728
POMLAD Pavle  Zidar
Poln sem samoitne hoje,
poln muik
in zbeganih želja,
kdoi iz te ogromnosti me
izdere —
smrt
je kalcor jaz zašla.
Bobneči curki, kri
me nosi,
pogled je kot umor
teman,
svetlo udriha edino veter,
ki '^bira
za nekoga dan.
Zasej me v toi posest,
nagon —
v vetru počije vse,
v vetru se trava mladi,
v vetru
ogenj ne umre.