List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 35Ž. §tevillia «Joliet, Illinois, 21. julija leta 1905. KONEC VOJNE SE NI TAKO GOTOV. Ce bodo japonske zahteve hude, bo vojna trajala še več let. Pravi Witte, ruski pooblaščenec Petrograd, 14. jul. — Car Nikolaj je podpisal listino, s katero je predsednik ministrskega odbora, g. Witte, imenovan ruskim pooblaščencem pri mirovnem pogajanju z Japonijo. G. Witte odpotuje dne 26. jul. na parniku severonemškega lloyda*‘Kaiser Wilhelm der Grosse” iz Chcrbourga. Petrograd, 15. jul. — “Svjet”,ki izraža mišljenje vojaških krogov, ogorčeno zavrača v inozemstvu raz-širjene govorice, da pomenja ime novanje g. Witteja sprejetje vseh japonskih mirovnih pogojev, iz-vzemši razdetje trdnjave Vladivostok. Mir «a bojišču. Tokio, 15. jul. — Ravnokar z bojišča vrnivši se častnik je izrazil misel, da se verjetnost ruskega 'napada v Mandžuriji neprestano zmanjšuje. Rusi so poprej krepko prodirali, general Linjevič se je bližal osebno s svojim štabom do predstražnih črt,da prežene Japonce * ali spozna njihovo moč. To je sedaj nehalo. General Linjevič čaka in se omejuje na hranitev. I.a/njiva vest. Petrograd, 15. jul. — Admiral Wirenius, načelnik pomorskega generalštaba, izjavlja,da je na Dunaju iz trte izvita in v Združ. državah objavljena govorica o uporu na krovu bojne ladije “Katarina II.” in pogreznjenju iste, docela neutemeljena. O ruski armadi. Soteska Gunšu, Mandžurija, 16. jul. — Poročila, da je ruska armada v nevarnem stanju,so neutemeljena. Po preiskavah poročevalca od “Associated Press” ni nobeno krilo obkoljeno, nego krila ruske armade so potisnjena še bolj naprej nego središče. Japonsko središče je močno utrjeno. Mnogo obležnih topov je razpostavljenih ob črti Čangtufu-Nančense, a mandarinsko cesto obdaja trojnat krog trdnjavic. Vohu« pomiloščeu. Tokio, 16. jul. — Ministrski predsednik Katsura je z dovoljenjem mikadovim podpisal pomilostitev za francoskega kapitana A. E. Bougou-ina, ki je bil dne 10. t. m. obsojen na 10 let v kaznilnico, ker je bil v ruski službi kot vohun. Witte o Rusiji i« miru. Petrograd, 17. jul. — G. Witte, najstarejši mirovni pooblaščenec ruski je sprejel zastopnika od“Asso-ciated Press” pri zajtrku. Govorila sta po francosko. Po prijaznem pozdravu je rekel državnik časnikarju: “Moja politika je bila ved- no mirovna, in v tem oziru sem razglasil svoje mišljenje, predno je izbruhnila vojna z Japonijo. Tu sta dve politični stranki, katerih ena želi nadaljevanja vojne, a druga skorajšno poravnavo sovražljivosti. Obe stranki pa bi se takoj spojili v eno, ako bi japonske zahteve kršile upravičeni pon osimskega naroda in sfivile v nevarnost obstanek.Rušije kot naroda' Gotovcem, če bom kot mirovni pooblaščenec pozneje v Petrograd poročal, da ,so japonski po-goji.nesprejemljivi, bostatRusija in njeno-ljudstvo^S/tem zadovoljna in pripravljena, nadaljevati . vojno še leta in leta, če treba. Rusija ni pobita. “Kajti Rusija še ni vrženaob tla, kakor se to krivo slika v inozemskem časopisju A Notranji položaj povzroča- pač najhujšo bojazen, a ?v Evropi in Združ^fcavah se presoja položaj vendat^^^o. Ruski narod velika družina. “Rusija’se prav temeljito rjtzli-knje od držav zapadne zemeljske polovice, in kdor hoče umeti dušo ruskega naroda, mora ali biti rojen tukaj ali bivati dolgo vrsto let med nami. Običaji, zgodovina ruska, dušeslovno svojstvo ruskega naroda zahtevajo posebno proučavanje. Rusija je velika in sestavljena iz raznih življev in interesov. In vendar je ruski narod kakor velika družina. Začasno so notranji raz-pori malo ranili to družinsko življenje, a takoj se ozdravi, če opazi sirja množica, da se misli celota države in njena bodočnost oškodovati. Sedaj smo v razsodnem času, in morda nas še čakajo hude stvari, a kriza bo minila, in v nekaj letih bo Rusija spet pridobila svoje odlično stališče kot velesila.” Noče ponižanja. Petrograd, 18. jul. — “Novoje Vreuaja” piše: “Rusija sprejme samo mirovne pogoje, ki ne škodujejo niti časti niti .življenjskim od-nošajem države. Naši pooblaščenci morajo pomniti dejstvo, da nimajo braniti samo ruskih koristij, marveč tudi koristi drugih kavkaških narodov, in da bodo dobili moralno pomoč v Berolinu, Parizu, Wash-ingtonu in morda celo v Londonu. Naša armada v Mandžuriji je sedaj mnogo močnejša, nego je bila pred petnajstimi meseci. ‘Hamburger Nachrichten’ predlagajo, naj Evropa obvesti Japonijo, da bi predaleko-sežne japonske zahteve zadele ob odpor, zlasti pri Nemčiji. To je dragocena izjava.” V avdijenci pred odhodom. Petrograd, 18. jul. — G. Witte je imel v Petrovem dvorcu odhodno avdijenco pri carju. Minister vna-njih zadev, grcf Lamsdorff, je bil navzoč pri razgovoru in je soglašal v vseh vprašanjih z nazori g. Witteja. Zadnji odpotuje jutri s svojo soprogo v Pariz, kjer ju pričakuje njuna hči, žena tajnika ruskega poslaništva v Bruselju. Gospa Witte ne bo spremljala svojega moža v Ameriko. Na Ruskem se to leto sklice k orožju 475,246 mož. Prazna govorica. Petrograd, 18. jul. — Tu se raznaša pozornost vzbujajoča govorica, po kateri hoče veliko število zem-stev in dum v Moskvi izdati proglas, vsled katerega se car Nikolaj pahne s prestola in postavi vlada za velikega knežiča Aleksija Nikolajeviča. Vlado bi tvorili štirje veliki knezi. Pravijo, da se je poslanski kongres zemstev in dum prepovedal,' ker se je vlada bala, da bi bil izdan proglas. Trdovratna hramba. Tokio, 18. jul. — Uradno se razglaša, da je bila ruska posadka v trdnjavi Darline in soseščini napadena dne 11. julija in da se je trdo-dovratno zoperstavljala. Napad so Japonci ponovili ob jutranjem svitanju dne 12. julija. Rusi so se umaknili proti Mavki. Ta zmaga je zagotovila Japoncem popolno zasedbo jušnega Sahalina. Japonci so izgubili 70 mož, Rusi 160. Severno od Vladivostoka. Tokio, 18. jul. — Vladivostok bo kmalu zapleten, kajti japonska armada se je že izkrcala severno od trdnjave. Rusi ne morejo zavirati japonskega napredovanja v pripravah za oblego. Nikolaju ne verjamejo. Tokio, 19. jul. — Tu mislijo, da ječar Nikolajvposlal generalu Li-njeviču bodrilno pismo in mu oblju-bifget, živeža jti vseh drngih'po-trebščin viprivolitev zmäge. Poroča se tudi’,’‘Ja je car ukazal mobilizirati'štiri armadne voje. Ta dejstva v zvezi s^poročilom, da so g. Witteja pooblastila za sklepanje miru omejena, se tu smatrajo ža znamenje, da ruska želja,skleniti mir, ni prav resna.'-* Ot otoku Sa-balin so vifiarji, zato ne bo novic od tam nekaj dnij. ( e je res. Godzuadant, Mandžurija, 19. jul. Poveljnik'- tretje v ruske armade, geheral Batjanov,je poročevalcu od ZEMSTVA ZBRANA VKLJUB TREPOVU. 225 delegatov v Moskvi kljubuje policiji in zahteva ustavo. Ministrski načrt ves zavržen. Moskva, 19. jul. —Kongres zem-stev je danes otvoril svoje zasedanje v stanovanju kneza Dolgorukova. Na kongres je dospelo 225 delega tov. Grof Heyden, vodja kongres zastopajočega poslanstva, katero je zadnjič sprejel car, je predsedoval. Seja se je komaj začela, ko je sto pil v dvorano policijski načelnik z mnogimi komisarji in policaji. Načelnik je sporočil, da je prefekt prepovedal sejo kongresa in ukazal vzeti listine. Grof Heyden je protestiral zoper postopanje,ko je začel policijski načelnik zapisavati imena delegatov. Tedaj so se začuli glasovi: “Zapišite imena cele Rusije!” Mnogi navzočniki, ki niso bili delegatje h kongresu, so zahtevali, da se njihova imena tudi za pišo. Policija se je potem umaknila, iskat nadaljnjih ukazov,in seja se je nadaljevala. Seja se nadaljuje. Načrt “zemskega 6obora” ali državnega zbora na temelju, kot ga je postavil odbor pod predsedstvom mthistra notianjih zadev Buligina, se je natanko in kritično razpravljal in spoznal kot popolnoma nezadosten, da se ozdravi Rusiji notranja rana, ker je narejen po razrednem sestavu in ne bi tak “zemskij sobor” izpeljaval volje narodove po načelih jeduakosti in pametne državne politike. Ko se bo razpravljalo o Buliginovem ali kakem drugem načrtu, bo treba vprašati zem-stva m dume ali mestne oblasti. Tako je sklenil kongres. “Associated Press” govoril o vojaškem peložaju zelo upapolno na zmago. Trdil je, da Japonci ne morejo dalje prodiiati, ker so ruske lege premočne in ker si še niso opomogli po izgubah v bitki pri Mukdenu. Svojo izjavo je zaključil z besedami: “Ruska armada ni bila nikdar tako močna, kakor je sedaj v vsakem oziru. Japonci to vedo, zato žele miru.” Zakaj je b)l poražen. Pariz, 19. jul. — Po brzojavki iz Petrograda v listu “La Liberte”, pravi Roždjestvenskij v svojem poročilu o zadnji pomorski bitki, da so bile njegove ladije slabe. Zgrajene so bile ne samo v naglici, ampak tudi nepošteno. Njih oklepi so bili predrobni in ne narejeni po naročilu. Topovi so bili slabi. Mornarji neizvežbani in uporni, kar se je šele pokazalo v azijskem vodovju. Med poveljniki posamnih ladij ni bilo sloge in poslušnosti. Vse to skupaj je povzročilo ruski poraz na morju. 109 dojenčkov na parniku. Philadelphia, 17. jul. — V med-krovju parnika “Haverford” se je danes pripeljalo 438 potnikov in med temi je bilo 109 dojenčkov. Priselitvene oblasti izjavljajo, da ni nikdar poprej v zgodovini te luke dospelo toliko dojenčkov na eni ladiji. Brez kletve nočejo delati. New Castle, Pa., 18. jul. — Tukajšnji prebivalci, iz Walesa, ki so se ravnokar vrnili z obiska svoje rojstne“ dežele, pravijo,yda velika verska preroditev dežele napravlja skoros nemožno* delatUpo premogovnikih. Poprej so-'rudarji in vozniki silili mezge na delo s kletvinami. Izza preroditve pa rudarji nočejo proklinjati mezgoviin dolgo-idie žiyali so tako^zmešane, če šiba zapoje,da samo suvajo z zadnjicami in"se ne ganejo z mesta. Lojze Šubic umrl. New York, 16. jul. — Davi ob poleni uri popolnoči je umrl za srčno hibo pred tremi meseci iz Slovenije došli rojak Alojzij Šubic, po vsem Slovenskem znani akade* mični slikar. Smrt je dohitela po kojnika, ko je v svojem stanovanju sedel še z dvema rojakoma kraj mize, razgcvarjajoč se z njima o domovini in svoji družini, katero je začasno zapustil, da ji preskrbi, boljšo bodočnost. Tu je uprav dobil dobro delo, da bi zaslužil lepe novce, a usoda je hotela drugače. Pokojnik je bil rojen 1. 1865. v Poljanah pri Škofji Loki. Štu diral je na akademiji v Monakovem (Muenchen) na Bavarskem in na ’Dunaju. Bil je mlajši brat Jurija in Janeza Subic, najslavnejših slo venskih slikarjev. N. p. v m.! 100,000 romarjev. New York, 17. jul. — Nad 100,-000 Italijanov se je danes zbralo med 104. in 119. cesto, vmewyorski “Mali Italiji”, da obhajajo praznik Matere Božje Karm. Prišli so iz vzhodnega Bostona in zapadnega Pittsburga. Iz cele newvorske okolice, po 30 milj daleč, so priro mali Italijani pešice, mnogi bosonogi radi večje pokore. Ves dan so prebili v verskih slavnostih. Postavljenih je bilo vsepolno lesenih in okrašenih altarjev ob cestah, pred katerimi so Italijani poklekali, a nanje so polagali ponaredbe prstov in drugih udov. za katere so moleč prosili ozdravljenja. Sveč so romarji porabili nad sedem ton. Red je vzdržavalo okoli 300 policajev. Hči Leopoldov», seveda. Gotha,Saško-Koburško in Gotha, IS. jul. — Princ Filip Saško-Ko-burški in Gothski je danes pri sodišču vložil prošnjo za razporoko od svoje žene, princezinje Lujize. To je najstarejša hči Leopolda, kralja belgijskega. Leta 1897. je utekla z grofom Matassicb Kegleviebem, nadporočnikom pri ogrskih huzar- j*h- ________ Ponesrečen zrakopiovec. Santa Clara, Cal., 18. jul. — Spričo 2,000 oseb, ki so se zbrale danes na Santa Clara College zem ljišču, da vidijo vzlet zrakoplovnice prof. Johna J. Montgomery, se je ista zrušila v vieocini 3,000 čev ljev,in zrakopiovec Daniel Maloney je strmoglavil na tla. Glava se mu je razbila in uro pozneje je umrl. Ženske so se onesveščale, ko so videle zrakoplovca padajočega v smrt. Uporni Madžari. Budimpešta, 18. jul. — Koali-cijska večina spodnje zbornice ogr-skega parlamenta je danes izdala proglas, v katerem napada minietr stvo Fejervary kot neustavno in izjavlja, da ravna sedanja vlada ogrska nepostavno. Zato, pravi proglas, je dolžnost vseh dobrih državljanov, plačanje davka odreči, kakor tudi vojaško službo in se nikakor ne ravnati po ukazih vlade. Občinske uradnike poziva, naj ne vrše dolžnosti} nalaganih jim po državnih oblastih,in se zavezuje, da bodo odškodovanijpo bodoči ustavni vladi, ako jih sedanja odpusti iz službe. Katoliški škof transsil-vanski je odredil molitve po vseh cerkvah za obnovo zaupanja med kraljem in narodom. * Hitrost rešila brzovlak. Port Royal, Pa., 15. jul. — Drdrajoč s hitrostjo ene milje na minuto, radi 3 minutne zamude, je davi 18 urni brzovlak pennsyîvanski, vozeč med Chicago in New Yorkom, priletel v razvaline tovornega vlaka eno miljo zapadno od tu, razdejal en vagon istega, ga vrgel s tirov in se potem ustavil kaeih 100 yardov dalje. Razvaline so mu obtičale v straneh, a sicer se brzovlak ni nič poškodoval. VROČINA STISKA ZDRU2JRZAVE. Iz vseh krajev tužna poročila o smrtnih slučajih in solnčariei. A že se obrača vreme lia boljše. Washington, D. C., 19. jul. — Sedanja visoka toplota v celi deželi se bistveno ne bo spremenila pred 3 ali 4 dnevi, je poročal sinoči vremenski urad. Bržkone bodo lahke nevihte olajšale toplino v zapadnih državah ob zalivu in v gorskih pokrajinah North Caroline, Georgije in Yirginije. Najvišje temperature so bile včeraj v Peunsylvaniji, vz hodnem New Yorku in New Jersey, kjer je znašala toplota 96 do 98 stopinj. Včeraj je bil tu najtoplejši dan v letu. Neštete žrtve. New \ork, 19. jul. — Vročina, da ni bilo take izzal. 1901., pripeka čez vzhodne države, vštevši Novo Anglijo, da znaša število žrtev že na stotine, a trpljenje v tem in drugih mestih je nepopisno. Včeraj je bilo 23 smrtnih slučajev in 187 onesve ščenj. Ponekod so toplomeri kazali 104 in 105 stopinj. Na stotine delavcev mora praznovati. Trpljenje pri plavžih. Pittsburg, 19. jul.—Od opolndne do 6. ure zvečer je bil Pittsburg včeraj eno izmed najtoplejših mest v deželi. L"radui toplomeri so kazali 88 do 93 stopinj, a zasebni ob cestah pa nad 100. Trinajst oseb je umrlo vsled vročine včeraj, in petdeset drugih je obolelo. Malo tovarn v Pittsburgu posluje, ker I judjenočejo dolati pri plavžih. Utonilo je več oseb, ki so iskale zavetja pred vročino v vodi. Vročina v Chicagi. Chicago, 111., 19. jul. — Dane6 je vročina malo popustila, a trpljenja je dovolj povzročila zadnje tri dni. Od severa je danes pihljala prijetna sapica, da se je vsakdo oddahnil. Vendar je še vsepolno smrt nih slučajev in solnčaric ali solDČnih zapalov. Včeraj je bila vročina najhujša. Smrtnih slučajev je bilo 7, solnčaric 22 in dojenčkov je vročina usmrtila 34. Med umrlimi je Malo vic Peter. Vročinska bolezen. Pittsburg, Pa., 15. jul. — Vročinska bolezen razsaja v Colins-burgu, 25 milj jugozapadno od tu. Vae šteje kacih trideset hiš in v vsaki hiši je en do pet slučajev bolezni. Družini Litt je umrlo pet otrok, drugim en do dva. Zdravniki ne morejo ustaviti bolezni. Jagvar zadržal 4 vlake. Colorado Springs, Colo., 17. jul. Štiri osebne vlake, z več nego 2,000 potniki je zadržaval celi dan velik jagvar ali južnoameriški tiger v tunelu št. 6, dve milji zapadno od me j sta Manitou. Zver je bila z velikim severnim medvedom v kletki na vlaku, a streha kletke se je zadela v tunelu in zrušila, da sta zveri ušli. Vlak se je ustavil in medveda je bilo lahko ujeti, a jagvar je zlezel pod vagon in se boril. Dve osebi sta bili ranjeni. Nazadnje je bil jagvar pregnan iz tunela in promet spet otvor-jen po 10 urni zamudi. $55,000 ukradenih. Cinnoinnati, 17. jul. — Iz shramčbe Germau National banke je bilo ukradenih $50,000 v bankovcih in $5000 v zlatu. Tatvina se je otf&ila pred štirimi tedni, a šele danes razglasila, ker je bila preiskava brezuspešna. Krvava svatovščlna. Belgrad, Srbija, 18. jul. — Neko srbsko svatovsko družbo pri Mona-stirju v Macedoniji so napadli grški rokovnjači. Trinajst udeležnikov svatovšeine je ostalo na mestu mrtvih in pet jih je bilo ranjenih. Grki so ubežali v gorovje. Letnik XIV 16 mrtvih, 32 ranjenih. Fermo, Italija, 16. jul___Kape- lica bolnišnice za najdenčke se je danes zrušila med sv. mašo. Šestnajst žensk je bilo usmrčenih in dvaintrideset ranjenih. Kameni so padli najprej s kupole in zmečkali sestre, ki so bile blizu glavnega altarja. Koj nato se je podrl desni zid, še predno je mogel kdo uteči. Mest« žaluje, ker so pripadale žrtve najboljšim družinam v okraju. Organist: zborujejo. Chicago, 111., 17. jul. —Konvencija organistov poljskih katoliških cerkva v Chioagi in okolici se je otvorila včeraj s slavnostjo v Kos-ciuskovem parku. Organisti so biR sklicani, da se domenijo o uvedbi gregorijanske godbe v katoliške cerkve namesto operske. 5 rudarjev se ponesrečilo. Des Moines, la., 19. jul. —Pet rudarjev je bilo razkosanih po eksploziji 25 funtov dinamita v skladišču smodnika v premogovniku West Riverside, dve milji zapadno od tega mesta, ob 6. uri davi. Kosci tele» so razleteli do 500 čevljev daleč. Ponesrečenci so iskali zavetja pred nevihto v dinamitui hiši, a treščile je vanjo in zgodila se je nesreča. Jahta “Veglia”. Crst, 18. jul. — Jahta “Veglia”, ki je pripadala rajnemu baronu Xa-tanielu pl. Rothschildu in ki jo je kupil George W. Childs Diesel iz Philadelpbije za $140,000, je odplula proti Philadelphiji. Zakaj Japonci zmagujejo. Splošno se pripoznava, da je bilo v rusko japonski vojni ne mal čini-telj izborno stanje, telesno in dušev-no, japonsko. Japonci so neglede na stroške imeli svoja taborišča v možno najčiščem stanju, po vsek zahtevah higiene ali zdravoslovj*. \ sled tega so bili vojaki na vrhuncu blagostanja v vsakem oziru. Ali želiš biti resnično zdrav telesno La duševno? Potem uživaj Severov življenski balzam, o katerem piše g., Kuhat iz Chvatonne, Minn.: “Vaš življenski balzam je izvrstno zdrar vilo. Vaša zdravila imam pri roki že 15 let.” Severov življenski balzam krepi ustroj in kot tonika nima para. Cena 75c. Naprodaj v vseh lekarnali ali W. F. Severa Co., Ce-dar Rapids, Iowa. Velikan Mahtiov. Moskva, 19. jul. — Teodor Mah.-nov, mlad ruski velikan, je bržkone največji človek, kar jih živi. Mah-nov je v nogavicah visok 9 čevljev S palcev, telita 44 8 funtov, ima pod' plat 2 čevlja dolg, roko 1 čevelj 7 palcev od prstnega konca do člen* in glavo tri četrti yard naokrog. “Banda”. Berolin, 15. jul. — Veliki knei ! Aleksij, carjev strijc in bivši r ičel-nik ruske mornarice, z osemnajstimi služabniki in več nego 200 kovčegi,. je peljal milijone v Pariz, da jih zapravi s plesalko Cavallieri. Drug veliki knez, ki je potoval te dni, je Boris. Navada Borisova je, da ps-noči “kroka”, pijoč šampanjec ii ereveljčkov. Pred kakim tednom je morala ena izmed “izbranih” pie-salk rabiti čižme kot pos-odo, d* je močila s šampanjcem usta carskeg« bahača. Veliki knez 'Ciril je v K * USTANOVLJENO LETA 1893. SAKs^v, ^ - GLAVNA PISARNA:: ® <■ 109 GREENWICH STREET, NEW Podružnica s CSaiiir Si, Cleveland I! «'• J ZASTOPNIK V’sakdo naj pa*» rra ht^no iSrtbavillco 2 VSEH PABOBRQDNflf DRUŽB, £0 sp ?ašii]a denarja v staro ------------- domovino najceneje in najhitreje. Parobrodni listke prodaj® --------------po iz- v i r n t la cena II. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na, me, ker New York — -.....— V. — je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjetn FRANK SAKSER, GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. * •f* * & * Sprejemani hranilne knjižice In jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. 'V kratkem času priti s svojimi pred-logi. PRIMORSKO — Dva milijona kron škode ja napravila toča, ki je padala 24. jun. v okolici Gradiške. ■' — Prevzv. kuezonadškof gorički monsgn. Andrej Jordan je obležaL na hudi želodčni bolezni, vsled katere je že več časa bolehal. Ko je prišel iz Rima od škofijskih .posvetovanj, se mu je bolezen shujšala, tako da je moral ravno pred praznikom sv. Rešnjega Telesa v posteljo. — “Narodni Dom” v Pulju. 'V Pulju so začeli graditi “Nar. dom” istrskih Hrvatov in Slovencev. Delo bo vodila uprava “Istrske Posojilnice”, ki je tudi lastnica “Dotna”, graditelj pa je g. Dot igo. Zgradba se bo vzdigovala v ulici Carrara v središču mesta in bo imela troje nadstropij. V ujej bo krasna in prostorna dvorana z galerijo in po-zornico. “Narodni Dom” bo ena najlepših zgradb v Pulju. — Sam se je ubil Franc Cej iz Šempasa. Oženil se je bil z mlado razkošno ženo, ki ga je kmalu zapustila in šla v Aleksandrijo, kamor gre mnogo goriških deklet. Svojemu možu je poslala vsak mesec 30 do 40 gld. Mož, ki je sumil, da si žena služi denar nepošteno, ji je opetovano pisal, naj se vrne. Ker ni nič pomagalo, je obupal in se vrgel raz strehe svoje hiše. Pobil se je tako, da je kmalo umrl. — Hrvati v avstrijski mornarici. “Narodni List” navaja po uradni statistiki nekaj številk, ki najbolj pričajo, kako pristransko se postopa v Avstriji s slovanskim življem. V avstrijski mornarici je 1933 mornarjev iz Dalmacije, a samo 20 hrvaških častnikov, dočim je 377 nemških mornarjev iz gornje in dolnje Avstrijske in 126 nemških častnikov. Vzrok: Hrvaških mladeničev ne sprejemajo v pomorsko akademijo, ker — ne znajo nemški! Emil Bachman 580 Somih Center ave., Chicago, IH. Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za drn-št ra. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. — Slomškov dom prodan. Lastnik rojstnega doma slovenskega vladike Slomška se je torej vendarle iznebil svoje slavne dedovine. Kupil je posestvo g. dr. J. Karlovšek, odvetnik v Celju. Ali ni jasno ko bdi dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo- Poskusite nase pivo in nehodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetal Nerver! jr A ir ip V 3« Bauer-jev znameniti krepčilec. človeka R kJ 12) J. • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. Neprekošen hranitelj za živce in želodec. “i^BAUER«'co. Na Prodaj po vseh 142-148 E. Huron St, Chicago. slovenskih gostilnah. AMERIKAMSKI SLCA EXEC, 2 I. JULI.IA, 1995. AMERIKANSKi SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo Iv. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina /a Združene države le proti predplači $1-00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 ua leto. Dopisi in denarne pošiljalve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, lil. Tiskarne telefona Chicago io Interstate: d09 Uredništva telefon Chicago 1541. AMERIKANSK1 SLOVENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovcnic-American Printing Co. Joliet, ill. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 23. julij nedelja 6. pobink. 24. “ pondeljek Kristina. 25. “ torek Jakob, star. 26. “ sreda Ana, Marij, mati 27. “ četrtek Pantaleon, zdrav 28.. “ petek Inocencij. 29. “ sobota Marta, dev. Verska premišljevanja. Rojakovi o potrditev njih vere. LIH. Pijanost je zlo, a ne največje. Vsled zle pijanosti “so se ljudje primerjali brezumnim živalim in so so jim bili podobni” (Ps. XVIII. 13). Nebeške luči, božje milosti ni več v njihovih dušah, in ljudstvo se obrača od njih z gnusom in nevoljo. Njihovi otroci žive v nesnagi in cunjah, in njihova domovanja niso videti stanovanja človeških bitij. Dom naj bi bil prostor miru in ljubezni: dom pijancev je preddvor pekla; sovraštvo in nered bivata v ujem; sleherna udobnost in zabava je izginila iz njega. Denar, dobro ime in zdravje se razsipajo; družabno stališče in kupčijske razmere so uničene; pijanec propada in propade. Žena, otroci in starši se pogubljajo po tem strašnem zlu. Srca so potrta, nade so zamorjene in duše so pogubljene na vekomaj. Oh, to je ravno aajvečja škoda! Podoba božja je popačena, v duši, in najžlahtnejši darovi človeški so strti: Jezus Kristus stoji brez moči ob umirajočem pijancu. Drug greli je hujši nego pijanost, ker bolj smrtonosen po svojem bistvu in škodljivejši v svojem učinku: oreh nečistosti. Vsak greh odvrača od Boga, a nečistost odvrača srce od Njega popolneje in prevzema duha bolj nego vse drugo. Boga nečistnik popolnoma zapusti zaradi živalskega malika. Ni grehote, ki bi izzivala jezo Vsemogočnega tako strašno kakor nečisti greh. ITgono bil je celo človeško' pleme, izvzemši osem oseb, vsled tega greha: “Moj ;duh ne ostane v človeku vekomaj.” Zakaj, o Bog? “Ker je meso,” nečist in gnusen v mojih očeh. “Kesam se, da sem ga ustvaril.” In odprl je nebeške zatvornice; hudourniki, oceani so se besno zlivali na nečisti svet, la izperejo nesnago grehote. “In vsi ljudje in vse stvari, .ki so dihale ua zemlji, so umrli”'(Štv. VII.). Zopet eitamo v sv, pismu,* da “štiriindvajset tisoč Izraelitov je bilo usmrče aih, ker so napravili temni greh.’ (Murn. XXV.). Slična ugonobitev je pognala grozo v srca judovska. “Petindvajset tisoč in sto borilcev iz rodu Benjaminovega” je bilo po klanih, ker so bili nekateri izmed njih krivi brezbožnih dejanj (Sodu. XX.). Človeško rečeno, Bog mora skrajno sovražiti ta greh. Nobena druga grehota tako ne slepi razuma; večne resnice sezame tavajo ali pozabljajo. Bog, nebesa, pekel, smrt in sodba se prezirajo. Nečiste želje .predstavljajo samo, kar je prikupno strastem, in skrivajo, kar bi utegnilo uplašiti čutno zadostitev. Vse gienke posledice ¡m muke nečistosti ee zakrivajo v ozadju. Nečistnik izgubi vsak čut za molitev in verske vaje; vso sramežljivost in čast izgubi; njegova volja je okamenela v brezbožnosti: iz svoje nesnage ne more vstati, njegova trdna volja ga je zapustila; bedak je in proklet suženj. Glas vesti oznanja gnusobo in ostudnost tega greha. Človeku pripovedujeta nečistost oskru« ja dušo in telo ter ponižuje plemenitost človeške narave. Gotov čut sramežljivosti naravno pretresa srce, in iz srca še čistega ali ljubečega cistoto pritiska kri in prešinja lica. A celo razuzdanec poišče tajen kotiček, nočno temoto, da zakrije svoje hudodelstvo. Nečistost je stoglav greh; kajti “noben grešnik ni tako pripravljen žaliti Boga kakor nečistnik” (Sv. Tomaž). Glej bogoskrunstva, tatvine, čitanj.e nesramnih knjig, nezmernost v pijači v zaglušenje krikov vesti. Poslušaj zle razgovore na pocestnih voglih, v parkih, v zabavnih klubih, pivnicah, delavnioah, na platformi električnih kar, v Pull-manovih vagonih za kadilce. Kako umazan naval nenravnosti izvira iz tega gnusnega greha! Zlo se pridiga na vseh straneh; nečistost se razširja po časopisju in vsakdanjem slovstvu; škili z oznanil in lepakov. Mnoge tovarne, prodajalne in delavnice so postale prostori zlega vzgleda in okuženja. In kaj goni množice v gledišča? Kaj povzroča, da sivolasi grešnik v prvi vrsti sedežev bulji z nečistimi očmi na oder? Kake slike nahajaš v naših muzejih ali kipe v naših parkih? Imenujejo jih umetnost a se lažejo. Takih golot ne moreš imenovati umetnost; to je blato in nesnaga. To ni naravno, ampak pod človeško naravo, ker narava po nagonu skriva take gnusobe. Kako malikovavstvo! Ljudje žrtvujoči svojo čast in zdravje, svoj mir in up nebeški maliku nečistosti, pogubljajo svoje duše in duše drugih, samo da zadoščajo svojim sirovim strastem. Pomisli na škodo in pogubo, ki sta jo tolikerim zarodom povzročila nečisti Luther in samc-pašni Henrik VIII.! Kaj naj storimo, da zajezimo naval zlega? Ka toliška cerkev ima koristna zdravila v svoji!* zakramentih in verskih vajah. Delaj, kakor te uči, da premagaš zlo in dosežeš milost čistega življenja. Zgodovina ameriških Čehov. (Dalje.) “Ne trdim o pričujočem delu,” nadaljuje dr. Jan Habenicht v predgovoru k svoji Zgodovini ameriških Čohov, “da je . dbvršeno, a toliko morem z dobro' vestjo reči, da sem pozabil dostikrat na svoje prepričanje,¡.na svoje stališče in lastni nazor p reči, a gledal sem povedati vse objektivno in nepristransko ter dati vsakemu to, kar mu po pravici pristoji. Vem, da bodo mnogi prav hudo razžaljeni in da bo njihova ničemurnosl žgečkana,ampak“Ami-cus mihi Plato, magis amica veri-tas” (Ljub mi je Platon, a ljubša mi je resnich). Laži, slavohlepnosti in samoprecenjevanja je v naši družabnosti več nego dovolj, a pri spisovanju takorekoč českoameriške oporoke, bi bil zločin slikati našince drugače, nego kakršni so resnično bili in so. “Morda sem,prevzet domovinskega čuta, naslikal presvetlo mnogokaj, kar bi zaslužilo biti naslikanim temneje, a nihče, ki pozna česko-ame-riške razmere, ne bode mogel reči, da sem komu premišljeno in vedoma škodil. Trudil sem se od kraja pa do konca pisati “sine ira et studio” (brez jeze in pristranosti), kakor sploh pristoji vsakomur* ki hoče podati nekaj, kar ima naslov zgodovine. x Seveda, nikdo izmed ljudi j ni dovršen, vsakdo ima svoje nedo-statke in hibe, a če sem napravil kje zmoto, rad prejmem boljši pouk, kateremu sem bil, za svojega že dosti dolgega življenja, vedno pristopen. ‘ Lotil sem se naloge svoje iz čistega rodoljubja,brez vseh sebičnih nagibov, ker mi dohodek iz te knjige nikdar ne nagradi stroškov in dela, kot sem jih imel se zbiranjem gradiva in spisovanjem svoje knjige. Tudi in sem imel prav nikakih vzrokov, da bi jemal komu zasluge ali da bi nezasluženo koga v zvezde koval, in zato upam, da bo ta knjiga prejeta kakor knjiga kolikor možno najbolj nepristranska. “Toliko sem smatral za potrebno najprej povedati, kar se tiče mene in moje knjige. Da pak bodo mogli čitalci lože razumevati mojo knjigo naslikam, nakratko duha, ki proveva celo češko-ameriško družbo. “Čehi v Združ. državah severoa-meriških so razdeljeni v razne verske politične in družbene stranke, kar je za narodnost zelo pogubno, kajti vsled prepira in pričkanja pozabljajo na ohranitev sebe samih. Jezik češki propada in dolgo se v Ameriki ne bo vzdržal, če ne bo naval čeških izseljencev iz dežele pod krono sv. Vaclava obilnejši. Tega propada so krivi ameriški C?hi edino sami. “Glavno prekletstvo naše — ra-zun drugih naših napak — je naša nesloga in iz nje izvirajoče nele nerojaško ravnanje, ampak celo sovraštvo, na mnogih mestih in v mnogih slučajih tako silno, kot ga dostikrat ne vidimo niti med svojci dveh mejsebojno se uničujočih narodov. “Že je pristojnost k raznim, političnim strankam dostikrat zadosten vzrok, da si rojaki drug drugemu škodijo ne samo na kupčiji, marveč i na osebni časti. Da bo čitatelj to obžalovanja vredno razmerje prav razumel treba povedati, da je v Združ. državah politika navadno rokodelstvo, cesto drznih, brezvestnih in sebičnih ljudij, ki se ne morejo ali marajo pristojno preživljati, pa se vržejo v politično areno in iščejo dobro plačanih uradov, spo jenih z malo ali celo prav nobenim delom, načinom včasi naravnost lipovskim. “In v tej politični borbi in gonji zi urade se ne cenijo krvne vezi in pristojnost k temu narodu. Politična strast ne ceni nikogar in ničesar, gledajoč samo na svoj lastni uspeh, svoj dobiček. V dobi političnega boja je gnusno citati časopise. ‘‘Listi, priporočajoči kandidate svoje stranke in barve, načinom v nobenem morda narodu slišanim, sramote kandidate nasprotne stranke, predbacivajoč jim pogosto nečastna dejanja, pa i zločine; po krčmah, ki so v Ameriki vobče in med Čehi posebno glavna vojna taborišča, zabavlja rojak čez roja ka, da se moraš' včasi sramovati za to, da si njun sorodovinec. In je li v tem “političnem” življenju zlo, je v verskih vprašanjih istotako, da huje niti biti ne more. Čehi ameriški so namreč v večini ali katoličani, ali ateisti (brezverci); nekateri tudi pripadajo raznim protestantskim razkolom. To Versko razliko izkoriščajo novine in gotovi ljudje v to, da bi naše češko ljudstvo proti sebi razcepili. In ž obžalovanjem moramo reči, da se jim je to posrečilo v meri kar najpolnejši. Takega divjega in trdovratnega boja nevere z veio, kakor, v časopisih, tako v društvih in celem družabnem življenju češkem ni raožnp^ videti v v nobenem omikanem narodu na svetli. (Dalje prih.) Slovensko vseučilišče. V ljubljanskega občinskega sveta seji dne 4. julija t. 1. je dr. Triller imel govor, ki se je glasil po ljubljanskem “Slovencu” nekako takole: Pretekli teden je zopet mogočno zašumelo po tistem redkem nemškem hrastičju, ki ga je svoj čas neprija zen veter zasejal na rodna slovenska tla on Save do Drave in Mure. Našel se je namreč avstrijski minister, ki je s prazno besedo priznal že desetletja kodifikovano pravico slovenskega naroda do samostojne vseuči-liške izobrazbe. S ponižno in prazno besedo, ne morda s kakim konkretnim dejanjem! To je našim ljubeznivim sosedom zadoščalo, da so izlili polne golide strupenega žolča nad ubogi, kulturnega napredovanja žejni slovenski narod. Prvi Nemci so se menda tega patologiškega izbruha slepega narodnega sovraštva sami sramovali in zato so poslali v parlamentu v boj enega izmed naj inferi jor-nejšib svojih zastopnikov. Tistega dr. Pommerja namreč, čigar govore snažen človek nerad jemlje v roke brez rokavic. In res je tudi to pot delal čast svojemu renomeju ta klasičen tip celjske nemške kulture. Slovenski narod psoval je “globoko v barbarstvu tičečo drubal, ki je potrebna k večjem norišnic in kaznilnic, ne pa visokih šol”. Puncturn. In sedaj veselja vriskajo mariborski, celjski, celovški in ptujski Germani, da je njihov klicatelj v boju tako drastično na lastnem telesu dokazal neuspešnost vsake akademične izobrazbe in s tem pobil implicite tudi potrebo slovenskega vseučilišča. Dvigajo se drug za drugim zastopi teb imenitnih in slavnih germanskih emporijev na slovenski zemlji ter prepovedujejo vladi tudi le miselna ustanovitev kake slovenske visoke šole. Anathema sit! — Žalil bi zastopstvo slovenske prestolnice, v kateri ima položiti, ako Bog da, v doglednem času temelj kamen slovenskemu vseučilišču, če bi se spuščal v resno polemiko z navedenimi izbruhi najnižje politiške zagrizenosti. Z elementi, ki nam že desetletja kradejo ljudske in srednje šole, potem pa kriče, da nismo zreli za visoke šole, ker nimamo srednjih; z elementi, ki so z krvavim slovenskim denarjem zgradili nemške oaze sredi slovenskih poljan ter jih z istim denarjem še dandanes ondi vzdržujejo, potem pa stokajo, da se bo nemški davek zlorabil za vzdrževanje slovenskega visokega šolstva—s takimi ljudmi je resna polemika nemogoča. — Na nravni in moralni nivo njihovega bojevanja šepa slovenski narod nikdar ne bo ponižal. Toda nekaj je pri tem, kar je treba na tem mestu pribiti in perpetuam rei memoriam (v trajen spomin). To namreč, da tudi oni del ljubljanskih in kranjskih Nemcev, ki v zadnjem času tako rad piska na piščal narodnega miru, ni našel besedice graje za to nezaslišano blatenje slovenskih so-deželanov, niti protesta zoper nepo klicano vmešavanje v opravičene kulturne težnje slovenskega naroda. Tu je bila prilika pokazati resnost želje po narodni spravi! A molčali so kot grob od prvega do zadnjega ter se s tem identifikovali z nazori jednega Pommerja. Na to se bo treba spominjati vselej in pri vsaki priliki. V ostalem pa predlaga govornik sledeči sklep: Občinski svet stolnega mesta Ljubljana prehaja preko stvarno povsem nepoklicanega, v obliki pa najnedostojnejšega vmešavanja raznih štajerskih in koroških nemških municipijev v vprašanje ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani s primernim preziranjem na dnevni red. Švica i m a več želez-niških predorov (tunelov), cestovo-dov (vijaduktov) in mostov, nego katerakoli d ruga dežela starega s veta. Pred 50. leti je vozil prvi vlak po visečem mostu čez Niagarske slapove. Neka Angličanka je iznašla pred nekaj leti zapenjačo, ki ji sedaj prinaša na leto 15000. Izvoz iz Argentinije je bil 1. 1904. vreden $264,160,000, za $43,180,000 več nego 1. 1903. Otok Cejlon d a j a na leto 97,500,000 funtov čaja, velika Vzhodna Indija prideluje 119,000,-000 funtov čaja. Takozvani A y n o s , verski razkol na Japonskem, pokopavajo svoje mrtvece najrajši v mračnem gozdu ob koren u grčavih dreves. V New V orku se je prodalo zemljišče 1120 štirijaških čevljev ob Broadway in Wall cesti za $700,000. Štirijaški čevelj stane torej $625. V neki armenski cer-kvi na gori Ararat, Mala Azija, se še danes hrani v sveti skrinji kos lesa, ki izhaja po veri domačinov od barke Noetove. Na Angleškem, enem prvih premogovišč na zemlji, je bila še pred malo stoletji raba premoga prepovedana po kralju Edvardu II. in to radi dima, ki se razvija. Načrti za zboljšavo Sueškega prekopa so dodelani. Vodovod se bo razširil, da se bodo največje ladije kjerkoli med Poit Sai-dom in Suecem lahko izoguile druga drugi. Tirolsko planinsko dru-štvo namerava v nekoliko letih zgraditi okoli 100 planinskih koč, od katerih bodo nekatere v višini čez 14,000 čevljev nad morsko gladino nudile gorolezcem zavetje. Zoper njuhanje(šnofa-nje) je izdal angleški kralj Jakob L (1603 do 1825) naredbo, po kateri se njuhalci iz ljudstva občutno šeškajo, a plemenitaši pa proženejo iz Londona z ostriženo brado in bosopeti. Armencev je na zemlji okoli 2,500,000. Samo 1,000,000 jih prebiva na Armenskem samem, dočim je ostanek razširjen čez ostale pokrajine turske v Aziji, Evropi in Afriki, čez Avstrijo, Rusijo, Perzijo in druge dežele. Dva srečna dni je imel zadnjič nemški kancelar Buelow. Prvi dan je dobil 5,500,000 marek izplačanih, katera svota je bila njegov delež od zapuščine po pokojnem hamburškem veletržcu Goddeffroy, in drugi dan ga je cesar povišal v kneza. “Lake Shore Railway Co.”, to je železniška družba, ki je postavila v promet ekspresni vlak ali bliskoviti naglic, ki prevozi razdaljo med Chicago in New Yorkom v 18. urah, je uravnala, da morejo potniki imeti v vlaku samem jezersko kopel, brivnico in da se njihova obleka med vožnjo lahko zlika in opere. Za stenografirijo in pi»arico s samopisnim strojem je tudi skrfc-ljeno. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATI2EM, POEOSTNICO, FODAGRO iti. in razne remnatiČne neprilike. S A .TO : 25ct. in SOct. v vseh lekarn«!» ali pri F. Ak Eichter & Co. 215 Peart Street, New York. Eskimi žive na čisto komunističnem ali zadružnem temelju. Če se kaka družina pomnoži vsled udaje otroka, ostane vendar v prvotnem prostoru skupaj. Samo kadar je prostor že res premajhen, se preseli del družine v novo domovanje, kjer se kmalu pridružijo prijatelji. Tu ima vsaka oseba svoj prostorček na veliki klopi, ki ga mora z lastno svetilničo razsvetljevati. Taka mala družba ne pozna nobenega glavarja. Vsak dobi svoj delež od ulovka in ribje masti; če zadruga ne trpi sile, je potemtakem tudi za posamnika skrbljeno. L. STERN & SON 1005 Collins St., Joliet, 111. in 903 N. Chicago St. Banka in parobrodna poslovnica. Denar nesljivo. cenffrio in hitro v staro domo-___ vino. Posojujemo denar na zemljiško lastnino proti nizkim obrestim . Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta. Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi. Izvršujejo se tudi vsa notarska dela. Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto 121 N. Chicago SL, v Werner Hall poslopje» kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu. Izvršujemo kot do navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela. Velika zaloga zlataiae i« sra-braiue. — Če rabite očala, pridita k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete. ROBT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 905i N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239. N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. B. J. CHULIK 711 N. Chicago St.. Cor. Jackson, Joliet, 111. Vela razpradaia poletnega Prostori naše prodajalnice postajajo pretesni. I)a napravimo p res tor za jesensko blago, ki je že piiče o prihajati, smo sklenili prodati vse poletno blago po naših lastnih kupnih cenah. Vsakdo si lahko dosti prih rani. ako se hoče poslužiti te prilike in si nakupiti ša kar potrebuje za poletje. Fine moške praznične poletne srajoe, navadna cena vedno $1 in $1.25, vseh različnih in okusnih barv, ogledate sijih lahko v našem oknu. Dokler jih bo kaj jih bomo prodajali le po / / v Moški lahki poletni klobuki, katerih imamo še precej, vseh ukusnih krojev in velikosti j. bodo šli po istih cenah kakor smo jih mi kupili. Pridite jih pogledat, ker so prava lepota. Moški nizki čevlji iz patent ali pa rjavega usnja, prav moderni, kakor nalašč za sedanje vroče dni, izdelani fino in trpežno. Prodajali smo jih par vedno po $3,50, a zdaj pa, da napravimo prostor ža jesenske čevlje jih damo par za......... Ženski krasni nizki čevlji iz patent us nja, lepih oblik in vseh velikostij, zel trpežni, preje vedno $2.50, *7 J zdaj pa le za............... S' » • » «. Ženski nizki čevlji jako lepi in prav z poletje, preje vedno $1.50 $1.2; $1.90 zdaj le par za. Ženske klobuke za poletje, katerih imamo še lepo zalogo, dobite tu na izber za manj ko polovično ceno. Imamo tudi krasno izber deških oblek in svetujemo vam, da si jih ogledate pri nas predno jih kupite kje drugje, ker. lahko vam prihranimo denar. Popolna zaloga oblek za delavce znanega Sweet Orr & Co. izdelka. Odprto do 9. ure zvečer. K. S. K. JEDNOTA t Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: (nkorporirana v državi Illinois dna 13. jan. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenp, 2303 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik: Mihael Sickbe, Box R., Colliuwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc, -222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Josir Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brod way St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivkc, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Nad7or- f Axtox Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. -j Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Micb. Jos. Sitar, 805 N. Cuicigo St., Joliet, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Center Park Ave.,Chicago, 111. George Laič, 107 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, 000 N. Chicago St., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III Frank Opeka, Box 477, Waukegan, III. Rudolf Moraž, 700 S. Center Park Ave., Chicago, 111. Pristopili: K društvu sv. Jožefa 10, Virginia, Minn., 8421 Capan Jožef, roj 1880, 8422 Doltar Janez, roj 1880, 8423 Jakša Matija, roj 1884, 8424 Draskovic Jan., roj 1877, 8425 Požega Franc, roj 1872, 8426 Jakša Štefan, roj 1870, spr. 18. jul. 1905. Dr. š. 148 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8427 Tanko Ant., roj 1883, 7428 Mlakar Matija, roj I8TO7 7429 Tomaseti Jožef, roj 1869, 7430 Majerle Jure, roj 1866, spr. 18. jul. 1905. Dr. š. 93 članov. K društvu Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa , 8432 Gasperič Franc, roj 1884, spr. 18. jul. 1905. Dr. š. 102 člana. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8433 Petkovšek Janez, roj 1887, 8434 Kovačič Andrej, roj 1881, 8435 Janša Janez, roj 1878, 8436 Kranc Janez, roj 1876, 8437 Sušnik Jožef, roj 1876, 8438 Dobnikar Valentin, r. Dr. g 47 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1293 Škarjanc Janez, 3592 Rajnes Jožef. 242'.' Raspotnik Franc, 16. jul. 1905. v Dr. s. 100 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, lil., 6766 Indihar Franc, 6767 Strukel Franc, 5864 Pižem Anton, 17. jul. 1905. Dr. š. 217 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3756 Šukle Martin, 2971 Hribar Franc, 6892 Bojc Aleks., 17. jul. 1905. Dr. š. 40 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 4992 Mihevc Mihael, 6170 Mihevc Anton, 15. jul. 1905. Dr. š. 213 članov. Od društva sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 6570 Partel Janez, 6137 Adam Mihael, 16. jul. 1905. Dr. š. 69 članov. Izločeni: Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Alj., 5622 Smuk Franc, 11. jul. Dr. š. 28 članov. Od društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7741 Skala Matija, 10. jul. 1905. Dr. š. lui člana Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1 284 Hladnik Tomaž, 7267 Zornik Lovrenc, 16. jul. 1905. Dr. š. 100 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 6770 Gračan Jožef, 18. jul. 1905. Dr. š. 52 članov. Pristopile članice: K društvu Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2531 Dolmovič Barbara roj 188$, spr. 18. jul. 1905. <• Dr. Š. 26 članic. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2532 Polanšek Marija, roj 18 16, spr. 18. jul. 1905. Dr. š. 47 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2533 Šmit Johana, roj 1878, 2534 Kosmač Margareta, roj 1873, spr. 18. jul. 1905. „, . Dr. š. 26 članic. K društvu Marije Čistega Spočetja 85, TiOrain, O., 2535 Rahotina Terezija, roj 1879, spr. 15. jul. 1905. Dr. š. 14 članic. Prestopile članice: Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111. k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 1568 Jereb Franca, 8 Bonač Katarina, 8. jul. ISOs! I. dr. š. 31 članic. II. dr. š. 5 članic.. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Cirila, in Metoda 59, Eveleth, Minn., 232 Kralj Lacija, 12. jul. 1905. I. dr. š. 55 članio. II. dr. š. 29 članic. Suspeudorane članice: Od društva V. sv. Jurija 44, So. Chicago, 111., 1366 Brunski Ana, 1962 Corak Franca, 12. jul. 1905. Dr. š. 36 članic. Od društva Matere Božje 80, So. Chicago, III., 1375 Miner Marija, 1982 Stajduhar Marija, 2444 Gorenc Angela, 2387 , Skala Marija, 10. jul. 1905. Dr. š. 19 članic. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 925 Raspotnik Terezija, 16.jul. 1905- > Dr. š. 48 članov. Od društva sv. Jožefa53, Waukegan, III., 1920 Svete Franca, 89 Terlep Katarina, 1486 Leben Franca, 17. jul. 1905. Dr. š. 46 članov. MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. iednote, 903 N. Soott St., Joliet, Illinois. Drugo četrtletno finančno poročilo o stanju K, S. K, Jednote od 1. aprila 1905 do 30. Junija 1905. IME, ŠTEVILKA IN KRAJ DRUŠTVA . 111. 4. S. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 33. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 20 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81, 82. 83. 84. 85. 86. 87. Sv. Štefana, Chicago, Sv. Jožefa, Joliet, 111. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................ Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............. Sv. Družine, LaSalle, 111..................... Sv. Jožefa. Pueblo, Colo...................... Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............. Sv. Roka, Clinton, Iowa....................... Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............. Sv. Jožefa. Forest City. Pa................... Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............ Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont............... Sv. Roka, Allegheny, Pa....................... Sv. Jožefa, Virginia, Minn..................... Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood. Mich........... Sv. Jožefa. Federal. ..Pa...................... Sv. -Barbare, Bridgeport, Ohio................. Sv. Barbare, Blocton, Ala..................... Sv. Vida, Cleveland, Ohio..................... Sv. Frančiška Sal, Joliet, 111................ Sv. Petra, Red Jacket, Mich................... Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash............ Matere Božje, Pittsburg, Pa................... Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans......... Sv. Jožefa, Riggs, la....................... Sv. Barbare, Hibbing, Minn..................... Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................... Sv. Alojzija, Steelton, Pa..................... Sv. Jožefa, Anaconda, Mont..................... Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........ Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont....... Sv. Frančiška Seraf., Greater New York, N. Y. Sv. Alojzija, Chicago. Ill.................... Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa............ Marije 7 Žalosti. Allegheny, Pa............... Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....... Sv. Alojzija, Indianapolis, Tnd............... Sv. Jožefa, Waukegan, lil..................... Srce Jezusa, Chisholm, Minn................... Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo............... Sv. Jožefa, Leadville, Colo................... Sv. Jožefa. Brooklyn. N. Y.................... Sv. Jožefa, Haser, Pa......................... Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn........... Sv. Janeza Krst., Wenona. Ill................. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, Ohio........... Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio............... Sv. Jurija, Etna, Pa.,......................... Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis.............. Sv. Frančiška. Cleveland, Ohio................. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa..................... Sv. Barbare. Irwin, Pa......................... Sv. Jožefa, Great Falls, Mont..............••• Srca Jezusa. St. Louis, Mo..................... Sv. Antona Pad., Goff, Pa...................... Sv. Antona Pad., Ely, Minn..................... Sv. Jurija, Toluca, 111........................ Sv. Barbare, Springfield, 111.................. Sv. Martina, LaSalle, Tli..................... Sv. Jrižefa, LaSalle, 111..................... Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............ Marije Pomagaj, Chicago, 111.................. Marije Pomagaj, Waukegan, 111................, Marije Čistega Spočetja, So. Chicago, 111..... Marije 7 Žalosti, Pittsburg, Pa............... Srca Jezusa, Meadow Lands, Pa................. Sv. Alojzija, Fleming, Kans................... Marije 7 Žalosti, Trimountain, Mich........... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohioi... Svetega Srca Marije, Rock Springs, Wyo........ Sv. Antona Pad., Joiiet, 111.................. Število članov 1. aprila 1905. Število članov pristopnih do 30. junija 1905. Odstopili in izločeni člani. Umrli člani. 1 - ... i Število članov 30. junija 1905. Število članic 1, aprila 1905. Število članic pristopnih do 30. junija 1905. Odstopile in izločene članice. Umrle članice. Število članic 30. junija 1905. j Plačali za asesment na člane. Plačali za asesment na članice. Plačali za pristop. 1 - Plačali za znake. Plačali za reservni sklad. Plačali za “Charter.” Plačali za “Policy.” Plačali za poškodovane. Plačali za zaostali dolg. Skupno plačali. Prejeli od K. S. K. J. za umrle in poškodovane. 114 2 5 111 36 i 4 33 1 $257.20 $ 47.50 $ .25 $ 3.30 $ 34.00 $ $ .50 $ 55.50 $ $ 398.35 $ 238 2 2 238 102 3 2 103 567.65 96.85 ' 2.25 1.00 76.60 157.50 901.65 72 2 2 72 41 1 42 170.55 55.15 3.75 42.00 .50 20.85 299.80 187 10 7 190 57 1 56 424.20 102.25 7.75 56.00 1:00 .62.45 654.65 131 3 7 127 41 4 37 318.00 53.40 1.75 41.00 2.50 44.95 461.60 500.00 282 15 267 157 3 154 663.95 178.15 .75 157.00 2.00 107.75 1109.60 1000.00 107 9 2 114 35 1 36 276.60 51.95 ■ 9.75 36.00 1.00 39.00 414.30 9 9 8 8 25.80 11.80 8.00 3.95 49.55 23 1 1 23 12 12 56.40 15.30 12.00 8.40 92.10 219 6 5 3 217 84 4 88 536.30 117.80 13.00 88.00 4.50 77.40 837.00 3500.00 58 5 2 61 27 27 142.10 30.90 1.25 18.75 36. 15 229.65 110 3 5 108 66 1 5 62 278.30 86.40 8.75 65.00 .50 42.50 49.60 531.05 91 3 3 91 38 1 1 38 202.65 50.60 6.00 38.00 32.70 329.95 138 9 4 1 142 65 1 1 63 336.80 82.65 1.25 65.00 50.90 536.60 65 5 60 38 6 12 174.20 49.55 . 75 19.00 .50 21.70 265.70 32 3 i 34 15 2 17 74.10 19.40 3.00 16.00 12.20 124.70 110 7 103 48 1 49 266.20 6?,. 55 .50 48.00 2.00 39.85 420.10 42 2 i 43 25 1 3 23 105.50 32.90 1.00 26.00 16.40 181.80 33 1 5 29 14 3 11 77.40 18.55 1.25 14.00 11.45 122.65 250.00 425 4 12 1 416 325 1 4 122 767.45 307.25 3.25 124.00 4.50 134.45 1340.90 1500.00 196 5 11 1 189 60 2 4 58 466'. 5, i 87.05 6.75 61.00 68.00 689.35 3250.00 284 18 6 296 96 3 2 97 438.80 82.40 13.50 96.00 66.80 697.50 59 5 54 27 1 1 27 161.80 35.75 27.00 21.55 246.85 80 11 4 1 86 15 1 14 163.0 18.65 8.00 15.00 .50 25.75 230.95 1000.00 65 7 5S 11 5 6 144.45 13.35 13.20 10.00 . 50 20.00 201.50 12 12 6 6 32.10 6.75 1.65 6.00 4.48 .02 51.00 79 11 90 21 21 200.4 37.50 10.75 21.00 1.50 28.60 299.80 90 8 6 92 31 8 23 213-.9 33.75 7.00 30.00 30.70 315.40 66 5 3 68 32 1 31 156.30 38.85 2.75 32.00 2.00 23.95 255.85 67 1 2 66 9 5 14 172.30 11.35 3.00 21.00 1.00 21.35 230.00 133 9 13 130 43 5 38 312.30 49.4/5 4.75 41.00 1.00 45.40 453.90 21 1 20 13 * 13 53.50 15.35 .75 13.00 8.10 90.70 38 2 1 39 7 2 9 90.30 11.70 4.25 9.00 .50 12.60 128.35 40 3 7 36 5 1 4 87.45 5.90 1.00 5.00 .50 8.25 108.10 50 3 1 52 7 7 65.55 5.60 6.60 7.00 10.60 95.35 97 6 103 23 2 1 24 207.30 32.40 G.00 6.60 31.00 32.60 316.40 38 7 2 33 11 11 62.00 20.10 4.00 13.00 10.40 109.50 81 8 3 86 22 2 1 21 139.25 25.15 9.50 6.60 22.00 25.25 227.75 215 14 9 220 52 3 49 509.80 60.80 3.75 5.00 3.00 67.55 649.90 53 4 57 6 6 125.60 7.80 2.75 6.60 6.00 .50 16.60 165.85 36 4 3 37 6 1 7 92.95 9.25 7.50 7.00 12.00 12S.70 120 10 110 11 1 10 251.05 12.70 2.25 10.00 2.00 38.05 316.05 125.00 80 3 13 70 14 1 13 120.20 17.85 2.50 29.00 1.50 22.10 193.15 89 4 8 8)5 25 4 21 197.80 32.65 2.75 37.75 30.65 301.60 174 32 6 200 28 28 - 417.75 33.60 16.25 13.20 17.50 59.10 557.40 1000.00 43 2 41 10 10 103.45 12.00 20.50 13.85 149.80 52 2 3 51 18 1 1 18 125.10 19.35 6.50 13.20 13.00 18.15 195.30 17 6 1 22 2 2 33.55 2.10 2.00 5.00 5.05 47.70 500.00 40 4 44 3 3 82.20 3. GO 5.00 13.20 10.00 12.15 126.15 36 17 53 8 8 72.50 8.25 6.00 11.70 98.45 61 13 3 71 10 10 119.90 12.50 7.50 9.00 18.35 167.25 23 1 4 20 8 1 7 42.05 9.75 7.00 .50 5.80 65.10 30 30 10 1 11 •77.2 5 12.00 1.(50 10.00 .50 10.45 111.70 59 6 2 63 3 3 148.95 3.60 4.75 3.00 .50 18.60 179.40 23 2 21 1 1 56.7 0 1.65 1.00 1.50 6.75 67.60 49 5 2 52 10 2 4 8 98.90 16.10 3.00 10.00 15.45 143.45 25 4 2 27 13 1 2 12 60.65 14.65 1.00 11.00 9.85 97.15 51 10 1 60 2 2 4 120.10 3.45 9.25 3.00 16.30 3.90 156.00 27 5 1 31 2 2 52.95 2.40 2.25 2.00 5.00 1.00 6.70 73.30 42 42 4 4 80.55 1.65 1.00 .50 11.30 95.00 25 1 24 1 1 53.40 1.35 1.00 1.00 7.00 63.75 27 9 18 4 2 2 40.45 2.90 2.00 6.75 51.90 64 4 68 9 9 105.0 5 11.55 3.25 id. oo 14.75 144.60 18 6 24 36.15 3.75 20.00 2.00 61.90 34 15 3 46 3 3 96.00 3.60 12.00 27.50 3.00 .50 12.45 155.05 1000.00 22 1 23 51.50 .75 23.00 2.30 93.85 I 44 44 99.85 4.25 ' '40.00 7.35 151.45 17 1 1 17 21.60 .75 3.40 25.75 66 4 3 67 1 1 156.80 2.25 1.00 5.00 20.15 185.20 51 18 1 68 2 2 116.60 1.50 8.50 33.00 2.00 17.00 178.60 13 13 37.95 1.50 11.00 2.25 52.70 10 1 9 7.30 7.50 1.00 15.80 19 19 • 12.65 8.50 1.65 22.80 ¡v tri K> O Q ■V\000°OCOOO “J »O O O O O O »o 000 - — — o o oi cS 00 r<- os s 2 w 01 ©I O - S : bi; 3 ts «s u> 302.30 43.55 * 'Z S B ČZ a> F* £ E3 X O rs a> ro g p <9 P «- <2. t- +-» *3 o c a. a* s-. rt X JI a rf 42 *£ S •" -bs " gS'-p F 0G £ X rt _ S H sc g - faß rt X rt V s-O N O-® cS 2 C3 -s M 0 S a) o d ro u > rt d a* d X Ji o d >~s- GG M 1—s rt rt n M t c > Z c 23 3 a, w 03 o kHO > >C3 o a> M O* rt d d N 2 S « 4) 0-5 GG « « S ^ 1 ^ «v M d ns -d c O rt *-5 rt od x ¿Z x d ^ o x «4H ■*-' x a; g - s 2 J1 C3 i - K rt ** Z ~ a +3 O rd OD «4- -M = +=■ TS TV* CD c s ".H C &C ^ P *3 '® a> 3 T3 .s* s _ O t»,« S 0 e O ■ 0 0*0 “ - «0 4* s 60 g'S s-i ^ fl; “ 4 O d- ® rt c .2 .ÄS* S 5 a s tr1 a S j o o (D .-1 pC 53 ¿z ^0} S 4 m O oa D < 3 t O rt np -d X d Ü9 u rt -*-» O O) JI JI 1—4 O ' ife: «o s ® -2 4* r- rt ¡2 O ® 2 j; x © H3 O bo ¡3 o Ja s o rH 'S ^ te T3 ® r ° "M ^ ® T. te, O ® 6C o O » . S* O m 3 dd ¡¡rt: S * o S p -s a.® " H « -M s cc Z cs U Dohodki K. S. K. Jednote od 1. aprila lt 05 do 30. junija 1905................... 119,339.30 Preostanek v blagajnici 31. marca 1905 po poročilu nadzornikov................. 20,762.76 Po pomoti priračunano k stroškom v dobi od 1. junija 1902 do 31. decembra 1904 110.00 Povračilo od M. Wardjana vsled pomote na plači.................................. 58.34 Skupni dohodki do 30. -junija 1905 ................... $40,270.40 Skupni stroški od 1. aprila do 30. junija 1905 ....... 15,049.65 Skupni preostanek K. S. K. J. 30. junija 1905......... $25,220.7i Izkaz denarnega premoženja K. S. K. Jednote 30. junija 1905: Na posojilu pri cerkvi sv, Jožefa, Joliet, 111........$10,000.00 Na posojilu pri Will County National Bank, Joliet, 111.. 6.000,00 V blagajnici K. S. K. Jednote gotovine............ ... 9,220.75 Skupna vsota.......$25,220.75 POMORSKI ROPAR. Angleški spisal Captain Marryat. Poslovenil J .M , . (Dalje.) G. Witherington «e je zbudil izI svojega globokega premišljevanja in prijel za vrvico, ki je bila v zvezi z zvoncem, in ki jo je moral kletar vedno privezati k stola svojega gospodarja, kadar je odšel iz jedilnice bilo bi namreč zelo neprijetno,kakor je prav dobro, opomnil g. Wither-ington, da bi moral vstati, ako bi hotel pozvoniti; in g. Witberington je začel v resnici premišljevati o koristi in nekoristi, če bi imel n. pr. mlado hčerko, ki bi zvonila, mu brala časnike in razrezavala liste kake novele. Ko se je pa spomnil, da bi ona ne mogla vedno ostatijv jednaki starosti, je odločil, da bi bilo to zoper njegovo korist. G. Witkerington je še enkrat pozvonil in se zopet vtopil v globoke misli. Kletar Jonatan je prišel; ko pa je opazil, da ima njegov gospodar opravilo, se je takoj pri vratih ustavil,se vstopil po konci, nepremično in ravno tako žalostnega obraza,kakor da bi moral opravljati tiho in nemo službo pred vrati kakega umrlega državnega grofa; kajti samo ob sebi se umeje, da mora biti obr^s toliko daljši, čim večjega stanu je umrli, in toliko večje mora seveda biti tudi plačild. Sedaj ko je g. Witheriogfcon še vedno zatopljen v globoke misli in namerava tudi Jonatan ostati mirno na svojem mestu kakor fijakarski konj, ju hočemo za nekoliko časa pustiti sama, mej tem pa našim Čita-teljem nakratko opisati zgodovino zadnje osebe. Jonatan Trap je najprej služil kot tekalne deček, kateri naslov prihaja po naših, mislih od tistih, ki so v tako ponižnem položaju, da se včasih seznanijo z nogami onih ljudi, ki so nad njimi, da jih malo bolj vzpodbujajo k delu; potem kot sluga, to se pravi, da je bil povišan v bolj prijetni položaj, v katerem ima pravico izkazovati in ne prejemati zgoraj omenjeno sramotilno pozornost; navsezadnje pa, ker ga ni bilo mogoče povzdigniti na še višjo stopinjo,je bil imenovan kletarjem v službi g- Withering-tona starejšega. Po tem se je Jonatan zaljubil, kajti kletarji narede ravno tako lahko podobno budalost kakor njihovi gospodarji.' niti on, niti njegova lepa Ldraga, «e nista brigala za razne svaritve, akoravno sta imela priliko videti posledice takega napačnega koraka pri dru-gih; odpovedala sta službo in se poročila. Kakor,večina kletarjev in hišin, ki se poroče, sta tudi onadva začela gostilno; povedati pa moramo, da bi bila hišina raje imela restavrant, da pa jo je pregovoril Jonatan, ki je dokazoval, da imajo ljudje zelo pogosto to navado, da pijejo tudi kadar niso žejni, da pa ne jedo nikdar, ako niso lačni. Akoravno je bilo v teh besedah precej resnice, gostiLna vseeno ni prospevala; in sumilo se je, da je delala Jonatonova dolga, suha in vitka postava škodo njegovi obrti; ljudje namreč le preradi sodijo in cenijo dobro kakovost piva po rude-čem licu in okroglem telesu krč marja,in so radi tega sklepali,da ne more imeti dobrega piva krčmar, ki je bil pravcata podoba lakote. Brez dvoma je ua tem svetu mnogo ležeče na zunanjosti, in zdi se,da je Jonatan radi svoje mrtvaške zunanjosti prav kmalu prišel celo v časnike. Kar pa ga je uničilo v enem poklicu , mu je priskrbelo hi tro službo v drhgem. Nek cenilec, tapetnik in pogrebnik, ki je prišel, da ceni pohištvo, je uprl svoje oči v Jonatana, in ker je poznal vrednost njegove posebno žalostne zunanjosti in imel polbrata enake velikosti in postave, mu je takoj ponudil mesto nemega pogrebca. Jonatan je v svoji novi službi kmalu pozabil na žalovanje za nekoliko stotaki, ki jih je v izgubil gostilni, ter žaloval za tisočaki,ki sojih seveda izgubili drugi-,; in njegova ravna, trda, kipu podobna postava in. njegov dolgi otožni obraz, ko je stal ob vratah onib, ki so prestopili na drugi svet, je bil še prepogosto bolj žalosten kakor vsa žalost dedičev. Toda na tem kramarskem svetu celo žalost ni nič vredna, ako ni plačana. Jonatan je pokopal marsikoga in. navsezadnje je pokopal tudi svojo ženo. Do sedaj je bilo vse dobro; toda prav navsezadnje je pokopal tudi svojega gospodarja pogrebnika, kar pa ni bilo posebno dobro. Akoravno Jonatan ni jokal, je vseeno kazal nemo žalost, ko ga je spremljal k njegovemu grobu; ko se je pa vrnil od pogreba, ja v družbi mnogo drugih spil cel vrč pive na njegov spomin. Sedaj pa je mo ral seveda Jonatan zapustiti svoj poklic in to iz vzroka, katerega bi pa večina ljudi smatrala kot najboljše priporočilo. Noben drug pogrebnik ga namreč ni botel vzeti v svojo službo, ker mu ni bilo mogoče najti para. V tem neprijetnem položaja se je Jonatan spomnil g. Witheringtona mlajšega. Stregel in pokopal je njegovega očeta, g. Witheringtona starejšega, ia njegovo mater, Lady Maty. Zato je čutil, da ima precej pravice do kake prošnje in obrnil se je torej do starega samca. V Jonatanovo srečo je bil kletar g. Witheringtona ravno na tem, da stori isto- neumnost, kakor jo je nekdaj storil on sam in tako je zopet dobil službo ter sklenil, da bo živel kakor v prej-šnih časih, samo da se ne bo prav nič brigal za hišine. Po stari navadi se je obnašal Jonatan pri vsaki priliki, kakor da bi bil nem — nikdar ni bil dobre volje, razun takrat, kadar je opaži!,da je bil tudi njegov gospodar posebno dobre volje, in še takrat se je to zgodilo le bolj radi tega, ker se je zavedal svojih dolžnosti], kakor pa iz resnične veselosti. Jonatan ni bil Bog ve kakšen učenjak, naučit se pa je tekom svojega službovanja pri pogrebniku angleške postave vseh latinskih izrekov in pregovorov, ki se nahajajo na pogrebniških opravah in potreb ščinah; in te pregovore je znat prav dobro in umestno uporabljati pri raznih prilikah. Pustili smo Jonatana stati pri vratih, katera je zaprl, a kljuko pa še vedno držal v roki. “Jonatan,” je spregovoril g. Witherington po dolgem molku, “rad bi videl zadnje pismo iz New Yorka; najdeš ga na moji opravni mizi.” Jonatan je brez vsacega odgovora zapustil sobo ia se zope povrnil s pismom v roki. “Dolgo časa že čakam na to ladij o, Jonatan,” je opomnil g. With -erington in odprl pismo. “Da, sir, dolgo časa-; tempus fugit, čas biti,” je odgovoril z nizkim glasom kletar in napol zamižal. “Zaupam v Boga, da se ji ni pripetila nobena nesreča,” je nadaljeval g. Witherjngton; “uboga sestrična in njena dvojčka! Ravno sedaj, ko govorim te besede, že morebiti leže na dnu morja.” “Da, sir,” je odgovoril kletar, “morje vzame marsikateremu pogrebniku pošteni dobiček.” “Pri drvi Witberingtonov! Navsezadnje ostanem brez dedičev in se bom moral še oženiti, kar bi bilo jako neprijetno.” “Zelo neprijetno” je ponavljal Jonatan, “tudi moja žena je že mrtva. In coelo quies. V nebesih je mir. ” “No, upajmo najboljše; ali ta negotovost je nekoliko neprijetna,” je omenil g. Witberington, potem ko je že najmanj dvajsetkrat pregledal vsebino pisma. “Za sedaj je dovolj, Jonatan; takoj pozvonim za kavo,” in g. Witherington je bil zopet sam in imel svoje oči vprte v strop. Neka sestrična g. Witheringtona, katero je imel on jako rad — tudi g. Witheringtona so imeli radi njegovi sorodniki, ker je imel veliko premoženje in se ni ukvarjal z ničemur — se je bila nekoliko- spozabila, to se pravi,da se je zaljubila v nekega infanterijskega častnika, oe-gar rod je bil vse drugo kakor ime- niten, in eegai premoženje je obstojalo la iz plače nižjega častnika. Revni pa na nesrečo vedno bolj cenijo ljubezen kakor bogati, ker imajo manj skrbi, ker se ničesar ne domištjujejo o svoji imenitnosti in ker niso tako sebični. Cecilija Witherington ali pravzaprav Cecilija Templemore kakor se je potem imenovala, je živela srečno s svojim soprogom. Plača njegova je bila sicer majhna; privoščila sta si pogosto kaj boljšega. Posledica tega dobrega teka obeh pa je bila, da je postal čez nekoliko časa račun kantinerja — živela sta namreč v vojašnici — naravnost velikansk. Cecilijase je obrnila do svojih ljudi, ki so ji pa prijazno odgovorili, da lahko “strada”. Ker ta odgovor ni ugajal niti nji niti njenemu možu, je pisala svojemu bratrancu Antona, ki je odgovoril, da bode jako srečen, ako jih bode mogel videti pri svoji mizi, in da ga bo zelo veselilo, če se nastanita pri njem v Finsbury Square. To sta si onadva ravno želela. A bile so pri tem pa še vseeno neke zapreke in težave; polk poročnika Templemore je bil namreč nasta njen v nekem mestu v Yorkshire, ki je bil vseeno nekoliko predaleč od Finsbury Square. Misel na to kako bi mogel biti ob šesti uri popoludue pri g. Witheringtona na obedu, vsakega dne zjutraj ob deveti uri pa pri paradi, mu je delala veliko preglavice. Glede te težave se je pisalo nekoliko pisem sem in tja, in navsezadnje so se dogovorili,da naj g. Templemore zapusti službo in pride s svojo lepo mlado žensko k g. Witheringtonu. In Templemore je storil tako in kmalu sprevidel, da je bilo mnogo bolj prijetno priti deveti uri zjutraj k dobremu zaju-treku kakor pa k vojaški paradi. Templemore je bil vsekakor pošte nega,trdnega in ponosnega značaja, ki mu ni pripustil, da bi jedel kruh lenobe. Po dvamesečnem bivanju v jako prijetnem stanovanju, brez kantinerjevih računov' je odkritosrčno vprašal g. Witheringtona, kaj misli storiti z njim in proseč ga objednem naj mu pomaga pridobiti pošteno službo. G. Witherington, kateremu sta se obadva jako priljubila, je hotel ugovarjati, češ, da je Cecilija vendar njegova sestrična in da je on zagrizen samec; toda Templemore je ostal v tem oziru trden in odločen in g. Witherington se je moral slednjič vdati, četudi nerad. Neka zelo ugodna trgovska hiša je hotela imeti družabnika, ki bi.mogel nadzorovati njena skladišča v Ameriki. G. Witherington je podal zahtevano svoto kot poroštvo in čez nekoliko tednov sta odja d rala Templemore iu soproga proti New Yorku. Templemore je bil delaven in pameten človek. Njegove razmere so se kmalu zboljšale, in čez nekoliko let sta se zopet nameravala vrniti staro domovino s svojim majhnim premoženjem. Toda jesen drugega leta po njunem prihodu je bila jako nezdrava. Rmena mrzlica je razsa jala in med tisoči žrtev, ki jih je pobrala, je bil tudi Templemore, ki je umrl nekako tri tedne potem, ko je njegova žena povila dvojčke Gospa Templemore je vstala iz otročje postelje kot vdova in mati dveh čvrstih dečkov. Trgovska hiša, s katero je bil v družbi, je zopet nadomestila njegovo izgubo, g. With-erington pa je ponudil svoji sestrični zavetišče, katerega je v svoji žalostni in nepričakovani izgubi tolikanj potrebovala. Tekom treh mesecev je bilo vse vrejeno. S svojima dečkoma v oskrbi dveh zamorskih dojilk — drugih ni mogla dobiti za tako pot — se je podala gospa Templemore s služabnikom Kokom na mogočno ladijo ‘Cirka-sijan,’ ki je bila namenjena v Liverpool. III. ' Vihar. Ljudje, ki so stali na pomolu in gledali na ponosno ladijo ‘Cirkasi-jan’, razvijajočo svoja jadra,gotovo niso mislili, da se ji more kaj pripetiti. Še manj pa so kaj takega pričakovali ljudje na ladiji. Upanje in zaupanje je namreč značilno dejstvo vseh mornarjev, ki imajo tudi to srečno lastnost,da navdajo s svo- STOJ IN POMISLI! Cesa potrebuješ za življenje ? Ï03BPH TaiWBWa 1*ter ReoiSTCrts» ZRAK IN HRANO!! Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra. TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU, —.—if» Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki se zamere v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. — Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic. Trinerjevo žira- vilnn ffrAfllm viha zavaruje Tvojo srečo, * 1IUU gl vlmU V luu zavaruje Tvoje življenje za več let. Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nerodnostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu. Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 Soiuth Ashland A vetrne CHICAGO, ILL. MVA I«ÏIX> ! Trilarje« brinjevec Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRENERJEVEGA! postaja z vsakim dnem bolj priljubljen, deli, da je najmočnejši in najčistejši. zato ker so naši ljudje sprevi- {©♦©«►♦©♦©©♦©♦♦©♦©©♦©♦♦O*©«? [Anton Terdič1 E 290 RUBY STREET, JOLIET, ILL. > N. W. Phone 825 Rojakom priporočam svojo SLOVENSKO GOSTILNO kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. i Prodajam trd in mehak premog po 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. ©©♦©♦♦©♦©©♦©♦♦©♦©©♦©♦s USTANOVLJENA 1871, The WiCoiíy Monal Bail OF JOLIET. ILLINOIS, Kapital in preostanek $800,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge pošilja denar aa vse dele sveta. ter J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. TALCOTT. blagajnik (Nadaljevanje na 7. strani.) TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše “Tlie U. S." iec. in ‘leersciiaiiffl” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. JOHN UMEK toči Schlitzevo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Matija Pogorelc prodajalec ur, verižic, uhanov prstanov in droge zlatnine. sjfrj BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamžene za 30 let in velikosti kot slika s 15 kamni...........US,09 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni................$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni....$ S.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. Rvzglei.iic s slikami stavb ali naravnih prizorov raznih »minskih držav 3 za 10, 13 za 35c. Velika razgledale», s sliko ooie šeatlo aiška razstave ena za 15 centov. Velikoio5ao razglednice 3 za lOj tž za 3oo. Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovorit Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah Naslov za knjige in cenik: Boi 226, Wake* POGORELC, field. Mich. M. Naročila za ure in zlatnino: POGORELC, c. o. B, Schnette» Room 606 Masonic Temple, Chicago, Hl- GEO.LAICH 168 95 cesta. South Chioago. Telefon štev. 1844. -priporoča— in Hrvatom Slovencem svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lanch je vedno na razpolago. ANTON \i:\iwini. 205-207 OHIO ST., JOLfRT. ILL. i Prvi slovenski pogreMšM zn vod. in. konjušnica. Chicago Phone 2276. f* Northwestern 41®. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza, Stanovanje 913 ]»'. Scott Street, ft«rthwestera Telephone 344. (Nadaljevanje s 6. strani.) •ji«a zaupanjem vsakoga, ki pride v njihovo družbo. Sedaj pa preidemo potovanje in ee omejimo le na popis nesreče same. Bilo je med viharjem iz severo-zapada, ki je trajal že tri dni in ki je zagnal ‘Cirkasijana’ notri v Bi ekajski zaliv, ko se je moglo okoli polnoči opaziti,da je nekoliko veter ponehaval. Kapitan, ki je bil ostal na krovu, je poslal po prvega krmarja. “Osvald”, je rekel kapitan Ingram, “vihar ponehnje in predno napoči jutro, bo vsa nevarnost mi-uula. Rad bi se vlegel k počitku za dve ali tri ure; ako bi se kaj spremenilo, me takoj pokliči.” Osvald Baret, visok, močan človek, prave mornarske postave, je pazljivo pregledal celo obzorje na okoli in okoli, predno je odgovoril. Navsezadnje so njegove oči obstale obrnjene proti vetru. “Jaz pa ne vidim prav nič tacega,” je dejal, “in tudi ne nobenega znamenja, ki bi kazalo, da se hoče vreme v resnici zboljšati: sedaj imamo le malo mir, da si moremo oddahniti, verujte mi pa, da bodemo imeli v kratkem nov vihar.” “Sedaj smo ga imeli že tri dni,” je odvrnil kapitan Ingram, “in poletni viharji trajajo navadno le toliko časa.” “Da,” je odgovoril krmar, “res je tako; ako se veter ne obrne in ne začne vleči nazaj. Meni to gotovo prav nič ne ugaja, da ga pa bomo imeli, je tako gotovo, kakor se nahajajo v Virginiji kače.”. “No, če bo, pa naj bo,” se je oglasil trdni odgovor kapitana. “Pazi dobro, Baret, in glej, da ne zapustiš krova, kada^« me greš poklicat, ampak pošlji raje drugega mornarja doli.” Kapitan je odšel v svojo kabino. Osvald pa je «pogledal na kompas, spregovoril nekoliko besedi z možem pri krmilu, enkrat ali dvakrat prav krepko sunil med rebra nekatere mornarje, ki so se lenobno obnašali, pregledal brizgalke, si natlačil v usta kos tobaka in po vsem tem zopet začel opazovati nebo. Oblak, ki je bil mnogo bolj temen in globokeje doli kakor ostali, ki so otemnjevali obzorje, se je širil ravno nad glavo na vse strani in se za vetrom spuščal doli proti obzorju. Osvaldovo oko ga je gledalo samo nekoliko sekund in že je opazilo majhno svetlikanje bliska skozi najbolj temen del oblaka, in takoj za tem še enega in bolj svitlega. Naenkrat pa je veter popolnoma prenehal, v naslednjem trenutku pa zopet zatulil. Znova je bila ladija potisnjena globoko v valovje in zopet se je zabliskalo in blisku sledilo oddaljeno gromenje. “Najhujše smo prestali, pravi kapitan? Meni se pa zdi, da najhujše šele pride,” je mrmral Os vald in neprestano ogledoval nebo. “Kako je s krmilom, Matevž?” je vprašal Osvald, ko se je podal proti zadnjemu delu ladije. “Vse v redu!” “Ta jadra tukaj morajo na vsak način proč,” je nadaljeval krmar. “Tja nazaj, fantje! In jadra doli! Dobro držite vrvi, sicer pripravi udarjanje vetra našo potnico popolnoma ob dobro voljo. No, ako bi bil jaz kedaj gospodar ladije, nikdar ne bi vzel na krov ženske. Še dolarji bi me ne mogli zapeljati do tega.” Sedaj se je pa bliskalo neprenehoma in glasno gromenje, ki je takoj sledilo vsakemu blisku, je kazalo, da je prišel vihar še bližje. Vlila se jo prava povodenj — veter je prenehal — in zopet divjal — zopet ponehal — se obrnil za eno ali dve črti, in premočena težka jadra so udarjala ob jambore. “Sem s krmilom, Mat!” je kričal Osvald, ko je nenaden blisk za trenotek skoro vid vzel ljudem in grom oglušil njihova ušesa. Veter je vnovič močno tulil in vlekel — potem prenehal,in nastala je smrtna tišina. Jadra so ohlapno visela nizdoli, deževalo je v navpično padajočih curkih, mejtem ko se je zibala ladija mej valovi semintja, in nastala je naenkrat velikanska tema. “Doli po kapitana!” je ukazal Osvald. “Pri Bogu! Nekaj bodemo doživeli. Glavne brase tja, fantje, in drogove jader navskriž! Le urno! Ono gorenje jadro bi se moralo zaviti,” je mrmral krmar, “toda jaz nisem kapitan. Drogove jader navzkriž, fantje!” je nadaljeval, “urno, urno! — sedaj ni čas, da bi se igrali kakor otroci!” Z ozirom na to, da je bilo v veliki temi in dežju zelo težko najti vrvi in jih podajati drug drugemu, niso mogli mornarji izvršiti povelja tako hitro, kakor bi bilo treba; in predno je mogel kapitan Ingram priti na krov, je zavlekel v nesrečno ladijo veter iz ravno nasprotne strani, odkoder je prišel vihar; vrgel je krmarja čez krmilo, druge ps, ki so z Oswaldom na čelu imeli opraviti pri glavnih drogih jader, z vrvmi in drugimi stvarmi, ki niso bile privezane, je metal semintja tako, da so se mogli le z naj večjim naporom osvoboditi iz zamotanih vrvi in nevarnega položaja. Nenadni sunek je zbudil vse ljudi, ki so se nahajali spodaj v ladiji. Že so mislili, da se ladija potaplja ter planili na krov v spodnjih oblekah, drugo pa nosili v roki, da jo oblečejo — če jim bode osoda dovolila. Osvald Baret je bil prvi, ki je prišel zopet do .krmila in ga trdno uravnal. Sčasoma so dospeli tudi kapitan Ingram in nekateri drugi mornarji na ta prostor, ki je v takih nesrečnih slučajih zbirališče vseh vrlih mornarjev. Toda tulenje viharja, — vid jemajoči dež, in čez krov pljuskajoča morska voda — valovi, ki so bili vsled nenadne spremembe vetra zadržani in ovirani na .nadaljnem valovanju in se v ogromnih množinah razlivali čez ladijo — strašno gromenje in velika tema,ki je spremljala vse te grozote in vrhu vsega tega še poševna lega ladije, ki jih je primorala, da so plezali od ene strani krova do druge, vse to je za nekoliko časa oviralo in tudi slednjič popolnoma preprečilo vsako še tako zelo potrebno delo. V edino dobro v tem boju naravnih iyl je služilo bliskanje — zares, zelo nesrečen in nevaren mora biti položaj, ko se more blisk imenovati dobrim! Toda sviti! in razcepljeni bliski, ki so švigali od vseh strani obzorja nizdol, so dajali nesrečnežem priliko, da so mogli pregledati ves svoj položaj. In kakor tudi je bil strašen, ko so ga mogli videti za trenutek, vendar še vedno ni bil tako strahovit kakor tema in negotovost. Ljudje, ki so vajeni vseh težav in nevarnosti življenja na morju, ne morejo najti besedi, ki bi bolj vplivale na človeški duh ali pričale o lepoti in mogočnosti grškega pesnika, kakor so one v vzvišeni molitvi Ajaksa: — “'Gospod neba in zemlje, o, kralj! O, oče! Usliši mojo prošnjo. Razženi te oblake in daj nebeške luči mi, da morem v videti — to Ajaks Tebe prosi. Ce Grška mora ginoti — mi klanjamo se Tvoji volji; samo, oj, pusti nas umreti v dneva inči!” Osvald je izročil krmilo dvema mornarjema in nato s svojim nožem prerezal vrvi sekir, ki so se nahajale ob jambori pokriti z barvanim platnom. Eno je obdržal zase, ostale pa dal prvemu in drugemu krmarju. Vsled strašnega tuljenja viharja je bilo nemogoče govoriti ali slišati; v kompasni hišici je še vedno gorela luč in pri tej mali svetlobi je mogel kapitan Ingram razločevati znamenja, jki jih je dajal krmar. Pred vsem je bilo treba obrniti ladijo proti vetru,toda krmilo ni imelo nikakršne moči nad njo. Kmalu so odsekali razne vrvi in eno jadro je padlo v morje, tako da tega niso niti opazili ljudje na drugem delu krova, in je ne videli niti oni, ki so bili prav blizu poleg, da niso dobili nekoliko udarcev od padajočih vrvi. (Dalje prib.) Psi za 20,000 mark. Iz Londona poročajo: Razstava psičkov je otvorjena. Obiskujejo jo neštevilne dame, ki občudujejo ta pseta. Razstavljenih je 1216 psov, najrazličnejših vrst, med njimi so nekateri prava dika svoje vrste. Psički počivajo na svilenih, z zlatom ali srebrom tkanih blazinah, ali so v hišicah, okrašenih s svilo in cveticami. Vsi psi skupaj veljajo 20,000 mark. Kako so ljudje smešni! — Amerikanski Slovence je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479. Vprašajte svoj ega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & €o«, 112 Exchange Street Joliet FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111. G ostilnièar.... Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 133. W. C. Bishop Frank Bishop BISHOP BROTHERS popravljajo kočije in ter devajo gum n ate obroče (rubber itires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja. Dobro delo in nizke cene. Delavnica se nahaja na voglu Cass in Jo lietcest. Prejšnje mesto A. E.Batemah-Chicago telefon 1631 Joliet 111. M. It, Schuster Young; Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Welle Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. eter zavaruje poslopja in življenj STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni, Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander i\aras^? Chicago telet 2794 W. telet' 927 122 Jefferson Street:::::J0LIET. UL Tie Joliet Mimai Bail Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPI 1'AL $100,000. T.A. MASON, predsednik, G, M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P, KELLY, blagajnik, Na voglu Chicago in Clinton ulic R. C. Bertnik, L. B. Bertnik BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Naša posetnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov, 5 centov 403 CassSt., nadstr, JOLIET. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 N, Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam, BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizo mosta. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. CITAJTE NOVO IZŠLO MUKO ZDRAVJE! SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. knjiga je napisana v našem jezika na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga pi5e v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvilek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni rnožkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — In v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih sfiik v tušu in barvah o sestavi telesa, »te ii zdi-avi alti Dolili pišite po to Iknjig-o ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLiLiIFTSU ker je to koristno knjigo napisal in totem več ker je tudi preskrbel da se: 30 tiso« knfig- szwsstoti j razdeli med naš narod, po; celi Ameriki. Zato pišite po knjigo?dokler ne poide zaloga onih 80.000. vsaki kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu | .nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da. se plača poštnina — in takoj se Vam j knjiga pošlje zastonj. I ESdLiiio Profesor Oollin&u. je bilo mogoče napisati tako sijajno) in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. UBerite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako izaimorete v slučaju, "bolezni iiajfoditrefe izadoDi nazaj prvotno Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Mojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so.mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam mi bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove. Ali se zanimate za južne kraje? Želite-ll izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade In stare može—da se obogatet lili I. STASSEN Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugcdi o ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogcji? Ali morda o živinoreji v krajih kjertraja z'msko krmljenje kratkih šest (6) tednov? Okrajih, kjer prinaša peideiek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite »zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom spore čil natančno in resnično. G, A. PARK, General Immigration and Industrial Agent LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO. LOUISVILLE. KY. F. KORBEL & BROS. prodajalec vina otl trte in žg-aiija Sonoma Co. Oeü-iíorriigt. Vbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St. TELEFON* tin CANAL. KO Bi E.PORTER BREWING COMPANY Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY sv* izdelovalci ULEŽANE FITE PAL ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS .1 ATNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje biše in pohištva protr ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. ( I I f A. Sciioenstedt, naslednik firmi Longiiran & Sciioenstedt Poboju je; denar proti nizkim obrestim Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino ub posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke Gor,, Cass & Chicago Streets, I nadstropje, John 9 Petrič *209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703 ISlovenska » gostilna. Naznanjena rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter so priporo- & i čam vsem. v obilen obisk. Joliet, 111., 20. jul. - Društvo ev. Martina ima to nedeljo 23. julija svojo redno mesečno sejo ob navadnem času in v navadnih prostorih. Želeti je, da se člani polnoštevilno udeleže te seje, ker se ima ukreniti več važnih stvarij. Z bratskim pozdravom B. J. Chulik, tajnik. Slovenci pri vseh teh stavbah pridno prispevali. Vsi župljani in gostje so bili povsem zadovoljni s slavljem. Piscu teh novic je bilo žal, da je moral prekmalu zapustiti ta prijetni kraj in pa gostoljubne rojake. Pred vsem mora omeniti resnico, da tukajšnji Slovenci najrajše govore svoj materinski jezik, dasi so popolnoma zmožni angleščine in nemščine. J. A. Šte/anič. East Helena, Mont., 9. jul. -Prosim malo prostora v predalih priljubljenega nam lista “A. S.” za mal dopis iz naše preljube našel bine East Helena, ker me navdaja želja, da nekoliko sporočim o nas, a hvala Bogu, da nisem prisiljen po ročati o čem slabem, ali o kaki posebni nesreči med tukaj živečimi rojaki, ki živimo v najlepsi slogi med seboj, da se le poredkoma sliši kak slab glas od tukaj. Omeniti hočem o tukajšnji rudo-lopilnici, da se dobro napreduje letos v istej. Tu pri nas v Montani dobimo le poredko dežja, letos smo ga pa dobili obilo in to posebno v maju in juniju, kar je za ta kraj redek slučaj, a sedaj pa so napočili gorki poletni dnevi. Obenem naznanjam, da smo imeli velikonočno spoved v postnem času, ko nas je obiskal č. g. Bontempo iz Madervilla, Mont., da se je lahko vsak veren katoličan, bodisi Slove-uec ali Hrvat, spovedal v svojem maternem jeziku, ker ta duhovnik z na več jezikov govoriti. Ker se je ta dobri dušni pastir potrudil nas obiskati, je društvo sv. Cirila in Metoda št. -15. K. S. K. Jednote opravilo spoved in sv. obhajilo tačas, in ravno tako so lahko storili udje drugih društev, katerih sta še dve razun našega. Zatorej izrekam č. gospodu v imenu društva najpri-srčnejšo zahvalo. Ker je naše društvo dobrodelno in v vsakem oziru skrbi za svoje ponesrečene brate, mislim da nebo odveč,da opomnim še nekatere rojake, da z nami vred stopijo pod zastavo sv. Cirila in Metoda; kajti še se nahaja dosti rojakov, ki ne spadajo še k nobenemu podpornemu društvu. Zatorej jim priporočam, da pristopijo k našemu. Le v slogi je moč! Koliko bridkih solza so že obrisala pod. društva in K. S. K. J. s tem, da so svojim udom pomagala v bolezni in bedi. Tem potom tudi naznanjam, da «mo imeli dne 5. t. m. glavno zborovanje in volitev novega odbora, ki je sledeči: John A. Schneller, predsednik, John Šašek, podpredsednik in zastopnik, Martin Ovniček, tajnik, Jožef Oražen, podtajnik, Matt Mule, blagajnik, Nick Veržuh, Peter Petek in Frank Suhadolnik, pregledovalci knjig, Jernej Gorišek in John Mole,bolniška obiskovalca, John Pahule in Frank Luzar, zastavonosca, Jožef Pust in John Fabjan, maršala. Mislim, da bo nekaterim čitate-Ijem dobrodošel ta moj mali dopis. Tebi, “A. S*”, želim pa obilo naročnikov in predplačnikov. John Sašelj, podpredsednik in zastopnik. MALI OGLASI South Chicago, 111., 17. jul. — V nedeljo, dne 16. t. m. so Italijani obhajali praznik Matere Božje Kar-melske v cerkvi na voglu 67. in Page ceste. Še nikoli, niti v starem kraju niti tukaj, nisem videla tako lepe in ganljive slavnosti. Marsikateremu so solze igrale v očeh, ko so sv. Marijo prinesli iz cerkve, pa so Italijani jokali in vzklikali: “Ma- donna! Madonna!” In potem so Mater Božjo obdarovali, da nisem še nikoli videla takih in toliko darov. Menda ni bilo enega, da bi manj daroval nego $5.00; pa so ves denar pripeli na sv. Marijo, da ji ni bilo videti obleke in pajčolana. Potem, ko so Marijo obdarovali je bila procesija in nosili so jo po cesti. Kačih pet godeb je igralo in duhovnikov je bilo okrog deset, ljudij pa toliko, da se je vse trlo, najmanj 5 do 6 tisoč. Kdor gre s trdnim zaupanjem do Rarmelske Matere Božje, kadar je bolan, pa zadobi zdravje. Storjeni čudeži se vidijo na altarnih slikah, a tudi v dejanju. Sama sem videla necega fantička, ki ni mogel ne stati ni sedeti, in ki je zmiraj ležal. Mati ga je prinesla v cerkev in je rekla, da ne gre iz cerkve, predno sinček ne ozdravi. In glejte, ozdravel je, še predno sem jaz šla domov. Kdor ne verjame, naj pride v nedeljo po Velikemšmarnu v omenjeno cerkev, ko bodo imeli enako slavnost, kakor zadnjo nedeljo. A. S. KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25e, za hkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za jkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej. Maksimilijanova rakev. Cesar Maksimilijan avstrijski si je dal v Inomostu na Tirolskem sezidati krasno palačo. Sozidana mu ni bila všeč. Rekel je poleg stoječemu plemenitašu: Malo me veseli ta palača; drugo hišo si preskrbim, nad katero bom imel več radosti. Še tisti dan je ukazal narediti rakev z vso potrebno opravo in jo dal zabiti v poseben zaboj. Ta zaboj je vozil s seboj po vseh potovanjih. Dvorniki pa so menili, da ima v tej rakvi velike zaklade. Ko je izvedel te njihove nazore, pritrdil jim je v toliko, da mu je ta zaboj sedaj na zemlji med vsemi stvarmi najljubša. Velikrat je govoril ob njem sam pri sebi: Zakaj, o Mak- similijan, se delaš velicega in čemu so ti tako obširna posestva ter si še več želiš? Saj ima le mali zabojček zate dovolj prostora. — Krščansko živenje, lepa smrt je bila posledica tacega premišljevanja. Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 61 stranij korietnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce-dar Kapids,Iowa. NA PRODAJ V JOLIETU NA N. Chicago St., lota 66x165 in na nji stoječe tri hiši, dve za stanovanje in ena za prodajalno ali gostilno. Dalje ne voglu Hutchinson in Cora st., lota 209x132, na nji 2 hiši za stanovanje in ena zgradba za proda jalno ali stanovanje. Pogoji in cena ugodna. Prodaja se te hiše in lote skupno ali posamezno. Več pove Peter .lurajevčič. d31t4 NA PRODAJ GOSTILNA NA dobrem prostoru sredi slovenske kolonije v SO. Chicagi. Več pove L. Puh, 9550 A ve. N., So. Chicago. 111. d30i3 CHAS. A. NOBLE. Idite k njem če želite zemljišča in hiše po ceni, denar na posojilo, zavarovanje proti ognju, zavarovanje pr5ti nezgodam in drugim neprilikam. Urad je v Barber Bldg., Joliet. Več pove tudi poslovodja tega lista. d26tfn IŠČEJO SE DOBRI DRVARJI, da pridejo v Morris, 111. Več pove Joseph Norvina, care of B. Baldwin, Morris, Illinois. p29t4 KJE JE TEREZIJA FOLCABEK, po domače Racova Reza iz Šiške. Sodi se, da je v Chicagi. Za njo bi rad zvedel njen sin Mihael Merhar, Box 150, Aurora, 111. MAUSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa. JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. Pi. W. TELEFON ŠTEV. 1257. NAŠE SLOVENSKE «DINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekaje-aim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, Iti. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 Iz slovenskih naselün. PRVA GOSTILNA V ROCKDALE. Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. 27tfn J e 1*11 ej Marentič. MIHOČEMOTVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bonu. vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki ! in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu norega kanala. Predno kupiš Luhbe ¿glasi se pri nas, ir oglej si n&So zalogo! Mi te bomo zadovoljili in t* prihranili denar. W. J. LIIONS, : Naš Office in Lumber Yard je na voÇu DESPLAINES IN CLINTON ULIC ► ♦0>0^C-K3 ♦04-0+04-0+00+OVC Brovvss, la., 15. jul. — V sredo 12. jul. se je vršila izvenredna slovesnost tukaj, kjer je menda najstarejša slovenska naselbina v Ameriki, po mislih tukajšnjih rojakov. Farani ■cerkve sv. Jožefa, h kateri spadajo naši Slovenci, so obhajali SOletnico začetka svoje župnije. Le malo še živi onih, ki so ustanovili župnijo, mnogo'pa takih, ki so se naselili sem kmaiu po ustanovitvi župnije. Lepo je napredovala župnija sv. Jožefa v tem času. Sprva je stala na ; prijaznem hribu lesena cerkvica. Pozneje se je pridružila mala šola in \, župnišče. Tekom let so župljani vsa ta poslopja sezidali na novo, posebno velika šola je vsem župlja-i«m v opravičen ponos. Seveda so j NAZNANILO. Sunny Brook žganje JE DOBILO ZLATO IN SREBRNO kar dokazuje, da je neprekošeno. The Sunny Brook Distillery Co. CHICAGO, ILL. ilia na proaaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda ‘Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem i uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co., Cal. í^csocxsoooooooooooooooooocxxíoooooooooooooooooooooooooc Kje ie najbolj varno naložen denar? | Hranilnih nlogje: 20 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 700,000 kron. ZASTONJ ! Da se naši občeznani “JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj ge nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega Zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od nage tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je dar ilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otr pl jen ja živcev, bolečine ua hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da nag električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem ge večje priznanje, ko vas bode Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod le vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tesa še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti robene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovaneev le v hranilnici, k( r je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica IjnhljansKa noslnje y syoji palači t Prešernovih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, pol 'bil ozdravel. Občna priznanja. VaS električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Brvon A ve., Chicago, 111. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam do pošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode dogel čisto zastonj. Pigite na naslov: Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street. New York, N. Y. Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni. posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker, 1199 St. Clair Street, CLEVELAND. OHIO. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1 77S ST.CLAIR ST.. CLEVELAND, O. iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQi Jouet, ill. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Oba telet. 26. Äi.SÄi’1'* Bar Dni;. and Porter. o J. O SMITH BOTTLER 414YanBuren St. Telephone 171 Ç. YV. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredi. Wr G. Wilcox, kasir. ! iT_a:---------1 I0M1 Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Gotovo ste brali v časnikih o bankerotu dveh hank v Toluca in Spring Galley, 111. Vprašajte o ti zadevi g. Benedikta Bursa, ki je par dni pred polomom kupil od nas kos sveta. Ali misliti vse svoje žive dni delati v fabrikah in rudnikih za druge ljudi ali pa postati sami svoji in se poprijeti onega dela, za katerega ste bili namenjeni in ki ste ga delali v stari domovini, to je, postati neodirisen kmetovalec! Zdaj je poknila ta banka,tam je fabrika ali rudnik prenehat z delom, drugje zopet so odslovili nekaj sto delavcev—O tem se sliši dan za dnem, Veste-li kaj to pomeni? Nič drugega ne kot to, da bo morda kmalu prišel dan ko bo nastal drug polom in bodete vi, ki ste si s težkim delom prihranili par sto dolarjev, izgubili še to kar imate in s tem plačali za grehe trdosrčnih špekulantov in goljufov. Take prilike kot se jim nudi v zemljiščih v južnem Missouri ne bodo Slovenci nikdar več imeli. Pišite na nas, ali pa na podpisane rojake, in povedali vam bodo kaj so videli, in kaj so kupili. Sedaj si lahko kupite svet po $10 aker, ki bo v bližnji bodočnosti vreden vam in vaši družini po $50 do $60 aker. Če imate kos sveta ne more ga prizadeti noben bančni polom, no more ga izgoreti noben ogenj in nobena voda odploviti. In sploh- steli že kdaj slišali, da je kdo izgubil svoj denar, ki ga je imbl naloženega v poljedelskem zemljišču? Pišite nam torej v kratkem v slovenskem jeziku za natančne podobnosti o zemljiščih in druga pojasnila in poslali vam bomo popis zemlje in vse kar potrebujete. CHARLES PETERS, lastnik. ANTON TEŽAK, zastopnik. 315 Dearborn St., Rooms 217-223. CHICAGO, ILL. --sS-" ¿himena in naslovi slovenskih.rojakov, ki so pred kratkem kupili od nas zemljišča: Benedikt Bursa, John Terček, Toluca, III. Lovrenc Marolt, Box .66, Oakley, Wyo. John Švigelj, John Jereb, Matija Ložekar, Box 15,. OnnMnda, Pa. Box 16. JJoudel, Pa. Box 66, Oakley, Wyo. Jakob žagar, John Zdešar, John Lakner, Box 4j6, Hibbing, Minn. Waukegan, III. Box1107Walkervilk, Mont. Dominik Gabriel, SOlJUßth St., Bo. j j, Onnalinda, Pa. Waukegan', BI. Amerikanski Slovenec samo $1 na leto.