SLOVENSKI
UČITELJ.
Ho »učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja clo konca sočega lota 2 gld. Naročnino In dopise sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ v Ljutomeru.
Štev. 5. V Mariboru 5. avgusta 1874. Letnik II.
Slovenske narodne šole in nemščina.
Bliža se čas deželne učiteljske konferencije, da izrekč v Gradci o tej priliki tehtno besedo ovi gg. narodni učitelji, katere smatrajo njih kolege v samoterih šolskih okrajih za najboljše strokovnike na pedagogičnem polji. Mej raznimi točkami, katere so namenjene za program tega zborovanja, bode tudi ta, katera čaka rešenja gledč nenuščine po narodnih šolah. Društvene in žurnalistične izjave slovenskih narodnih učiteljev zadnje dni so mi povod, da izpregovorim zastran nemščine. Do najnovejših dnij sem mislil, ka je slovenskih učiteljskih poslancev, razen renegatov, sploh iskrena volja, da bodo pri tej konferenciji energično zastopali slovensko narodno učiteljstvo kot pravi pedagogi. A kakor vidim, temu ne bode tako, kajti rekel bi, pervaki slovenskega narodnega učiteljstva hotč nter-jevati v graškcj konferenciji tla nemščini po slovenskih narodnih šolah! Razne misli, s katerimi se ne ujemam, je objavila o tem 3. štev. „Slovenskega učitelja.4* Dopisnik jako hvalevrednega zasavskega učiteljskega društva pravi, ka se je učiteljska konferencija kozjega, sevniškega in brežkega okraja 27. •naja t. 1. na Planini izrekla, da se naj uči po naših enoraz-'ednih šolah uemščiua s IV., na večrazreduih pa s III. letom. Dvodni članek te številke kaže sicer malo več antipatije do tega 5. kolesa na vozu slovenske narodne šole, toda kategorično pa ne nasvetuje, da naj se ne dovoljuje prostora nemščini po naših šolah „češ s tem idealom gotovo ne proderemo v Gradci44 ter raji nevoljno nekoliko kapitulacij v graškej konferenciji predlaga, ka-li? Disjuuktivno bi rekel, ka takemu mnenju Je uzrok ali prepičlo znanje pedagogike in šolske postave od t4. maja 1869. leta, ali prevelika slast do nemškega jezika, ali upanje do „avansma44, ali preplitvo narodno prepričanje, ali pa
prerahla energičnost proti žercern slovenskih naprednjakov. Vsak nestransko misleči pedagog mi mora priterjevati, ka slovenskemu narodnemu šolstvu nij le „glokenštrikfervaltarstvo“? nego tudi nemščina na kvar. Jedva smo začeli odrekavati paktiranje enej napredku od vseh časov sovražnej stranki, zakaj bi se li še drugemu sovražniku urivali s kompromisom v naročje?! Občne narodne šole so se osnovale za vsacega deržavljana ne glede na različnost raznih stanov; na teh šolah se torej to uči, kar vsakedor neogibno potrebuje. In ker je tega učnega gradiva toliko, da je narodnemu učitelju jedva mogoče doseči v šoli smoter v podučevanji, reči torej moram, ka so vsi dodatki k predpisanim naukom le to, kar je pri skledi, mej lačnimi težaki, tudi lačen popotnik, za katerega pa manjka jedi na mizi. Nemščina bi gotovo bila prehud sožerec mej ostalimi nauki občne narodne šole. Jaz ne bi rekel, ako bi kdo v našo šolo hotel urivati kakov tak nauk, za katerega ne treba veliko časa žertvovati, toda nemščina kot lilologična študija ne spada v slovensko narodno šolo, ker jemlje premnogo zlatega časa na kvar pravim naukom te šole. Čitajmo kateregakoli nemškega ali druzega pedagoga, pri nij e dne m ne nahajamo, ka bi uri val poleg materinščine tujščino, in pedagogika velja za v s e narode! Pa tudi sestavljalci normalnih učnih načertov so se ravnali po slavnih pedagogih ter z jako občutljivo tehtnico razvagali predpisano tvarino uže brez nemščine v obilnosti raznorazreduim narodnim šolam; le nekateri drugi individui, kateri nejso nikc-dar le eno uro bili slušatelji na učiteljskem izobraževališči, hotč požreti narodnega učitelja, ker se derži pedagogičnih načel, baš zato, ker so „al'terpedagogi.w Drugi so pa zopet taki, kateri hotč učitelja na germado, ker ne dela proti pedagogiki in svojej nalogi, ter ne obravnava na mestu kateheta mej realiji in dr. nauki „roženkranca“ in „devet tujih grehov.11 Kolege! ako bodemo vsacega smatrali za pedagoga, ki nam hoče inštrukcije dajati, potem pa naj nehajo učiteljska izobraževališČa in predno pojde učitelj v šolo učit, pojde se preparirat h kakovej — kuharici ali pa h kakošnemu kovaču, pa gotovo povzdigne v šoli mladi narod na visoko stopinjo omike in napredka! Jaz vsacega človeka smatram za impertinentnega, kateri se hoče vtikati v pedagogiko in delati proti pedagogičnim načelom !
Morda pa misli kedo, da naj bi se zato mučil slovenski narodni učitelj s tujim jezikom, ker uživa večje pravico glede pravnih omer, nego njegov nemški kolega na »Štajerskem? Baš naopak. Kedo bi pa utegnil misliti, ka zato, ker tudi nemški njegovi kolege učč tuje jezike v narodnih šolah. Pa tudi ta motiv je po sredi votel, oboda pa nema! Ogledujmo si pa še cele deržave v tem. Učč li po Pruskem, ltuskem i. drg. tujščino po narodnih šolah? Ne! Mar ima slovenska detca za par kilogramov več možganov od nemške? Malo več skoro
gotovo, a toliko vendar ne. Mar imamo slovenski učitelji tudi za filologijo poleg računstva kakovo rusko mašino*), s katero bi mogli več znanosti prisvojiti detci, nego učitelji druzik narod-nostij ? Tudi ne! Mar ima slovenska detca več časa v šolo hoditi od nemške mladeži? „Keine spur!“
Pa kaj bi hotel kedo o tem še debatirati! Citajmo nemškega pedagoga Ricketa, ki pripoveduje, ka so bili tudi premnogi Rimljani in Rimljanke take šleve, da so o začetku razvijanja svoje literature (prav kakor naši renegati) hoteli svojim otrokom umeteljno vcepiti tačas „uobel“ gerščino (to je sedaj pri nas edino zveličevalna nemščina) tako, da so z velicimi stroški nalašč iz Grecije dobivali gerške pestunje svojej mladini. A to je bila hiša na pesek in Rimljani so še-le potem gospodje Evrope postali, ko so bili začeli zidati slovstvo na skalo — na svoj materini jezik. To velja tudi nam Slovanom!
Kakova pedagogična ničla bi mi še vedno utegnila ugovarjati:	„Saj ne mogb iti naši otroci po svetu na Nemško,
ako se ne učč v narodnej šoli nemščine!“ Takemu človeku, ki misli, da je ves svet Nemčija ter kaže, da ne zna geografije, rekel bi jaz: „Kaj pa, ako kedo drugi hoče iti na jug, vzod ali pa zahod ? Boljše je še morda, da si gre kedo v rodne kraje kruha iskat, koder rasto smokve in cvetč citrone, nego pa v Nemčijo, koder morajo odevati vinsko tersje. Zato bi pa torej trebalo, da bi v narodne šole upeljali vse evropske jezike, ako bi uže res hoteli biti ravnopravni glede kozmopolitike. To bi bila res lepa svoboda, a neizpeljiv bi bil tak plan! Tuje tilologične študije so za srednje sole in univerze; ako pa ljudje žele, da kaj več znajo njih otroci, nego se uče na narodnej šoli, tem pa je svoboda dana, da si zidajo m e s tj a n s k e šole, na katerih se pekč posebne klobase.
Glede nemščine po slovenskih narodnih šolah pa bode učiteljskim poslancem prav za prav reševati pitanje o določevanji učnega načerta pri nemškem poduku na dvojezičnih (utrakvističnih) narodnih šolah. To se zna, baš v tem „germu bode tičal zajec.“ Naši nasprotniki bodo morda skušali o tej priložnosti dokazati, ka take šole bi morale biti v vsacem tergu, da je le kedo ondi svoje dni visoki cilinder in pokončni v škrob namočen ovratnik nosil, dk, kedo utegne biti tako pameten, da poreče, ka verh Pohorja tudi treba „ utrakvističnih šol! Proti takim „ultra tajč“ treba aktivnega upora, pasivno nasprotovanje ne po-
*) Tak stroj za nemščino vendar le utegne imeti ovi gospodin, ki je o 1. občnem zboru slovenskih narodnih učiteljev 1872. leta v belej Ljubljani iz vsega svojega serca, iz vse svojo duše in iz vse svoje moči zagovarjal nemščino v slovenskih narodnih šolah, „kakor petelin vortč se po strehi." Jaz kot njemu „čuden človek" (sie?,) in — liberalec d) nejmam toga božjega daru za podučevanje v nemščini.	Pis
maga — nič! Še menje pa sme kedo prikimovati takim! I z-govornost in jedrovito utemeljevanje mora biti gg. poslancem na razpolaganje pri tej priliki. Utrakvistično podučevauje je vsakako veliko zlo na narodnej šoli. Po deželi pa treba tacih šol samo po granicah mej Slovenci in Nemci; po drugod po Slovenskem pa, kjer se je morda kakov-šna kočevska duša etablirala se svojim zavežnjem ter ondi v šolo pošilja svojega dečka, naj se ne misli na „utrakvistiko;“ saj tudi Nemcem za to celo nič mar nej, ako pošilja več Slovencev na Nemškem svojo deteo v šolo. Bodi si v mestih, bodi si po granicah, koder se druži Slovenec z Nemcem, zahtevati morate gospodje enakopravnost po 19. §. d e r ž a v n i h osnovnih postav glede utrakvističnega poduka po narodnih šolah. Pred Vam se nej spuščati v noben „kompromis“, preduo se Vam tudi od nemške strani za Slovence taisto ne zagotovi. Sicer pa jaz mislim, naj se po tacih krajih šolska detca po narodnosti loči v paralelne razrede, ako je mogoče dotičnim krajem imeti večrazredne šole, sicer pa naj bi se napravile ondot poldnevne slovenske in nemške šole, v katere bi pa morala detca strogo vsaj 8 let v šolo hoditi. To bi bilo na korist šolstvu obeh narodnosti), kar jaz smatram za manjše zlo.
Torej, štovani gg. kolege! ki pojdete v Gradec k dež. uč. kouferenciji 23. sept. t. 1. ne zabite, ka Vas šolska gosposka zato tja kliče, ker ste šolstveni s t r o k o v n i k i, da se po tem uredi podučevanje. Kažite svetu, da ste s 1 o b o d n i, značajni slovenski pedagogi, ki svojega karakterja ne prodaste za par komplimentov ali za to, če Vam kedo pred zbornico krepko stisne roko. Zaradi tacega energičnega postopanja bodo Vas štovali celo nasprotniki naši, še bolje pa Vam bodemo odobravali izverstno vedenje Vaše, mi Slovenci, ako boste pravi — Aristidi.	Pernišek. („Nar.“)
Ustrahovalna pravila narodne šole V Ljutomeru.
(Sestavljena na podlagi šolskega in ličnega reda — ministerskega ukaza od 20. avg. 1870.)
1.
Splošne določbe.
1. Vsak učenec (ali učenka) se mora uatanko ravnati po vseh danih zapovedih, redno obiskovati šolo, med naukom biti pazljiv in miren ter tudi doma marljivo izpolnovati vse svoje dolžnosti.
2. Proti šolski gosposki, to je: proti učiteljem, učiteljicam in šolskim predstojnikom i. dr., naj se obnaša spodobno, naj jim bode pokoren in odkritoserčen.
3. S svojimi součenci (ali součenkami) naj bode prijazen, postrežljiv in prizanesljiv. Naj jih ne žali, naj jim ničesar hudega ne učini, še manje pa sme tuje blago poškodovati ali si kaj tujega prisvojiti.
4. Ako se zgodi, komu krivica, naj si ne išče sam za-dostenja, ampak naj se pritoži svojemu učitelju.
5. Vsak učenec naj ima snažno, neomadeževano obleko. Tudi njegovo vedenje in govorjenje naj je spodobno.
II.
Šolsko obiskovanje.
1. V šolo mora učenec in učenka hoditi ves čas, dokler mu je po postavi dolžnost. (Po zimi od 6.—14. leta, poleti samo do 12.)
2. Ako mu je veljaven uzrok šolske zamude uže naprej znan, naj si išče za to dovoljenja, in sicer za tri dni pri svojem učitelji, za več časa pri šolskem voditelji.
3. Ako je učenec več dnij zaderžan, da ne more v šolo, naj to, ako ne more sam, po kom drugem naznanja svojemu učitelju.
4. Ko učenec po zamujenem času zopet prijde v šolo, na) se radi tega opraviči pri svojem učitelji.
5. Radi neopravičenih šolskih zamud se učenec ostro kaznuje, in sicer toliko ostrejše, kolikor več ima neopravičenih zamud.
III.
Opravičene šolske zamude.
Po sočih šolskih ^postavah (§. 4. učnega in šolskega reda od 20. avg. 1870) so sledeči izgovori pri šolskih zamudah opravičeni:
1. Ce otrok izboli.
2. Ce izbolč otrokovi stariši ali svojci, ako je dokazano, da ga potrebujč v postrežbo.
3. Slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili izboleti.
4. Tako slabi potje, da se ne more po njih hoditi.
IV.
Vedenje pred in med naukom in po nauku.
1. Učenec (učenka) n aj pride v šolo le eno četertino ('/4) ure pred začetkom uka, in mor a prijti vsaj do določene ure, s katero se pričenja uk.
2. Pred šolsko sobo si oznaži obuval in obleko.
3. V šolsko izbo stopi z nepokrito glavo, pada se mirno na odločen prostor ter tihoma čaka poduka ali so pa tudi tihoma pripravlja na bodoče nauke.
4. Deklice odlože svoje rute in robce z glave na odločeni kraj.
5. V šolo prinese učenec (učenka) samo potrebne šolske priprave za ta isti den ali poldneva.
6.	Drugih reči j,	ki ne spadajo k	nauku, učenec (učenka)
ne	sme	v šolo prinašati; take reči mu učitelj odvzame, posebno
če se ž njimi igra.
7.	Postopanje, letanje, vpitje pred šolo, po mostovži in
stopnicah	je pred naukom, med naukom in po nauku prepovedano.
8.	Ivedar učitelj ali učiteljica v šolo stopi, hitro in mirno vstano vsi učenci (učenke) ter stojč pri molitvi ali petji, s katerim se začenja šola.
9. Tudi takrat je vsem učencem vstati, ko stopijo v šolo drugi učitelji, kateheti ali druge osebe, katere je enako spoštovati.
10. Iz šole boditi (po potrebi) se med šolsko uro le pri nujni potrebi dovoljuje in samo enemu enkrat.
11.	Poškodovanje in omadeževauje vsega šolskega pohištva, učnih pomočkov, klopij, sten, stranišč se ostro prepoveduje.
12.	Kedor učiui	kaj škode, mora	jo poverniti; ako je to
iz	lehkomiseljuosti ali	iz hudobe učinil,	mora se vsikedar tudi
kaznovati.
13.	Ako se poškodovatelj ne izve, poverne škodo ves razred.
14.	Odrezke papirja ali druge reči na tla metati so prepoveduje.
15.	Po dokončanem poduku se podajajo učenci (učenke) v največem miru domov.
113.	Šolsko orodje, knjige, oblačila se ne smejo v šoli
puščati.
V.
Vedenje zunaj šole in doma.
1.	Učenec naj se zunaj šole spodobno, pametno, pohlevno in proti vsakemu uljudno obnaša.
2.	Učenec naj se doma marljivo uči, kolikor mu le čas pripušča, in naj skerbno izdeljuje vse domače naloge.
3. Ako utegne, naj čita tudi druge za mladež namenjene dobre knjige, katere mu stariši ali učitelj dovoljujč.
4.	V cerkvi in pri drugih verskih vajah se mora učenec (učenka) tako vesti, kakor se zahteva od vsakega pobožnega človeka.
5. Obiskovanje gledališč ali podobnih zabav in gostilnic se sploh prepoveduje in se le izjemno v družbi strarišev ali sorodnikov dovoljuje.
G.	Spodobne zabavne igre na prostem so učencem dovoljene.
7.	Vsaka igra za denarje ali za vrednostne reči je pa ostro prepovedana.
8.	Kopati so po neočitnih krajih se sme, ako starši ne za-branjujč in ako se pri tem spodobno vede.
9.	Šolskega orodja in tudi česa druzoga ne sme učenec brez dovoljenja starišev prodajati, podarjevati ali zamenjevati.
10. Tabaka ali smodk učenec ne sme kaditi ali pušiti.
11. Ponoči učenci ne smejo sami po cestah in ulicah pohajkovati.
12. Učeuec (učenka) se ne sme pajdašiti ali družiti z ljudmi, kateri so na slabem glasu. Tovaršije naj si po večjem le pri svojih součencih (součenkab) išče.
13. Na ulicah morajo vsi učenci in učenke vse učitelje, katehete in tudi druge spodobno in s štovaujem pozdravljati.
VI.
Določbe o izstopu iz šole.
1. Ako je učenec (učenka) od 6. do 14. leta svoje starosti marljivo v šolo hodil in se med tem časom zapovedanih naukov dobro naučil, dobi odpustno s priče v al o, katero ga odveže, v šolo hoditi.
2. Tistim marljivim učencem, kateri so šolo uže 6 let obiskovali, pa jih stariši silno doma potrebujh, sme učitelj v porazumljenji s šolskim voditeljem v poletnih tečajih 13. in 14. leta odpust dati. V zimskem tečaji pa morajo vsakako v šolo hoditi.
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
IV.
Feniinnl.
Feničani so stanovali v nerodovitnej deželici poleg sirijskega morja, ki je merilo jedva 250 štir. milj. l) Ta deželica je pa jako ugajala razvijanju kupčije, kar so Feničani tudi uporabljali, in bas radi tega nas zanimajo.
O zgodovini Feničauov imamo, žalibože, ubogo malo virov, dasi so oni bili pervi mornarji in jako važni za kulturno razvijanje. Znano nam je le, da nejso živeli združeni v eno deržavo. Vsako mesto sč svojo okolico je bilo mala republika, ki se je slobodno razvijala. A manjša mesta so se zbirala okolo kaccga večjega ter delala federacijo. Voditelj take federacijo je bilo zdaj to, zdaj 6no večjo mesto, ki je na ostala baš največ upljivalo. Poleg tega je pa Feničane oklepala vez sorodnosti, jezika, religije in druzih podobnih običajev. Nikoli pa nej bila Fenicija deržava.
Najvažniši tergovski mesti v pervih časih sti baje bili H e r i t u s in B i h 1 u s. Pozneje (od 1500 pr. Kr.) je vodilo pa mesto Sidon nad 300 let federacijo feničanskili mest. To mesto je pa po malem pešalo in ga je v veljavi pozneje prekosilo mesto T i r u s (kralj vsili feničanskili mest), ki je vodilo
') Biblija imenuje njih deželo Kanaan, tj. nižina.
federacijo pet stoletij (1209—722.) Najbolje se je razvijala Fenicija za Hiram-a, ki je bil (1000 pr. Kr.) verbovni uradnik ') v Tirus-u. Občeval je prijazno tudi z Davidom in Salamonom.2) V istej dobi so bili Feničani na verhunci. Kupčevali so po suhem in po morji. Pervotno so se vozili le ob obalih svoje domovine. A pozneje so se jeli izseljevati nekoliko radi domačih razpertij, posebno pa radi prevelicega narastaja ljudij, kojih pa nej mogla živiti domača mala in peščena zemlja. Izseljevali so se najpervo v obližje, potem pa tudi v daljne kraje. Uže v najstarejših dobah so se naselili na otocih Rodu, Kandiji in druzih. Pozneje so se naselili na otoke egejskega morja, kjer so jih pa po malem izpodrinili Gerki, ki so sami jeli kupčevati. Naselili so se tudi v Italijo, na Sicilijo, Korziko, Sardinijo; na Baleare, Pitij uze in na S panjsko. Španija jim je najbolje ugajala baš radi svojih bogatih rudnikov.
Utemeljili so tam 200 krajev, med kojimi so najbolje cvetela mesta: Tartezus, Gades, Karteja, Malaka in Hispalis. A ne samo do Herkulovih stebrov (Giberaltar), temveč tudi v ocean so si upali ter baje prišli na Kasiteride (sedanjo Anglijo) in v izhodnjo morje, kjer so dobivali jantar (Bernstein.3) Na prigovarjanje egiptovskega kralja Neha so si celo upali) objadrati Afriko in to z vspehom. Kupčevali so pa tudi s karavanami po suhem in sicer po Palestini, Siriji, Arabiji, 4) Egiptu,5) Perziji, Babiloniji in po severnih scitskih pokrajinah.
') Nekateri zgodovinarji t.orde, dajo bil Hiram — kralj. Toda dognano je, da so imela posamezna feničanska mesta le svojo vorhovne uradnike, ki so morali deliti svojo oblast z mestnim zastopom, čo tudi je bila njih služba — kar pa se nej dognano — dedovalna.
*) Hiram jo naredil s Salamonom pogodbo, (ki je najstarejša te vor-ste), vslod katere se je Salamon obvezal ‘20 000 korov pšenice in 20.000 batov, vina in olja Feničanom poslati in jim verh toga 20 krajev v Galileji odstopiti. Nasprotno so pa Judje dobili stavitelje, les in kamenje za svoj tempelj, ki so ga bas hoteli staviti.
3) Lebevel terdi, da so jantar v starem veku stoperv za Avgusta
spoznali, in da elektron nekodainikov nej bil baš jantar.
') Na rudečem morji sti jim bili glavni tergovski naselbini E lat in Ecion-Gober. V perzijskem zalivu sta bila otoka Tilos in Arados njih posestvo, koder je bila pot v indijski Ofir.
6) Herodot pripoveduje, da so imeli Feničani v Memfis-u celč lastno predmestje in da so v Egipet posebno vino uvažali. Kazen v Egiptu so se pa tudi na obalih severne Afrike jako naseljevali. Znamenita naselbina je bila moj drugimi Kartago, ki je bila v začetku jako odvisna od Fenicije in se je jela stoperv po njenem padu okrep-čevati in je potem podedovala gospodstvo na morji. — Najizverstnisih mož, kar jih je bilo v Kartagi doma, je bil slavnoznani Hanibal, ki je posebno Rimljanom belil glave (Punske vojne). Tudi Kartagina je bila republika in imela svoje vorhovne uradnike (sufekto) kakor druga feničan-ska mesta. Te uradnike je narod za določen čas volil; imeli so jako omejeno oblast. Deržavo je vodil senat in narod je odločeval vojno in mir. Utemeljitev Kartagine je jako mitična. Pravljica pripoveduje, da je
Tako so Feničani kupčevaje jako obogateli, vendar nejso nikoli mogli v Aziji k moči priti, radi svoje premajhne deželice. Uže popred 80 mimogrede nosili tuj jarem in v osmem stoletji so se morali udati asirskemu kralju Sal m a n as ar -j u (722). Po Asircih so si jih podvergli Babilonci in za temi Perzijani. Kolonije, ki so bile z domovjem v zvezi, dokler je stalo na terduih nogah, so po malem odpadale. Pri vsem tem Fenicija vendar nej bila popolnoma ob tla, A ko je Aleksander Veliki Perzijo razdejal, tudi feničanskim mestom nej prizanašal in jih je nekoliko razdejal') nekoliko pa oropal.
Kakor o zgodovini, tako tudi o religiji Feničanov nej-mamo natančnejih poročil. Znano nam je le, da so čestili naravne prikazni in jih poosebili, kakor to nahajamo i pri druzih narodih starega veka. Molili so boga Bal-a, ki je pomenjal solnce; tako znani tiriški Herkul (prav za prav Melkart) je bil sin Bal-ov in je pomenjal isto. M o 1 o h je bil toliko, kolikor naš zlodej. Čestili so tudi Astarto, boginjo lune in vojske.2) Feničani so darovali svojim bogovom — ljudi. Moloh je bil iz rude ulit in votel človek z razprostenima rokama, če so mu hoteli darovati, dobro so ga preje razbelili. Potem so mu pa devali na roki mladeniče, ki so se tam pekli, ter morali grozovito umirati. As ta rti so darovali device. Veljava duhovnikov je bila tudi pri Feničanih velika. Vendar na splošne zadeve nejso imeli toliko upliva, kolikor pri drugih narodih. Pred vsem je bilo kulturnemu razvijanju to ugodno, da Feničani nejso bili razdeljeni v verste niti združeni v eno deržavo. Oni so bili perri nam znani narod, čogar narcdbe so dopuščale slobodno razvijanje. Pri njih nejso vladali despoti, kakor je bilo to baš v orijentu
Muton, Hiramovih naslednikov, zapustil sina Pigmalijona in hčer Dido Ker pa Piginalijon še nej bil polnoleten, izroči Muton svojemu bratu Zi-herbalu vlado do Pignialijonove polnoletnosti in mu da hčer Dido za ženo. Feničani pa nejso z Ziherbalom zadovoljni in tako prevzame vlado Piginalijon sam. Ker se je pa Ziherbala svojega jirofa bal, da ga zavratno uzmeriti. Dido zbere prijatelje Ziherbalove in sklene, gledč na to, da doma nejso varni, ž njimi izseliti sc. Po dolgej vožnji, dospč v obližje današnjega Tunis-a in ker jim je kraj všeč, tudi tu ostane). Domačini pa tujce gerdo gledajo in jim ne hote nič zemlje dati. Dido si pomaga iz zadrege in jih prosi, naj jej vsaj toliko zemlje prepustč, kolikor je ena volovska koža obseže. Oni v to dovolč. Dido razreže kožo v ozke jermene in tako ž njimi obseže dosta zemlje. Čudč se prekanjenosti tujcev, domačini dovolijo naselitev. Tako je nastala Kartagina, t. j. novo mesto. Rimljani so to mesto imenovali: Kartago. Nekoliko let pozneje zahteva tedanji kralj Didino roko. Kor je pa ona po smerti Ziherbala prisegla, da se več ne moži, do uda se kralju. On žuga mladej koloniji z vojno. Dido vidč, da se ne ubrani, naredi germado in se na njej sožge.
') Aleksander Veliki jo Ti rus sedem mescev oblegal in bi ga tudi skoro ne bil užugal, če bi ne bile k temu primogle foničanske ladije. Tir us je sedaj borna vas; o nekedanjej slavi nej ne duha ne sluha in s Sidon-om se baš tako godi.
%) Nekateri zgodovinarji terdč, da je bila boginja Astarta podobna babilonskej Militi, kije pomenjala naravo porodnico.
doma, nego vsako mesto sfe svojo okolico se je za s6 razvijalo in imelo le verhovne ur&dnike, ki so delili oblast z mestnim zastorom. Tudi so delala feni canska mesta federacijo, kojo je vodilo bas najuplivniše mesto. Sicer so se pa o važnejših upra-šanjih mestni poslanci skupno posvetovali. In tri najbogatejša mesta so baje utemeljila mesto Tripolis, ki je bilo zvezno mesto. Feuičanske naselbine so imele isto ustavo, katero domača mesta, ker so izseljenci domače uredbe kot najboljše smatrali. Bile so pa naselbine od Fenicije nekako odvisne (vsaj pervotno) in so morale domačim bogovom pošiljate razne darove. Tudi se nejso smele naselbine vojskovati zoper pervotno domovje.
Daljo prih.
Dopisi.
Iz celovške okolice. Ljudsko šolstvo jo začelo po slovenskih krajinah kali poganjati, vendar pa treba to žlahtno rastlino vsestransko dobro gojiti in prav varovati, da no usahne in da postano s časom krepko drevo, katerega najhujši sovražni viharji ne bodo mogli ušibiti. Zna se, da šolstvo le počasi poganja svoje korenine mej narodom, kor je ledina še premalo razorana. Žalostno, dii, žalostno pa jo, ker veliko tistih ljudij, kateri so sč učiteljem vred poklicani pomagati obdelovati le-to ledino, ravno nasprotno deljujč in hote tako braniti razprostiranje in krepenjo šolskih korenin. Šola je tista roč, katero te baže ljudi od vseh stranij napadajo. Da bi se nevedno kmetsko ljudstvo od sole vornilo, poslužuje so najgorših denuneiacij, da bi le zadušili pognano šolsko kal. Dolžnost vsakega pravega človek o- in svobodoljuba pa jo, take napade energično odvračati. Govoreč z nekim šolskim prijateljem o tej reči, djal mi je oni; „Naj le rujč, posrečilo so jim vendar no bode. Takim ljudem niti odgovarjati nej potreba, to jo za-njo najbolja kazen.“ A jaz sem druzega mnenja, ltavno sedaj, ko je prehod iz staro v novo šolo, sedaj, ko so korenine to rastlike še mlade in slabe, treba take navale odganjati; čim večje in debeleje pa bodo korenine postajale, t. j. čim bolje se ukrepi ljubezen do šole v narodu, tim manje nevarne bodo tako nevihte. Ako pa hočemo to doseči, ako hočemo sovražnika omike in svobodo popolnem premagati, skrajni Čas je, da se vsa slovenska inteligencija v močno obrambo postavi, budeča in razširjajoča ljubezon do šolstva. Naša inteligencija mora priprostemu kmetiču dokazovati potrebo šolo. To so zna, da to jo hudo delo in vspeh počasen, a človek 110 smo precej obupati, ampak delati — delati in delati je potrebno Zalibog! so pri nas Slovencih narodna inteligencija le premalo zanima za šolstvo, torej tudi premalo dolnjo mej narodom za šolstveno povzdigo. Kodar pa bode vsa naša inteligencija edina, kedar bodo ona sama navdušena za šolstvo, ke-dar bodo ona po vsej moči unemala narod za šolstvo: takrat bode stvor-jena močna tallanga, katero ne bodo mogli prodreti najhujši sovražniki Potem pa nej daleč čas, ko bodo priprosti kmetič ljubil šolo in z veseljem
svoje detco vanjo pošiljal; potem pride za lepo spomladjo prijetna jesen, polna najboljega sadu; potem se lehko vsakodo prepriča, da bode šola dobra in narod srečen, I v to ime pomozi bog i sreča junaška!
Podčerčn.
Iz ormuškega okraja. 2. m. m. je imelo ormužko učitoljsko društvo mesečni zbor G. predsednik pozdravi g. nadzornika P. Končnik-a, kateri jo kot ud tega društva k zborovanju prišel, kakor tudi vse pričujoče. Zapisnik zadnje seje so prebere, potem pa dopis sl. začasnega od bora „Učiteljskega društva za Slovenski Štajar“, v katerem omenjeni odbor naše društvo po-zivlje, naj bi predlagalo, kam da se skliče najpervi občni zbor. G. Jurša predlaga, naj se to začasnemu odboru „Učit. društva za Slov. Stajar" v
odločenje prepusti, ker naše društvo tega ne more odločiti . Predlog
je bil z 8 proti 2 glasoma sprejet. G. nadzornik povzame besedo ter razlaga, kako naj se letna poročila (Jahrbticher) uredujč in potem v kratkem pa jedernatem govoru razloži nastanek austrijskega cesarstva. Ker se nej nič predlagalo, sklene se seja.	J. Šinko.
Iz Ljutomera. Naše okrajno učiteljsko društvo je 16. julija zborovalo v Središči. Sešlo se je bilo 11 učitoljov in osem šolskih prijateljev (krajnih šolskih svetovalcev). Zbrane prijazno pozdravi društveni podpredsednik, g. Lapanje. Po pročitanji in odobrcnji zapisnika zadnjega zbora govori prav dobro o 1. točki: „Narodna šola in kmetijstvo" g. Pernišek; o 2. točki dnevnega reda, o petji v narodni šoli, pa je poročal g. Žirovnik. Oba gg. govornika sta oporazovala na praktično stran pri podučevanji v teh predmetih in s tem pričujočim učiteljem prav zelo ustregla. Po zborovanji je bila seja „Učiteljskega društva za slovenski Stajer" in potem, skupni obed pri prijaznem, za šolo unetim gostilničarji, g. Wenigerholzu. Bil je prav prijeten dan in ostal bode mnogim v blagem spominu.
Iz savinjske doline. Savinjsko učiteljsko društvo se je osnovale 22. t. m. Zborovalo je v čitalničnej dvorani na Vranskem. Prišlo je še precej učiteljev skupaj — vendar več smo se jih nadejali, Zborovanje se je začelo ob 9. uri zvečer, in ti-le gg. so bili voljeni v odbor. Radoslav Škoflek, nadučitelj na Vranskem za predsednika; Dragotin Preširen, nadučitelj v Mozirji za podpredsednika; Simon Meglič, učitelj na Vranskem za tajnika; Oroslav Agrež, nadučitelj v Brasločah za blagajnika; Srečko Pirec, učitelj na Rečici za perovodja.
Odbor je sesiavljou iz delavnih močij, — pričakujemo od njega tedaj neutrudljivosti.
Sedanji začasni odbor položi račun do 27. avgusta v Braslovščah, kamor se snide imenovani dan okrajna učit. konferoncija. — Večina učiteljev savinjske doline sc udeleži I. obč. zbora „Učit. društva za slov. Sta-jar“ v Mariboru. Ker se pa razide nekoliko učitelje v počitnicah na razne kraje, sklenilo sc je, da se prihodnja skupščina snide 5. nov. v Braslovščah. Mej drugim bo na dnevne redu: Kako bi se dalo narodno šolstvo povzdigniti v narodnem obziru, da bi ljudstvu prijazniše šoli postalo? (Gg. referente prih. skupščine opozorujem na 7. § pravil, „Sav. učit. društva".) Društvo ima do sedaj 13 pravih in 15 podpornih udov. Društvo gotovo veselo naraso, ako bodo učitelji delavni in ako se nabero mnogo podpornih
udov. Priporočal se je potom „Siov. učitelju, naj bi se ga vsak sam naročil in ga tudi drugod razširjil. (Jaz mislim, da bi se noben slov. učitelj no smel nahajati, ki bi za nas toliko važnega slov. šolskega lista ne podpiral!) -----
Obiskalo nas je mnogo šolskih prijateljev z Vranskega. Ncjsmo so nadejali, da nam večer tako zanimivo mine. Sledili so namreč navdušeni govori, ki so se tudi navdušeno sprejeli. Posebno lopo govora sta imola gg. Škoflek in Leban, tudi g. Šentak, posestnik na Vranskem, je govori) jedernato o sedanjem šolstvu. Slava govornikom!
Tudi ne smem zabiti lepo ubranega petja, katero nas jo zabavalo v pozni noči. Lepa sloga, katera nas je vezala celi čas zborovanja, nam je porok, da bodo društvo, krepko nadaljevalo pot, katero je nastopilo. Društvo stoji na naronej podlagi (, ker le na tej podlagi se mora obdržati), in narodni možje, napreduj aci, veselo podpirajo društvo, o katerem so prepričani, da bode delovalo in dober vspeli doseglo.
Vsa slovenska učiteljska društva na slov. Šajorskem pa prosim: Sprejmite naše mlado društvo blagovoljno v vaše vrsto, bodite mu z bo-sodo (,kakor do sedaj z dobrim izgledom) pripomočni, bodito mu podpira-telji! Obljubuje vam vaše društvo, da vam bode zvesto narodno so-društvo, katero bode napenjalo vse sveje moči, da doseže svoj smoter Bratovski pozdrav 1 *)
Iz K.... na Gorenjskem. Predragi „Slovenski učitelj“ 1 Užo jo preteklo blizo 7 mesecev, odkar sl se bil poslovil od svojih zvestih naročnikov v I. letniku. Vsak Ti mora izrekati hvalo za to, da si so možato obnašal ter se zvesto deržal svojega programa, ki je sledil na I. strani št. 1. Sosebno si izverstno branil napade zoper nove šolske postave. Mislil je pri Tvoji poslovitvi marsikateri, da si bil za večne odmeri.' A — temu nej bilo tako; zopet si oživel ter so podal po svetu obiskovat svoje ljubljence. Najhujši tern v peti si bajč „Schulzeituugi“ — pa, nikar se ne brigaj za to, naj laja — saj ugrizniti vendar le no more.
Naj Ti tudi jaz podajam iz naših krajev nekoliko vorstic; ako Ti drago, še večkrat kaj zanimivega! *)
16. julija nas je bil povabil c. kr. okraj, šolski svčt k volitvi dveh zastopnikov, ali kakor pravimo poslancev v deželno učiteljsko konferenco. Volitev je bila v Begunjah, kjer je sedež c. kr. okraj, nadzornika. Sešlo se nas jo 13 učiteljev iz okraja. (J. kr. okraj, nadzornik nam jo klical pred volitvijo v spomin, da tu gre za občni šolstveni blagor, da naj se, kolikor mogoče, zedinimo ter taki osebi volimo, kateri st,i si po več letnem služenji pridobili vednosti na šolskem polji in o katerih smo čisto prepričani, da bodo vsestransko krepko zastopali stvar, ter se energično potezali za šolstveni korist ter tudi za nas učitelje. Voljena sta bila po večini glasov gg.: Itadivoj Stoječ, učitelj s Kranjske gore in Ivan Pezdič, učitelj iz koroške Bele. Obedovali smo pri obče znanem g. Šturm-u v Poličah, kjer nam je hitro minol čas mod živahnimi pogovori in petjem.
V našem okraji jo zopet na novo oživelo „nčitoljsko društvo." Po
*) Bratovski odzdrav od tukajšnjega učiteljestva.	Ur.
**) Jako drago nam bode.	Uredn.
odhodu g. Žolgarja, prejšnjega nadzornika in skerbnega predsednika našega društva, se nam je bilo namreč vse razrušilo; postal je nered in tudi ostal. Eden g. učiteljev je zopet izdregal iz omotice vse, ter se je potem prfcej volil odbor. Predseduje društvu g. Kadivoj Stoječ ter se tudi veliko trudi, da bi spravil društvo na ono stopinjo, katero bi bilo moglo uže davno doseči. Malo, le malo je bilo moči do sedaj društvu okrevati, kajti denar, ta ljubeznjivi denar ima tudi tu velik upliv.
Konečno še nekaj prav »kraftnega1*! Kakor Ti je dobro znano, na Kranjskem je plača učiteljska proti drugimi deželami najslabše odmerjena. Povedati Ti moram, da uže 3 mesece, celo po nekaterih krajih do 8 me-socev željno pričakujemo ure rešitve — da nam izplačajo terdo zaslužene novce. Veliko bi se dalo govoriti o tej nerodnosti, ali kaj pomaga?! Nič — vse zastonj. Ne vem, komu bi li prištel to dobroto, da ima tako skorb za nas. I.e to pravim in po pravici: Sleherni učitelj so mora strogo der-žati novih šolskih postav, toraj ima obilno dela, velike težavo, ostrejše odgovornosti nego marsikateri drugi stan, o ktorem so organi v primiru proti učitelju menjc izobraženi in ko imajo veliko boljše plače. To nej pravično! In ako pomislimo še celo različnosti med kranjskimi učitelji, ki imajo vsi ene in iste dolžnosti, vendar pa nejso za ta težavni posel enako odškodovani ter imajo eni po GOO ali 500 gl., drugi pa samo po bornih 400 gld. Vprašam, nej li to krivica? Vsaki delavec je vreden svojega plačila, tem bolje učitelj kot delavec za občni blagor celega ljudstva. O neusmiljena enakopravnost, kje si, kod se potikaš, *da te nej; kaj smo se ti vendar zamerili, s čim se pregrešili? — Upajmo, da tudi nam enkrat, če prav še morda dolgo ne, zasije zarja boljše bodočnosti; dosedaj jo še temni oblacje krijd!	Da si mi zdrav!
Barovški.
Šolske novice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.**) Začasni odbor Je imel 16. julija 2. sejo v Središči. Pričujočih je bilo sedem snovalnih odbornikov in trije družabniki. PreČital in odobril se je zapisnik zadnje geje od ‘21. junija. Na dnevnem redu je bilo določevanje o pervem °učnem zboru »Učiteljskega društva za slovenski Stajer“. Prečitali so 8e v ta namen uže zadnjič omenjeni dopisi raznih učiteljskih društev, in tudi navdušeno pismo g. Antona Lebana, učitelja v Mozirji, ki zbrane Učitelje prijazno pozdravlja, rekoč: »Učitelji so odgojitolji naroda; v naši mladini je bodočnost naša; korakajmo verlo naprej po poti, kojo si je naš mili narod izvolil in dosegli bodemo nam prirojeno pravice, oteli narodnost in svobodo, in krepko, uspešno bodemo branili pravice narodno sole proti vsakemu napadu. Tedaj naprej slovenski učitelji: »za dom, svobodo in resnico1* (in omiko. Ur.). Hvaležni slavimo dnove, na katero povzdigujč odgojitelji za srečnišo bodočnost svoje mladine zoper zatiranje našega milega naroda. Slava, živeli nšrodni učitelji !u — Po živahnem pre-tresovanji se odloči Maribor za pervo zborovanje našega društva, ki bode *ako rekoč tudi pcrvi zbor slovensko-štajerskih učiteljev. Zborovalo se node v ponedeljek 21. in v torek 22. septembra. Pervi dan bode na dnevnem redil: 1) Vprašanja graške deželne učiteljske skupščine z ozirom na
priobčene izgledne učne načerte. 2) Imenovanje učiteljev. Drugi ilan se bode obravnavalo o zadevah našega učiteljskega društva. Zborovališčo in vse druge zadeve se bodo pozneje objavile v našem listu in v ,.SIov. Narodu." —
Kot podpornika sta se našemu društvu pridružila gg.: Rihard Dolenec, vodja kmetijske šole na Slapu pri Vipavi; Kunšič Anton, tajnik v Šmarji pri Colji. Z naročnino nas na novo podpirajo gg.: dr. Kočevar v Celji, Zuža Ivan v Grižah pri Celji in Dragotin Savnik v Kranji. Imen pravih družabnikov začnemo prihodnjič priobčevati, ker nam danes na tem mestu uže prostora primanjkuje. —
Odbor je te dni prosil slavno vodstvo južne železnice nžo za znižanje vozne cene, tudi se bo do več domoljubov in učiteljev v Mariboru obornil za blagovoljno podporo pri zborovanji. —
Blagorodni g. Fr. Skaza, velikoposostnik v Smarji pri Colji, nam je poslal 7 gld. podpornine; izrekamo mu prisorčno zahvalo.
(Posnemanja vredno.) G. Ivan Krvi, učitelj ljutomerske realke, je izdelal za vsako solo v ljutomerskem okraji po en velik zemljevid tega okraja ter ga daroval šolam. Bog ve, ali so mu dotično šole za ta njegov trud in lepo ter koristno delo kaj hvaležne ali ne?
(Ustrahovalnih pravil), v denašnjem listu priobčenih, sije ljutomerska šola v 1000 iztisih omislila, da ja bodo v začetku leta razdelila mej mladež, koji soje ravnati po njih. Odbor „Učitoljskoga društva za slovenski Štajer" je pripravljen, vsaki šoli s takimi pravili postreči, in tudi s tiskanim imenom dotične šolo. 100 iztisov velja 75 kr.
(Ženski tečaj) za izobraževanje učiteljic bode letos meseca avgusta in septembra v Celovci. Učilo se bode: pedagogika, gospodinjstvo in ženska ročna dela.
(Nov predlog) o boljših šolskih postavah na Kranjskem namerava vlada — kakor se Čuje — v bodočej sesiji kranjskemu deželnemu zboru predložiti. Dobro! Mi želimo, da bi ga sprejel zbor.
(Savinjsko učiteljsko društvo) je začelo svoje delovanje. Razposlalo je lično tiskana in dobro sestavljoua pravila, in imelo je 22. julija občni zbor na Vranskem z muzikaličnimi produkcijami.
(Novo šolsko poslopje) v Idriji bode obsegalo — kakor se nam od onod poroča — dve nadstropji z 18 prostori, za dečke in deklice ločenimi. Ti prostori so: 5 posamesnih dečkih razredov, 1 reservirana soba, 4 posamesni dekliški razredi, 1 resorviran prostor, 1 risalna dvorana, 1 soba v pervem in 1 v drugem nadstropji za učitelje, 1 muzej, 1 konferenčna soba, 1 životovališče (telovadišče). Pri vseh šolskih sobah so maj line čumnate za shrambo otročje obleke, dežnikov itd. Pri životovališci bo shramba za životovalno pripravo. Šolski sluga bo imel 2 sobi in gospodinjska prostora Za novo šolo so je odločil najlopši prostor v celem mestu, namreč blizo glavnega terga pod cerkvijo sv. Trojice. Tri hiše so podirajo, da bode za novo poslopjo toliko večji prostor. To je gotovo napredek! Saj pa po drugih krajih še sploh samo ..študirajo", tre-ba-li zdaj v istini več omike Slovencem ali ne, nogo v srednjem veku, ko je le katekizem pel za vse nauke! —
(Šolstvo v Vratislavi.) V tem lepem mestu je bila lotos 27. maja splošna nemška učiteljska skupščina, o kateri hočemo še le v bodoče govoriti, ko dobimo o njej stenografični zapisnik. Spregovorimo pa danes kratko besedo o vratislavskem šolstvu. Veliko mesto, ki šteje nad 200.000 stanovalcev, mora imeti tudi lepo število šol, da ustreza duhu časa, ki hrepeni po vedno večjem napredku in omiki. Vratislava ima mnogo narodnih šol, meščanskih šol, višjih dekliških šol, srednjih šol (latinskih in realk) in tudi vseučeliščo. Razen teh javnih šol je mnogo privatnih in družili omikovalnih zavodov. Stanje narodnega šolstva je bilo o veliki noči tega leta tako le:
	Razredi			Šo	1 e			Vseh		
		protestant, j			katoliške					
		a>j;yp ! 1	1 j dekliške	| obojega spola !	deške 		dekliške j	rt . tc-iS « o o £■ « o	vseh šol	raz- redov	
	z 8 razredi . . , .						1	1	8	
	„6 n ....	6	7			i	i	1	16	96	
		7	5			2	i	3	18	90	
	„ 4 „ ....	5	7	2	2	3	1	20	80	
	»3 „ ....	2	2	— 1	—	—	1	5	15	
	Skupaj	20	21	2|	5	5	7 1	60	289	
43 šol	17 šol
z 206 razr. z 83 razr.
O mnogobrojnom učiteljstvu in njegovi plači nam pričajo sledeča števila: 77 glavnih ali pervih učiteljevima po 800. 750 in '700 srebernikov letno plače (1 sreb. = 1 fl. 50 novč;). 95 drugih učiteljev ima po 650, (tolarjev) 600, 550 srebernikov in 117 tretjih učiteljev po 500, 450 in 400 tol. Razen tega imajo šolski ravnatelji stanovališča v vrednosti 150 srebernikov ali pa toliko odškodovanja v novcih. Ravnatelji imajo tudi po ICO sreb. opravilne doklade. Največji dohodek narodnega učitelja (ravnatelja) v Vratislavi more znašati 1050 srebernikov, torej po avstr, veljavi 1525 gld. Najnižja plača pa 600 gld. av. v. Šolskih poslopij nejsmo i utegnil na tanko pogledati. Pogledal sem le prav lepo višjo dekliško šolo v Taschnerskih ulicah, ki se je nam po vsem dopadala. Učni načert je podoben našim avstrijskim načertom. Nauki so taisti, kateri pri nas. Med obligatnimi nauki pogrešamo pa životovanje (turnen). Realni nauki se še le po zgornjih razredih samostalno razkladajo. Razredi se pa na Nemškem štejejo od zgor na vzdol, torej nasprotno nego pri nas. Na Nemškem je namreč naj višji razred pervi. V višjih razredih se podtičuje po 26—30 ur, v nižjih pa po 22—24 ur na teden. Verstvu so odločene po 4 ure na teden, torej več nego pri nas.
(Štatistično.) Lani jo bilo v (Iradci 8 šol 1. reda (na teh šolah imajo letos učitelji 900 gld. plače), po drugod na Štajerskem 16 šol I. reda (na teh so učiteljske plače po 800 gld.), 113 šol 2. reda (s 700 gld.), 213 šol 3. reda (s 600 gld.) in 273 šol 4. reda (s 550 gld.) Lani je bilo 230 začasno nameščenih učiteljev, na 63 šolati je čisto manjkalo učiteljev. Kakovšne razmere so letos, poročamo pozneje.
(Praktičen učni pomoček) je izdal knjigar Dragotin Jansky v Taboru na Češkem. To je namreč urni številkar ali cifernik (Uhrzif-ferblatt) iz terdega papirja in s kazali. Nam se je poslal ta številkar na ogled, in se nam prav dopada. Da učitelj navadi učenec, na uri spoznavati se, v to mu ta številkar prav dobro služi. Cena mu je 30 novč. Ako se jih več skupaje naroča, dobivajo se po 25 novč.
(Plače začasnim učiteljicam), ki imajo uže tič. sposobnosti spričevalo, bode po novi postavi na Štajerskem kaj težko pravično odločiti. Nova postava reče, da so enake učiteljem. Začasni učitelji pa imajo dosedaj toliko, kolikor definitivni, torej spada začasnim učiteljicam, toli-košna plača, kakoršno bi imeli začasni učitelji. Vendar pa jo bila pri poslednjem deželnem zboru sprejeta resolucija, da začasni učitelji (učiteljice) obderžč sedanjo njih plačo, dokler so v istej službi. Kaj velja torej pervo ali drugo?
(Na omiko) narodov se sklepa večkrat iz znanosti vojakov novincev. Tako se je pri rekrutbi leta 1873. pokazalo, da je bilo med 1000 no-
vib vojakov pisanja zmožnih: na Dolenjem Avstrijskem 985, na Šleskem 946,vna Gorenjem Avstrijskem 893, na Češkem 810, na Salcburškem 756, na Štajerskem 755, na Moravskem 671, na Koroškem 581, na Tirolskem 366, na Ogcrskem 358, na Primorskem 307, na Sedmograškem 149, na Hervatskem 143, v Galiciji 115, na Kranjskem 106, v Bukovini 89, v Dalmaciji 43.
(Razpisana) je služba p od uči tel j a ali podučiteljice v Ljutomeru (zarad odpovedi podučiteljice Ane Ludwig.) Podučitelj s spričevalom učiteljske sposobnosti dobiva po 560 gld. letno plače, s spričevalom zrelosti pa samo 420 gld. letne nagrade. Pri Mali nedelji in v Križevcih sti tudi razpisani podučiteljski službi s 440 gld. oziroma 330 gld. in stanovanjem. Razpisane so to službo do konca avgusta. Prosilcem, ki ne poznaja raznih razmer na teh službah, so pripravljeni ljutomerski učitelji na pismena vprašanja v tej zadevi radovoljno odgovarjati. Pri tej priliki si no moremo kaj, da no bi ljutomerski okrajni šolski svet opomnili, da „Gospodar“ (v tem edinem slovenskem listu so to službe razpisane) nej učiteljski strokoven list, kajti postava od 4. febr. 1870. I. govori, da se morajo učiteljske službe razpisovati v deželnem uradnem listu in če le mogoče tudi v onem strokovnem časniku. Ali je pa poslal ljutom. okrajni šolski svet vsaj v en pedagogičen list razpis?
(21. in 22. septonibra) bode tudi štajerski „Lehrorbund“ v Ljub- * nem zboroval. Prav je, slovenski učitelji se snidemo v Mariboru, nemški v Ljubnem, a 23. pa se vsi vidimo pri deželni učiteljski skupščini v Gradci.
(Na učiteljiščih) v Gradci, Ljubljani in Celovci so otvorijo v bodočem šolskem letu praktični točaji, ki trajajo samo po eno leto, V taki tečaj se sprejme študenti iz zadnjoga tečaja srednjih šol, kojim se dado štipendije po 100—150 gld. Študenti z maturo pa dobč cel6 štipendije po 20o gld. Niti pervi niti drugi ne delajo sprejemnega izpita.
(Knjige na prodaj.) Naprošon od g. pisateljev in založnikov sem prevzel nekaj iztisov teh le knjig, daje spečam: „Imenik slovenskih učiteljev" (50 kr.) Žnidarčičova „Abecodnica“ (30 kr.) „Naša zemlja" (hr-vatska knjiga) (20 kr.), Beršljan (1. zv.) (25 kr.); „Pesmarica“ (Razlagova) (60 kr.); „Izvirek premožnosti" (25 kr.) Kedor je želi, rad mu postrežem.
V Ljutomeru	Lapanje.
(Učiteljsko društvo za mariborski okraj) bode 6. avgusta zborovalo; na dnevnem redu so sledeče točke: 1. domoljubje; 2. toplota; 3. kemija in 4. koristni in škodljivi morčesi.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: G. Dragotin Demšar nadučitelj v Senožečah, je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v postojnskem okraji. G. Peruci, učitelj v Spodnjem logu na Kočevskem, g. M. Kovšica, učitelj v Kropi, g. Pibernik, učitelj pri sv. Gregorji, g. Valentin Bernot, učitolj v Colu nad Vipavo je umeri.
Na Štajerskem: Radoslav Ferk, nadučitelj v Ptujom, g Tomaž Grah, učitelj pri sv. Jurju pri Celji, g. Miha Nerat, nadučitelj na Leitorsbergu pri Mariboru, g. Pavel Unger, učitelj in g. Ivan Furlani, podučitelj na istoj šoli.
Na Koroškem: G. Fabijan Krajcar je definit. učitelj v Bleiburgu.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba pri sv. Benediktu. (okr:y sv. Lenart) s 550 gld., pri kr. š. svetu. Učiteljska služba v Preborji in pri sv. Vidu pri Planini (Montpreis, okraj Kozje) in na Blanci (okraj Sevnica) s 550 gld. in stanovanjem do 25. avgusta na kr. š. svet. Učiteljska služba v Ptuji s 700 gld. do konca avgusta.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajer'1.
Za uredništvo odgovoren 1). Lorene. — Tisek »Narodne tiskarne11 v Mariboru.