XT A cprvr T<2XT /^T^TDTTTriC^TVr T TCZ1^ JCVxx X WJjiJLc5x\, wJCaJTLXv, V xnVi XsiXD X « Danica*' izhaja vsak petek na reli poli in velja po posti za o»*]«» leto \ «1. 20 kr.. za j«»| leta 2 «M. 20 ki\. za retert ieta 1 l1. 20 kr V tiskarniei sprejemana za celo leto:» gl. (10 kr.. za pol lelalgl. SOkr..za ' 4 letaiH) kr.. akozadene na ta «lan praznik, inile ..I laniea" ilan popiej Tečaj XLV. V Ljubljani, 15. nial. travna. L892. List 16. Veliki petek. Dan bridkosti, prečastiti. Večne slavo po preliti Kervi Izveličarja! Iz ljubezni za ovčice. Za njih grehe, vse krivice On. pastir, zaklat' se da. Z bridko smertjo -lans premaga On na križnem lesu vraga. I)uš ovčk* sovražnika. Njega zmaga on na lesu. Ki je zmotil na drevesu Bil človeka pervega. Kakor David iz potoka Kdaj, da Goljata opoka. Kamnov pet je v strah mu vzel; Tako Jezusove rane Bramba so za nas kristjane; Ž njimi on nas je otel. V grozno se podal terpljenje. Da bi rešil nam življenje, On, nebeški pelikan; Kar je pervi greh zapravil. Nam je Jezus s tem popravil: Bil za nas je darovan. Dolžno pismo hudobije Dans na križni les pribije, Kjer je on sam razprostert; Z vodjem teme se boruje, Duše drago odkupljuje. Da jim prizanese smert. Kelh prepolen je terpljenja On izpil brez zadolženja. Ker nam porok je postal; Večno bi se pogubili. Ko ne bi bil Jezus mili S kervijo nas sam opral. Češčen križ. jtsestol kraljevi! Kjer sam Bog v največji revi Odkupuje dolg sveta; S kervijo vse poplačuje. Kar stvar Stvarniku dolžuj»». S ceno ne srebra, zlata. Iz ljubezni vmerje Večni. — Mi pa grešniki nesrečni Malo maramo za t/»: I.e v posvetnost zakopani. Mnogim grehom strastno vdani Nehvaležni smo strašn«'» Kdaj se bomo o tajali. Bridke solze prelivali. Premagali grešno .slas* v Naj bi Bržjega nam Sina K sereu šla vsa bolečina. K" jo terpi za našo strast' V sercih svojo vžgi ljubezen. Greha zdravi v nas bolezen Duš. premili naš Zdravnik! Naj bi zdaj objokovali xlim iz sobe v sobo. premetavam se po postelji, in vendar ne dobim mini. Obnašam se kot iil -/.¡-i ;:i pričakujem, kar se bode zgodilo. S.trais menda vendar ni tako čern. kakor ga rišejo---- Moj prijatelj, upam. mi bode pokazal v svoji previdnosti pot, na ktereni bom našel svoj dušni mir. Naj mi piše karkoli mu je drag«», poslušal bom njegov svet in se ravnal po njem. Prijateljstvo, ktero me je nekdaj vezalo ž njim in spoštovanje katero zasluži, je vzroka dovolj, da ga poslušam. Brezverec premišljuje i 11 govori sam se bo j. Današnje jutro čutim se nekoliko b ilje. Moj duh je nekoliko bolj miren. Morebiti prijatelj, kteremu sem pisal, ravno sedaj misli na mcie in premišljuje, kaj bi mi odgovoril. Napravil mi bode gotovo kako pridigo, ker duhovniki tak«'» ne delajo druzega. Vendar, bodisi kakorkoli, rad bi vedel njegovo sodbo zastran mene... Kaj slišim? Pri bližnji cerkvi zvoni merliču. To noč je nekdo umeri. Kedo neki? Moram iri, da pozvem!......Nesreča! Mojega najzvestejšega prijatelja našli .s«» (lavi mertvega v postelji. Komaj :*."» let star. krepek, zdrav — pa umeri ! In tako nagh» Î (7 bože«*! Pred vče ranjeni sem ga še videl na sprehodu in podal mi je roko. tako krepko in ljubeznjivo desnico. Bil je njegov poslednji pozdrav. To je rudno, če ljudje umirajo tako mladi, kaj naj počnemo? rudna misel mi pretresa serre. Kaj. če bi bilo po smerti vendar le še življenje, če bi bil v resnici pekel? — Duhovniki so v resnici brez serra: ne dovolj, da nam kale življenje. mučiti nas hočejo tudi še po smerti. Oh. kaj srni rekel? — 1'božer! Bil je brezverec kakor jaz. hodil je v tiste družbe kot jaz. Ce bi bil vsaj nekoliko bolan, bil bi se morebiti spovedal. Kajti čisto kaj druzega je živeti, čisto kaj druzega umreti. 1'bogi prijatelj! Kavno kaj tarega priprtih» bi se bilo lahko tudi meni! in zdaj bi bil v peklu! .laz. ki tak«'» skerbim zase — moral bi iti v pekel in ondi večno terpeti. T» bi mi nikakor ne ugajalo. Kaj. pekel da je v resnici? Ako nočem zanikati svojega notranjega čuvstva. moram ga priznati, sicer bi izginila na zemlji vsaka ideja kreposti. katera tak«'» zel«'» krasi moža. In tudi zgodovina nas uri. da je človeštvo vedno in po-\>«»di \cro\alo na pekel. Saj tudi drugač biti ne im re: kajti, ako bi nbijavri. tatovi, ali sicer kosmati in nepoboljšani grešniki prišli v nebesa, morali bi čedni in pravični iz nebes iti. in t«» bi ne bile ver nebesa, in vsi ti dokazi naj bi me ne prepričali, da je za grešnike po smerti pripravljena šiba in kazen. Skoraj bi rekel, da so bili tilozotii v tem ozirn slepci, sodeči svitlo sol ure in druge barve. «halj»- nasl» v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) ..Dajal je praznikom lepoto, krasil »vete rase d<# kon« a življenja, da >e jo slavilo ime (io-podov<» in na vs»- zgodaj povi-M-vala i"ast božja. Mr. 47. 12. Te besede modrega Siraha se čitajo na spominskih podobicah, katere so se bile razdelile po skerbi verlih bivših Ribniških kapelanov gg. Matija Mraka in Matija Erzarja lanskega leta med Ribniške fa-rane. Veljale so černo obrobljene podobice in navedene svet«>pisemske besede na zadnji strani spominu ne-pozabljivega Ribniškega župnika, dekana in častnega kanonika Martina Skubic a, ki je zatisnil oči po kratki bolezni 9. aprila 1 1S!»1, ter bil dva dni pozneje slovesno pokopan na farnem pokopališču v Hrovači. Gorečemu dušnemu pastirju, pravemu očetu svojih faranov. ljubeznivemu prijatelju šolske mladine in blagemu pa usmiljenemu tolažniku revežev posvečene so tudi naslednje verstice, v spomin perve smertne obletnice. Nikakor ne nameravamo podati življenjepisa zaslužnega pokojnika v besede pravem pomenu, marveč naj bi bile le skromne čertice. sestavljene iz hvaležnosti do nepozabljivega rajnega, pa z namenom, ohraniti v sercih Ribničanov kolikor mogoče dolgo duha in nauke rajnega duhovnega očeta, v Poličanih pa spomin na imenitnega njihovega rojaka. Vendar pa upam. da bode s pričujočimi čerti-cami vstreženo tudi vsem blagim čitateljem „Zgodnje Danice." katere velik prijatelj je bil rajni do zadnjega vzdiha Vrednik njen je bil zlasti v zadnjih letih rajnemu Skubicu vdan v odkritoserčnem prijateljstvu. In prav to globoko spoštovanje do rajnega je bilo vsaj deloma tudi vzrok, da je ravno tisti slavil pokojnika v Ribnici s prižnice ob zlati maši 2. avgusta 1 ssii in mu govoril tudi v slovo v dan pogreba 11. aprila 181» I. Upamo torej, da bodo cenjeni „Dani-čarjiu brali te čertice prav s tolikim veseljem, s ko-likoršnim jih vrednik priobčuje. Citatelji duhovniki bodo iz njih lahko pobrali zase marsiktero koristno drobtinico: neduhovnim bodo pa lepa dela rajnega Skubica izvabljala spoštovanje in ljubezen do gorečih duhovnikov, vterjevala jih v veri ter krepila terdno vez, ki od nekdaj tesno spaja verno slovensko ljudstvo z gorečimi njihovimi dušnimi pastirji. * * I. Martin Skubic je bil rojen i», novembra 1. 1814 v Stari Vasi št. lo. po domače pri Skubčevih, fare Poliške pri Šmariji. Stariši so mu bili: oče Jožef skubic. umeri 24. januvarija 1. 1842, star (i."» let, in mati Uršula, rojena Omahen, umerla v Setniču pri sinu dekanu 23. jan 1. lstiO. 70 let stara. Imela sta naj boljše posestvo v celi Poliški fari, namreč celo zemljišče in mlin s peterimi tečaji, ki jima je dajal mnogo zaslužka. Bila sta torej za tamošnje razmere dokaj premožna; ali — kar veliko več velja — ob enem tudi verna in poštena zakonska, ki nista nikdar pozabila besedi Gospodovih: Iščite najprej kraljestva božjega, in vse to vam bo priverženo. (Marli. 0, 33 ) Zato pa je bil tudi blagoslov božji očiten v njuni hiši. Zakon njun je bil oblagodarjen z enajsterimi otroci, petimi dečki in šestimi deklicami, od katerih živi sedaj samo še najmlajši sin Anton, ki je bil po smerti očetovi dolgo versto let gospodar na Skubčevem domu. Pred nekaj leti pa je vsled starosti izročil gospodarstvo hčeri in zetu. pri katerih vživa z ženo sadove svojih trudov v mladih letih Če prideš, dragi čitatelj dandanes na Polico, zapaziš zraven čedne farne cerkve in dokaj pripravnega farovža tudi lepo. novo šolsko poslopje, katero so si Poličani sezidali pred kakimi desetimi leti. Pred pa tu gori niso imeli šole. Temu se ne moremo čuditi če prevdarimo, da je vsa Poliška fara do 1. 1787 spadala deloma v Šmarije. deloma pa v Višnjo Goro. Naš Martinček ni imel torej sreče, da bi bil obiskoval v mladih letih domačo šolo. Te sreče so bili deležni v tistih časih samo otroci po mestih in tergih; ker drugod so bile šole jako redko sejane. Dandanes je seveda v tem obziru drugače, ko nimajo šole samo v vsaki tari. po nekaterih farah imajo celo po dve, tudi po tri šole. To pa po našem mnenju zopet ni v pravo ljudsko korist Mi menimo namreč, da je prav in lepo, če je pri vsaki fari ali tudi pri ekspo-siturah šola; odveč se nam zde pa one šole. katere so ustanovili v zadnjih letih daleč od cerkve, ali vsaj daleč proč od duhovnega pastirja, kakor bi se bali, da ne bi duhovnik pogosto vanje prihajal. Mi smo namreč s škofom Slomškom blagega spomina prepričani, da „šola. če dobra ni. je boljše, da je ni;u dobre pa se nam one šole ne zde, v katere duhoven le redko kdaj pogleda. Tudi terdimo iz lastne skušnje, da kmečkemu otroku ne dela posebnih težav polurna ali recimo tudi celourna hoja v šolo. Kajpak, da taki otroci s hojo v šolo veliko časa zamude in tu in tam vidijo kakšne nenravnosti. Ali vprašam: koliko časa zamude pa mnogi otroci z letanjem krog šole in drugod, in kdo bi jim to očital? Nerodnosti pa vidijo lože v domači vasi. kjer vse iztaknejo in preobernejo. kakor pri fari. kjer so kolikor toliko boječi in tuji. Pazljivo oko starišev in varhov in dobrotna roka kakšnega vidnega angelja varha bi pa tudi one neprilike lahko odpravila, ali vsaj jako zmanjšala. Dasi torej Skubčevi niso imeli doma šole, so vendar skerbeli vsaj nekaterim svojim otrokom za šolski poduk. Ker je bil tudi Martinek bistre glavice, poslali so ga stariši devet let starega v Ljubljano v tedanjo normalno šolo, kjer se je kmalu pokazala njegova nadarjenost. Od dne do dne je lepše napredoval. S pridnostjo v učenju in strahom božjim v življenju se je bil v tujem velikem mestu kmalu prikupil vsem. ki so imeli ž njim opraviti. (Dalje nasl.i Velikonočna. Kristusovim, le s a m o Oče, Pastir in vesoljni 1'če ni k. sv. Petra pervaka a postelj na naslednik, namestnik Jezusa Kristusa na zemlji, ampak tudi posebni Vladar in V a r h in S o v o d n i k našega brati nstva. — Obširniše pismo genei dovo do vsili P. P. provincijalov, predstojnikov, redovnikov in redovnic sv. Frančiška Seraf. je od !). sušca tekočega leta. in vesoljni redovni prednik pravi, da je prešnji dan bil pri sv. Očetu ter je dobil to za vesoljni red preveselo in silo častilno na- znanilo. Aléluja! — poje Veselo serce. Zveličar vse roje Je zmagal temé. Glej, v solnčni svitlobi Iz groba je vstal. In smerti, hudobi Kraljestvo končal. V ljubezni daruje V bridkosti se muk Z ustanjem pričuje Resnični svoj uk. „On vstal je" izraža Že angelj ženam. To priča vsim straža Bežeča od tara Oj sladka novica: Naš Jezus živi! Gomile ta in ni ca Odperta stoji Je sužnjost končana. Odrešen je svet. Nebesa, llosana! Odperta so spet. Prepevaj le slavo, Človeški mu rod. Rešenja zastavo Nam dal je Gospod. Iz groba popelje Vse zveste kedaj. V nezmerno veselje. Zveličanski raj. liadoslav. Novi Zavetnik frančiškanskega reda. Prečastitljivi P. general reda manjših bratov sv. Frančiška, Alojzij De Parma, z velikim veseljem naznanuje, da po smerti kardinala Simeon i-a so zavetnik ter protektor frančiškanskega reda postali sami sv. Oče Leon XIII. Blagovolili so s tem posebno počastiti red sv. Frančiška Seraf., kteremu so s posebno ljubeznijo vdani ter sami že veliko lčt kot ud v III. redu. Sv. Oče tedaj, pravi redovni general, posihdob nam ne bodo, kakor so vsim vernim Ogled po Slovenskem in dopisi. ■bnega pisma.» Su-ju* ri v veliki sinertni Kropa, 1 L aprila «1 z <• s katova Prša je bila včeraj — nevarnosti Ob .'teh zjutraj se j- utergala strašno velika skala za Pirčovo hišo. kj"r j.» bil d«»ma r«jni gospod Jurij Varel. in je udarila v stanovanja 1'ršino; vrata je verglo na posteljo, kakor bi jiii bil s kljuke snel: na glavo jo je nekaj ranilo, sicer je pa s strahom odšla. Hiša je hudo stergana. sprednja stena na p »t, je zletela pod bajar srednjega mlina m več hišnega orodja; ' , na štiri je začel zvoniti pri sv. Lenartu na pomoč; ljudje niso vedeli kam. pri vratih ni m .g.-I nobeden ven. vse je polomljeno in zasut-», lestve so prinesli, pri oknih so otroke ven spravili, in pri po-dertini. kjer je steno proč sunilo. Dva otroka sti v tisti sobi v postelji ležala. — postelja j- poterta. otroka pa zdrava Sam Bog je prečudno varoval. -veliko ljudi je bilo v hiši: pa vsi so zdravi ostali, samo Urša je nekaj malega, kakor pravijo, ranjena. Hišo so morali včeraj vsi zapustiti. Skala je t »k j velika, kakor pravijo, da bi v mojo sobo. v kteri stanujem. ne šla. — Od začetka so vsi mislili d « je Uršo skala sterla. V Inoniostu so prišle na versto sledeče: Theses ex theologia doginatica in disputatione menstrua lit. Febr. I*'d2 propugnandae. «K«»n- » B. De gratia divina. 1. Pelagiani licet interiorem immediatam «piandain illustrationem intellectus aliquando faterentur, voluntatis tamen inspirationem interiorem immediatam nunquam admiserunt. 2. Gratia ad omnes actus salutares neces-saria est. Genuina sententia semipelagianorum ea erat, ut sine ulla gratia interiori immediate praeveniente pium quoddam salutis desiderium elici ab hoinine posse dicerent. cui gratia lidei salutisque redderetur. 4 Ad ipsum initium tidei salutaris vel salutis necessitas gratiae extenditur. 5. Patres haeresi pelagiana antiquiores gratiae ad actus salutares quoslibet necessitatem nonlum agnovisse immerito aftirmantur. 6. Gratiae ad salutariter agendum necessitas non solum moralis vel hypothetica, sed physica et absoluta profitenda est. 7. Proinde actus salutares omnes secundum entitatem suam supernaturales sunt; quo ipso gratia ad eosdem actus necessaria pariter intrinsecus super-naturalis esse intelligitur. > Cum homines etiam peccatores omnique su-pernaturali habitu carentes salutariter quand«jque agere possint, ad aliquos saltern actus salutares gratia aerualis transiens requiri cornperitur. Defendet: P. Felix Lo Be S. J. Impugnabunt: D Joannes Lindenberger; Stanislaus Pcetsch s. J ; Fr. 3-ilbertns Krikava 0. Praein. II. Redovna provincija sv. «ležele. Sv. Frančišk je v jutrovih deželah vernim po-k«-ro in nevemikom edinozvelicavno vero v Jezusa, Sinu Božjega z vso vnemo oznanoval; svojim redovnikom pa j»- ne le molitev in premišljevanje, ampak tu !i zunanje delovanje, posebno spreobračanje grešnikov in nevernikov naložil: spisal je tudi vodilo za pri ligarj": in vodilo za misijonarje med neverniki, porerjeno od a pust oljskega sedeža 21». novembra 1223, ol Papeža Honorija III. in to je zapustil svojim redovnik« »in kot drago zapuščino. Sv. Frančišk je poslal sam I 12P» v Afriko brate: Pernarda. Petra. Adjuta. Akurzija in Otona Veliko jih j-' ta zgled posnemalo Mil-gi s > se v sveti deželi naselili, so ondi samostane zidali in veliko pripomogli k razširjevanju sv. vere. p..t»e/i so hvalno pripoznali trud oo frančiškanov, in pai^ž «iregorij 1 jih je v posebnem pismu priporočil patrijarhoma Jeruzalemskemu, in Antiohenskemu. in jih je pozval, naj kolikor le morejo pospešujejo razširjanje tega reda v jutrovih deželah. V ta namen je i.sti papež dodelil vsim med Sara«-eni bivajočim frančiškan«>m pravioo in pooblastil«», da smejo povsod b r* * z ovire o/naiiMvati sv. evangelij. kerščevati spre-• »bernjene nevernike. odvezovati od «vrkvenega izobčenja skesane o lpa«lnike, razkolnike in jih zopet sprejemati v naročje katoliške C>rkv«;. o«i ktere s«> se bili poprej ločili p«, zin« fi ali po hudobiji. Papež Inoeeneij jim j.- I 1211 vse praviee poterdil: vsled tega se je števil» redovnikov tako pomnožilo, da so vstanovili pr«-vineijo. ki j" ii.iela 2 kustodiji Ta provineija seje ine-novala Sirska Papež Aleksander IV. hvalno omenja l|ui»ezni m trndov. s kterim s«« redovniki stregli križarskim vojščak«»in: omenja tudi mučeniške smerti nekterih. in hvali n|ih«.vo vstrajno gorečnost z ozna-n »vanjeiu božje besede in delenjem ss. Zakramentov. L. 1214 pašo priderli Tartari. kteri s-» veliko kristjanov pomorili v Jeruzalemu: pa tuli drugod niso prizanašali kristjan«-m Leta l2iU je prenehala redovna pro-vin ija. k«» je bil., razrušeno jeruzalemsko kraljestvo. p»-.v da .-«• bile ;•«.«! ..blastjo jeruzal«'inskega patrijarha i i»a.išk«'tije in si«-er v I'ezareji. Nazaretu. na Creku in i iru. in školij. namreč, v Lidi. Ilebronu. Barintu. pTi»lt>maju. Sulonu. Panegi. Sebasti. Tihiriji in na Si-naju. Pa deržava kerščanska je polagoma le razpadla, kajti mesto Pamiette v Egiptu je bilo 1. 1250 Sara-eenom prišlo v «.blast: H» let pozneje so se latin->kega eesarstva v Carigradu (ierki polastili. Mesta .vo druga za drugim prišle sovražnikom v roke; deržava je imela na zadnje le še mesto Ptolomeja, ki je bil" st..|no mesto Jeruzalemskega kralja. Tir, Sidon in Bejrut: sovražniki so vzeli mesto za mestom: kristjanom se j«» terda godila: 1«' tisti, ki so hitro bežali. s«> se rešili, «;oo kristjanov je bilo nekaj vjetih m v sužnjost prodanih, ne kaj pa pomorjenih. Po poročilu zgodovinarja Vietrovskega so bili vsi frančiškani, ki s«• v Ptoloinejah naj lepši samostan imeli, grozo vito pomorj-mi Tak je bil konec latinski deržavi in rodovni provinciji frančiškanski v sveti deželi. «Dalje naši.) Razgled po svetu. Line (Šolsko.) Četertega aprila je bila v gornje-avstrijanskem deželnem zboru huda vojska. Konservativni poslanci so po dr. Ebenhoch-u stavili nasvet, da naj se spremeni sostava deželnega šolskega sv«*»ta in sicer tako. da naj se pomnožijo zastopniki dežele in katoliške Cerkve pri najvišji deželni šolski vrad-niji. V deželnem šolskem svetu naj bi bili: deželni predse»« 1 nik; :> poslanci iz deželnega odbora (poprej ie 2); poročnik za administrativne in gospodarske šolske zadeve; oba deželna nadzornika in dva člana iz učiteljstva. t. j. 1 svetni in 1 katoliški veronaučni učenik (poprej 2 svetna»; trije katoliški duhovni (poprej le 2>; 1 evangeliški verski služabnik; 1 zastopnik deželnega glavn«^ga mesta; judovski odpade, ker je judov le P»"0; pravica, katoliške duhovske zastopnike predlagati gre škofijskemu ordin irijatu Ta predlog je bil poslednjič sprejet brez pre-membe. če tudi vladni zastopnik nasvetu ni bil naklonjen. Solnograška „Kathol. Kirchenzeitung" pravi, da tukaj se vlada ne more sklicevati na pomanjkanje večine; predlog je sprej«?t z veliko veČino in ako vlada ni ' katoličanom naravnost nasprotna, mora predlog na prevzvišenem mestu za poterjenje predložiti. Katoliški govorniki s » o tej priliki imeli iz-verstne govore. Prečast. g. škof Frančišk Marija je imel tehten govor o sedanji deržavni šolski postavi. Slovesno je izrekel. da on kot vikši pastir Linški ceni si za sveto dolžnost, ne molčati pri tem prašanji. «»čitno je naznanil, da pri šolskem prašmji on stoji na tistem stališču. ka'ior vsak njegovih naslednik«»v. na kterom je stal sv. Oče. ko je izrekel svojo misel o avstrijanski šolski postavi; da stoji na tistem stališču na kterem stoje avstrijanski škotje. odkar obstoji ta postava že blizo 2."» let; on stoji na tistem stališču, na kterem je stalo katoliško avstrijansko ljudstvo, ktero je v premnogih peticijah z milijoni podpisov razodelo svoje misli o brezverski postavi itd. Škof sprejme sedaj predložene zboljšanja šolske postave, naznanja pa. da mora na omenjenem stališču nepremakljivo ostati, ako noče nehati biti škof. katoličan. Vzrok je postava sama. ker se ne d a zlagati s katoliško vestjo. Prečastiti govornik pojasnuje namen ljudske šole, ki je izgoja mladine — vzgojiti jih za Čverste deržavljane domovini — meddružbinstvu in družini, kazati ji pot k večnemu življenju, šolska postava pozna le namen, otroke nravno-versko izrejati. višja naloga v tem ni zapopadena in on močno miluje. da v 1. paragrafu šolske postave je obsežena tako zalita misel, da naj bi se vernost š<» le iz nrave izpeljevala Katoliška Cerkev sin«'* si prilastovati pravico, da nje v ljubezni do šol«» nihče ne pr«isež • in ne v po«lučevanji njej izročene mladine; ona sme si pravico prilastovati. da je Evropo otela divjaštva (barbarstva.) Najbolj neslišano v našem postavodajstvu je obseženo v paragrafu, ki ga je navedel gospod namestnik, da nadzorstvo vsega podučevanja je deržavi dano. Od kod ima deržava to poslanje? Cerkev spoštuje od Boga postavljeno svetno oblast, da bi pa ona bila verhovni sodnik verstva, s u m m u s Pontifex, tega ne more priznati. Ta paragraf ima v sebi popolno tajenje kerščanstva. Tega paragrafa ne more sprejeti noben škof in noben katoličan z mirno vestjo. Prečastiti govornik povdarja čudnost, da bi v deželnem šolskem svetu jud. protestant ali pa kak brezversk nadzornik nadzoroval katoliški poduk in odločeval v verskih in nravnih zadevah. Pripoveduje tudi slučaj, kjer je deželni šolski svetnik hotel bolje vedeti, kaj da je katoliško, kakor pa katoliški škof. Po še daljšem škofovem govoru so govorili tudi nekteri drugi govorniki prav čversto v katoliškem pomenu, n. pr. starašinski grof Salm. l)r. Edlbacher od nasprotne strani je pri vsih neomahljivih dokazih stavil predlog, da naj se mimo dr. Ebenhochovega predloga preide na dnevni red. pa ni nič opravil; večina je glasovala za predlog Ebenhochov. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec april Veliko je poniževanje reveža, katerega časni ijlagor je popolnoma v rokah nekerščanskih bogatašev ; toda še nesramneje je preziranje svetih človeških pravic, če se tudi, kakor se v neverski deržavi zares pripeti, neumerjoči duši pravi kruh in živež, vera in bogaboječnost, z brezverskimi postavami krati. Tudi to zadeva v pervi versti reveža. Navadno ima n. pr. bogatin, naj bodo šole in postave že kakoršne koli. vedno pripomočke in pota, da more svojim otrokom preskerbeti taki poduk in tako vzgojo, ka-koršno vera in vest od starišev zahteva. Revež tega ne more. Ko je plačal davek do zadnjega vinarja, ki si ga je v potu svojega obraza prislužil, in ko pokoren postavam tudi ni prizanašal svoji kervi. da bi obvaroval in ohranil domovino, pride brezverska svojat in večina, ki se je med tem polastila domovine, in zida z njegovim denarjem mertvaške jame neumer-jočim dušam njegovih otrok, brezverske šole, in ga sili to, kar mu je najdražjega Bog zaupal, prepustiti dušemorivnim rokam brezverskih učiteljev, in to celo pod smertno kaznijo. Seveda tu ni misliti na pravo smert, temuč na deržavijansko smert. katera sledi iz odvisnosti reveža od milosti in nemilosti brezbožne deržave in njenih zakonov. In revež je tu res od deržave skoro popolnoma odvisen, bodisi ozir lastne in svojih telesne hrane, bodisi ozir dušne hrane in za življenje potrebne omike, katero si mora zaradi revščine iskati le v deržavnih vstavih. Ravno tako je nesramno preziranje in zaničevanje revežev Jezusa Kristusa to. kar se je dogodilo pred sto leti na Francoskem Vse so jim s silo pobrali, kar so za vredno obhajanje službe božje in za izkazovanje sv. vere v delih ljubezni in pobožnosti skozi stoletja nabrali, tudi cerkveno premoženje in vstanove Jezusa Kristusa. To pa. kar so zaradi olepšanja svojega ropa le nekako v svoje oskerbovanje vzeli, da bi mogli dajati potrebno cerkvi in njeni'i služabnikom, še po svoji volji s postavami priterga-vajo in kratijo. Zares v nebo vpijoče zaničevanje in preziranje najsvetejših pravic, neprenašljivo tiranstvo je. kar se tudi sedaj v ravno tej Franciji godi. Jezusa Kristusa izganjajo iz bolnišnic in vstavov. ki jih je edino le kerščanska ljubezen za reveže Jezusa Kristusa vsta-novila in vredila. Brez usmiljenja cdvračajo hčer kerščanske ljubezni. usmiljeno sestio. od bolnikove postelje, da, celo srednika pri večni pravici, duhovna G OSpOt lo-vega, odvračajo od smertne postelje Na vsak način torej neverski prostomavtarji — to lahko razvidiino iz ravnanja njih francoskih bratov — hočejo reveža po trudapolnem življenji in po smerti polni obupnosti poslati v pekel, kjer je večno terpljenje. kjer vlada satan.^ pervi mojster brezbožtva škoda je očitna. Celo brezverski delavec, ki pred vsimi le čuti. da se zaničujejo njegove človeške pravice. ker mu nakopičevanje premoženja zemeljsko življenje greni, in ker mu privoščijo vsakdanji kruhek le zato. da si v svojo samopridnost izžuljujejo njegovo moč. če ga še ne puste raje gladu umreti, tudi on čuti vsaj nesramnost zločinske ošabnosti, s katero brezverci, kjer imajo kaj veljave in posesti, najsvetejše pravice reveževega serea z nogami teptajo. To pomnožuje njegovo nezadovoljnost in neti ogenj jeze za dan maščevanja in povračila, katerega že kotnaj pričakuje. To zvišuje socijalno nevarnost, o kateri se toliko gov«>ri, katere se vse tolikanj boji, nevarnost namreč kervavega, silovitega prevrata vs-ga dosedanjega reda. Ozdraviti to nevarnost, mirno rešiti socijalno vprašanje, zlasti pa ozdraviti bolezen, o kateri govorimo. in ki se je kakor rak vjedla v današnjo družbo, bolezen namreč obožavanja denarja, češčenja zlateg i teleta, in na drugi strani zaradi odpada od B>ga. bolezen poniževanja človeka in zlasti nečloveškega zaničevanja reveža, je le mogoče, kakor pravi sv Oče Leon XIII. „z zopetnim oživljenjem kerščanskega duha in kerščanske nravnosti." „Pred drugim nam bo došlo rešenje od darežljive dejanske ljubezni, one kerščanske ljubezni namreč, ki je kratek obseg evan-geljskih zapovedi, ki je vedno pripravljena darovati se za blagor bližnjega in je najkrepkejše zdravilo zoper ošabnost in samopašnost sveta." Največjo pozornost pa obrača kerščanska ljubezen na reveža. „Če napraviš gostijo, poklici reveže, slabotne, hrome in slepe; blagor ti, ker nimaio, s čimur bi ti povemili: kajti povernjeno ti bo pri vstajenji pravičnih," pravi Gospod. Tako mišljenje in tako delovanje pa nikdar ne izvira iz nature, temuč iz čeznaturne vere in milosti. Zato je ta mesee naša naloga kot za milost moliti za se in za vse za dar spoštovanja in dejanskega čislanja revežev Jezusi Kristusa. Reveži Jezusa Kristusa so v posebni skerbi njegovega presv. .^erca. in k njim ne spadajo samo oni. ki vanj verujejo, ampak tudi oni najrevnejši, ki ga ne poznajo, ali oni, ki so se. potem ko so ga bili spoznali, od njega izgubili in ga sedaj celo sovražijo in zasledujejo. Glavni namen za mesec maj (veliki traven;; Likanje mladine s prejemanjem ss. zakramentov. b) Posebni nameni: 17. Velika noč. Zmaga sv. Cerkve Kristusov«'. Zvik>anje blaženega upali ta na naše la-tno vstaj«-nje. Hiša Habsburška. H. Velikonočni ponedeljek, (««irečnost in vstrajn«>st v službi l*»/fi. I lijak i na vHikon<*"nih p««čitni«»l-k«> vprašanje. I ►♦•diiinsk»* zad'*v«\ Povernitev ptujega bla-a 20 S. SnlplclJ l!ridk«>sti kin«-ških in is i j< »nov. i?iln<- tr/.nj«> (»rkv»- v Hamburgu. Ibdovniška naselbina. Blazni. 21. S. Anzelm. «hlvernif«*v nevre«lnih od svetišča duhov--s«-_ i -».iii t. V.i- n«• znan-tv« n«> poiljet,«*. Obvarovanje pr«-d potresi. 22. S. Leonlda. Kalolišk«» gibanje na severnem Češkem. l||»i«»-«Vftje i.<| thifia m-či-N.-h. lltlsiraiiitev ku'_'«* slabih časopisov. 2l'>. S. Jnrlt. Povzdina v»T-ke»a «luha m« d vojaki. Katoliške «T a-k<- zav«ze. I ničenje prosl«»mavtarstva. 2 i. Bela nedelja. S Fldel Sigm. Kapucinski red. Pervo sv. ol-:..iiilo. Z;id< v»- .hzu-ovegji pr«-sv. Srca v Sviii. i Koin-« nasl. i II. Bratovske zadeve N. 1J. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnje N. Ij. v. Nikolaja. ll«*rma»ora ¡n Kortunata. naših an»eljev varh«»v iii v>ili naših patron«»v. IJoir dobrotno mi verni od naše dežel»* |Mi|»)j«-. umor«' in samomore, odpad, in brezverstv«». [»rešest-van •• m v-« n«*čist«Mi. sovraštva. pr«*klinjevanja in vs«* pošastne pre»re:»»- in velik«* ne-r«V«. — Mati priporoča razuzdanega sina za >pr•••.b« rii,«-i j«*. za vredno opravljanj«* v«-hkonočn«; dolžnosti. Zalivala. obljubi zahvaljujem se dane- «h* i I no Mariji prečisti l)e-vi« , m >v. P«*r«M_'riiiu. k«-r seru v «lolgi. mučni bolezni s«* oh«-rnila - ponižno pr«»šiij<» do Gos|mhIov«* Mater«*, m do sv«*t«*»a IVr«*«rrina. na j pri u-milj*'ii«*m .l«-zusii sprosita meni potrebno pomoč — in sem bila p«> «»pravljeiu d«'v«*tdnevni<-i čud« v. 110 uslišana; «d>ljubila sem ta«"a>. t«» "«'itn., naznaniti, kar danes zdrava in hvaležna storim, m /.«-lini. da IhhI«- vs«- l!«»»u in Sv«rtnikoin v čast. meni in tudi dru»im pa v p«mi«>č in po(erj«*iij«? zaupanja. I*. I». Listek za raznoterosti. Prjedor. lo. aprila I.VJJ. Xa vse kriplje delamo „božjo tlako" za preubožno <-erkev sv Jožefa, da se bo«lo oba vijak* opravila velikega tedna, kakoršnih «1<» sedaj v tem mestu še nikoli ni bilo. Za silo bodimo napravili .nekaki božji grob* v ta namen. Jako sem s»* razveselil videvši v _Zgod. Danici- zopet darov za ubogo « erkev sv. Jožefa, osobito za toliko potrebne svečnike. Za dobrotnike se tu mnogo moli. ...Se neko pogodbo bodemo storili s sv. Jožefom zb«>g k a t o 1 i š k »* ga s h o d a v Sloveniji; poročil bom pozneje. Danes s»* je obred blagoslovljenja oljke in zelenih vej pobožno opravil. Oh kako milo je bilo. ker so vsi verni katoliki z zelenimi vejcatni v roki šli v procesiji za svečenikom! Jaz sem moral oprav Ijati posel dijakona. čitati rpasijon"* G. n. J. Kr med sv mašo. Tudi mnogo serbov razkolnih je došlo k naši službi Božji in čudili so se sv. obredom « vetne n«ilelje. ki so se pervi pot tu veršili. Istina, kolikor bolj cerkev okinčamo in se bolj popolno opravlja cerkveni rimo-katoliški obred in služba Božja, toliko bolj so katoliki poiskreni in pobožni, razkolne cerkve kristjani pa so boli rimo-katol. Cerkvi naklonjeni in prijazni. Tukaj so že minula vsa prejšnja zabavljanja „starovereev* proti katoličanom in pričelo se je zanimanje in spoštovanje. Prečast. g. opat Bonaventura v Marija-Zvezdi so nam pisali 2 ."i. sušca, da so hudo bolni in so se tudi sv. Jožefu v molitev priporočili in obljubili opeke za novo eerkev sv. Jožefa. Zvedeli smo. da se jim zdravje povrača. hvala Bogu! Za pirhe. i. Dejanje sv. Detinstva v poduk malim in odraščenim. Ta prav lepa in podučna knji-žiea. XII. zvezek, je ravnokar prišla na svitlo in deležniki jo dobivajo brezplačno pri preč. g kanoniku Andr Zamejen, ali pa pri vredniku „Zgodnje Danice ~ Delce obsega : Misijonska naznanila in potem prav lepe nauke in zglede za bogoljubno življenje. 2. Šestnajstletno sporočilo Vincencijeve družbe v Ljubljani za 1. 1891 — za obe konferenciji — je dona- tisnjeno. o. Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini II., vredil A nt. Medved. V Ljubljani 1*02. Na lot» stranéh obsega knjižica prav prijazne in podučne pesmiee in povesti ter razne spise, s kterimi bode mladini močno vstreženo, pa tudi odraščeni jih bodo zadovoljno in s koristjo čitali. Začenja se delce s poezijo : ,. M 1 a d i n iu in z življenjem „ K r i š t o f a Kolumba/ dokončuje pa z igrokazom : „K d o r n e uboga, tepe ga nadloga." Oorko bodi priporočeno delo pridnih r«'»k in bistre glave. „Pot v nebesa ali z'vljenje udov tretjega reda sv. Frančiška Seraf., ki med svetom živijo." Spisal o. Nikolaj Meznarič. frančiškan. Ta posebno od udov III reda dolgo zaželena in jako priljubljena knjiga je izšla ravnokar že v četertem popravljenem natisu in se bo malo dni po Veliki noči dobila že vezana v usnji za HO kr. z zlato obvezo pa za 1 gld. 20 kr. Knjiga ima :>.Yt strani in je razdeljena v tri dele in sieer obsega I. del „Življenje sv. Frančiška / II. del .Vodilo udov III. reda;" Iii. del pa predstavlja vsakdanje, inašne in druge različne molitve. Posebno je priporočljiva za ude III. reda. Sicer pa ime pisatelja kakor tudi že četorti natis to dobro knjigo najboljše priporočata. Založila jo je Katoliška Bukvama v Ljubljani. kjer se tudi prodaja. Dobrotni darovi. Za i/ifuiL" mizo: Milgsp. prošl dr. Jarc gld. — V. č. župnik .1. .lare 2 gld. — Prečast. ». dekan M. Kožuh 10 »Id. Nekdo 5 jrld. - Preč. ». prof. Jož. L)olen«*o i» »Id. — ..P. J. J.** iz Celja Iti gld. — ». adm. Kr. Kepec ..Pridnim dijakom * 2 »Id. 10 kr. Za ¿i. I trt i n* t c» : Iz Orkelj po preč. g. župniku Ant. (¿o-IoIhču P» gld. ikr. — ('.. ». adm. Kr. Kepe«- 2 gld. Zi Očrtu : Nekdo à »Id. 7*u ufribniški misiji,» . (I. «;. adm. Kr. Keper darov :-{ idd. ."m kr. '/.t rnr/n ltnzjfju ¡/robu: Nekdo f» gld. — ..P. J. J." iz Olja ."HI »Id. Neke dobrotnice gld. — ('.. ». župnik Jan. Keršič zbirko 7 »Id. 20 ko. /i'i i-rrl.rr #r. Jožefu r 1't jiJoru: Zvonček sv. Jožeta I). J. Živkov .'» »Id. i,.Veselo pisanko" i Vam!" Za .strminjoče redornire na Laškem: Neim«'n. 1. i'Iti. in skalijo obr«»blj«'nih mark za misijon. (Drugi dar prih.)