St. 48.
V Gorici, dne 25, novembra 1892.
O V JL
T
„Nova Soča"
s*.
izhaja vsak petek o poldne in veljš, s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1*10’
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upravnižtvu.
»Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
UredniUvo in up ravni St vo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
4
SOC
(Izdaja za Gorico.)
(Govoril državni poslanec dr. A. Ferjančič v 166. seji poslanske zbornice, dni 16. novembra 1892.)
Visoka zbornica! Ker gre zopet za to, da z naše strani dovolimo vladi za državno upravo potrebna sredstva, uprašati se moramo najprej, oziraje se na zadnjo preteklost, ali je bilo vladno delovanje takšno, da je i» tega spoznati nje blagonaklonjenost za naše težnje in jeli to tudi dokazala z dejanji. Pogledati nam je pa tudi v bodočnost, da se osvedočimo, jeli pričakovati od te Vlade, kakeršna je sedaj, da se bo ozirala na naše ž el je.
Kar se dostaje preteklosti, tako davne, kakor zadnje, konstatovati je takoj, da se je z nami ravnalo tako, kakor ravna mačeha s tujimi otroci.
Vso upravo navdaja pri nas neki nam nasproten, često celo sovražen duh. Okoli osemdesetega leta nadejali smo se, da, sicer le počasi, korak za korakom a vender gotovo dosežemo svoj smoter, to je, narodu zagotovimo obstanek in narodno napredovanje. Od tedaj pa se je to premenilo in preminja se za nas od dne do dne neugod-neje. Za dosedanje napredovanje zahvaliti je le lastno silo, ne pa vladno milost. Vlada je storila k večjemu to, da nas ni ovirala. (Posl. Šuklje: Tako je!)
Odkar je vlada krenila na drugo stran, kateri se vedno bolj bliža, zavzeli so tudi nje organi stališče, katero nas z ozirom na blagor našega naroda navdaja s skrbjo.
Že postopanje vladnih organov zadošča, da zastane v naših, deloma še neutrjenih razmerah duševno napredovanje ali začne celo nazadovati.
Prestopim naj, gospoda moja, kar in medias res.
S tem, da se je zgodila premetnba v načelstvu pri naši deželni vladi, nastal je položaj, ki nas navdaja z največjo skrbjo.
Ne radi tega, ker mislimo, da bo mogel novi deželni načelnik obrniti narobe vse to, kar je uastalo za časa njegovega prednika. Ako kdo take nadeje goji, moramo mu jih uničiti. To bi ne bilo naravno. Win-kler ni pospeševal slovenskih teženj, on se jim leni ustavijal, kakor vsi njegovi predniki.
Umevno je, da pri naprednem narodu, ki mnogo bere, se izobražuje in si je svest svojih političnih pravic, zadošča že ponehanje ovir, da tudi na zunaj pokaže svojo večino
POD LISTEK
gPOMJHJ
na
znamenite mož6 slovenske.
Pod tem naslovom izšld je v Trstu knjižica, katero je spisal gosp. Vatroslav H o 1 z ; omenjali smo jo že večkrat in povedali, da g. H o 1 z je zapisal le resnične dogodke in spomine, katere je sam doživel v občevanju z znamenitimi slovenskimi pokojniki. Nas Goričane zanimajo seveda najbolj spomini o tistih možeh, ki so živeli in delovali med nami. Ker imamo danes dosti prostora na razpolago, ponatisnemo naj iz te zanimive knjižice spomine o možeh, ki so živeli na Goriškem. Slede naj v tistem redu, v kakoršnem se nahajajo v knjižici. Prvi je:
Črv Anton, duhovnik vladikovine Goriške, bivši spiritu-al v goriškem semenišči. Po dovršenem pohodu sloveče romarske cerkve svetogorske, stopim k ondotnemu »cerkvencu" na košček sira in merico vina in tam se mi pridruži bledoličen svečenik z obtožnimi potezami po obličji, kateri me po opravljeni „malci“ izpremi na piano, na iztočno plat cerkve. Tamkaj mi razkazuje predivno panoramo, ki se od ondot razgrinja po neprezirnem okrožji. Uglobljena v nepopisno lepoto pred nama razprostrte slike pokrajinske, sedela sva tam gori na pokopališkem obzidji menda
povsod tam, kjer mu je odločevati o lastni usodi. Na Kranjskem je bilo 95 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti pred Win-klerjem in je tudi po Winklerju.
Ta činjenica je torej umevna. Zato nas ni strah, da bi novi deželni načelnik na Kranjskem dosegel v tem oziru premembo ali jo mogel uzročiti; bojimo se pa, da bo hotel naravnemu razvoju delati ovire, kar bi utegnilo uzročiti hude boje; bojimo se, da bo uradništvu primešaval življe, kateri bi kazali mišljenje, dijametralno nasprotno mišljenju prebivalstva, kar bi v prebivalstvu vzbudilo vznemirljivo prepričanje, da je postalo načelo, izročiti deželno upravo organom, katerim je naloga, voditi jo v smeri, nasprotni narodnemu značaju. To so naši pomisleki proti novemu dež. načelniku.
Pričakujemo od novega deželnega načelnika, da bo tako Slovencem, kakor Nemcem delil jednako pravo. (Jako Mobro ! na desni).
Tako je ravnal Winkler in ker je tako ravnal ter ni hotel biti orodje nemškim zaletom, zato je bil toliko napadan. (Posl. dr. Steinw end er : Tega sami ne verujete! — Posl. Su kij e: O tem vi ne morete soditi, gospoda kolega!)
Mnogo je zavisno od tega, kako stališče bo novi deželni predsednik zavzel v jezikovnem oziru glede občevanja z občinami.
Prav iz zadnjega časa moremo zabeležiti nekatere poskuse, ki bi mogli uzročiti nevarne posledice, ako se izvedejo dosledno. Okrajna glavarstva občujejo z občinami in njih načelniki, zlasti tam, kjer ni misliti, da so župani zmožni nemščine, v slovenskem jeziku, ne glede na to, kaj ima okrajno glavarstvo sporočiti županstvom, ali od njih tirjati.
V novejšem času jelo se je tudi pri občinskih poslih in glede občevanja z o-krajnimi glavarstvi razločevati mej lastnim in izročenim področjem, in primerilo se je, da je bila slovenska občina z globami prisiljena vzprejeti in rešiti nemški dopis okrajnega glavarstva (Čujte! na desni) in sicer je to zahtevala vlada samo zato, da uveljavi načelo o nemškem uradnem jeziku o b 1 as t e v. Da je to načelo pri občinah, sosebno pri kmečkih občinah, narobe svet, za to se naši nasprotniki ne menijo. V izročenem področju delajo občine državi težko tlako; vrh tega pa naj še pripoznajo načelo o nemškem uradnem jeziku, katero ni postavno uveljavljeno, nego je v n a sp r o tj u z d r žav-n i m i osnovnimi zakoni, naj vzpre-jemajo in rešujejo nerazumljive dopise, vsled
tri ure in se razgovarjala o — najnovejših pojavih na narodnem in slovstvenem polji. Meni so bile prežalostne razmere tega moža takrat še povsem neznane, ali takoj sem uvidel, da iz vsega njegovega govora odmeva tožeči glas — zadušenega talenta. Id res sem izvedel pozneje, da je bil imenova-nec velenadarjen mož, izreden cerkven učenjak, kateremu so obetali sijajno bodočnost, toda — »ubili so ga" bojda zavistni duhovi, kakor marsikaterega njegovih vrstnikov. Saj sem jih naletel križem domovine mnogo takšnih — živih pokopancev, ki zevajo in koprnevajo v svoji samoti, kakor ptiči, katerim so zlobni paglavci polomili peruti. —
Erjavec Fran, nedosežni naš pripovedovalec tajnostij iz rastlin in živalstva. Prvič sem videl tega zlatega možš leta 1873. v Ljubljani in to v uredništvu »Slovenskega N a r o-d a,“ kamor je bil prišel z izvoljenko svojo obiskat prijatelja Jurčiča. — Osebno sem se ž jim seznanil dvajset let potem, na začetku svojega potovanja po domovini, t- j. prve dni leta 1882. v Gorici. Tu sem od tiste dobe občeval s preblagodušnim možem vselej, kadarkoli me je pot privedla v našo »avstrijsko Nizzo."
Videl sem v svojem življenji že dokaj imenitnih mož, pristnih učenjakov in čistih značajev; toda odkritosrčno moram vam izpovedati, da tolike milobe poleg tolike učenosti, združene s toli plemenito, n e o-madeževano značajnostjo v j e d n i človeški osebi, nisem še nikjer naletel, kakor pri pokojnem našem Erjavci! Človek, občujoč
česar bi bili primorani iskati tolmače, kar bi jim uzročilo troske.
Kako različna pravica velja za Slovence in za Nemce, dokazuje drug slučaj, kateri se je primeril na Koroške m in bil rešen šele pred kratkim. Slovenska občina poslala je dež. odboru v Celovcu slovenski dopis. (Cujtel na desni.) Deželni odbor je ta dopis zavrnil (Posl. dr. Stein-ivender: To je naravno\ — Ugovor na desni in klici: Zakaj bi to bilo naravno! — Posl. dr. Paca k: Taje lepa\ To je bilo protizakonito! Vi nas hočete učiti}i), češ, da je dež. odbora koroškega uradni jezik nemščina. (Posl. Stein ivender: No torej? — Posl. dr. Brzorad: Kje je to v zakonih?) Obveljala je trditev dež. odbora (Posl. dr. Br-z o ra d: Ker pri nas zakoni nič ne veljajo!) in to za deželo, v kateri je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti. Recimo, da bi se domislil kranjski deželni odbor ter proglasil slovenščino svojim uradnim jezikom in zavrnil dopis nemške kočevske občine —• kakšen krik in vik bi tedaj zagnal g. posl. dr. Steinwender. . . (Jako dobro\ na desni.
— Posl St e i n iv en d e r: Tega se ne bo drznil!
— Posl. S uhlje: Po vaši teoriji bi se moral predrzniti. Posl. dr. Brzorad: Za Nemce veljajo drugi zakoni!) ter tožil o krivici, ki se je zgodila nemštvu.
Ako torej slovenska občina v izročenem področju uraduje slovenski, jo vlada kaznuje, če pa posluje tako v lastnem področju, se nje dopisi zavračajo; razen teh dveh področij pa ni nobenega, iz česar sledi, da se slovenska občina sploh ne sme posluževati svojega jezika. (Tako jel na desni). Kakšne so razmere na Koroškem, kaže slučaj, ki se je primeril v vojski. Koroški pešpolk št 7. je bil od nekdaj mešan in slovenščina je veljala kot polkovni j ez i k. To se je sedaj premenilo. Izračunalo se je, da je v tem polku le nekaj nad 10 odstotkov Slovencev. To število moramo brez ovinkov imenovati neresnično; nihče nam ne dopovč, da je tretjina slovenskega prebivalstva dajala samo deseti del vojakov. (Posl. St einirender: To se ne vil —Posl. Šuklje: Vi se, ker smo telesno krepkejši od F«s.) Ta številka o desetih odstotkih ne dokazuje tega, kar bi dokazati imela, ampak leto, da se tudi vojaška uprava ne more več vzdržati neokužena od uplivov in načel politične uprave na Koroškem,
Kamor pogledamo, povsod vidimo same
ovire.
Nedavno tega priredilo je jur. društvo »Pravnik" v Ljubljani, kateremu je sedež v Ljubljani, izlet v Laški trg (Posl. Stein-
ž njim, čutil se je nekako vznesenega nad vso pozčmeljsko bedo; upliv ublaženega bitja njegovega pomiril mu je vsak prepir razburkanih strastij in klasiška njega modrost spravila mu je vsak duševni razpor zopet v skladno ravnotežje. Ni čudno torej, da planinski naš slavec, Simon Gregorčič, toži kot »zaostali ptič" zatemnenadomestnim svojim prijateljem, kateri mu je bil mnogo let blagohoten svetovalec in vešč tolažnik v prebritkih urah pesniškega njegovega mu-čeništva. Tudi jaz nemirni potnik, pogrešam ga kaj bolestno, kadar priromam iznova na obrežje sinjezelene Soče; kajti v miroljubni njega družbi pozabil sem vse neprijetnosti krulioborskega svojega poklica ter se ob premodrih njegovih pogovorih okrepčal za novi polet križem domovine. Dš, smelo rečem: za svojim očetom ga nisem poznal častivrednejšega moža, katerega bi tolikanj spoštoval in ljubil, kakor rajncega profesorja Erjavca! —
Hribar Anton, učitelj na goriški vadnici, spreten pevovodja in plodovit skladatelj slovenski, katerega slavnostna kantata seje pela 1. 1882. pred našim presvitlim vladarjem v Gorici. Bil je imenovani skladatelj zanimiv mož, dovtipeu šaljivec in veseljak, s katerim se je dalo občevati iskreno in po domače, brez vsakeršnih brezpotrebnih poklonov. Preživel sem ž jim nekatero prijetno y uro in sicer v gostilni »Pri Tomažu" v Šent-Petru pri Gorici, kamor je zahajal mnogo let malone vsak dan. Ondu so se prejšna leta shajail navadno vsi slovenski veljaki goriški, v ka-
re e n d er: Cernu ?), ker ni delovanje njegovo omejeno po deželnih mejah in ker se je hotelo približati štajerskim svojim članom. (Posl. dr. Brzorad: Komu pa to kaj mari? — Posl. dr. Pacdk dr. Steintvendru: Vi ste že terorist postalil) Zajedno z izletom imel se je vršiti društveni shod. Okrajno glavarstvo celjsko pa je shod prepovedalo (Čujte! na desni), sklicujoč se na nemogoče določbe društvenega zakona.
Vidi se, da tu ni odločil pravnik, ampak politik, sicer bi ne bil prezrl judikata državnega sodišča, nad katerim ni nobene instance več; judikata — jednega najstarejših, iz leta 1871, — kjer je čitati: Da državno sodišče ne pozna v društvenem zakonu nobene določbe, s katero bi bilo kakemu društvu zabranjeno zborovati zunaj svojega sedeža. (Čujte! na desni. — Posl. Foregger:	V drugi kronovinil —-
Posl. dr. Brzorad: To je veljamo samo za Nemce!)
V pravosodju zabeležiti nam je izdatno nazadovanje. Nikdar nismo zahtevali, naj se pri pravosodju v slovenskih krajih nastavljajo Slovenci po narodnosti, ne moremo pa odobravati, da se izvrstni kandidati slovenske narodnosti, katerim ni moči ničesar očitati, postavljajo za mlajše kandidate, o katerih se to ne more reči. Takšen slučaj primeril se je zadnji čas. (Čujtel na desni.) Pri uradništvu pravosodnem ali političnem, ne gledamo na narodnost. Zahtevamo pa, da mora uradništvo biti narodovega jezika zmožno v besedi in v pisavi, zahtevamo da se to dokaže legalnim potem, v kar se nam vidi primerno mesto pri sodnih uradnikih sodni izpit, pri političnih uradnikih pa politični izpit. Da se pa to omogoči, zahtevamo in bodemo vedno silneje zahtevali, naj se uvede akademiČno obravnavanje v prvi vrsti praktičnih pravnih disciplin, takšno obravnavanje, kakeršno je bilo v štiridesetih letih in za kakeršno je bil začetkom sedemdesetih let postavljen v državni proračun primeren kredit. Kar je bilo tedaj mogoče, to je mogoče tudi danes; kar je bilo tedaj potreba, je desetkrat večja potreba danes. (Odobravanje na desni.)
Toda samo jezikovno znanje uradnikov nam ne zadošča. Kaj nam pomagajo uradniki, naj so jezikovno še tako temeljito izobraženi, če se jezika nečejo posluževati. Na to pa naletimo pri vsakem koraku. Zato pa zahtevamo nadalje, naj izda vlada v zmislu § 19. državnih osnovnih zakonov »o splošnih pravicah državljanov,“ in z uporabo člena 11. o vladni in izvrševalni pravici naredbo, s katero zaukaže določno rabo narodnega jezika pri
terih prezanimivi druščini mi je bilo vsikdar »dobro biti", kajti vladal je takrat nad njimi blaženi duh kolegijalnosti in prijateljskega sporazumljenja, katerega današnje dni, žal, pogrešamo na vseh oglih naše domovine, zlasti pa v njenem izvoljenem središču. —
Drugi mož, o katerem vam hočem govoriti, zopet je bil čudak, da mu ga ne poznam vrstnika na Slovenskem, in to je bil:
Jenko Ivan, gimnazijski profesor v Gorici, brat Simona Jenka, pevca svetovnoznane »Marseiliaise" slovanske. O tem prečudnem možu mogel bi vam napisati obširno razpravo. Bil je pre-duhovit in jako nadarjen človek, ali toli zagrizen cinik, zbadljiv in osat, da živ krst naposled ni mogel občevati ž jim. Zlasti, kdor ga ni poznal, pobegnil je prvo uro iž njegovega obličja. No jaz, po občevanji z vsakovrstnimi čelarneži, katerih sem dobil mnogo na svojem potovanji, prišel sem mu do živega s pikrim svojim jezikom ter izvrstno izhajal ž jim. In mož, dasi je bil po svoji zunanjosti bodeč kot jež, imel je plemenito jedro v sebi, katerega pa ni pokazal vsakemu slamnjaku. Trebalo je govoriti 2 jim v njegovem jeziku. sarkastiški in paradoksno ter ga zavrniti takoj s početka s kakšnim perečin sofizmom. Ko me je n. pr. po gorenjski svoji navadi vsprejel z vprašanjem: »Kaj vas še ni hudič vzel?", odvrnil sem mu: »Ne, ker še ugiblje, katerega bi se lotil poprej, Vas, ali menel“ in bila sva bčt. No, seveda , vsakdo se ni maral pogovarjati ž jim v jednakem tonu;
... ivOiiiiSiVcvoijcvii.
,„o, ,vuu naj to stori? Ali naj pravosodno ministerstvo za to pokliče z ulice kakega prodajalca kostanjev (Živahno odobravanje na desni.) da bo to opravljal ?
Kako nujno potrebno je, da vlada kaj ukrene, svedočita dva slučaja, o katerih je zadnji čas razsodilo najvišje sodišče.
V jednem slučaju izdal se je na slovensko tožbo v slovenskem jeziku odlok, s katerim se je dopustilo dokazovanje po pričah. Ta odlok je višje sodišče razveljavilo, a najvišje sodišče ga je postavilo zopet v veljavo, češ, da se ni kršil noben zakon, ako se je na slovensko tožbo izdal slovenski odlok. — To je jeden slučaj. — V drugem slučaju pa prva instanca ni hotela izdati na slovensko tožbo slovenske medsodbe; medsodba je to isto, kar je v drugem postopanju odlok. Višje deželno sodišče je to postopanje odobrilo, rekši — in na to opozarjam gospoda pravosodnega ministra — da ni bila, odkar je izšel sodni red z dne 1. majnika 1781, torej pred 111 leti, izdana nikaka obvezna naredba, s katero je določeno, da je slovenske uloge slovenski reševati. Naj višje sodišče je temu pritrdilo, češ, da se ni kršil noben zakon s tem, da se je na slovensko tožbo odrekla slovenska medsodba. (Čujtel Čujtel) Prej se torej ni kršil noben zakon, ko se je i z-d a 1 o slovensko rešilo, zdaj se pa tudi n i kršil noben zakon, ko se je na slovensko tožbo odreklo slovensko rešilo (Posl. dr. Paca k: Škandali) Posledica tega je, da delajo sodišča kar hočejo.
Zadnji slučaj naznanili smo pravosod nemu ministru v posebni interpelaciji dne 18, maja t. 1.
Nujno prosimo odgovora na to interpelacijo, da se razvozla vozel in da nastanejo jasne razmere in se zapreči popolna zmešnjava. (Posl. dr. Brzorad: Pravosodni minister niti ne posluša.)
Tudi v drugih strokah uprave imamo obilo pritožb: v prvi vrsti pri upravi državnih železn ni c. Od p ri vatni h ž e le z n i c zahtevamo, da spoštujejo naš jezik, ker so javne prometne naprave. Toliko bolj pa moramo to zahtevati od držav-n i h železnic. Kakšue pa so dejanske razmere, pojasnim naj z jednim samim slučajem. Neki trgovec v Trstu poslal je nekaj južnih pridelkov v Kamnik na Kranjskem. Blago je prišlo prepozno in skaženo na
večina pa ga ni niti razumela ali pa mu je zamerila, zato je mož vedno bolj sameval ter se ugrezal čemdalje temglobeje v neznosni svoj cinizem. In pri tem si je ustvaril kaj čudne nazore o svetu in o življenji sploh. Vsak človek mu je bil le nekakšen predmet, ob katerem je brusil rezki svoj sarkazem. Zlasti o ženskah je imel kaj zaničljivo mnenje, in potemtakem tudi ni maral ničesar slišati o ženitvi ter se je rogal vsakemu, ki je vzel zakonski križ na svoje rame. O tem naj priča naslednji slučaj.
Nekoč mu predstavim ondu pri „Cava-linu" v Gorici svojo soprogo, na kar me Jenko zavrne porogljivo:
„Hem, prav je! Zakaj si jo pa vzel! Zdaj pa imaš — hudiča na hrbtu!"
Ko pa se mu moja žena, katero sem še poprej poučil o njem, zahvali na prelaska-vem poklonu, pristavi dobrovoljno:
„Nu, sicer pa še ni napačen ta-le vaš hudiček!"
Na to ga ona vpraša, zakaj da si on ne privošči takšnega „hudička“, a on se izgovarja, da ga nobena „neče.“
„To ni prav! nadaljuje moja žena. „Vi samci bi morali plačevati davek, takoimeno-vano „Junggesellensteuer.“
„Dobro, gospa!" pritrdi on. „Recimo: Jaz plačam rad takšen davek; ali za vsako „torbico“, ki jo dobim, mora se meni davek odpisati ter obtovoriti ž jim — dotična „g6ska!“ . . .
Takšnih iti jednakih pogovorov s tem nenavadnim čudakom mogel bi vam navesti na stotine. Sploh sem doživel ž jim marsikakšen komičen prizor, izmed katerih vam opišem naslednjega:
Neko soboto popoludne vpraša me Jenko nenadejano na sredi goriškega „ Travnika11: „Vi ,, večni žid!“ Kam naj bi šel da-jiešnje popoludne, recimo tak - le pošten
apis napravil je bil odpoši-anskem jeziku, ime kraja pa -enski in sicer ,.Kamnik". 0-i reklamoval in zahteval od-se je prekoračila doba, v ka-dostaviti pošiljatev, a uprava ieznic obdolžila je sedaj odpo-Foslanec Sleintcender: To je narav-la'ne postaje ni prav zapisal, ker nnik sploh ni Poslanec St ei n-To je popolnoma prav!) Ko se uik pritožil na predsedstvo upra-ttvnih železnic, dobil je odgovor, organi povsem korektno postopali, ito se reče v uradni odločbi, da že-niške postaje, mesta, zdravišča „ Ka -aika konca železniške postaje sploh potem mora to slovensko prebivalstvo ■’ ajnosti razburiti. Iste pritožbe imamo . poštne uprave. Ako se vidi, kakšne bijejo ljudje in to samo najnaprednejši, Jobe slovenske tiskovine, če se ne upo-va, da je vlada, kakor sem zadnjič čital čemur se ni oporekalo, poslala celo v ibljano poštnega uradnika, nezmožnega slovenskega jezika, in če se samo pogleda na poštne pečate in če se pomisli, da se ljudstvo s takimi rečmi draži, potem se mora vsakdo uprašati: Ali je vredno, da se s takimi bagatelami kali mir mej prebivalstvom? Izključno slovenskih poštnih pečatov ni pri nas; zadovoljni smo z dvojezičnimi poštnimi pečati, a tudi to se ne izvršuje, pač pa je v veljavi naredba, da je poštne pečate — to isto velja pri pravosodju za sodne pečate — nadomestiti šele tedaj, kadar bodo obrabljeni stari. (Posl. Steinwender: To je jasno') Gosp. poslancu Steiirvvenderju se vidi to jasno, meni pa se zdi, da bode moči rabiti te pečate, če se ž njimi previdno revna, celo do sodnega dne; slovenski narod pa do tedaj na svoje pravo ne bode čakal. (Odobravanje). Dvojezični napisi so potrebni; mimo Adelsberg bi se čitalo Postojina, mimo Stein-Ivamnik; to so izrazi, med katerimi ni nikake sličnosti. S tem, da se žrtvuje bagatela, ne ustreglo bi se samo faktični potrebi, oziralo bi se tudi na npravične želje prebivalstva.
Ljudstvo oprašuje z začudenjem, zakaj se je Madjarom na ljubav premenil „c. kr.“ kar čez noč v „c. in kr.“ —
Naše tožbe glede šol odmevajo vsako leto po tej dvorani.
Neverojetno je, s kakšno potrpežljivostjo gleda vlada počenjanje zoper slovenske ljudske šole na periferiji. Na Koroškem izjalovila se je juridična zvijačnost, da ima dež. odbor odločilni upliv na jezikovno uredbo ljudskih šol. To orožje izvil je dež. odboru in šolskim oblastvom naučni minister iz rok. Zdaj pa so ondotna oblastva izumila nekaj novega. Znano je, da prosijo za slovenske ljudske šole občinski in krajni šolski svet, ali pa tudi samo posamni občani.
Tam, kjer zahtevajo slovenskih šol samo posamniki, odbija se dotična prošnja takoj. V drugih slučajih, kjer so prosili krajni šolski sveti in občinski sveti, delovalo se je z vsemi sredstvi, katera se pač boje belega dne, na to, pridobiti nekaj po-samnikov, zadovoljnih s sedanjo uredbo šol in z ozirom na te posamnike, zahtevajoče nemške šole, razdeljene so bile večinoma dvorazrednice v slovenske in nemške šole. Slednje zovejo se tudi utrakvistične, to pa je le pesek v oči.
Dokazov imam za to in navedel sem jih že večkrat, da se otroci v takozvanih utra-kvističnih šolah ne nauče niti slovenske a-
„šolmašter ?"
„Pojdiva v Š t a n d r e ž, gospod profesor!“ nasvetujem jaz.
„I)obro ali po kaj? — to mora pameten človek vendar vedeti!"
„Na kozarec dobrega vina! Mene on-dotni gospod vikar že dolgo vabi na po-škušnjo nekega Štajarca, katerega je dobil iz goric — mariborskega škofa."
„No, to bi ne bilo n&pačno; samo, da je kapljica poštena!" pravi on.
„Za to jamčim jaz — saj me vender poznate, da sem rojen pod — trto.“
In na to se napotiva po drevoredu doli proti kolodvoru. Profesor Jenko ni bil kaj prida pešec in prišedši na blatne Rojice, ustavi se ter me vpraša nejevoljen;
„Slišite! Kateri osel pa naju je zapeljal v t6-le vražjo lužo!"
„Gospod profesor! — Osla vzamem jaz na vest; ali prosim vas: kakšen naslov pa zasluži tisti, ki se je dal po takšnem oslu zapeljati semkaj ?“
„Recimo — da imate prav!“ pritrdi mi on ter koraka z menoj naprej, jaz mu slikam izreden užitek, ki naju čaka.
Dospevša v župnišče, vsprejme naju č. g. vikarij kaj radostno in ko mu povem, da sva prišla pokušat tistega Štajarca iz kleti škofa Stepišneka, da ga gostoljubni gospod prinesti takoj cel liter. Natočiyši tri velike čaše, reče jovijalni gostoljub:
„No, gospod profesor, takšne kapljice še niste pili! Dobro došli! Ex!“
Jaz, ki sem poznal dotično vino, opazoval sem svojega tovariša med pitjem ter videl, kako mu je nejevolja bliskala po obrazi. Ko izpijemo, vpraša gospod „Šime" profesorja:
„Povejte odkritosrčno, vi ki ste izvedenec: kaj pravite o tem vinu?" In on odgovori z rezkim naglasom:
becede; stvar je namreč taka:	ako prosi
skupina posamnikov za slovensko šolo, se prošnja odkloni, ako pa prosi skupina posamnikov za nemško šolo, se razdelitev šole takoj dovoli. Soditi bi se utegnilo — seveda le na prvi pogled, da so šolska oblastva s tako delitvijo ljudskih šol dokazala svojo naklonjenost slovenski šoli. To, gospoda moja, pač ni tako. Šolskim vodstvom naročilo se je najstrožje, da morajo začetkom vsakega leta stariše natačno izprašati, v katero šolo hočejo pošiljati svoje otroke, v nemško ali slovensko. Da to slovenski šoli škoduje, za to jamči že koroško učiteljstvo; vsa mahinacija meri na to, da dopelje tem potem slovensko šolo ad absurdum.
Jednako zvijačno se postopa glede slovenskih ljudskih šol in glede na dotične težnje naših rojakov v Gorici in v Trstu (Posl. Suklje : V Tržaškem mestu !) da, v mestu Tržaškem.
Neverojetno je, s koliko prizanesljivostjo gleda učna uprava na zavlačevanje te reči. Tržaški občinski svet svetuje slovenskim otrokom iz mesta, naj hodijo v okoli-čanske šole, ker niso od mesta oddaljene štiri kilometre. Isti obč. svet pa ustanovlja v okolici italijanske paralelke, čeprav italijanski otroci — ako jih je sploh kaj v o-kolici — tudi imajo dalje nego štiri kilometre do mestnih šol.
Mislil bi, da je ne glede na pravico, uzakonjeno pravico, tudi v interesu države, da ostanejo otroci slovenskih starišev tudi Slovenci.
Ali hoče morda učna uprava biti sokriva, če bodo Slovenci pomnožili tiste elemente, ki pri vsaki patrijotični slavnosti de-monstrujejo s petardami?
Ali ni videla vlada, kar se je zgodilo te dni, da je namreč pri slavnosti petdesetletnice tržaškega državnega gimnazija, katere se je vse udeležilo, kar ima kaj veljave, odlikoval se po svoji odsotnosti obč. za-stop z županom na čelu, in da nobeden list ni pregovorU niti besedice, jeden list pa bil celo tako impertineuten, da je to slavnost imenoval ^provokacijo Tržaškega mesta11 ? (čujtel na desni.) Mislim, da so to reči, katerih bi vlada ne smela spregledati.
Tudi to moramo zahtevati, da se na srednjih šolah uvedo paralelke, kakor so se ponekod dobro obnesle. To zahtevamo najprej v Celji in v Gorici. Učne moči so za to na mestu in odpravi naj se krivičnost in nepravilnost takozvanih pripravljalnih razredov, vsled česar morajo slovenski otroci devet let hoditi v gimnazijo.
Nadalje moramo zahtevati, da se uvede slovenski učni jezik tudi v zgornjih gimnazijah, v prvi vrsti tam, kjer je to z ozirom na učitelje mogoče in tu bi bilo najprej gledati na Ljubljano, kjer so dani vsi pogoji.
O poslopju , kj€r sta nastanjeni ljubljanski gimnaziji, ne maram govoriti; moral bi bridko tožiti. Samo nekoliko besed naj rečem, ker sem iz pogovora z naučnim ministrom posnel, da se misli v kratkem začeti z zgradbo. V tem poslopji nastanjenih je 1100 otrok in vsak oče, če pelje zdravo svoje dete v to šolo, se mora bati, pustiti je notri, kjer je v nevarnosti, da dobi egipt-sko bolezen na očeh in druge take bolezni.
Priporočal bi, da se novi dež. načelnik prepriča o teli razmerah in stavi svoje predloge. Učna uprava mogla bi pri tej priliki uvideti napako, katero je storila, raz-pustivši kranjsko gimnazijo, naravni odtok navala dijakov, šilečih sedaj v Ljubljano.
„Nii, recimo: „Einem geschenkten Gaul schaut man nieht in’.s Maul"; ali, gospod župnik, prokleto je kislo to vaše vino!"
„Ha, ha, ha," zasmeje se na ves glas najni gostitelj, rekši:
„Vidite, gospod profesor, to kiselico sem si naročil nalašč kot sredstvo zoper — odebelost. No, pa ne mislite, da nimam boljšega vina. Hotel sem le videti, kakšen utis da napravi ono na vas — razvajenega pivca.“
Na to je dal prinesti liter Dornberžan-ca, trčili smo še jedenkrat ter se razšli do svidenja na — onem svetu.
Zanimivo je tudi, kako je pokojni Jenko, kar mi je sam pravil, nekoč hotel opijaniti svojega očeta z — briško rebulo. Bivajoč doma na počitnicah, naroči si omenjenega vina in ko dojde pokliče starca: „Oče, tacega vina pa še niste pili v svojem življenji!“ pravi mu ter mu ponuja piti; a šegavi možak je slutil sinovo nakano, pa je le srebal, dočim se gaje poslednji, kakor je sam priznal, pošteno bil nalezel. In drugo jutro, ko je videl, da je sin nekam pobit, vpraša ga oče:
„Janez! Kaj ne da; ti imaš od tistega vina tako bele lase? Vidiš, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo padel"
Kadar je bil dobre volje, pripovedoval je naš Jenko mnogo jednacih stvarij. \ obče mi je razodel marsikaj, kar je skrbno skrival pred zlohotnim svetom.
Ko je bil izdal zbrane svoje pesmi, bolelo ga je neizrečeno, daje slovensko časopisje” kakor na neko višje povelje, molčalo o njih. Od tiste dobe udal se je namenoma pijači, katera ga naposled spravila prerano v grob! . .
Kaj je bil prvotni vzrok njegovemu perečemu cinizmu, to meni ni znano; ali prepričal sem se, da bi se s primernim in
Obnovitev k r a n jske gimnazij & j’e postulat, katerega bodo vse korporacije in vsi zastopi na Kranjskem vedno zopet zahtevali in kateremu se vlada ne bo mogla vedno upirati.
To so naše najnujnejše zahteve. Nemogočega ne tirjamo nič, vse se naslanja na obstoječe zakone, in če je vladi kaj za slovenske glasove, naj izvrši naše želje. (Dobro! dobro! na desni)
František Odriček v Gorici
V zadnji številki smo nažnanili, da v ponedeljek 28. t, m. bomo Goričani imeli redko priložnost, poslušati slavnega umetnika :ia goslih Fr. On dri č k a. Koncert se bo vršil v dvorani društva „ Casino di Cura“ v glediškem poslopju. Sodelovala bo tudi Ondfičkova gospa, slavljena pevka in umetnica.
František Ondriček je rodom in duhom Čeh; rojen je bil v Pragi 1. 1859. Prvi pouk na goslih našel je v domači hiši pri očetu. L. 1873. vstopil je na pi’ažki konservatorij, kateri je končal 1. 1876, a na to je obiskoval še dve leti konservatorij v Parizu. Že 1. 1878. dobil je prvo odlikovanje pa* rižke akademije. Na to je šel za eno leto v L o n d on, kjer je popolnjeval svoje nauke. — L. 1881. nastopil je svoje prvo umetniško potovanje; kamor je prišel, očaral je svoje poslušalce z nebeškimi glasovi svojih goslij. Najstrožji kritiki prištevali so ga že takrat prvini umetnikom na goslih. Prepotoval je Nemčijo, Avstrijo, Anglijo, Belgijo, Holandijo, Rusijo in tudi velik del Amerike. Sviral je na mnogih vladarskih dvorih . pri takih prilikah je bil odlikovan z visoki-™ i'ed°vi. Tudi turški Sultan Abdul Ha-mid Khan JT. mu je podelil visoki Medšidi red.
Časopisi vseh narodov slavili so in še naudušeno si&vb Ondfička kot prveg*a umet-nika na goslih. „0 e s t e r r. Mus ik-u n d Theater-Zeitung« bila je polna nau-dušeuih slavospevov slavnemu češkemu virtuozu. — „L’Echo Polyglotte" v Parizu priobčila je 20. febr. t. 1. na prvem mestu obširen članek s sliko ; članek je poln tolike hvale in slave, kakoršne ni našel še noben drug Slovan pred Ondfičkom. — Tudi v Italiji, ki je mati umetne glasbe, dosegel je Ondriček največjo hvalo, ki je možna. Znamenit glasbenik je dejal, da so mu solze prišle v oči, tako ga je ganila in očarala Ondričkova umetnost. „La Fan-fulla", polna naudušenja za O., trdila je, da v tem možu morajo tičati nadzemeljski duhovi, da je vanj zlezel sam Paganinijev duh, tako nabeške glasove da izvaja iz nemih goslij. Zopet drugi rimski časopis je dejal, da na vsaki struni njegovih goslij mora tičati po jedeii škrateljc, kajti zdaj poje struna kot najčarobnejši slavček, zdaj pa zvoni kot srebrn zvonček čisto in ljubko, da poslušalci se niti dihati ne upajo, da bi jim ne ušel kak glasek.
In ta mož, ta naš slovanski brat, pride v Gorico, slišali ga bomo v ponedeljek. Kdor se hoče prepričati, kaj zmore umetniška roka storiti z nemim godalom, kaj je nebeška glasba, potrudi naj se v ponedeljek v znane prostore. Nikomur ne bo žal za ta večer.
potrpežljivim ravnanjem ž jim dalo doseči mnogo! Jaz sem ga bil nekoč poprosil, da naj mi da kaj iz svoje pesniške zaloge za „Slovana", kar mi je zagotovil do prihodnjih počitnic, in glejte! neko jutro mesec dnij pozneje prinese mi v Ljubljano polno torbo pesnij, katere so bile potem priobčene v imenovanem listu s podpisom: „Mirko“. Med njimi se kaj lepo odlikuje pesem o „K 1 j u-k o v i smrt i“, ki je pisana povsem v duhu narodnih pesmij srbskih. O njej je izrekel laskavo pohvalo pristni poklicanec v jednakih rečeh, pesnik Gregorčič.
Pokojni Jenko mogel bi biti dostojni naslednik slavnega brata svojega, ko bi ne bil tolikanj svojeglaven, nekoliko preveč domišljav, da si ni dal dopovedati zlepa nobene blagohotne besede. J edini mož, kateri mu je biJ avtoriteta, bilje pokojni Erjavec; žal, da se mu je trmasti Jenko približal mnogo prepozno! Vsekakor pa je slovstveno delovanje tega izredno duhovitega možA zaslužilo nekoliko več — priznanja, nego se to da izraziti v borih dvajsetih petitnih vrsticah, katere mu je posvetil o njegovi smrti neki slovenski list,. —
P a g 1 i a r u z z i Josip, s pesniškim imenom „Krilan“. Prvič sem se sestal ž jim na plesu v „Čitalnici" go-riški. kjer se je čili ljubljenec planinskih Vil tisto noč vrtel po parketu do jutrnje zore. Pohodil sem ga potem večkrat v njegovi hiši ondu na Komu in kadarkoli sem se zglasil pri njem, vsikdar me je vsprejel kaj iskreno in gostoljubno. Bilo je vselej ž njim govoriti, kajti mladič je bil ognjevit, odkritosrčen in povsem značajen. On ni rabil jezika, da bi ž njim pokrival svoje misli, ampak kadar je govoril, imel je, kakor bi rekel Gregorčič, „src6na j e z i k u.“ Zlasti se je razvnel, kadar je govorica zavi-
(Šalie v prilogi)
Priloga k št, 48 »Nove Soče“
Izdaja za Gorico
V Gorici. 16. novembra. — Gospod urednik! Zadnji čas ste postali jako radodarni, ker dajete nam prilogo za prilogo. Zdi se, da čim slabše Vam žele znani »prijatelji11 in čim strastneje ropotajo proti Vam, tim bolje se Vam godi. Prav je, da prezirate srborite prepirljivce, ki bi se radi malce kratkočasili z neplodnim ravsom in kavsom; časa imajo v to zadosti, a ker jim za resno delo ni mari, morajo se včasih vsaj malce pokratkočasiti s tem, da dajo oddašek iz bruhom svojega »plemenitega* srca. Zato je pač najmodreje, ako jili ne motite v takih zabavah, ker vsakdo se razveseljuje po svojem ukusu in srcu. Vi pa razveseljujte nas še nadalje tako, povsem tako, kakor doslej; niti za las drugačnega razveseljevanja si ne želimo od Vas. Zadovoljni smo tu:li brez priloge, a če se Vam zdi, da imate preveč v mošnjičku, le dajte od časa do časa še kako prilogo, potem bomo, seveda, še bolj zadovoljni. — No, v tem pogledu smo Slovenci na Goriškem lahko zadovoljni. Ako pomislimo, kako malo gradiva je toliko let prinašala bivša »S o č a“ proti sedanji „No vi“, smemo biti ž njo zadovoljni tudi če nikoli ne dobimo kake priloge. A kedar ima »N. S.“ prilogo, tedaj pa imamo res kaj brati; dovolj berila za nas navadne Slovence! — Le hodite, g. urednik, po de-sedanji poti ter ne brigajte se za napade od katerekoli strani; drugi naj kričijo in razdirajo, Vi pa delajte! Vedite, da narod im& pozorne oči, zdrav razum in pošteno srce, on bo znal ceniti Vaše delo in tudi nasprotno kričanje, kakor je znal ceniti že doslej. (Hvala Vam presrčna za vspodbudilne besede, katere bomo uvaževali. Živili! U r.e d n i š t v o).
Iz Fodgore, 20. nov. — V Podgori moramo pogosto poslušati, kako tuji pritepenci grdijo naš jezik in našo narodnost. Evo tak slučaj iz najnovejšega časa.
V nedeljo 13. t. m. imela je neka laška družba večerjo v gostilni g. Ign. T r p i n a. Tamkaj sta tudi dva Slovenca mirno sedela pri kozarcu vina. Za nekaj časa se jima približa Raccogliano C., delavec v solkanski papirnici in laški vojaški begunec, ter upraša s porogljivim glasom enega Slovenca: „Ali si tudi ti Slovenec?11 Ta pritrdi. Na to se zadere lahončeh proti Ivanu Kumarju: „Muš, Esel“. Kumarja zgrabi jeza in priloži mu gorko zaušnico, kakoršno je zaslužil. Ostali C.-vi tovariši so ostali mirni, ker spoznali so, da se je grdo obnašal in da je našel le to, kar je iskal. Toda C. še ni imel zadosti, ampak zopet in zopet je ponavljal psovke: „muš, Esel“. Kaj bi bilo, ako bi pričujoči Slovenci bili vročekrvni? Nastal bi pretep — zaradi predznosti velikega laškega patrijota, ki pa tak6 vroče ljubi svojo slavno mater Italijo, da ne izpolni niti svoje vojaške dolžnosti do nje. In taki pritepenci se drznejo sramostiti našo narodnost na naših tleh! — Tako se izzivajo pošteni Slovenci kar na lepem in dobrem!
Iz Kojskega, 24. novembra. — Kakor je naznanila že predzadnja „Nova Soča11, preselila se je ua oni boljši svet naša blaga in dobra učiteljica g.čna Frančiška L is-j a k. Umrla je že 24. oktobra, torej danes en mesec, a nihče se ne oglasi, da bi blagi pokojnici napisal par besedij v prijazen spomin. Nekateruiki, ki bi bili dolžni v prvi vrsti to storiti, tega ne marajo, ker so ji v življenju neprestano grenili življe-
la na njegovo polje, t. j. na pesništvo. Poslednje mu ni bilo zgolj vežbališče, kjer se uri duhovitost, temveč neko sveto poslanstvo, katero je treba izvrševati dostojno in slovesno.
Z omenjenim pesnikom je prijateljeval uprav v zmislu jugoslovanskega pobratimstva ter živel ž njim v skladnem spora-zumljenji. Bilo je njiju veselo videti, ko sta se izpreliajala kakšno solnčno jutro po goriškem „Travniku«: blaženi naš »Šime11 zamišljen in redkobeseden, iskroviti „Pepi“ pa zgovoren in z rokami živahno po zraku krileč. Prava slast pa njiju je bilo poslušati, kadar sta se pesnika-prijatelja na Erjavčevem domu posprijela v govorniškem dvoboji: to vam je bil pravi pevski prepir, ka-keršne so nekoč prirejali nemški pesniki na Wartburgu. Tu sta izvoljena miljenca soških Modric takorekoč kar iz rokavov stresala duhovite verze in to vzdržema toli naglo, da se je kar iskrilo okrog njiju; jedva je skončal prvi, ustal je drugi in mu odgovarjal vse v rimah, da se njima je Sokrat-Er-javec čudom čudil.
Oba prenadarjena planinska sina, po-polnjevala sta se Gregorčič in Pagliaruzzi kaj: lep6 in bi mogla z leti postati nam Stavencem razmerno jeduaka pesniška Dio-skura, kakor Nemcem — Schiller in Goethe. Vsekakor pa bi nam, v zvezi uzornega svo-svojega prijateljstva, ustvarila še marsikakšen umotvor, ko bi njiju ne bila razdružila nemila smrt! DA, živo sem uverjen, da bi planinski nai »lavec na solnčn-em svojem »hribu11 tam nad zelenkasto Vipavo izvestno ne bil umolknil — navzlic vsemu skovikanju sovražnih mu čukov — ko bi še živel verni mu apolouski brat Krilan, —
nje z neopravičenim zbadanjem in celo — tožarenjem.
Kako priljubljena je bila blaga pokojnica v naši občini, dokazalo se je na osmi dan njene smrti. Dasi ni umrla pri nas. vendar smo ji tu priredili navadno osmino, t. j. peto sv. mašo zadušnico, katere se je udeležila šolska mladina in mnogo drugega ljudstva.
Njeno življenje in delovanje v šoli in zunaj nje bilo je uzorno ; svoje dolžnosti kot dobra katoličanka izpolnovala je vestno in natanko, da je bila vsem v spodbudilen izgled.
Da je vkljub temu imela kakega sovražnika, se ne čudimo, saj so Židje sovražili in preganjali celo našega Izveličarja. Toda ona jim je odpustila in je še molila za nje, kakor je delal naš Izveličar. Mir njeni blagi duši!
Od beneške meje, 21. novembra. — Županija Dolenje prišla je bila v slovenske roke; zato je dobila slovenskega župana g. Blažiča, ki pa ne stanuje v Dolenjah. Povsem naravno bi moralo biti, da bi županski urad dosledno uradoval le slovenski in pri vsaki priložnosti pokazal, da je v narodno slovenskih rokah. — Toda temu ni tako. Slovenski župan je vse preveč v rokah laškega tajnika, tako da je ta pravi naš župan. Vsled tega se v županiji s slovensko večino uraduje laški. To je neodpustljiv naroden greh, ki zahteva takoj poprave. Ako tajnik noče uradovati slovenski, naj se pa odpravi! Proč ž njim! — Te dni sem slučajno dobil pred oči župansko dovoljenje za ples, ki se je izdalo slovenskemu krčmarju v laškem jeziku; vrhu tega se je še pošteni naš H1 e v n i K polaščil v C 1 a u n i c o. To je pa res že preveč! Gospod župan, ali morete pod taka uradna pisma z mirnim srcem podpisati svoje pošteno slovensko im6 ? Upamo, da se v prihodnje ne bo več ponavljalo kaj takega, da ne bomo prisiljeni, nastopiti postavno pot proti — slovenskemu županu.
Kot neprijeten dodatek naj omenim še to, da je naša županija dala za Zoruttovo slavnost 20 gld. ter dala dovoljenje za ples brezplačno, dočiin morajo drugi prosilci plačevati po 10 gld. Zakaj vse to ?!
Komen, 20. nov. — Na dopis „z dežele 8. okt.“ v 44. št. cenjene »N. S.“ glede na odprave nemščine z naše stirirazred-nice odgovarjam, da je bil začetek dober, a pozneje so se stvari tako razvile, da bi za Komen niti ne bilo častno, če bi se bilo vse objavilo, kar se je zgodilo. Vsled tega je menda Vaš dopisnik tudi molčal. Vsa stvar je pa v novem toku in nadejati se je dobrega vspeha, k čemur pomozi Bog, zdrava pamet in prava pedagogična načela!
A. Š. obč. odbornik.
Z Št. Viškegore, 20. novemb. — Pri nas obhajali smo 13. dan t. m. (na zahval-nico) slovesnost, koje se bomo vsi še dolga leta prav živo spominjali. „S e d e m s t o-letnica11! Ta beseda donela je iz ust do ust in vsakega prešinjala z neko sveto naudušenostjo. In zakaj bi ne ? Saj smo lahko vsi ponosni na to, da je bila naša fara med prvimi v našem okraju in obsegala sedanje: Fara pri Idriji, Cerkno, Še-brelje, Dol. Tribuša, Roče, Pečine in Ponikve (Razen zadnjih dveh vikarijatov so vse druge postale samostalne župnije). Pred kakimi 200 leti bilo je tukaj razun župnika še 4 do 5 kaplanov, ki so oskrbovali tedanjo mnogoobsežno župnijo.
Na predvečer (12. t. m.) bila je vsa naša vas po koncu! Vsako okno, še najmanjše bajtice, bilo je razsvetljeno. Z bližnjega grička spuščali so se v zrak umetalni ognji, v zvoniku goreli so bengalični ognji in sedaj kaj dobro urejena domača godba, spremljevana od mnogoštevilnega ljudstva, svirala je po vasi navdušljive koračnice.
Drugo jutro (13. t. m.) oznanjeval je strel in pritrkovanje zvouov, da je napočil za nas toli pomenljiv dan. Ob 10. uri pričela se je slovesna sv. maša s pridigo, v koji je č. g. župnik posebno poudarjal, naj se hvaležno spominjamo vsili dobrot, koje smo mi in naši predniki v teh 700 letih od Boga prejeli. Slavnostna maša in litanije pri večernicah pele so se izborno.
Ob 3. uri popoldne začela se je veselica tukajšnjega „Braln. društva". Udeležencev bilo je kakih 400. Vse točke spo-redove vršile so se v občno zadovoljnost obiskovalcev. Še to naj omenim, da so se razumniki čudili, da morejo kmečki ljudje svoje uloge pri igrah tako dobro predstavljati. Tudi deklamovalka (mlada učenka) in pevci bili so kaj laskavo pohvaljeni.
Srčno se zahvaljujemo vsim č. gospodom in drugim prijateljem, ki so se iz vseh stranij udeležili naše slavnosti (celo iz Kanala in Gorice)! Obžalujemo pa, da so nekateri nemirneži motili veselico in kakor se čuje, prišli so z namenom, da bi veselici škodovali. Pomilujemo! Zagrnimo čez te dogodke — plašč pozabljivosti!
V Ljubljani, 16. novembra. — Ljubljanski meščani, ki ne čitajo »Nove Soče", morajo biti v nemajhni zadregi s sodbo o njej, ako primerjajo nestrpne napade proti njej v dveh ljubljanskih listih. „S 1 o v e-nec“ se kar groze trese pred njenim »liber a 1 s t v o m“ in „h u s i t s t v o m teden za tednom se zaganja srdito v njo, Vas pa, g. urednik, prav »pošteno" krca po »li-
beralnih11 prstih. Najradikalnejšemu lističu (ne zamerite, da smo ime prečrtali; ni vreden, da ga imenujemo v svojem listu) pa je »Nova Soča" zopet posem drugačno strašilo, piramidalno nasprotno od onega pri »Slovencu11; Vi g. urednik pa ste modrijanom v T.....................pisarni	pravi butec,
ki ne znate do pet šteti, pa se drznete izdajati političen list na Slovenskem. — Gospod urednik! Da ste v tolikej nemilosti pri obeh naših skrajno nasprotnih si strankah, to Vam bodi dokaz, da ste na pravi poti. Ne brigajte se za sodbe in jezikanja takih ljudij, prezirajte jih, kakor delate zadnji čas. To je najbolje. S tem se izognete onim večnim prepirom, ki se studijo že vsakemu poštenemu Slovencu. Naj le tulijo, jim že zmanjka sape, zlasti ko bodj videli, kako bore malo se brigate za vse njihove kujskarije.
Oni »edini šaljivi slovenski list11 se tiska zdaj zopet v Trstu, ker muje »Narodna Tiskarn a“ odpovedala tisek. Kot uzrok temu koraku navaja se marsikaj, kar velja tudi za Trst. Takih listov Slovenci ne potrebujemo, zato bi narodna tiskarna tudi v Trstu morala vedeti, kaj je njena dolžnost. (Malo pretrdi ste. Vrhu tega bodi omenjeno, da v Trstu nimajo tiskarne, ki bi bila zdaj v narodnih rokah. Na to stran ne pričakujte ničesa! Konečni del dopisa smo Vam prečrtali. Ne zamerite. Vemo, da govorite resnico, ker o takej prijaznosti nasproti nam iz onih pisarnic smo sami več kot prepričani, a to nas jako malo vznemirja. Ni vredno besede! U r e d u).
Iz okoiiee ljubljanske 19. nov. (Laško vino. Dolenjska železnica.) — čemu bi jaz poročal iz prepirajoče se sredine naše Slovenije, mislil sem si, ko sem prijel danes za pero. Bralcem »Nove Soče" pojasnuje spretnejši dopisnik razne homatije m prepire ljubljanske. No, te temne maroge naše ve svet že itak preveč. Jaz bom torej poročal kaj drugega, kajti prepir se mi gabi.
Ker je ravno sedaj, tako rekoč, vinska doba, spomnil sem se tudi jaz vina in sicer v mislih imam gipsano laško vino, ki pri nas nima onih uspehov, kakoršuih se je bal naš vinogradnik.
Kdor namreč pije le enkrat to vino, ima ga dovelj za mnogo časa. Marsikateri krčmar se je prenaglil, kupivši večjo zalogo laškega vina. Kakor je bil v začetku polu hvale, tako je sedaj vsak krčmar vesel, kateri je ostal glede na laško vino neveren Tomaž, da se ni prenaglil z nakupom.
Vsak dan dohajajo našim krčmarjem razne ponudbe iu ceniki od tržaških vinskih trgovcev. Navadno so pisane vse v nemškem ali pa laškem jeziku. Slučajno bil sem pri nekem krčmarju, ko je ravno prejel tako ponudbo iz Trsta, a mož, videvši, da je nemška, zavil je zopet vse skupaj, zapisal na drugo strau nNe razumem11 ter odposlal zopet tjekaj, od koder je prišlo, rekoč: „Ako žid ne zna slovenski, pa naj pije sam svoje vino.11 Jako mi je ugajal ta možak: prav bi bilo, ko bi storil vsak krčmar tako.
Upanje je, da Kranjci bomo raje pili naša domača vina, katera so okusna in kar je glavna reč — tudi zdrava, kar se od laškega yina pa ne more reči.
Dolenjska železnica veselo napreduje. Poslopja na postajah so večinoma dogotovljena. Glavna dela so sedaj še nasip pri kolodvoru ljubljanskem, dvakratno pre-moščenje Ljubljanice pri tovarni za sukno v Udmatu ter pri klavnici. Dalje je treba odkopati nekaj hriba pri Karlovški cesti ter ob Ljubljanici delati temelj iz zidu, ker med hribom in njeno strugo ni bilo zanesljivega temelja. Dalje d£sta še veliko dela dva prerova v v Šmariji ter 18 metrov globok prekop v Žaljni. Tudi most pri Veliki Loki ter prerov pri Višnji gori dasta precej dela. Delo se ima dovršiti do 1. oktobra 1893., a upati je, da železni konj še preje podrdra na Dolenjsko.
Z novo železnico dobi Dolenjska drugo lice. Bila je pa tudi že krvava potreba, da oddaljeni Dolenec lože spravi svoje pridelke v denar, kar je doslej skoro nemogoče. Zaslužka pri zidanju železnice so se naši ljudje sicer mnogo več nadejali nego ga je. Tega krivi so deloma tujci, oziroma Lahi, deloma pa je položen povsodi po progi že železni tir, po katerem se v malih vago-n?'i urilo dovaža potrebno gradivo, kamor je treba.
Bog daj, da bi tudi z železnico došlo Dolenjski ouo blagostauje, katerega je sedaj neizrečeno potrebna. Naši Dolenjci ne zapuščajo radi domovine a „sila kola lomi" pravi pregovor. Kako ljubi Dolenjec svoje domovje, priča nam to, ker se rad spominja celo v daljni Ameriki svojih domačih cerkva. Marsikatera cerkev na Dolenjskem je lepo prenovljena večinoma z denarjem Ameri-kancev.
Naj bo za danes dovelj. Dopis je na-rastel nehote. Evo ga, gospod ureanik, odločite mu prostor v predalih cenjene »Nove SoČe“ ali pa .... v košu ! (Le še večkrat se oglasite! U r e dn.)
„K . . .
Politični razgled
n, 'xa\ni zbor. — V poslanski zbornici imeli so danes teden viharno sejo, kakor-šne menda še ni bilo. MladoČeh dr. Masar yk govoril je o germanizujočih nakanah Nemcev
takd izborno, da so se levičarji in nemški nacijo-nalci Icar pihali od jeze. Odgovarjal je dr. Mer g er srdito, strastno, nedostojno, izzivajoče. Mož je v svoji strasti šel tako daleč, da je imenoval v el e izd a j alce v:e, ki stoje na stališču češkega državnega prava; še posebe je imenoval veleizdajalca dr, Masanjka. Vslecl tega je nastal v zbornici vdikansle nemir in ropot, ker Cehi so se z največjo odločnostjo uprli Mengerjevim izjavam ; malo je manjkalo, da ni došlo do pretepa. Predsednik je Mengra poklical k redu zaradi onih izjav, a ker se ta za vse to ni brigal in hotel nadaljevati svoje napade proti Čehom, vsled česar je nastal nov vihar po zbornici, je predsednik sejo nenadoma zaključil.
Vsi časopisi so karali dr. Mengerja zaradi takih napadov na ves češki narod. Drugi dan so v zbornici Mladočehi zopet podali svoje državopravno zavarovanje, a tudi grof D e g m je v imenu veliko posestnikov protesto-val proti Mengrovhn napadom na češko državno pravo. V isti seji se je na predlog dr. Masanjka volil pokaralni odsek, kateri naj preišče, ali je Mengrovo obnašanje vredno graje ali ne. — Odsek se je takoj posvetoval o tej zadevi in sklenil predlagati zbornici, naj izreče Mengru svojo grajo. To se je zgodilo v seji od torka s 155 proti 104 glasovom. Za grajo so glasovali: Mladočehi, Češki poslanci z Morave, konservativni veleposestniki, Poljaki, Rusini, Jugoslovani, laški poslanci iz Trenta in avstrijski protisemiti-, proti pa: združena levica, C o r oni n ijev klub, nemški nacij o-nalci in nacijonalni antisemiti.
Grof Taffe odgovarjal je v sredo na neke opazke princa Schw ar zenb e r g a, da ministerstvo v Avstriji ne more biti ene stranke in da jezikovno u p r a š a n j e se mora čim prej rešit i. — To je levičarje jal;o razburilo. „Piccoloil objavil je že učeraj jutraj novico, da so levičarji tako razdraženi na 1 aaffeja, da hote iti v opozicijo.
V sredo je začela podrobna razprava o proračunu. Slovenci imamo cele kope pritožb, katere bi. trebalo prav krepko in odločno stresti vladi v naročje; ako bi se vlada enako brigala za nje, kakor druga leta, trebalo bi ji konečno obrniti hrbet ter glasovati proti proračunu. Tlake smo že dosti delali skozi 13 let !
Iz državnozborskih odsekov. — Mia d o č e h d r. Paca k izstopil je iz kazenskega odseka, kateri pretresa kazenski zakonik. To je storil vsled tega, ker ne more prenesti nazadnjaškega duha, ki v tem odseku duši vsako svobodoljubnejšo misel in ker vidi, da ves človekoljubmjši napor nima nikakega vspeha. Žalostna taka vest ! — O Spinči-č e v i zadevi v imunitetnem odseku moramo zopet bolj krepko poudarjati resnico, da je vlada po svojih zastopnikih povsem opustila tisti del razlogov Sp. odpusta, ki se nanašajo na njegov govor v Zagrebu, v katerem je deželni šolski svet gorišhi ugledal nič manj in nič več nego v el ei z daj st v o. Vladu je zdaj sama spoznala, kalc6 neosnovani so bili, tisti »razlogi'1, po katerih bi na slovanskem jugu kar mrgolelo samih veleizdajalcev. Kam bi prišli, alco bi obveljali oni birokratični nazori, lci so igrali pri celej tej zadevi prvo ulogo!
Enajsti klub naše poslanske zbornice sestavil se je pretekli teden. Imenuje se »Klub slovenskih in lir v at skih neodvisnih poslancev" in šteje doslej naslednjih pet članov: Spincič, Laginja, Bian-kini, Perič inDapar. Časopisi so imenovali tudi Gregorca, a ta vest bila je Še prehitra. „R i n-n o v a m e nt ou, ki prejema obvestila iz dobro poučenih krogov, izraža svojo zadovoljnost s tem klubom in pravi, da tem poslancem bodo sledili še drugi. — »K l u b konservativcev" je protestooal proti temu, da se novi klub imenuje tudi slovenski, češ, da vsi slovenski poslanci so v takozvanem Ilohenicar-tonem klubu. Ta protest je neumesten, kajti Lag i n j a in S p in čič sta tudi slovenska poslanca, ker oba zastopata do 50,000 istrskih Slovencev. Sicer pa: kar danes še ni, utegne nastati jutri, zlasti ako se nekoliko pojasni in zboljša razmerje med Slovenci in stranko prava, katere pristaša sta Laginja in Spincič.
Avstrija in Rusija živite že nekaj let v jako napetih razmerah; mislilo se je že, da pride do vojske. — Odkar je pa bil ruski carjevič, veliki knez Nikolaj, na avstrijskem dvoru sijajno in presrČno sprejet, začeli so prihajati od raznih stranij glasovi o sporazumljenju in pomnjenju Rusije z Avstrijo. Uplivni ruski listi pišejo jako prijazno o Avstriji ter zagovarjajo mirno spora-zumljenje ž njo, toda o Nemčiji nočejo nič slišati. Tudi avstrijski listi pišejo za spora-zumljenje z Rusijo, med temi so tudi vojaški listi. — Avstrijski Slovani imamo največ uz-roka, veseliti se boljših odnošajev s severno slovansko sosedo, ker v sedanjih razmerah veliko trpimo pod mogočnim uplivom — trozveze.
.Občinski pravnik.
(Dalje).
Davki in druge davščine od občinskega posestva, n. pr. od pašnikov iu gozdov, ki služijo za rabo (užitek) sosedom, morajo biti v proračunu med t roški, ker jih davkarija tirja od občine same; ali ravno ti davki morajo biti zapopadeni v proračunu tudi med dohodki, ker so dolžni plačati jih občini, kolikor niso z.iluž
z dohodki (užitki) tekočimi iz tega posestva v občinsko blagajnico, samo tisti sosedje, ki tako posestvo uživajo, in sicer po meri uživanja (§. 70).
Če se udeleži, postavimo, užitkov občinskega posestva, kterega letni davki znašajo 90 gld., 60 rodbin, in denimo, da znaša po cenitvi vrednost drvi, ki se dajo na njem v dotičnem letu posekati, eno tretjino, vrednost paše pa dve tretjini prihodkov tega posestva, vzemimo na dalje, da se delijo drva med posamezne rodbine po enakih delih in da se nasprotno njih živina na njem vkup pase, morali bi plačati hišni gospodarji 30 goldinarjev davka po enakih delih, ostalih 60 gld. pa po številu živine, ki jo vsakdo izmed njih pase.
Tako razdelitev davkov in drugih davščin od občinskega posestva napravi starešinstvo po določilu §. 30. obč. reda; ako pa menijo sosedje, da se jim po njej godi krivica, dano jim je na voljo, pritožiti se proti njej v zmislu §. 88 o. r. po županstvu na deželni odbor.
Ta določila pa se ne dajo obračati na taka zemljišča, katerih užitki gredo po posebnem privatnopravnem imenu celim vrstam sosedov ali pa posameznim občinskim udom (§. 12).
Ker imajo davčne občine, ki so združene v eno županijo, svoje posebne potrebščine in po navadi tudi svojo posebno lastnino, katere dohodki se morajo porabljati v plačilo stroškov, ki prihajajo na nje, treba za vsako teh občin sestaviti poseben proračun.
V županijah, obsegajočih več davčnih občin, treba torej napravljati proračun za skupne potrebščine in za vsako davčno občino poseben proračun. Skupne troške, ki niso založeni z znabitnimi skupnimi dohodki, je porazdeliti med posamezue davčne občine po meri vseh neposrednih davkov, ki so Y vsaki izmed njih predpisani. Tako izraču-njene deleže vpisati je v proračune dotičnih davčnih občin kot priueske za skupne potrebščine cele županije.
Če sklene starešinstvo, da se imajo tirjati čez leto za občinske potrebe tudi službe (robote), mora jih po §. 79. o. r. preceniti v denarju in postaviti ceno (vrednost) robot, kakor druge občinske troške, v proračunu; potem naj preračuni, kolikor bi moral vsak občinar z ozirom na §§. 73. do 76. obč. reda plačati za take robote, ako bi se opravila po najetih delavcih. Kdor noče od-kazane mu robote opraviti, mora plačati dotično ceno v občinsko blagajnico (§. 82). (Točka 6. okrožnice dež. odbora z dne 27. oktobra 1865 št. 1951).
V okrožnici z dne 15. maja 1874. štv. 1468. pa je slavni deželni odbor stvar tako le pojasnil :
»Po določilih §. 79. obč. reda se imajo službe v denarju preceniti, in kedar njihova vrednost, kakor se pokaže iz cenitve, ali sama za se, ali s prikladi k izravnim davkom vred, ki so bili morda ob enem naloženi, presega tisti odstotek izravnih davkov, ki ga sme starešinstvo samo dovoliti, treba je tudi naloženim službam višje po-trdbe.**
„Potem takem se morajo službe, precenjene v denarju, v proračune sprejeti med druge občinske troške in v bilanci vsakega posameznega proračuna, naj se razkažejo najprej prikladi, katere bo v gotovem plačati v založbo občinskih stroškov, po tem pa odstotki služb, katerih cenjena vrednost se razdeli po meri neposrednjih davkov med Občinarje.1*
Ravnati je po naslednjem obrazcu: Premanjkljenja je n. pr. .	960	gld.
od tega se ima založiti znesek ........................... 300	»
s 15 odstotno priklado na skupno vsoto vseh neposrednjih dižavnih davkov predpisanih v davčni občini N., katera vsota znaša po davkarijskem razkazu (su-iuarju) 2000 gld.; — znesek. ........	660	„
(to je 500 dnin samotežnega dela po 60 kr. in 90 dnin z vozom po 4 gld.) se pa razdeli v primeri 33% k vsem neposrednjim davkom med Občinarje, katerim je v zmislu §. 79 o. r. na voljo dano, da opravijo to naklado z delom ali z denarjem.
Vse one službe pa, ki se nalagajo samo v korist občinskim zemljiščam, imajo se razdeljevati enako dotičnim stroškom po določilih §. 70 obč. reda, to je po meri užitkov.
(Dalje pride)
Domače in razne novice
Osebne vesti.— Gospod Edvard Š t ra v s-gitl, c. kr. avskultant v Gorici, premeščen je v Rovinj. — Gosp. I. Jeglič prišel je pa iz Voloskega v Červinjan. Ker je v slovenskih okrajih velika potreba našega jezika veščih uradnikov, bilo bi pač umestno, ko bi se take moči puščale tam, kjer morejo uspešno službovati tudi z ozirom na jezikovne zahteve prebivalstva. — Gosp. dr. A. Gregorčič je še vedno v VVorishofnu; zdravje se mu le počasi vrača. — Tudi visokor. g. Alfred grof Coronini je bil zbolel, da se je moral vrniti z Dunaja v •Gorico. Zdaj je pa že povsem dober.
Uprašanje o slov šolah v Gorici spi. Poročilo, katero bi že davno moralo biti doposlano v Trst, baie še zdaj ni izdelano, ker v mestni hiši tuhtajo in tuhtajo, kako bi jo zopet zvili. — Vlada kaže nekaj dobre volje, vsaj na videz se nam tako kaže; ali ima tudi resne namene, to mora še-le dokazati. Ko je šlo za nemške šole v Ljubljani in v Pragi, bila je bolj hitra. Vsekakor bo treba, da tudi deželni poslanci malce zro-potajo in povejo vladi svoje mnenje.
V goriškem starašinstvn podala sta gg. Grešič in Jacobi dve času in razmeram jako primerni interpelaciji; prva se bavi o mestnem dacu, druga o tvrdki Ritter-jevi, ki je zagradila ves prostor ob mestnem bregu Soče, da perice ne morejo tamkaj nikjer več prati. Obširneje prihodnjič.
Rinnovameuto izhaja odslej ob sredah. Zadnja številka je na vse strani nenavadno zanimiva. V podlistku prinaša tri pesmi v krasnem italijanskem prevodu; narodno „Po dolincah grmi in se bliska1* (preložil Ivan Kušar), Preširnovo „Izgubljena yera“ (preložil M. Šabič) in Preradovičevo „Ptica pjeva na grančici“; zadnji prevod je poslala nova tržaška sotrudnica, ki se podpisuje izmišljenim imenom Milica. — Prevodi so gotovo tako dovršeni, da so bolji, nego če bi prišli iz peresa rojenih Italijanov. Prva dva gospoda sta znana v Italiji kot izborna pesnika, ki imata italijanski jezik povsem v oblasti. Sloveč Italijan prof. de Gube mat is pisal je nenavadno laskavo o prevodih g. Kušarja, ki je zdaj glavni voditelj »Rinnovamenta**; prosil ga je, naj bi izdal svoje prevode v posebnih izdajah. — zadnji „R.U je jako obširen : poln je zanimivih člankov o Slovencih in Slovanih v obče. — List je pisan v krasni italijanščini, katerej so lahko drugi listi za-vidni. Vrhu tega je pisan zmerno in premišljeno. Zato se čudimo, da ni dobil v nekih slovenskih krogih tiste podpore, katero zasluži. Vemo, da se list rad čita v kavarnah in v društvih, odobruje se njegovo prizadevanje, a to je premalo; samo od hvale ne more nihče živeti. Takemu listu treba je podpore, zlasti zdaj, ko se ima boriti s tisočerimi težavami, ki se kladejo ua pot takemu podjetju. Upamo da se razumemo. — Nekatere Čitalnice, v katerih se shaja cvet slovenskega razumništva, in ki so naročene na vse laške žlobudravke tržaške, ne utegnejo žrtvovati 5 gld. za tak list. Pomilujemo! Tako se koristnim podjetjem ne pomaga na noge !
La »Patria del Friuli“ je našim čita-teljem že znan videmski dnevnik. Ta list je objavil obširen dopis iz Gorice o veselici ženske podružnice. Dopis je za nas Slovence po večini jako laskav, ker postavlja nas italijanskim meščanom za izgled, kako je treba nesebično delovati za narod. Dopisniku imponuje tista sveta navdušenost, s katero goriški Slovenci prihajajo v Čitalnico k narodnim predstavam in dajejo svoje doneske na narodni oltar; imponuje mu tudi edinost, ki vlada med goriškimi Slovenci. (No, nekaterniki iz naše srede pa bi radi dali svetu razumeti, kolika nesloga da se je ugnezdila tu med nami. Razun par nezadovoljnežev, katerih pa nihče več resno ne pošteva, smo vsi edini, kakor trdi dopisnik videmskega lista.) Ta dopis priobčil je doslovno zadnji »Rinnovamen-to“ ter dodal potrebne opombe; s tem je nas oprostil odgovora. — Dvoje pa moramo omeniti, kar dopisnika zelč skrbi. Prvo je to, da Slovence podpira visokorodni g. grof Alfred Coronini; drugo, da Slovenci čedalje bolj podpiramo le svoje trgovce in obrtnike. Zaleti se tudi v naš list, ki v posebnem oddelku priporoča slovenske obrtnike in trgovce. Na tak način, pravi list, raste v Gorici število slovenskih obrtnikov in trgovcev in s tem seveda tudi v o lil cev za mestni zastop in trgovinsko zbornico, katerima preti tak6 velika nevarnost. Posebno se boji za trgovinsko zbornico, ki voli dva deželua poslanca, ako dobimo to zbornico mi v roke, pravi dopisnik, potem bo v deželnem zboru 12 Slovencev in le 9 Italijanov in potem bo konec z ital. gospod-stvom v deželni hiši. Dopisnik ima dober nos, kakor se vidi!
Slovenska nehvaležnost. — Pod tem naslovom omenja » Corriere “ Ferjančičev govor v državnem zboru in se čudi našej »nehvaležnosti1* do sedanje vlade, ki nas podpira in božka. — Na te bedarije dal je prav krepak odgovor zadnji „ Rinil ovamen to ", ki je v nekolikih stavkih zaprl sapo židovskemu glasilu. Naštel mu je ob kratkem celo vrsto krivic, ki se gode dvetretjinski slovenski večini v deželi. Nam vsem so to že znane reči, zato ni treba na tem mestu zopet zavračati „Corrierove“ nespametnosti. Očitna hvala uredništvu vrlega „Rinnovamenta“, ki je za nas odgovorilo. kakor tiče.
Enakopravnost pri sodiščih. — Kakor smo že večkrat poročali, izvršuje se načelo narodne enakopravnosti pri naših sodiščih v Gorici nasproti takim slovenskim strankam, ki tako želijo. Treba je podajati slovenske uloge, ako hočemo dobivati slovenske rešitve in r a z s o d b e. Slovenci smo po ogromni večini sami krivi, ako še 1. 1892. po rojstvu Gospodovem dobivamo laške ali nemške dopise od sodišč!
Vse drugače pa namerava postopati tudi zanaprej c. kr. višje deželno sodišče v Trstu. Na obtožnico znanega profesorja
Babša (kateri se na vsak način hoče srečati z nami pri Filipih) podali smo ugovor, bateri je višje deželno sodišče, kakor po na-vndi, odklonilo v seji, katerej je predsedoval sem predsednik Pek. A kako smo se začudili, ko smo na svojo slovensko ulogo prejeli laško razsodbo, in to v deželi, kjer živi dve tretjini Slovencev! — Tako postopanje je gorka zaušnica čl. 19. osn. zakonov; zato se mu upremo postavnim potom in bomo zahtevali, da se nam do-pošlje izvirna slovenska razsodba. To uprašauje treba načelno in stalno rešiti! Ako se nam to posreči, bomo morali konečno biti celo hvaležni prof. Babšu, ki nam je v ta namen oskrbel toli lepo priliko. Slovenska društva ga bodo morala izbrati za častnega člana, občine pa za častnega občana.
Radodarni doneski. — Za „S 1 o g i n e
učne zavode došli so nadaljesledeči darovi: »Krokarski zbor1* v Ajdovščini poslal je prvih 18 kron v vrednosti starih 9 gld., katere je zbral na dan sv. Martina. — Ivan Kodrič, vikarij na Trnovem, 4 gld.—Andrej Pičulin na Idriji pri Bači nabral v veseli družbi pri Iv. Sepiču v Bači 1 gld. 20 kr. — Fr. Pavlica poslal je iz Rihemberga 1 gld. 70 kr., katere so zložili radovedneži pri g. Ličnu, ker so hoteli osebno spoznati novo gospodinjo. — N. N. v G. 3 gld. — Hausner in Lokar v Mirnu 2 gld. 50 kr. — S. Rožanc 1 gld. — Dr. J. Jakopič 1 gld. — »Goriška ženska podružnica1* od dohodkov veselice 13. t. m. 50 gld.
Ako kdaj kak dar ni na tem mestu izkazan, prosimo, da se naznani, ker lahko se pripeti kaka pomota, katero treba popraviti. Take darove prejema več oseb pri naj-raznovrstuejših prilikah: na cestah, v gostilnah, v kavarnah itd., lahko se torej kaj pozabi, kar se je že parkrat pripetilo.
Za »božičnico1* Sloginih zavodov so doslej darovali: Alfred grof Coronini, državni poslanec, 20 gld. — Neimenovani dobrotnik, ki se pogosto spominja naša revne mladine, 20 gld. — Dr. A. Šimaček iz Prage 2 gld. — J. Marzidovšek 3. gld. — Dr. A Mahnič 5 gld. —-Hons. Fr. Košuta 2 gld. — Gospa Rojčeva 3 gld. — Rodbina Bolkova iz čruiČ 2 gld. — Prof. Čerin 1 gld. 50 kr. Gospa Lisjakova 3 gld. — Dr. J. Pavlica 4 gld. — J. Rudež v G. 2 gld. — Vodja Lenardič lvgld. — Neimenovan dobrotnik 2 gld. — Župnik Milost 1 gld. —
Za otroški vrt v Peymi darovala sta gg. Josip Gelici mitničar pri Mostu in Jakob Mikuž 2 klopi; prvi je dal les, drugi delo. G. Mikuž je daroval tudi stojalo za knjige.
Za šolo v Ločniku daroval je č. g. Andrej Žnidarčič 2 gld.
Tako lepč nam slovenski rodoljubi od vseli strauij pomagajo vršiti težavno nalogo, katero smo si naložili na polju narodne vzgoje. Prosimo vstrajnosti!
Drobne novice. — Pr e s v. cesar podaril je občini Doberdob 100 gld. za popravo pokopališča. Naj bi občina porabila ta denar bolje nego enak cesarjev dar pred nekaj leti! — Lega Nazionale bo zidala v Ločniku novo hišo za otroški vrt. — Corriere niti proti slavnemu Ondfičku ne more zakriti svojega slovanožrstva. Zato naj se pa drugi meščani toliko obilneje udeleže njegovega koncerta. — Utopil se je v Idrijiipvi Slapu neki P. Podgornik iz gorenjega Če-povana s samomorilnim namenom. Pokopali so ga brez cerkvene slovesnosti. Kot uzrok samomoru se navaja: ponarejen denar.
Iz Bolca nam poročajo o dveh novih društvih, ki bodo prijaznemu gorskemu trgu v veliko korist. Osnovalo se je namreč Mlekarsko društvo, ki bo tamošnjemu prebivalstvu v veliko korist, ako bo prav vršilo svojo nalogo. — Dalje se med tamošnjim žeustvom snuje ženska podružnica družba sv. Cirila in Metoda. Le naprej narodne žene pod sivim Rombonom! Pokažite, da ste tudi ve zveste hčere slavne naše slovanske matere!
Rodoljube na deželi prosimo, da bi za našo mladino v Gorici in okolici (v otroških vrtih) zbirali tudi sadje in druge poljske pridelke, kakor: krompir, fižol, kašo itd., pa tudi svinjsko zabelo ali kako drugo. Vse pride dobro, ker bo treba oddaljenim otročičem skrbeti tudi kosilce, da po mrazu ne bodo hodili o poldne domov. Kdo bi hotel prevzeti zbiranje takih jestvin?
Društvo »Sloga1* je razposlalo po našem listu okoli 800 položnic poštne hranilnice in je prosilo, naj bi rodoljubi poslali po njih doneske za naše narodne zavode v Gorici. Doslej ni še nikakega uspeha. »Slo-g a" bo v kratkem veliko potrebovala za novo šolsko poslopje, ki se zida v ulici Barzellini po načrtu, kateri odgovarja vsem najnovejšim zahtevam; v tem poslopju bo prostora za štiri razrede. Poleg tega ostaneta še obe sedanji sobi za otroški vrt, ki bo imel potem tak6 krasne in prikladne prostore, kakor noben drug tak zavod, ne le v Gorici, marveč celo na daleč okoli. — Da se vse to lepč izvrši, treba je vstrajne gmotne pomoči naroda. Zato smo razposlali položne liste. Ne jih torej zametati, ker vsak stane 1 kr., marveč vsak naj pride prej ali slej v porabo. Kdor ga danes ne rabi, naj ga shrani za kako drugo priliko ali pa naj ga oddst kakemu znancu, ki bi utegnil kuj poslati. Ni treba gledati na to, da se mnogo pošlje; ena desetica, dve, tri
tudi zadoščajo, kajti kdor hitro da, dvakrat da.
Učiteljski izpiti. — K izpitom učiteljske sposobnosti na goriškem ženskem učiteljišču se je oglasilo šest Slovenk, dva Slovenca in ena Italijanka, ki je hotela napraviti izpit za slovenske ljudske šole. Izpit so napravile vse Slovenke, imenoma: Cej Marija, Jelšček Amalija, Jug Otilija, Lojk Josipina, Pivk Amalija in Zevnik Ana. Od dveh učiteljev napravil je izpit le Sluga Ivan. — Italijanka, ki je delala izpit iz slovenščine kot učni jezik, ni bila usposobljena po njeni želji, ampak da more poučevati na italijanskih in nemških šolah slovenščino kot predmet. Hvalevredno pa je vsekakor od g.čne S., ki se je res mnogo potrudila, da bi poleg raznih drugih izpitov, katere že ima, dosegla tudi oni iz slovenščine kot učni jezik. Ako toga ni dosegla, ni ona kriva, marveč dejanska okolnost, da vsak jezik zahteva večletnega pridnega dela, predno ga ima kdo toliko v oblasti, da more v njem poučevati.
Spomlad na Krasu. — Iz Doberdoba smo prejeli škatljo z jako zanimivo vsebino za ta čas. V svoje veliko začujenje našli smo notri cvetoče vejice jablan, hrušk in sliv. Nekatera drevesa so pa še bolj napredovala v rašči, ker poleg cvetja našli smo tudi mlade hruške, slive. Vrhu tega so nam poslali več vrst cvetlic, ki nam vsako leto oznanjajo veselo spomlad. Tudi lešniki so na novo pognali. — To so pač najlepše priče o letošnji prekrasni jeseni, kakoršne nismo imeli že dolgo.
Liturgična novost. — Obiskal me je Slovenec iz soseščine ter med drugimi novicami tudi to-le povedal, da objavim: »Meseca avgusta sem držal svojemu prijatelju v krst, m sicer v Gorici v farni cerkvi sv. V. Bili smo jaz, nuna (botra) in otrokovi roditelji, vsi Slovenci; pa glejte čudo! Gospod Iv. je stavil med obredom krsta vsa upra-šanja samo v latinskem jeziku; toda jaz in botra nisva nič odgovarjala, le babica je nekaj mrmrala. Ta novost nas je pač žalila. Na tak način prezirati krstne botre mislim, da ni dovoljeno, še manj pa ukazano. Dvomim, da je bil krst zakonit, oziroma veljaven, ker se je vršil brez izrečnega oblju-bovanja in dovoljenja botrov. Kai sodite Vi o tem ?“ Tako se je izrazil obiskovalec. V pojasnilo sem mu priporočil čitati brošuri c o »Liturgični j e z i k i “. Na prodaj pri Likarju v Gorici. Cena 10 kr. se da za »Sl o gin e“ zavode. — Vsak „ Obredli ik“ pač zahteva, da le botri odgovarjajo, in sicer v svojem jeziku.
A. Ž. Gradenski
Zuriickgesetzte Seidenstoffe mit 25% —
33'/3% uud 50% Rabatt auf die Originalprei-se vers. meter- uud robenvveise porto uud zoll-frei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K.
u. K. Hofliet.), ZUrich. Muster uingeheud. Brie • fe kosten 10 kr. Porto.	2
i*- y
ALENTINCIC
naslednik A. Riedl-a
v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnižjih cenah.
ANTON POTATZKY
v Raštelju št. 7 v Gorici
prodajalnica drobega in niirnborškega blaga
na drobno in na debelo.
Jeilo in nnjcmft toponim
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro nasiti ni naslov:
Na sredi Melja št. 7.
Izšla je zanimiva knjižica: llprnšaiija in odgovori
o
uravnavi vrednote.
To je pouk o novem denarju. Stano 10 kr. Dobiva se v bukvarnah,
Slama »listu se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:	
Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje TB&kovrBtne voščene sveče Vseli vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobnereči.	Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
	Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Anton Urbančič trgovec poleg Orzana v Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.	
	Franc Jaki! na sredi Raštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo.	
	Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1.
	Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki tdici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravi j a ok virj e za zrcala in podobe.
Ivan Reja krčmar „Allct Colomba“ za velik« vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne	
Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare.	Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Blaž Bitežnik KAMNOSEK v I rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svoj ih izvirnih načrtih	
Ivan Homranski čevljar v Gosposki ulici med Organom in Urbančičem.	
	Ivan Dekleva veletržec zvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača Tina bela in čina istrijanska ter bela dalmatinska. Pisaruica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja ua debelo
Ivan Kavčič veletržec na Komu ima zalogo STE1NFELDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij.	
	Peter Drašček ti Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobakja. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
G. Likar v Gorici Semeni ška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in bv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.	
	Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Staroznano gostilnico »pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imš. zdaj v najemu Franc Bizjak, ki r.oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.	
	Karol Drašček PEK Biva Como Št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
	Ivan Velušček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.	
	Ivan Čotar krojač v Rabatišču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi,	
Tiskarna Ant. M. Obizzi-ja priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.	
Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.	
PO HIŠKI OSNI
proda se prav dobro ohranjeni
glasovir
v ulici Municipio št. 8; III. nadst. na levo
Lepa priložnost
ponuja se tistemu, kateri bi hotel kot družnik s 600 do 1000 gd. pristopiti k nekemu plodovitemu podjetju. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v Gorici, bodisi obrtniki ali uradnki.
Natančno se izve v uredništvu „N. S." min m n lii 11 m i ii 11 ii 111 n n mn n i m i n mi 111111111111 m
1891	1891
Zagreb	Temešvar
ČA S T N1 D1P L 0	Zlata svetinja
K YIZ D 0 Y
korneuburški redilni prašek
za lconje, govedo in ovce
Že blizu 40 let potrebuje se z lispehoin v mnogih hlevih, ko živina ne more jesti, ko slabo prebavlja, za kboljšanje in pomnožitev mleka pri
zravali; podpira naravno silo živali proti kužnim uplivom.
Cena celi škatlji 70 kr., */a skat, 35 kr.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kwizdov korneuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah
1	Glavna	zaloga
j Frans Jeh. Kwiss4a
| 2 k. n. k. ostorr. n. kon. niSn. Hoflieferant.
= Kreisapotheker, Kornenbnrg C. Wieu. i
I I Ulil III lil I I i III111 i I! 111111111111 lil 111111I I Iti I II IIIIIIIII11III
Franc Bensa,
IIZIISIA DELAVNICA	*
Antona Gregorič - a
X
♦ ♦
i
❖ ♦
%
Na Franca Jožefa cesta (Corso Frauceseo Cliuseppe)
■V GORICI
izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče hišne in sobne oprave v najelegantnejših stilih po načrti. Izdeluje dalje tudi vsa tapecirska dela, divane, fotelje in drugačno elegantno opravo, kar in kakor si kdo želi.
Cene zmerne. Postrežba točna, ker v delavnici ima vedno mnogo delavcev in izučenih mojstrov. Zato more vsakoršno naročilo v najkrajšem času izvršiti.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
veacev in trakov sa vence.
Nadalje umetne cvetlice, vence za neveste, rože za cerkve, paramente, vence iz kovine in porcelana, palme, cvetke za nove maše in poroke, rakve, mrtvaške obleke, pregrinjala in blazinice, venčne tančice, čevlje, nogavice, papir in druge reči za olepšanje rakev, zlate i srebrne črke, voščene sveče itd. itd.
Naročila od drugod se točno in vestno izvršujejo in sicer po poštnem povzetji.
Vse po najnižih cenah priporoča
K. Biessner & Sin
v nunski ulici št. 10. v GORICI.
|	5 do 10 gld.	na dan
?§	gotovega zaslužka	broz kapi-
tala in rizika ponujamo vsako-2	mur, kdor hoče prodajati postav-
■s1?	no dovoljeno srečko	in državno
papirje. Ponudbo pod «LOSE» pošilja ti jo pod naslovom: Annon-cen-EKpedition «T. Danneborg, Wien, 1. Kumpfgasso 7.
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
Olz-ova kava je najboljše kavino primesilo Olz-ova kava nima vsebi krušk, ne repe, ne sirupa. Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
v Ozki ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČEVLJARIJE
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
Opeke iz cementa,
Ker so nekteri začeli podpirati nekega tujega nemškutarja, ki v svoji domačiji nima nikakega zaupanja, prisiljen sem naznaniti, da prodam svoje cementne izdelke, katere mi je ista oseba naredila pred enim letom, za 8% ceneje. — Ako pa kdo želi sam pripraviti cement in pesek ter doma izdelati opeko, zavezujem se tako delo izvršiti za 15% ceneje nego gori omenjeni tujec ; za delo dajem popolno jamstvo.
V Čezsoči pri Bolcu 15. nov. 1892.
IVAN VULČ.
doseže se, ako so o-
IJSDGll	(^0'3r0	sestavljeni
*	in izvršeni, dalje, ako
po Oglasih se izberejo pravi časniki
za oglašanje.
V ta namen obrniti se je na razpo-šiljalnico oglasov (Annoneen - Expe-dition)
Rudolf Mosse, Wicn, I. Seilcrgassc 2. ^
Ta tvrdka daje brezplačno vsa po- S jasnila in pošilja na pogled načrte ^ oglasov. Zaračuni se vselej le izvirna vrstna cena raznih časopisov z dovoljenimi največjimi popusti pri večjih naročilih, tak6 da po tem zavodu pri-hrani lahko vsakdo mnogo stroškov. S
•N
T-
>
*
•»i
o5
>
m
Čeheliio-voščene sveče!
Ja
Solkanska cesta št. 9. v GORICI
Sveče iz pravega čebelnega voska izdelujem in prodajam po 2 gld. 45 kr. kilo.
Za pristnost sveč pod mojo postavno protokolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Kdor drugače dokaže, dobi vsako odvzeto naročilo brezplačno in po vrhu še 100 gld. nagrade.
Priporočam se veleč, duhovščini in čč. cerkvenim oskrbništvom.
Čebe I n o - v o š e e n e sveče!
V
<
e
a.
N»
B
PH. MAYFARTH & COMP.
1!
Tovarne Poljedelskih slrojev Dunaj II., Taborstrasse N. 76.
Odlikovane s prvimi cenami na vseh večjih razstavah.
600 Jelam.
Izdelujejo najboljše:
orala
1=) 2=, 3= in 4 krilna. Brave in valjarje
za njive in travnike. Stiskalnice
za vse namene, za vino in sadje.
Sušilnice za sadje in zelenjavo in druge namene. Samostojno delujoče paten-tovane
škropilke za trte in rastline.
Slamoreznice
mlatilnice na roke, na gepel in na par, gebel, sadne mline rezalnice za repo, stiskalnice za pifo
patent, čistilnice za žito, robkalnice,
Obrtni pralni stroji. Katalogi brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
SARGOV
imenuje se
slovenski
SARGOV
je ze pripoznan kot nei-
zogibno
zobno
čistilo
SARGOV
' je kot neškodljiv od
zdrav-
niške
oblasti
preiskan
SARGOV
je jako praktičen zaftč
potova-
nje
AROMATIČNI
okrepču-
joč
SARGOV
je z e v
lomacili
in
tujih
krajih z naj večini uspehom v rabi
SARGOV
SARGOV SARGOV
ie pri dvoru in
plem-
stvu
ter v navadnih hišah v rabi
izrecno
zahtevati
zaradi
mnogih
ponaredbe
brez
[vrednosti
se dobi
po 35
kos v vse h
lekarnah Dngerijak ii limit ib
Priznanja i* najvišjih krogov pridejana go vsakemu kosu.
Neprekošen primesek navadni kavi.	flC’ Dobi se povsodi.	®—1	■ Z
^j==- Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.  —	.^ŽSSEai	§
tMMMIMMIHM—tMe—W •
»-i P*
CM
;3 'J2
o
HH* P«
-.£3 •*h gj
>o »o
38
»■O ►
^ K.
>N k
JOSIP BISIAK
v Raštelju št. 3.
Zaloga usnja
iz prvih tvornic domačih in tujih ter vsakoršnih rečij, ki se potrebujejo v čevljarstvu, sedlarstvu in knjigoveztvn.
Dalje Zaloga mij vseh vrst. Vse na drobno in na debelo po takih cenah, da se boji ne tekmovanja.
Zastop najznameuitejše tvor-nice nepremočljivih streh za vome.
o<
Ct>
P*
H*
< P?
<
o
°
<
S*03
O Q,
Štev. 397/Op.
RAZGLAS.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. četrtleta t. j. mesecev
in silira t
Francoska dreta po 65 kr. zavoj.
Ž1 aMba
Silil BBE¥IS1:
Jablane, hruške, slive, breskve in marelice, visoka ali pritlična, raznih vrst, vse z imeni, prodaja
Jos. Stiegler
oskrbnik pri Eksc. grofu Coroniniju
začne v
ponedeljek, dne 12. decembra 1892.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavniee
in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 11. novembra 1892.
K
N
H
M
N
N
M
N
N
M
v Št. Petru pri Gorici. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦ :sxxsxzxzzzzzza
S1IČ11IIM Pil
Alojza Baderja
> GOBICI, Semeniška ulica 24. Odlikovana na raznih svetovnih
razstavah, na vatikanski razstavi N 1. 1888. pa z	X
zlato	svetinjo.	H
1. Ponuja častiti duhovščini in čast. M || cerkvenim oskrbništvom svoje sveče H || in torče iz čistega garantova- X
1 nega č e b e 1 n e g a voska, izde- w ‘J lane pod nadzorstvom prečastitega J! M knezonadškofijskega ordinarijata go- JJ M riškega; na vseh je pritisnjena tvor- H || niška znamka, protokolovana v registrih || u c. kr. oblastnije.	|| ' Cena znaša gld. 2.50 za kilo s k«
2 plačilom po enem lelu ali pa s 3% y H popusta pri takojšnjem plačilu. Naro- H
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniš^ želodčne bolesti. Prav ‘zvrstno vstrezajo zoper liemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve^pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B■ Ilovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Po-stojini v lekarni Baccarcich, c Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
'JOT I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, Jci pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
ooooooooooooooooo
OZNANILO.
Tvrdka Eranz Katlireiners Naclifolger
na Dunaju in Monaivkovem
izdeluje sladno kavo z okusom bodove kave, kateri prodaja z mojo sliko in podpisom.
 To se godi z mojim izrečnim privoljenjem, ker prepričal sem se, da v tej
sladni leavi z okusom bobove kave ni onih Škodljivih snovij, katere se pod ime-nom „kofein“ nahajajo v bobovi.
Nasproti temu ima KATHBElJfOVA sladna leava to prednost, da lahko vsakdo, tudi nasprotnik sladnega okusa, opusti pravo bodovo kavo ter namesto nje dobi veliko bolj ZDRA\ O in REDILNO pijačo, kar bi koristilo tudi našemu poljedelstvu.
Wo r i s h o f e n, 1. marca 1892.
S. K \ E I P P
katol. župnik.
H
M
N
H
N
H
K
K
N
N
N
N
H
M
K
N
N
H
N
M
N
čila čez 4 kile pošiljajo se prosto poštnine in stroškov za zavijanje.
2. Velikonočna sveča tudi iz čistege voska, okrašena z ploho-rezbo, cvetlicami in pozlačenimi ornamenti, kar se dela vse v vosku.
N
N
N
M
N
3. Velikonočne sveče s sli- N kami na olje in tudi okrašenimi z or- || namenti v dozdevni slikariji.	u
4. Izdelujejo se tudi sveče in torče » za razvitljavo in pogrebe	itd. namreč.	J
a). Sveče	voščene I.	sostava	po	H
avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo. N
b). Sveče	voščene I.	sostava	po	||
lombardskem in beneškem načinu gld. 1.00 kilo.	g
Pogoji gornji.
5. Naj finejše kadilo Lagrima Orien- H tale gld. 1.20 kilo.	K
6. Kadilo	nižje vrste	v zrnih	70
kr. kilo, kakor tudi storač in gumij u Hirra.	;
Da so sveče iz pravega čistega »J čebelnega voska, garantuje se s 1000 H
gld.	N
»»»»»»»»»»»»»a
Anton Bortololti
kamnosek
v tdici Treh Kraljev (Tre Ite) St. 8 ima vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
Hiša št. 1? v Tominu
tik reke Tominke s strojnico in dotienim orodjem, potem 3 vrtiči prodajo se po ugodni ceni. Kupci naj se oglasijo pismeno ali pa ustmeno pri Mariji Mežner v Tominu h. št. 17.
Naravne mineralne vode iac raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijet« nega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žvepleno kislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Braita t Sata® št. 16,
najemu
Alojzija Gliiibich-a
iiiAuAta^^
ii vin M
ZEL-a M
M V novi aalogi
ANTONA BBEZEL-
Za mesnicani (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Vižnanja po 17 kr. liter, toda ne spod 56 litrov.
Obračati se treba do Antona Brezel-a na Tržaški cesti št. 11 ali pa v gostilno Al Sole za mesnicami.
Ono vino se prodaja na drobno po 28 kr. v gostilni
Al Sole.
: sredstvo za	?
Najboljše
p. „ ŽELODEC,
k* katero želodec in opravila prebavnih delov ži- bi J vota krepča in tudi odprt život pospešuje, je k
g
za m, g
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
lekar „ pri angel ju “	^
v Ljubljani na dunajski 4 cesti.
Cena 1 steki. 15 novcev. ^
lzdclovatdj razpoiilja to tinkturo v zabojčkih po ^ 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane 5 gld. 1-36; s 24 gld. 2-00; s 36 gld. 3S4 ; s 44 tj
K gld. 4'26; 5~> steki, tehta 5 kg. s poštno težo in i velja gld. 5'26; 110 steki. gld. 10'30. Poštnino ^ ^ plača vedno naročnik. Dobiva se v vseh lekar-
nali v Gorici in na Primorskem.	iS
Velika 50 novčna loterija.
Glavni dobitek
1. decembra žrebanie.
75.000
o
1 d
i n a r j e v
SREČKE PO 50 ki*, priporočajo : A. V. Jona — S. V. Pincherle in A. Michelstadter & Comp. v Gorici.
Dobra kava
le s KATHREINER-jevo Kneipi>-ovo S Fi A I) N O KAVO
za prime80.
DOBIVA SE POVSODI.
Pred ponaredbami «e »vari.
izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.