SLOURNSKR KNJI2NICR LJUBLJRNR
Poštno tek. račun, — Conto corrente con la post
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgovorni urednik FRANCE BEVK. Cena oglasom: 1 milimeter visočine v širini enega stolpa L. .80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—
Celoletna naročnina L. 15.--Za inozemstvo L. 22.50.
teto IV.	GORICA, čine 1. januarja 1925	št. 1
Itar ra7flimilaia ri in narnrnilri hh Posamezne številke lista Čuka na pal'ci stanejo pričenši z današnjim dnem 30 mm IllllllUlllllll M 111 imiulllliu LUKO, cent, - v Jugoslaviji Din. 1.50. - Naročniki, katerim je naročnina potekla z
dnem 31. decembra 1924, dobe še današnjo številko; prihodnje ne več, če med tem časom ne pošljejo naročnine za leto 1925. — Dopisnikom sporočamo, da bo njihove dopise Čuk objavil le, če so na list naročeni. — Celoletna naročnina na Čuka za Italijo stane L 15.-, polletna L. 7.50, četrtletna L. 3.75, — Za Jugoslavijo in druge države: Celoletno L 22.50, polletno L 11.-, četrtletno L. 5.50.	«Cuk«.
Novo leto, novi čas - vse po starem Je pri nas.
Sc vršijo spet volitve, le pomisli, dragi sin, spet bo treba na volišče, spet se boš potil trpin. Je Benito skusil eno, ga okrog ušes srbi, zdaj pa še poskusi drugo, morda kaj se spremeni. Naj Benito ima stari zase grčav, težek kol; v novem letu nov Benito je za oljko bolj in bolj.
Morda pot je malo' grenka, morda v srcu je hudo, pride vsaka stvar iz mode, in ljudje žele novo. Pravijo, da je izgubil Mussolini bratce vse, kteri je demis'joniral, drugi v ječi mu sede. Pravijo, da se de Vecchi vrača izza morja zdaj, ta naj zopet meč povzdigne, tale mu pomaga naj.
Kakor kaka strela božja
na granati prileti,
plane — bumf! ■— prav sredi P ima,
opozicijo zdrobi.
Pa če vrag še tu potakne
svoje grde kremplje vmes,
če iztakne kako pismo,
in izkuha grdo zmes.
Danes biti je nevarno res minister al' prvak, brž mu žugajo z zaporom, naj bo komu še tak' drag.
Ali pa napade kdo ga, in na varnem: ni nikjer, še pred senco ga lahko je strah, ko se stori večer. Le poglejte, Farinacci, je že drugič mrtev bil, sam natakar bi ga počil, če kan on bi pravi bil. Tole pot je spet oživel, vsi zahvalimo Boga; hvali ga še Čuk na palci, in vesel je, kar se da.
9005200,1-51
Gorica 1. januarja 25.
Leto se je zopet obrnilo>— hvala Bogu, da je tako! Čuk na palci bo doživljal enajst mesecev in pol pomoto, da bo pisal datum 1924 na svojih pismih in listinah; ravno se bo navadil pisati 1925 pa bo zopet novo leto in zmeda začne zno* va. Čuk na palci zato predlaga, da se leto podaljša vsaj za de* set let — nato pa se letriico za deset let preskoči. S tem bodo tudi davkoplačevalci v polni meri zadovoljni — plačali bodo davke vsakih devet let enkrat in pa naročnino Čuku na palci tudi, si mislite. Pa ne boš Jaka! Naj raje ostane pri starem.
Pri starem naj ostane tudi radi tega, ker je Čuk na palci prejel od neke prelepe in pre* •jvbaste deklice, ki jo je bil na* malal v listu, toliko »lepih voščil k sreči«., med drugim: da naj ga vrag pocitra, naj ga ko* kija pikne itd., da če se vse to zgodi, ne pride živ do konca leta. Zato ie najbolje, da je le* to čim krajše in se Čuk na pal* ci imenovanega prokletstva čimprej odkriža.
Za novo leto so dobili v Rimu lepo pismo gospoda Rossi* ja, ki je slučajno povabljen na ričet v rimske zapore. Ta člo* vek vere svojo kosmato vest nn rači'i, da hoče vse zvaliti na MussoUnija. Čuk na palci tega seveda ne verjame. Saj potem bi moral sam gospod »duca« iti na ričet, Ker pa ni šel, je znamenje, da je to gola izmišljotina gospoda Rossija, ki bi rad rešil svojo kožo. F a* šistovski Usti pridno dokazu* iejo, da je Rossi lažnik in lump. dasi je bil na fašistovskem vodstvu. Čuk na palci to ver* jame, Jožef Klip in Zanut pa tudi. Vendar bi pa bil Rossi lahko poslal drugo božično darilo svojim kolegom„
V Albaniji je po navadi. — Kako, po navadi? boste rekli. Saj je upor! — Eh. seveda je upor, saj ravno radi tega je ponavadi. Če se v Albaniji ne koljejo, tedaj to ni ponavadi Te dni so tedaj lepo ponavadi zavzeli ustaši celo Albanijo, vlada pa je pobegnila na ladiji v Italijo. Kdaj bodo drugi usta* si zavzeli Albanijo, bomo že povedali. Počasi se bo Albani* ia izpraznila. Tedaj ko bo zad: nja vlada pobegnila iz Albani* je, ne bo v Albaniji noba"<"ia
Albanca več, v tujini bo pa ne* kaj tisoč albanskih vlad.
V Jugoslaviji se pripravljajo na volitve. Pravijo, da bo lepo. Lepše še kot v Italiji, kjer zda j vsi otroci jočejo, ker jim ne bo dano priti do poslanskega se*
deža. Radiča so baje radikali izključili iz Radičeve stranke, vTada je razpustila hrvatski na: rod, ki je prepovedan. Če je to dobesedno res pa Čuk ne garantira.
Čuk na palci.
O lepoti.
Zakaj si ti lepota taka, močnejša kot je vsota vsaka, vse bankovce in ves drobiž za lepoto daš, da jo dobiš. To čudno je, da lepa stvar, mladini vsaki tolk' je mar, ne vpraša, le za njo drvi, če tudi dolgi nos dobi. Dokler lepota eksistira, tud' norci ne gredo iz tira, vzemimo en preprosti kraj, v Idriji imamo tak slučaj.
Tu vidiš lepe gospodične, a njih lepote so različne, dobi se tudi taka vmes, da je pravi strah zares. Vipava sama lepi kraj, kar zraste tam, to je za v raj, dekleta tudi so lepe, je grda ktera vmes seve. Ne hudujte se prizadeti, vi tekmeci še ne prešteti, koliko pa vseh bo vas, Čuk povedal bo čez čas.
Vfpijanosti.
„Ko... ko... kozarci pa res dandanes niso zanič več;.., no. no., nobeden ne drži vina."
Po L. Toma s Karlo.
Ko sem se o velikonočnih po* čitnicah odpravljal domov, je teta Fani rekla: »Morda pri« demo k tvoji mami na obisk. Tako zelo nas je povabila, da je ne smemo razžaliti.«
A stric Pepe je rekel, da ne ve, če bo-slo, ker ima toliko dela, vendar pa je uvidel, da o« biska ne sme več odlašati.
Vprašal sem ga, če noče ra« je poleti priti, sedaj je še tako mrzlo, in ne ve se, če ne začne nenadoma snežiti. Toda teta je rekla: »Ne, tvoja mama bi nam zamerila, ker smo ji že tolikokrat obljubili«. Jaz pa že vem, zakaj hočeta priti. Zato, ker skuha mama za veliko noč čnjat in piruhe ter napravi
notice. Stric Pepe pa poje str a« šansko veliko. Doma ne sme toliko, ker mu teta Fani ob ta« kih prilikah vedno pravi: »Mi; sli malo na svojega otroka!«
Spremila sta me do poštnega omnibusa. Stric Pepe se je delal zelo prijaznega in mi je rekel, da ie tudi zame dobro. čq pridet ker bo pomiril nevih« to zaradi mojega spričevala!
Res je, da je bilo strašansko slabo, toda izgovor bom že sam našel. Zato ga ne potres bujem. Jezil sem se, ker sta me spremila, kupiti tem si hotel nekaj cigar, da bi jih med potjo kadil. Tako jih pa nisem mogel. No, pa Mirko je že bil v omnibusu in takoj, ko sem vstopil, mi je na tihem pove« dal, da ima cigar že on dovolj. In če jih nd bo zadosti, jih bo«
va lahko kupila na kolodvoru. V omnibusu nisva smela ka« diti, ker je sedel nasproti na« ma sodnik Čebuljčič s svojim sinčkom Živojinom. Kajti ve« dela sva, da je zelo dober pri« jatelj z ravnateljem in da mu vse zatoži.
Živo j in mu je takoj povedal, kdo da sva. Prav res mu je za« šepetal nekaj v uho. In ko sta spregovorila moje ime, seim razločil. »Zadnji je v našem razredu in v verouku ima dvojko.« Tedaj me je sodnik pogledal, kakor bi bil iz mena« žerije, okrenil se je k nama in rekel:
»No, fantiča, pokažita no malo spričevalo, da ju primer« jam z Živojinovim.« No ja, jaz sem mu rekel, da ga imam v kovčegu in ta leži na strehi omnibusa. Tedaj se je zakro« hotal in rekel, da že pozna ta« ke tiče. Dobra spričevala, da je treba vedno v žepu nositi in njegov Živojin da ga tudi ima. Vsi ljudje v omnibusu so se smejali. Jaz in Mirko pa sva se strašansko jezila, dokler nisva v Šiški izstopila.
Mirko je dejal, da se kesa, zakaj mu ni rekel, da morajo le rokodelski vajenci kazati iz« pričevala »žaindarjem«. Toda bilo je že prepozno. V kolo« dvorski restavraciji sva spila vsak poi enol Večjo čašo piva in zopet postala dobre volje. Vstopila sva v vlak. Od koti« dukterja sva zahtevala kupe za kadilce. In res sva ga našla, toda bil je zelo natlačen. D i« bel možakar je sedel pri oknu in na svoji urni verižici je imel velikega, grivostega konj.a. Ka« dar je zakašljal, je zaplesal konj po trebuhu in zarožljal. Na drugi klopi je sedel maj« hen mož z očali. Kadar je go; voril z debelim možakarjem, ga je vedno naziVal »gospod svetnik«, debeli pa mu je od« govarjal »gospod učitelj.« Pa tud[i midva sva takoj zapazila, da je učitelj, ker ni imel ostri« ženih las. Ko je vlak zavozil iz postaje, si je Mirko prižgal ci« »aro in moško puhal dim proti stropu; tudi jaz sem tako storil.
Tedaj je rekel debeli mož: »Bravo! Tako raste mladina!« in učitelj je dejal: »Ni čuda, če se toliko lumparij zgodi dan« danes; samo mladino poglej« mo.«
Napravila sva se, kakor d.a se to nas čisto nič ne tiče in gospa, ki je sedela poleg mene, se je vedno bolj odmikala, ker sem neprestano pljuval na tla. Učitelj naju je tako strupeno gledal, da sva se kar v resnici jezila. Nato me je Mirko vpra« šal glasno-, če vem: zakaj učen« ci v prvem razredu gimnazije tako člabo napredujejo. On misli ("seveda na glas), da zato,
m
ker ljudske šole vedno bolj propadajo.
Tedaj je učitelj strašansko zakašljal in debeli mož je v-prašal, če ni nobenega sredstva več za predrzne smrkovce.
Učitelj pa je dejal: »Šibe se ne sme več uporabljati. Kaj hočete, tako ie ukazano! Če ga le malo po glavi lopneš, si že kaznovan.« Ljudje v kupeju so godrnjali: »Res je!« In gospa poleg mene je pripomnila, da bi morali biti stariši še veseli, če se takim le smrkoveem mas lo sedala premlatijo In tedaj so zopet vsi zagodrnjali in v drugem oddelku se je dvignil dolg mož ter dejal z: globokim basom: »Žalibog, žalibog, na svetu ni nobenih pametnih sta^ rišev več.«
Mirko se ni za vse skupaj čis,to nič menil in neprestano me je dregal z nogo, naj bom tudi jaz vesel. Vzel je iz žepa moder ščipalnik, si ga nasadil na nos, se oziral ošabno po ljti^ deh ter spuščal dim skozi nos.
V Št. Vidu sva si kupila piva in gol hitro izpila. Steklenice pa sva zagnala skozi okno, pa? žeč, če morda ne zadene kake* ga železniškega čuvaja.
Tedaj je zakričal dolgi mož: »Te pobaline je treba kazno« vati,« in učitelj je kričal: »Mir, če ne dobita par klofut!« Mir* ko pa jfe zinil: »Le poskusite, če imate korajžo?« Tedaj se je
Pisma.
IZ BOGLIACO.
(Voščila vojakov.) V tujini, dragi bratje, 1 novim letom pričnemo. Morda z njim napor se začne, al' dom|ov se vrnemo? Zdravi, da bi v njem bili in korajžno stopali, sladko vince da b' tud pili, pesmice prepevali. Pa bi nam preteklo hitro to, kar najbolj nas teži. Potem sergente in tenente, ne boste več nam ukazovali! Dekle, ki doma si srečna, spomni se na fanta, ki ni bedak; po pošti pošlji mu voščilo, v njem naj bo zavit petak! Če bi to se ne zgodilo, pri srcu mu bo milo; ko pa zve, kaj se ni storilo, bo žalosten še »Čuk na pal'ci.«
Š. Viktor, Kobjeglava; Čebron Srečko, Rihenberk; Obidič Josip, Snes žatno; Lahajnar Mihael, Straža; Jereb Jernej, Medvedjebrdo; Škarja Alojz, Gorica; Truznovec Ivan, Tribuša; Maurič Ivan, Pevma.
IZ FIRENZE.
Pozdrave pošiljajo slovenski fantje iz Firenze od 69. pešp., vsem dekle* tom, starišem, bratom in sestram za* puščenim od nas, in vam mladim fan= tom 1. 1905 pa želimo srečno pot do nas. Zato vas radi vidimo, da kaj _ kmalu pridete, to bo naše veselje, dragi fantiči, in riža je toliko, da ga boste katesrikrat še v žepu imeli. Sas mo šale s seboj prinesite, ker naše so že razbite in obenem opominjamo vse skupaj, naj nas kaj bolj razvese* ljujejo s svojimi pismi in naj pride« ne j o kakšno lirico.
Gerbec Franc, Ročinj; Ferfolja Viktor, Miren; Gec Jožef, Krajna vas; Gregorčič Ivan, Vas Krn; Maljevac Andrej, Kuteževo; Terčon Ciril, Gor=
vsedel učitelj) in dejal žalost« no: »Nobenega ne smeš več po glavi lopniti, če ne si sam kaznovan.« In dolgi mož je re«
kel: »Pustite, jaz jim bom že dal tem pobalinom!« Odprl je okno in zakričal: »Kondukter, kondukter!«	(Dalje.)
IDEALNA ŽENA. i »Imenitno. Med tem ko doji »No, kako se kaj ponese ! najmlajšega, pripravlja najsta« tvoja učena žena v zakonu?« ' rejšega za doktorski izpit.
„Av — o j o j I"
„Vidiš, moj dragi — jaz imam past za podgne v žepu."
Žepni tat.
Beležke iz Pariza.
Parižan zelo malo potuje, ne zna nobenega drugega jezika kot svojega, ne bere nobene drugo literature razen svoje in je radi tega precej omejen in domišljav. Pa naj bo že karkoli, preveč ne smemo pometati ž njim. So pa tudi ljudje v Parizu, ki govore tudi druge jezike razen, svojega; to so natakarji. Med drugimi znajo* tudi angleško, to se pravi tako. kakor znajo na kontinentu, in to se pravi zo? pet., da govorijo angleško, a jezika ne razumejo1. Njiih je pač lahko razumeti, ali skoro nemogoče pa je angleški stavek takoi sestaviti, da bi ga razumeli oni. Oni mislijo sicer, da ga razumejo in se tudi de* lajo tako, toda v resnici ga ne razumejo. V nasledi njih vrsticah; bom navedel nek razgovor, ki sem ga imel z enim teh mandeijeev:
Jaz: »To so lepe pomaranče. Odkod pa so?« On: »Še več? Dobro*! Prinesem jih takoj.« Jaz: »Ne, ni potreba. Rad bi samo vedel, od« kod so ... Kje so zrastle?«.
On: »Dobro?« (z nespremenjenim obrazom, toda z vedno večjim poklonom).
Jaz: »No. Ali bi mi ne znali povedati, iz katere dežele so?«
On (nato lin s Še globokejšim poklonom): »Do* bro?«	,
Jaz (pobito): »So zelo- dobre.«
On: »Lahko noč!« (se globoko pokloni in odide z največjim samozadovoljstvom).
Ta mladi mož bi se gotovo naučil dobro an« gleško, če bi se le količkaj potrudil, toda bil je Fran-, coz in zato ni imel nobenega veselja do tega. Kako drugače* je vendar pri nas. Vsako sredstvo porabi« mo, ki se nam nudi. Tako se naprimer nahaja v Pa« rizu majhna družba pravih pristnih protestantov, ki so si poleg enega izmed velikih drevoredov, ki vodi od Are de Triumphe, sezidali čedno* cerkvico Tam se razlagaj kakor pravijo sami, edino prava vera, ki se pridiguje v edino pravi obliki, v okusni francoščini, radi česar so tako zelo srečni. Tam si hočejo krajšati čas, toda le malokdaj se jim poste* či. Ob nedeljah so naši rojaki redno pred Francozi v cerkvi in napolnijo ves prostor. Kadar stopi duhovnik na lečo, vidi pred seboj hišo božjo polno pobožnih tujcev, ki ga potrpežljivo čakajo z majhno knjižico v roki. Na prvi pogled se zdi, da je knjižica v marokansko usnje vezan »novi testa« ment.« To se pa le tako zdi, v resnici je to ljubek, jezikovno zelo bogat majhen ročni slovarček, ki pa je čisto sličen tako po velikosti kakor po vezavi novemu testamentu. Ljudje prihajajo namreč v cerkev, da se učijo francoščine. Zato je tudi dobila hiša božja ime: »Cerkev, v kateri se poučuje fran» coščino zastonj.« Učenja željni ljudje si pridobijo v cerkvi več jezikovnega znanja, kakor pri vsakem
2
fi
trti
»
ti
Ni
3
Sf
Vrti
(D
0 ®
S
»
X C
tj < £
S* ®
O ^
3.« «
<z
» S} r> O
e» a a 2.
fil

Koncert »Pevskega in glasbenega društva" v Gorici se bo vršil v soboto dne 3. januarja 1925 ob 8% uri zvečer v veliki dvorani „Trgovskege Doma". Nastopi sloveči jugoslovenski kvartet iz Ljubljane s krasnimi popevkami kakor tudi društveni mešani zbor, ki bo poleg drugih ljudskih pesmi proizvajal tudi veličastni Mokranjčev 10. šopek narodnih pesmi „Bifiiana*'. Pridite polnoštevilni, da se bodete naslajali ob petju pristnih ljudskih narodnih pesmi!
jansko; Komel Pavel, Solkan; Raholin Ivan, Ročinj; Princ Ivan, Podgraje.
IZ MILANA.
Pozdrave pošiljajo in srečno novo leto želijo: Podbršček Stanislav, De« skle; Leban Jožef, Dolje pri Tolminu; Rutar Franc, Čadrg; Humar Anton, Krvavec; Humar Angel, Podmelec; Kralj Franc, De skle; Šonc Viktor, To« maj; Samec Valerij, Plave; Božič Viktor, Ocizla; Hrenovec Franc, Za« biče; Cek Andrej, Hrušice; Bubnič Mirko, Pregarje; Štulc Jožef, Laber; Bak Anton, Barka; Benasič Viktoi, Trst; Geržina Anton, Mali Otok; De« belak Martin; Sicardo Marko, Poreč; Beilot Miroslav.
IZ MILANA.
Slovenski fantje od 68. polka iz Mi« lana pošiljamo božična in obenem tu« di novoletna voščila vsim našim sta« rišem, bratom, sestram, prijateljem, znancem, tetam in tudi dekletam. Obenem tudi mladim vojakom letni« ka 1905. — Predragi mladi vojaki! Z veselim Srcem vas pričakujemo na pomoč, ker pašta šuta nas premaguje. Zatorej požurite se prej ko je mo« goče na pasto šuto in obenem tudi na »lupki lupki«. Vas pozdravljamo še enkrat vse skupaj. Gregorič Janu« rar iz Vogerskega. Pibrovec Josip iz Smrj. Seles iz Prema. Fajdiga Franc iz Malega Otoka. Četne Josip iz Go« .renje Vrtojbe. Faganel Evgen iz Go« renje Vrtojbe. Štantič Franc iz Tem> niče na Krasu, črnič Andrej iz Š. Petra pri Gorici. Kovačič Josip iz II. Bistrice. Zore Anton iz Petelinj. Vodopivea Josip iz Petelinj. Marin« šek Karol iz Londona.
ZAPELJIVO.
»Ali se vlak ustavi v Za« vršču?«
Uradnik: »Ne.«
»Če ga ustavite v Završču, vzamem takoj dva vozna listka.«	1 11
MALI JUNAK.
»Zakaj se igraš samo z de* klicami; saj je mnogo dečkov v soseščini.«
»Toda dečki me natepejo.«
»Razumem; deklice pa te v miru puste.«
»O ne; te pa natepem jaz.«
HA, PA IMAŠ.
»Toda g. doktor, Vi vedno vsakega, opominjate: Proč z alkoholom, to je s'rup; sami pa kljub temu redno izpraz' nite svojih par steklenic na dan!«
»Dragi moj, pravi mož misli nase najzadnje!«
NASPROTNO.
»Kdo pa je delal včeraj tak ropot v kuhinji?«
»Oh, gospa, to je bil moj tihi častilec.«
PRVA LJUBEZEN.
»Ali je tvoje srcel govorilo? <
»Ne. samo zašepetdlo.«
LOČITEV,
»V zakonskih stvareh je težko svetovati,« je dejaila go* spa Brblja. »Poglejte, Peter in Micke sta se hotela ločiti, pri* šla sta na sOdnijo, na hodniku sta se prijela, pustila na cedilu sodnika in pisarje ter šla do? mov, rodila še devet otrok in se šele potem dala ločiti.«
I PRAKTIČNO.
Gost: »Tu je napis: »Ponoč ni zvonec za zdravnika!« -— mar stanuje v Vaši hiši kak zdravnik?«
Gospodar: ».... Ne, ne sta-nuje baš tukaj, toda slišite, on sedi vsak večer tu pri meni in igra »mavš««.
LE MIRNO KRI.
Mojega prijatelja težko spra? viš iz ravnotežza. Nedavno je odpotoval. V hotelu, kjer je bil, je izbruhnil ogenj. Narav« no, da so ga zbudili.
»Kaj pa je?« je vprašal.
»Na št. 8 gori!« so dejali.
»Lepo.,« je dejal moj pri j is telj in se je obrnil. »Jaz imam št. 15. Zbudite mej znova, ko bo ogenj na št. 14.«
VEDNO DOBRO.
»Kakšno zelišče pa nesete domov?«
»Ne poznam ga.«
»Zakaj ga, boste pa rabili?«
»Ali skuha moja žena čaj iz njega, ali ga pa jaz pokadim.« ŽRTEV ALKOHOLIZMA
Ivanka: »Meni se zdi, da pri hajaš pijan domov še od one= ga poliča, ki si ga zjutraj na tešče povlekel.«
Kristjan: »Oprosti, ljuba ženka, pri moji mizi je sedel danes dr. Fuzla, on je vendar najhujši nasprotnik alkoholiz* ma. Kadarkoli je on pil svojo limonado, je meni kar slabo prihajalo. Takoj sem moral popiti četrt vinca; in ker je on pil limonado kozarec za ko zarcem, sem se ga tudi jaz malo nama^nalezel.« NA MALI ŽELEZNICI.
Sprevodnik: Štirje možje lahko sadijo na tej klopi.
Kmet: štirje frakarji že, a ne štirje ljudje naše sorte.
Popravil je.
»Jezus Marija, razbojnik!"
„V časopisih sem bral, da sem pri včerajšnjem obisku pozabil na dijamantno ovratnico. Sem ž njo!" g
poučevanju in učenju. Naj omenim tudi, da je fran* coska pridigal za las podobna francoskim govorom. Zgodovinski dogodki se nikdar ne omenjajo z ime* ni in nazivi, ampak samo s svojimi dati; in če člo« vek ni poseben prijatelj datumov, naj nikar ne posluša. Francoski govor se glasi nekako sledeče:
»Tovariši, meščani, bratje, hvalevredni sinovi edino ohranjenega in resnično izobraženega naroda, ne pozabimo, da nas je 21. januar rešil naših vezi, da nas je oprostil 10. avgust sramotno prisotnosti tujih ogleduhov, da nosi peti september pred Bogom in pred ljudmi lastno opravičilo v sebi. cla skriva 18. brumoire vzrok kazni, da je bil 14 julij silni glas svobode, ki je naznanil nov dan, vstajenje in pozval vse stiskane in tlačene narode, da naj z zaupanjem gledajo v božanstveno obličje Francije in se povrnejo k življenju. Toda nočemo pozabiti nikdar večne kletve proti možu 2 decembra in z grmečimi besedami, ki so lastne Franciji od nekdaj, bomo priznali in izpovedali, da se moramo samo njemu zahvaliti, da se nahaja v naši zgodovini 17. marec, 12. oktober, 29. januar, 22. april, 16. novem* ber, 30. september, 2 julij, 14. februar, 29. junij, 15. avgust, 31. maj, da bi imela danes brez njega Fran« cija, brezmadežna, velika, nobeni državi enaka Francija, nebeško čisti koledar, brez datumov!«
Pripovedovali so mi tudi nekoč francosko pri«
digo, ki je imela naslednji čudoviti in silno zgovorni konec.
»Ljube ovčice, ob tej priliki se moramo spo* minjati moža 13. januarja. Posledice strašnega zlo« čina od 13. januarja stojijo skozi in skozi v pravem razmerju z velikostjo dejanja samega. Če bi se ne zgodilo to, bi ne imeli 30. novembra. Kako- žalostna tragedija. Krvavo dejanje 16. junija se brez tega ne bi zgodilo in mož 16. junija ne bi imel pravice da obstoja. Samo njemu se imamo zahvaliti za 3. sep--tember in za nesrečni 12. oktober. Ali naj bomo hvaležni za 13. januar z njegovim morilskim bremenom za vas, za mene in za vse, ki tu dihajo? Da, ljube ovčice, kajti on nam je podaril to, kar ne bi nikdar dobili brez njega, namreč: blagoslovljeni 25. december.«	!	1,1
Splača, se podati nekoliko razlage, kajti mnogi bodo potrebovali komentarja. Mož 13. januarja je Adam. Zločin tega dneva je bilo zauživanje od pre* povedane jablane; žalostna tragedija 30. novembra je izgon iz raja, krvavo dejanje 16. junija ie Kajnov bratomor, dejanje 3. septembra pa pohod v deželo Nod (obljubljeno deželo.) Dne 17. oktobra je izginil ob vesolnem potopu poslednji vrh gore. — Kdor torej hoče v Franciji v cerkev, mora brezpogojno vzeti s seboj koledar s potrebnimi opazkami.
M. T\vain.
o.
o
c
»o ©
s-«
<	fil
m	o
"	9-
OJ	3
10 m m
o	o<
o	s
2.	K"
!£}<	O
a-	<
9J	3
3	O
»	nT
2".	a.
n	»
j»	?
<
n
CL
<t> N<
Nov Čuk na pafci.
Tu sem, Čuk na palci, evo me! Nov, v novi obleki, z novo glavo in novimi čevlji, z novo lepo suknjo in novo malho nor vih dovtipov. Prepričan sem, da bom tak vgajal vsem starim in novim znancem, naročnu kom in kupovalcem, bralcem in bralkam, sotrudnikom in vsem, ki so kdaj čukali s čukom vred. Čuk na palci upa, da bo to leto pridobil še več na* ročnikov in sotrudnikov in da bodo ti njegovi sotrudniki tudi dobre vrste, ne taki, ki polnijo samo koš in Čuku kvarijo kljun in oči.
Zakajt ako hočete, da bo Čvk dober in vsak dan boljši, ni dovolj, da iz njegove malha samo jemljete, morate včasih tudi v njegovo malho deti. V prvi vrsti pa mu nabirajte stal; nih naročnikov„ In ne izposos jujte ga drugim. Sami ga čitej= te! Vsaka hiša naj si ga lepo kupi in naroči sama.
Posebno pa toplo priporos čamo dopisnikom »pravijo,«, da Čuk ne bo delal raznih uslug s priobčevanji, ako bo med dopisniki opazil nenaročs nike. Prva naloga vsakogar je da pošlje L 15.— za naročnino.
Druga dolžnost vsakogar je, da pošlje za Čuka le dobro in zabavno gradivo. Osebnosti Čuk ne bo priobčeval. To si zapomnite. Kvečjemu, da bo dopisnika opikal v listnici uredništya. Čuk je za smeh, ni pa kakšen maščevalni meh.
Če je dovtip dober, zanima vsakogar, zato na dan ž njim! Pošiljajte Čuku dobrih dovtipov, tudi satirične zafrkacije so dobre, in na mestu, le pušci; ca mora biti ostra in zadeti mora.
Le tako bo Čuk v novi obles ki imel tudi novo vsebino, nn= vega duha in bo napravil obilo smeha in obilo sreče v novem letu.
Baron Baf in baron Bif.
Živel je nekoč baron Baf, pravi Francoz od nog do glave. In ker je imel denarja preveč in časa na preostajanje, se je namenil po svetu. Ni poznal baron Baf, kakor-sploh baron je drugega jezika kot francosko. Pa tudi njegov sobaron baron Bif ni znal drugega jezika kot francosko. Zato sta dala v vse časopise notico, če se ne bi morda našel kdo, ki bi si ju upal spremljati po svetu in bi razumel vse jezike onih dr= žav, po katerih bi hodila. Pa se dolgočasa ni oglasil nihče.
Nekega dne pa se oglasi v predsobi bogatega Bafa revno oblečen človek, ki je za silo
lomil francosko, ter se ponudi za spremljevalca.
»No dobro!« pravi baron Baf.
»No1 dobro!« ponovi baron Bif.
In napotili so se na Anglež; ko. Privozijo se v London in treba je bilo vprašati po iz* vožčku in po kakem dobrem hotelu. Grof Bif in grof Baf sta priganjala svojega s lužah* nika, naj stopi naprej in po= kliče fakina ter pokaže svoje znanje.
Služabnik je pa bil Rus. in je zavpil na kolodvoru: »No, kdor je Rus, naj pride semkaj. Oj Ruski, Ruski!« In takoj jih je priletelo celih sto in so mu
lahko povedali, kje je najbolj? ši hotel in kod se najlepše za* bava. Ker baron Baf in baron Bif sta jako ljubila vsestransko zabavo1.
In potem so se odpeljali v •NewJork. Na kolodvoru je zavpil služabnik Dmitrij Kuz« mič: »Ej Ruski! Ruski! Sem,' sem!« In zopet se jih je nabran lo vse polno. In so šli na J a-ponsko. Baron Baf in baron Bif sta precej shujšala. Zato pa se je Dmitrij Kuzmič tembolj zdebel.il. V pristanišču je zopet zavpil: »Ej Ruski! Ej Ruski! Tukaj sem jaz Dmitrij Ku/s mič!« In zopet so pokazali Ruski in mu povedali, kje je hotel v mestu, ker baron Baf
in baron Bif sta jako ljubila ho* tele. Prišli so na Javo k Ala» lajcem, Dmitriju Kuzmiči je že malo predlo, ko se je spomnil na malajsko lajanje. Ko pa sta pristala je zakričal: »Ej Ruski! Ej Ruski! Dmitrij! Fjodorovic, Luka Lukič ... jaz sem tu Dmi? tri j Kuzmič!« In v resnici se je priril iz množice Mala j cev se* stiadan možiček, z dolgo brado in hudirja — Ferenc Luka Lu» kič.
In tako so prispeli zopet srečno v Pariz: baron Baf in baron Bif in Dmitrij Kuzmič, ki ni prišel na potovanju nikoli v zadrego in je vestno oprav? 1 j al svojo službo.
Telički praznujejo novo leto.
Smo sicer gospodje mi — hup — a noč vso vam delamo hrup ; izpraznili mnogo smo kup, in z vinom popili ves up, da pamet kdaj sreča nas — hup. —
Domov se zdaj vračamo — hup —
bi kmalu vsi zlezli na kup,
čeravno se hoče nam pup,
smo, kakor da pili bi strup,
in z mačkom začenjamo leto mi — hup
Anici za novo leto.
Res, da pobič sem izbirčen, ali glej, pomisli to, da ni konj beseda taka, in da ni tako hudo.
Zdi se mi, beseda tvoja le preskušnja je zame, da srce je tvoje dobro, a da zvito tudi je.
Če zaljubim se ti v grbo in y tvoj pegasti obraz, če ti rečem, da te vzamem, ne samo za kratek čas,
se prikažeš mi, devica, kakor rajska vseli cvetic, bele polti kakor sneg je, kakor roža rdečih lic.
Pa poplačaš mene revčka, ki sem grbasto hotel, da bom s tabo zlato srce in pa lepo ženo imel.
Jaz zatorej vse prekličem, kar sem ti dejal poprej, le pomisli to ponudbo in za resno jo imej!
Če si tudi hči glavarja, se umiti treba ni, tudi so ciganke lepe, ki rujave so polti.
Če si grbasta po vrhu, kot da nosiš vedno koš, boš ubogala me rajši in uslužna bolj mi boš.
Tudi jaz — povem tako ti imam polno vseh krasot, saj naštel bi jih po vrsti, a bojim se hudih zmot.
Nosek moj je kot kopito in kot piruh je rudec, pleša pa kot luč mi sveti, ko se spravim v postelj leč
In ušesa, ta so taka, kakor velik so lopar, res vsak dan jaz Bogca hvalim, za ta res veliki dar.
In zobje ti mi štrlijo, kakor kak jeklen greben, res v krasoti svoji meni ni podoben fant noben.
Naj opišem še oči ti? Večjih nima niti vol, in pa lica, le pomisli, so pa res kot lune pol.
Krive moje so nožice, skoz se vidi pol sveta, za razgled na poti nisem, to pa tudi kaj velja!
Zdaj pomisli, draga moja, če kontent si res z menoj, mi odpiši, kot se sika, ali mi pa kar odpoj.
mmmmm
®@mm

Srečno in veselo novo leto 1925 vošči:
(Smem;
a
Gostilna „Bolko
Piazza Cavour (Stolni trg) št. 10
H
Manufakturria trgovina
Friderik Maraž

v Gorici,
Vilfirli (na Mi) št. 17.

Restavrant
„Europa
v Carici. Pisna lielia liltoria (na Travniku) št. IG
k.
Isnacii Plahuta
v Gorici, Via [ipssi št. G. trgovec i dvokotest 'in s šivalnimi stroji.
Gostilna
»Pri Črnem Orlu"
v Gorici, Via S. Giovanni št. 6.
rrgovec z rezili
G. Temil
v Gorici, Via Carducci št. 6.
Trgovec s pohištvom
Anton Brešeak
v Gorici, Via G. Carducci št. 14. Trgovec z manufakturo
Rudolf Knez
v Gorici, Piazza E. de Hmicis št. 13.
Restavracija
»Marzini' (J. a. cibei)
v Gorici, Corso G. Verdi št. 1.
k
liia Cuk
trgovec z dvokolesi in s šivalnimi stroji v Gorici, Piazza Cavour št. 9.
o^s>ms>
Pekarna
Ivan Živec
v Gorici, Via Morelli št. 8.
k
Gostilna P,in<« k
v Gorici, Via N. Sauro št. 18. (prej Via Dogana)
JURIJ VUK
l »I. I lilll ti. 32-34
trgovec s čevlji
n
n
U l
združena s papirnico Via G. Carducci št 7. v hiši „Gor. Ljudske Posojilnice" kjer se je pred vojsko nahajala, »Goriška Tiskarna" B. Gabršček.
Bruno Saunig
v Gorici, Via G. Carducci št. 7.
z usnjem in s čevljarskimi iitnUNini.
Brata Abuia
v Gorici, zaloga vina in likerjev na debelo, Via S. flntonio št. 4. Telefon št. 31.
Tvrdka
Teod. Hribar
Corso Gius. Verdi št. 32, trgovina z manufakturo.
k
Gostilna
Josip in Pavla Kamenšček
v Gorici, na Kornu št. 8.
Gostilna Cufoei
v Gorici, na Tržaški cesti št. 21 (Via Trieste)
. t
Trgovec s porcelanom in s kuhinjskimi potrebščinami
Menotti Anton
v Gorici, Piazza della Vitteria (na Travniku) št. G.
Restavracija
„Pri Zlatem Jelenu"
v Gorici, pred nadškofijo št. 11
k
Gostima
„Pri Petelincku"
v Gorici, Via Monacbe št. 2.
R. Nardin
v Gorici, Via S. Giovanni št. 10 trgovec s kolonijalnim blagom.
k
Gostilna
„Pri Maksu"
v Gorici, Via S. Giovanni št. 14.
Tvrdka	1
z jestvinami in kolonijal. blagom
Anton Kuštrin
v Gorici, Via Carducci št. 25.
Restavracija
»Central"
v Gorici, Corso G. Verdi št. 32,
Restavraterka Josipina Podgornik.
Angeli Kodrif
trgovec z jestvinami, v Gorici Via Morelli št. 4.
F. Zitter & C.
v Gorici, na Travniku št. 22, trgovina z manufakturo.
PJ @

@mG(c>
Pauleiig H Zitter
v Oorici, Corso Verdi št. 39 trgovina z manufakturo. —
mamam
Odlikovana pekarna in sladčičarna
Jakob Brafuž
v 6orici, Via Mameli štev. 6.
k
Narodna tiskarna
v Gorici, Via C. Favetti št. 9. Telef. št. 185.
iSHM

Peter in Pavel.
Peter in Pavel,
Dva imovita,
Z »raglja na veter«,
Si duši morita !
Močan je prvi,
Bogat je drugi,
Ježi obrvi,
Topi se v tugi!
Smotre različne,
Sicer imata,
Za nju prav mične,
Kapa kosmata!
Bil »papež« rad Pavel,
Bil »cesar« rad Peter,
Naj bi pa Savel,
Bil »raglja na veter«!
Tega močno si,
Ta dva želita,
In še kjer treba ni,
Skupaj držita!
Sta vedno napredna,
Ker sta krčmarja,
Pri tem sta pa »vzgledna«?
Ker treba denarja!
Ker imata »botego«,
Sta pa »narodnjaka«,
Za vsako zalego,
Sta dva »poštenjaka«!
Posebno med vojno,
B'la sta se 'skazala,
Kako medsebojno,
Skrbeti sta znala!
A misel pošteno,
Preveč sta izdala,
In z brazdo skaženo,
Ne bostai »orala«!
To vesta naj zdaj,
Krojaček in Peter.
Pove v.am še kdaj.
Kaj »raglja na veter«!
Roglja.
Rime na on.
Ko stal na pratiki je Pantalon, videl sem, da to je moj patron, del sem prst na čelo in — pardon! vzkliknil sem, ter sedel na hlapon, za denar popeljal se in ne zastonj, za Ure ne za tisočake kron. Šel sem v slavno mesto Babilon, sem postavil tam se kot Napoleon, dal sem skuhati gorak meštron, in odprl tedaj sem svoj flaškon, kot zahteva to moderni že bon«ton in napil sem: Bog te živi moj patron, tudi tebe živi Bog, o j Pantalon!
MODERNA KULTURA.
Kitajci se približujejo evrop« ski kulturi. Baje imajo med seboj, celo državljanske voj« ne poznajo. Tudi generali jim niso španska vas, topove in moderno opremo imajo in ves napredek moderne tehnike jim je do pičice znan.
Ko premagajo sovražnega generala — Kitajca, mu odre; žejo — v letu 1924, prosimo — glavo in jo obesijo na kol, da jo ljudje gledajo.
Ne, prosimo, to niso Hoten« toti, tudi ne Huni, to so Kitaj? ci. To niso ljudje, ki so iz sebe zrastli. ti ljudje so obsijani od vseh dobrot .evropske kulture.
POMIRJEVALNO SREDSTVO.
Baron: Ko sem se bližal hiši. sem videl, kako jo je! zapustilo več mojih upnikov. Kako si pa to naredil, da so kar šli.
Sluga: Pomiril sem jih.
Baron: Kako pa?
Sluga: Pokazal sem -jim sliko vaše bodoče žene.
ZADNJA VOLJA.
Marsikateri zaročenec nas pravi na svoj poročni dan svoj testament. Njegov »da« pred oltarjem je navadno njegova zadnja volja.
ŽALOSTNA PESEM.
»Oh, škoda, da sem pozabila svoj žepni robec doma. Jokala bi, tako žalostno igrajo.«
POTEM PA ŽE.
»Moj mož se mi zdi prelju« beznjiv.«
»To pa še ni nikak vzrok za ločitev zakona, gospa.«
»Da. Toda on ni Ijubeznjiv naisproti rmeni.«
UGOVOR.
Gospa, ki je našla svojo kit« harico z vojakom v kuhinji.
»Toda Minka, jaz sem ven« dar najela za kuharico samo vas.«
ZAGOVOR.
»Tvojemu zaročencu nič ne verjamem; on ima vedno pob na usta.«
»Res je to, teta; toda samo pri jedi.«
DOBER PREDLOG.
»V tej sobi nihče ne vzdrži. V njej se Vendar preveč kadi.«
Gospodar: Napravite iz so« be vendar kadilni salon.
POMIRJENJE.
»Majefjeva žena je že dalj čaisa tega umrla.« Kaj pa Ma< jer zdaj počne?«
»Oh, od obupa je čisto zno« rel.«
»Kaj se bo zopet poročil?«
»Ne; tako hudo pa ni zno« rel.«	1 1 i , t ,! _ i
Vi Angleži, Francozi, Špan« ci, Mažari, to so vaši učenci, niso učenci Hotentotov.
Čuk na palci je hotel opozo« riti nekega Kitajca na to njih sramoto, pa se je bal, da bi mu kitajski možiček ne zabrusil v obraz ene same besede: Mat« teotti!
V JEZI.
Neki trgovec je pisal svoje« mu dolžniku hudo opominje-valno pismo, ki ga je končal s krepko besedo:
»Plačajte mi, ali pa mi z o« bratno pošto pošljite naslov ondotnega državnega pravdni« ka, da vložim tožbo proti vam.«
LJUBEZEN.
Pisma.
___	IZ PODBRDA.
Fantje od stotnije »Škjavi«, pošilja« mo iskrene pozdrave in voščimo sreč« no novo leto vsem bralcem Čuka na palci, fantom, dekletom in vsem po« znanim po svetu.
Dekleta nam od doma nič ne piši'« jo, v te dolgočasne in mrzle kraie. Samo Čuk je nas obiskal, v kuhinji je nas dobil pri mcsniku in se mu ni dalo več skriti, ker je bil že nad na« mi, ko smo vlačili narazen polento.
Fran Kuštrin, Ivan Grahelj, Peči« ne; Korinčič Jožef, Franc Ličen, Go« landa Andrej, Kobarid; Mlakar Vik« tor, Hvala Viktor, Laharnar Filip, Ponikve; Mlakar Ivan, Zakojca; Kle« menčič Leopold, Št. viška gora; Tr« pin Jožef, Cerkno; Rutar Ivan, Franc Kokošar, Kneža; Golja Jernej, Sp. Bukovo; Šuligoj Jožef, Leupa; Peter iz Kala; Muravec Ivan, Kal; Maks Pirih, Rakovec; Franc Cvek, Valentin Štravs, Koritnica.
IZ BELLUNA.
Razloček med prvo in med zadnjo ljubeznijo1 je v tem, da se splošno misli, da je prva ljubezen tudi zadnja in da se zadnjo ljubezen smatra za prvo.
MED POTEPUHI.
»No, zdaj pa le pojdi enkrat domov in zaspij!«
»Ne grem! spat. Bojim se.«
»Zakaj pa?«
»Sinoči se mi je že ponovno sanjalo, daj sem moral delati.«
PONOSNI ŽALOVALEC.
Turobno se je pomikal mrt« vaški sprevod skozi Gorico k svojemu zadnjemu cilju. Po« nosno, z novim cilindrom na glavi je korakal gospod Brne z ravnimi nogami in z rokami tesno ob šivih hlač med mno« žico žalitijočih na zadnjem po« tovanju umrlega. Bil je maje« stetičen kot kokoš, ki znese jajce. Ljudem, ki so opazovali pogreb, to ponosno vedenje gospoda ni ostalo prikrito. Zgražali so se, da je pri tako1 žalostni priliki kazal tolikšno mero ošabnosti.
Četrt ure pozneje je gospod Brne vrgel svoji ženi copate v obraz in ji je dejal, če mu v bodoče ne bo prisila vseh gum« bov k hlačam, naj raje kar ona sama gre za pogrebom. USODNO DVOUMNJE.
»Mislite, da je to zdravilo tudi v resnici zdravilno?«
»Hm, če pogledate napis, Vam gotovo ne bo nič dišal o k
»In kako se ta glasi?«
»Steklenico imeti vedno trd« no zamašeno!«
Veselo novo leto želijo Alpinci 7. polka v Bellunu starišem, bratom, sestram ter našim neporabljenim dc« kletom!
Vam fantom letnika 1905 pa zaori« mo takole:
Zato Vam pošljemo nasvet, ker ste rojeni leta pet. Nikar predolgo bit' doma, ker pašta je pripravljena. Oj, pridite sinovi Vi! predolgo čakamo že vsi. Tako alpinski poje zbor, ko fantje grejo na nabor! Saksida Lojze, Dornberg; Krmac Vlado, Vipolže; Kolenc Rudolf, Lo« kve; Ličen Joško, černiče; Gerljevič Ivan, Col; Makuc Franc, Tribuša; Paušič Franc, Stopnik; Poljane Peter, Št. Vid.
POZDRAVE IZ RIMA. Veselo in srečno novo leto voščijo slovenski fantje pri prvem granadir« skem pešpolku v Rimu, vsem čitate« ljem ljubega Čuka in vsem prijate« ljem in znancem, posebno pa našim slovenskim dekletom.
Veselo novo leto, obilo pozdrav« čkov in potic vam želimo, nam pa pošljite obilo šestič; Četovodja Klo« bučar Antoni, Šempeter na Krasu, Amb rožič Joško, Slavina; Česnik Franc, Palčje; Tomšič Anton, Kne« žak; Semec Jakob, Žeje; Čepek Još« ko, Volčje; Dekleva Pavel, Mala Pri« stava; Kirn Franc, Prem; Zadelj Ivan, Jasen; Srebat Franc, Ravnica; Pre« mrov Filip, Ubeljsko; Valenčič Joško, Kozina; Vouk Jože, Gradišče pri Tr« stu; Čefuta Zmagoslav, Povir; Blokar Heririk, Štjak; Colja Franc, Gabrovi« ca; Zigon Lojze, Zagrajc; Cenčič Lojze, Robedišče; Vehar Jože, Id ris ja; Kogoj Zmagoslav, Vojsko; Ko« kelj Drejc, Novake; Prosen Josip, II. Bistrica; Dekleva Lojze, Smoje; Šuc Veri, Dobrovo; Leban Viktor, Prvačina; Frenc Suh, Hrastje.
PISMO IZ MILANA. Slovenski fantje, pešci, od 68. pešp. želimo vesele božične praznike in srečno novo leto našim starišem, bra« tom, sestram, fantom in dekletom, in posebno mladim fantom 1. 1905, ker se bodo prav kmalu morali posloviti od doma in. od svojih deklet, in priti
za nami in - nam železne ljubice prevzet.
Kogovšek Jakob, Zavratcc; Širca Janko, Mavhinje; Poljanec Viktor, Idrija; Tratnik Karol, Žirovnica; Felc Franc, Sp. Idrija; Jurjavčič Ivan, Idrija; Biščak Franc, Košana; Ambros žič Karol, Sp. Vreme; Vivoda Alojz, S. Martin;. Colja Ivan, Gorjansko; Govejkar Franc, Jelični vrh; Slavoc Jožek, Bistrica; Bencina Albert, Se« žana; Filipič Luka, Sp: Idrija; Kovačič Jožef, Bisterca.
Iz Brezovice pri Ljubljani.
Pravijo v Dragomeru, da nosijo nekatere frajlice umetne kodre? Da pa je le možno videti, nosijo dotične frajlice rute tako zavezane, da skris jejo ž njimi le polovico glave. Pravi« jo tudi, da je upeljala to modo »glis stics.«
Pravijo, da sc fantom ta novotarija nič ne dopade, ker sovražijo vse, kar je modernega. Da pa je to res mo; demo, je gotovo, ker jc »glistica« bila preje v mestu, kjer se je tudi naučila le umetnosti.
Pravijo na Brezovici SHS., da je bil velik »dren« za Čuka, ko se ie iz« vedelo, da jc priobčil nekaj iz Brezo« vice.
Pravijo, da je M. Kar pokala od jezo, ko1 je! izvedela, da jo je doletela čast, da je prišla v Čuka. Najraje bi bila pokupila vse izvode Čuka, samo da ne bi ljudje izvedeli za to njeno čast.
Plavijo, da je bil letošnji Miklavž zelo radodaren na Brezovici. Člane društva »auf biks« je obdaril z mast« no nagrado za njihovo korajžo.
Pravijo, da se je otvorila sezona ženskih dvobojev. Prva tekma se je odigrala na brezovškem kolodvoru. Prisotni gledalci so bili zelo zado« voljni z potekom borbe.
Pravijo, da so razpisale prizadete osebe nagrado' onemu, ki bi izsledil neznanega dopisnika Čuka, za koiirn je bila izdana tudi tiralica na Brezo« vici.
Pravijo, da je imela v Čuku objav« ljena reklama o hrvatskie prešičih zadovoljiv uspeh. Vrhniški »Oricnt« Eksprcss« je bil natlačeno poln inte« resen tov, ki so se odpeljali v Zagreb, da sklenejo tozadevne kupčije.
Pravijo.
Pravijo v Rozentalu, da bodo neke« mu fantu kmalu primanjkali prsti za natikanje prstanov.
Pravijo, da se nekatera dekleta v Anhovem pri tovarni strašno huduje? jo nad Čukom, nekateri fantje iz Lo« žic pa tudi, ker jih ne pusti Čuk pri miru.
Pravijo, da so se nekatere mlečno« zobu gospodične iz Trebič do groba zaljubile v nekatere gospode iz Roja« na, in kadar ti poslednji slučajno pri« dejo v njihovo vas kar znorijo in jim od daleč kličejo »Signorin«. Čuk jim pa svetuje, da te njihove vsiljive lju--bezni ne bodo imele dlruge koristi kot predčasno zibanje.
Pravijo v Postojni, da se »Režiser« dramatičnega društva pri vsej dobri volji igralcev že več kot leto dni »kisa« ter obotavlja glede uprizo« ritve neke igre; — nasprotno pa je bil takoj »pront« kot vsi ostali frakarji —■ in celo1 prvi v odboru in pri po« hiranju fonda, da se priredi »Revanš Bal« postoniskim širokohlačnikom.
Pravijo Ubeljci, da je mamca ža« lostna bla, ker jo P. že umirala, in L, ji je že zvonil. Sedaj pa se sladko smehlja, ker fantič k njej vsak dan pricaplja.
Pravijo, da so čadržni v preteklem letu veliko dobrega prejeli; posebno pa se veselijo moža, ki »tuti parla.« _ Pravijo, da se tudi ta pust ne bo v Čadrgu nihče ženil; vzrok: slaba di« sciplina.	;•(
Pravijo, da bodo nekatera dekleta v Čadrgu šepaste postale, ker jim fantje vse pete s čevljev ogulijo; za« to se bo ustanovila neke vrste »S. hmier«Fabrick«, kjer se bo izdelo« valo sredstvo1, ki bo pomagalo dekle« tam za pete, fantom za srce in Čuku za vse.
Pravijo, da nameravajo v Dragi vpeljati prisilno ženitev.
Pravijo v Dragi, da se namerava Ma«ma«ti«ti, ženiti na Beki.
Pravijo, da vdobijo v Dragi nove zvonove, že prihodnji teden.
Pravijo, da bodo Kozinci poslali eno protestno brzojavko proti prese« litvi občine v Klanec tudi na Zvezo narodov.
Pravijo, da neka gdč. na VatOvljah dela velike priprave za ustanovitev posredovalnice za ženitev.
POHUJŠANJE.
Dramatično društvo v Gori« ci ie igralo »Pohujšanje v do« lini Šentflorjanski«. Ljudje so pohujšanja tako željni, da so res napolnili dvorano; po'iuj> sanja pa ni bilo, zato šo bili ljudje skoro nevoljni.
Posebno ljudje iz Štever jana, ki so mislili, da je_ to dolina. Števerjanska in ne Šentflarjan? ska. Igra pa je kljub vsemu izpadla dobro in še Čuk na palci, ki radi gnječe ni mogel nrihiteti v dvorano, jo ie bil vesel.
. Na svetega Štefana dan so i; grali »Petrčkove poslednje sanje«. To ie bilo tudi pohujšanje. Igralci so bili baie tmsti-li grlo in spomin doma, samo maske so imeli, to pa za tako igro ni dosti. Občinstvo je bilo razburjeno, ker ni mislilo vi« deti samo golo kinematograf« sko sliko in je pričakovalo, da bodo nastopajoči ljudje tudi govorili. Čuk na palci upa. da bodo igralci do svetih Treh kraljev, dobili grlo in spomin in da bodo vedeli, kje je desno in je je levo, da ne bodo krili nrizorov, ne kazali hrbtov in bo polna dvorana popolnoma zadovoljna, Čuk na palci pa tudi. —
Listnica uredništva.
Ložice: V košarizem. — Št. Peter: S palico po grbi tistim jezičkom, ki hočejo »Prešernov« zbor razkrojiti, pa naj bo to »dirigent« ali druge je« zikaete čeče. — Slovenska dekleta iz Rupe: Dokler niste zapisane v Čuko« vem »protokolu« naročnikov — ško« da za trud. Čuk ne bo zastonj »pra> vil«.
Č&drg: Pošljite naročnino. Rozalka in Pcpca. Ti dve punci se prepirata, kje sta kupili perfum, za koliko lir in kateri parfum je boljši. Res zanimivo vse skupaj, Čuk se je smejal, da je bil v nevarnosti, da v svoji novi oble« ki poči od smeha. Počil ni, a dopisa tudi ne priobči. Dopisnik naj se prvo vpraša, ako1 je naročen na Čuka. — Mlado srce: Dekle je pisalo fantu, ki da jo ne mara več: Naznanjam ti, da pusti me prav pri miru. Za norca si me imel, a sam si ostal norec. Tako metlo trještinsko lahko dobim v vsa« kem kotu. Saj meni nisi nič slabega storil. Lump si in lump boš, dokler po svetu klatil se b<;>š. Mlad si in take > že znaš, kaj pa bo, ko boš star. Rav«
notoliko mi je mar zate kot trn v pe« to. Kesam se, zakaj sem te ogovorila. Mislila sem, da si kaj boljši kot si. Napisala bi ti več, pa nimam časa. Zdaj te pa zadnjikrat pozdravim skoz rokavček in poljub skozi raz« trgan klobuk. Naslov: Angela Frk
čez hrib. No 2 in 3. Amen. — Volče: Vašega dopisa ne moremo priobčiti. Je malo predebel in preslan. — Volosko. Ali ste naročene na Čuka. Naročite se, sicer vse v koš! — Kanal. Nič več! V koš! — Idrija pri Bači. Celo v koš! .Take stvari ne priobčujemo.
Manufakturna trgovina ter trgovina z izgotovljenimi oblekami in krojačnica tvrdke
Struchel & Paludetto
se je iz Šolske ulice (Via Mamelli) preselila na Corso Giuseppe Verdi 7 tik sadnega trga.
Obenem se si. občinstvo obvešča, da se je zaloga spopolnila z vsakovrstnim suknom domačim in inozemskim za gospode in gospe-Cene tako nizke, da se ni bati konkurence.
Tvrdka Struchel & Paludetto.
Trgovina z manufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semejiišču v hiši z desetico
trgovec Škodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
Ako želite nakupiti dobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domačo tvrdko^
:: ANDREJ MAVRIC ::
Via Carducci 3 — Oorica — Via Carducci 3
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naročilo se jamči.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani	ANDREJ MOURIČ trgovec.