Št. 26. V Trstu, sredo 30. junija 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • V »lin.Mtl ji! m > ». •/ "J ! , ' iaj 1 VHI,k" 8 ' *11 l,to J" «*0 kr.. /ii pota leta 1 KM, I« l' '«■ navadim trMopnn vr«to : It k'. K m tlaku I krat, 1», 4* k tisk« Ž k nt, 10 ta *> tlHl"1 '' k 7x veilin erl" 1«' prm tor it. Pri vH«ni«xne Itevilke se doblvujo [-i I« kr. v ukutiol: Na Opduali un 1'rm.ku v lUr-koli, v Itiuuvlol, v Šknli.ji lil M. Mil«,talent t«. Vabilo na naročbo. Čestite gospode, ki so naročeni le na polu leta našega časnika, vljudno vabimo, naj mu tudi vprihodnjo svoje pomoči ne odtegnd. Nove naročnike prosimo, naj se blagovoli hitro oglasiti, da l>o mogoče določiti Število tiskov i liste o pravem času razposlati. Mnogo naročnine imamo Še tirjati; prosimo tedaj vsaccga, kodor še ni plačal za prvo poluletje, naj se podviza. Rodoljubom, kateri so nas doslej blngodušno gmotno i duševno podpirali, izrekamo srčno zahvalo ter jih h krati prosimo, naj bodo nam tudi še odslej podpora v trudapolncm narodnem delu. Deželni zbori. V treljej seji tržaškega deželnega zbora, dne 21. t. m. je prišel najprej na dnevni red predlog poslanca dr. viteza \Vitt-manna, zastran nekaterih promernb v brambenem zakonu. Poslanec dr. Defacis je ta predlog pobijal, ker je potrebne promembe deželni zbor nže pred dvema letoma po temeljitem preudarku določil i deželnemu odboru ukazal, naj sestavi dotično spomenico, da jo vladi izroči. Naj se tedaj deželnemu odboru naroči, naj vnovič pošlje spomenico ministerstvu, da to preudat i želje deželnega zbora. Dr. Wittmann sicer temu ugovarja, vendar je bil njegov predlog zavržen in Defacljev sprejet. Daljo nasvetuje dr. Wlttmann, naj se napravi v Trstu banka v korist trgovinskej mornarici ter utemelji svoj predlog. Poslanca dr. Dompieri in dr. Artelll pobijata tudi ta predlog, ki so tudi zavrže. Potem so so predložili računski sklepi o tržaškem zem-ljlško-od veznem zalogi za leli 1878 in 1879. Iz teh se vidi, da je bilo dohodkov 191.140 gld. 78 kr. in troškov 190.48G gld. 28 kr. tedaj je ostalo čistega dohodka 570 gld. 50 kr., itj ako se temu všteje prejšnji prebitek z 23.915 gld. 90 kr. tedaj je Čistega dohodka 24.480 gld. 40 kr. Deželni zbor potrdi račune ter ukaže inestnej blagajnici, naj dolgove z vso ostrostjo iztirja. Potem se prebere poročilo deželnega odbora o gospodarstvu z deželnim šolskim zalogom v letih 1878 in 1879. Ta zalog znaša v obligacijah nominalne vrednosti 232.230 gld. v kurznej vrednosti 205.303 gld. 55 kr. in nosi čistega dohodka 12.001 gld. 91 kr. Zbor vzame poročilo na znanje. Prošnja podpornega društva za bolno dijake na Dunaji, kakor tudi podpornega društva dijakov filozofije na dunajskem vseučilišči za podporo v letu 1880 izročite se mestnemu zboru, ker deželni zbor zato nema nobenega zaloga. (!) Ali nema Primorska skladateljev? (Spisuje Janko Leban, učitelj v Lokvi). Pri različnih narodnih veselicah, pri katerih se tudi poje, vidimo, pogledavši na veselični spored, skoro samo imena skladateljev, ki nijso Primorci, naših rojakov imena so na takovih sporedih le « bele vrane. Ta okolnost in nepoznanje razmer utegne marsikomu vzbuditi prašanje: - Ali nema Primorska slovenskih skladateljev? — Ako tedaj danes jaz prevzemam rešitev tega pitanja, mislim, da ustreženi večini naših čitateljev, saj je vendar hvale vredno, da se trudimo spoznavati onih mož, ki so zaslužni za naš narod. Vsaka dežela je ponosna na može, ki so se po svojih duševnih proizvodih odlikovali ali še odlikujo, naj si bodo pesniki ali skladatelji. ĆeŠčeč take svoje može dajemo si spričevalo, da smo jih vredni; narod, ki svojih zaslužnih mož ne zna ceniti, tak narod ni vreden, da so se mu rodili. Prehajajoč torej k reševanju zadanega si vprašanja trdim: Primorska ima tudi slocenske stoje skladatelje. Res, nij jih toliko število, nego n. pr. v sosednjej Kranjskej; vendar so naši skladatelji možje, katerih smemo biti istinito rese/i, s katerimi se lehko — ponašamo! Naj pričneta s Kocijančičem. . _*,^Poslanec dr. Dompieri je potem poročal o načrtu zakona, glede naložitve normalnega šolskega zaloga in doneskov iz dedin v korist ljudskih šol. Vladni komisar je na to omenil, da ni treba tacega zakona, ampak uže zadostuje, da deželni zhor o tem sklep stori. Deželni zbor sklene na to, naj se deželnemu zboru ukaže, naj od deželnega namestništva prevzame šolski zalog, da se na obresti naloži. Istrski deželni zbor se je po kratkem zasedanji, ko je potrdil računske sklepe za leti 1878 in 1879 in obravnal proračune za leti 1880 in 1881 — dne 23. t. m. razšel. Sklep o ustanovitvi upne zemljiške banke smo omenili mej domačimi stvarmi. V tretjej seji kranjskega deželnega zbora dne 19 t. in. je naznanil deželni prvosednik g. \Vinkler, da je cesar podaril iz svoje zasohne blagajnice po loči poškodovanim Doljencein 4000 gld. Zbornica je to radostno vest z slava i živioklici sprejela l deželnemu načelniku naročila, naj blagovoli Nj. veličanstvu cesarju zhorovo gorko zahvalo sporočiti. Potem se je sklenolo, da imajo deželni poslanci dobivati dnevščino od tistega dne, v katerem se njihov dohod vpiše v dotični dnevnik; kdor je na odpustu, ali se no vdeležl sej, ta za ta čas nema dobivati dnevščin, če izostanka temeljito ne opraviči. Vsem deželnim poslancem pa so imajo ustaviti dnev-ščine, ako se zborovanje najmanj za osem dni pretrga. Dalje se jo obravnaval poračun učiteljskega penzijskega zaklada. Na vrsto je prišlo tudi več prošenj za pripomoč, in raznim okrajnim cestnim odborom se je dovolilo pobiranje potrebnih priklad za cestne troške. Prošnja okrajnih cestnih odborov: Ribnica, Kočevje, Logatec i Lož, naj se dovole štiri mitnico, ali pa naj dežela prevzame najbolj rabljene ceste v svojo oskrb, izročila se je deželnemu odboru, da jo preišče. Kranjski deželni zbor. Četrta seja 21. junija. Deželni predsednik gosp. Winkler poda zbornici v obravnavo postavo o vredbi rlbStva na Kranjskem. Potrdi se račun in proračun glediščnega zaklada, potem pa dr. Schroy v imenu finančnega odseka poroča o proračunu normalno Šolskega zaklada za 1. 1880. Isaron Apfaltrern želi, da bi zanaprej deželni odbor sam ne dajal več podpor za zidanje šolskih poslopij, ker to je zborova reč; zbornica temu pritrdi. Pri odsekovem nasvetu: da se za remuneracijo katehetom na štiri raz rednih ljudskih šolah uvrščenih 700 gld. da le, ako bo normalno šolski zaklad po državni sodniji v to obsojen, — vname se živahen razgovor. Vit. Vesteneck stavi namreč predlog, da se ima oni znesek vsakako porabiti v svoj namen, a da ima deželni odbor iskati razsodbe od najviše sodnijo o tem, kdo ima šolskemu zakladu povrnoti le troške, t. j. plačevati katehete po štirlrazrednih Šolah. Grof Tli ur n pravi, kako potreben jo poduk v krščanskem nauku I. Josip Kočij unči t se je rodil v Kanalu na Goriškem 1849. leta. Študiral je v Gorici in dognavši gimnazijo šel na Dunaj pravoslovja se učit. A dolgo nij ostal tam. Prišel jo domov v Kanal, kdor je sprejel koneipijontsko službo pri g. K. Pa tudi to za kratek čas. Šel je zopet študirat, in sicer tokrat v Gradec. Po mnogih neveselih izkušnjah se je vrnol bolan v Kanal, kdor je mladolet — jedva v 29. letu 1878 umrl. Kocijančič jo bil od naravo jako nadarjen mladenič, osoluto za muziko, za lepo petje, za katero je imel nepopisljivo veselje. On jo bil nedvojbeno najholjli pe doc od j a na Primorskem, imel je čudovito moč na svojo pevce, da so zares pod njegovim vodstvom izvrstno peli. Z rajnkim mojitn bratom Avgustom sta si bila najbolja prijatelja. In kako ne bi? Saj sta se v enej in isti vasi porodila, skupaj sta na gimnaziji studirala, oba bila uneta osobito za narodno našo pesen. Spominjam se, kako je pred kakimi desetimi leti Kocijančič obiskaval brata. Oba sta si drug drugemu kritikovala skladbe. Ves zamaknen je stojeval jako simpatični Kocijančič pred glasovirom, na katerem je rajnki brat kako novo lepo skladbo igral. In ko je končal, poskočil je Kocijančič radosti so topeč in objemši prijatelja vskliknol: «Oj, Avguste, to je pa lepo 1 Zagodi, zagodi Še enkrat I» In zopet je naš Josip ozbiljno-mirno poslušal. Kedo hi bil takrat mislil, da ta dva ljubljenca boginje Evterpe tako k tnalu pokrije hladua ntogila? Nemila Morami in krščanska odgnja mladine na ljudskih Šolah in kako se na Kranjskem poganja duhovščina za šole; zalo bi on želel jej še več remuneracijo nego je zdaj dobiva. — Dr. Deti je tudi z;t Vesteneckov predlog, vendar ne bi mu bilo prav, ako hi li troški padli na ohčiuc. Deželni prvosednik g, \Vinkler priporoča ta predlog. Ko bi viša sodnija ne določila, da se remuneraclja plačuje iz deželnega zaklada, dobi se povračilo lahko drugod. Po državni Šolski postavi je poduk v veronaukn obligaton in imajo skrbeti za-nj duhovske oblasti. Po postavi od I. 187'2 so bilo pa te določbe nekoliko omejene, ker la naravnost določuje, da se mora na štirlrazrednih šolali za ta poduk dajati retnuneracija; to dovoljuje tudi res deželni šolski svet po nasvetu okrajnega šolskega sveta. Od kod naj se jemlje ta denar, to pa je še nerešeno vprašanje. Občino so po postavi zavezane lc do materijalnih potroskov za šolstvo, kakor za vzdržavanje, kurjavo in snaženje šolskih poslopij, napravo učnih pripomočkov itil. Učitelje pa mora po postavi plačevati noriuiilno-šoiski zaklad, kateheti pa so vendar le tudi učitelji. Pa so še drugi siliti vzroki za sprejem onega predloga. Će se deželni odhor spusti na pot pritožbe, bodo la tožba gotovo dolgo tekla, ker bo imela več potov. Je pa ule tudi iz previdnosti potrebno, da se na Kranjskem no postopa tako odurno s stanom, ki se je bolj nego koder koli sprijaznil s šolskimi postavami. Ne le, da kranjska duhovščina se no upira ljudski šolski postavi, še celo v 30 šolah za silo duhovni podučujejo. Ako bi se tako majhen znesek ne hotel dovoliti, kazalo hi to malo pripoznanja in prijaznosti. Zato priporoča govornik, naj se ta predlog sprejme. Poslanec gosp. Klim izrazi svojo radost nad tem, da so, po današnjih govorih soditi, liberalci one strani spremenili svoje menjenje o katehellh iti o vcronaukit v šolah. On je ulo večkrat potezal so za katehete, pa brez vspelta. Hemuneracija jim vsakako prlstuje. Ites ima cerkev skrbeti za verski poduk mladine, ali to lahko stori tako, da kateheti ne bodo vezani na šolski red. Vesteneckov predlog bi pa prehudo zadel občine, ako bi viša sod ulja določila, da se mora od njih Tztirjatl odškodnina za rommtoracije. Da hi la ne obsodila oličin, moral bi nazadnje plačevati morda celo verski zaklad, ki jo uže tako pasiven, da ga mora država zakladali. Zato govornik predlaga, naj sesVe-stcncckovega predloga izpusti stavek, ki naklada deželnemu odboru dolžnost, vprašanje zarad odškodnino šolskemu zakladu dati v razsodbo viši sodniji. Dr. Schaffer meni, da je deželnemu odboru po tem še tako na voljo dano, iskati ali ne iskati odškodovanja, Vesteneck ugovarja gosp. Klunn, dr. Schrcy se ustavlja vsem prodlogoni. Deželni predsednik gosp. Wlnkler pa pravi, da se kateheti vsakako morajo plačevati iz šolskega zaklada, ker so učitelji iti tudi po deželnem šolskem svetu imenovani. Pri glasovanji se sprejme Vesteneckov dostavek, o Klu- je prestrigla žlvenja nit Kocijančiču 29, a bratu Avgustu 31 letnemu! Britka jima osoda! Josip Kocijančič je bil premarljiv nablratolj narodnih pesnij osobilo po Goriškem. Hvalo smo mu dolini Slovenci, da nam je otel toliko lepih hisorjev, katero je v dveh zvezkih na-birate!) sam izdal ter založil rodoljubni g. Kovačič pri sv. Luciji na Tolminskem, radi česar smo mu slovenski Primorci istinito hvaležni. Daj Hog, da 1 »i se tudi drugim Kooijančičevlm skladbam našel založnik! Kocijančičova dela je sodil njegov prijatelj iu moj brat, Avgust Lehan, 30. maja 1879. I. umrli c. kr. učitelj v Gorici Ker je njegova kritika povsem nepristranska in dobra, tako da jaz nič njej pristaviti nemam, priohčujem jo tukaj od besede do besede, in to toliko raji, ker še ninder nij bila tiskana. Slove tako: • Kocijančičova fantazija je bujna, njegov stav ni prisiljen, akopram je čas okoren in ne vselej pravilen. V ohsežniših na-pevth so kaže njegova omejenost; vajen, iz narodnih pesnij vence viti, v katerih brez posebne zveze napev podi napev, — ni se mogel temu ognoti, radi česar se njegovi večji napovi sličijo takim vencem brez prave zveze v svojih delih, radi tega brez obliko in umetalne vrednosti. V čemer se pa Kocijančičevi napovi osobito odlikujejo, to jo, da se pesnikova misel ko hliš-čivo jedro plastično iu h krati pregnantno poslušalcu razkriva; v tem hodi Kocijančič vzgled večini slov. skladateljev. A Kor. jo poleg pesnikovih misli priplelal napevu tudi svoje osobne novem predlogu so glasovi na obeh straneh enaki 'IG proti vrže ga 5e le deželni glavar Kaltenegger s svojim gladom, kar napravi v zbornici veliko strmenje. Glav arjt\emu benetieijatu gosp. .los. I.ombergerju v Komendi se povikia remuneracija od 2X1 na :tUt gld. na leto. V češkem deželnem «b<>ru je t. in. večina zavrgla vladno predlogo glede prenaredbe delehiqga volilnega reda. To je silno važna politična dogodita, t', jo poziv, s katerim s« j«' poklicala na boj Taffejera vlada; upamo, da se toga boja ne ustraši, ampak pogumno Izdere pravico sveti m. «' i.-r ž njim pobije Herlmta i »espravljive njegove prbtaše. Ta sklup je vlado poklical na ozbiljno, krepko, brezobzirno delo. V grajeni de/clnem zboru ji- poslanec Karlon govoril za to, da se njegova predloga glede znižanja Šolsko dolžnosti in omejeuja ženitbene svobode izročita naučnemu in občinskemu odseku v preudarek. Opiral se je na to, da je z,t prvi predlog do-lo 680, za drugi pa 7oo proVnj; ali njegova predloga se nista sprejela, češ, da ne spadata v področje deželnega zbora. — Tako ustavaška večina gra-'kega deželnega zbora sama sebi žlico krade i pravice jemlje t Ali se to ne pravi, svobodi v obraz biti? Tako delajo — svobodnjaki! Ustavo verna manjšina solnograškega deželnega zbora se zborovanja zopet vdeležuje. Nn, slave si ni pridobila z smešnim kujanjem. V biikovinskem deželnem zhoru, v katerem je bila doslej vedno centralistička stranka v večini, prišli so nenadoma federalisti v večino; judovska nemška liberalnost je propala. Dopisi. 11. Hafcrljc, dne 20. maja*) Prejini, draga »Edinost«, malo vrstic iz nezmožnega mojega peresa. Pravica ine sili pohvaliti vrlega moža, kteri je razodel nemir v matarskej županiji v šl. 19. Veseli nas, da je svet izvede), kuke krivice se pri nas gode. Kdo trpi ? Ubogi preprosti kmet. Priliko sem Imel opazovati pri našoj volitvi, kako ubozega kmeta zapeljuje stranka, katera se briga le za svoj žep; zabadava se ni trosil denar, zabadava ni bila pijača; Če bo kmetu to koristno, o tem močno tvomiino. Ubogi kmet trpi, prisiljen se priklanja »zlatemu teletu«, kakor judje v puščavi. Pri nas imamo inoža, kateri hrepeni splaziti se na županski stol, i se baba z dobrotami, katera dela kmetom; ena taci h dobrot je ta le: Ubogemu kmetu, kateri ga je potreba val za pričo pri c. k. sodnljl, zaračunil je za dvč url boje (i gl. če tudi jo Imel sam svoje opravke pri sodniji. Ta ubogi kmet ni mogel moža plačati, zato pa mu je z sodniškim slugam polu voza vzel da si je svojo pot k sodniji poplačal. Dokler bomo Imeli lake može, kateri gledajo, da bi ubozega krnela drli, ne bode nam pomagano. Občina r. H krti*«, dne 20. junija. V četrtek popoludne som prišel slučajno v Sežano k šolski veselici, katera se4c vršila na prostem v gostilnici g. Skara-manga. Slučajno, pravim, ker o tej veselici nisem nič vedel prej, torej nisem tja prišel z namenom, da bi kakemu časniku o njej poročal. A ker mi je bilo slišati vstopi vsemu na vrt: »Sehet doch, \vir mflssen fremde Correspondenlen da habon, damit sie in die Zeltungen atich von tlieseni Scbulfoste sebreiben», prav zato hočem te veselico tu kratko onufniti na je:o dotičnomu gospodu, ki je omenjene besede izrekel. Prepičan naj bode tudi ta gospod, da meni nikedo nema pripovedovati, naj v časnike ne pišem, niti nisem tak plašljiver, da bi se bal « za kruh če o poštenih rečeh Časnikom poročam. — Torej ad rem! Ob petih popoludne so prišli otroci, katere je spremljevalo učiteljsko osobje, na gostilničnl vrt ter začeli so tam, lepo uvr- ') Prvega dopisa nismo prejeli. — Vred*. nazore in dogodbe, kar pa more umeti le tisti, kedor jo bil v ožjej prijateljskoj zvezi ž njim. Tako je n. pr. «I;poved • nastala pri priliki, ko sva ž njim bila v Koči nji ter so ga neke tercijalke ulekle čez zobe radi nekega dekleta (primeri v tej pesmi: oj kaj so si prizadejale jezične starke redkih zob!). V pesmi »Njega ni* je izrazil, kar so mu je nokedaj prigodilo: dekle, v solzah se topeč, klečalo je pred njim, proseč ga ljubezni. Kocijančič je bil ženskim Često jako nepristopen, neusmiljen, kakor so se sploh v njegovem živenji srečevala protislovja. Kar daje Koc. pesmim posebno vrednost, to je, da se nekatere (posamezni deli pri vseh) glase ko narodne (primeri • vabilo*), po naravi posnete so pa vse (primeri memo drugih v «maj ni k 11«: »nul slišal lice kukavice v zelenem lmkovji bi glas »; tu čuješ popolnem kukovičin ku kn I ln kako te boža v tem istem napevu idllično-igrivi motiv: »rad gledal čedo bi po griči...... V »i:pored i* poleg uže navedenih »stark« je jako naravno pogojeno: »kako bi jaz bil jezen nanje...... kiy pore- čemo pa k periodi: »Kito cvetja mu je dala, s cvetjem dala mu srce«; kogar ti lakti ne ganejo, naj gre izpred ljudi: 011 ni človek. Nepotrebno je, da spregovorim o « Oblačku», ki ga je 1 uže često slišal in sodil slovanski svet. Naj rečem le toliko, da ta pesem ima le malo vrstnic /namreč ko podoknicu) ne lo v slovenskoj glasbenej literaturi, temuč tudi v (njej, in prav to za to, ker je vse tako naravno, položji prikladno. V tem, da je naravo posnemal, bodi Koc. vzor osobito onim, ki enemu in istemu napevu potikajo po ve? tekstov nadoutestovaje posvetne besede žčeni, različne pesni deklamovati: vmes so marsikojo lepo pesen | zakrožili. Vso lo je na vsakega navzočega naredilo dober vtisek in kakor jaz, tako se je menda marsikoji z mano rad želel nazaj v prehlaž«na detinska leta, ko ilovak vendar tuko srečno, tnko breziskrbno ži\i in uu kragulj še ne kljuje srca od zore do mraka, od mraka do dne. P<> marsikateri gonljivi deklamaiiji in marsikoji melodijozni pes^nci, katere so naši mladi ljudje—učiteljskemu sežanskemu osebju na čast —srečno izvršili, stopil je na <>der fante III. razreda in govoril je genljiv govorček, ki je meril osobito na In, da pokale v pravoj luči veliko ljubezen, veliko trudaljubivost, katero ima predsednik krajnega šolskega sveta g. Dele-ia v prospeh s< žanske narodne Šolo. Tn v zahvalo vrlega dej<-1 ovatijn tega grisportn podaril mu je mladi naš govornik lep šopek. — Na lo se je mej šolsko mladež razdelilo dosli Tresenj in kruha, in ku s.i senati znbčki najedli bili, pričeli so otroške igro. Veliko veselost so izhudile te igre, katere iz pedagogičnega stališča vsak pametnjak odo-bruje. Točno ob 7. uri zampoče boben, trobenta zapoje in ovo, otroci se uvrste lopo in se zastavo odkoračijo po vojaško v spremtvu učiteljskega osobja pred šolsko poslopje, kjer se razidejo. Srečna mladina I naj iti ti pač zmerom tekle tako sladke urico ter bi ti veselja tudi v prihodnjeste ne ogronilo — živeujcl — Hog ohrani tudi tvojo dobrotnike, katerih se posebno v Sežani razveseliš. Sodnijski pristav, g. Ternovec je odšel iz Sežane na svoje novo mesto ko sodnik v Vodnjan v Istro. • Edinost« je nže kratko omenila zaslug tega vrlega moža in to je storil tudi »Slov. Narod« v posebnem dopisu iz »Sežanskega okraja«, ki je potekel iz peresa pisca teh vrslij. — Žal, da dotične številke noben sežanski naročnik dobi! nij, kar jo še bolj čudno, ker oprav-ništvo tega istega lista v denašnjej številki 11a neko vprašanje določno odgovarja: »daje 0110 v Sežano ono številko resnično poslalo, da utegne torej morda na pošti vzrok bili. da je naročniki niso dobili«. — lieši lo uganko, kedor jo zna, jaz je ne morem; čas pa vse spravi na dan, in onda vam hočem še o tem poročiti. G radi mir. X TrMu* dne 27. junija. [Municipalni beriči in okoličani).] Minoli teden sem bil na ribjem trgu in sem videl, kako laškim ribičem magistratov! beriči predstvo dajo. Nek okoličan je prišel z ribami na trg in stopil lik laških ribičev, ti pa so gu začeli odganjati z mostro di schlavo; precej je bil tudi magistratov berič (po domače lampareto) zraven iu je tudi okoličana z ščavo pital ter ga na trgu za laške ribiče uvrstil. Pra-šamo: je li prav, da je domačin Avstrijec za Laha postavljen in da slavni magistrat dopušča, da njegovi beriči ne spoštujejo domačinov? V tej zadevi l>i prav bilo, da vlada začne zabran juti laškim ribičem ob avstrijskih obalih ribe loviti, da tako domačim ribičem pripomore, da ne bodo trpeli škode, katero jim sosednji laški ribiči v naših vodah delajo. *) 1' Uorh'i, dne 27. junija. Naše mesto, ali bolje: vsa dežela je praznovala na sv. Ivana dan redko svečanost, petindvajsctletuico svojega prevzvi-šenega pokneženega višjega škofa. Veseli nas, da jo dočakal to znamenito čast Dr. Andrej Golimayr, — ki jo vedno razumel ohraniti lepo slogo in ljubezen moj goriško duhovščino obeh narodaostij. Prepričali smo se 24. t. m., da ga ta čisla in ljubi, kakor svojega očeta. V spomin slavnosti je osnovalo kat. društvo besedo, pri katerej smo izredno čuli slovenski, po č. g. dr. Gabrijevčiču sestavljeni, krepki i svečanosti primerni govor, — le škoda, da se nij zapela kaka naših, — da se aristokracija i tu zastopana ') Vl.ulii iiMU zamnuo roko, jki nosročnoj trgovinskoj ponoilbl, kutom jo, fc go no motimo, Immri ŽvogolJ z lulko vliul" nkloiiol, priilrlumi jo luPUlni riblOom priivlon ril.JoHtt lova turti v imKoiii morji. IJle iml il luvui pottliiuoc, gmpotl Nul»'rg''j, »o jo m liiiogo milo riliićo v clrtuviioui 7boru gorku julozul, ii mano niuo ni, koliko ju to koristilo j vnoVuku pn ju luloatiiu, ilu ]itdjl ilrtuvljuiil ilolimiMm kjuli Jomljo; t roba no prtoodovatl, iU «o tu krlvlou itlpravi. Priju, s cerkvenimi naopak. Kocijančič ni napevov »Aoval«, no: ko je imel glasbeno misel, bil je tudi napev nže gotov, zato se mogo njegove melodije »srečne* zvati; plodovit pa »i bil. Da nahajamo sem ter Ija kako tujo misel, temu se ni čuditi, kakor tudi temu ne, tla se je sem ter tja ulezol kak neslovansk motiv. Kocijančič je sploh bil vsakovrstnim čulom jako dovzeten človek. A v njegovo obrambo naj vendar tu pristavim lo: Domišljija sploh ne moro ničesa si varili; vso vsebino duševnega živenja si pridobivamo izključljivo le po zunanjih in notranjih začutenjih (\Vnhrnehmungen). lladi tega slepec (ko tak rojen) nema domišljije o bojali, glušec ne o glasovih, ljudje, ki imajo le malo duševnih nazorov, pogrešajo krilate domišljije v obsegu idealnega. Pri slehernem človeku sega domišljija le do tja, do kamor sega duševna vsebina. Stvarivna (originalna) je domišljija lo, kolikor se liče oblik. Ona snuje novo tvorbe, a le iz danih življev opiraje so na opazovanja in na spomin. Fantazirati ni tedaj nič drugega nego: sočim iu reproduciranim delom duševne vsebine podajati novih oblik in novih zvez (kombinacij). To bodi rečeno onim, ki jih je zasela vraža, kakor da bi fantazija mogla biti absolutno originalna. Da so Kocijančičevi napevi polni efekta, po čemer mnogo skladateljev brezvspešno vzdihuje, — temu je brez ugovora pritrditi. Vziok temu je, daje Koc. polovico svojega 29. letnega živenja bil pevovodja; zbog tega je natanjko poznal one prehode, ki so občinstvo »grabili« (to je bil njegov izraz) ter je vporabljal; a tega, kar Nemec imenuje »Effecthascherei« ni mu možno očitati. Da je Koc. ko samouk dospel do take stopinje | 1 \i'a ital. gospoda lepim slovenskim glasom bolj privadi. Predvečerom jo KviraU tudi pred škofijo mestna godba najlepši komade. Vrhunec slavnosti je dosegla drugi dan ponlifikalna maša, v krasno s< zastavami okinčanej stolni cerkvi. Mešani zbor je izvrstno pel prekrasno Stegner-jevo mašo. Ljudstva iz vseh stanov jc bilo natlačeno, a znnn j cerkve je čakala še velika množica. Osebno so počastili R't. blnega jubilanta škof ljubljanski in poreški, načelniki obl^stnij. deželna duhovščina do blizo 200 oseb, razne druge deputacije, mej temi odborniki tak. judovske občine. Od mnogo strani so došla voččila, na prvem mestu lastnoročno pismo se srčnimi izrazi i poudarjenimi zaslug za cerkev i državo od Nj. Veličanstva — na'ega Cara, dalje od nadvojvode Karol-Ludovika, grofa i grofice Chamhord, ministra Conrad pl. Kb> besfeld-o, škofa videmskega i.t.d. K obedu je bilo povabljenih le 30 oseb izmej višje odlične gospodo, mej temi grof Franc Coronlni, baron Rechbach, polkovnik Krušie, vitez Pajer i dr. .los. Tonkli. Pri obedu je zopet svirala mestna godba. — Moj goste so razdelili dve poeziji slovensko in italijansko, prva iz spretnega peresa našega pesnika č. g, Gregorčiča, — dalje »trojno abecedo« v slovenskem, nemškem i hebrejskem jeziku po veleučenom jezikoslovcu g: prof. Štefanu Koeiančiču. — Slavnost se je srečno končala z dobro izvršeno besedo mladenčev v malem seminisču. Slišali smo lepo ubrano petje i še posebno je dopadala igra: »Učenca gresta na luje»; govori pa politične barve, kakor: »Cerkev iu država« spada le v področje skušenega polnoletnega moža, ki vć in čuti kaj govori. Zabilježim v kratkem v Vašem cenjenem listu to redko nam Slovencem še posebno važno svečanost, ker naša narodnost je uživala tu skozi i skozi enakopravnost. Da bi se nam toliko pravice godilo tudi po družili mestnih oblastnijah, — pa mir in prava sloga bi se hipoma povrnola mej obu deželni narodnosti. --. Izpoved, li. Vabilo (naj bi bilo pisano v A-dur), 7. Danes tukaj, K. Slovo, 0. Vojaško.« Tako moj brat o Kocijančiču. — Kakor se mi zdi, spisal jo rajnki moj brat pričujočo kritiko na željo g, Ignacija Grun-tarja, sedaj bilježnika v Logalci. Ta gospod ima menda tudi kritikovane skladbe v rokah. Ako bi mu moje besede kaj veljale, sovetoval bi mu, da odpošlje omenjene skladbe kakemu veščaku v pregled, kajti nijso brez vsakega pogreška in nže moj brat je za svojega žilja rekel: »Ako bi bile Kocijančičeve pesni namenjene tisku, trebalo bi sem ter tja pile.« I log daj, da bi se lepe skladbe nadarjenega a prerano umrlega našega Kocijančiča skoro obelodanile njegovemu imenu na čast, nam Slovencem — na slavo! V hrvaškem deželnem zboru je ban prebral dopis oger->kepa ministra Szapanja. v katerem obeča, da ^e odpravi Davidov »ladjarski tečaj, da se le na zagrebškem vseučilišči napravi stolica zi madjarski jezik, ki Hrvatom pomore — v madjarska nebesa. N;i Ogerskeni se je končal državni zbor 21. t. m. Ker ni še dovršil zakona o ogersko-hrvntskej nagodbi, zato pride ta na vrsto še le v prihodnjem zborovanju meseca septembra ali oktobra. V čelrtej seji hrvaškega deželnega zbora je poprejšnji finančni vodja Ivan JkutoloviČ živimi barvami slikal, v kako škodo pride Hrvatska po novej nagodbi z Ogersko. Ker najvešči mož o finančnih zadevah tako govori, potem pač ni dvombe, da so Hrvatje pri-li z nagodbo z dežja pod kap. Tuje dežele. Konferenca v Berolinu je končana. II grškemu kraljestvu (majo pripasti: skoro vsa stara Tesalija, skoro vse okrožje Lari-se, v Epiru ima biti meja zagorska pokrajina, janinski severni rob, reka Kalama do joniškega morja. (irško pridobi 330.000 prebivalcev, mej katerimi je šesti del muhamedanov i 7000 judov. — S lem sklepom pa Grška še nič ni pridobila, ker je gotovo, da bo turška vlada delala zavere i da albanska liga ne ho rok križem držala. Ruski časniki trde, da bo vse delo berolinske konference brezvspcšno, ker se vlade ne bodo mogle zediniti o tem, kako bi se Turčija prisilila, da izvrši dotične sklepe. Da bodo Grki imeli še dosti zaprek, to je golovo, ne le od Turčije, tcmuč tudi od Albancev, ker ti gotovo ne dado brez krvavih bojev iz rok Janine, ki se ima združiti z grškim kraljestvom. Ruski car je ukazal, da se imajo v letu tKH1 mirovna sodišča ustanoviti v deželah Livlaml, Esthland iu Kurland. Taka sodišča so na Ituskem uže mnogo koristila. Bolgari zahtevajo združenje sedanje Bolgarske z Rinnelijo, bolgarski knez Aleksander je nedavno rekel: Ali moram jaz iti v Filipopel, ali pa knez Vogorldes v Solijo. Združijo se tudi gotovo i čas temu ni več daleč. Turčija je zgubila tudi uŽe svojo veljavo v očeh tistih časnikov, kateri so jo mej zadnjo vojno tako veličali; stara «Presse» pravi: »Turčija ni več država, i tudi nobene vlade več nema*. Pozno je prišlo temu časniku to prepričanje, a prišlo je vendar. Na Francoskem so se politični hudodelci pomiloščili. Francoski časniki zarad tega zelo hvalijo Gambeto, ki je v parlamentu dotični predlog stavil ter s znano svojo zgovornostjo tudi dosegel, da je bil sprejet. V Bimu se je duhovščina pri zadnjih volitvah v mestni občinski zbor živahno vdeleževala iu v več okrajih tudi zmogla. Papež je zarad tega dotičnim duhovnikom čestital. V angleškem parlamentu so bile zadnji teden burne seje. Voljen je bil namreč v parlament brezverec Bradlaugh, ki ni hotel priseči. Zarad tega je zbornica sklenola, da ne sme hoditi v parlament. Bradlaugh pa je vendar prišel i razsajal v njem, zato ga je zbornica odstranila i pod varstvo dela. -uu-- DOMAČE STVARI. Južna železnica se je na vse krlplje prizadevala, da bi še daljo bila davkov prosta, pa zaman i zabadava, vlada je vso prošnjo i zvijače odbila. — Tako jo prav, če mora ubogi kmet plačevati davke, zakaj bi jih pa milijonarji ne, kakor je to bilo pod prejšnjo vlado? t Pater Banvenut Crobath, široko po Slovenskem znan i povsod čislan i ljubljen, za slovenski narod jako zaslužen frančiškan, je 20. t. m. v Ljubljani v 75. letu svojega Živenja umrl. Spremilo ga jo na boljši svet brez števila zvestih prijateljev — dobrih del. Madjarski jezik na Hrvaškem. V madjarski tečaj v Zagrebu je uže vpisanih 90 osob. Na sv. Antona dan so ti učenci izbrali petorico, ki je šla Antonu Davidu, novemu hrvaškemu mesiji poklanjat so i čestitat mu, ker je uvel toliko potrebni madjarski jezik. Nu, ti ljudje se klanjajo madjarskemu bogu, za zveličanje jim tedaj ne bo treba skrbeti. Cesar je čestital goriškemu poknežeueinu višjemu Škofu Gollmayerju k 25. obletnici njegovega Škofovenja z lastnoročnim pismom, V seji tržaškega mestnega zbora dne 28 t. m. je mestni svetovalec Rurgstallcr priporočal županu, naj se vse stori, kar je mogoče, da se trtna uš iz Istre ne zanese v tržaško okolico, Zupan je zagotovil, da se nič ne opusti, da se to doseže. t Dr. F. Brauner jo umrl 21. I. m. v Pragi. Rajnki je bil eden izniej prvih čeških rodoljubov in učenjakov ter je uže od leta 1848 delal za češki narod. Novo tiskarnico je nedavno odprl naš rojak, g. Fr, Urala v palači Dlana, nasproti cerkve novega sv. Antona. Preskrbena je z vsemi potrebami prav dobro, postrežba je točna i ceno nizke. Zato jo priporočamo Slovencem, ki imajo tiskarna dela. Pisanke za slovenske lepopisje je izdal gospod Ivan Ea-pajue v Krškem. Te pisanke so pred vsemi druzimi priporočila vredne, ker se otroci, kateri jih rabijo, nehote tudi zemijepisja uče. Imajo na zadnjej struni zemljevid avstrijsko-ogerske države, ali pa kranjske vojvodine, obdane od koroške, štlrske, primorske iu hrvatske dežele. Na družili plsankah nahajamo navadno kako zverino ali kako drugo podobo brez okusa in poduka. Slo^ansKo podporno društvo v Trstu bo imelo v nedeljo I 4. julija v dvorani pri Zelenem hribn Monte verde) ob 5. po-polmliip občni /bor. — Dnevni red: I. volitev tajnika, 7 odbornikov in »i namestnikov; 2. pre-drugačeuje nekaterih točk društvenih pravil. Vsak ud mora se sabo prinesti spoznovalnl listek, in kedor Še ni v pregled dal knjižice, tudi to. Odbor. Za častne občane je izvolila občina trga Motnik ob šta-jarskej meji ministra TaafTeja, grofa Hoheinvarta iu kranjskega deželnega načelnika \Vlnklerja, Toča na Pivki je pobila po matenjskem polji skoro vse, mnogo je škodila tudi po zejskem, koškem in raklškem polji. Revščina je bila tukaj liže lansko leto velika, ljudje celo somerna več iiemajo, da hi mogli posejati na polje ajde ali prosa. Naj bi usmiljeni ljudje priskočili \ pomoč iibozemu ljudstvu. Novi goriški župan dr. J. Deperis je hil 19. t. m. slovesno vmeščen. Tristoletnica idriškega rudniKa se je od '.Hi. do 23. t. m. slovesno obhajala. Kmetijsko ministerstvo je zanjo dovolilo 100ft gld. in gosp. minister Falkrnhajfn je sum prišel v Idrijo deležit se svečanosti. I/ Ljubljane so prišli tja gg. deželni načelnik Winkler, deželni glavar vitez Kalieneggtr, državni poslanci dr. Vohijak, Pfeifer in (iariboldi. Mesto je bilo lepo okrašeno. Pri obedu je napil minister kmetijstva kranjskoj deželi, katero je lepo poslavil, deželni prvosednik Wlnklerv slovenskem jeziku idriškim rudarjem. Nek uradnik pa je Imel toliko takta, da je napil uradnikom, to se ve v nemškem jeziku. — Rudniku vodju, gosp. Lipohl je dobil častni naslov: »dvorni svetovalec«, TisoCletnica staroslovensKega jeziKa v cerkvi se po vsej Dalmaciji slovesno praznuje. Tisočletnica slovaniKega jeziKa. Mesto Črnomelj je slavilo tisočlelnico slovanskega jezika dne 27. junija 1881) z slovesno sveto mašo i pristojno veselico. SlovansKemu podpornemu društvu so pristopili ko usta-novniki prečastiti gospodje: Anton Hrovatin, župnik pri novem sv. Antonu v Trstu, Jurij Jan, dekan v Dolini iu njegova Milost, slovanski mecen Jurij Josip Strossmaver, biskup v J »Jakovem. — Ko podporniki: Jakob Klemenec trgovec v Trstu, Dr. Franjo Mandič v Trstu, Dr. Ivan Blehvels, Matija Polič, predsednik »Slovanske čitalnice v Trstu«, pleni. dr. Ivan Eoscr, plemeniti Anton Klodič, šolski nadzornik, Franjo Žitko, Ivan Nabergoj, državni iu deželni poslanec, Viktor Dolence, trgovec, gosp. Kocijančič, inženir «Stubilimcnto Tecnico Triostino», Franjo Bakinac, gostilničar, Gašper Bresnlk, Ivan Zornik, Anton Kvas, Janez Jerina. Oznanilo. V zinislu t* 49 društvenih pravil naznanja podpisano ravnateljstvo, da jo bilo vkIci! odloka c. kr. kupčljske-pomorske sodnlje v Trstu dne 14. maja t. 1. št. '>5:58 vknjlženo v registru za društva »Gospodarsko društvo v Skednju, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo*, ki začno svoje delovanje dne I. julija t. I. iu ki obstoji za zdaj samo iz udov, kteri imajo svoje stanovanje v Skednju. Ravnateljstvo ne bode tedaj do nove določbe drugih udov v društvo sprejemalo. V Skednju, dne 21. junija 1880. Gospodarsko druitvo v Skednju, vknjižena zadruga s neomejeno zavezo. Ivan Sancin-Nemec 1. r. Lovro Godi na-Ban I. r. ]>rrlii spoštovanje podkupuje, sramoti slovenščino i draži slovenski narod, kateri ima vendar pravico zahtevati, da vladni organi njegovih svetinj ne skrnnijo. TržašKej družbi Tramway je ministerslvo za notranje zadeve koncesijo za daljših 15 let pogojno dovolilo; inej trmi pogoji je najvažnlšl ta, da ....... družba v svojo službo jemati le avstrijske državljane. To je prav dobro, ker doslej s<> jo družba le bolj na tujce ozirala; zelo koristno bi bilo, da vlada tudi lilovdu enak pogoj stavi, ker tudi pri t<*j družbi so se v poslednjih letih tujci zelo vrivali. Matija MleKuš. V Edinosti popisani slepar, Matija Mlekus je pred 2. letoma tudi mene počil za 10 gl. z enaciml pretvara-mi. da ima denar dobili po pošti i.t.d., prosil me je le za 7 gl. a drobiža nisem imel, dal som mu toraj desetak; zagotovil mi je, da tretji dan dobim vračilo — a do danes ga ;e nemam iu menda ga tudi ne dobom. Brav, da so tacega goljufa v gospo-skej suknji deli pod ključ. (V Dojjii—Borštnik.) Prav zdaj čujemo, da je ušel iu uže zopet slepari. — (Ured.) --o» . - Gospodarske stvari. KaKo ravnati s trsom po zimi ošKodovanim. Zimski mraz jo vinogradom prizadel neznano veliko škode. Ta bo tem občutljivejša, ker se zdaj tudi za loto 18KI ni zanašati na dobro vinsko letino. Kajti stari les poganja mladike, katere se le malokdo pokažejo rodovitne. To velja posebno se o sortah, ki močno v les rastejo. Večjidol so lesne mladike, pri katerih moramo še eno leto čakati, da nam te poženejo iz sebe rodovitnih silile. Zato bo vinogradar moral v tem slučaji čakati najmanj še do I. 1882. Opravičeno jo torej vprašanje, ali se ne tla tukaj nič pomagati tako, da bi letošnje lesne mladike se spremenile v rodovitne? Kajti tako bi za drugo leto uže pridohlii vsaj nekoliko upanja na boljšo trgatev. Vprašanje ni nič novega. V podobnih zadregah smo bili vinogradarji uže večkrat! iu skušnje se pokazale, da se da pomagati, ako le prerano neugodna jesen in mrzla zima ne pritisne. Treba je na trsu 2 letošnji mladiki, kateri ste najkrepkejše iz starine prirastli, pri 0. ali 4. peresci odrezati brž, ko sto 8—10 centimetrov dolgi, Vsled tega očesa, ki se nahajajo med peceljnom listovim in trsom samim, poženo novo in sicer rodovitne mladike. Tako prirezovanjo nerodovitnih mladik ni pre-težavno delo in je svetovati pri trsih, ki lintijo še zdravo delilo. Ako je pa deblo mrtvo iu jo trs le iz korenin pognal, nuj so omenjeno prirezovanjo opusti. Kajti nove mladike ne bi dozorelo več. Kdor pa misli, da bi v njegovom vinogradu omenjeno pri-rozovanje letošnjih lesnih mladik dobro bilo, la naj ue odlaga z delom. Proj ko se opravi, tem holjše je. Dobi so namreč več časa za poganjanje, razvijanje, rast iu kropljenje novih mladik, da še pred zimo dozoro. (■Prukt. Landvvirth.). ---- RAZNE STVARI. Cssaričina krona. Francoska cesarica Evgenija je darovala svojo krono cerkvi NoIro-Dame-des-Victoires v Parizu. Župnik te cerkve, (Jjovajon, ni holol sprejeli toga dragocenega daru, ker za glavo Matere božje ni to, kar je bilo poprej namenjeno Evgenijnej glavi. Vojvodkinja Mouchy je morala krono nazaj vzeti, da jo povrne cesarici, ko pride iz Afrike. Bosenska deca na Švicarskem. Užo dalj časa obstoji na Angleškem odbor, ki podpira hosenske sirote i se posebno briga za bosensko deco. Temu odboru ste na čelu južnim Slovanom dobro znani usmiljeni gospi Irby in Juhnsfon. Na trošok tega odbora se mnogo bosniške deco goji na Švicarskem. Za vsako dete se plačuje 240 gld. na leto. En tak deček jo tam prav dobro izvršil 4. giinnazijalni razred. Urednik nekega zagrebškega lista pripoveduje, da je imel v rokah pismo boaenskega dečka, ki se v Švicu goji, i da se ni mogel dosti načuditi i nahvalili lepemu nemUemn pismu i se nadeja, da ho ta deček danes ali jutri Bosni v veliko korist. — Temu pristavljajo „Bučke Novine" opazko, s katero se tudi mi popolnoma strinjamo. Ta opazka se glasi: Kakor i mi hvalimo plemenito to delo, vendar se no nadejamo, da bodo taki dečki, odgojeni skoz i skoz nemškim duhom, mogli koristiti svojoj domovini. Taki otroci se izročajo tujim rokam, ko še nič ue vedo o narodnih stvareh; dvomimo ledaj, da bi jim na Švicarskem probudili ljubezen do domovine i svojega jezika. Koliko več bi ljudoljubno ungleške gospe koristile bosenskemu narodu, ako bi mladež pošiljale v Zagreb na vzgojo, ker bi se ona v materinskem jeziku lažje i temeljitejšc prisvojila listih naukov, s katerimi bi mogla danes ali jutri biti koristna svojej domovini. Prijatelji miru na RusKem. Oznanili smo užo ustanovitev ruskoga društva za mojnuroduo pravo; danes nuj nekoliko več o tem povemo. Pri ustanovitvi so bili pričujoči: vojvoda Peter oldenburški, vojvodlčlne njegove rodbine, prvosednik minister* skega zbora grof Valnjev, tajni svetovalci Pobčdonoscev, (iiers in Titov, baron Joinini i drugI veljaki. Vojvoda je po cerkvenej slovesnosti pričujočo tako le nagovoril: »Njegovo veličanstvo cesar Aleksander je blagovolil društvena pravila potrditi ter mi je dovolil, prvosedstvo prevzeti. Mislim, da smo začeli najboljši s tem, da smo najprej prosili božjega blagoslova.« Potem se je gorko zahvalil vteineljileljem, baronu domini, profosorju Martens in državnemu svetovalcu Poggenpohl 'Društveni namen je s\>t, ker uvaja glavne nauke mejnarodnega prava v vesoljnost, narode tesnejše veže in jim lajša bremena, katera vojna nalaga vladam i narodom. <>e tudi zdaj žalujemo (ker je uinrla cesarica,, če tudi so časi oblačni, vendar se od daleč lesketa dobrodejua zvezda miru. Ko se povrne v koči- blagostanje, bodo tudi prestoli varniši. Mir je splošna želja. V ruskem grbu je sveti Jurij, ki je zmaja umoril; ta zmaj je vojna, vitez Jurij pa preljubi naš car. Pijmo na zdravje našemu carju Aleksandru.« — Vojvodi je odgovoril Valujev: »Naravno je, da je bil izvoljen vojvoda, ki je vse svoje živenje posvetil dobrim delom, za načelnika društvu, katerega namen je mir. Lepo napredovanje dobrodelnih družb pod vojvodino skrbjo nam je poroštvo, da bo ludi ta novo ustanovljena družba vspcSno delala.« — Starosta Pobedonoscev je poudarjal, da vojvoda ni le svojega živenja posvetil prizadevanju po dobrih delih, temuč tudi praktičnim delom, ker je svoja prizadevanja izvrševal. To je dobro znamenje za društveni vspeh. Haron Jomini je potem društvene namene razjasnil. Vsled napredovanja izobraženosti dobiva prašanje prava dvojno važnost i povsod si pridobi veljavo nad silo. Več društev je, v katerih se posvetujejo v mejnarodnem pravu vešči, visoko spoštovani možje v prušanjih, o katerih se vlade dogovarjajo, v tacih prašanjih, ki le prerada vojne bude. /a prav so spoznali, da vsak narod podari kamen za hram miru. Ta društva, ako se pomnože, bila bi vest izobraženega sveta. Drugi društveni namen bode la, zedi-niti v mislih posamezna društva, v katorej neutralnej državi posvetovati se v prašanjih, o katerih se dogovarjajo vlade, sicer brez upliva na vlade, pa z uplivom na javno menjenje, tako bi se razvila moralična sodba, ki ne bi brez upliva bila na ljudska zastopstva iu vlade. Danes je storjen prvi korak k namenu, kateremu je načelnik vse svoje živenje posvetil, namreč postavljenje prava na mesto sile, da se bratomorni boji ubranijo, i da bo blagostanje v kočah živečega ljudstva podloga moči in veljavi držav In vlad. — Da bi lepo to prizadevanje postalo meso i kri, kako dobro bi bilo potom na svetu! -- Ruska cesarica Marija Aleksandrovna. Kakor smo ob svojem času objavili, umrla je 3 t. m. po večletnem bolehanji Marija Aleksandrovna, ruska cesarica. Kar je premogla zdravniška umetnost; kar se je moglo storiti z vsemi sredstvi velicega bogastva, da se podaljša slabi plamen eari-činega živenja; kar je mogla včinitl najnežnija skrb ljudi, da se jej olajšajo zadnje ure: vse to se je storilo, ali znanosti moč ni mogla ubraniti smrti. Marija Aleksandrovna se je rodila leta 1824 in bila je hči hesenskega velikega vojvoda Ludovika II. Pri krstu jc dobila Imena Vilhelinina Avgusta, Sofija Marija, katera jo pro-menila, ko je prestopila v pravoslavno cerkev. Vrlo darovita, obdarjena z bistrim umom i zrelim mišljenjem je vplivala močno na otožnega svojega soproga ter oživljala rusko višje društvo i dajala odločen tok ruskej politiki. Od druge strani pa je bila tiha, dobrodušna i kakor se jc v Darmstadtu umikala posvot-nemu hrupu, taka jc ostala tudi v ruskem velikem svetu. Umikajoč se veselic i sijajnosti iskala je svojega živenja sreče v pobožnosti i molitvi iu ruska cerkev je imela redko pobožnišo hčer i rusko duhovnlštvo požrtovalnišo dobrotnico od nekedanje luteranske vojvodlnje z hesenskega dvora. Zalo ni čudo, da so pobožni i goreči duhovniki, kakor dvorski višji duhovnik Bo-šanov, velik upliv nanjo imeli in jo zbližali onemu krogu, ki je gojeval pravoslavno cerkev v socijalnem i pohtiškem živenji. VojvodiČina ni bila s prva namenjena tadanjemu velikemu knezu prestolnemu nastopniku Aleksandru. Ko je on šel leta 1K41 iskat zaročnice, ni bilo njo imena v njemu izročenem izkazu dorastlih vladarskih hčerij. Na popotovanji, na katerem je iskal zaročnice, pozval ga je po naključbi v Frankfurtu he-senski veliki vojvoda Ljudevik II na obed. Veliki knez ni nič vedel o vojvodičini, ko je po obedu srečal po vsem preprosto, lepo i krasno mlado deklico, o katerej mu je nek spremljale« povedal, da je vojvodičiua Marija. Velicega kneza jo nje podoba tako očarala, da je zahteval, naj ga jej predstavijo, i se je potem ves večer ž njo razgovarjal. Drugo jutro je rekel grofu Orlovu, ki ga je spremljaj na popotovanji, da ni treba več Iskati zaročnice, ker jo je uže sam našel. On hoče vzoti Marijo i nobene druge. Pripoveduje se, da je ta vest petroburški carski dvor najživejše iznenadila, ker niso poznali vojvodičino i le toliko vedeli o njej, da je bila jako skrbno odgojena, i na vse moči so se prizadevali, da bi se žeuitev zaprečila. Ali car Nikolaj, ki je vse svoje otroke, vzlastl pa prcstolnega dediča, presrčno ljubil, odstranil je vse težave. « Vojvodičiua Marija», tako je rekel, »stoji kakor vse nemške princeso v gothskem almanahu. Ona je ljubeznjiva in osreči mojega sina i nas. Carica in jaz želiva, da Aleksander dela po glasu svojega srca.« (Konec prihodnjič). Poslano *) Star pregovor pravi: kdor molči — odgovarja devetim in tega sem se držal jaz, ko sem prebral poslanico v «S1. Narodu« št. 125. ter mislil vsa nesramna in lažnjiva napadanja pustiti domačej vodi — v perilo. Ker se pa dopisnik one poslanice prav po otročje baha, da mi je zavezal usta i. t. d., zato sem primoran v obrambo svoje časti nekoliko spregovoriti. Kedor tukajšnjo razmere pozna, lahko prav sodi, iu kedor govori z •) Z» sentavluj p «l tom naulovom jo uroJuiltvo 1« t .liko odgovorno, kolikor mu )>ort»T» tialig«. odkritosrčnim tlovvkom, ve tudi, s kum govori. Vse kaj družeči j»' pa brati pisane črke o stvari, katera mu ni znana. Zatorej dovolite č. brali i K. na dan tem le razlogom: Jeli, dragi France, podedoval si poleg dobrega posestva tudi dobro ime — in ljudje starega kopita mislijo, da je še vse tako, kakor je bilo — in tla je mladi France tak, kakoršt-11 je bil stari Martin. Toda o tem nečem govoriti, tedaj ad rem: V tvojej poslanici berem, da nisi imel namena na moj dopis odgovarjati, i. t. <1. Prav! Res bi Ti bil bolje storil, da si se z svojo robo skril pod klop — tako kakor si se vozeč po železnici od Rakeka pred kondukterjem. Ali pa, da ne bi svoje poslanice bil poslal tiskat, ampak zakopal jo sredi vasi v zemljo, ker zato bi te gotovo ne bil nobeden pri sodniji tožil in bi Ti ne bilo treba plačevati kazni, kakor se Ti jc godilo, ko si sredi vasi zakopal krepanega konja! Ti praviš, da je tu 115 '/„ biva-jočega ljudstva proti izpeljavi znanega grabna; ne rečem, da ni o tem nekaj resnice, zakaj Če vriti 95 % še doštejomo vse nazadnjake, Tebi enake — še ne dobomo listiga števila ostalih, katero imajo oni, ki so za napredek uneti, ki močvirje dobro in temeljito poznajo ter tudi za prihodnjost kaj mislijo. Niso pa Tebi enaki, ki imaš posestvo Še no 50, pravim petdeset seŽnjev proč od omenjenega grabna, pa nisi vedel, jc li prav ali ne, vendar pa si kar tja v en dan proti svojej navadi za moj predlog glasovali Zakaj se nisi, ker si mož visoke modrosti iu jasnih možjan, mojemu predlogu koj uprl? Zakaj se nisi razpisu očitne dražbe z vsemi svojimi močmi uprl? — saj si vendar po svojih domišljijah veljavna osobo I—? Zakaj si se dražbe vdeležil iu tudi en oddelek grabna prevzel ? Tukaj ti moram omeniti, da bi gorje bilo našej občini, ko bi Ti Imel nje krmilo v rokah; v dokaz naj bo to, da si od vsacega dotičnega posestnika 20 kr. več tirjal, nego je šlo! Star pregovor se glasi: kdor ni pri kr. zvest, ta ni tudi pri gl. I Ali ni pri častnej službi sramota iskati dobička? TI se tudi huduješ nad dopisnikom E., ter ga z mlečno barvo opisuješ. Na to Ti moram v obraz povedati, da si Ti še danes pri vsej svojej starosti v posestvu 32 pustnih vtorkov dovolj mlečen ter tudi ne veš nobenega prava razsojati. Da temu ne bi tako 1 »ilo, gotovo ne bi se spotikal ob mojem gospodarstvu. Le vsak zase — in prav bo vsemi Občnih stvari pa ni utikati mej posameznosti, to sem TI prilično rekel v obraz. Kaj bi bil Ti rekel pred časom, ko si nehal mesariti, ko bi bil jaz v časopisih razglasil: Cukal jo mesarico na evok obesil, ker ni v štali več, i. t. d. ali verjemi ml, smilil si se mi! Ti praviš, kdor količkaj glavo po konci vzdigne, vitli, kako čistim svojo posestvo. — Temu se moram čuditi, da Ti, ki vedno potuhlo v tla gledaš, prav ob mojem posestvu glavo po konci nosiš. Gotovo mora biti moje posestvo inikalnol Iz tega lahko sklepam, da te to jezi. Če je temu tako, žal I H koncu praviš, da si ne boš več nad mano mazal svojega, brez madeža čistega imena i. t. d, Prašam Te, povej ml, kaj veš umazanega od mene? Operi prej sam od sebe smrad krepanega, sredi vasi zakopanega konja in skrbi zase, za druge pa prepusti skrb družini, vaacemu zase. Trdim Ti v obraz, da si enak evangeljskemu farizeju, ki je molil: Hvalim Te, moj liog i. t. ti, žalostno 11 K vsemu temu ne morem druzega reči, nego: Rog li odpusti, saj ne veš, kaj delaš; Rog naj ti pošlje žarek milosti, tla prideš k spoznanju! Pride pa čas, ko svet spozna, kdo da ima prav. Ti, dragi moj France pa, ako ti ni vse to po volji, deni me na zatožno klop. Janes Borštnik pOMOdtulk V Duljll. Tržno poročilo. Precej živahna je postala trgovina v zadnjih dneh, zadnje čase ni bilo dosti žitnih kupcev, ker se je bilo nadejati, da cene padejo, kar se je tudi zgodilo, zato pa je zdaj trgovina bolj oživela. Kuta — še vedno v prav dobrem menjenji po nekoliko viših cenah; prodalo se je obilo. Olje — naročil jo bilo obilo, prodajalo se je tudi po vlSih cenah. Ril — precej mlahova kupčija po starih cenah. Mast slanina, prav živahna kupčija po viših cenah. Petrolije — je zopet zdatno poskočilo, danes stane uže 13 gld. in Še ga zadržujejo, ker se nadejajo, da cene Še poskočijo. DomaČi pridelki — prav mlahova trgovina. Žito in muka. — Gene se zopet nekoliko padle vsled ugodnih poročil i/, žitorodnih dežel. les — prav slaba kupčija po nizki li cenah. Vrednostni papirji so ostali, kakor so bili. Dunajska Borsa dnč iS, junija. Knotni drž. dolg v bankovcih.......73 gld Enotni državni dolg v srebru.......74 » Zlata renta..............88 • 1860, državni zajem...........133 » Delnice narodne banke.........H27 » Kreditno delnice............ 284 « London 10 lir sterlin...... . . . . 117 » Srebro................— » — Napoleoni...............9 » 25 C. kr. cekini..............5 »55 10U državnih mark...........57 » 00 80 kr. 55 » 85 » 50 » — » 80 - 15 • LISTNICA UREDNIŠTVA. Čest. gosp. dopisnikom: Ne mi, ampak naše razmere so krive, tla večidel ne moremo objaviti dopisov, ki nam dohajajo v ponedeljek, ali celo vtorek, v prvej prihodnjej številki. Mi imamo namreč le enega stavca i ta ima ves leden posel z Edinostjo. Vtorek ima opravilo s tiskarnimi popravki i s kratkimi vestmi, katere je treba v list uvrstiti, v ponedeljek pa večidel dolgih reči ne 'more več staviti, ker bi preveč časa izgubil i 1 »i tedaj list moral zakesnoti. Prosimo tedaj čest. gosp. dopisnike, naj nam, ako jim je mogoče, vsaj do nedeljo pošiljajo dopise, tla nam bo mogoče njih željam ustreči. I »'-liiči Kui'asiiiskih janlaiMklh nutudalUe > vsi i tujo si nitznunjuti -vujiiii knpovalcem, • ta ho miril bogatih najden v svojih jurnuli ••'•mi jantarja /a so /, /nižali. S to ft ulovi to nizko •■eno njmjo uhraniti dobro ime naravnemu jantarju, kati-n-mu ga »podkupujejo nič vrtilne i zdravju š odjive po naredbe, — Cene iz garnntiranegn naravnega jantarja izdelanih fiigarnih -cekv, močnih, St I. li. lil. IV. v. V krasnih okvirih. Cnl. gld. SkL I "i dolge poprej :«>, zdaj le 5,— M " " M „ L- 3,— 2.50 o _ i n VI. G » .. G » » 1.- Cigarne - cevke, tanjke. St. ('nt. gld. gld. I. to dolge poprej 15, zdaj le 8.— It. 0 » m ' Ul » » 2.50 JU. H n 8 »> » 2.-- IV. 7 n » G » » t,H0 V. (i ■< n 5 » » 1.50 Za zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne <>il dnevu tega oznanila, pridržujemo pa si; da utegnemo potem cene povišati Tsarocn naj ee pri našem pooblaščencu gosjiodu W. Hcnn na bunnji, X. Rez., Dampfgasso št. 11, M N'inmia viillliost wrjm Pošlljatve so vriie proti poslani na-velikost 10 Ont. ilolge .7 , . 1 10 Cnt, iloliP' nginio-covlio. ročnim au povzetji. »Tjff' [H clK«nw-flevke. Le enkrat se ponuja tuko dobra prilika, da »e moro Izvrstna ura za polovico ceno kupiti. Velika Po vsej Evropi nastale politiŠke razmere se tudi Švica niso ognolo i zato se je mnogo delalcev izselilo, vsled Sesar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva najanamenitiŠa nriirnlea, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovane Waschlngton žepne uro so najboljše ure na svetu, izvenredno krasno vrczljane i vezene i po amerikanskom sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde ropasiranu i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroštva i stroge solidnosti se s tem javno obvezujemo, da hoćemo vsako liro, ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati. 1000 žepnih romontolr ur, navijajo se brez ključa, s kristalnim zaklopeem, Izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrogalvaniškl pozlačene, z verižico, medaljonom Itd. poprej gold. 25, zdaj ona lo po 10 gold. 00 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, s kazalom za sekunde, kristalnim plošnatlm steklom, poprej gold. 21, zdaj ena lo gold. 7.25, vso na sekunde repasfrane. 1000 ur na vreteno, z izrezenlm zaklopeem iz srebro-nikla, kristalnim plošnatim steklom, na H rubinih, najnatanjcnlše repaslrane, z. verižico, medaljonom i žametnim etulsom, poprej gold. 15, zdaj ena le golti. 5.C0. 1000 ur na kotvo, iz čistega 13 lotnega srebra, po e. k. p u n co v ne ni uredu pregledano, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnutanjčnišo regulirane. T e urb so poprej stale 27 gold., zdaj pa stoje le gold. 11.10. GuO ur za gosp6 iz pravega 13 lotnega sreha, po c. k. pnn-covnem uredu pregledane, naSmbinlb, krasnoijako dično pozlačene, z beneško verižico okoli vrutti vred, veljale so poprej gold. 28, zdaj pa lo gold. IG ena. 10(10 Waschington remontoir Žepnih ur iz pravega 13 1. teškega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so liajtočniše na sekunde repasirune, notranja sestava je iz nikla l teh ur ni treba nikoli popravljati. 'Taka ura je veljala poprej gold 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno reno 10 gld. ltazen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz žameta i ključ. 1000 pravih zlatih ur za gospč, na 10 rubinih, prej 40 gold., zdaj 20 gold. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospč, prej 100 gold., zdaj 10 qold. 050 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 7 gold., zdaj le 3 gold. 75 kr. , 050 xi r bu d i 1 n i <• z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjniiSe regulirane, tudi pripravne za mlzne pisače; poprej 12 gold,, zdaj le 4 gold. HO kr. OHO ur z niha lom v najlepše Izdelunej visokej gotlškej omarici, navijajo se vsaellt 8 dni, niijtoČniŽe mi čas regulirane, izvenredno'lepe i krasne. — Ker ima taka ura še po 10 let dvojno vrednost, ne imela bi se v nobeiiej Uiši pogrešuil, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale jio 35' gold., zdaj pa izjemno le 15 gold. 75 kr. Kadar se naročujejo ure z nihalom, treh>a je priložiti zagotovščino. Napis: RAZPRODAJA UR urumlc«" l»li. rrminiin, Dunaj, Rolhenllmrmstrasse š(. \L partere. Lastnik, druStvo „Edinost". - Izdatelj in odgovorni urednik; Ivan Tosti. Tisk. Fran Huala v Trstu.