^TO-YEÀR xvh. ŠTEV.—NUMBER 99, M* ! PROSVETA ornas «f NIT la. LawaéaU •»• Taiepkea«: l^awaiale MM. Senat sprejel predlogo za vojaški bonus. Boj X« izplačevanje vojaške odškodnino v gotovini jo bil izgubljen s 41 proti 38 glasovom. Demokratje ao se borili za svojo predlogo do konca. Za zeveroval-ninsko predlogo je bilo oddanih 67, proti pa 17 f letov. Odškodninska zakonske osnova bo v predsednikovih rokah najbrž ie koncem tega tedna. Predloga je benkirjem v prilog. Wsahington, D. 0. — Scnet je v gredo sprejel predlogo voješkega bonusa, po kateri dobi vssk do-ilužpi) vojsk primerno odškodui. Bo v obliki zavarovslne police, ki doiori v teku dvajsetih let. Odds-nik je bilo 67 glasov zs to predlo go. 17 pa proti njej. Do glasovanja je prišlo kon eem dvodnevne debate, ki nI bila baš preveč mirna. Senator Under wood iz Ala bara e se jp na vse na čine proti vil vsakršni'postavodaji glede odškodnine za vojaške vete. ione. Precej razburjenosti in ne vol je je bilo opaziti med prijatelji za-tarovalninske predloge radi tega, ker io se nekateri senatorji na vso moč trudili, da bi bilo to vpra-šanje zopet zavlečeno in odloženo Mnogo oasa pred končnim glasovanjem je bila euti med senatorji v zbornici in med . poslušalstvom u galeriji klice? 'Glasujte, gla-tijte!' Ko je bil naznanjen izid konč sega glasovanja, ae je zborniea oddahnila. Kajti boj za primerno odškodnino je bil vroč in dolgotrajen. V njem so igrale razne taj-»e lile veliko vlogo. Zaitopnikl Ameriške legije, ki io opazovali in zaaledovali tisti koj t galerije, ao bili zelo veaeli toUn«i» fm/U _ " Senator Copeland iz New Ton ta si je mnogo prizadeval, da bi •pravil avoj načrt za izplačanje vojaške odškodnine v gotovin'. Ko pa je senat glaaoval o' tem vprašanju, je izpadlo glasovanje j^o, ds se je fzreklo 41 senstor-proti Copelsndovemu nsdo-»«tku, zanj pa je bilo 38 sena-Jwj«t. In Copeland je izgubil svoj kov tekoče gotoviuske vrednosti zavarovalne police. Posojila bo dobiti na bankah, ki bodo izplačane od strani vlade, če bi ne bila posojila poravnana. Na polieo za $1,000 ho dobiti koncem dveh let po izdanju $87.93 na posodo, kon eem petih let $153.52, a v petnaj stih letih pa $5*89.19. To je pa ze lo slaba določba, zakaj, na ta na-* . Čin utegnejo večji del vojaške od škodnine spraviti zopet banke i svoj lep. ¡Sedaj1 pride v senatu davčna predloga na vrsto. O njej utegne trajati razprava kake tri ali štiri tedne. Republikanski voditelji so deja. I d;»okratskim aenetorjem, de * «koro gotovo, da ne bo pred- Coolidge vetiral te predlo-ker bi a tem zaigrel velik del •roje popularnosti med ljudstvom. Zakonska osnova gre aedaj pred konferenco, kjer bodo izravneliJ J*manjše razlike med senstno in h mi no predlogo. Pričskovsti je, ,ipridc Podloga ie koneem tega v predsednikove roke. >a končnem glaaovanju ae je o-JJW'JS stopila do jako majhne-R.4tcv,Ia- Več senatorjev, ki-so •»j «H bojem tudi naaprotniki "r fr^loge, je glasovalo za «Urovalninski načrt v mnenju, ho vojaški bonus v obliki polie davkoplačevalk J» v preveliko breme, niti ne bo posledic za industrijo. B«nu, bo veljal vlado, ozirome ¡■"'«te davkoplačevalce v srni-"Pojete predloge približne M^.4*7.420, kskor je to prera-\ racunsr Is vetersnakegs n-I P<> mnenju zveznegs finsnč- SHT*1"«* P* okoli $3,-y:°J7.09i. Prvo leto bo treba vls-nlid4" *<« kakor'$100,000,00a predloglnlh določilih je te-™J"s postavke odškodnini $1 pa za službovsnje v tujini s J uj-m nirskom po $500, oziro • Prvih šestdeset dni vo ¡T' »ližbe ne bo vštetih. Ko- " >"»sde, m o meri ee in meri. e .A l lbora P* tfWrii dO ke '•'•»•ke larfo v zboru "•"»•fi- »o uključeni. 1 ali 1*' k' " do $50 J y J odškeSEn bodo Izple-T »otonai Drugi ne dobe de-* r Kotoviui, nego zaverovel-»K Vi dozore v teku dv.j. n^ J: narejene u d-jaaske vojaške službe Praglad dnivnlh dogodkov. ameruce. Senat sprejel predlogo se voje ški bonus. Bivši justični tajnik Deugher ty se je spet iztresel. Dejal je, de ao senatne preiskave 4' boljševiška zarota". Detroiteki rebinec pravi, de je nov priselniški zakon delo ku klukaov. Tri dršaveeo se odzvele.vebilu na farmereko-deleveko konvencijo 1 St. Petrin. \ Inosemstvo. Francija ss je nsmrdnila rad Coolidgevega govora v New Tor ku; London in Berlin odobraveta Japonska vleda se je isrekle proti teprisalijem neprem Američanom. Mehiški delavci bojkotirali Ita-lijo. Dr. Kari Helfferioh, bivši nemški podkancelar in vodja monar histov, ubit v železniški koliziji Švici. . Jugoslovanski perlement je raz puščen in volitve ae bodo vršile menda prihodnji mesec. Prlsslaiški zakss je dolo kuklskaov? Rabiase pravi, da ee Johnsonaea predloga, katero je 1 kongres, čudovito ujema S K lúakak lanskim pro^frumom Fort Huron, Mioh. — (Feder Press.) — "JohnsonoVa priselili hka predloga, katero je «pifjel kongres, se popolnoma ujema * priaelnižfcimi teorijami iu progrs mom Ku Kluz Klana," je dejal te dni rebinee Leo M. Fraukli« is Detrdtte. ' ' "IzkljuČitvene določbe nek-melje na priueipih narodnostne ali plemenske neapoeobnosti, ^eel-več na religijoznili diskriminacijah," je nadaljevel Franklin. 'Trevi vzrok zs omejitev iuiig ključitev gotovih ljudi tiči v veri in v glsvnem je zekon naperjen proti Židom in kstoličanom v julni in južno vzhodni Evropi. Teorije o visokih žmošnostih nordičpih (severnjaških) ljudstev je bnak Kukluksi jih povsdigujejo rgdi tegs, ker so izključno eli večim*ia protestu nt je.*' Hrana iz proooga. Odzivi za koRvos- cijo v St. Paslo i • -_' ———— Odbor m aranHranje konvencije je prejel povoljne odgovore. srmedi in meri-in poročniki v 4*Js ^ "dstotkov ia 4 odatot St. Paul. Minn. — (Fed. Press Države Rhode Island, Texes in Weshingtou so se prve odzvsle vabilu na fermarsko-delavako no minacijsko konvencijo, katere ae vrši 17. junija v Ht. Paulu. To bo prvo večje zborovanje, ki ims neodvisno politično skcijo letošnjem volilnem boju zs svo; sil j. Konvencije v St. Psulu se rszlikuje od drugih treh, ki se vrše v Cleveland u prve dni julija, v tem, da je4'široko odprta" vsem skupinam, organizacijam in kre jevnim grupam, kr podpišejo široko ' plstformo sklicateljev Konference ze progresivno politič no ekcijo ne eprejme lokslnib unij; soeislističns strsnka sprejl me le svoje člsne. Originslna Ksrmer Labor party, ki ims svojo konvencijo v Clevelsndu ietočee no kot K. P. P. A., noče iti ns nobeno zborovanje, kjer so komunisti zrsven; te tsktike ee drli tudi Konference ss progresivno politično akcijo. Na konvenciji v Hi. Paulu bodo tudi komunisti, povdsrjs ps se, ds bodo delegstje Workers psrtjr v teko veliki msnj šini, ds ne bodo tnogll kontroUrstl zborovanjs. TeŽeve je e farmarji, kt niao tako erganisirsni kot induatrijskl delavci. Da ae prcmsgs U težave, so eklieafelji al. peulake koovea-eije dsll farmarjem poaebno pred-stavniško bazo, nsmreč ds vsaks » fe .k T.....IB % OfIM/M Ol Od celega zne^a na Y . I * k upi na 25 farmarjev, ki le '•m bodo lahko dobili po | reprezentirani po nobeni drogi «miflkate dve leti orgenlxicijí v njihovem kraju, C^snja f n0í0kn ^ M Ae gre sa jotttllko sldovje ter po-vzročs le več trpljenje jetnikom, ki nimejo denerje. Pod Deughor-fy Votswovo kontrolo stlsntske ječe eo Ili posebni privilegiji denarjem v gotovini, kekor de je jetnik v kakem velikem hotelu, To je bilo biotvo ispovedbi, ki jo je podel Brookhsrtovemu pre iskovslnemu odseku v senstu J. K. Wilkins. Ta ja bil sada jih o. sem let lolaki vodje v ss porih. Pred par dnevi pa je bil odalov ljen Is alušbe, sekaj, prizadetim krogom je prišlo ae uho, de se ne moreva odpovedati službi in pi sistem ▼BUKI DELAVSKI KONFLIKT ▼ ABonrrari/i — ^^ prvep maja. Buenos Aires, Arg, 24. epr. — federacija strokovnih unij v Ar gentinlji, ki ims preko 120,000 člsnov, je sklenila s veliko večino zastsvkst! I. maja proti pokojnin skemu zakonu. Druge delevake orgsnizscije aa pridružijo POLST OKOLI SVITA. MaoLaren je v Indiji: so še v Alsskl. Bombaj. Indija, 24. epr. Angleški Utalee Htusrt MseUren js včersj< dospel aem iz Perzije ne poletu okoli svets. Doslej je pre-letel 4H90 milj. Cordevs, Alssks, 24. apr — Major Martin ima še amolo. Radi •ilalH-ga vremena ne more poleteti v Duteh llarbor, kjer gs čskajo ostali trije Američani, ki so ns poletu okoli sveta. vanj Dsngherty-Votawov ispremenil tiste sepore. Povedel Je senetorjem, de tvo* rijo trije milljonerski Žgsnjsrsk tihotspei — Remits Is ohsjsko dr lavs, Sersetwood Is New Yorks in Kesolor tudi od tsmksj - «vilji privilegirsni geared v stlsntsk ječi. Bemus je imel vse možne privilegije od tistegs treuotks, ko jo doopel v ječo. Jedel je v urad niški namoato v glavni obodniel ostalimi jetniki. Sobo je imel po sebe. Kskor so pravili, mu je vod stvo dalo naprevitl tudi kopelno sobo zraven, Delal nI, nego se je poljudno potikal In poatavel po jeiniških prostorih. Ko pe je pri šel l^ekšen glas o gnilih rasmereh I tej jetnišnlei v javnost, je šel delet v perolno pisarno. Jest pa je hodil v bolnišnico, kjer jo hrane veliko boljše. Senator Wheeler je vprefiel Wil kinaa, če ao drugI jetniki kaj go vorlll o zadevi teh milijonsrjev, "Do," je odgovoril Šolski uši tel j. "Te razjaere 00 zelo slsbo vplivale na jelniško moralo. Posebne predprsviee js dobil Is. (i* sti, ki je imel densr. Med jetn! ki je Šls gov/>rlrs, ds so tisti mili-Iona rji dali veliko denarja jetni nkiin uradnikom sa svoje udobno sti. .las sem večkrat poizkušal go voriti z jetnUkim vodjo Hartal-nom o tej »Jvari, pa ga nisefh mogel nikoli dobiti. NI ae pa Ispleše-o o tem govoriti s nadomestnim vodjo, ki pravssprsv vodi zspore. ■(Dalje na S. street.) OlKAŽAJri. KAZALKO ZA KMO HBO MAPKWI ameriških doUvskiU orgsnlmij "V zadnjem času je bilo preve tW,h bofie paka1' W * romanj v Moskvo in premalo Mount Vernon, Springfield, IU Canton in Marion, O.", je reke odstavljeni uradnik Deughertjr "Tamkaj (na Kusk«ra) ao brez dvoma razgoverjdi o tem kekšne korake je etorifi za po-hebljenje zvesne vlede Združenih drŽav in ga razcepitev tiatih vrsj^ ki jo podpirajo. "Lebko je reči, de so hoteli temi korski prekanjeno dobiti s se ksr nsjveč člsnov zveznegs eo-nsts in kpr nsjbolj rszširitl po sobanah nM*M kongresa atrupen plin, ki je tako smrtonosen kakor tisti, ki je uničil junaške vojake v zadnji svetovni vojni." Užaljeni g. Deugberty je iznove zatrdil, da ee je pričelo komuni stično gibanje v Združenih drle vsh pred tremi leti. HtremUo je zs tem, ds bi omsjslo in Ispodko palo zaupanje v obliko naie vla-de. •< Mlušboni vlednl zapiski, dobijo ni Iz urednih ruskih virov pod krepujejo njegovo trditev, je de jel odstavljeni pravosodni tajnik Potem se je dotaknil "zvesa met komunisti In zvesnimi senstorji,' ki se ogrevsjo zs to čudno in ns vsrno politično doktrino. cooudgev govor razpa-ul francijo. V Parim pravijo, da Je predeed-nikov govor dokument politične kampanje sa domačo konsuml-raaje. V LONDONU IM BXRLINU 10 PA ZADOVOLJNI. Paril, 24. epr. — Francoski sunn nji urad je mnenja, da jo govor predsednike Coolidga v New Vorku dokument politične kampanjo za domačo kipisumirenje. Uradniki zunanjega urada pre* vijo, da ni Coolidge jmvedel niš novega, ker ae tiče zunanjo amo* rlške politike, Vae drugo pa je volilna agitacije predseduilkoga kendidata, ki lovi voliloe. Pariško tlaaopisje gre dalje In napada Coolidge radi njegove au-gestlje, da je treba aklicati novo mednarodno konferenco o razor«. Ženju. Ooolidgeva Izjeye, da je Dewoeov reperaoijski načrt naj« Imljli načrt, kar je bilo doslej predloženih, in de mora biti načrt sprejet bres odlsšanjs, je tudi — — .-II- M mm am " — * — »pravna Tranrtwnrr pitttirsrjs t slsbo voljo, Čaonlksrskl komen* tstorjl so so namrdulli in oilgovšr-Jejo« "Uhko Je Ameriki dajati nasvete Kvropi, ksko usj reši ta in ts problem, ko pa široko sedi onkraj Atlantika in noče previo^l nobene odgovornosti in oblige* elj." London, 24. apr. — Angleški uradni krogi so toplo posdrsvlil Coolidgev spel sa takojšnjo is-ved bo Deweeovege načrta in splošuo rsaorošenje. Coolldgava sugestija se ujema s MacDousUio* vim stsUlšem. MeeDensld js dejal pred neksj dnevi v parlamentu, da ima v mislih sklicanje mednarodne konference sa resnrošltev in le ketere druga- velesile stori ta korek, ss on rsd odzove, lerlin, 24. epr. — Berlinski IU sli ugodno homentlrsjo Coolidgsv govor v New Yorku, (lovor js naredil dober vtis ns oflcijelne kroge v Berlinu, BrnaelJ, Belgije, 24. spr. - Bel-gijsks vlsds je včersj obvestile reparseljsko komisijo v Psrisu, ds v popolnosti sprejme Dsweaovo poročilu in načrte sa rešitev repa. raeijakegs v prašattja. VOLITVI V JUOOBLAVUI PKIIODMJI MMÍ0. Balgrad»ka skuptčina je raspille volitev. Periz, 24. epr. — Is Belgrade Javljajo, da je vleda respustile skupščino in rsspisale volitve se nove pošlonea se )•. meje. Meeedonakl revoluelonsrji ae sklenili počskstl s zasnovano vstajo do isids volltsv. Ckicsgo ia okolica i V sobota ja»n« in mrzlo. Heveraosapadai vetrovi. Temperetera v zadnjih 24. arah t najvišja M, najnižje 10. Molare izide ob 4 J6,B 4L LUDI VI MAKA ALBAM0KI HOWE lew Terk, I. T/ — Williem B I^eeda la njegova lana knagioj« Ksenija «te ae M peljal« eredJ le| «a tedaa aa paraiku Herengsris v Kvropo. Leods ss je zasmejal ae vae obrss. ko so ge opoeorlli as poročfls, Ili pravijo, da nsmersvs «a sprejeti albansko k rano. "C* bi le hotel poatsti kralj, ki al is-ebi bral boljši kraj. kakor pa je AJ Ibaeija," je dejal. Chieago, — Prihodnjo nedeljo 27. spriis zjutraj ae zopet ispre meni lokslni čss. Ksssles na url ae mora pomeknitl ra eno uro ne-prej. Dunajski Kotsehild pleOaje sa laksas. Dunaj, 24 spr — Boelalističris oWinska uprava na Duasju je prijela bogsliaa ia prufltsrje, ki hočejo Šiveti v luksusu kljub ne znoanim razmeram v avstrijski republiki Bogatini in profilerji morajo plečeti pošten • davek od vsakega lukausa. tfpreve je nsie-šile viaok davek ne stešiašed Dunajski Rotaehild ime 47 ahílela nikov in slulsbnle, ssto m"rs pla loveti $72/100 davka NaMea je viaok davek tudi ae evtomekile. 96 oeeb ubitih v lelesnlški koliiljl. Berlin, 24. epr, — Tu se je ras-nesls vest, de ste dr. Kari llelffo-rieh, vodja nemških nacionalistov in dr. Hchaeht, prsdsednMc u*mške državne bsnln , Izgubila livlj» i.j« kolisiji dveh ekspresnih viškov pri Bellinsoni, Aviea. Nesreče ae je pripetile v torek sjutrsj, IM-fferich in Hehacht sts sa i^ljala Iz Mtlsna nazaj v Nemčijo. Pariški Petit Parteien" domneva, da je 35 oseb mrtvih in 50 ranjenih. Žrtve ao večinoma Nemci, Italijani In Avieerji. Kop« nhag« n, 24. apr. Kralj Kristijan j« odobril listo novih miniatrov, katero Je sestavil, Mtsuning, vodjs dsneke aoeisli* etilne stranke. Vsi minkrtrl, rasen grofa Moltkrjs .ministra zunanjih zadev, so soeislieti. Ministrstvo proav» te ima v rokah Nina Bang, prva žena v denekem kabinetu. Nina Bang je alovita tkonotni* larke fteet finskih ipšjeeov ohsojsnih m smrt v Leningrada I/Miittgrsd. 24 spr. — Tukajšnje sovjetske vojno sodišče je Včersj obsodilo ns »mrt leet K.n eev, ki ee kili špijom v rdščl ermedi. f PROSYETA CLASSLO tLOVEWSfct NAKOQWg LAfTWIWA iioviinaBBHi ____ü Inj« pel leta'ls $tM m tri fl.U m ui mmmm, m se n: JC: grns -f ROSVETA" ■ártavtjíivia CWccga) Si.M m Usa. ISAS m kec; ChkM» M M m Uto, fi t» as psi Ittm, «THE ENLIGHTENMENT" H W by tkr SI«*nU Natkaal A d »«rti«! ne ntw om agi BmmmfU B: Uattad State« (eaacpt CMca#a) jS^BS^oTyS; . ud foreign countries Mit Mr tmt. f «hriléiîk ^ il»libllim Will Dilta w M*p»jm m. pr. (Naja >1-24) palas valait la vaa ja a tant daavam pet»lrta atrtltlaa. Paaavtta 4a «a vaaa m utovi IU(. PODLO OBREKOVANJE. Ve« »vet ve, da je dunajska mestna uprava v rokah socialistov in da se socialisti pošteno trudijo, da olajšajo breme siromašnim delavskim slojem, ki največ trpe na posledicah svetovne vojne. Mestna uprava je uvedla visok davek na luksus. Tako je na pr. po vesteh z Dunaja obdavčila Rothshildovo družino z $72,000 na leto, ker ima 47 služabnikov. Dnevnik Chicago Daily Tribune je prejel od svojega poročevalca z Dunaja brzojavko, v kateri se izreka nejevolja zaradi tega davka na luksus na ta način, da pravi _ kom^Kn., d. Cehi čuvajo inp* firbčni ia njihovo oko gleda po vsod, mnogo iztsknejo. Kar jim ne pove oko, jim nsmreč pomaga iztskniti ¿os. Na ta način ao agen tj« *t .wljgvljauje cnbe j^itivc zijo, kdaj pride do komunističnega puča, da zasedejo mesto in da je mesto poplavljeno s češkimi agenti. L, Na Dunaju gre trda za življenje. Delavski sloji žive v takih razmerah, ki so vse nekaj drugega kot človeške. Naobratno pa bogatini vpričo te nezno«ne bede žive v potrati in izobilju. Mestni svet je sodil takole: Kdor vpričo take bede lahko vzdržuje služabnika, naj plača davek. Kajti zdrav človek si lahko sam skuha obede, si lahko sam očisti obleko in opere perilo, si lahko sam očisti čevlje, si lahko sam pospravi sobo in posteljo itd. Kdor vpričo take mizerije kot je na Dunaju najame človeka, da zanj opravlja taka dela, ki jih lahko sam izvrši, gospodari potratno in zato naj plača davek/ Kdor ima pa kar sedem in štirideset služabnikov, ta naj pa plača ie več davka, ker razsiplje svoj denar. Ravnotako je bedasta vest, da se pripravlja komunistični puč in da Cehoslovakija komaj čaka, da pride do tega puča in da zasede Dunaj. Se bolj bedast je pa stavek, da jt Dunaj poplavljen s češkimi agenti. S kakšnimi agenti? S češkimi komunističnimi agenti ali s češkimi agenti, ki bodo zasedli Dunaj, ako pride do komunističnega puča? Ako je mesto poplavljeno s češkimi komunističnimi agenti, tedaj ne bodo komunističnega puča priredili dunajski komunisti, ampak češki. Ce je pa mesto zasedeno s češkimi agenti, ki imajo namen zasesti mesto, ako prida do komunističnega puča, tedaj je ta bosa. Dunaj ima dobro organizirano policijo. Kljub veliki revščini je na Dunaju izvršenih manj tatvin, ropov in umorov kot v katerem ameriškem mestu, ki šteje toliko prebivalcev, kot jih ima Dunaj. Namen takih vesti je popolnoma prozoren. Lani in predlanskem in še leto preje so pisarili veliki dnevniki o strašni komunistični revoluciji, ki prične prvega maja v Ameriki. Ameriško ljudstvo se je prepričalo, da so dnevniki debelo lagali, ko so poročali, da pride do strašne komunistične revolucije v Ameriki. Letos he morejo s takimi pravljicami več na dan, ker bi se jim vsi pametni ljudje smejali. In tako so pričeli dobivati poročila is Evrope, da se Um pripravlja komunistični puč. Izbrali so seveda Dunaj. Tam je velika revščina, velika ifkizerija, poleg te revščine in mizerije pa veliko bogastvo b velikim razkošjem. Ali kdor Dunajčane pozna, kdor pozna dunajske socialiste, tedaj ve, da je najmanj od njih pričakovati nasilnega preobrata in pučov, ker ne verjamejo v nasilna sredstva. Vsa zgodovina avstrijskih socialistov priča do danes, da so se avstrijski socialisti vedno bojevali v mejah postav in s legalnimi sredstvi za izboljšanje družabnih raimer. Ako kdo misli na nasilni preobrat, tedaj so to ljudje Rothshildovega kalibra, ksterim ni davek na luksus všeč. Ako bodo ti ljudje segli po nasilnih sredstvih, tedaj bo dunajska uprava prav zanesljivo izrabila vso moč svoje policije, da potlači puč izkoriščevalcev avstrijskega ljudstva. Ako prida do takih dogodkov, ne bodo socialisti tisti, ki prirejajo puče, ampak vsa odgovornost pade na Iskori^čevalce avstrijskega ljudstva. Da Rothshildova družina kljub veliki revščini na Dunaju vzdržuje sedem in štirideset služabnikov za osebne potrebe, je navadna provokacija sestradanega dunajskega ljudstva, spojena z norčevanjem is dunajakega ljudstva, t Kdor na pr. poroča, da se Dunaju pripravlja komunistični poč, ravnotako laže kot oni, ki je pripovedoval lani in predlanskim in še eno leto nauj, da se pripravlja komunistični puč za prvega maja v Ameriki. Dunajsko ljudstvo verjame v demokracijo kot ameriško in zato je velika nesramnost, obrekovati demokratična ljudstva na U način. «— Ker imam pre eej novie. eem ae namenil oglaai- ti in napiaati jih v Proeveto. Rovi bodo po tukajšnji okolici kmaln val prenehali a obratovanj.m. kakor izgleda zadaje čaae Narava ee prebuja ia spanja, rud niki pa bodo poapali, čemur je menda vzrok vroče aolaee. Sicer pa druibe, ki laatnjejo premogo rove, ie vedo, kaj delajo, da ae delavee d ril v temi ia bres denar nik eredetev. Delavsko časopisje imamo, med tem tndi "Edinost", ki ae tud prišteva med delavske cajt. »ur Ta ga pa pihne I To je korenin« med vsemi drugimi delavekimi li-eti. Do tega gotovo pridei, ¿e ga prebere! in natančno prsuda.iš. Na enem meatu atoji "ise za vero". Ht glavo bi si baje dal odee-kati sa vero, ampak ne tisti go-«pod z 22. eeste. ki je le z eno nogo pri bogcu. Kako na glaa sna kričati po čssopisju, da gre vse za rerot On da menda vse sa ve ro, pa prepričan aem, če bi kdo zahteval njegovo glav« za vero, bi iOi prav kmaln začel trditi, da ne verjame v vero, temveč da je socialist, pa Če bi to ne zadostova? lo, bi ie rekel, da je bolševik, samo da ostane glava. V naii okolici so pridno na de-ln prohibicijonisti. Agentje lovijo muniajnarje, da so jih v kratkem čaau pobrali lepo itevilo. Slovenca ni nobenega med njimi. Ker utaknili svoj nos tudi v gospodov kovčeg. Bilo je takole: Božji namestnik se vozi vsaki dan v Pitts-bnrgh ter vedno jemlje s seboj mali kovčeg. Ko zjntrsj stopi na vlak, da ga odpelje v Pittsburgh, je naletel na moia, katerega oko pazi, da bi kdo ne kriil suhaike •postave. Iznajdljivemu molu se je gospodov kovčeg sdel takoj nekoliko sumljiv, kar je pristopil k božjemu namestniku z zahtevo, da mu mora pokazati vsebino kovče-ga. Gospod se je branil, a ko je videl, da >e mož postave ne da pregovoriti, je Vseeno odprl. In glej ga zlomka, kaj je suhaiki a-gent iztaknil v kovčegu svetega moia! Bili sta dve galoni mun-lejna. Brez ugovarjanja je moral gospod s možem postsve, čeprsv je kazal na svoj ovratnik, da ima zadaj sspetega ter da je boiji namestnik. Sel je potem k nekemu rojaku, da je položil zanj veličino. Is tega se vidi, da je boijim namestnikom vseeno, če gre katera duia v nebesa ali ne, samo 4a je denar, v katerega verujejo. Naii boiji namestniki mesto da bi o-previjali sluibe boije, pa kuhajo muniajn, ker ta prinaia več dobička kakor sluibs božja. Druitvo Slovenske narodne podporne jednote it. 203 je sklenilo, da se da slikati in da poilje sliko v zgodovinsko knjigo. Tako, smo se dali ie enkrat slikati in se bomo ie v drugič, ker prva slika nI bila prav lepo narejena. Ni treba radi tega kriviti slikarja, ker to je pripisati nam. Vabljeni ste vsi člani druitva it. 208, da pri-»oNtvujete slikanju dne 27. aprila popoldne ob dveh v prostorih Slovenskega narodnega doma. Sedaj imamo doeti Izkušnje, da se bolj pripravimo sa slikanje kakor zadnjič. Ampak bati se je, da se kamere ne raaletl. — Član druitva it. SOS S. H. F. J. Ohleago, 01. — Ko sem bil na potovanju po driavi Illinois, sem obiskal tudi mesto U Salle, ki je ena ismed večjih slovenskih naael-bin v naii driavi. y Kot znano, laeallski Slovenei laatnjejo avoj Slovenski dom, ki ima poleg dmgih prostorov tndi obscino dvorano, a preeej primernim odrom. V nedeljo, 20. aprils, je drama-tično druitvo priredilo Finigarj«-vo tragedijo "Razvalina iivlje-nja". Ker me aktivnosti naših knl-turnih društev zelo sanlmajo, sem M» odloČil, da igro na vsak našla moram videti. Ne bom se spuščal v podrobnejšo kritiko, ker bode najbr« domači poročevslel kaj pieali o tej prireditvi. Omenim le to. da je bilo občinetvo videti sadovoljno, ker je pohvelilo igralec s preeej iivsk-nim ploskanjem. Igrali so vsi dokaj dobro — poaebao f« ee vpoi-teva to, de ao M le večinoma nove maši. ki eo šele sačele vršiti feiko delo ae polju dramatike. Vld«k> ee je, da je v njik Ukrenost in * olja sa dramatUao umetno*», kar ineii, Sa bode ved ne boljši igral- ci, in da bo naael bina Tkratkeml imela večje itevilo dobrik igral-cev, ki bodo ieleli avoje sti pokazati tudi na odrih v sednjih naselbinah. Igra *ama je posnetek is navadnega življenja, in precej podočlji- Oitj, Ui — i; našo j okolici kako je več posnato neko jim čita tel jima, imademo mnogo takozvanik 100 proceataia, K K. K. Ovi ljudi nežnajn ito bi več ra dili. Na Š. aprila na primarnom glaaanju jeau napeli ave aile i no- ve, če je gledalci pesao gledajo «iaind» i predstsv v sezoni. Tndi pvdijencc >1 naraščale, ker Se so igralci is droge naselbine, imajo tpvadao večjo privlačno moč kot pa domači diletanti. To so reči, ki jih je vredno ras-motrivati. Upam, da se naii kolegi iz prej omenjenih naselbin o-i plašijo in povedo svoje mnenje v tej sadevi. — Trsak S. Taaohar. Ole Van, Wasfc. — Neznan jam žalostno vest snsncem, prijete-ljem in sorodnikom po Ameriki, ds je umrl moj nepozabni sin William Osbolt dne 12. aprila ob :50 svečer. Bil je operiran v bol-niinici v Cle Elumu nekoliko pred smrtjo, s vsi napori so ostali brez uspeha, da bi ga obvarovali smrti. Zaprl je od bolezni trudne oči sa vedno. Sin mi je bil vsa nada, kajti marljiv je bil v šoli, da so ga vsi Imeli radi vsled lepega ob avog kandidata, po imenu Bos wells. Kad su svs dostigli, nisu znali ito da rade, nego dragu večer nepravih au veliku parada u automobilima aa musikom na čelu i križem, vozeč se kroz mje sta i pozivajuč svaki koji nljc injima, 'bootlegger'. Na 15. aprila imeli smo izbor o tome. Nemogu aaznati, kamo K K. K. ciljaju. Sve ito se moie od qjih sasnati jest uspostava zakona, kristjanstvo i ataprouentnost. Sve to je jako daleko od njih. A-ko če uspostavljati sakone, nije treba udarati po siromseims zstu etvsr. Neka se ogledaju u BJolu kuču, gdje je zakon napravljen i najprije pogaien u avakom pogledu. Ako če nspoetsvljati kristjanstvo, ne treba da oni sami najviie mrze narod, koji nije njihove vje-re i narodnosti, jerbo toga ns na-učava nijedna vjera. Ako pak oče napraviti od nas inozemca 100 procentne Amerikance, neka nam pomognu sruilti ovaj gnili kapi-talistički sistem. Hi redimo danas po jedan i dva dana na tjedan sa tim 100 preeentnima. Novac, ko- vsaka naselbina imela 10 dobrih. zaslužimo, nije dostatao, da nr.ilaiav m M.Aiii Tn/li ÉBf)iÎMi«A ' iiilt.VfJ.^ 'JtL. . «A«. hranimo i ohladimo svoju obiielj. Ugljenokopsčks djeca hodaju Vb-sa i prnjava, i to najviie djees stoprocentnih. I takvi ljudi nama še zabiti u glavu na silu, da je ovo najbolj! sistem na svetu, ito ga danas imamo. Ja i svaki radnik, koji bi ka-zao i vjerovao, da je on stopro-centni Amerikanac, bi bio 100 procentni ludjak i niita drugo. Ja se neču nikada nazivati 100 procentni Amerikanac, dok ne bu-dem uiivao stoprocentni čovječji život. Kad se mora briiiti 1 misliti svaki dan, ito neka čovjek da-de svojoj djeci jesti, tu nema govora o stoprocentnosti. Kad bi bilo sve onako, kako nam prikazuju K. K. K. vodje i popovi, ja mislim, ds ne bi bilo vrijedno nijednom Čovjeku voditi nikakve borbe. Ali danas mors svskl pošteni rsdnik, koji misli dobro sa sebe i svoju obitelj, ds Meteoriti. Dsnes adatopim svojci priapevalcu iz Shebov^;./'^ ki ima svoj« vezano b*!!^*' ^ _ Iti SUKA IZ SHKBOYGAHA WI* (Narisal "Edeči gimpdj^ Deaeta je to ccata, samotna hišica tam »toji: ai lepšega vam mests: novic vsepolno se tsm dobi 8c staro, mlado tamkaj thaj- I ie vaem neznansko tja mudi. Ni konca romanju ne kr*Ja prečudnih naših teh ljudi. Ko tam še mlaka nekdaj bila. prav lep je bil žabji raj. ae čula pesem vedno mila je rege, rege, regaraj -kot žab nekdanjih kopa: deklet, lena -- in moških bab ^ vrti se zdaj Um čedna trops j in poje — lepše ne od žab. Prijatelj mnogi me vprašuje kaj ta pomeni atvar, čemu vse tamkaj prisluškuje komu gre čudna družba mar.' Povem vam vse o hiši iabji, ker ve ie vaak pri nas otrek. To, bratci, je teater babji, to 'je babjakov naših blok. Jednota neka k nam poslala avoje peto jo kolo, svoj cvet je tu izbrala od zlega vaega največje Marička zdaj se nssolila, ponosna-ewprt*-kflfi, Še Tutsnksmna bi zbudila, ki «o let tritisoč spi. Tsko vsm vpije stsra lajna: "Le vkup ves dobri *vet! Le vkup, le vkup naša gmajni, 'Proeveto' mors vrag vzet! Jednoto tieto rdečo in soeisliste vse, ki patrom našim so v nesrečo, nalenemo, da bo kaj, — je, jtfl Hej, Miha, Jože, Rude in vse Miel na bo j — hajd na plan! Vei svetci, vse device, rdeČkarjem bo sodnji dan P Tsko se kujejo nsčrti v samotni kajii tam, od vseh strani zsprti, kjer bil je iebji hram. Po cesti pa okrog prihaja fant, močan in zal. odkrit, pošten ko dobri bof pred hišico je obstal. In vsem se smeje v pest — ksj drugo nsj storit — Oh, jezs ns vseh šest: "Rdeči gimpelj ti!" Že prsv, ie prav, žsbji kor, kajne, dobro s6n zadel! še pridem na vsi zbor, šs pesmico vem bom zapel. RAZNA NAZNANILA. našanja. Pa tudi tunaj šole je bil ? » V u t Î priden in pameten, da je bil drag vof/ bo^u' / ***** ^ ' ■ pri je, dok ee ne otpravi ovaj ka- pitallstički sistem neče biti ni kristjsnstvs ni uspostave zakona, niti takosvanih 100 procentnih A merikanaca. ^ i Dana* u ov6j bogatoj zemlji demokracije vidimo mnogo radnika, najviše ufljenokopača, koji hodaju od rudnika do rudnika, traleč zsrsde, sli evagde doblvaju jedan i Isti odgovor, ds nems više mje-ste. Ovsko se ne bi smjelo postu-pstl sa paeom, kamoli sa Čovje-kom. I onda nem govore o krščanstvu i stoproeentuom smeri-ksnlsmu. Stid jik moie ds bude. ftto bi kssso Isus, ds usts&e od stsrlm in mladim, tako je bil sprevod k zadnjemu počitku itevilen ukor vaškemu odraalemu pokojniku., Dopolnil je bil deaeto leto ko je poetal član naie S. N. P. J.' v mladinskem oddelku, s čemur se je ponaial ie kot otrok. Čuvala sva ga in gledala nanj s materjo takor na punčice svojega očesa. Pričakovala sva od njege, da bo nama opora na stara leta, a neizprosna smrt ga je vsela. Bil je star 11 let, 6 meeeeev in 4 dni. I Iskrena hvala bratom, kskor Kssimiru, ki je pridno possagal bolezni In I ako hvsla bratom Ivanu, Filipa I in Tonetu ter njihovim eoprogom, ~ ki so darovali krasne cvetlice in KoHko novinarjev ja v Kusiji? venee na oder pokojniks. Iskrena — P» poročilu moskovskih 11 Iz-hvala bratu Mattu Kauslariehu veetij" je v S88R vaege skupej ter njegovi soprogi, ki sU daro-j2eS7 šnraaUstov. V «2. irnbernijsh vala krasen venec in nudile tolsi ruske republike jih je 19S4, v de- | vetih hkrajinekih gubernijah 43€. je prvi j Najmanj novinarjev itejc ksvksš ka republika, nemreč semo S. Na eno guberaijo pride povprečno ne Ukrajini 40, v Rusiji 32 žurnsli •tov i aajveč jih je v Moskvi 921, v Leningradu 297, v Kijevu 11S In v glavnem mestu Ukrajine Har-kova 118. V sadnjih treh leUh je itevilo novinarjev v sovjetski Rusiji velo nemalo. smrti ljubega sineJ^J/---J .f«m Iv.«.. VIK ' MrivihT — Tony Shragal ko v neju ieloeti. Bratje in aestre, te slučaj smrti pri nsiem društvu it N. P. J., ki obetoji ie svojik 17 let. To je druitve "Dobrodošli", •t. 79 v He Klnmu, Wssh. 8pre-vod je bil ganljiv in ialosten. Bratom hi sestram druitva. ki ao epremili neposabljenega Villma do hladnega groba, najlepša kva-Ia. Pogreb ae je vrtil v poadeljek dne 14. eprila ok trek popoldne. - Naj ti bo lahka zemlja, nepe-saboi sinko ViMme t talujoče ostala George in Raie Osbolt, Teresa In Vilka, sestrici. Buhl, Minn. — Ko §cm ae vrs s izredne seje eelokupnegs fisv nega odbora Slovenske naroda podporne jednote, so mi bila i stavljena različne vprašanja zaključkih, na katera ps iij" ljem, da bo vsak lahko videl »pre jete zaključke izredne seje »U» nega odbora S. N. P. J. v poaeba izdaji ene prihodnjih aredinih ii daj Proevete. — Max Marts. ■ Lloydeil, Pa. — Člani druitv "Simon Oregoreič", it. 60 S > P. J. so naproŠeni ,da «e udeleži) izredne seje, ksters se vrši « 27. aprila ob dveh popoldne, tej seji bomo razprsvljsli o dw rani, katera je lest društva w tega Petra ln PavU, št. 35 J I K. J. v Lloydeil u, da bi društvi zdruiili sa skupno delo»» nje in popravljsnje te dvor pod pogoji kakor bodo predloti« na tej seji. _ želim, de bi se polnoaterJl udeleiili te seje. — Frsak Ar« tajnik. _ PUHA NA POŠTI v Ckiesgu imsjot Ivsn KneietJ it. 37, Zal Kozaner. it. »JJ Kraus, št. 42, Marija M.tjs*| it. M, Mickael 8vigelj. France« Velkovrh, it. 10» J" kola Vuklcevie, it. 1« P'®1 "J bite na gUvnl pošti J»*** dsms eeste. Pol^g tekoča h^m povejte kraj, odkoder p»*^ čekujete. Angleška raastavs v London, 24 epr Velike Britenije je Wis otvorjena v Umlono « t rflt lettM pompom in Paviljoni zevzemsjo prostora. Prmlukti in menitoeti iz v-.li bnUnskft "H nij ao na ogled. apmla. MM. (Federstsd Proslava P^oga ■•J*- ; me«te bodo vsi organi vU" i-iMvci v Duluthu »anife- f ^^ioik Prvi ^eder.- ^des^mblrjoi^^U ¿bor. ki iia» ¿Vnosi i« povabiti vse delavakc ?Lniz«cijc v Duluthu in okolici riupnim manifestacij«». Doslej 5, le socialisti praznovali Prvi •J- flttdai povilki v It. Louisn. gt Loui«. — Organizirani zidar S ki zidajo i oklcsani» kame Joo, in njihovi pomagali ao po Emečni stavki izvojeveli 12% it, poviaks na uro. Nova uiezde nu $11-4 «» 1'nijs prevažaleev pohištva in uvirjev. ki je etavkala en te-4ru. je izvojevala $5.10 teden-ikfga povisks. Nova mezda znala U7.60 as teden. 750 delavcev je deležnih. Unija je med stavko prisila 250 novih članov PROSVETA Fiidaaantalisti v be-ju proti nodereizae. Ipriagfleld, HL Vojno proti modernizmu v eerkvi so nepo vedeli vodilni fundamentaliati v ■ ifliuoisu. .Sklicali so štiridnevno ffiftrenco v Hpringffcld, k!" i< pričeti dne 28. aprila, da or iiirajo kampanjo proti danai-jtnu "odpsdništvu, materijaliz M in steizmu." , lazpoatsli so "božjipoziv V o-ešju". Cela vrsta najzagrizenej-lih duhovnov bo naetopila na go-terniikcm odru med štiridnevno oferenco ter pobijala "uničujo-i kritiko" sv. pisma. Povabili so na konferenco vse Ihte, ki podpišejo naslednjih pet tek: "Prvič, vera v boga, ki je ve-s, sam od sebe in stvarnik neki ia zemlje pa vsega, kar je na m "Drugič, vera v ev. pismo, ki t beaeda božja, izvirna, pristna i nezmotljiva. ''Tretjič, vera y ljubezen, mini, loverenost in ljubezen stvsr-lika+ogs, ki ima mo?, da Izvrši ^»je namene. "Četrtič, vera v Jezuza Krieta, una božjega, ki je eno z očetom, daja iz njega in je prava podo- * njegove oaebe. Vera v njegovo «rt, h katero je odrešil cvet, in ijegovo telesno vatajenjc. Vera v ijefov telesni in vidni prihod na «a njej ustanovi evoje »Ijeaivo. ••Petič, vera v ev. duha, ki je «m oirba sv. trojice, ki je bog »Trfuje vse bo.žje namene glo-k človeškega izvajanja." C« verujete te budaloati, pakete fandsmentaliat in spodoben *wt za na sklicano konferen-' V Springfieldu. Verovati v sv. trojico pa nI nič Pn^a kakor tajiti računski fo>m. ki nam pravi, da je tri-P/na tri, ne pa ena. Cerkev je aežigsla na grmadi take f. W »o trdili in obenem tudi ^ je zemlja obla, k! ee * okoli svoje osi in okrog eoln-z I),n" *»' več tiste nevarnoeti, w P«I**ki prevzetnoeti ia ob-n"««' peroti že dokaj v Živo Toda če bi zopet za-duhovni in prelatje, Če bi * vrnila teokracija e zvojo .J*'10 'n grozovito inkviaiei- živi pekli na režnju val " k< Hi Sl upeli trditi, da po nobeno človeški bitje enot-'«■tojeli iz treh oseb, ■T0""1 »nora vsak pravoveren Vcr°vati v to, da ee Krlet, ¿ 'Ti P" '^rkvenih dogmah tre-Z ltar'židovskega boga, o-vrne ne zemljo ter ustsno-nan,» svoje kraljeetve. I klnaredili takšno dog. h » Ptč morali biti etrašanako r1'J;id>- To pa le sate, ker ij^kl, tsko n Zanimanje aa preteklost naše matere aemdje je v razumom AW-veku prav tako velika», kakor aa-nimanjc za njeno nadaljno do. Kako je nastala tuš kako se je raavijaU, kako je nastalo raatlinatvo, Živalstvo, človeštvo t Nastanek nemi je kot take spada v astronomijo in waso o oni številnih tez v aniona liku fte govorili v sestavku Življenje cvetov". O nastanku organskih, to je živih bitij, nimamo «veda nobene pisane kronike, edina knjiga iz katere lahko čitamo davno zgodovino, jo knjiga naravo same. ki hrani na svojih čudežnih straneh, to je aceaeljakih plasteh, eatanke nejreztiinejiih pradavnih rastlin iu živali, prav tako, kakor hrani knjiga poezij kake stare devioe med svojaasi listi orumenelo cvetje devpik mladostnih ljubimcev. Psiholog bo znal iz apominakt knjige take device čiUti ujoao preteklost, arheolog pa zna ravno tako čitati tudi pretekloet naše praaik. Moskva. (Oertrude Haeaaler aa Ped. Preae.) — Mednarodni žen-■ki dan, ki je bil praanovan po vzej Rusiji dne 8. marca, je bil v reenici mednarodnega enačaja Vse tujezemzke lene, ki jih je bilo mogoče dobiti tiztega dne, eo bile pozvane na govorniške odre pri zhodih lena. Od Leaingrade do Vladi voetoka. Od Talkenta do Arhangelzka eo »e vršili shodi delavskih in kmečkih žena, v vsa kem mestu, trgu in pod od cveta oddaljenih ruskih vaeeh'. Zlasti po deželah ob bližnjem vztoku so ime-le ženske «lla številne ahode, kaj-ti po tistih gubernijah le od ne kdaj prevladuje tiransko nazlra nje napram leni radi tradicij, verskih prepričanj in sploh is navade, < Sa mora biti ženska domača sužnjica. Delegatlnje eo Šle iz mest v v a al in z vaai v mesto po vaej drŽavi enako. Kmečke Žene z dežele eo odšle v mesta in naetopale na govorniških odrih pred delavskimi ženami mest, katere eo pa spet žic na deželo, da kmečkim ženam razodenejo na shodih evoje cilje tn stremljenje za izboljšanjem. Organizatorice so Šle na delo, da pomnožijo evojo veliko erganlaa-eijo "Mednarodne lene". Razpravljale eo o položaju, o starem nečlnu poetopanja k Ženo in o po-revolucijskem položaju ter o res-merah, kl morajo priti, da ie izboljša njih II vi jen jc. TTčenc Ženske in dijakinje eo prišli iz daljnovztočnih (n vzhodnih univerz k velikemu zborove-nju v Moskvi, kjer eo govorile pred ogromnim shodom delavskih Žena. Poeebno eo bili zanimivi govori dveh turških lena, KorejČan-ko in neke Perzijanke, Predstavili ata se v narodnih nošeh in opi-aall suženjstvo orijentaleklh žena. Ogromno poilulalstvo delavskih žena je očarano poslušalo perzi-jenko, čeprav morda niti ena ni umela edine boeede. Govornica je aašela z nizkim in otožnim gla-som, govorila je e težavo, kajti obraz ji je zakrival tcick črni pajčolan. Ali glas je postejel močnejši. opogumili sta jo snov, katero je govorila, in pa neslišna in pezna ogromna avdijenoa. 7- visoki» glasom je zaključila evoj govor, raztrgala je s glave pej-Polen — simbol prejšnjega solen jaha. . * starke zemlje iz "spomnikov" o-hranjenih v njenih aeneljeklh plasteh. Ko je človeštvo odkrilo to akriv-noetno in čarobno spominsko knjigo naše aemlje in eo ae arheologi uaučill Čitanja, ao pričeli odgrinjati liat za liatom, plaet za plaatjo in pred našimi očmi so vstajala pradavna stotisočletja in milijon-lotja. Neumorni realakovelei eo prodirali redno dalje in dalja, iz JcoiuvrvH-eue 4c)cm te ogromno ujko%i nekdanja ie koičeni ostanki V tej dobi eo pričele eveeti aa aemlji tudi prve prave cvetlice, ki ao danca naj lepši njen okrae. Kako puato j* »oralo biti poprej, dokler jih šc ni bilo? Daneta ataaeljaka dobe jr «kra nile na straneh evoie kroniko *e preglednejši matrrijal aato ao u čeujaki to "tereijaruo dobo" (tercijer) le raadclili na poddobe' aa "eofen**, •*mioccn" in "plio-cen". V tej dobi, ki je bila tudi topla, no ae pričeli pojavljati prvi Mealei, ki «o proti koncu ie obvladovali avet. Njej pripada po do aodanjih razkritjih tudi slava, da je rodila prvo ljudi, ki so ae le ločili od liveietve ter ae pripre v-ijeli ua svujo sijajno in velikan-ako bodočnoet. Zmagale ao v tej dobi tudi definitivno cvetne raat-line. Krasno rasvijajoCo ee življenje pa ao sedele v naalednjl dobi hudo nesreče. "Diluvijalns doba" ali "diluvij" je a svoji» ledom in mrazom pokončala tieoče livelskih vrat in akoro popolnoma aatrla zadnje ostanke praatarlh živali in raatlin. Bde je to velika doba. ki je pokrila akoro vao K vropo in mnogo oetalega aveta s debelimi ledenimi plaatml, kakršna pokrivajo danee Grenladijo in dežele aevernoga in južnega tečaja in katero eo preživela samo ona Živa bitja, kl ao ae anale pri-Ugoditi hladnemu podnebju. Ia elona je v tej dobi uaetal kosmati mamut, ki pa je naaednje vendar popolnoma iaginil. V elbirakem ledu eo v naši dobi našli dobro ■M Mp*u JeJifttt . |T. |«sAJa tVOT GLAVNI «TAK, MiT-Oa »a LAWHOALE AVE.. CHICAGO. IU.INOIS. UPPItAVNI ODSEK i * „ VImmi Celalmr, M»ril.»l>a kmétmw VWrWk, 1. F. D. f, živali, katerih , eno atoji nagačeno v petrograjskem muzeju. Člev«-itvo jc takrat le poznalo ogenj; akrivalo ac je pred mraaom V podzemskih jamah in izdelovalo tudi prvo kemcnlto orožje in orodje. Končno je prešla tudi ta ztra-žna mora; nastopila je toplejša "aluvialna doba" ali "aluvlj", to m doba v kateri Živimo mi dauea. Redene poljane »o ee polegoma vmaknile na tečaj In živalstvo In rastlinstvo je učelo zopet «vobod-neje dihati, ae razrolčati ia množiti. Človek je zapuztil podze meljsko jame ter el pričel aam graditi domov& napravljati kovinska orodja in ofolja ter atremetl po višji kulturi.—Nastajale eo dru-šine kot prve goeijaine oblike, zadruge, države j naetejale eo naeel-bine, vazi in končno mest s. Iz-najdena je bila nazadnje tudi pl-aava in kar ee je takrat daljo zgo-dilo na zemlji, imamo zapisano v knjigah, nažih najboljših prijateljicah, zeto ae nam ni treba več posluževati skrivnostnih znakov, napisanih na plasteh nale zemlje. Taka je bila v splošnem zgodovina naše zemlje, oziroma zgodovina njenih organičnih bitij. ftr<*»ea. Ne»čija, 24. apr. — "Columbus", nov iu največji nemški trgovski parnlk, ki je bil zgrajen po uejni, je včeraj odplul na evojo prvo amrsko pot v New Vork. Na pamiku je potnikov I. in 2. razreda. V InIvm la tà Mon Mo I veder. 94. epr — Vrta ški letalci eo danee »atoli bomb* na Tegueigelpo. glatno »«sto Honduraas Mnogo prebiveleev je bilo vbitih. dobe v dobo, dokler nieo prodrli do skrejnih spodnjih platnic, kjer ni več mogočo najti ostankov. To prvo dobo eo naz vali "predka»-brijska doba". Iz te dobe nimamo nobenih podatkov, nobenih o» kamenin, ker ae je kamenje te dobe preoblikovalo in zdrobilo vee, kar je morda krilo. Ta prva doba sega naaaj v neskončnost, do nastanka naše zemlje in v tej dobi je brez dvoma nastalo prvo orga-nično livljenje. Nad to prvo, popolnoma zabriaano stran j t/ spominske knjige nele zemlje ee nahaja druga stran, ki je že spočetka popisana, čeprav le z medlimi, •koro ne popolnoma zabrieaniai alovi. Ta atran je plast "ka»« brijske dobe'* aH "ksmbrijo". Njen začetek ie zova "algonkij". Tu najdemo le oztanke bogatega llvljenja, ki-pa ima aaveda Že dolgo preteklost. Tej drugi dobi ae-»eljekc zgodovine je sledila tretja "eilurijska doba" ali "allu-rij". Življenje raetlinztva ia liveietve, eevoda nižjega, je bilo tedaj le bohotno razvito. Po vodah je takrat mrgolelo raznih li-vali, vretenčarjev, rib pa ie ni bilo i po hopnem eo rastle na noč-vlrnih pobrožjih raznotere raatllne primitivnega ustroja, kl jih najde-mo okaaenelc V globokih pla-eteh. Četrta doba je biU "devonaka" ali "devon". Takrat eo bile tudf Že prve vretenčaete živali zaatopa-nc v družbi nižjih. Porodile eo ee ribe in veeelo oživele vode. Rastlinstvo je napredovalo do kripto-gemičnih vrst, do prgprotl in prečilo. Vendar pa je bila ta dobe komaj začetnica v teh vretah, k i bo ae razvile do polne veljave iu evetovnega gospodarstva komaj v naelednjl "karbonski dobi" ali "karbonu". Ogromnim gozdo vo» velikanskih, palmam podobnih makov, praproti in preellc ee imamo večinoma zahvaliti sa naš današnji prenog, ki nam omogo ia, da kuriso v mrzlih zimskih dneh evoje peči In da razgrovamo parne kotle lelcznic, ladij, tovoren itd. Sledeča "peramka doba" ali "perm" je tvorila nekak pre hod v novejšo zgodovino zemlje. V tej dobi ao ee vrille velike iz prcmenbe, ker najdemo v njeaih plasteh znake ledene dobe, kakrš na je nastopila tudi še pozneje. Neprijetni, »rsli ¿asi, eo vpil veli na raetlinetvo in livaletvo i zapustili zbornico. Mamo Nemci preobrazovalno in tako ustvarili j «o glaeovali proti. V tej seji je čieto nove razvojne emcrnlce. Ko Pelié nepovedovel rezpust zbor-eo ee pričenjali toplejši dnevi, ki «Icc ia nove volitve, eko bo opoal-so raetli v tropičnoet, je doreičel1 "ija yztraja ne evojem. flrejel ua zemlji nov livaleki rod, rod ta^ > poeebno redlčevee. ki ee jim kozvanih zavrijev, ogromnih zma prej celo leto ni mudilo v skupili jevltih pošasti, ki eo naseljevale no, sedej pe hočejo čez noč, da ee vodo In kopno pa tudi zrek. Rast njihovi mendeti verificirajo. Re-linstvo semo ec je povzpel« do kel je. ali delo v «knpščlni, ali pa gimnoepea», to je do iglastega nove volitve. Med Um pe jo bilo drevje Iti praprotmb palm. To je v teku t« dna verifleiranlh vtptt bila sedme "trlarns doba" ali 42 radič«-vik poel*n**v. O oetallh "trias". Vendar pa so u vri ji In («sUneih pa je vlada poevatuje, glmaoepeeme poeull prevl vlader kdej bi Jik verificirala. Del vlade ji sveto komej f naslednji "ju je mn^oja, da se sa nekaj čaea od ranaki dobi" (jura). Ti orjaki en godena) najbrž čez praznike, venec razvili do najvišjih molnoali an 'dar je opoaieija budna in ae boji, uživali pravi zemeljski raj. Olav da bi je * ledna »franka ne preka nI pr«detavit#lj te dobe je bit nile v é*m. Zato je opezieijis »kil' ibtiozavr (ibthyoseuru*). V sle «•aie za prihodnji torek «se podan deli "kredml doki" (kreda) pa jc>" v Mgred ds M ktl pHprs-nadoblaet aevrtjev zoprt prM^le Ijenl. W ga skupaj je verifieim vpedatlj pričeli so izumirati, do nih ,|e «1 rediietev. MKuaelje kier v poznejši dobi mm popolne vlade je r s*U negotova. Najbrl na izginili In pričajo dandone« oisledi v krotke« kapitulacija vie Paraiili iz Jugoslavija. Od nalaga ftalnega poročevalca. LJubljana, I. aprila 1M4. — Kaj je novega v pretočene» tednu? — Razdor »ed demokrati. — Kaj pravi Radi47 V zadnjem dopieu smo poročali, kaj je z našo akupščino. Zadnje poročilo je povedalo o obet rakci« jI, kl je trajela od sobote do pou-deljka proti eprejetju proračuna. Mamo ena aeja je trajala M ur. V (ej aeji je bil aprejet državni proračun, ki je del nflnistru flnane dovoljenje, de bo del kovati 1 ml-Ijon zlatnikov po 20 Din in kova-uje drobila, 500 miljonov kom. po pol Din, 7.) miljonov kom. po 1 Din in 50 milj. kom. po 2 Din, odpravo kuluka, pooblaetllo glede izenačenja plač južnim železničarjem In glede Invelidnln. O pomniti pe moremo, da je perla-mentarna večina zprejele proračun skoraj brez opozicije, ker eo rszen Nemcev vsi opozieijoniati POHOTNI OOAKKi ♦e? W. Ne» St FrW A. Vl4»r, Bm iTS. K\f, MIm, Ps, Ukm G.ri^, 414 W. Hmj lU .......... ..........................IU.. MaHU /•U.Mkar. Im zre. B.rUrt* •^■e"^ is. •OLNISKI OOSBKi OSggONJl OKJkOUt. Me» N««Ju MS T-SO te. Uwaisls It« VXHOOHO OKROftJt Joka pvJ^JîiTfc.^. MMnM^ s? VS« lADtVB BOLNI IKK POOPORK St NASLOV t. UlnMke t aliteo S. N. P. A, Nlt4» fte. Uvniale Av«.. Chteag* ** OKNARNt POilUATVt IN STVARI, U ee tliejn nL leeHe«alus«4 •dbeea In ledaete nM. m m«Ww< TaJaUtve S. N. P, A, MT-N Ho. Uem-dal. A?», Cki«««*. III. t VSI lAOtVt V SVtll I BLAGAJNIŠKIMI POSLI e* neMIJeJe na •aalevi Magejalètve 1. N. P. A, mV-SS Se. Uvadal« Av*. CMm«? III. Vae »rlle^e |W4e neelovanja v gl. Ineeieeelnem »Aws se oa| peM|a|e Praak Z«lta«, predsedailk« wlursy edWes, èéger naeksf je esoraj» _ Val 4epUI lo dengl spisi, ••snantta. efUsl. Mr»l.lsa In spUk vse kav t v aveal e «laallem Mmi«, aa| ee |Mlll|a ne aaslevt MPves«nta**, SStî iS de, pa saj drugega aa sodaj ni pričakovati. Opozicija bo imela aa« mo nekaj malega večine, ko bodo vni radičcvci v Belgradu. Glavni dem. odbor v Belgradu ju Izključil li atranke in kluba vae t lete demokratske )N>Hlaitoe, kl ao prestopili na Prlblčevlčevo strsn, in k radikalom. Med teiu je tudi naš Reišuer. Ker glavni odbor teh ne prlposna je faktlčno demokrat* ska stranka v Bloventjl iaključe-na ia JDS. Načelatvo JDM v Ljubljani pa je izdalo vsem organizacije» v Mlovenljl proglae, v keto-re» ee pere radi uakoštva k radikalom, katere so prej tako eovra šili. Seveda v politiki ee menjajo prepričanja, kakor menjamo p» rilo. Zato ae nanjo vsi budujejo, posebno klerikalci, k I sc ua skrl* vaj ponujajo vladi. Radlčevi poslanci so Šil v Bel-grad samo radi tega, da odvrnejo zlo, ki preti nzši državi iu s|-eer viled tega, ker naža država okče napaatl Bolgarijo, kar bi Imelo sa poaledlco novo vojno. Nočejo pa biti lojalni lu oetanejo ae nadalje republikanci, Ore ee jim aa popolno preuredbo naše dršaviv Ml vemo — tako pravi ItadiČ. — da bi ae nejkaeneje v prvi polovici aprila imel Izvršiti napad od nale etranl na Bolgarijo in bi za* aedli bolgarsko "rursko osemlje" med Ceribrodom in Čuetendllom. To bi bila nekaka kazenaka «ka-pedlelja, kl bi imela namen okupirati tudi Mkader in Holun. Mi smo pa III v skupščino, da ae bojujemo proti (emu. -e- Ilazumn se, da na tem nI prav nič resnice. Da si je naša drŽava res strogo Impe. rialisličnf vendar jI take želje ne rojijo po glavi, aH pa veaj le nekaterim prenepetelem. Vae to je le KadiČcva Izmišljotina, ki dela na to, kako hI ae upravičil pred svetom radi avoje vrtoglave politike, ki nime ne glave, ne repa. Navsezadnje bodo redile vel še heroji, kl ao rešili našo drŽavo pro-pasti. Kdo ee ne smeji? kanil, kadarkoli jc Icl po hodnikih min»«» njih. To mu jc lapodkn pavalu tdravje tako, da jc sklenil reaignirati. Ker jo bil pemožnl vodja proti vsakršni preUkavl, ae nI mogel Wllkins pritožiti pri njem. Mklenil Je odstopiti ravno tedaj, ko jc bil odatavljeit. NVIIkins jo Izpovedni, da Jo raba raanlli narkotičnih strupov v saporu aedaj nekaj tako navadnega kakor V preteklosti. Ali če bi bil smel poprejšnji vodja še nedelje oetati na avojem mestu, bi bil mogel Izvesti svojo kampanjo proti t lati kupčiji, In ta bi bila že zaustavljena. Neki jelnlškl adravnik jo bil erctlren in obso jen v leavcnworthsko ječo, ker je prodajsl narkotične strupe v Al* lan t i, ali vodjo Djreha sla odstavila Votew in Daugherty, In zalega narkotičnih razpečeveleov je oetala na gorkem. ▼tak aaj bo voalaj, is Is UPRAWIâTVO vm aaroinlko la bsJ alkar aa posebnosti H p io ft^oAj^jo v ua^VtfnK^Mr ia dirsktno aapaljivi ■alf previdaB ta m niAMla «irait» nogoee yiws fpèê Brodât kaj kini Is aglaas?, prepriča, la vm aglaee sa odgovorni U eglalefsiai Bfarrt U afkimld odgovoruoeti ae pre-iiltva la aa Maflr DINAR TUDI V SMO I OOIPO-DAR. (Nadaljevanje • prve strani.) Tleti, ki smo hoteli odpraviti te gnile rszmere, smo morsli nekoliko misliti tudi ns lo, ds Izgubimo službo, če bi govorili, To sc je revne primerilo meni, čeprev fm le osem let oprsvljel evojo službo v jetnlšniel." Ko je Jetnlški vodje Votsw u-števil preiakevo, ki je hotrla dognati, kako je s prodajenjrm usr-kotičnlh strupov v je**, i* lKW»lo-lo življenje Wllkmvu naravnost iM'snoeno. Mtražnikl, kl so kili ob-dolženi, da m prodajali kokain in druge narkotično strupe, so L: moli Wilkînsa za gbvnega "zgage rja" Mi potsručlielja tiste |»re-iekave, ker je pro«il sa dovoljenj«« de »me pričeti • ns na željo D»ugh<*rt>ja In Vola> •re. se joli etražnlki oh»«tavati iolekrge učitelje s raznimi psov. da a* kateri fa. dralji ? tiskarni la vas povsod. Tarai bodite nrevidnl če i^r^ne wmeew pes w v tmsss« a® pa ®abriiald, ta^aj vss (o pri* piltt iâiiil iiW 11 M IML f#V f| UpravMalj. j •IVIMIJVA /DRflVIlA V/UR/UJf JO /uo/iv ji v u»ui MMMins icjw Vet kot 40 NOVIH aLOV. PLOaC ZA VAS GRAMOFON PRIMI. MOŠKI ZBORI, MARSU, POLKE, VAL* CKRJI, ITD. PISITB TAKOJ PO NOVI BREZPLAČNI CINIK NAi VICTOR NAVINSHEK tf I Oreev« S«.. Cmmmsš, Pa. * PETEK, 26. APRILA Rado Komik: Zaljubljeni jerebar. h. Rana jesenska megla je pokri la koruziiča in ajdovliča, ko aein stopal po ozki ilovnati stezici navkreber proti tajinstvcno tihemu gorskemu goztudi so nedolžni jerebji rod le precej po-iztrebili brezvestni zankarji in mesarski streljači, ki prizanašajo aamici pravtako malo kakor samcu, češ, da ni divjina kokoikina nič manj okusna in vredna kakor peteiinčkova. Pr.avi loveo strelja le samec, la jeseni in le na klic. Potihoma sem stopsl po gozdu, ki je Uvo pestrel v jesenski kraao-t). Včeraj je pala prva slana In preko slemena rahlo ssplja ugoden veter, hladan aoveroizhodnik: oboje obeta uspešen lov. Tods danes roje moje misli vsa drugod. Zdi se mi, da vidim za vsakim grmom, za vsakim deblom ljub obraz, vitko postavo mlade lovke . . , Blizu črnega kopiiča sedem na gabrovo korenino. Jereb prebiva rad pri starih ogelnicah, kjer so oglarili oglarji ter kuhali oglje. Nekaj minut sedim nepremično; tudi ¿)laf se ne gsne. Vtaknem va-bilko, piščal od zajčje kosti, med zobe, napnem petelina, zapiram in odpiram izrezo s spodnjo ustnico in tsko oponašam klic gozdnega jereba: "Čili ciceri ciciui!" "Burr brrr./.." zagrmi kratko, zamolklo apodaj v zaraslem jarku, približno dvesto%orakov od mene. Izpreletel je. Vabim na novo. "TŠiodil" zapiha zateglo, skoro kakor ruševec. Ne vidim ga, ali po tem njegovem glasu vem, da jo so del na drevo. Vse molči, le par zvedavih sinic se oglaca a tankimi glaski. Kličem iznova. On mi odgovarja, le na tleh. Jereb je zdaj spreten zrskoplovec, zdaj navdušen hribolazec. Ponavljanje zadnjega odstavka izdajs, da je pevec atar gospod. Nensdoma odfofota naa gostim leščevjem in umolkne. Ali je zspszil sovražnika ali kuno ali lisjska ali skobca f Ali je izkušeni piskačih, iušmarjihf Le le piakam, vabim. Kar ga uzrem, tekočega po mahu. Dobro vidim črno liso nad belimi prsmi. Zdaj ae zakloni za apneno skalo. Tsk tren treba porabiti. Puško k licu t Lični hribovček sa mi bliža po vsskem klicu. Komsj dvajset korakov od mene aa pokaže na gladkem igličevju kepa perja s dvignjeno glavico, naperjeno čopo, s povečanimi perutmi in z elegantno razčeperjeno pahljač?. Krasen pogled! Ksr Škoda presalega ka- jončka! Pomerim pred črni kljun-ček . . . Ohol Poleg razburjenega moži-čka ae pojavi njegOva milostiva in se jame ujedati. Ali ga uiteva zaradi nezvestobe T Ali nosi ons hlače? / Nanagloma izgine jereb v praproti. Zaklal me je ciganček na vibani. •Bi bi bli bil bii!" mi zabavlja in jo ubere po tleh, gospa mainka pa se žuri za njim. ''Bili smo, bili ('•¡Htd blizu, nazaj nas nikol več ne bo!" Zdaj me ima pisani nagajivček še prav poceni za norca! No, pa z Bogom, na zdar, srečno pot do svidenja ! Lovski pozdrav I Moj Olaf me motri kritično. Olaf moj je odličen frmač, radomi-seln velekuža, pametnejši, nego marsikateri minister ali diplomat; sko bi zaslepljeni slovanogrisci molčali in premišljali vssj polovico toliko, kakor, moj kosmatf modrijan in njegova šlahta, bi ae kmalu vrnila idealna zlata doba. Nič, Olaf — bolje je, da grom prazen domov kakor da bi lel u bil kokoško." Pogleda me, kakor bi me hotel oponašati: "Prej'bi bil pomeril, prej! Kaj si občudoval tako dolgo!" Zavarujem napeta petelina, pre petelin zaklicau sli sspiske* pa otrple od aaja v hla- niskafeih. šušmariihf du» in M napotim vile gori preko goloseka. Vao je zalito v enolični vodeni luči, vae je le brez avotlobe in aence, kakor za medlim ste klom. Ob jarku poznam dobro ate čino sa lisica. Žalogtno trepeta praprot, osmojena in oparjena od morilne slane. Nenadoma prestre 11 solnce meglo in v divotnih jesenskih barvah zapeatre pisani gosdo-vl Iz beline in sivote. Skoro pa pogoltne vao to krasoto nenaaitni sivi zmaj. Sedem ob atari bukvi na skalo, tuintam oblazinjeno z zelenim gozdnim baržunom in okičeno s 4000. Po vzorih dr. Ničmaha, napisal dr. Nevšsekdo. KONEC, že mi omagujejo moči, že se mi delajo Črne lise pred pogledom, in že mi grozen obup oklepa dušo, ko dospem do krsjs, kjer se is selenja blišči zlata ograja. Za ograjo med zelenjem pa atoji kraaoa vila, kjer je z zlatimi črkami zapi-ssno; Hiša kneginje Marije. . "Kneginje Marija!" Tukaj ae mi nudi rešitev ! Bliakoma splezam preko ograje in begsm po vrtnih grediesh proti maUmu poslopju, čegar Okna se lcskečejo v jesenskem solnctt. Pribeiim do vhoda, in po marmornih stopnicah me podita atrah in groza. Hipoma sem pri nji v krssni nje Sobi, ksmor je prepovedano vstopiti moškemu spolu. Zamišljena sedi, ssnjsjoč v jesensko nebo. "Kneginja Marija!" vzkliknem in omahnem na svetli tlak pred njo, "kneginja Marija, reši mer "Ti si, tujecT reče mi rahlo. "Pri tebi je bila ravnokar duša moja! Veiu, da je pregrešno, ali moje miali ao ncprestsno pri tebi!" Nebeška ljubezen ji zašije iz oči; skloni se k meni in mi pololi mehko roko na glavo. "To menim, da je ljubezen!" Šepeče sama v sebi. Meni ps je sreča zatopila sree, da sem pozabil vsega, da sem pozabil celo nadvikarija Gregorija, kateri mi je s tulečo tolpo stregvl po livljcnju. Dvignem se; od sreče se zliva oko v oko. Bil je trenutek ljubezni; bil je najslajši hip. kar sem jih prebil po drugi svoji ustvaritvi! "Evo nam ptiča v kletki!" zagrohode se nad-vikarij. Svojemu lenstvu na čelu je prilomastil v sobo, in sedaj preži kakor jsstrcb pri vbodu. "Kneginja Marija, tudi dnevi tvoje ošabno sti so miniliIzpregovori nadvikarij. "Nadškof Msrtinus je v ječi, in ti pojdei za njim. I klenl-te oba!" Stare bahnice planejo v sobo in naju jako spretno uklenejo v telko ielezje. ponosno je Vpričo te svojati trpela kneginja Marija tošno svojo usodo In niti besedice ni odgovorila ns zba-daaje starih Žensk. "Red a j ju odvedito v temnico!" zapovc nad vikarij. "Čakajte še nekoliko!*' ('gledal je zdajci težki moj pas. is katerega sem doslej zslsgsl troške dragega bivanja v beli Emoni '"To se mora ohraniti v pravih rokah!" pravi Gregorij. In od veselja se mu rssširi tolati obraz. Rekli Stopi k meni tn mi svojeračno odpsše denarnih. Roka mu omahne pod telo mojega pass "Služabniki satanovi imajo dosti denarja I Raba!" ~ Rmeje ae, da sa nu ksr trn»« trehuštek. "Poglejmo si to slstol Odslej bodi Bogu ns časti" 8ed« k mizi, da hi nsajo iasul zveneče zlato. Zdajei odpre pas in ga iztreae, toda na- meato zlata se vsuje is njega kup umazanega si-roveat Obraz nadvikarija Gre^orija pa je Jbil v tistem trenutku čistega zlata vreden . . . Hvala tl,-AsraeI! — -.tj- f)'' Upor proti nadškofu Martinu ae je posrečil Slovesno so odstavili stsrega vladiko, in zbrani proitje in kanoniki so isvolili namesto njega Bog ve, po kakih pritiskih — nadvikarija Oregorija. Prvi čin tega nadikofa je bil U, da je ustanovil sveto inkvizicijo, ki nsj bi sodila naa jetnike. Izprašcvali so nss, pokladall naa na torturo In naa končno prepričali, da amo v zveai a hudičem, čuda torej ni^da so nam priaodili smrt na grmadi. Saj smo tudi polteno zaalužili tako smrt! — Napočil je večer smrti. Debela megla je legla na cmonsko polje in zakrivala velikansko grmado, katero so sgrsdili hlapci avete inkvizicije. Na tej grmadi sem pričakoval smrti, in z mano so je pričakovali nadikof Msrtinus, kneginja Marija in kapelan Primož. Okrog in okrog po jesenskih njivsh sa je sbralo na tiaoče radovedni kov, ki so kurili svoje ognje in pri njih kuhali večerjo. Vse je bilo pomeiano, molki in ženske, in vse je čskslo is težka, da bi se zanetila grmade, kjer bi poginili nssprotniki blaženega Antons od Kals! Noč le lega po zemlji, ko se pripelje Is mesta nadškof Oregorij. In I njim se pripelje deset proštov in itiriato kanonikov. Zasedejo vzvišene svoje prostore, in mladi nadškof takoj migne bi* ričem, naj zapalijo grmado. Tako se zgodi. Ob* kroža nas dim, in v podobi plamena se zvija smrt okoli nss. "Kneginja Marija," iapregovorim družici svoji, "ne boj se umretil Večnost je prsvičnej-ša od semlje!" "S tabo umreti mi je sladko 1" Usmilil se je nss Gospodsr sveta In poročil ukss angelju svojemu. Azrsel je tedaj zapustil sedel os sivem Himalaji, razvil peruti in se spustil v nižino. V podobi bUska jo treščil na grmado sredi polja emonakega in nam rešil dušo Is trpečega teleaa. Rahlo osa je vzel v naročaj in potem kakor vihar krenil med avetovi v večni eter. Is dalje ae je videla smešna la malenkoatna zemlja kakor rdeča pičiea, prsv kskor atom, izgubljen med or- jski svetovi. Krssni obrss se Azrselu rsztsjs od aebeŠke miline, ko me vprsia: "Je U Šelja tvoja, da ae še kdaj vrnei na zeleno zemljo f" "Nikdar Več T "Torej spite, dokler vas ne vsbudl troben ts. ds ste navzočnl. ko bode Gospod sodil pravičnike in lieemeree!" Izpustil naa je, in zadremali amo v večni temi, kakor ssdremlje trudno dete v gorki postelj» ... «T* Vidimo pa ae tedsj, ko pogine človeštvo a po-kaliptiškim jezdecem pod kopiti In ko pride Gospod v zarji svoji, da sodi pravičnike in — lie* mereč! — prelepimi, blagovonjavimi ciklam ni. Pes leže na levi tik sa mano. Zopet počakam nekaj minut docela mirno in tiho. Na misel mi prihaja Dolinarje-va Dsns. Videl sem jo večkrat na veselicah in zabavah. Odlikovalo jo jo neksj nenavadnega, samoniklega, nekaj samozavestnega in vendar — kako bi že rekel f — neksj dobrotno odpustljivega, tiho-blagega. Moral *i priznati: le taka more in mora biti, kakor ao ti kaže 1 Nikdar nisva mnogo govorila. Parkrat sem jo občndoval, ko se je, moderna Dians, peljala v dra-testni lovski obleki mimo nas. Moj oče, precej svojegšaven starokopi tar, je gledal debelo za njo in ma jal z glavo. Toliko da se ni prekrižal. Meni se je pa zajasnilo: zaljubljen si, isnt, zaljubljen od nog do glave pa tudi narobe I Nič ne pomsga, res je. Le kje ih kdaj bi tebi, deklica draga, rasodel pri mernrf, izvirno in brez bolečin: Ah, Dans, Dana, ljubim te bolj nego vse jerebe m vse zaklade tega sveta . . . Vater, nebeški hlapec, pometa sufci listje 1. . V daljni certfviei pozvanja zdaj glasneje, »daj zamirajo, kakor zaveje severoizhodnik. Po jelki skaklja droban zlatoglav-ček. Nalahkoma zanihavajo sniva-joči ciklamni v lilastimi glavicami V časi odpade mrtfv list* zamorjen cvet, prezrela jagoda. Vae ae pripravlja na atrupeni mraz; hoje imajo že mahovite zimake plašče. Jako lahkomiselna gosposka muha V zlatem fraku pa pleše z enako razuzdano, kokatno prijateljico o-koli rdeče gobe pohujiljivi tango. Napnem puško in oponaiam na ploičnati piščali klic kokoškin: 'Pši pli pipipipi!" Kmalu čujem precej globoko doli v lesovju gromoten šum. Za-muzlciram kar najzapeljiveje. Skoraj mi odgovori navdušen petelin. Kako tenak in vendar razločen jc njegov klic! Z virtuozno tehniko dopeva vso .pesmico; nobenega odatavka ne pošuimari kakor vihraČaati začetniki. Ponavljati zna le leple nego prejšnji. Pozorno gledam in vlečem na ule-sa, da ml ne priroma sa hrbet. - čuj! Bliža ae značilno rskanje po suhljsdi In trohli lubadi. Na-ravnoat proti meni teka navkreber. Med razpokano skslo in mravljiščem ga zagledam, črnogoltega planinarčka. Kar smukne za panj. Pula je že ob licu. Čakam, čakam. V razdalji trideaetih korakov ie mi prikaže zopet. Nervozno izteza vrat zdaj predae, zdaj kvišku, o-prezuje naokrog in začipka hitro in rahlo: "Pli pil pli pipipir Zdaj vidim pisančka vsega do kosmatih nog. Kako kraana je njegova črna kravata nad belo pod-kevco, kako lična je njegova viteška per janica 1 , Strel odjekne od pečevja. Jereb poakoči in zaperutniči dvakrat, trikrat: zadet je so v resnici prrtj m od mladih prašičev h, msoTJ slane, ter so prekajene z HitZ lesom, tehtsjo od 10 do 15 w vsaka. NaroČite si takoj in Jj pričajte o tem. Ker iffiamo J tisoče zadovoljnih odjem* klobas, enako hočemo sedijd «a gnjati ali (šunke) in pi*, vam postaviti na trg: Cena ha je po 35c za funt, plečeta bi kosti po 30c funt .kranjske k base po 30e funt. Poštnina pl» na, ako poiljete denar z lom. Kateri ie niste poskusili i šega izdelka, ste nekaj /.aoad torej ne odlašajte več. Ako d« zadovoljni se vam vrue denar, i drugo blago v nadomestilo ,tg ne rizikirate ničesar. NaroČite t •koj še danes! ■ J06EPH LESKO V AR, 610—14th Street, RACINE, WIS. ki*. Potaiiki oddelek b.ncnt EMIL KISSA, 13S — 2nd Aea., New YHl PRODAJA parobrodne lutke u potovanje v domovino po on-ginalni ceni. Vam uredi vn potrebne listine, potni list, vi-se, L t. d. brezplačno. Vmcs-g« počakamo tukaj na portsji. DOPREMA 8VOJCE iz sUrsm kraja "AFFIDAVIT" HRANIL NI ODDELEK, POŠILJA DE-NAR V DOLARJIH - DINA-RIH. , Opravlja vse aetaralu po»U. Pišite za pojunila: POTNIŠKI ODDEi/EK BANC. NE HtSE EMIL KISS 193 — gad Ara., N«w Y«rk Maročite "Prosveto" vafeara sorodniku ali prijatelja v stari domovini. Tu je Gramofon VICT0R Najglasnejši in najiulsjii hsr jfc •ploh svat isdala. IME VICTOR POVE VSE. Cene sa prave glasne Virtrok s rogom ali bres rogs ja: $2tM do 1410.00. Prsve Victor plotf» Slovenske, Hrvstske in Ne«*ls sa ples in petje je cens 7&e. Mi smo edini Slovcnci v ti Ameriki ko prodsjsmo prsrs Vii trole ln Victor plotfe. Oniksi" vseh je sikih Vam pošljemo bm plačno. Victrola ne hrepi, ne inmi, •• pak poje čisto ln glssno kot rros Imamo tudi v »slogi nov« Pissi role Slovenske, Hrvstske in N«0< ške, cena «Oc do «1.26. En skus Vam be dekazsl. Pilite saj IVAN PAJK, Victor Daalar 24 Mam »L, Conemaughfa t««itsgM«tafl«giag»aiiw«Httm»gifi««gtiia«aggi«agg«igg»«itaafaatiifis«faiiis«iiiiiiHi>ii**»IMI1 SPOMLADNO POTOVANJE V DOMOVINO! Znano je, da sedanja priaeljeniška posUva dovoljuje po™«^ tekom šestih mescev laven kvot« tudi onim. ki niso ameriški dri»»-ljani. \ Naši rojaki imajo sedaj najlapšo priliko obisksti svoj rojsUil kraj in se aopet zadovoljni ln okrepčani na duhu in t«le»f vrT,~- Kadar se odlečlU potovati v domovino Je najbolje, da nete sa navodil« n« nas, k«r Imamo v Um odru dolgoletno iknmjr in smo radi tega V stanu. Vas dobro poalnšiti. Oposarjamo Vaa na VKLIKO IZLETNO POTOVANJE 14. MAJA T. L s par.ik.rn "PARIŠ". Pišite Daaaena Delavski list ja sila, računa val nasprotnik; a katero DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSi PO NASE PRODUKTE. po navodila, in druga bssšss pasle IsvršajaMa FRANK SAKS ER 92 Cortlandt Stmt, GLAVNO ZASTOPSTVO JAÜtfUl STATE BANK New York, N. Y. bahkb VkLIKI IZLET V JUGOSLAVIJO Vl^o"0 -aocttamu" Odpkje is New Yorke 7. MAJA (Svibnja)