Za poduk in kratek čas. Donavo. Mogočnej žili podobnaje velika Donavo glede jenega toka po srednji Evropi. Od Crnega gozda na Nemškem, kder 2176 črevljev visoko nad ruorjem izvira, do iztoka v Črno morje meri ujeni tok 400 milj ali 800 ur in je tedaj za Volgo na Ruskena največja evropska reka. Zgornji jeni tok gre skozi nemake dežele: Badensko, Wtiitenberako in Bavarsko, srednji skozi avstrijsko-ogerake dežele in spodnji dela mejo mcd Turškim in Rumunijo. Pod Budimpeštom je 3000 čreljev široka in po 24—36 črevljev globoka; pod Osekom se njej pridruži naša Drara in pri Zemljinu slovenska Sava. Med Zemljinom in Belgradom je Donava 4800 črevljev siroka in 42 črevljev globoka, se pa niže pri Orsovi stisne na 800 črevljev ter dela ladijam mnogo nevgodnih brzic. Dalje teČe proti vzbodu črez globoko rumansko nižavo, kder mnogo močvirjev in jezer pa tudi dokaj otokov nareja. Od Vidina do črnevode teče 60 milj skoro vedno ravno proti izbodu in se tukaj nagloma obrne do Galaca na severno in potem zopet na izhodnjo stran ter se potem v 3 strugah izliva v Črno morje. Od Vidina naprej je bolgareko ali turako pobrežje vseskozi bolj visoko, kakor rumunako, ter je trdo, deloma skalno, kar Turkom veliko pomaga, da se laglje branijo proti Rusom, ki jim nasprotno pritaajajo iz rumunake strani. Rumunsko pobrežje pa je ne samo bolj nizko, ampak precej močvimo, kar pristop k Dona?i zopet močno ovira. Najvažniši prebodi so na južni strani Kladova v Srbiji, potem Vidin, Palauka, Rabova, Nikopolje. Sistova, Ruačuk, Oltenica, Silistrija, Mačin, Izačka in Tulča na turaki, Turn Severin, Kalafat, Džurdževo, Brajla, Galac, Reni, Izmail in Kilija na rumnnski strani. Siroka je pri Ruačuku nad 2000 črevljev, pri Silistriji 4000, pri Galacu pa je zopet bolj ozka, kder je eua struga samo 480 črevljev, drnga 900 airoka. Ker Donava, glavna reka erednje-evropska na svojem prav razvitem teku le malo pada, vozijo se po njej do Ulma na Bavarskem navzgor velike prevozne ladije, do Ruščuka pa celo morske. Sedaj ima vse prevažanje blaga in ljudi po njej v svojib rokah posebno parobrodniško društvo , kojemu je ime: Oesterreichische priviligirte Donaiidarnpfochifffahrtagesellschaft. Leta 1828. sta ga 2 Angleža osnovala na Dunaju z 100.000 fl. kapitala v delnicah; sedaj ga ima 25 milijonov in više 1500 parobrodov, ladjij, bark, čolnov itd. Od naše vlade dobiva precej podpore na leto. Zgodovina nas na Donavo spominja veliko stotin let že pied Kristusoni. Stari Grki ali Heleni so jo imenovali: Ister, Rimljani pa Danubius: Nemci jo imajo za: Donau, Siavjani pa za Donavo ali Duuaj. Rimljani za cesarja Augusta so Donavo od izvira do ustja opazno varovali kot namcjno reko in jo z stolpi, tabori in tidnjavami močno utvrdili. Na vodi so imeli mnogo vojnega brodovja in se večkrat z sovražniki Da njej vojskovali. Cesar Julijan je iz Bavarske po Donavi do Belgrada enok prepeljati dal celo vojsko. Ttidi Karel veliki se je Donave za prevažauje vojnega orodja iu živeža poslužil v vojski proti divjim Avarom ali pesoglSvcem. Neinška cesarja Konrad in Friderik sta svoje križarje tudi po Donavi spravljala do Srbije" in poznej v turškib bojib se je nase avstrijsko in ogersko brodovje z turškim pogosto merilo kakor da bi se bili na morju zgrabili. Bogu samemu je natančuo znano, kolikokrat je voda v Donavi že bila rudeča od cloveake krvi, prelite na njenih volovih in pobrežjih. V zgodovinakih knjigah bererao zapisano," kako so najsiiniši vojskovodje preko nje vodili avoje vojne čete: Trajan, Atila, Karel veliki, Rudolf Habsburški, Janko Sibinjanin, Soliman, princ Eugen, Laudon, Napoleon, Dibič Sabalkanski itd. Jednako bo tudi letos. Turki imajo kraj Donave maogo trdujav, po njej pa jim plava 12 železnih monitorjev, kojib vsaki nosi po 4—6 sila težkih kanonov. Rnsi pa zagrezajo v Donavo strahovite torpede, t. j. velike proti moči dobro zavarovane bale ali zaboje smodnika, kateri se z pomočjo daleč od brega skrite električne baterije po drotu zapali, brž ko sovražna ladija nad torpedom stoji. Pok je tako silen, da razbije ali prevrže in potopi najmočnejše ladije. Smešničar 18. Dve ženi ste se srečale in se začele pogovarjati o dobrih lastnostih svojih mož. Prva je djala: moj mož je sila vesten žlovek. Nedavno se ma je sanjalo, da je bil nekaj ukradel; brž drugi dan je ael k soduiji ter se je aam zatožil. Druga sedaj pristavi: moj mož ni nič menje vesten, kedar prilično kde kaj seboj vzame, vselej se mu zdi, da se mu je kar-le sanjalo.