338
Kako sadna drevesa saditi v slabo zemljo,
da rasto dobro.
Na to vprašanje odgovarja izkušen sadjar tako le:
1.) Jamo, kamor hočeš drevesa saditi, izkopaj, če le moreš, uže nekoliko tednov, predno sadiš. Če sem mislil drevesca saditi jeseni, izkopal sem jim jame kmalu po otavi, če sem jih hotel pa spomladi, izkopal sem jih že v jeseni. To je zato dobro, ker izkopana zemlja potem dalje časa leži na zraku, solnci in dežji ter se jako zrahla in rodovitnosti napije izpod neba.
2.) Jame izkopljem, kar se da, plitve, po 1 čevelj globoke, po 3—5 čevljev pa široke, da so plitvim skledam ali dlani človeške roke podobne, po takih jamah se drevesne korenine dobro razširijo.
3.) Rušino porežem toliko globoko, dokler ji sezajo korenine, ter jo denem na stran. Prvo zemljo, tikoma pod rušinami denem posebe na stran, ker površna je boljša od spodnje, katero tudi posebe na drugo stran položim. Kadar je jama izkopana, denem rušine brž na dno,  toda narobe,   ter jih precej  dobro  pomendram   in
potlačim. In tako pustim jamo, dokler pride čas drevesa saditi, prazno. Posebno koristno je tudi drevju, če v jame, dokler so še prazoe, potrosiš nekoliko dobro predelanega gnoja. Dež izpira gnoj. io gnoiuica se iz njega oceja v globino. Ta gnoj pa moraš, ko sadiš drevesca, zopet iz jaaue pobrati.
4.) Kadar drevesca sadim, pa tako le ravnam : Najprej zataknem kol sredi jame, potlej pospem nekoliko boljše zemlje po rušini in na njo postavim drevo, katero sem v to jamo namenil, privežem ga h količu, toda ne pretesno, da se laže z zemljo vred poniža in usede. Z ostalo boljšo zemljo (če nimam posebno dobre pri rokah) skrbno zaspem korenine ter jih z roko lepo razprostim, in sicer tako, da ne ostane nič praznega in presled-kastega med njimi. Na to zaspem jamo po vrhu s tisto zemljo, ki sem jo nazadnje vrgel iz jame, in napravim okrog drevesa jamice, da se deževnica ali sicer voda, s katero drevo zalivam, ne oceja, ampak ostaje okrog njega.
5.) Ako pa nastopi suho vreme, treba drevesca po-gostoma zalivati ; ker so namreč plitvo posajena, posuše se tudi hitreje nego globoko stoječa, in tudi zemlja je okoli njih še rahla.
6.) Drugo jesen si oskrbim, če je le moči, pepela, dobre prsti ali pa prav podelanega gnoja in pospem te tvarine po rušini okrog drevesec, pa ne tikoma njih, ampak bolj okrog njih po rušini ter jo podkopljem precej globoko, toda paziao, da se korenine ne poškodujejo. Po tem takem ja zemlja okrog drevesca zrahljena in pognojena, korenine nimajo samo v jami, ampak tudi zunaj nje dovolj rahle prsti in živeža, kar jim prav dobro tekne, in zato rastejo kvišku, da je veselje. Tako gnojenje in rahljanje prsti je in bo drevesom vselej prav koristno, torej tudi v poznejših letih. Kar zaradi prekopane prsti okrog drevesa nakosiš manj sena, toliko več pa otave.
Tako sadim in obdelujem svoja drevesca že več let, rastejo pa veliko hitreje in se obraščajo veliko bolje, nego druga. Zato to ravnanje vsakemu živo priporočam.