. Soboto bom izrabil za izlete in za kopanje.«
Z referenduma: »Glasujem za prosto soboto.«
Ivan PERKO je s sedanjim delovnim časom zelo zadovoljen. Zredvideva, da bo kljub skrajšanju delovnega tednika delo opravljal prav tako kot prej. Na vsak način pa bo skušal svojo produktivnost še dvigniti. Sam opaža, da naredi zdaj več kot prej in je prizadevnejši. Prosta dneva ima za počitek.
Jože VRABEC — »Od 1. maja dalje delam z večjo prizadevnostjo. Svoje delovne naloge želim izvrševati kvalitetneje in pravočasneje. Delam s polno paro in je zato počitek ob sobotah tem prijetnejši. Ob sobotah grem obiskat družino v Novo mesto.«
Franc TROJAR — »Produktivnost bi zvišal, če bi imel kvalitetnejše orodje. Sobote porabim za delo doma in za izlete.«
»Produktivnost bi lahko še bolj dvignil, če bi bil na delovnem mestu polno zaseden,« je dejal Jože MARIČ. »Vsak mesec sem namreč nekaj dni brez dela, ko ga pa imam, normo dosežem in celo presežem. Družinski izleti ob sobotah me prijetno razveseljujejo.«
PE MO
»Z vso prizadevnostjo se je produktivnost v našem kolektivu zvišala,« je povedal Franc HOČEVAR. »Sama organizacija dela nas sili, da delamo v pospešenem tempu. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti čistilnici in službi HTV. Zdravje čistilcev je v zadnjem času bolj ogroženo, kot je bilo prej, saj delamo stalno na istem mestu. Ob sobotah opravljam razna domača dela, imam namreč malo kmetije, nedeljo pa porabim izključno za počitek.«
Anton LOVŠE pravi, da je trenutno na istem kot pred 1. majem in produktivnosti ne more zvišati, pričakuje pa, da bo to lahko storil, ko bodo dobili potrebno opremo za livarno jeklene litine. Prosti čas posveti družini, pogreša pa skupinske izlete.
»Dvainštirideseturnega tednika sploh nisem deležen,« je rekel Ivan BUKOVEC. »Delo, ki smo ga pred novimi ukrepi opravljali ob nedeljah, naredimo sedaj ob sobotah, včasih tudi v nedeljo dopoldne in se lahko veselimo le nedeljskega popoldneva. Našo mesečno produktivnost smo v primerjavi s prejšnjimi leti dvignili, toda dvomim o še večji zmogljivosti elektropeči. Želel bi, kot tudi moji sodelavci, da bi imel vsaj nedeljo za razvedrilo.«
»Naredim prav toliko kot pred 1. majem,« je rekel Janez HUDOLIN. »Ob sobotah urejujem svoje osebne stvari, ki sem jih moral prej opravljati v nedeljo. Podjetje naj bi večkrat organiziralo izlete v naše počitniške domove. Ob lepem vremenu hodim na krajše izlete.«
Milan HERCIGONJA je rekel, da se je po uresničitvi novih ukrepov produktivnost zvišala, ker ne opazi nobenih zastojev. »Vse tisto, kar narede v našem obratu, moram čimprej vskladi-ščiti in odposlati,« je povedal. »Prosti čas izrabim za domača dela.«
»Želim narediti več kot doslej, saj bo to v mojo korist in v korist obrata,« je rekel Franc PIRNAT. »Ob novih ukrepih se je moja produktivnost zvišala, ker se zavedam, da moramo narediti več, če želimo obdržati prosto soboto. Žal pa je sedaj še nisem imel, ker delo pri rekonstrukciji
obrata zahteva od nas izredno mnogo dela v prostem času.«
Jože SOMBOLEC ugotavlja, da se mu produktivnost ni zvišala predvsem zaradi nepopolne zasedenosti strojev, naredi pa toliko kot pred 1. majem. S stalnim in rednim pritokom naročil in z izboljšanjem transportnih naprav bi se produktivnost zvišala. Prosti čas izrabi za izlete.
»Naše vodstvo teži, da bi bile kapacitete obrata polno zasedene, s čimer bi se tudi moja produktivnost dvignila,« je rekel Janez KLINC. »Vpisan sem v stanovanjsko zadrugo in mi za odplačevanje ne zadostuje samo zaslužek, tako da ves prosti čas porabim za priložnostna dela.«
Alojz GRUDEN starejši. »Mi naredimo v petih dneh prav toliko, kot prej v šestih. Produktivnost bi se dala glede na naše zmogljivosti še dvigniti v soraz-
PE PK
»Dela imamo dovolj in ga opravljamo s pospešenim tempom,« je rekel Vasilije PAVLOVIČ. »Z boljšo organizacijo dela bi naredili še več, pri čemer bi se osebna in tovarniška produktivnost zvišala. Vesel sem proste sobote, da se odpočijem, kljub temu pa moram tudi v prostem času še kaj narediti.«
Matevž DEMŠAR pravi, da so njihove zmogljivosti polno zasedene. »Naše delo je med drugim odvisno od kvalitete in vrste materiala. Prizadevamo si, da bi naredili toliko, kot je v naših močeh, ker se zavedamo, da naše delo zahteva izreden napor.«
PE DT
Vekoslav KORPAR — Trenutno imajo pri njih dovolj dela in se ne bojijo, da proste sobote ne bi med tednom nadomestili.
mer ju s proizvodnjo MO. V prostem času, to je ob sobotah, opravljam različne opravke, nedelje pa uporabim za sprostitev.«
Miro JAGER pravi, da bo po njegovem predvidevanju ostala produktivnost ista kot prej, saj vsak teži, da bi s pospešenim delovnim tempom nadoknadil prosti čas.« Želim delati bolje in kvalitetneje ne glede na skrajšani delovni čas. Sobote izrabim za krajše izlete s kolesom.«
Jože BIZOVIČAR pravi: »Zavedam se, da moram narediti toliko kot prej brez nadurnega dela. Če bi imeli v kontroli večji dotok dela, bi ga lahko zmogli. Sobote izrabim za domače delo.«
»Produktivnost se ne bo znižala, če ne bodo nastala ozka grla na strojih. Na vsak način bomo obdržali dosedanjo proizvodnjo,« je dejal Ivan MARIČIČ. »Sobote izrabim za kratke zlete.«
Adolf KOBAL ugotavlja, da delajo pri njih več kot prej in da dosežejo isto normo in enak osebni dohodek. »To se predvsem pozna pri manjših delih, kjer se ne sme izgubiti čas zaradi norm. Ob sobotah grem obiskat svojo družino ali pa grem po raznih opravkih.«
PE OO
Davorin BOŠ je zaposlen v podjetju šele kratek čas in pravi, da je produktivnost dela odvisna od samozavesti in organizacije dela. »S pridnostjo bomo lahko nadomestili proste sobote.« Ob sobotah odide k svoji družini.
Peter KOVAČ pravi, da so si glede na skrajšani delovni čaš porazdelili naloge ekonomičneje. Težijo, da bi izvršili svoje obveznosti pravočasno in kvalitetno. Rad bi hodil na izlete, a mu tega ne dovoljujejo skromna finančna sredstva.
»Delovna disciplina in želja po prosti soboti nam je vlila večje veselje in voljo do dela,« je rekel Edvard KRALJ. »Zavest vsakega posameznika mora biti tako visoka, da bi stalno zviševal produktivnost. Opažam pospešen tempo dela. Po dvodnevnem počitku delamo laže.«
»Nujna dela bomo morali narediti še ob sobotah, toda nedelja bo še vedno ostala za počitek. Proste sobote izrabim za krajše izlete z motorjem.«
»Našo storilnost bi lahko dvignili z dobro pripravljenim dotokom materiala in sestavnih delov,« meni Pavle SVOLJŠAK. »Prosti čas prebijem večji del v hribih, kjer si naberem nove moči za novi teden.«
Štefan STRAH želi na svojem delovnem mestu povišati storilnost. »To bom dosegel z boljšo pripravo dela in izboljšanim tehnološkim postopkom. Preglavice mi povzročajo tehnične norme, ki so pogostokrat nerealne, ker orodje za določeno delo ni natančno predvideno. Prosti čas porabim za učenje.«
»V transportnem oddelku naredimo prav toliko kot prej,« je povedal Dane KASTELIC. »Naša storilnost se je povečala glede na tekoča popravila. Ob sobotah smo v glavnem na vožnji in zato lahko ob nedeljah počivamo.«
Anton PRIJATELJ iz TKB je
povedal, da se je njihova produktivnost zvišala zaradi večjih zahtev naročnikov glede kvalitete materiala. »Za vsak izdelani kos je zdaj več vrst kontrole, kar se prej ni dogajalo. Prosti čas izrabim za izlete.«
»Poenostaviti je treba dokumentacijo za drobni material, katerega naj bi delavnice dobavljale direktno iz skladišča,« je predlagal Jože PIVK iz TB. »Ta je pogosto zelo važen sestavni del, a moramo nanj čakati. S skrajšanjem dobavnega postopka za drobni material bi produktivnost dela zvišali. Menim, da je prizadevanje vseh nas večje, z željo, da bodo sobote ostale proste. Podjetje bo tudi s tem prihranilo, ker bo odpadel dan prevoza delavcev. Denar, ki gre zdaj za prevoze, bi lahko namenili za stanovanjsko izgradnjo. Da dosežemo te faktorje, je potrebno dosledno upoštevati delovno disciplino. Ves prosti čas posvetim študiju.«
Jaka PODREBERŠEK je povedal, da so potrebe obratov iste kot prej in zato delajo več. Prosta dneva porabi izključno le za družino in počitek.
— Sil —
ZANIMA VAS
Gašper se
Že nekaj časa sem opazoval obratnega ključavničarja livarne jeklene litine Antona S a p o r j a in njegove tovariše v ključavničarski delavnici, kako takrat, ko imajo drobec prostega časa, pripravljajo izredno lepo in precizno izdelano miniaturno elektro peč, ki služi hkrati tudi kot sodček za pijačo. »To bo za našega Gašperja,« so mi takrat povedali.
Saj res, Gašper gre v pokoj kot prvi litostrojski talilec. Visokega, slokega prvega talilca Antona Gašperja poznajo vsi, zato ni čudno, če povemo, da je bil Tone eden najstarejših Litostrojčanov. V podjetje je prišel že 1. VII. 1947 in je imel številko žigosne kartice 55!
Tovariš Gašper je sodeloval že pri izgradnji livarne sive litine in je bi lzaposlen v »sivi« vse do otvoritve livarne jeklene litine, kjer je nadaljeval delo kot prvi talilec pri elektro pečeh. Pretopil je na tisoče ton jekla in je ena
Ko smo v Litostroju spričo povečanja naročil za leto 1963 razmišljali, kako bi povečali svoje kapacitete, pa nam ni uspelo pridobiti ustrezno usposobljenih kadrov, smo menili, da naloga ni izvedljiva. Malodušni smo bili ob predlogu glavnega direktorja, da je treba seči dlje v naše zaledje in pridobiti nove delavce s -podeželja in uh usposobiti za delo v izmenah. Mnogi so le s kančkom zaupanja sprejemali nove tovariše z Dolenjske in Štajerske ter zmajevali, češ kdaj bodo ti zmogli to, kar od njih pričakujemo. Pri prvih skupinah včasih res nismo imeli srečne roke. Poizkusili smo najprej v čistilnicah livarn, kjer so kupi neočiščenih ulitkov čakali marljivih in sposobnih čistilcev. Po nekaj mese-cil smo opazili, da kupi zginevajo in da se je precejšen del novih delavcev vživel v tovarniško okolje. Pri delovodjih se je počasi razvilo upanje, da bo le šlo in so se na vso moč potrudili, da bi čimbolj usposobili nove delavce za zahtevno delo.
Mnoge od tistih, ki so uspeli, so izbrali za osnovni kovinarski program za ročno obdelavo v izobraževalnem centru. Ko so se ti po uspešno končanem tečaju uveljavili na posameznih delih pri mehanski obdelavi in po nekaj mesecih začeli dosegati zadovoljive rezultate, je malodušje popolnoma izginilo.
Obratovodstva so v novembru lanskega leta predlagala, da bi za tiste tovariše, ki so se izkazali pri delu, priredili tečaj no osnovnem programu za strojno obdelavo za delovna mesta strugarjev, rezkar-iev in vrtalcev. Presenetila nas je njihova oripravljenost, da žrtvujejo za udeležbo na tečaju svoje najboljše delovodje in 2 uri časa dnevno. Po dvakratnem temeljitem razpravlianm so bile
je poslovil
naj starejših prič o razvoju obeh naših livarn.
Tone Gašper obvlada več tujih jezikov (nemško, francosko, madžarsko in delno špansko) in je dolga leta svojega službovanja delal v železarnah Avstrije, Nemčije in Francije. O teh deželah je med odmori rad pripovedoval zanimive zgodbe. Nikoli mu tudi ni zmanjkalo poslušalcev. Bil je najstarejši med talilci, katerim bi bil lahko oče. Mladina se je rada včasih z njim pošalila. Včasih so mu skrili orodje, potlej se smejali v pest, ko so gledali in poslušali Gašperjevo hudo jezo.
Ko 'e zadnje čase rahlo bolehal, je komaj čakal na upokojitev. In jo je dočakal. Tako slovesnega in prisrčnega slovesa pa še nismo doživeli.
Dobil je elektro peč, iz katere je tekla dobra kapljica. Takrat so ga oblile solze sreče in je zagledal že pri poslavljanju v vodstvu obrata ponos, da so ga kolegi tako spoštovali. Posebno slovo pa
opravljene potrebne priprave in 14. januarja 1963 smo pričeli s tečajem. Čeprav je mnogim kandidatom ob preizkusu manjkalo nekaj osnovnega znanja zlasti iz strokovnega računstva, nismo odnehali. 39 prizadevnih delavcev se je kljub vsakodnevni naporni vožnji ob hudi zimi spoprijemalo s težavami in po štirih mesecih, kolikor je trajal tečaj, so nalogo presenetljivo dobro opravili. Naj spregovore rezultati.
Zaključni izpit so opravili trije kandidati z odličnim uspehom, 21 s prav dobrim, 14 z dobrim, en tečajnik ima dva popravna izpita. Ko smo se 16. maja zbrali na posvetu vsi predavatelji in obra-tovodje, smo bili s poročili izredno zadovoljni, saj so uspehi izpolnili vsa pričakovanja in delovni uspehi tečajnikov se še pri nobeni skupini niso tako ujemali s teoretičnim znanjem kot pri njih, čeprav so imeli drugi za seboj celotno učno dobo.
Na posvetu — razen predlogov o dodatnih izboljšavah pouka in usposabljanju ostalih skupin, ki niso mogle priti tokrat na vrsto — ni manjkalo priznanj smelemu predlogu glavnega direktorja
je Gašper doživel v Mostecu, kjer se je zbralo nad 30 talilcev, livarjev, čistilcev in ključavničarjev, da bi Gašperju poslednjič stisnili roko.
In tako je ta mirni, marljivi in vestni sodelavec zaključil svoje naporno delo, da bi se v Čepincih
iz leta 1960 z mnenji, da bi bili danes mnogi obdelovalni stroji malega kalibra prazni, če se ne bi takrat odločili za njegov predlog.
Navzoči so predlagali, naj bi odlične tečajnike nagradili v imenu podjetja s posebno nagrado. Nadalje so predlagali, naj bi tistim, ki se bodo tudi v bodoče izkazali na delovnem mestu, omogočili v prihodnji sezoni nadaljevati poklicno usposabljanje po posebnem programu.
Tovariši z Dolenjske in Štajerske! Vsi smo veseli vaših uspehov in vam iskreno čestitamo. Prepričani smo, da tolmačimo vaša mnenja, če izrečemo zahvalo Marjanu Prosenu, vodji tečaja, inštruktorjem Alojzu Fašunu, Pavlu Petehu, Karlu Gorniku, Janezu Križaju, Janku Kopaču in Vilku Krapežu, ki so se trudili in vam nesebično posredovali znanja.
Želimo, da bi vztrajno nadaljevali s prizadevanji in bili vedno zadovoljni s svojo odločitvijo, da postanete pravi Litostrojčani, dobri strokovnjaki in skrbni upravljavci.
Kadrovski sektor
pri Murski Soboti, kjer se je pred 58 leti rodil, odpočil in živel od svojih spominov.
(Na sliki: predsednik komisije za skrb delovnega človeka pri sindikalni podružnici Anton Sapor se poslavlja od Antona Gašperja)
Mavil
že ob 9. uri zjutraj je avtobus potegnil člane kolektiva z njihovimi družinami do Jeperce. S seboj smo vzeli vse potrebno za enodnevno taborjenje v naravi. V enem izmed okolišev gozdov ob cesti Ljubljana—Kranj smo izstopili in odložili tovor. Ti gozdovi so med najlepšimi rekreativnimi področji v bližnji okolici Ljubljane. Dosegljivi so vsakomur tudi z najskromnejsim prometnim sredstvom, tj. s kolesom. V zvezi s tem sem mnenja, da bi se nameravanim posekom gozdov na Sorškem polju morali upreti delovni kolektivi, ker so ravno tam največje možnosti za dnevni oddih in sprostitev.
Najprej so člani pripravljalnega odbora zabili kole za mize in ogradili prostor za točilno mizo. Poiskali smo manjšo gramozno jamo, kjer smo postavili ražnje in brez škode kurili in pekli. Potem je bila slavnostna otvoritev s krajšim nagovorom. Kuharji — v uniformi — so stopili v akcijo. Da bi se laže zabavali, je vsak udeleženec izleta dobil krepko porcijo odličnih vampov.
Udeleženci tovariškega dne so se hitro odločili za razne igre. Pripravljeno je bilo rusko kegljišče, igrišče za odbojko, strelišče, balinišče, prostor za bad-mington, žoganje in nogomet.
Lep dan je poskrbel za to, da naš točaj v baru ni imel preveč prostega časa.
TOVARIŠ TITO SE JE ZAHVALIL
Dne 29. maja se je zahvalil našemu kolektivu tovariš Tito za čestitke, ki smo mu jih poslali za rojstni dan. Hkrati nas tovariško pozdravlja in nam želi vse dobro.
MLADINI LITOSTROJA POKAL V TRAJNO LAST
V četrtek, dne 30. maja, je bila v domu Ljuba Šercerja zaključna prireditev ob praznovanju tedna mladosti. Na zbo-royanju mladine so ocenili predvolilno dejavnost. Ob tej priložnosti je spregovorila več kot tristo mladincem predsednica CK ZMS Francka Strmole*
Nagrade najboljšim ekipam v tekmovanju ob dnevu mladosti je razdelil predsednik ObK ZMS Ljubljana-šiška tov. CEDILNIK. Mladinci Litostroja so tudi tokrat triumfirali, saj so osvojili prvo mesto v streljanju in namiznem tenisu, v šahu pa so zasedli drugo mesto. Z osvojitvijo prvega mesta v skupnem plas-manu so si prisvojili v trajno last pokal občinskega komiteja Zveze mladine Ljubljana-šiška.
Po krajšem kulturno-zabavnem programu so se mladinci veselo zavrteli.
Tovarniški komite Zveze mladine Litostroja iskreno čestita mladincem za osvojitev prvega mesta.
★
ZAHVALA
Podpisani Stane Slana se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu za pomoč, ki mi jo je nudil ob rojstvu mojih trojčkov. Posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici in socialni delavki Dani Berčič, ki so mi z vsem razumevanjem nudili vsestransko pomoč.
Stane Slana
★
PRIŠLI
Marija Plestenjak, Jože Maver, Ciril Tominec, Dragomir Gojič, Slavko Jake-lič, Jovan Paunovič, Emil Fači, Ramadan Fači, Štefan Potočnik, Avgust Lavačič, Tomislav Bohinc, D juro Mesarek, Elizabeta Petrovšek, Mladin Kanački, šerif Fazlija, Ana Baligač, Štefan Fifolt, Dra-goljub Prvulovič, Jože Žlogar, Milena Ge-lemanovič, Slavko Penko, Marijan Burgar, Alojz Traven, Franc Snoj, Jože Pavlič, Aleksander Žnidaršič, Anton Tomažič, Ivan Prešeren, Stanislav Perhaj, Ivan Zajc, Franc Goričar, Viktor Urankar, Tončka Golob, Sokrat Nikolov, Zorica Reba, Matija Ovčar, Jovan Stanič, Albin Kavšek, Viktor Lesjak, Karmen Klobučar, Kadri ja Istogi, Ignac Kaplan, Silvo Gregorin, Anton Zobec, Stane Krpan, Anka Guzelj, Vlado Laznik, Marija Gaber, Franc Podrenik, Anka Križaj, Mio-drag Jelačič, Tanja šiško, Janez šifrer, Janez Kolarič, Nikolaj Atelšek, Dragutin Ganculič, Vesel Mučoli, Alojz Levstek, Andrej Jerman, Anton Adamič, Mirko Buščaj, Živo j in Jovanovič, Drago Ozimek, Jože Pečjak, Celim Gaši, Peter Habinc, Matija Fortun, Jože Ajnik, Ram iz Avdič, Stanko Macele, Anton Koncilja, Stanislav Novak.
★
ODŠLI
Ivan Pavšelj, Rado Legan, Anton Lam-prečnik, Alojz Požar, Valentin Kolenc, Alojz Dagarin, Alojz škrbinek, Anton Brentin, Ivan Golob, Jože Sipelj, Jože Dešman, Ivan Rose, Jože Podbrežnik, Janez Kapušar, Dragutin Poleksič, Avgust Korber, Ciril Mandelj, Ignac Kuralt, Jožica Šuštar, Rudi Taškar, Ivan Vider, Anton Kozoglav, Muharem Cimi-rotič, D juro Pantoš, Jože Nose, Jože Laharnar, Anton Gašper, Štefka Trnovec, Jože Polutnik, Franc Brenčič, Maks Klemenčič, Vida Koželj, Franc Kordan, Alojz Zadnikar, Anton Kerenčič, Leopold Končina, Anica Zupančič, Vlado Hrs, Josip Kalanj, Ivan Čeplak, Franc Pusto-slemšek, Ivan Rose, Franc Krumpačnik, Anton Kosmač, Jože Markovič, Edvard Jakopič, Alojz Kumelj, Zvonimir Slana, Frančiška Heric, Ahmet Fazlija, Franc Burjek, Relja Nedeljkovič, Jože Jezernik, Kad rij*a Istogi, Julka Kovačič, Velibor Nedeljkovič, Janez Kožuh, Stanislav Hočevar, Hristo Tinev, Leopold Tanšek, Anka Križaj, Jože Štrus, Ivan Gregorčič, Janez Kregar, Jože Medle, Dragutin Tkalec, Drago Ozimek, Stefan Jakimovski, Jožica Petrin, Janez Potočnik, Janko La-pič, Metod Marchisetti.
Za boljšo voljo je skrbel transistorski sprejemnik z gramofonom in seveda nazadnje tudi naš Gustl s svojo šaljivo pošto.
V igrah in medsebojnih razgovorih nam je čas kar prehitro minil.
Dan se je pričel nagibati, ko smo pospravili rekvizite, počistili prostor in se odpeljali domov. Bili smo dobre volje, saj je tovariški dan v resnici uspel!
PVP
Takle prizor se pa ne vidi vsak dan...
Takole so se zbrali na jasi in se »pritisnili« v trajen spomin
Uspeh obojestranskih prizadevanj
»Vedno sem živel le za delo«
»Težko bomo pogrešali tovariša Polut-.nika, ki odhaja v pokoj,« je povedal šef naše tiskarne Jože Mihevc. Tako točnega in vestnega delavca je težko najti. V vseh 16 letih svojega službovanja v Litostroju je bil izredno delaven in točen.«
In ne samo to! Jože Polutnik, črkosta-vec, ki je v Litostroju že od njegovega začetka, nam je povedal, da ni nikoli niti minute zamudil službe in da v vseh 16 letih ni bil niti enkrat v bolniškem staležu. S tem seveda ni rečeno, da ni bil nikoli bolan. Pač, bil je — toda bolezen je prebolel na svojem delovnem mestu, pri črkah.
»Vedno sem živel le za delo,« je rekel.
Težko se je pogovarjati s Polutnikom, saj je skromen in o sebi govori nerad. Vse stvari se mu zde preproste.
»Tovariš Polutnik, povejte nam dogodek, ki Vas je v življenju najbolj razburil?«
Jože Polutnik se je nasmehnil, skomignil z rameni in počasi odgovoril:
»Zame mora biti res kaj velikega, da se razburim.
Včasih sem bil navdušen športnik in se tudi sedaj še ne pustim kar tako. Lani jeseni sem se n. pr. odpeljal s kolesom na trgate^ v Goriška brda. Poleg
niojz Kompare 70-letnik
Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu sva se srečala na železniški progi. Simbolično. Proga mu je v življenju pomenila vse.
Alojz Kompare se je rodil leta 1893 v Dovjem na Gorenjskem.
Tudi njegov oče je bil železničar. Zanimalo ga je mizarjenje. V Ljubljani je končal šolo za umetno obrt. Njegovi sošolci so bili znani slikarji in kiparji, med njimi Lojze Dolinar in Kos.
Sedemnajst let mu je bilo, ko je postal železničar. »Prva tri ‘leta sem bil risar,« je povedal. »1913 sem postal vojak. V vojaški suknji sem prehodil podolgem in počez Srbijo, Galicijo in velik del Italije. Ko sem prišel od vojakov, sem kot nadzornik proge delal v Črnomlju, Kranjski gori, Grosupljem, Velenju, Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1946 sem bil upokojen, a nisem nehal delati.« .
kolesarjenja zelo rad tudi smučam in hodim v hribe.«
Ob enajstih dopoldne je Jože še sestavljal svoje zadnje črke v tiskarni — obvestilo o prodaji toplih malic.
Med pogovorom nam je Jože kar tako mimogrede in redkobesedno povedal tudi to, da je bil med vojno aktivist od leta 1941 do konca vojne, da mu je brat padel in da je sodeloval pri tiskanju letakov, razglasov in pri izdelavi propust-nic in izkaznic, ki so jih potrebovali ilegalci. Za svoje delo med vojno ni prejel nobenega priznanja, pa saj tega tudi noče. Delal je in s tem je zanj vse končano.
»Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši,« smo ga vprašali.
»To je težko reči. Ce bi vedel, da žena ne bo brala časopisa, bi rekel, da takrat, ko sem se poročil.«
»Zaupajte nam, kaj boste delali jutri, prvi dan ko vam ne bo treba zjutraj vstati in iti na delo?«
»Z ženo bova šla v arboretum Volčji potok. Pravijo, da je zelo lepo urejen.«
Ob slovesu nam je rekel:
»Morda bom še prišel v tovarno. Honorarno bom delal, če se bomo dogovorili, da mi dajo kakšno lažje delo.«
»S čim se ukvarjate v prostem času?«
»Moj konjiček je mizarstvo. Tudi vrtnice imam zelo rad in se ukvarjam z njimi. Razen tega imam doma več lepih kanarčkov. Ce mi je še dolgčas, pa obujam spomine. Teh nikoli ne zmanjka.«
»Povejte nam kak spomin .. .«
»Največkrat se spominjam otrok, štiri sem imel. Najmlajši Rado je padel kot partizan v Žireh. Mnogokrat se spominjam tudi razburljivih dogodkov v svojem življenju. Zanimiv je tale. Med Cu-šperkom in Predolami se je 1925. leta prevrnilo pet vagonov tovornega vlaka. Vsi so mislili, da sem tega kriv jaz. Reči moram, da mi je bilo zelo neprijetno, pozneje pa se je izkazalo nasprotno.«
Tako rad pokramlja Alojz Kompare, drugi na j starejši Litostrojčan, ki še vedno čil in svež ureja promet na lito-strojskih tirih. — Da bi ga še dolgo urejal.
OJ TA VOJAŠKI BOBEN . . .
Iz Bjelovara sta nam pisala Franc Volek in Franc Šturm. Pišeta, da je v njihovi edinici več Litostrojčanov in se sprašujejo, zakaj ne dobe nobenega odziva iz tovarne.
Želijo, da bi se Titovi zavodi še bolj razširili in ponesli v svet sloves naše težke industrije, še posebej mnogo uspehov želijo tovarniškemu komiteju LMS, nekdanjim sodelavcem iz EE DT pa žele mnogo delovnih uspehov in čimprejšnjo uvedbo sedemurnega delavnika.
(Op. ur. Iz našega lista ste najbrž že razbrali, da je Litostroj že prišel na trimesečno poizkusno skrajšanje delovnega časa in upamo, da bomo to pridobitev obdržali tudi po preteku tega roka).
Iz Cerkelj ob Krki nam je pisal Roman Pirc. Lepo se nam zahvaljuje za redno pošiljanje našega lista, saj lahko z njegovo pomočjo spremlja vse uspehe in razvoj Litostroja. Piše, da smo mu s pošiljanjem našega lista naredili veliko veselja.
Pozdravlja ves kolektiv Litostroja, zlasti pa sodelavce v EE SN.
Tovariški dan kolektiva IC
Sindikalna podružnica IC je priredila v nedeljo, dne 26. maja, v počastitev dneva mladosti, rojstnega dne maršala Tita in volitev »tovariški dan«, kot smo krstili našo enodnevno prireditev.
Sprehodi po Varšavi
Varšavska ulica. V ozadju hotel Varšava
Majhen prostor v velikosti ljubljanskega križišča pred Figovcem, tlakovan z velikimi kockami kakor ljubljanska Slomškova ulica, zaprt z dveh strani s postajnim poslopjem, z južne strani z nekim gradiliščem, v ozadju še vedno od vojne podrte stavbe, z vzhodne strani, kjer se odcepi levo in desno ulica, pa je mogoče prav tako videti še počrnele ruševine in zidove. Kot nasprotje se vsemu temu v ozadju dviga bel, s kamnitimi ploščami obložen dom kulture, katerega je mogoče videti z vsakega konca mesta in ti služi tudi kot dobra orientacijska točka.
Zanimiv je na prvi pogled samo promet osebnih avtomobilov pred kolodvorom, ki je proti pričakovanju velik. Vendar pa so to samo taksiji, na katere odpade skoraj 80 "/o varšavskega prometa. Taksi avtomobilov je v tem mestu 3000, od katerih odpade na nočno službo 1000 vozov, ki križarijo po mestnih ulicah in iščejo priložnostnih strank. Vožnja je razmeroma poceni, saj stane osnova 4 zlote, nato pa meri poseben števec čas vožnje brez ozira na prevožene kilometre. Če vzame družba štirih oseb taksi v uporabo in vozijo ca. 15 minut, v katerih se pride z avtomobilom žc precej daleč, stane takšna vožnja 16 zlotov ali 4 zlote na osebo. Tako te potem popelje prevozno sredstvo, ki je lahko tudi avtobus, iz tega precej neprijetnega dela v precej oddaljeno središče mesta. Proti središču se okolica izboljšuje in vidiš že novejša in popravljena poslopja. Tudi ulice so široke in asfaltirane, vendar se še vedno težko iznebiš prvega neprijetnega občutka, ki človeka prevzame takoj ob vstopu v prestolnico Poljske. Mesto je bilo strašno razdejano ob koncu vojne, vendar bi bilo koristno okolico kolodvora najprej urediti, posebno sedaj, ko tudi na Poljskem forsirajo inozemski turizem, saj je zanj mogoče videti precej propagande. Res, da v ozadju vidiš mogočno belo stavbo, vendar ta še ne pomeni vsega in tudi ne popravi prvega mučnega vtisa.
V središču mesta so štirje prvorazredni hoteli, ki so namenjeni v glavnem samo tujcem. Hotel »Bristol« je popravljeno staro poslopje, tako da ni videti na njem več sledov vojne. Notranjost je elegantna in komfortna, na stenah in na stropu lestenci iz ročno brušenega kristala, prijeten vrt s cvetjem, poleg njega pa nočni lokal z glasbo in barskim programom. Cene neskončne, ker je hotel namenjen s svojimi uslugami izključno le tujcem in ti morajo biti zelo petični. V tem hotelu prirejajo tudi razne sprejeme in bankete. Ob kongresu UNIMA je bil tu sprejem, ki ga je priredil poljski minister za kulturo in prosveto za vse delegate iz vseh držav. Naslednji hotel, ki je tudi popravljen v starem slogu, je »Polonia«. Ta je po videzu v zadnji kategoriji reprezentančnih hotelov. Hotel »Warszawa« in »MDM« sta popolnoma nova. Prvi je zgrajen kot nebotičnik s štirinajstimi nadstropji, drugi pa predstavlja zaključek dveh ulic, ki se spajata v glavno varšavsko ulico. Vsaka soba ima toplo in mrzlo vodo, kopalnico s toaleto, v nekaterih sobah je celo radio ter stane samo nočnina od 60 do 180 zlotov. Vsi omenjeni hoteli imajo svoje kavarne, restavracije in tu-
di nočne lokale, ki so odprti do tretje ure po polnoči. Za vstopnino moraš plačati konzumacijo 30 zlotov, toda kljub draginji in visokim cenam v nočnih lokalih Poljaki precej veseljačijo. Pijejo vodko in pivo, vino pa je precej redka pijača, ker svojega vina Poljska nima, uvoz pa je pač uvoz. Izmed vin pijejo jugoslovanska in bolgarska. Steklenica 7 dl jugoslovanske žilavke ali pro-kupca stane 52 zlotov, istrski pro-šek, Badelov vermut ali pa bolgarski vermut pa celo 90 do 120 zlotov za steklenico.
Poljski turizem in gostinstvo sta šele v povojih, o čemer se lahko tujec prepriča že prvi dan ob prihodu. Najprej se osebje prepriča o narodnosti in čim bolj gost diši po zapadu, tem bolj ga oblegajo, seveda ne da bi ga čim bolje postregli, temveč zaradi deviz, ki so zelo važne. Nato sledi povpraševanje po nylonu, to je po moškem ali ženskem perilu, ki je na Poljskem zelo redko. Prav tako gredo v promet dežni plašči. Na koncu pa pride povpraševanje po kon-
Varšava ponoči. Levo, pročelje hotela MDM
zervah, saj je znano, da jih Jugoslovani prineso radi s seboj. Škatla sardin gre v promet za 5 do 7 zlotov, jetrna pašteta tudi nekako tako, terital nylon plašči pa tudi za 1200 zlotov. Tak način postrežbe je nekoliko čuden, toda v nasprotnem primeru je regularna postrežba zelo slaba. Sobarice pometejo sobo, posteljno pregrinjalo malo zravnajo, prekrijejo pižamo, ki je zmečkana, spodnje rjuhe pa se sploh ne dotaknejo. Prav tako se ne dotaknejo kopalnice in umivalne školjke. To lahko gost dobi od prejšnjega umazano bodisi od mila ali od las in če na takšen primer ne opozoriš, si prisiljen pač sam pospravljati in čistiti. Sobarice, ki jih je mnogo, sedijo po hodnikih na tleh, kadijo cigarete in venomer razpravljajo.
Nekako tako je tudi s strežnim osebjem v lokalu. Gost mora prav ponižno čakati, kdaj se bo natakarju ali natakarici zljubilo končati pogovor s kolegom pri točilnici, šele potem se približa in povpraša po željah. Poljskim gostiteljem je včasih nekoliko neprijetno, ker se je dogodilo, da je moral njihov gost v javnem lokalu, kjer ni bilo nobenega prometa, čakati tudi do deset minut. Zgodil se je primer, da je bil gost postrežen s kavo v kozarcu, ki je
bil napolnjen samo do polovice in na katerem so bile odtisnjene lepe ženske rdeče ustnice. Na opozorilo je natakar samo zmignil z rameni, češ da ne more pomagati. Intervencija pri šefu strežbe je pomagala le toliko, da je ta vzel kozarec kave, kakršne pri nas ne poznamo, ker je to le nekaka rjava voda nedoločenega okusa, v kuhinjo. Po tem postopku bi pričakovali, da bo natakar prinesel novo kavo v čistem kozarcu. Toda ponovno je bilo treba prositi in moledovati za že plačan del obroka, kar je trajalo nove četrt ure. Ta dogodek se je pripetil v restavraciji prve kategorije. Seveda primera ni mogoče posploševati, vendar pa ima človek pri opazovanju vtis, da je gost v ho-* telu ali lokalu zaradi osebja in ne obratno. S tem primerom in še z mnogimi drugimi malenkostnimi spodrsljaji ima človek vtis, da je poljsko gostinstvo šele v začetnih povojih in da bodo morali še mnogo delati, preden se bo dvignilo na potrebno stopnjo. Poljakom ni bilo treba doslej gojiti gostinske kulture, ker je bil turizem zelo skromen oziroma ga sploh ni bilo. Iz pripovedovanja lahko sklepaš, da so do pred nedavnim prihajali na Poljsko le poslovni turisti iz vzhodnoevropskih držav, o ostalih turistih pa ni bilo govora. Sedaj, ko so poljske meje bolj odprte tudi za ostale države, pa se pritožujejo, da turisti nočejo priti, ker morajo preko Madžarske, Češke ali NDR, ki pa delajo mnogo težav pri izdaji tranzitnih vizumov, zaradi česar se izgubi tudi precej časa pri čakanju. Vendar bo te zapreke zelo težko odpraviti zaradi velikega nezaupanja do vsega, kar prihaja z zahoda.
Varšavske ulice v središču mesta so zelo široke, ker so bile zgrajene po vojni in so obdane z novimi zgradbami. V sredini cest so pasovi, po katerih je speljana cestna železnica, na obeh straneh pa so okoli 12 metrov široke ceste za enosmerni promet. Na križiščih so postavljeni semaforji in označena mesta za prehod pešcev — zebre. Promet je proti pričako-
OKNO V MIKROSVET
Podjetje Elektromedicina v Ljubljani je izdelalo elektronski mikroskop, ki ga je projektiral profesor Strojnik. Mikroskop povečuje 300.000-krat.
VRTANJE JAŠKA OD SPODAJ NAVZGOR
Blizu Chamonixa so začeli vrtati 220 m visok jašek s premerom 2 metra, ki bo služil za dovajanje vode iz zajetja k turbinam podzemeljske elektrocen-trale. Vrtanje je prav nenavadno. Najprej so izdelali vodoravni dostop, ki so ga na koncu razširili v večjo dvorano za razmestitev opreme. Zatem pa so začeli vrtati jašek navzgor. Vrtalna naprava ima obliko kletke. Njen spodnji del predstavlja vodoravna ploščad, na kateri stojita dva delavca z vrtalnimi kladivi. Ploščad nosi še štiri stojke za oporo čvrsti kovinski strehi, ki ščiti delavca od padajočih skal. Del vrtalne naprave je tudi voziček, ki potiska vrtalni mehanizem vertikalno navzgor. Stisnjeni zrak in voda za pomoč pri delu prihajata po ceveh. Povprečna hitrost vrtanja je 3 metre na dan.
SKALOREZ
Doslej sta bila znana samo dva načina izdelave jarkov v skalnatem terenu: z miniranjem ali s pomočjo pnevmatskih kladiv. Prvi način ni vedno in povsod mogoč, drugi pa je zvezan z mnogimi težavami in je razmeroma počasen. Sovjetski inženir I. Isken-derov je skonstruiral samohodni skalorezni agregat. Na gosenični
vanju zelo gost, posebno opoldne in proti večeru med peto in sedmo uro. V obe smeri vozijo avtomobili v nepretrganih kolonah, med njimi pa prevladujejo avtomobili ruskega, češkega in vzhodnonemškega izvora. Opaziti je tudi novejše evropske modele kakor Recorde, VW, Taunuse, Mercedese, od manjših pa precej fičkov, spačkov in podobnih. Red in disciplina na cestah sta tudi problem za sebe; naši prometni organi bi imeli dela čez glavo in prav tako tudi denarja od mandatnih kazni. Na oglasnih deskah so nalepljeni lepi in veliki plakati, ki vabijo pešce, naj vzdržujejo red in jih opozarjajo, da so pri prehodu čez cesto varni edino na zebrah. Praksa sama pa kaže popolnoma nasprotno. Pešec mora biti pri prehodu čez cesto previden, če je na zebri, četudi mu sveti zelena luč, a avtomobilistu rdeča.
Sploh pa je najbolje, če ostane kar na pločniku, dokler se cesta popolnoma ne izprazni in jo šele potem ubere preko. Prometnih miličnikov je malo in še ti se ne ubadajo preveč z urejevanjem prometa. Šoferji se skoraj nič ne ozirajo na svetlobne znake in vozijo naprej kljub rdečemu signalu. Pri vsem tem je čudno, da ni veliko nesreč. Če pa se vozniki ustavijo nred rdečo lučjo, se po-
traktor so zadaj pritrjeni mehanizmi sekalne naprave, spredaj pa je pritrjen buldožerski plug. Traktor najprej očisti s plugom površinsko plast zemlje, nato pa se vključi rezalni mehanizem in tako nastaneta v skali dve izsekani vzporedni špranji. Izžagani kameni trak lomijo zatem na plošče, ki jih avtožerjav s posebnimi prijemalnimi napravami izvleče in odlaga ob nastalem jarku.
Izdelava jarka s skalorezom je cenejša kot miniranje in hitrejša kot s pomočjo pnevmatskih kladiv. V eni izmeni izdela rezalni agregat do 100 m jarka v globino 2,5 metra.
OHLAJANJE ORODJA Z MEGLICO
Pri strojih, ki režejo zobe zobatih koles, je treba stalno hladiti rezalno orodje. -Navadno je orodje hlajeno s curkom emulzije. Še bolj učinkovita pa je metoda ohlajenja s pomočjo razpršene tekočine. Zmes zraka in tekočine prihaja v cono rezanja s hitrostjo 250—300 m/sek. v močno razpršenem stanju. Pri izhodu iz šobe se zmes razširi in njena temperatura pade na 7—10 °C. Ker so dimenzije delcev zelo majhne, hitro izparevajo in pri tem vsrkavajo precejšnjo količino toplote.
Uvedba te metode ohlajevanja povečuje odpornost (trajnost) orodja za 5-krat v primerjavi s padajočim tokom zdajšnje emulzije. Poleg tega se znatno izboljšuje čistost delovnih mest, zmanjšuje pa se tudi količina plinastih primesi v delavnicah.
stavijo kakor pač kdo in ko se cesta ob zeleni luči odpre, rinejo tisti, ki so stali na notranji strani, na desno ali pa obratno, tako da se je zelo težko orientirati, kam bo kdo peljal. Tudi signaliziranje s smernimi kazali ni izpopolnjeno, ker pač starejši vozovi nimajo (bržkone zaradi pomanjkanja delov) smernih kazal v redu, pa tudi zaradi brezbrižnosti, saj lahko pokažeš tudi z roko želeno smer. Le novejši vozovi imajo smerne naprave v redu. Med vsem tem živahnim vrvenjem pa je mogoče opaziti le tu in tam kakega motorista z Jawo ali Vespo, še bolj redko pa vidiš kolesarje, ki jih je mogoče prešteti na prste. V takem prometu je edina prednost v tem, da so ceste res široke, tudi do 50 metrov in se tako lahko vozila med seboj izogibljejo. Zanimivo je, da v tem prometu brez pravilnega reda vozi še tramvaj, ki pa se sploh ne zanima za svetlobne signale, ker pač ima svoj tir in se mu morajo ostali uporabniki cest izogibati.
Tudi na tramvajih je poseben red in ljubljanski prometni organi bi tudi tu zaslužili lepe denarce. Vozovi so v sredini prazni, potniki pa visijo spredaj in zadaj pri vratih, ki so široka približno meter in pol.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PODVODNI MOTOR
V	Rokavskem prelivu je bil preizkušen »podvodni motor« za 1—3 osebe. Potniki dihajo s pomočjo posebnih dihalnih naprav. Motor je opremljen z dvema elektromotorjema, ki omogočata dviganje ali potapljanje vozila in seveda tudi gibanje. V normalnih pogojih se giblje človek tik pod površino vode.
SUHA FOTOGRAFIJA
V	Lodzu na Poljskem so izdelali aparat za suho fotografijo. Posnetki, kopije risb in tekstov so izdelani v treh minutah. Pri tem aparatu ne rabimo negativov, na svetlobo občutljive snovi in kemikalij. Posnetke lahko dobimo na navaden papir, na plastične mase ali na tkanine.
OPERACIJA NAMESTO OČAL
Profesor Lublinske klinike očesnih bolezni Tadeusz Krvavicz je izdelal operacijsko metodo zdravljenja kratkovidnosti. V začetku operacije je treba na površini očesne roženice napraviti lahen izrez. Nato se vrši razslojevanje roženice. Iz njenega notranjega sloja se izreže vertikalni delček debeline 0,1 mm. Nato se vrhnji sloj roženice, ki je bil predhodno raztegnjen s svileno nitjo, prileže čvrsto na svoje mesto. Na njeni površini se naredi komaj opazna globel. Po tej operaciji prej kratkovidno oko vidi zopet normalno. Profesor Krvavicz je izvedel že nekaj operacij na ljudeh. Vsi operirani se počutijo dobro. Res pa je, da so za sedaj bile operacije izvedene na pacientih, ki so imeli samo eno kratkovidno oko.
V juniju smo pozdravili v naši tovarni alžirsko gospodarsko d elegacijo
Tehniške zanimivosti
Dr. Edo Tepina-krvodajolec
Kri dajem, ker je potrebujejo
Mož v beli halji se je nasmehnil, ko sem mu povedal svojo željo. Nenadoma je smeh v njegovih očeh umrl in čez nekaj hipov so se mu oči osolzile. Pričel mi je pripovedovati...
»V naši družini je bilo devet otrok. Vsi so med vojno odšli v partizane, kjer mi je en brat tudi padel. Ne vem zakaj, toda včasih se čutim krivega, čeprav vem, da si nimam kaj očitati. Svojega brata sem zelo ljubil.«
Preden sem obiskal Edvarda dr. Tepino, so mi povedali, da je to človek, ki je dal že 56-krat kri.
»Prvič sem dal kri 15. maja 1945, ko sem bil še prometnik postaje Borovnica. Kri sem dal prvič in potem še večkrat, ker sem se spomnil svojega brata in zato, ker je bila to kri za partizanske borce. Kasneje sem dajal kri, ker so jo pač potrebovali in ker jo pač lahko dam. Do zdaj sem dal že 24.000 ccm krvi. Imam skupino ORH pozitivno, ki ni posebno redka in me zato ne potrebujejo mnogokrat.«
»Dejali ste mi, da ste bil prometnik na železnici. Kako ste potem prešli v medicino?«
»Medicina me je mikala že v rani mladosti. Povedal sem vam že, da je bilo v naši družini devet otrok. Moral sem čimprej priti do kruha in, da bi študij čimprej končal, sem pričel študirati gradbeno tehniko. Leta 1941 sem moral prekiniti študij. Zaposlil sem se pri železnici, kjer sem ostal daljši čas. Po odsluženju kadrovskega roka v JLA pa sem se vpisal na medicinsko fakulteto in jo 1954 doštudiral. Zelo sem zadovoljen v tem poklicu, saj sem si dolgo želel postati zdravnik.
Veste, zelo lepo je, ko človek po velikih težavah, z napori in žrtvami nekaj doseže.«
Pripovedoval mi je naprej:
»V naši družini smo vsi krvodajalci. Od osmih, ki smo še živi, nas je šest, ki redno dajemo kri. Zdi se mi, da imajo tako kot jaz, tudi moji bratje in sestre zlate značke in plakete, ki jih dobe krvodajalci po določenem času, če izpolnijo pogoje. Naša družina je dala verjetno že precej krvi.«
Doktor Tepina govori o dajanju krvi kot o nečem, kar ni prav nič pomembno, kot o nečem, kar je samo po sebi umevno. Govori mirno, počasi, premišljeno, z rahlim gorenjskim naglasom.
»Sem rojen Ljubljančan. Ker je bil moj oče Gorenjec, mi je malo gorenjskega naglasa ostalo. To mi je celo všeč, saj mi je Gorenjska s svojimi prisrčnimi in neposrednimi ljudmi zelo zelo všeč. Včasih, ko grem na Gorenjsko, celo nalašč bolj zavijem po njihovo.«
Prijetno je kramljati z lito-strojskim zdravnikom. Njegova mirnost napravi človeka boljšega, preprostejšega in ga prisili k razmišljanju. Zanj so vse stvari enostavne in vsi ljudje dobri.
»S čim se ukvarjate v prostem času?«
»V prostem času? Tega imam, žal, zelo malo. Če ga pa imam, je na svetu toliko zanimivih reči, ki jih še ne vem in ki jih hočem izvedeti, da mi res ni nikoli dolgčas. Že po naravi sem tak, da hočem v vsako stvar vtakniti svoj »nos« in vsaki stvari priti do konca. Ukvarjam se z radiotehniko, elektrotehniko, matematiko itd. Poleg tega zelo ljubim rože. Ko sem bil v službi v Postojni, sem imel za gojenje rož primeren pro-
stor! Vzgojil sem nad 120 krasnih lončnic. Zdaj nimam možnosti, da bi gojil rože v večjem številu, kljub temu pa jih imam še nekaj. Zelo rad se ukvarjam tudi s fotografijo. Posebno barvni sem se precej posvetil zadnje čase. Lahko vam naštejem še več svojih konjičkov. Napišite le še tega, da zelo rad sodelujem v kakršnemkoli pogovoru, da je le zanimiv.«
»S katero stvarjo ste v Litostroju najbolj nezadovoljni in kaj bi bilo po vašem mnenju treba iz-premeniti?«
»Ne morem reči, da bi bil s čim izrazito nezadovoljen. Včasih me razočarajo nekateri posamezniki, ki bolezen izrabljajo v svoje nepoštene namene, ki pridejo v ambulanto zdravi in bolezen simulirajo, da jim nekaj dni ni treba de-
lati. Moja velika želja je, da bi imeli ljudje večjo zavest, saj je tovarna njihova in delajo v njej zase. Poleg tega bi vroče želel še, da bi se ljudje v večjem številu in z večjo zavestjo odzvali na krvodajalske akcije.«
Evgen Jurič KNJIGE
PREŠERNOVE DRUŽBE V LETOŠNJEM LETU
Prešernova družba se je s svojo kvalitetno zbirko knjig in umetniških reprodukcij oglasila tudi v Litostroju. Že sedaj, ko so knjige še v tisku, so člani kolektiva, zlasti pa tisti z Dolenjskega in Štajerskega, pokazali zanje precejšnje zanimanje. Ker smo dobili referenta za prodajo teh knjig šele sedaj, sporočamo celotnemu kolektivu, da se lahko na to prijetno in poceni čtivo naročijo pri tov. Rateju v oddelku IBM (stopnice pod računovodstvom), telefon 231.
Naša sindikalna podružnica je nabavila po izredno ugodni ceni nekaj tisoč moških srajc, ki so jih člani kolektiva takoj pokupili
ZA RA
VEDRIH©
Ne, ne, ne bom si poškodoval prsta. Odkar imamo proste sobote, so v ambulanti vse tiste, ki se namerno poškodujemo, da bi ostali doma, spregledali!
vrtu le ob nedeljah, zdaj moram
pa delati v soboto in v nedeljo Zdaj ko je tako kratka pavza, še šahirati ne moremo v službi
—	Si že slišal, da je papež umrl?
—	Mojduš, kdo bo pa potem Levstiku pomagal!
V želodcu ga ima ...
RAZPIS
»MATEMATIČNEGA
PRIROČNIKA«
Založba »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6 opozarja na subskripcijo knjige
J.	N. Bronštejn —
K.	A. Semendjajev MATEMATIČNI PRIROČNIK
Za inženirje, tehnike in študente tehniških šol. Priročnik, ki bo izšel v 1.1963, stane v prednaročilu 4.200 din. S prednaročilom si boste zagotovili dobavo priročnika, ker je naklada omejena, cena v prosti prodaji pa bo znatno višja. Naročila pošiljajte na naslov Založba »Življenje in tehnika«, Lepi pot 6, Ljubljana.
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenile.
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5000 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 58*, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopra