lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd,
0.0.
Podj.tj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 20. januarja 2012 letnik LXV« št. 6 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovciH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Sp. Podravje • So
(skoraj) vse občine v prekršku?
O Stran 3
Podeželje
Sp. Podravje •
Prašičereja po poti "Ion poslov"?!
O Stran 20
Črna kronika
Ptuj • Velike težave ribičev zaradi kormoranov
Z> Stran 24
Štajerski
Spodnje Podravje • Predstavili so se „najmlajši" podjetniki
V	življenju je mogoče delati veliko
V	športni dvorani OŠ Ljudski vrt je včeraj potekal zaključni promocijski dogodek projekta krožkov UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost - „najmlajši podjetniki") za podravsko regijo, ki ima cilj povečati zanimanje za podjetništvo med mladi-
■ ■ ■ ■	"V	■	■ ■■	■	■
mi in izobraževanje na poklicni ravni.
Šport Nogomet •
Ogu zabija na Portugalskem
O Stran 11
Izvajajo ga Obrtno-podjetni-ška zbornica Slovenije skupaj z Zavodom RS za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Krono plus - inštitutom za inovativnost, d. o. o., družbo SUN Gornja Radgona, d. o. o., in Inštitutom Jožef Štefan ter 18 različnimi podizvajalci, med katerimi je tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, ki je v okviru praznovanja 40-letnice pripravila enajst krožkov UPI na petih osnovnih šolah: OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ Hajdina, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Destr-nik-Trnovska vas. Vključenih je bilo 127 otrok in 16 mentorjev. Kot je povedala Barbara Vr-hovnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, so krožki UPI velika priložnost za mlade, da spoznajo, kaj vse je mogoče v življenju delati, in da je v poklicu veliko lepega.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Destrnik • Kaj piše v grozilnem pismu Pukšiču?
«
Tenis • Zidanškova med zmagovalkami na DP
O Stran 11
Puksič: »Vem, kdo stoji za tem!
Poslanec državnega zbora Franc Puksič je ta teden na sedež stranke SLS v Ljubljani prejel grozilno pismo, v katerem mu zaenkrat še anonimni avtor med drugim piše, da naj se ubijeta on in Žerjav. Zadevo že preiskujejo kriminalisti, Pukšič pa pravi, da ve, kdo je avtor pisma. Prepričan je, da za temi besedami stoji nekdo iz Destrnika.
V zadnjih dneh so naši politiki večkrat bili tarča takšnih in drugačnih groženj. Zadnje grozilno pismo, ki je bilo v začetku tedna najdeno v poštnem nabiralniku stranke SLS v Ljubljani, je bilo namenjeno poslancu in nekdanjemu destrniškemu županu Francu Pukšiču.
Kot avtor pisma je podpisan Željko Vogrin, načelnik Upravne enote Maribor, sicer Pukšičev dober prijatelj. Kdo si je privoščil Vogrinovo ime in kdo je v resnici tisti, ki stoji za tem, še ni znano, kriminalisti pa zadevo že preiskujejo. V pismu avtor najprej piše, da so politiki oziroma poslanci lopovi, ki počnejo neumnosti
in se izgovarjajo, da so bili poslani od ljudi.
Nato pisec nadaljuje z razvojem Destrnika in polemizira o izvedenih investicijah. Med drugim pravi: »Ne, ni bilo vse zakonito, pravi lopov si, koliko denarja si si nagrabil, se bo odkrilo malo po nadomestnih volitvah za župana. Komaj čakam, del dokumentacije že imam, ostalo še dobim. Ko bo čas za to, bom lahko prišel do dokumentacije, tudi kriminaliste pričakuj. To bo še velik pok. Povem ti, da boš šel za rešetke, koliko masla imaš na glavi.«
V nadaljevanju pa pisec piše tudi, da je Pukšič nepismen in da na vlogo za mesto
ravnatelja, ki jo je oddal pred časom, ni napisal niti imena. Ravno ta del je za Pukšiča eden pomembnejših, saj dostop do omenjene vloge ni imelo veliko ljudi, kar bo kriminalistom olajšalo delo.
»Na Twitterju sem prebral, da Janšo prosijo, naj se ubije; prosim ubijta se še ti in Žerjav,« še piše anonimnež. Pukšiču očita veliko nezakonitih dejanj, kot npr., da vozi pijan, da pretepa ženo in izvaja družinsko nasilje. »Pukšič stori samomor. Sedaj pa gremo do konca. Srečno in bog ti pomagaj,« s temi besedami pa se pismo konča. Pukšič pravi, da ga ni strah in da točno ve, kdo stoji za vsem tem. Prepri-
čan je, da je pisec besedila res iz Destrnika. Kriminalistom je že podal tudi pisma, ki jih je v zadnjem času prejemal
kot župan in objavljal v Občanu. Med dokazi naj bi bili tudi nekateri članki iz našega časopisa.
Poslanec pravi, da je povsem jasno, kaj je namen pisca: »Ubiti in priti na oblast«. A Pukšič se ne da. Pravi, da bo vztrajal, prepričan pa je, da bodo kriminalisti svoje delo opravili dobro in v kratkem izsledili avtorja oziroma osebe, ki stojijo za omenjenimi grožnjami.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Fran Pukšič je grozilno pismo vzel resno, zadevo že preiskujejo tudi kriminalisti.
Slovenija • Družinski zakonik na sramotilnem stebru?
Bo otrok res namesto očeta imel dve mami?
Mnenja Slovencev o družinskem zakoniku, ki ga je državni zbor RS sprejel junija lani, so deljena. Civilna iniciativa, ki je proti njemu, naj bi po svojem zatrjevanju imela že 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Mnogi so prepričani, da je njihova kampanja slonela na zavajajočih interpretacijah in neresnicah. Je sploh res, da bo otrok lahko imel dve mami ali dva očeta in da družinski zakonik odpira vrata umetnim oploditvam lezbijk?
Sprejeti družinski zakonik celovito zaobjema reformo družinskega prava. Njegovo osnovno vodilo je izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok v naši državi. Ureja se več področij: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska in zunajpartnerska skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo.
„Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice, ne glede na to, ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini, is-tospolni družini, ... Družina
Uvodnik
je povsod tam, kjer je otrok," so ob sprejetju zakonika zapisali na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Na te teze pa niso pristali člani Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Od vsega začetka so bili odločno proti zakoniku, njihova akcija pa je stekla v nekaj tednih po njegovem sprejetju. V samo nekaj dneh so septembra zbrali 25 tisoč podpisov za razpis referenduma. Temu je sledil predlog DZ, da se referendum zaradi protiustavnosti zavrne. A decembra je Ustavno sodišče odločilo, da je ustaven, in dovolilo nadaljnje zbiranje podpisov. Ti naj bi bili zbrani in bodo predvidoma čez nekaj dni predani državnemu zboru.
Ko ljudem ni vseeno
V prejšnjem tednu se je številnih Slovencev dotaknila zgodba 23-letnega Denisa Čeha iz Spuhlje. Po izgubi mame, ki je umrla pri 44 letih, se je moral sprijazniti še z eno kruto resnico. Vračati bo namreč moral 15 tisoč etrov socialne pomoči, saj tako narekuje Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki ima sicer izjeme, načeloma pa dedičem, ki dedujejo po umrlem, nalaga povrnitev te pomoči. Denis dela in čeprav zasluži le minimalno plačo, ni nobena izjema, bil pa bi, če ne bi delal in bi bil socialni problem. Zdi se, kot da se v tej državi vse vrti narobe. Podobne zgodbe iz lanskega leta, ko so se ljudje vse bolj začeli zavedati 48. člena tega zakona, so jih odvrnile od tega, da bi bili še nadalje prejemniki varstvenega dodatka, tako je bilo kar 9700 takih, ki so se mu odrekli, okrog 1800 pa se jih je odreklo prejemanju državne pokojnine. Vse zato, da po njihovi smrti ne bi znova udarilo po dedičih. Kaj to pomeni za njihove zadnje tuzemske dni, ali bodo imeli skorjico kruha, se bodo lahko greli, pa države seveda ne zanima.
Denisova zgodba je doživela neverjeten zasuk. Ljudje so se hipoma odločili, da bodo fantovo življenje skupaj naredili lepše. Hišo, v kateri je Denisa z dedkom do pred kratkim zeblo, grejejo drva solidarnosti. Dobri ljudje bodo celovito obnovili tudi hišo, da bo njuna prihodnost lepša, da bosta lažje zaživela. Ljudska solidarnost se je tudi v tem primeru pokazala kot brezmejna, za darovanje so se znova odločili ljudje, ki nimajo veliko, ki jih življenje vedno znova preizkuša, ki pa želijo tudi najmanjši višek deliti, ker jih to bogati, ker je dobro delati dobro. Naivno bi bilo pričakovati, da bo med darovalci tudi kakšen pomembnež s polnimi žepi tranzicijskega denarja ali politik, ki je pomagal pisati novo slovensko socialno zakonodajo, ki bo v takšni ali drugačni obliki prizadela še marsikaterega, ki se bo znašel v težavah, a jih ne bo mogel blažiti, ne da bi prizadel katerega od svojih bližnjih. V tem slovenskem narobe svetu pa tudi ne bo junaka, ki bi zahteval vračilo nadomestila za brezposelnost od tistih, ki jih je kar nekaj na zavodih in so pomagali Slovenijo zapeljati v brezno dna, četudi še naprej vlečejo dohodke iz drugih virov. V teh in podobnih primerih je dokazovanje ena najtežjih nalog, ni pa težko dobiti malega človeka, ki po navadi mora plačati zapitek tudi za velike.
Majda Goznik
Zakaj so proti zakoniku?
Pobudniki referenduma so v svoji kampanji proble-matizirali množico določb. Prepričani so, da zakonik odpira vrata ideologiji, ki trdi, da moški in ženski spol ne obstajata, da naj si otroci spol določijo sami, in zagovarja stališče, da otrok ne potrebuje matere in očeta. Takšne in podobne izjave so bile razlog, da so mnogi kampanjo za referendum (proti zakoniku) označili kot zavajajočo in netranspa-rentno. Razlage in povzetke nekaterih členov so bile povsem napačno interpretirane, nekatere celo lažne, žaljive in hujskaške.
Nasprotniki družinskega zakonika med drugim pravijo, da ta odreka otroku temeljno človekovo pravico do matere in očeta. „Družinski zakonik ne izhaja iz spoštovanja do mame in očeta, ampak iz tega, da mama in oče sploh nista potrebna," pišejo pobudniki referenduma.
Ideološki govor, s katerim so podpisnike prepričevali pobudniki referenduma, je nekatere člene zakonika interpretiral povsem napačno. Družinski zakonik namreč le opredeljuje pravice tistih, ki jih doslej niso imeli, s tem pa jih drugim ne jemlje. Gre za to, da se na simbolni ravni tudi pravno vsakemu otroku zagotavlja družina, ki poleg tradicionalne obsega tudi druge oblike: enostarševske, rejniške, istospolne družine
Ravno te so trn v peti pobudnikom referenduma. Zakonik namreč istospol-nim parom zagotavlja enake pravice kot različnospolnim razen pravice do posvojitve. Te istospolni pari načeloma še vedno nimajo, lahko pa posvojijo otroka svojega partnerja. Tak primer smo v Sloveniji lani doživeli prvič.
Zakonik torej opredeljuje širši koncept družine kot smo ga poznali doslej: tudi enostarševska družina je še vedno družina.
Napačna je tudi interpretacija, da zakonik odpira vrata umetnim oploditvam lezbijk in nadomestnemu materinstvu. Umetna oploditev je po zakonu namreč dovoljena le v primerih, ko
Junij 2011 - potrjeno je bilo besedilo družinskega zakonika oziroma tako imenovana njegova kompromisna različica.
September 2011 - člani civilne iniciative za družino in pravice otrok začnejo zbirati podpise za referendum o družinskem zakoniku. Po nekaj dneh se zbiranje ustavi.
Oktober do december 2011 - ustavni sodniki na štirih razpravah odločajo o tem, ali je referendum o družinskem zakoniku ustaven ali ne. Decembra odločijo, da je referendum ustaven.
December 2011 - nadaljuje se zbiranje podpisov
Januar 2012 - podpisi naj bi bili zbrani in predvidoma v nekaj dneh bo v DZ vložena zahteva za razpis referenduma.
oploditev po naravni poti ni možna iz zdravstvenih razlogov.
Dejstvo je torej, da zakonik nikomur ne jemlje pravic, nikomur ne škoduje in priznava različne oblike družine. Je pa vsekakor dobra priložnost za razmislek o tem, po kateri poti želimo, da gre naša družba. Kakorkoli že: vse preveč radi pokukamo v spalnico, ki ni naša, in se vtikamo v stvari, ki se nas ne tičejo.
Anketa
Naključne anketirance smo vprašali o tem, ali so seznanjeni z vsebino družinskega zakonika, kaj o njem menijo in ali se strinjajo s tem, da bo nekdo lahko posvojil otroka svojega istospolnega partnerja.
Maja Špolad: „Na grobo sem seznanjena z novim družinskim zakonikom, ne poznam pa ga čisto v podrobnosti, ker ga nisem v celoti prebrala. Sem pa vsekakor ZA zakonik. Videnje družine v Sloveniji je politično in popačeno, kot vse drugo. Tra-dicionalnost se lahko ohranja tudi na človeku prijazen način, ne pa zgolj s tem, da nekatere za nekaj prikrajšamo s tem, ko želimo biti tradicionalno »zaostali«. Kar se tiče kampanje za referendum, sem brez besed. Res pa je, da ima po naših zakonih ima vsak pravico poizkusiti zbirati podpise. Absolutno pa se strinjam s posvojitvijo otrok v istospolnih družinah."
Petra Kurnik: „Sem seznanjena s tem, kaj prinaša, in ga v celoti podpiram. Glede na to, kakšne vrste družin dandanes poznamo, mislim, da je nemoralno, da kakršnokoli obliko družine proglasimo za »nenormalno ali nena-
ravno«. Kampanja za razpis referenduma je izražanje svobodne volje, kot je v naši državi volja vsakega posameznika - demokracija, kar pa ne pomeni, da se lahko kadarkoli in kjerkoli izkorišča ali uporablja kot hujskaštvo ali vsiljevanje lastnih prepričanj. In seveda se absolutno strinjam, da nekdo lahko posvoji biološkega otroka svojega partnerja, kakšne usmerjenosti je, pa je popolnoma stvar vsakega posameznika."
Nina Fišer: „Tudi jaz sem v glavnem seznanjena s tem zakonikom oz. njegovimi pomembnejšimi točkami. Sama sem za zakonik, v prvi vrsti že zato, ker se za mene z njim nič ne spremeni oz. mi nič ne vzame. Videnje družine je v očeh mnogih preseglo tradicionalno razumevanje, kar je prav. Če se vsepovsod poudarja napredek, razvoj itd., se še v teh stvareh pohvalimo, da smo napredna družba! Še vedno pa obstaja dosti takih, za katere je edina »prava« družina tista z mamo in očetom, ne glede na razmere v njej. Žalostno je, če se človeku zdi boljše odraščanje v nasilju in alkoholu, da je le družina »tradicionalna«, kot pa odraščanje pri istospolnih partnerjih. Kampanje za razpis referenduma nisem tako podrobno spremljala, se pa mi zdi nesmiselno to vtikanje in zbiranje podpisov za referendum, ki tako izrazito posega v življenja drugih (ker od vseh teh 40.000 ali koliko podpisov najbrž ni nobeden podpisani homoseksualen, kar pomeni, da ni šlo za njih same, ampak da so se zavestno odločili, da bodo nekaj preprečili drugim). Vsekakor se strinjam tudi s posvojitvijo biološkega otroka svojega is-tospolnega partnerja, me pa ne bi motilo, če bi se ta zakon še razširil in postal še bolj odprt do posvojitev."
Andrej Čuš: „Družinski zakonik prinaša koncept, ki zakonsko in zunajzakonsko zvezo degradira na raven kakršne koli življenjske skupnosti in jima ne priznava več posebnega pomena v snovanju družine. Hkrati pa ne varuje ustavno zagotovljenega očetovstva in materinstva v odnosu otrok - odrasla oseba, saj zanika, da otrok za optimalen razvoj potrebuje mamo in očeta. Ne trdimo, da dva moška ne moreta biti dobra očeta, vendar nihče izmed njiju ne more biti dobra mati. Redke dobre rešitve bi podprl, žal pa ga v obliki, kot je sedaj, ne morem. Družinski zakonik je žal postal sredstvo ideološkega razdvajanja, zato ga ne podpiram. Pojem družine kot temeljne celice vsake družbe je civilizacijsko jasen pojem. Nedvomno obstajajo tudi druge življenjske skupnosti, ki so po obrazložitvi Ustavnega sodišča RS podobne družini, vendar ne povsem enake. Ne moremo pristati na to, da se za potrebe oziroma želje vsake življenjske skupnosti spreminja pojmovanje družine in se družino, ki lahko s strani moškega in ženske družbi z odrekanjem pri vzgoji otrok in prispevanju k nataliteti naroda edina zagotovi nadaljnji obstoj, obravnava enako in ne bolje kot ostale življenjske skupnosti. Nedvomno je osebna okoliščina naklonjenost moškega moškemu, vendar je tudi osebna okoliščina, da ima moški rad več žensk. Ali bomo zaradi tega uzakonili poligamijo in takšno skupnost izenačili z družino? Posvojitev biološkega otroka istospolnega partnerja je možno že po veljavnem zakonu in s tega vidika zakonik ne prinaša nič novega. Dokaz za to je, da je MDDSZ to dovolilo lansko leto. Zakonik ureja, da lahko istospolni partner posvoji otroka svojega partnerja, torej ne samo biološkega, temveč tudi pred tem posvojenega otroka. Torej moški lahko posvoji otroka kot ena oseba, saj zakonik eni osebi sedaj izrecno dovoljuje posvojitev, nato pa ga posvoji še njegov partner, s katerim začne živeti v istospolni skupnosti. S tem se ne strinjam."
Dženana Kmetec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Kako se določa prispevek za priključek na kanalizacijo
So (skoraj) vse občine v prekršku?!
Večina občin v Spodnjem Podravju je že pred časom sprejela Odlok o plačilu komunalnega prispevka, ki med drugim določa tudi izračun in višino prispevka, ki ga morajo gospodinjstva plačati za priključitev na kanalizacijski sistem. Toda - praktično vse občine so se odločile za pavšalen znesek priključnine v višini od 800 do 1300 evrov.
Občani več občin so nato na osnovi sklenjene pogodbe z občino določen znesek pač plačali; bodisi v gotovini bodisi na obroke. Odlok o plačilu komunalnega prispevka je veljal le za novograditelje, ki so tako in tako pred gradnjo obvezani plačati cel kup prispevkov in so jih po tem novem odloku pač plačali na enem naslovu.
Glede plačila priključni-ne pa je konec lanskega leta pošteno zavrelo med Destr-ničani, saj se je tamkajšnje občinsko vodstvo (v skladu s sprejetim sklepom občinskega sveta) odločilo, da bodo njihovi občani plačevali v skladu z Odlokom o plačilu komunalnega prispevka, in to vsi po vrsti: tako novogradite-lji kot tisti, ki že živijo v svojih hišah. Imetnikom objektov se je tako po posebni formuli, ki je del odloka, izračunala višina prispevka za priključek na kanalizacijski sistem, ki je bila od gospodinjstva do gospodinjstva različna, saj se med drugim upošteva tudi neto velikost pozidanega zemljišča pod hišo (objektom) in velikost vseh bivalnih površin itd. Večina prizadetih občanov je tako po odločbi dobila presenetljivo visoke zneske, celo tja do 4000 evrov in več zgolj za priključitev na še nedelujoč kanalizacijski sistem. Nekaj (a manj) je bilo tudi takšnih občanov, ki so z upoštevanjem odloka dobili odločbe z nižjimi ciframi, kot bi jih morali plačati, če bi se recimo tudi destrniška občina odločila za enoten pavšalen znesek priključnine.
Zakaj ene občine tako in druge drugače?
Jezni, prizadeti in razočarani Destrničani, ki so s prstom kazali ne lepo število ostalih občin, v katerih občinska vodstva svojih občanov niso „odrla" za hudo visoke pri-ključnine, izračunane po odloku, so v kratkem roku zbrali dovolj podpisov za sklic zbora občanov, ki se bo zgodil nocoj. Na njem bodo, kot so povedali, zahtevali znižanje cene komunalnega prispevka na kvadratni meter neto tlorisne površine, odpravo vseh doslej izdanih odločb, ugotovitev realnih podatkov o neto tlorisni površini objekta in zemljišča pod objektom pred izdajo novih odločb in javno objavo višine komunalnega
prispevka po gospodinjstvih, hkrati pa želijo razpravo in pojasnila o pomanjkljivem upravnem postopku pred izdajo odločb, ki so jih prejeli.
Vsaj toliko kot visoki zneski priključnin so Destrničane zabolele tudi druge zadeve; predvsem aroganten odnos vodstva občine do pritožb, spreminjanje dikcije izdanih odločb, zahteva občine, da se v primeru obročnega odplačila prispevka mora vpisati hipoteka na imetje občana, dvom v kvalitetno izvedbo sistema in vprašanje, kdaj bo sploh v funkciji, saj je do končanja čistilne naprave še daleč. Dva izmed prizadetih občanov sta tudi sprožila spor na mariborskem upravnem sodišču, saj naj bi občina pri izdaji odločb ravnala v nasprotju z lastnim odlokom, po katerem bi lahko prispevke od občanov začela pobirati šele po prejetem uporabnem dovoljenju.
Pika na i vseh prizadetih pa je (bila), da so sosednje občine s sklepi občinskih svetov določile enoten znesek pri-ključnine prav iz razloga, da bi občanom nekoliko znižale finančno breme plačil. In prav gotovo je res neprijetno dejstvo, če sosed, ki spada v sosednjo občino, ima pa prav tako veliko hišo (ali celo večjo) kot nek Destrničan, plača tudi do štirikrat nižji prispevek za enako storitev ...
Zakon ne
dopušča
pavšala
Kaj je prav, kdo dela prav in v skladu z zakonom in kdo ne, do kje sežejo pooblastila občin (in občinskih svetov)
Ministrstvo za okolje trdi, da je pavšalna odmera komunalnega prispevka oz. priključnine na kanalizacijsko omrežje (ki jo izvajajo praktično vse spodnjepodravske občine, saj je za občane ugodnejša) nezakonita...
v primerih plačila priključni-ne na kanalizacijo, odgovarja pristojno Ministrstvo za okolje tako: „Pavšalna odmera komunalnega prispevka je po našem mnenju nezakonita. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) namreč zelo natančno ureja postopek odmere komunalnega prispevka v poglavju III z naslovom Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. V splošnem je postopek tak, da občina v občinskem prostorskem načrtu določi vrste komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora. Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta in ta program nato sprejme občinski svet z odlokom. S programom opremlja-
nja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roki za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter podlage za odmero komunalnega prispevka. Investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna morajo biti utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Komunalni prispevek se posamičnemu zavezancu določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti
stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Iz navedenega je razvidno, da ZPNačrt ne dopušča možnosti pavšalne odmere komunalnega prispevka zavezancem!"
Ministrstvo lahko sproži postopek pred Ustavnim sodiščem RS
Toda, kot že rečeno, se je večina spodnjepodravskih občin že odločila drugače, saj so občani že plačali ali pa še plačujejo pavšalno določene zneske priključnine. Sklepe o tovrstnem enotnem znesku so sprejeli občinski sveti. Na vprašanje, ali so zaradi tega občine zdaj v prekršku, in če so, kakšne kazni jim lahko sledijo, na okoljskem ministrstvu odgovarjajo: „Pristojno ministrstvo v primeru, da meni, da organ lokalne skupnosti s splošnim ali posamičnim aktom krši zakon, skladno s 64. in 65. členom Zakona o državni upravi opozori organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom ter mu predlaga ustrezne rešitve in določi rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporni akt uskladiti z zakonom. Če organ lokalne skupnosti v odrejenem roku ne uskladi svojega predpisa z zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom. Če ustavno sodišče pritrdi mnenju vlade oziroma ministrstva, je
občina dolžna kršitev odpraviti, obenem je materialno odgovorna za vse morebitne škode v odnosu do oškodovancev iz naslova kršitve, kar je samo po sebi sankcija."
Občina lahko zaračuna priključnino (celo) že pred gradnjo ...
Zelo zanimiv pa je tudi odgovor okoljskega ministrstva na vprašanje, ali so občani dolžni plačati prispevek še preden ima občina pridobljeno uporabno dovoljenje za določeno infrastrukturo (v tem primeru za kanalizacijski sistem): „V zvezi s tem vprašanjem navajamo, da je skladno s 4. odstavkom 79. člena ZPNačrt s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Po našem mnenju to pomeni, da občina lahko izda odmerno odločbo za plačilo komunalnega prispevka pred gradnjo komunalne opreme, med gradnjo in po njej, če so izpolnjeni drugi potrebni zakonski pogoji."
Iz odgovorov ministrstva za okolje, ki so sicer bolj mnenja kot predpisi, je razvidno, da so jezni in razočarani Destrničani tokrat zagrizli v kislo jabolko; ministrstvo namreč praktično v celoti potrjuje zakonitost in pravilnost izdaje odločb za plačilo pri-ključnine. Verjetno pa bodo v prihodnje tudi v ostalih občinskih svetih in občinskih vodstvih nekoliko bolje premislili, preden se bodo (spet) odločali o pavšalnem znesku priključnine, ki je po mnenju okoljskega ministrstva pač nezakonit. Ali pa tudi ne; navsezadnje je najhuje, kar se jim lahko zgodi to, da se bodo pristojne službe okolj-skega ministrstva lotile pregleda obračuna priključnin in naložile občinam, da jih pobirajo v skladu z zakonom. V tem primeru bodo najkrajšo potegnili občani, ki bodo morali doplačati razlike med pavšalom in priključnino, izračunano po odloku. Ampak to je že bolj malo verjetno.
Sicer pa se ve: kjer ni tožnika, ni sodnika ...
Foto: SM
Ptuj • Izgradnja bioplinarne pred zaključkom
Marca začetek poskusnega obratovanja
„Izgradnja bioplinarne Draženci je v zadnji fazi izvedbe. Trenutno na objektu potekajo zaključna gradbena dela, končuje se instalacija strojne opreme, začeli pa smo tudi z izvedbo elektroinštalacij," je o delih na gradbišču v Dražencih povedal direktor Perutnininega podjetja PP energija Bojan Pahor.
Bioplinarna Draženci je v zadnji fazi dokončanja del; začetek poskusnega obratovanja je predviden marca letos.
Bioplinarno je PP začela graditi lani poleti na območju opuščenih farm v Dražencih, potem ko so bili rešeni zapleti zaradi negodovanja oziroma nasprotovanja okoliškega prebivalstva. V njej bodo iz perutninskega gnoja pridobivali bioplin, iz tega pa elektriko in toploto. Investicija je bila takrat ocenjena na šest milijonov evrov, ki naj bi se podjetju povrnili predvidoma v desetih letih. Bioplinarna Draženci bo imela instalirano električno moč 999 kW in bo proizvajala še dvakrat toliko toplotne energije. Elektrika in toplota se bosta proizvajali v kogeneracijski napravi iz bi-oplina, ki nastaja z anaerobno fermentacijo biološkega substrata. Električno energijo, s katero bodo lahko pokrili 25 odstotkov porabe elektrike v vseh obratih Perutnine Ptuj v Sloveniji, bodo oddajali v električno omrežje, 30 odstotkov toplote bodo uporabili v samem procesu, preostanek pa bodo distribuirali do bližnje tovarne krmil.
Kot je pojasnil direktor družbe PP energija Bojan Pahor, projekt vključuje še dve pomembni novosti. Celotna
naprava je načrtovana kot popolnoma zaprt objekt, opremljen s sistemom za zajem in čiščenje onesnaženega zraka ter z biofiltrom, ki zrak iz celotne naprave pred izpustom v okolje maksimalno očisti. Tudi voda, ki jo proces potrebuje za delovanje, v sistemu kroži: „Glavni izvajalec gradbenih del je podjetje Gradbeni remont, medtem ko strojna dela izvaja več izvajalcev. TES skrbi za namestitev, instalacijo in zagon kogeneracijske enote, podjetje Tames skrbi za strojne- in elektroinstalaci-je, podjetje Ekotehna pa v projektu sodeluje kot izdelovalec specialne strojne opreme."
Poskusno obratovanje bo trajalo leto dni
S poskusnim zagonom bioplinarne, ki je bil sicer prvotno načrtovan v začetku tega leta, nekoliko kasnijo predvsem zato, ker so se gradbena dela začela dober mesec kasneje, kot je bilo predvideno: „Gradnja do danes poteka točno pol leta, torej s tega vidika ne gre za nobeno zamudo. Poskusni zagon se bo
Foto: SM
Direktor podjetja PP energija Bojan Pahor: „Pričakujemo, da bo v končni fazi v bioplinarni Draženci zaradi uporabe vrhunske tehnologije potrebno minimalno število operativno zaposlenih. Začeli bomo z eno novo zaposlitvijo."
začel takoj po uspešno izvedenem tehničnem pregledu. Ta je v veliki meri odvisen tudi od vremenskih pogojev, s katerimi imamo sicer v času trajanja projekta izjemno srečo, saj na račun vremenskih razmer ni bilo nobenih zastojev. Trenutno so največja ovira nizke temperature, ki ne dopuščajo polaganja asfaltnih površin, kar pa je pogoj za izvedbo tehničnega pregleda. Predvidevamo, da bo
s poskusnim obratovanjem možno pričeti v mesecu marcu. Pred začetkom normalnega delovanja naprave je predvideno poskusno obratovanje, v okviru katerega se podrobno in natančno izmerijo vsi dejavniki delovanja s ciljem optimalne in maksimalno učinkovite nastavitve naprave, kot tudi ugotovi, ali so vsi izmerjeni parametri v okviru regulative. Ker proces zahteva večje število različnih strokovnjakov ter njihovo medsebojno usklajevanje in različne testne pogoje v eks-tremnih vremenskih pogojih, tipično torej poleti in pozimi,
predvidevam, da bo poskusno obratovanje trajalo do konca letošnjega leta."
Vse vhodne surovine za normalno obratovanje biopli-narne bodo v PP zagotavljali sami: „Le glicerin bo dobavljen iz bližnjih Rač, kjer nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji biodizla. Piščan-čji gnoj bo v celoti iz naših farm, manjši delež koruze, ki jo naprava potrebuje za svoje delovanje, pa bomo prav tako zagotovili iz naše lastne proizvodnje."
Za začetek obratovanja predvidevajo le enega novo zaposlenega delavca: „Podje-
tje PP energija, članica Skupine Perutnina Ptuj, bo za operativno poslovanje bioplinar-ne Draženci zaposlovala tudi na novo. Pričakujemo, da bo v končni fazi v bioplinarni Draženci zaradi uporabe vrhunske tehnologije, podprte s sofisticiranim informacij-sko-telekomunikacijskim sistemom potrebno minimalno število operativno zaposlenih. Začeli bomo z eno novo zaposlitvijo, druga delovna mesta pa bomo zaenkrat z notranjim prerazporejanjem zagotovili znotraj hiše. Če se bodo v prihodnje pojavile potrebe po novih kadrih, pa bomo te tudi zaposlili."
Bojan Pahor je še povedal, da investicijska vrednost projekta ostaja pri predvidenih šestih milijonih evrov: „Na-knadna sprememba, ki pa je nastala še v času pridobivanja gradbenega dovoljenja, pa je dodatna oprema na kogene-racijski enoti - termo reaktor za čiščenje dimnih plinov."
V Sloveniji je sicer po neuradnih podatkih danes trinajst tovrstnih bioplinarn, dve novi sta v izgradnji, medtem ko jih je v Nemčiji že več kot 4700.
SM
Podlehnik • 20 let zasebnega podjetja Grabrovec
Poznani doma in na tujem
KMG Podlehnik je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1991, ukvarja pa se s proizvodnjo vinogradniške in sadjarske opreme ter z drugo kovinsko galanterijo. Danes ima devet zaposlenih, ponaša pa se s širokim in zanimivim proizvodnim programom.
V dvajsetletnem razvoju je podjetje nenehno širilo program dejavnosti in dalo na trg številne zanimive izdelke, predvsem stroje za kmetijstvo. Poleg ugodnega odziva trga so vzbudili tudi pozornost strokovnjakov. Na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni so prejeli kar deset medalj za kakovost svojih izdelkov, od tega pet zlatih, tri srebrne in dve bronasti. Sodelujejo tudi na sejmih v
sosednjih državah - na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Od vseh priznanj jim največ pomeni certifikat kakovosti, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.
Kakovost izdelkov kaže tudi prodaja kmetijskih strojev oz. priključkov, ki poteka po celi Sloveniji in tudi v tujini - na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji in Švici. Njihov cilj je doseči še večjo kakovost in povečati izvoz na trg bivše Jugosla-
Foto: arhiv KMG
V letu 2011 so v družinskem podjetju Alojza Grabrovca KMG Podlehnik - kmetijska mehanizacija praznovali 20 let delovanja.
vije in vzhodne Evrope. Podjetje trži številne in zanimive izdelke, predvsem kmetijske priključke, kot so plužne deske, priključke za postavljanje in puljenje vinogradniških, sadjarskih in drugih stebrov, traktorske viličarje, rotacijske mulčarje, vršičkarje in pletve-nike.
Lastnik podjetja Alojz Gra-brovec je odličen poznavalec dela v vinogradih, saj imajo lastni vinograd, sam pa je tudi zrasel na kmetiji ob delu. Sodeluje z večjimi vinogradniki v domačem kraju in želi obdelovalcem vinske trte delo čim bolj poenostaviti in olajšati. Na podlagi nasvetov in prošenj svojih kupcev se poskušajo čim bolj prilagoditi njihovi želji m izdelati res tisto, kar stranka potrebuje. Izdelujejo tudi strešne konstrukcije in druge pripomočke, ki se v trgovinah ne morejo kupiti, pa tudi priključke za starejše stroje.
Alojz je začel svojo delovno pot v proizvodnem podjetju Olga Meglič na Ptuju. Vendar
je že takrat gledal v bodočnost in je želel ustvariti več in boljše. Delo je pričel v delavnici na 24 m2 površine, danes pa delajo na 950 m2 pokritih površin in v prijaznem delovnem okolju za zaposlene. Vsa leta se trudijo posodobiti proizvodnjo. Ta je danes računal-
niško vodena in ima tudi sodobno lakirnico. Zavedajo se, da le inovativni in kakovostni izdelki dajejo delo in zaslužek. Povečini so vsi delavci v podjetju od samega začetka obratovanja, zato so kot ena velika družina. Redno obiskujejo sejme in se izobražujejo ter skrbijo tudi za izobraževanje zaposlenih. Sodelujejo tudi s Šolskim centrom Ptuj, in sicer s Poklicno in tehniško strojno šolo; tako so več mladim omogočili obvezno prakso. Njihov moto je, da so najpomembnejše zadovoljne stranke oziroma kupci. Zadnja štiri leta so močno dopolnili svoj proizvodni program s trgovino in zastopništvom tujih podjetij.
Načrti pa so veliki, saj želijo slediti razvoju tehnologije v kmetijstvu in proizvajati po vzoru razvitega sveta.
Vodilni v podjetju KMG si želijo, da bi tudi v prihodnje skrbeli za izdelavo že uveljavljenih in novih strojev, ki bodo olajšali delo v kmetijstvu in vinogradništvu. Njihova nenehna skrb je kakovost in zmogljivost, varna uporaba ter sprejemljiva cena teh strojev. Stalna naloga podjetja je, da sledi tehnološkemu razvoju, ki bo omogočil rast podjetja tako, da bo to nudilo možnosti zaposlitve čim večjemu številu ljudi v domači okolici.
Zdenka Golub
KMG
Alojz GRABROVEC, s.p.
Podlehnik 3/E, SI-2286 PODLEHNIK Tel.: 02 788 41 60
alojz.grabrovec@siol.net www.kmg-sp.si
PROIZVODNJI PROGRAM:
-	Traktorski nakladalci
- Snežni plugi - Traktorski viličarji
-	Mulčerji - Vršičkarji
- Pletveniki - Defuljatorji - Servis kmetijske mehanizacije
ZASTOPSTVO: Goseničarji ROTAIR s priključki za kmetijstvo,grabeništvo in komunalo primerni za ekstremne strmine
Svet je majhen
Posledice Stanovnikovega partizanstva
Na proslavi v Dražgošah je Janez Stanovnik vstopil v novo dobo mednarodnih odnosov. Pozabil je, da so jugoslovanski komunisti bili tesni zavezniki ZDA v drugi svetovni vojni in da se je Tito desetletja držal na oblasti zaradi podpore iz Washingto-na. Še huje: Janez Stanovnik seje vpisal v zgodovino skupaj z vodjo Al Kaide al-Zawahirijem in iranskim predsednikom Ahmadinedžadom ter vene-zuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Zakaj? Ker imajo skupno točko v tem, da predsednika Združenih držav Amerike oziroma njegovega osebnega predstavnika primerjajo s Hitlerjem, Stalinom in Mussolinijem. Ali izjave Janeza Stanovnika predstavljajo pogled predstavnika civilne družbe? Načeloma da, vendar po celem svetu vedo, daje starejši partizan, kije imel v preteklosti politične funkcije, da je mednarodno predstavljal Jugoslavijo in da še danes njegov glas ima določeno težo. Če pa temu dodamo, da je izgovoril nepojmljivo ostre besede pred predsednikom republike, pred delom sedanje vlade in pred izbranim mandatarjem za sestavo nove vlade, dobimo eksplozivno kombinacijo, ki bi pred desetletji po vseh pravilih mednarodnega prava lahko pripeljala do vojne napovedi zaradi žalitve tuje države oziroma njenega predstavnika. V preteklosti bi torej ZDA lahko napovedale vojno Sloveniji zaradi izgovorjenih besed v Dražgošah. Zelo verjetno bi bila za uspeh hitre akcije in invazije dovolj napoved ene same zvezne države, na primer New Hampshire, ki spada med najmanjše. Če zgodba ne bi imela zelo resnih posledic, bi se lahko vsemu zgoraj navedenemu smejali. Žal ima diplomacija svoja pravila in je prisotnost političnega vrha na proslavi Stanovnikovim besedam podarila popolno mednarodno legitimost. Ne samo da predsednik Türk ni odkorakal s prizorišča, ko bi bilo dobrodošlo in higiensko, ampak je bil sam celo govornik za Stanovnikom in s pomanjkanjem kritike potrdil govor predhodnika. Kakšne so posledice? Zagotovo izrazita nenaklonjenost Združenih državah Amerike tako imenovani slovenski levici, ki ji bo sedaj dolga leta prepovedan vhod v višje washingtonske institucije, težave v bilateralnih odnosih, izolacija Slovenije znotraj zveze Nato ter nikakršna podpora naši državi pri mednarodnih kandidaturah. Sam Minister Samuel Žbogar meni, da je naredil izrazito napako s tem, ko je sledil valu napada, ki gaje sprožil predsednik države proti ameriškemu veleposlaniku takoj po imenovanjuJankoviča za mandatarja vlade. Kot bodoči predstavnik EU na Kosovu bi se moral zavedati, da se odpravlja (tokrat res) v državo, kije pod protektoratom Washingtona in da si ne more po letih dobrega ministrovanja zapraviti vse pridobljene kredibilnosti s tremi stavki. Žal ni bilo treba dolgo čakati na posledice. Ministru Žbogarju so za nedoločen čas prestavili posvetovanja v ZDA pred njegovim odhodom v Prištino. Celotna zmešnjava temelji na predpostavki, da se je Joseph Mussomeli, predstavnik ZDA, vmešaval v notranjo politiko in skušal vplivati na koalicijiska pogajanja. Sam ambasadorje priznal, da se redno pogovarja s političnimi voditelji, a zagotovo bi bilo zelo daleč od kateregakoli diplomatksega običaja, da bi tuji ambasador sestavljal našo vlado. Njihova naloga je vdrževati dobre odnose in pridobivati vse možne informacije, s katerimi lahko obveščajo lastne prestolnice. Nekaj ur po dogodkih je dal najboljšo izjavo Franc Bogovič iz vrst SLS-a: »Takšne besede ne bodo pripomogle k večji strpnosti v Sloveniji, razvoju ali k hitrejši sestavi vlade.« Bogovič je zadel v polno. Problem je sestava vlade. Levica je že dalj časa sprijaznjena z dejstvom, da bo težko sestavila vladno koalicijo in je potrebovala zunanjega sovražnika in krivca, na katerega je osredotočila medijsko pozornost. Vse kaže, kot so dokazali nekateri novinarji, da gre za organiziran napad na ameriškega veleposlanika, ki je imel jasno časovnico pri izjavah in odzivih določenih političnih predstavnikov. Vse, kar ostane po koncu spodrsljaja, je grenak okus po nepotrebnih (dodatnih) težavah v zunanji politiki, kot da jih nimamo že preveč v notranji politiki. Kdorkoli bo v naslednjih mescih nasledil zdajšnjega ministra za zunanje zadeve bo imel veliko dela pri reševanju ugleda naše male Slovenije pri največji sili sveta.
Laris Gaiser
Maribor • Ekskluzivno srečanje s prihodnostjo
Odprli prvo hitropolnilno
postajo za električna vozila
Ob poslovnih prostorih Elektra Maribor v Vodovodni ulici, kjer je postavljena že ena od treh klasičnih elektropolnilnic v regiji, so v sredo predali v uporabo prvo hitro polnilno postajo za električne avtomobile v Sloveniji.
Pomembnega pionirskega dogodka na področju električne mobilnosti je bil posebej vesel podžupan Mestne občine Maribor, Tomaž Kancler, ki je ob odprtju prve hitropolnilne postaje v državi poudaril, da ima električna mobilnost veliko prednost pred drugimi pogonskimi agregati na fosilna goriva. Tudi zato dajejo temu pionirskemu projektu v mariborski občini vso podporo, saj naj bi dve takšni hi-tropolnilni postaji že kupili, iščejo le še najbolj primerno mesto za njuno postavitev. Med prvimi v Sloveniji naj bi v kratkem uvedli tudi brezplačna parkirna mesta za električne avtomobile. Svojo ekološko usmerjenost dokazujejo tudi z ekološko cono, ki so jo uvedli v širšem mestnem jedru na levem bregu Drave, za večje osve-ščanje širšega kroga prebivalstva v trajnostno razvojno usmeritev pa je po Kancler-jevem mnenju pomemben predvsem informacijsko-iz-obraževalni vidik, pri čemer imajo največjo vlogo informacijska sredstva oziroma množični mediji.
Začasni predsednik uprave Elektro Maribor Silvo Ropoša pa je ob odprtju poudaril, da pomeni prva hitropolnilna postaja velik mejnik v električni mobilnosti, saj omogoča odpravo pomembnih zadržkov - omejenega dosega vozil in dolgotrajnega polnjenja baterije. Gre za pomembno novost ne le v slovenskem merilu, ampak tudi v širši regiji, prednost takšne postaje pa je, da je mogoče baterijo električnega avtomobila s pomočjo enosmernega toka visoke napetosti napolniti v le pol ure. Do tega dne ni bilo v Sloveniji še nobene hitropolnilne postaje, ki bi bila operativno predana v uporabo. Sicer pa je v Sloveniji še zelo malo tovrstnih avtomobilov; lani jih je bilo registriranih le 12, eden od vzrokov za to pa je zagotovo tudi v tem, da je za polnitev
Foto: M. Ozmec
Prvo hitro polnilno postajo za električna vozila v državi sta svečano odprla podžupan MO Maribor Tomaž Kancler (levo) in začasni predsednik uprave Elektro Maribor Silvo Ropoša, ki sta tudi pokazala, da je polnjenje zelo enostavno.
baterij potrebnega preveč časa. Tudi cena električnega avtomobila, ki znaša okoli 35.000 evrov, je za sedaj še previsoka in zato nedostopna širšemu krogu uporabnikov. Hitropolnilna postaja je po njegovem mnenju vendarle korak k temu, da bodo električni avtomobili, za katere klasično polnjenje lahko traja tudi osem ur, v prihodnje postali bolj atraktivni za okoljsko osveščene uporabnike.
Naj dodamo, da ima Elektro Maribor poleg klasične polnilne postaje v Mariboru, še dve taki v Lendavi in Murski Soboti. Ker država še vedno ni vzpostavila sistemske rešitve za zaračunavanje polnjenja avtomobilskih baterij, je polnjenje za maloštevilne lastnike električnih avtomobilov za sedaj še brezplačno. Sicer pa je bila doslej najbližja hitra polnilna postaja na Bavarskem, zaenkrat je nima niti Avstrija, s tovrstno ponudbo pa v mariborskem podjetju želijo vzpodbuditi predvsem družbeno odgovornost vseh ključnih akterjev s tega področja, kajti trdno so prepričani, da bi z nižjo ceno električne mobilnosti to lahko postalo zelo konkurenčno klasičnim prevoznim sredstvom.
Prva hitropolnilna postaja, ki jo je Mariborčanom dobavila švicarska družba ABB, je veljala okoli 35.000 evrov, medtem ko veljajo klasični polnilni stebrički le okoli 10.000 evrov. Sicer pa bodo po besedah Silva Ropoša v Elektro Maribor nadaljevali z razvojem področja elektro-mobilnosti, vendar pa bo za to potrebno širše partnerstvo v državi in regiji. Sami imajo na razpolago dovolj znanja in infrastrukture, a bo v prihodnje potrebno povezovanje z državo in lokalnimi skupnostmi, ki bi po njegovem mnenju morale biti vodilne na področju nadaljnjega razvoja. Dejstvo pa je, da moramo biti vsi bolj osveščeni in se zavedati, da je elektromobilnost prihodnost in kaže tudi na odgovornost do družbe.
Potem ko sta podžupan Tomaž Kancler in Silvo Ro-poša s prerezom traku prvo hitropolnilno postajo v državi svečano odprla, sta,
podobno kot na klasičnih bencinskih servisih, vzela v roke polnilni kabel in enega od štirih mariborskih električnih avtomobilov tudi priklopila na polnjenje. Naj dodamo, da so pred uradnim odprtjem o pomenu električne mobilnosti v Sloveniji v prostorih Elektra Maribor pripravili zanimivo okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki proizvajalcev električnih avtomobilov, proizvajalcev polnilne infrastrukture in vodilni slovenski strokovnjaki na tem področju. Več o zanimivi vsebini in mnenjih razpravljavcev pa v petkovem Štajerskem tedniku, ko boste lahko izvedeli tudi, kakšne so realne možnosti za uvedbo električnih avtobusov v mestnem prometu, ter kdaj lahko prvo hitropolnil-no postajo za električne avtomobile pričakujemo tudi na Ptuju.
M. Ozmec
Tehnične karakteristike prve hitropolnilne postaje v Mariboru: priključna moč 50 kW, enosmerni tok 125 A, napetost 50-500 W. S hitropolnilno postajo se s pomočjo enosmernega toka visoke napetosti lahko akumulatorji napolnijo v kratkem času. Polnilna postaja dobavlja največ 50 kW in napolni akumulator do 80 % v 30 minutah. Polnilnica podpira standard CHAdeMOi, usmerjevalni in polnilni del je v sami enoti.
Foto: M. Ozmec
Na prvi hitro polnilni postaji v Mariboru so javnosti predstavili tudi prve štiri električne avtomobile znamk Citroen, Peugeot in Mitsubishi.
Ptuj • Zasedanje otroškega parlamenta
So tudi politiki junaki našega časa?
Otroški parlamenti, ki jih v Sloveniji organizirajo že 22 let, zmeraj postrežejo z zanimivimi videnji in predlogi osnovnošolcev. V obliki zasedanj na več ravneh se lotevajo aktualnih dogajanj, letos razpravljajo na temo Junaki našega čas - kdo so in zakaj. Verjeli ali ne: ta pravih parlamentarcev, torej slovenskih politikov, ki nam krojijo usodo, šolarji v to kategorijo ne uvrščajo.
Otroški parlamenti sodijo v program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo pa se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj sta 22. občinski otroški parlament organizirala minuli teden. Na zasedanje so bili vabljeni po štirje učenci vsake popolne osnovne šole in dva predstavnika podružnične šole v Mestni občini Ptuj, mentorji otroških parlamentov in ravnatelji.
Javna tribuna, ki otrokom omogoča izražanje lastnih mnenj, je pomembna tudi z vidika pridobivanja vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.
Potem ko so lani mladi parlamentarci razpravljali o vplivih družbe in medijev na oblikovanje mladostnika, se je debata nadgradila z letošnjo temo: Junaki našega časa - kdo so in zakaj. Naslov je obetal veliko zanimivosti, kot ponavadi pa otroci s svojo izvirnostjo in iskrenostjo niso skoparili. Mnenja so se kresala, oblikovalo se je več skupin, vsaka pa je legitimno zastopala svoja stališča.
Je moj oče junak?
Organizator otroškega parlamenta na ptujskem območju je Društvo prijateljev mladine Ptuj. Zasedanje, ki je potekalo v CID-u, sta vodili regijska koordinatorica za ptujsko območje Vojka Ha-vlas in Urška Vučak, prostovoljka DPM Ptuj. Začelo se je s poročanjem o ugotovitvah šolskih parlamentov, nakar so izbrali osnutke dela in se razdelili v skupine.
Pri letošnji temi so se jim zdele ključne naslednje stvari: razlikovanje med junaki in vzorniki, pozitivne in negativne lastnosti junakov, junaki med vrstniki oz. bližnjimi in vpliv medijev na junaštvo. Po zanimivi razpravi so mladi prišli do nekaterih zaključkov, čeprav dokončnih odgovorov na vsa vprašanja (še) niso dorekli.
»Po mnenju večine parlamentarcev so junaki tiste osebe, ki so storile nekaj pogumnega oziroma junaškega, so znani po svetu in jih kot junake vidi množica ljudi, ne le posamezniki. Čeprav je sprva kazalo, da so junaki v
Otroci so imeli zanimiva stališča.
prvi vrsti tisti, po katerih se zgledujemo, ker jim želimo biti podobni, torej vzorniki, so jih učenci sami kasneje ločili od idolov - posameznikov, ki si jih vsak izbere po lastni presoji, lahko pa gre za kogar koli (prijatelje, starše ipd.). Ugotovili smo, da je meja med junaki in idoli tanka in odvisna od posameznikovega (subjektivnega) mnenja, vsekakor pa imajo mladi več vzornikov kot junakov. Med vrstniki oz. bližnjimi mladi junake vidijo manj pogosto, če pa že, jih najdejo v družini, med učitelji in prijatelji, saj jim pomagajo in svetujejo, lahko jim zaupajo ali se zgledujejo po njihovih dosežkih,« o ugotovitvah pravi Havlasova.
Mora junak biti bogat?
Ob bok »junaštvu« pa so mladi parlamentarci postavili tudi materialne dobrine in njihov vpliv. Opažajo, da se pogosto zgodi, da junaki postanejo tisti, ki imajo materialne dobrine in od katerih je mogoče imeti korist.
Ugotavljajo tudi, da ima lahko »junaški ugled« posameznika za vrstnike tudi negativne posledice, saj nemalokrat prihaja do posnemanja negativnih dejanj.
In kako parlamentarci vidijo junake, ki v javnosti predstavljajo pozitivne lastnosti: kot pogumne, pripravljene pomagati, zaupanja vredne, vztrajne in dobrodelne posameznike. Med negativne lastnosti pa so ptujski otroci uvrstili tiste, ki imajo predsodke do drugačnih, se pretirano hvalijo, ne sprejemajo nasvetov in uživajo prepovedane substance.
Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, v katerem živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost tako šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij, ki morajo prisluhniti pobudam mladih.
»Na vprašanje, kakšne ju-	hkrati pa upajo, da jih slava
nake si želijo, mladi soglasno	ne bo pokvarila. Pomembno
odgovarjajo, da se morajo iz-	vlogo v predstavljanju, celo
kazati s pozitivnimi dejanji,	ustvarjanju junakov, pa ima-
Napredna komunikacijska infrastruktura nam omogoča hitre odločitve
Iztok Ro/sp je uspešen podjetnik in direktor Tiskarne Grafis, ki deluje že od leta 1990. Že na začetku svoje poti so se v tiskarni uspešno prilagajali razmeram na trgu in se usmerili k najboljšim tehnološkim in poslovnim rešitvam na področju tiskarstva. Z njim smo se pogovarjali o poslovnih začetkih, o malem podjetništvu in o učinkovitih komunikacijskih rešitvah, ki mu lajšajo poslovanje.
Je danes poslovni svet drugačen kot je bil v vaših poslovnih začetkih?
Lahko bi rekel, da seje povsem spremenil. Na začetku smo delali na obrtniški način, predvsem v lokalni okolici. Vseeno pa smo si zadajali višje cilje, ki smo jih, če gledam nazaj, tudi uspešno dosegali. Delali smo počasneje, informacije niso bile tako dostopne, tempo posla pa je bil popolnoma drugačen.
Kateri so ključni problemi, s katerimi se podjetnik sreča na začetku svoje poti?
Na začetku delaš sam In si hkrati gradiš ekipo, ki te spremlja vsak dan in ti pomaga pri delu. S časom ta ekipa postane nujni sestavni del podjetja, njeni člani pa danes sodelujejo tudi pri poslovnih odločitvah.
Ali danes tehnološko naprednejše okolje ponuja večje možnosti za razvoj kot včasih?
Rekel bi, da je danes svet zaradi telekomunikacij ena velika vas. Preko spleta lahko v trenutku dosežeš drugi konec sveta, prenos informacij se zgodi v trenutku, kar naš posel brez dvoma pospeši.
Se vam zdi, da je v poslu pomembno imeti dobro komunikacijsko infrastrukturo?
Zame je zelo pomembno, da sem z informacijami vedno na tekočem, saj se je včasih potrebno odločiti v trenutku. Naš posel je zasnovan na zelo dobri komunikacijski infrastrukturi, saj poslujemo z vso Evropo in preko internetnih povezav dobivamo naročila ter datoteke, potrebne za tisk. Poslovni komplet telefonija in Internet
jo navadno mediji. Medtem ko na posamezne junake, ki medijsko niso tako zanimivi, velikokrat pozabljajo, iz drugih - da bi ustvarili velike novice - delajo prave zvezdnike. Končni vtis, ki ga bralci/gledalci o junakih dobimo, je zato popačen, torej takšen, kot ga predstavijo mediji,« pravi regijska koor-dinatorka ptujskega otroškega parlamenta in dodaja, da
so pozitivne junake otroci iskali med športniki, pevci in igralci, policisti, gasilci in reševalci, družinskimi člani, dobrodelniki in invalidi ter vsemi, ki se (uspešno) spopadajo s težavami. »Ptujski učenci so jih našli tudi vsak v sebi - le da so do sebe preveč kritični, da bi si to preprosto priznali,« zaključuje Havlasova.
Dženana Kmetec
Telekoma Slovenije našemu podjetju omogoča učinkovito poslovno komunikacijo, poleg tega pa je za nas izjemnega pomena, da imamo vse storitve zbrane na enem mestu in pri enem ponudniku.
Kaj lahko izpostavite kot ključno napako, ki ste jo v poslu doslej storili in kaj ste se iz nje naučili?
Vsak poslovnež dela napake. Nekatere so drobne in nimajo ključnega vpliva na posel. Moja največja napaka je bila, da sem v danem trenutku zaupal ljudem, ki si tega niso zaslužili.
Kako ste ravnali, ko je že bilo jasno, da vas čaka uspeh?
Težko sploh kdaj rečeš, da si uspel. Skozi čas te spremljajo različni pomembni dogodki; ko si zaposlil prvega sodelavca, ko si zgradil prve poslovne prostore, ko si odplačal kredite ... Za uspeh se je potrebno iz dneva v dan boriti, ne pa spati na lovorikah. Svet se zelo hitro vrti: danes si na vrhu, jutri pa si lahko povprečen ali pa celo na dnu.
Katere rešitve so se v vašem podjetju izkazale za najbolj učinkovite?
Predvsem spremljanje najnovejših tehnoloških in komunikacijskih rešitev; pri tem mislim na uporabo najnovejše tehnologije v proizvodnji, na napredno interno računalniško omrežje ter na povezavo našega omrežja s svetovnim spletom. Vse storitve na enem mestu pomenijo lažje obvladovanje stroškov, tehnologije in servisiranja. Poslovni komplet Telekoma Slovenije nam omogoča lažjo, hitrejšo in enostavnejšo komunikacijo ter cenejše poslovanje.
Foto: DPM
Od tod in tam
Ptuj • Meritve kakovosti zraka
Foto: Črtomir Goznik
Sedmega decembra lani je Agencija Republike Slovenije za okolje na območju ptujske bolnišnice pričela izvajati meritve kakovosti zraka z mobilno postajo.
Meritve bodo predvidoma potekale do konca marca 2012. Naloge Agencije na področju varovanja kakovosti zraka so spremljanje kakovosti zunanjega zraka, zbiranje podatkov o emisijah v zraku ter izvajanje upravnih postopkov za zaščito kakovosti zunanjega zraka. V Agenciji so povedali, da jim je pri izbiri lokacije pomagala MO Ptuj. Cilj pa je izmeriti koncentracijo v mestu, v katerem živijo in se gibljejo ljudje. S tem bodo pridobili podatke o stanju onesnaženosti v MO Ptuj, kjer ni stalne merilne postaje. Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Na mobilni postaji na Ptuju merijo koncentracijo onesnaženosti z žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom, delci in ogljikovodiki, ter vso meteorologijo, ki zajema temperaturo, vlago, smer in hitrost vetra, tlak ter sončno sevanje.
MG
Zavre • Direktorica je Evelin M. Jabločnik
Po tem ko je sredi decembra nekdanja direktorica završke občinske uprave Irena Horvat Rimele odšla na novo delovno mesto na Ptuj, je s 1. januarjem 2012 vodenje te občinske uprave prevzela Evelin Makoter Jabločnik Kot je kmalu po nastopu novega delovnega mesta dejala novopečena direktorica završke občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik se v tej haloški občini počuti odlično, saj ve, da so okrog nje pošteni in dobri ljudje, poleg tega pa je bil v Zavrču doma tudi njen oče. Sicer pa je završkemu županu Miranu Vuku in Zavrčanom že obljubila, da se bo z vsemi svojimi močmi in sposobnostmi zavzemala za to, da bi poleg uspešnega vodenja občinske uprave pridobili tudi čim več sredstev iz državnih in evropskih virov. To pa ji verjetno ne bo posebej težko, saj jo v prestolnici že dobro poznajo, pa tudi izkušenj ima dovolj, saj je pred leti nadvse uspešno vodila občinsko upravo Mestne občine Ptuj, nato pa do lanskega leta tudi občinsko upravo v občini Kidričevo.
-OM
Biš • 136. občni zbor PGD
Foto. M. Ozmec
Biški gasilci so se konec minulega tedna zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so se seznanili z lanskoletnimi dejavnostmi in pripravili plan dela za letos.
„Lani smo uresničili prav vse zadane naloge in aktivnosti. Sicer pa je bilo lansko leto za nas še posebej pomembno, saj smo obeležili 135 let delovanja PGD Biš, ki spada med eno najstarejših tovrstnih društev v državi. Osrednja prireditev ob visoki obletnici je bila izvedena 11. junija, na njej pa smo uradno prevzeli tudi novo gasilsko vozilo GVC16-25. Sama prireditev je bila izjemno zahtevna, saj je bilo vanjo vključenih prek 110 prostovoljcev, častna gostja pa je bila ministrica za obrambo Jelušičeva. Seveda se za izvedbo zahtevne prireditve moramo zahvaliti tudi našemu občinskemu vodstvu za finančno podporo ter vsem našim občanom in društvom, ki so kakorkoli pomagala," je najpomembnejši dogodek lanskega leta na kratko povzel predsednik PGD Biš Sandi Lah in nato še povedal: „Že novembra smo začeli z aktivnostmi za nabavo novega kombija GVM-1, ki ga bomo prevzeli junija letos. Zahvaljujem se vsem za pomoč, vendar se ne smemo ustaviti in biti zadovoljni z doseženim.«
SM
Destrnik • Podpis pogodbe
Čistilna naprava za 200 tisočakov
V letu 2012 se bo kot kaže na Destrniku veliko gradilo. Svoja podpisa, ki predstavljata zeleno luč za začetek izgradnje čistilne naprave v Janežovcih, sta v petek dala začasni župan občine Destrnik Branko Zelenko ter direktorica Komunalnega poletja Ptuj Tatjana Hočurščak Sternad.
Gradbena naprava za izgradnjo čistilne naprave v Janežovcih je podpisana. Dela naj bi se pričela izvajati že ta mesec, takoj za tem, ko bo izdano gradbeno dovoljenje.
Javni razpis za izvajalca del za izgradnjo čistilne naprave je občina Destrnik objavila oktobra lani. Po pregledu ponudb in pogajanjih je bil izbran najugodnejši ponudnik, in sicer Komunalno podjetje Ptuj. »Ta čistilna naprava je za nas velikega pomena, saj bomo s tem povezali kar velik del sistema kanalizacije v občini Destrnik,« je pojasnil začasni župan občine Destrnik Branko Zelenko.
Ko bo investicija realizi-
rana, bo na njo povezan sistem obstoječe kanalizacije iz Destrnika, Janežovskega Vrha, Janežovcev ter kasneje še kanalizacijski sistem iz Vintarovcev in Podpršaka. Za omenjeno kanalizacijo je občina že v postopki pridobivanja obratovalnega dovoljenja. »Čakamo samo na zaključek te investicije,« še pravi Zelenko.
Izgradnja čistilne naprave je vredna nekaj več kot 200 tisoč evrov, od česar bo polovico financirala občina, polovico pa država.
Investicija naj bi bila zaključena v dveh mesecih, gradbeni stroji pa se bodo pognali takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. To naj bi obči-
Pogodbo sta podpisala Branko Zelenko in Tatjana Hočurščak Sternad.
na pridobila v roku dveh tednov. Po besedah direktorice Komunalnega podjetja Ptuj Tatjana Hočurščak Sternad bodo dela zaključena kvalite-
tno in v predvidenih rokih. Obenem je izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju z občino Destrnik.
Dženana Kmetec
Majšperk • Ponovoletno srečanje z županjo
Priložnost za nova sodelovanja
Tradicionalnega, letos že desetega ponovoletnega srečanja, ki ga je pripravila županja občine Majšperk, se je prvi januarski petek udeležilo blizu 100 županov in predstavnikov sosednjih občin ter številni poslovni partnerji, predsedniki društev in organizacij.
V prvem delu malo po trinajsti uri so se povabilu maj-šperške županje dr. Darinke Fakin odzvali župani nekaterih sosednjih občin, direktorji občinskih uprav, podjetij in obrtnih dejavnosti ter direktorji javnih zavodov in javnih služb z območja občine Majšperk. Pozno popoldne pa so se srečanja udeležili še predsedniki društev ter člani občinskega sveta, odborov in komisij občine ter pogodbeni sodelavci občine Majšperk.
Kot je v krajšem pozdravnem nagovoru poudarila županja dr. Darinka Fakin, je bilo minulo leto 2011 tudi za občino Majšperk precej naporno, a kljub temu investicijsko plodno in uspešno: „Tovrstna praznična srečanja pa so namenjena tudi utrjevanju vezi in še boljšemu
Foto: M. Ozmec
Županja dr. Darinka Fakin (levo) je v dveh delih sprejela okoli 100 predstavnikov domače in sosednjih občin ter poslovnih sodelavcev.
poslovnemu sodelovanju na vseh področjih z vsemi vami, ki ste se povabilu odzvali. Upam, da se tudi na takšnih srečanjih lahko najde kakšna priložnost za novo poslovno sodelovanje. Vsem, ki ste v minulem letu z nami sodelo-
vali, se v imenu občine in občanov iskreno zahvaljujem, hkrati pa vas pozivam, da to sodelovanje uspešno nadaljujemo tudi v letošnjem letu in v prihodnje," je dejala županja. Kulturno sta popraznični sprejem obogatila nekdanja
Razkrižje • Za naložbe 1,7 milijona evrov
Največ za kanalizacijo
Po napovedih župana občine Razkrižje Stanka Ivanušiča bodo iz letošnjega proračuna za naložbe namenili 1,7 milijona evrov, kar je za obmejno občino s skupaj 1300 prebivalci izjemno velik znesek.
Sicer pa naj bi prihodki za leto 2012 bili za 61% višji kot je načrtovana realizacija leta 2011, odhodki letošnjega pa naj bi se povečali v primerjavi z letom poprej za kar 95%.. Skoraj milijon evrov bodo na Razkrižju porabili za nadaljevanje izgradnje kanaliza-
cijskega omrežja, za celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure pa imajo v letošnjem proračunu predvidenih 185 tisoč evrov, za drugi in tretji del izgradnje sekundarnega kanalizacijskega
omrežja pa bodo potrošili več kot 700 tisoč evrov. Na Razkrižju se zavedajo, da je uresničitev investicij pogojena s pridobivanjem nepovratnih sredstev na razpisih, zato pričakujejo okoli 700 tisoč evrov tovrstnega denarja. Z okrog 30 tisoč evrov občinskega poračuna se bo
domačina, sedaj člana nadvse kvalitetne skupine Vox Arsa-na, sopranistka Tea Letonja in pianist Tom Hajšek, kulinarično pa kolektiv odlične maj-šperške gostilne Dolinca.
-OM
pričel izvajati projekt izgradnje nizkoenergetskega prizidka za vrtec in projekt prostorske ureditve osnovne šole. V naslednjih dveh letih naj bi tovrstno naložbo, ovrednoteno na 866 tisoč evrov, za katero si želijo pridobiti okoli 465 tisoč evrov nepovratnih sredstev, uspešno zaključili. Obetajo si tudi obnovo telovadnice, za kar so že oddali razpisno dokumentacijo na Fundacijo za šport, od koder pričakujejo okoli 30 tisoč evrov sredstev. Sicer pa občinska uprava v letošnjem letu namerava varčevati.
NŠ
Foto: DK
Foto: SM
«
Ptuj • Sedma tradicionalna Obarjada
»Tukaj smo, da pomagamo!
Ptujsko kurentovanje nosi tudi humanitarno noto, saj je že sedmo leto njegov sestavni del Obarjada, tekmovanje v kuhanju obare, ki jo pripravlja Lions klub Ptuj. Letos klub vodi dr. Darko Friš, edini Mariborčan v Lions klubu Ptuj. Na tiskovni konferenci je predstavil program dela Lions kluba Ptuj v letu, ki ga vodi in poteka pod geslom Tli smo, da pomagamo!
Glavni donator 7. Obarjade je Ptujska klet, medijski pokrovitelj pa družba Radio-Tednik Ptuj. Drugi donatorji projekta so sodelujoče ekipe na Obar-jadi 2012, ki bodo preizkušale svoje kuharske sposobnosti: Perutnina Ptuj, Talum Kidričevo, Komunalno podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Špedicija Goja, družba Radio-Tednik, Košaki Maribor, MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Čisto mesto, MIV servis, Peru-tninarska zadruga, Ilkos, Asfalti Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Kleparstvo Drevenšek in Gradbeništvo Alojz Bezjak, Tenzor, Nova KBM in AgroMag. Pri Obarjadi sodelujejo še Ptujska klet - vinarstvo, PP Gostinstvo, Albin Promotion, PPS - Ptujske pekarne in slaščičarne, Zaščita, Mega marketing, Plinarna Maribor, Suha roba Anton Pintar, Design studio K - Iztok Kukovec, S.kolibri - Valerija Ivanuša Školiber, Javne službe Ptuj, KP Ptuj, Davidov Hram in Turistično društvo občine Markovci.
Obarjada je osrednji projekt Lions kluba Ptuj in na letošnji bo predvidoma sodelovalo 19 ekip. Vse bolj se za ta humanitarni projekt zanimajo tudi podjetja iz Maribora. Vsa sredstva, ki jih bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki v skrinjicah posameznih ekip in jim bodo dodali še sredstva iz klubske blagajne, bodo namenili za nakup novega digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico. Tako bodo izpolnili obljubo lanskoletnega predsednika
Tradicionalna Obarjada je največja prireditev Lions kluba Ptuj (posnetek je iz lanske Obarjade).
Lions kluba Ptuj Albina Brencla, da bodo za nakup tega prepotrebnega medicinskega aparata darovali deset tisoč evrov. Na plesu, na katerem se spominjajo svoje ustanovitve oziroma obletnice, pa bodo 17. marca z licitacijo slik, ki so jih prispevali profesorji na oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Maribor, zbirali sredstva za nakup respiratorja za pediatrični oddelek mariborske bolnišnice.
Pobudnik Obarjade Slavko Visenjak ostaja vodja tega projekta in povezanih dejavnosti. Sedma Obarjada
bo na dvorišču Ptujske kleti v soboto, 11. februarja. Kljub krizi nihče, ki so ga prosili za pomoč, te ni odrekel, kar jih zelo veseli, je na tiskovni konferenci 13. januarja v Vinskem hramu na Ptuju med drugim poudaril Visenjak. Podjetja ostajajo zvesta tej prireditvi in pomagajo v okviru svojih možnosti. Po en evro pa bodo letos lahko za humanitarne namene darovali tudi vsi tisti, ki bodo na dan Obarjade prišli na dvorišče Ptujske kleti in v živo spremljali kuhanje piščančje obare. Vsako leto jih je med 1500 in 1800. Vsak bo dobil
nalepko, s katero se bo identificiral in s tem tudi sam prispeval k realizaciji humanitarnih akcij Lions kluba Ptuj. Lani so z zbranimi sredstvi, glavnino katerih so zbrali s prijavninami ekip na Obarjadi, med drugim pomagali pri obnovi dveh streh.
Sedma Obarjada bo 11. februarja
Letošnja Obarjada sovpada z uradnim začetkom ptujskega pustnega dogajanja. Lanska odločitev o izvedbi
Obarjade na osrednjo pustno soboto se ni najbolje obnesla, saj je nekatere prikrajšala za sobotno veliko dogajanje v karnevalski dvorani. Zato se letos vračajo k že preizkušenemu datumu. Slavko Visenjak je tudi povedal, da mora zmagovalna ekipa lanske Obarjade -ekipa Košakov iz Maribora - na letošnji poskrbeti za presenečenje. Lani je ekipo Taluma, ki je zmagala v letu 2010 in pozabila na presenečenje, to stalo tisoč evrov, za kolikor se je obogatila blagajna Lions kluba Ptuj za leto 2011.
Tekmovanje in ocenjevanje obar bo potekalo tako kot doslej. Na čelu ocenjevalne komisije bo dr. Marko Vovk, tako kot lani pa bodo enega člana komisije izžrebali tudi izmed sodelujočih ekip, saj se tudi na ta način želijo izogniti morebitnim pomislekom, da so zmagovalci že vnaprej znani. Slavko Visenjak pravi, da je res, da so nekatere ekipe stalno na vrhu, kar pomeni, da imajo v svojih vrstah prave mojstre.
Tudi na letošnji Obarjadi bo Lions klub Ptuj gostil lionse iz drugih slovenskih klubov in tujine, ki prav tako ne bodo prišli praznih rok. Ptujska piščančja obara jim dobro tekne, navdušuje pa jih tudi ptujska pustna dediščina. Kuharskega mesta pa za zdaj še niso mogli dobiti, ker je dvorišče Ptujske kleti premajhno za vse.
Dobrodelna nota ptujskega kuren-tovanja je prepoznana tudi v širšem okolju, je povedal vodja projekta ku-rentovanja oziroma festivala umetnosti in dediščine Branko Brumen. Ni slučajno, da smo Obarj ado v ta projekt umestili kot kulinarično, družabno in karnevalsko prireditev. Ob Lions klubu Ptuj se z dobrodelnimi aktivnostmi v program kurentovanja vključujejo tudi Rotary klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj in Leo klub Ptuj.
MG
Ormož • SVIT ni reklama, lahko vam reši življenje
Za preventivo smo odgovorni sami
Če ste stari med 50 in 69 let, ste že ali še boste na dom prejeli kuverto z napisom SVIT. Ne vrzite je v smeti, ker vam lahko reši življenje.
Gre za program SVIT - presejalni program za zgodnje odkrivanje pre-drakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga izvaja Inštitut za varovanje zdravja RS. Aktivnosti že tri leta popularizirajo tudi v Zdravstvenem domu Ormož, kjer se s to dejavnostjo še posebej ukvarja vodja zdravstveno-vzgojnega centra Cilka Špindler.
V začetku odzivnost med Ormožani ni bila preveč dobra, saj se ni odzvala niti polovica obveščenih. Sedaj pa je s 74 % ormoško območje nad povprečjem regije. Do izboljšanja odnosa je prišlo zaradi angažirane promocije. Da bi pritegnili pozornost in opozorili na bolezen, so lani na treh lokacijah v Ormožu postavili maketo debelega črevesa. „Najbolj sem vesela, da smo jo lahko postavili pred podjetjem Carrera Optyl, kjer si jo je imelo možnost ogledati največje število ljudi," pove Cilka Špindler, ki je bila za uspešno delo nedavno imenovana za ambasa-dorko programa SVIT. Svoje delo pri promociji programa usmerja v širšo skupnost in uspešno sodeluje z najra-
zličnejšimi društvi, ki jim rada predstavi program. Letos si želi še zlasti, da bi njen apel dosegel moške, saj so ti pogosto nekako bolj pasivni in se vabilu redkeje odzovejo. „Gasilci, policisti in drugi pogosto pozabijo, da bolezen nikoli ne počiva. Z veseljem bi na občnih zborih društev, ki potekajo v tem času, zelo na kratko in nazorno predstavili, za kaj gre," pove Cilka Špindler in doda, da so pogosto partnerke tiste, ki odigrajo glavno vlogo in prepričajo partnerja v preiskavo. Program prese-janja in zgodnjega odkrivanja predra-kavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki lahko ljudem prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen, ko se enkrat razvije. Cilj je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti.
V začetku bolezen ne dela nobenih težav ...
Spremembe, ki jih ti testi odkrivajo, so namreč še tako zgodnje, da posamezniki običajno nimajo nobenih težav in se pogosto ne odločijo za testiranje
prav zaradi občutka, da so zdravi. A ta občutek je lahko zelo lažen. Najbolj kruto je to na svoji koži izkusila prav Cilka Špindler. V pogovoru je povedala, da se tudi sama na prvo vabilo za testiranje ni odzvala. Počutila se je dobro, kot zdravstvena delavka pa je
še toliko bolj skrbela za svoje zdravje, prehrano in redno gibanje. Kuverte sicer ni vrgla v smeti, ampak jo je odložila na polico in nanjo pozabila. „Do-bila sem drugo povabilo in še vedno sem si mislila, kaj bom pošiljala vzorec, če sem pa zdrava. Mogoče je bilo
Foto: Viki Ivanuša
Cilka Špindler, ambasadorka programa SVIT, vsem prejemnikom svetuje, da se vabilu presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki odzovejo.
prisotnega tudi malo strahu. Ampak na koncu sem se vseeno odločila, saj če že delam na tem programu, potem skoraj ne morem razlagati reči, ki jih sama ne delam tako. Žal je bil rezultat pozitiven in morala sem na operacijo. Sedaj sem zdrava, kdo ve, kaj bi pa bilo čez leto ali dve, če spremembe ne bi odkrili sedaj, ko jo je bilo še mogoče operirati," razmišlja sogovornica. Po tej izkušnji se seveda sprašuje, zakaj je zbolela, kaj je delala narobe. Kot aktivna planinka je živela zdravo in edino stres bi lahko bil po njenem mnenju tisti, ki bi ga lahko krivila za bolezen.
V Sloveniji so lani odkrili okoli 700 novoobolelih za rakom debelega črevesa. Zato Cilka Špindler vsem priporoča, da izpolnijo vprašalnik in sodelujejo v programu, ker tako lahko naredijo nekaj dobrega za svoje zdravje. Kajti ko opazimo zdravstvene težave, je pogosto že prepozno. Eden izmed znakov, ki lahko sporoča, da se v črevesju nekaj dogaja, je tudi kri v blatu, zato se je v takšnem primeru treba nemudoma posvetovati z zdravnikom. Opozorila je tudi na preventivna programa za ženske Dora in Zora, ki služita zgodnjemu odkrivanju raka na dojki in maternici. „Ko se bom vrnila v službo, pa bi rada nekaj naredila tudi za zgodnje odkrivanje raka prostate. To je prav tako pomembno in moški so pogosto bolj zadržani, saj gre za intimne stvari," je Cilka Špindler polna energije in načrtov.
Viki Ivanuša
Slovenska Bistrica • Spomin na Pohorski bataljon
Tla, prepojena z uporniško krvjo
8. januarja je minilo 69 let od smrti 69 borcev in bork prvega Pohorskega bataljona, ki so pri Treh žebljih nad Osankarico na Pohorju padli v neenakem boju s tridesetkrat močnejšim sovražnikom; med padlimi so bili tudi otroci.
Leto za letom se prvo ali drugo januarsko soboto zbirajo na poslednjem bojišču številni obiskovalci. Čeprav je med poslednjim bojem bataljona in sedanjostjo čedalje večja časovna razlika, je ob spominskem dnevu na bojišču vsako leto več obiskovalcev. Letos jih je bilo blizu 3000. Starejši, mlajši, otroci se želijo pokloniti spominu pohorskih junakov. »Pa nam ni bilo žal, da smo prišli sem,« slišiš tudi mlajše obiskovalce spominske slovesnosti. Ta dan obiskovalci ob poti proti Trem žebljem govorijo vsa slovenska narečja.
Ko pridejo na kraj poslednjega boja, postanejo njihovi glasovi nenadoma tihi, kot bi se bali motiti svečano tišino tega kraja. Domoljubne pesmi, šumenje stoletnih pohorskih smrek, čustveno nabit govor, srečanje s prijatelji, polaganje vencev jih potem napolnijo s spoštljivim spominom ter zanosom, ki ga ponesejo domov.
Spomin na poslednji boj pohorskih borcev krepimo z zgodbami o ljudeh, ki so jih Nemci z vojaško premočjo neusmiljeno stisnili v jeklen obroč. »Nihče od borcev in bork ni preživel napada, tudi zajeti ranjeni partizan je bil kasneje ustreljen. Obkoljeni borci so vedeli, da se je treba izviti iz obroča in se prebiti na svobodo, in misel na svobodo vedno znova rodi pogum.
V viteški dvorani bistriškega gradu je pisatelj Tone Partljič govoril na akademiji v počastitev spomina na umrle borce Pohorskega bataljona.
Vendar 8. januarja 1943 pogum ni bil dovolj, vojna sreča je bila na drugi strani,« je povedal slavnosti govornik generalmajor Alojz Šteiner, načelnik
Generalštaba Slovenske vojske.
Ko je govoril o preizkušnjah slovenskega naroda, je Alojz Šteiner dejal, da je bila brez dvoma ena njegovih naj-
Ptuj • Predstavitev filmov Tomaža Šnebergerja
Ptujčani za ptujski film
Maloštevilni so filmi, s katerimi se lahko pohvalimo Ptujčani. Eden pomembnejših je nedvomno kratki film Tudi to se zgodi, ki je premierno uprizoritev doživel leta 2008. Režiser, producent in scenarist filma Tomaž Šneberger pa se tokrat predstavlja s svojim prvim celovečercem.
O tem, da je ptujski Mestni kino v zadnjih nekaj letih zaživel s polnimi pljuči in da že lep čas ni namenjen le predvajanju filmov, smo že poročali. Z Nino Milošič, strokovno delavko v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, ki je upravljavec kina, in njeno ekipo so se stvari začele odvijati zelo hitro. Ob tem, da je ponudba filmov postala precej pestra, so v zadnjih nekaj letih ponudili tudi množico koncertov, njihova posebnost pa so ogledi raznolikih filmov, ki spremljajo pogovore z avtorji.
Tovrstni dogodek se je odvijal v četrtek, ko je svoje filmske projekte predstavljal mlad ptujski režiser Tomaž Šneberger. Sproščeno druženje je potekalo pod naslovom Ptujčani za ptujski film, saj so na omenjenem dogodku zbirali tudi prostovoljne prispevke, namenjene dokončanju projekta, na katerem Šneberger trenutno dela. V zahvalo in zameno so vsi donatorji prejeli film z naslovom Tudi to se zgodi. Donacije pa bodo mlademu režiserju vsekakor prišle še kako prav, saj je snemanje celovečernega filma Izgubljen, da najden končano. Doslej je snemanje stalo okrog 10 tisoč evrov, po besedah Šnebergerja pa pravi stroški še sledijo. Posnetki namreč čakajo na montažo, sinhronizacijo zvoka in ostale zaključne elemente. Avtor je minuli teden predstavil nekaj odlomkov, ki kažejo, da lahko pričaku-
jemo napeto in zanimivo zgodbo. Tako kot pri prvem Šnebergerjevem filmu, ekipo tudi tokrat sestavljajo znani ptujski mladi obrazi.
Denarja ni in ni, a ideje se z voljo realizirajo
Nekatere stvari so se od snemanja Tomaževega prvenca spremenile, nekatere pa ostajajo enake. Odziv tistih, ki so pripravljeni podpreti mlade umetnike pri njihovem ustvarjanju, je še zmeraj slab. Navkljub precej nizkemu proračunu in gluhim ušesom donatorjev za tovrstne kulturne podvige, pa je Šne-
Tomaž Šneberger
bergerju ponovno uspelo film posneti in skoraj tudi dokončati. V kolikor bo ponovil uspeh prvega, bo mladi režiser lahko povsem zadovoljen.
Njegov prvi 19-minutni film ni bil le zabaven in zanimiv, saj je bil njegov osnovni namen veliko globlji in je sodeč po reakcijah občinstva bil tudi dosežen. Z njim je želel ozavestiti družbo, da alkohol lahko predstavlja problem in da so posledice njegovega prekomernega uživanja lahko usodne. Zgodba ni primerna le za mladino, temveč za širšo populacijo.
Zgodba celovečerca pa je nekoliko bolj hollywoodska, a še vedno v značilnem avtorjevem stilu.
Tomaž Šneberger je iz scenografije diplomiral v Avstraliji, kjer je sodeloval pri snemanju dveh filmov. A kot pravi, je tam že iz finančnih razlogov veliko lažje ustvarjati kot v Sloveniji.
Po drugi strani pa imamo pri nas to srečo, da so ljudje marsikaj pripravljeni početi zgolj iz zadovoljstva brez plačila. Brez pripravljenosti igralcev, da se odpovedo honorarjem, namreč nobeden Šnebergerjev film ne bi prišel na filmsko platno. Kdaj bo na tem predvajan film Izgubljen, da najden, še ni natančno določeno. Po optimističnem scenariju pa naj bi premiero doživel letos spomladi.
Dženana Kmetec
pomembnejših preizkušenj osamosvojitev Slovenije leta 1991. Pri tem pa se je treba vprašati, kako nam ta preizkušnja lahko pomaga v prihodnosti. Cenimo prizadevanja za svobodo in enakopravnost, zaskrbljeni pa moramo biti, ker imamo pozabljiv odnos do vojaške zgodovine in domoljubja.
»Pri spominskih slovesnostih, kot je ta, je prav, da sodeluje tudi slovenska vojska. Kadar se vojaki znajdemo na nekdanjih bojiščih, se glasno ali zase sprašujemo, kako bi se obnašali mi in kako bi preživeli v podobnih okoliščinah. Današnja generacija vojaških profesionalcev ima drugačno razumevanje dogodkov iz preteklosti, vendar je prepoznavanje poguma in srčnosti tisto, kar je tudi današnjim poveljnikom in pripadnikom slovenske vojske zgled in jim daje moč. Zato bi želeli, da bi bil pomen, ki ga simbolizirajo pohorski borci in borke, zasidran v zavesti ne samo vojakov in vojakinj Slovenske vojske, temveč tudi drža-
vljank in državljanov Republike Slovenije,« je svoj nagovor sklenil mag. Alojz Šteiner.
Spominske slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za obrambo RS Ljubica Jelušič, s svojimi prapori so prišli borci, veterani vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov in posamezna druga društva. Kulturni program sta pripravili občini Zreče in Oplotnica. Na spomenik so položili vence predstavniki ministrstva za obrambo, predstavniki petih občin, posameznih strank, delegacije borcev, veteranov vojne za Slovenijo in Zveza slovenskih častnikov ter učenci OŠ Oplotnica, ki je poimenovana po Pohorskem bataljonu.
Četrtina padlih borcev je bila najstnikov
Dan pred pohodom k Trem žebljem je bila v viteški dvorani bistriškega gradu akademija, posvečena spominskemu dnevu občine Slovenska Bistrica v počastitev 69. obletnice poslednjega boja Pohorskega bataljona. Prisotnim je ob tej priložnosti spregovoril pisatelj Tone Partljič. Povedal je, da Slovenija nima ravno veliko tako posvečenih krajev, kot je poslednje bojišče padlega Pohorskega bataljona. »Med temi stoletnimi smrekami je resnična tišina in posvetiš se spominu na padle borce in borke. Bili so iz skoraj vseh slovenskih krajev, največ pa iz Ruš. Več kot četrtina jih je bilo najstnikov. Niso padli zaradi Dolomitske izjave, Avnoja, Tita ali Stalina in partije, tudi s Puklastim Mihom ali kasnejšo pohorsko afero krivičnih sumničenj in likvidacij niso imeli nič. Padli so, ker jih je čakala smrt, če bi se vrnili na svoje domove, in ker bi jih sicer znova naredili za nemške sužnje; umrli so, ker so hoteli živeti v miru in svobodni na svojih domovih,« je povedal Tone Partljič. »Nismo mi zgodovina, da bi postavljali nova merila, nasprotno, nas bo zgodovina ocenjevala po tem, kako smo ocenjevali borbo za svobodo in smrt Pohorskega bataljona,« je še nadaljeval. Malo pa je ošvrknil občino Slovenska Bistrica, ki je občinski praznik z 8. januarja prestavila na datum »nekega davnega in mrtvega arhivskega dokumenta«.
Prisrčen kulturni program z naslovom Iz naših src so prispevali učenci osnovne šole dr. Jožeta Pučnika Čre-šnjevec. Oboji, govornik in nastopajoči, so poželi gromek aplavz.
Vida M. Topolovec
Na spominski slovesnosti na bojišču Pohorskega bataljona sta bila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in generalmajor Alojz Šteiner, načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Foto: DK
Videmski gledališčniki bodo v soboto zvečer na premierni predstavi Partljičeve komedije Slikar na vasi spet nasmejali vse ljubitelje gledališke igre.
Videm • Gledališčniki z novo premiero
Slikar na vasi - ogledalo sprtim občanom ...
Videmska gledališka skupina, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega Kulturnega društva Franceta Prešerna, je tudi letos naštudirala novo (Partljičevo) komedijo z naslovom Slikar na vasi, ki jo bodo gledalcem premierno predstavili to soboto zvečer v kulturni dvorani občinske stavbe.
Režijsko taktirko je že lani uspešno vzela v roke Metka Ostroško, ko je uspela s svojim režijskim prvencem Ženske stvari. O letošnji komediji pa je povedala: „Partljičeve komedije so nam blizu. Morda zato, ker je avtor Štajerec in ga bolje razumemo?! Naša gledališka skupina se je za Par-tljičeva dela odločila že dvakrat; prvič leta 1998, ko smo po dvanajstih letih premora ponovno obudili gledališko igro. Takrat je šlo za komedijo Gospa poslančeva, leta 2009 pa smo na oder postavili še njegovo komedijo Čaj za dve. Pravzaprav je težko reči, kaj je tokrat pretehtalo pri odločitvi za nov Partljičev tekst. Morda ni nepomemben podatek, da pravzaprav do tekstov ni lahko priti in nihče nam jih ne pomaga pridobiti. Potem smo se skupine prisiljene znajti s tem, kar je na tržišču. Opažamo, da tudi nasploh veliko okoliških gledaliških skupin igra njegove komedije. Ker lani jeseni, ko smo se odločali za vsebino, te komedije še nismo zasledili v naši okolici, smo se odločili zanjo."
Igra Slikar na vasi je, kot pravi Ostroškova, lahkotna komedija, postavljena v sodobni čas: „Govori o dogajanju, ko v vas pride slikar, ki si poleg slikanja želi tudi prijetnega druženja s predsednico kulturnega društva, katere mož je navdušen pridelovalec vina in priznan kletar, ki se ponaša s priznanji in medaljami z vinskih sejmov. Prav v njunem domu je družbeno shajališče vseh, ki radi okušajo priznana vina in se bolj zanimajo za steklenice žlahtne kapljice kot pa za kulturno izražanje in udejstvovanje. Kraj seveda ne bi bil to, kar je, če v njem ne bi bilo farovške kuharice in organista, ki poskrbita, da novice po vasi potujejo hitreje, kot nastajajo. Stvari se zapletejo, ko od slikarja vsi zahtevajo nove in nove slikarske in tudi druge usluge. Komedija nastavlja ogledalo naši vse prevečkrat sprti skupnosti in v svojem groteskno komičnem koncu pokaže, da je lahko ravno pripadnost neki skupnosti, društvu ali kraju
tisti element, ki osmišlja naše življenje."
Videmski gledališki ansambel tokrat sestavljajo: Doroteja Širovnik (Marija), Mirko Rihtarič (Pavle), Biserka Selak (Mira), Uroš Šimenko (Ivan), Marko Kosednar (slikar Emil), Ivan Lukačič (Slavoj), Karolina Horvat (Mara), Eva Sedla-šek (mladinka Eva) in Nuša Sitar (Valerija). Šepetalka je Ančka Selak, za tehniko skrbi Miran Ostroško, za sceno pa Roman Kociper.
Odlična ekipa, obupne razmere za delo
Vaje so videmski gledališč-niki začeli oktobra lani in vse do sobotne premiere vadili dvakrat tedensko po dve uri. Ostroškova je ob tem še dodala, da so imeli tudi kar nekaj „delovnih nedelj", zadnja dva tedna pa so vaje potekale trikrat tedensko: „Moram reči, da sami prizori igralcem niso predstavljali kakšnih posebnih težav. So sproščeni in izredno prilagodljivi. Največjo težavo pa nam zagotovo predstavlja premajhen, prenizek in nevarno upogibajoč se oder, brez kakršnih koli zakulisnih prehodov. In če še ne veste: naš oder je sestavljen iz lesenih kock, ki pa so se žal v teh letih postavile po svoji volji. Ampak mi se ne damo.
Trdno vztrajamo na njem že od leta 1998 in z nami vztraja tudi naša cenjena publika, ki smo ji izredno hvaležni za podporo. Dokler nas bodo tako podpirali, bomo gledališčniki imeli velik elan za nadaljnje delo!"
Gledališka skupina KD Franceta Prešerna je sicer pričela delovati že leta 1923 in nastopala neprekinjeno do 1986. leta. Po 12 letih mrtvila se je jeseni 1998 pod vodstvom režiserke Marije Černi-la spet zbrala skupina igralcev in spomladi 1999 na oder postavila prvo delo pomlajene ekipe. Od takrat je minilo 13 let, obdobje, ko je 66 navdušencev ustvarilo kar 14 zelo uspešnih predstav. Z njimi so razveseljevali domače občin-
stvo, veliko pa so tudi gostovali in tako širili glas kulturnega društva in občine Videm. Gledališka skupina je v teh letih nekajkrat nastopila tudi na regijskem Linhartovem srečanju, vrhunec pa je doživela leta 2009 na regijskem srečanju v Slovenski Bistrici, na katerem so prejeli izjemne kritike in domov odnesli še nagrado za najbolje odigrano glavno žensko vlogo, v letu 2011 pa nagrado za najbolje odigrano stransko moško vlogo. Ob 10. obletnici ponovne oživitve skupine so oktobra 2009 izdali tudi publikacijo Manje Vinko Oder je naš svet, v kateri je podrobno opisano njihovo delovanje.
SM
Ptuj • Hiphop v CID
V petek trinajstega
Petek trinajstega so v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju obeležili s koncertom ptujskih hip-hop glasbenikov.
Da lanski dogodek (Hip) hop v novo sezono ni ostal brez primernega nadaljevanja, so se na CID-ovem odru prikazali stari in novi obrazi ptujske hiphop scene. V petek trinajstega so poleg zasedbe Antagonista
rime skladali še MC Piece, Che-echa in drugi.
Konec januarja pa se obeta še en velik dogodek, ko bo v CID-u predstavljena zgoščenka z naslovom Melodije čiste energije.
Dženana Kmetec
Prešernu v poklon
KD Videm bo v počastitev Prešernovega dne v nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri, pripravilo v občinski dvorani proslavo ob kulturnem prazniku, tokrat posvečeno domačinu, skladatelju Albinu Krajncu. Takoj po proslavi oziroma v okviru prireditve bo v Drvarnici otvoritev slikarske razstave učiteljice likovne vzgoje Aleksandre Vidovič, 8. februarja ob 14. uri pa bo še pohod po kulturniški Srakačevi poti.
Tednikova knjigarnica
PELE - MELE
Malo tega in malo onega z vseh vetrov navlečenega premišljevanja bom stisnila v današnjo Knjigar-nico. Verjetno je to mojo možgansko (bolje rečeno: drobno sivocelično) nevihto povzročilo več dejavnikov, ki so, kot je to običajno, izraženi skozi mikro in makro družbeno stanje - a tudi skozi »domače branje«.
Četudi se izogibam, kolikor je mogoče, posedanju pred TV-ekranom in se skušam požvižgati na temo oblikovanja nove vlade, si ne morem kaj, da me vsaj dvakrat ne prešine misel: vsem tem tipom, ki mencajo in mezijo v parlamentarnem poslopju, po bifejih in gostilnah, kjer eni pijejo čaj, drugi pa razlagajo, kako in s kom so jedli tortice, vsem tem bi morali odmeriti zelo skromen, nujni delež akontacije minimalne plače. To, kar delajo, in kako se vedejo in šopirijo, to je najslabši delovni vzor. Pfej! Najprej zvabijo narod na glasovanje, a sami potem ne glasujejo; se sploh ne čudim, da so štirje celo očitno nepismeni - oddali so neveljavne glasovnice. Presneto, če so izvoljeni, naj začnejo resno in odgovorno delati, ne pa se levo in desno in sredinsko na vse pre-tege hecati in iskati neke osebne pozicije. Narod pa vso to spakedranščino plačuje! Še sneg nima veselja pobeliti deželice, v kateri je parlament tako nesposobno gnezdo!
Tako, z bolj makro zadevami sem končala, čeprav bi lahko še marsikaj dodala (npr.: negativne zasev-ke z naslova neoliberalnega divjega kapitalizma in korporacijskega centralizma, kulturni eksecizem, klerikalni gospodarski razvrat, ekološki razkroj, politično nehigieno in korupcijo, gospodarsko in versko zavist in nestrpnost, elitizem ...), pa ne bom, ker je življenje le drobir, ki se lahko naslednji hip razdrobi in podrugači. In včerajšnje osrednje teme postanejo povsem nepomembne. Zato prebiram in ponavljam starodavne stihe (Ogledalo srca: Kabir. Prevedel in izbral Žiga Valetič, 2005) in jih spominsko izbiram tudi zaradi ta teden preminule odlične šolske knjižničarke iz Velike Nedelje Štefke Pečar (1957-2012): Oh, razum, vse se zgodi, ko nastopi čas za to. Vrtnar lahko drevo zalije stokrat, toda sadje bo zraslo, ko bo prišel pravi letni čas. Pele - mele se mi dogaja morda zaradi nakopičenega branja, ki se ga nekako ne morem lotiti: ne gre mi tako zares brati in pri eni knjigi do konca ostati. Tako čakajo na pravi bralni čas naslednji naslovi (morda vas zamikajo): Ne zdaj ne potem (Lars Gu-stafsson. Prevod Sara Grbovič. Študentska založba, 2008), Soba (Emma Donoghue. Prevod Tea Mejak. Mladinska knjiga, 2011), Zakaj je babica jezna (Lela. B. Njatin. Ilustracije Alenka Sottler. Center za slovensko književnost, 2011), Ljubezni (Jurij Hudolin. Nova revija, 2009), Če ti ni kaj prav, se pa izseli (Miha Mazzini. Goga, 2011), Sušna doba (Gabriela Babnik. Študentska založba, 2012), Nesmrtna zgodba (Jiri Kratochvil. Prevedla Nives Vidrih. Cankarjeva založba, 2001), Sporočila iz sna in budnosti (Lojze Kovačič. Mladinska knjiga, 1987), Nekropola (Boris Pahor. Mladinska knjiga, 2011), Sojenice (Jonathan Littell. Prevedla Vesna Velko-vrh Bukilica. Mladinska knjiga, 2010) ... In priznam, da sem v nekaj dneh prebrala dnevniške zapiske pesnika Janeza Menarta (knjiga, ki je nekako nesrečno izdana in nato izvzeta iz prodaje) - ni knjiga za prijetno branje, ampak nasprotno. Zelo nasprotno. Snega pa še vedno od nikoder!
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Rokomet
Cilj je mesto, ki vodi v višji rang tekmovanja
Stran 12 Mali nogomet
Nogometni živžav v Kidričevem
Stran 12
Strelstvo
V finalu Simonič in Rau-šlova, odlično Stojak
Stran 13 Mali nogomet Odlične predstave ekipe FC Ptuj U-13 v Sarajevu Stran 13
Nogomet
V Zavrču Dugolin, Kokol in Avgušin
Stran 14
Judo
Samanta in Nika na najvišji stopnički
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • TK Terme Ptuj
Komentar • EP v Srbiji
Mladost, ki obeta
V Srbiji poteka evropsko prvenstvo v rokometu za moške, na katerem se v skupini D v Vršcu Slovenija meri s Hrvaško, Norveško in Islandijo. Dva kroga sta pokazala, da so Hrvati naprej v svetovnem vrhu, Norvežani in Islandci pa v širšem evropskem. Seveda nas pri tem najbolj zanima naša reprezentanca, ki je na dveh tekmah doživela dva poraza. S Hrvaško je bil več ali manj pričakovan, z Norvežani pa bi se lahko (in moralo) končati drugače. Žal se ni, zato o naši uvrstitvi v drugi del prvenstva odloča današnja (petek) tekma z Islandijo, ki jo bodo začeli ob 18.10. Možnosti za zmago seveda so, vendar bo do nje težko priti, saj ima ta cilj tudi nasprotnik, kije kakovosten in izkušen.
Naša reprezentanca na prvih dveh tekmah ni razočarala, čeprav je izgubila. Igralci so zelo borbeni, želijo, vendar še ne morejo več in toliko, kot je potrebno za zmage na takšnem tekmovanju. Res je, da so večinoma mladi in naj bi se zato lažje kosali s starejšimi igralci, ki prevladujejo v drugih reprezentancah. Vendar to še zdaleč ni dovolj: manjka jim znanja, predvsem pa izkušenj in rutine, ki jo pridobijo z leti igranja na visokem nivoju. Tu so v prednosti predvsem Hrvati, pa tudi Norvežani in Islandci ne zaostajajo veliko. Večina hrvaških igralcev ter številni Islandci in Norvežani igrajo v močnih ligah in klubih, predvsem nemških, katerih liga je najmočnejša na svetu. Zato so proti našim v veliki prednosti. Če se bo našim najboljšim in najbolj obetajočim igralcem uspelo prebiti v močne klube, bo to tudi velik dodatek reprezentanci. Takrat lahko pričakujemo igro, s katero bomo premagovali tudi najboljše. Ne vedno, ampak občasno zagotovo! Do takrat pa morajo igralci in strokovnjaki delati na šolanju igralcev, saj bo tudi z njihovo višjo kakovostjo naša prva liga močnejša in možnosti za odhod v velike klube večje. Šolanje pa vključuje treninge in številne tekme z močnimi tekmeci. Zato od sedanje reprezentance ne pričakujmo preveč, kljub temu pa se ne smemo zadovoljiti z malenkostmi in samo igranjem z najboljšimi brez možnosti za uspeh. Strinjam se z ocenami igralcev in strokovnega vodstva, da je treba zmanjšati število tehničnih in drugih napak. Število napak lahko zmanjšamo le s prej omenjenim treniranjem in igranjem na visokem nivoju. Ob tem pa moramo pridobivati na samozavesti, ki nam je sedaj primanjkuje. Skratka, naše velja pohvaliti za borbenost in trud, pa tudi za kar visok nivo kakovosti, hkrati pa v okviru realnih možnosti zahtevati več! To nas bo pripeljalo do zmag.
Ludvik Kotar
Namizni tenis • NTK Ptuj
V soboto na Ptuju gostujejo prvaki
Zidanškova med zmagovalkami DP
DP U-16 v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je ta teden potekalo državno prvenstvo v kategoriji U-16, na katerem sta nastopali tudi članici ptujskega kluba Tamara Zidanšek in Aleksandra Korpič. Obe sta začeli v kvalifikacijah, ki pa jih je uspešno opravila le Tamara. Ta je v zadnjem času naredila velik napredek v igri in prihaja vedno bolj v ospredje slovenskega tenisa v svoji starostni kategoriji.
Tamara je uspešno preskočila 1. krog glavnega turnirja, nato pa jo je v drugem z rezultatom 3:6, 6:7(5) izločila 1. nosilka Natalija Šipek (NATKA).
V parih je Tamara nastopala skupaj z Manco Pislak (TC
DP U-16, dvojice, rezultati:
1. krog: Zidanšek/Pislak (Ptuj/TC Ljubljana) - Mitrako-vič/Sirše (Benč (LTC) 6:3, 6:3 četrtfinale: Zidanšek/ Pislak - Burdevič/Kralj (Slovan/AS Litija, 4) 6:0, 6:0
polfinale: Zidanšek/Pislak - Oparenovič/Vovk (Max LJ/ STRAŽ) 6:2, 4:6, 14:12
finale: Zidanšek/Pislak -Brglez/Palčič (Branik/TALOS) 6:3, 7:6(8)
Člansko ekipo NTK Ptuj (Pavič, Piljak, Slodej, Krušič) čaka v soboto ob 17. uri v dvorani Mladika derbi kroga: merili se bodo z državnimi prvaki iz Maribora (Zafošnik, Komac, Plohl).
Ekipne kvalifikacije mladincev
V nedeljo so bili odigrani kvalifikacijski turnirji mladincev za ekipno državno prvenstvo. Med fanti je nastopilo 17 ekip, pri dekletih pa le 9, v finale, ki bo 17. in 18. marca v Murski Soboti, se jih je uvrstilo po osem najboljših.
Ptujski klub je imel ekipo le v konkurenci fantov, ki je nastopila v Preserju. Darko Hergan, Žan Napast in Aljaž Bojnec so nastopili v izjemno težki skupini, v kateri
so zasedli 3. mesto, ki ne vodi na zaključni turnir.
Rezultati
(turnir v Preserju):
Ptuj - Krka 2:5, Ptuj - Arrigoni 1:5, Ptuj - Preserje 5:0
Vrstni red: 1. Arrigoni Izola, 2. Krka, 3. Ptuj, 4. Preserje
Na zaključni turnir so se uvrstile ekipe Arrigoni Izola, Krka, Iskra Avtoelektrika, Vesna Zalog, Kema Puconci, Logatec, Sobota in Olim-pija.
JM
Ljubljana). Punci sta bili izjemno uspešni, saj sta s štirimi
zaporednimi zmagami osvojili naslov državnih prvakinj! Naj-
Manca Pislak in Tamara Zidanšek sta v Mariboru postali državni prvakinji med dvojicami v starostni kategoriji U-16.
težjo preizkušnjo sta imeli v polfinalu, ko sta jima nasproti stali 1. nosilki Ana Opareno-vič in Lara Vovk. Srečanje je bilo izjemno dramatično, na koncu pa sta Tamara in Manca pokazali več zbranosti in slavili v podaljšani igri 14:12. Pot do zmage je bila tako tlakovana, čeprav sta se v finalu pomerili z drugo postavljeno dvojico v sestavi Pia Brglez - Sara Palčič. Kljub temu sta uspeli postaviti piko na i in tekmici ugnati v dveh nizih.
DP U-12 na Otočcu
Na Otočcu so se za naslove državnih prvakov merili dva-najstletniki. Ptujski klub je imel na turnirju tri predstavnike; vsi so morali v kvalifikacije. Urban Gnilšek in Jure Glodež sta izgubila v prvem, Blaž Vidovič pa v tretjem krogu.
Blaž je skupaj s Filipom Pla-ninškom (ŽTK MB) igral tudi med dvojicami. V 1. krogu sta odigrala maratonski dvoboj z dvojico Grilj/Gril (ŽTK MB/ Koper), ki sta ga na koncu zmagala z rezultatom 7:6(5), 4:6, 13:11. V 2. krogu ju je nato izločila tretje postavljena dvojica Fugina/Komac (LTC/ IGOR).
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Darko Hergan (NTK Ptuj)
Nogomet
Ogu zabija na Portugalskem
Nogometaši, ki so nekdaj v dresu Drave na prvoligaških tekmah navduševali ljubitelje nogometa, so se razkropili širom Slovenije, nekateri pa so uspešni tudi zunaj naših meja. Med temi je v zadnjem tednu zablestel nekdanji ljubljenec ptujskega občinstva Ogu John, ki je prestopil v portugalski prvoligaški klub Uniao Leiria. Že na prvi uradni tekmi za novi klub je dosegel gol, v nadaljevanju pa je bil nad njem storjen še prekršek za enajstmetrovko, iz katere je Brazilec Elvis dal drugi gol. Končni rezultat na tekmi National - Uniao Leiria je bil 2:2.
Ogujev soigralec je tudi nekdanji največji up slovenskega nogometa, mlad vratar Jan Oblak (posojen iz Benfi-ce). Skupaj bosta poskušala Leirio izvleči iz nevarnih vod
izpada, v katerih je sedaj (po 15. krogih zaseda predzadnje mesto v 16-članski ligi, zaosta-
nek za klubi pred njimi pa je minimalen).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John Ogochukwu je v elitni portugalski ligi odlično začel v dresu Uniao Leirie.
Rokomet m RK Moškanjci - Gorišnica
Cilj je mesto, ki vodi v višji rang tekmovanja
Tekmovanje v 2. slovenski moški ligi ponuja vedno bolj kakovosten rokomet, saj v njej nastopa kar nekaj klubov z dolgo in bogato tradicijo. Zaradi tega je borba za napredovanje v višji rang tekmovanja vedno težja. Med vodilnimi so tudi rokometaši Moškanjcev - Gori-šnice, ki so prvi del tekmovanja končali na drugem mestu in seveda želijo na tem mestu ostati, kar bi pomenilo povra-tek v 1. B ligo, v kateri so nekoč že uspešno igrali.
Daleč spredaj je ekipa Slovenj Gradca, s čimer se Gorišni-čani ne obremenjujejo preveč. Trener gorišniških rokometa-šev Sebastjan Oblak je takole ocenil prvi del prvenstva: »Moram reči, da sem zadovoljen s prvim delom prvenstva, razen s tekmo v Črnomlju, na kateri nismo bili 'pravi'. Ob tem smo imeli težak razpored tekem, vendar se je na koncu dobro končalo.«
Visokim ciljem primerno so tudi pristopili k vadbi za drugi del prvenstva. »S pripravami smo pričeli 4. januarja, do pričetka drugega dela bomo odigrali pet do šest pripravljalnih srečanj. Že v prvem krogu k nam v goste prihaja vodilni Slovenj Gradec, ki je zelo kvalitetno moštvo. Veljajo za favorite in bi lahko igrali vidnejšo vlogo tudi v višjem rangu tekmovanja. Mi se ne predajamo kar tako in naredili bomo vse, da jim prekrižamo načrte ter s tem morda postanemo edini, ki bi jih premagali. Sicer pa bo po tej tekmi še veliko srečanj, na katerih bomo morali pokazati vse, kar znamo, saj tudi naši konkurenti želijo enako. Ob vseh ne smemo pozabiti na Črnomelj, močno okrepljene
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Moškanjcev Gorišnice so lahko zadovoljni z jesenskim delom.
Brežice, pa tudi Arcont Radgona ni za odpis. Naš uspeh je še toliko večji, ker smo ga dosegli večinoma z domačimi fanti; med njih po sedmih letih
igranja za Gorišnico štejem še Dimca,« je dejal trener rokome-tašev iz Gorišnice.
Napovedi so vedno nehvaležne. »Naš cilj je mesto, ki vodi v
višji rang tekmovanja. Nikakor ne bo lahko, vendar vsi živimo za dosego tega cilja,« je pogovor zaključil Sebastjan Oblak.
Danilo Klajnšek
Prijateljski tekmi: Moškanjci Gorišnica -Medimurje Čakovec 36:35 (18:18)
MOŠKANJCI - GORIŠNNICA: E. Bratuša, Petek 6, Zorli 1, Bedrač 3, Valenko 3, Arnuš 10, Balas 2, Lozinšek 4, Vincek 1, Pravdič 3, Firbas 2, Preac 1, Gerčar, B Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
V svoji drugi pripravljalni tekmi so rokometaši iz Gorišnice premagali ekipo iz sosednje Hrvaške. Tekma je bila zelo hitra, vse je bilo bolj usmerjeno v napad. Rezultat je bil izenačen vse do 27:27. Nato so domačini naredili razliko treh zadetkov (30:27) in jo do konca uspešno ubranili.
Varteks - Carrera Optyl Velika Nedelja 36:21 (18:11)
CARRRERA OPTYL VELIKA NEDELJA: Pfeifer, R.
Preac, Zorec 1, Kocen 3, Kaučič 2, Majcen 3, Hanže-lič 4, M. Horvat 4, Bezjak, Škripec 1,Marin, D. Horvat, Meško 3, K. Preac. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so gostovali v Va-raždinu in doživeli poraz. Zaradi bolezni, poškodb in službenih obveznosti niso nastopili v popolni sestavi, saj so manjkali Veselko, Bračič, Ivančič, Tušak, Dokša, Lorenčič, Zemljič, Špindler, Zorec. Prvič sta v članski konkurenci zaigrala Kevin Pre-ac in Matic Marin. Tekma je potekala bolj »po domače«, saj je srečanje vodil kar trener domačih kadetov. V napenjanju »mišic« so se domači najbolj lotili Škripca, ki je igral dobro, vendar od 19. minute igre ni več stopil na igrišče. Zdravje je namreč pomembnejše od igranja takšne tekme. Vse, kar se je dogajalo v Varaždinu pa je pripeljalo do odločitve, da se petkova tekma z istim nasprotnikom v Veliki Nedelji odpove.
Košarka m PARKL
Pragerčani v derbiju neporaženih boljši od Starš
Po malce daljšem premoru zaradi praznikov se je nadaljevalo prvenstvo v košarkarski ligi PARKL. Največ zadovoljstva je uvod v koledarsko leto 2012 prinesel ekipi Pragerskega, ki je dala vedeti, da tudi letos ne misli prepustiti vloge favorita. Najprej so v zaostali tekmi 5. kroga premagali dotlej nepora-žene Starše, nekaj dni kasneje pa v 6. krogu še ekipo Good Guys Felnar. Manj zadovoljstva je pretekli teden prinesel ekipi Starš, ki so nekoliko presenetljivo klonili na gostovanju pri ekipi Adecca. Izenačena tekma
se je končala s podaljškom, v katerem so več ključnih metov zadeli domačini. Najboljši strelec pri Adeccu je bil Kaučič s 23 točkami, pri gostih pa Pesek s 26 točkami. Ekipa Rač je visoko premagala goste iz Cirkovc. Slednji so v veliki rezultatski krizi, brez točk in čakajo na svojo prvo zmago. Morali bodo pohiteti z nabiranjem točk, da vse skupaj ne bi bilo prepozno, ob tem pa imajo še eno točko minusa. Pomembne zmage za ohranitev stika z vrhom lestvice pa so se veselili tudi pri ekipi Vinag MCApro. S 15 točkami
razlike so bili boljši od ekipe ŠD Kidričevo.
V 2. ligi še naprej brez poraza ostaja ekipa novincev NKB Maribor. Čeprav nastopajo številčno oslabljeni, pa je bilo do sedaj to dovolj, da so pred 2. delom tekmovanja prvi kandidati za neposreden preboj v 1. ligo. Najbolj zanimiva tekma 6. kroga v 2. ligi je potekala v Staršah, kjer so Čiro Starše premagale ekipo Majšperka in jo tako prehitele na drugem mestu lestvice.
1. LIGA
REZULTAT 5. KROGA (zaostala
Ekipa KK Addeco (na fotografiji) je v 6. krogu nekoliko presenetljivo ugnala ekipo Starše.
tekma): KK Starše - KK Pragersko 74:85 (22:35, 23:14, 16:19, 13:17) REZULTATI 6. KROGA: KK
Adecco - KK Starše 71:67 (7:15; 12:14; 19:16; 33:22; 11:7) po podaljšku, Vlnag MCAPRO - ŠD Kidričevo 84:69 (13:15, 25:16, 17:16, 29:22), Pragersko - Good Guys Felnar 87:84 (24:19, 26:19, 18:25, 19:21), KK Rače - TED ŠD Clrkovce 87:59 (19:17, 23:12, 19:7, 26:23)
1.	KK PRAGERSKO	6 6 0 12
2.	KK STARŠE	6 4 2 10
3.	VINAG MC APRO 6 3 3 9
4.	GOOD GUYS fELNAR 6 3 3 9
5.	PD KIDRIČEVO	6 3 3 9
6.	KK ADECCO	6 3 3 9
7.	KK RAČE	6 2 4 8
8.	TED ŠD CIRKOVCE - 1 6 0 6 5
2. LIGA
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Ptujska Gora - NKB Maribor 57:72 (14:17, 13:18, 12:15, 18:22), KK Starše Člro - ŠD Maj-šperk 70:68 (22:18, 10:21, 23:15, 15:14), KMO Dornava - KPŠ 0:20, KK Črešnjevec - KK Pragersko Ve-teranl 86:57 (21:13, 22:16, 17:13, 26:15)
1.	NKB MARIBOR	6 6 0 12
2.	KK STARŠE ČIRO 6 5 1 11
3.	ŠD MAJŠPERK	6 4 2 10
4.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV6 4 2 10
5.	ČREŠNJEVEC	6 2 4 8
6.	ŠD PTUJSKA GORA 6 2 4 8
7.	PRAGERSKO VETERANI 6 15 7
8.	KMO DORNAVA-1 6 0 6 5
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mlajše selekcije
Mlajši dečki A (letniki
1999):	prvi poraz Ormožanov letos
GORENJE - JERUZALEM 21:17 (10:7)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Še-ruga; Zidarič 2, Petek 1, Šoštarič 5 (1), Ž. Kociper 1, Ciglar 3, M. Hebar 4 (4), Voljč, Škorjanec, G. Hebar, Za-dravec, Notersberg, T. Šulek, Munda 1. Trener: Iztok Luskovič.
Jeruzalemčki so v Velenju odigrali pasivno v napadu in mlahavo v obrambi ter doživeli zaslužen poraz (prvi v tem prvenstvu).
Mlajši dečki B (letniki
2000):	blizu 1. mesta v skupini Vzhod
GORENJE - JERUZALEM 15:24 (10:11)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Munda 8, T. Šulek 5, Notersberg 9 (3), G. Cvetko, Torič 1, Sovič, Zadravec, G. Hebar 1. Trener: Iztok Luskovič.
Ormožani so z odliko opravili težko gostovanje v Velenju in so na dobri poti, da pred Celjani osvojijo 1. mesto v predtekmovalni skupini Vzhod. Velenjčani od vodstva 10:6 do 10:14 kar 13 minut niso zadeli mreže zelo razpoloženega vratarja Žana Firšta Šeruge.
Kadeti (letniki 1995 in mlajši): odličen začetek polfinala
JERUZALEM - GORIŠNICA -DRAVA 31:30 (14:14) JERUZALEM - GORIŠNICA: M.
Šulek, Ranfl, T. Cvetko; Vukan, Bombek 2, Hržič 1, Plohl, R. Cvetko 12 (4), Kirič 3, A. Sok 5, Bedrač 4, Bezjak 2, Pfeifer 2. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek.
Drava Ptuj: Lenart, Dravčbaher; Beranič, Cafuta, Prapotnik, Rei-sman 6, Hajdinjak, Žuran 6, Veit, Lukezič 1, Korošec 7, Petrovič, Le-
vanič 4, Jerenec 3, Šalamun 3. Trener: Aleš Belšak.
Kadeti Jeruzalema - Gorišnice so brez pomoči letnikov 1997 še drugič v tem prvenstvu ugnali favorizirane sosede s Ptuja in nasprotniku dokazali, da ne gre za drugorazredno ekipo. Dravaši so povedli 10:4, nato pa povsem popustili. Malo pred koncem je domača ekipa, za katero so prvič nastopili tudi izposojeni rokometaši Velike Nedelje (Filip Bombek, Matic Pfeifer, Jure Hržič) povedla s štirimi goli prednosti, 31:27. Na koncu je kadetom Drave, ki veljajo za najprestižnejšo med selekcijami ptujskega podmladka, uspelo ublažiti poraz.
KU
Visoki zmagi mlajših deklic A in B
Po krajšem premoru se nadaljujejo rokometna prvenstva tudi v nižjih selekcijah. Mlajše deklice A in B Mercator Tenzorja s Ptuja so v soboto gostovale v Velenju in brez težav slavile. Naslednje srečanje bodo mlade Ptujčanke odigrale 1. februarja proti ŽRK Ormož.
Mlajše deklice A
ŽRK VEPLAS VELENJE - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 8:29 (6:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
P. Knaus, S. Čagran 4, L. Čagran 8, L. Širec 6, T. Širec 3, T. Žibrat 1, T. Valenko 6, K. Belca 1, M. Živko, J. Drevenšek, N. Bedrač, T. P. Malek.
Mlajše deklice B
ŽRK VEPLAS VELENJE - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 11:18
(3:9)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Š. Topolnik, T. P. Malek 7, L Škrabl, A. Jakomini, N. Vidovič, I. Zidarič, S. Šegula, N. Bedrač 4, N. Puž 7, K. Hliš. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
tp
Mali nogomet
Nogometni zivzav v Kidričevem
Nogometni klub Aluminij je v soboto in nedeljo organiziral turnir v malem nogometu za mlade nogometaše od 7. do 12. leta starosti. V soboto so na parket nove športne dvorane v Kidričevem stopili najmlajši. Tekmovalo je dvanajst ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Brinje - Grosuplje, drugi je bil Bravo Ljubljana,
tretji pa NK Aluminij.
V nedeljo je bil turnir za nogometaše U-12. Prvo mesto je osvojil Aluminij, drugi je bil Maribor Tabor 2, tretja pa je bila ekipa NŠ Poli Drava Ptuj.
Turnir si je ogledalo veliko število gledalcev, organizatorji pa so pripravili tudi srečelov.
Danilo Klajnšek
Ekipa Aluminija U-12
Strelstvo • Mednarodni turnir Ruše 2012
V finalu Simonič in Raušlova, odlično Stojak
Mali nogomet • FC Ptuj
Odlične predstave mladih Ptujčanov v Sarajevu
Ekipa FC Ptuj U-13 je odlično odigrala celoten turnir v Sarajevu.
Mladi nogometaši FC Ptuj so v zadnjem času zelo aktivni in so se zraven prvenstva udeležili tudi nekaj turnirjev. Tokrat so nastopili v Sarajevu in v močni in številčni konkurenci osvojili 3. mesto. Na celotnem turnirju Junior cup 2012 je sodelovalo več kot 130 ekip iz 10 držav. V skupini, v kateri je igral FC Ptuj, je tekmovalo 24 ekip.
Na turnirju so imeli zelo neugoden žreb, saj sta ekipi Splita in Beograda na lanskem turnirju prišli med štiri najboljše ekipe. Pa vendar so se iz skupine v nadaljnje tekmovanje prebili brez poraza. V osmini finala so naleteli na zelo neugodno ekipo domačinov FK Željezničar, ki so imeli zelo glasno in množično podporo iz tribun. Kljub temu so jih Ptujčani premagali 3:2 ter si zaslužili glasen aplavz cele dvorane, saj je bila to ena najboljših tekem turnirja, če že ne najboljša. V četrtfinalu so varovanci trenerja Marka Pergerja ugnali ekipo As Novi Pazar. Tukaj se je že poznala utrujenost, tako da so polfina-
Zimska liga Gorišnica
REZULTATI 5. KROGA: Gorišnica 2 - Cunkovci - Zagojiči 4:3, Zamu-šani 1 - Gajevci - Placerovci 0:3 (b. b.), Moškanjci - Formin 3:4, Zamu-šani 2 - Muretinci - Mala vas 4:5. Prosta je bila ekipa Gorišnica 1 REZULTATI 6. KROGA: Cunkovci
-	Zagojiči - Muretinci - Mala vas 2:5, Formin - Zamušani 2 5:3, Gajevci
-	Placerovci - Moškanjci 1:1, Gorišnica 2 - Gorišnica 1 2:9. Prosta je bila ekipa Zamušani 1.
1.	GORIŠNICA 1	5	8:27	13
2.	MURETINCI - MALA VAS 6	19:28	12
3.	FORMIN	5	16:22	12
4.	GAJEVCI - PLACEROVCI	5	4:15	11
5.	MOŠKANJCI	6	15:17	9
6.	ZAMUŠANI 2	6	23:28	7
le odigrali s preveč napakami in kljub premoči izgubili. V tekmi za 3. mesto so fantje pokazali pravi karakter ter ekipi iz Splita niso dovolili praktično nobenega strela proti vratom odličnega vratarja Marka Pernata, ki je zasluženo osvojil naziv najboljšega vratarja turnirja.
Danilo Klajnšek
Marko Perger: »Po osvojenem 3. mestu lahko fantom samo čestitam. Videlo se je, da želijo zmagovati, saj razmišljajo kot zmagovalci, zelo pa se vidi napredek pri agresivnosti in borbenosti. Takšnega nogometnega sojenja v Sloveniji nismo vajeni, saj naši sodniki ne dovolijo tako grobe igre. Treba pa je poudariti, da je sojenje bilo enako za vse ekipe. To je za njih ena izkušnja več, ki pa jo morajo znat izkoristiti. Iskrena hvala tudi staršem za vso podporo, saj brez njih takšnega projekta ne bi izpeljali. Hvala tudi nogometnima šolama Aluminij in Drava, v katerih otroci igrajo veliki nogomet.«
7.	GORIŠNICA 2	5 22:11 3
8.	CUNKOVCI - ZAGOJIČI 5 28:9 1
9.	ZAMUŠANI 1 (-1) 5 35:13 -1
RAZPORED 7. KROGA (sobota, 21. 1., ob 16.30, delegat je predstavnik ekipe Muretinci):
Gorišnica 1 - Cunkovci Zagojiči (16.40), Zamušani 1 - Gorišnica 2 (17.20), Zamušani 2 - Gajevci Placerovci (18.00), Muretinci -Formin (18.40). Prosta je ekipa Moškanjci.
RAZPORED 8. KROGA (delegat je predstavnik ekipe Formin): Cunkovci Zagojiči - Formin (19.20), Gajevci Placerovci - Muretinci (20.00), Gorišnica 2 - Moškanjci (20.40), Gorišnica 1 - Zamušani 1 (21.20). Prosta je ekipa Zamušani 2.
UR
Pretekli konec tedna je v Rušah v izvedbi domačega strelskega društva I. pohorski bataljon potekalo tradicionalno že 18. dvodnevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Največje slovensko mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem vsako leto znova pritegne zanimanje številnih najboljših strelcev na svetu in tudi tokrat smo imeli možnost spremljati reprezentančni izbor prepoznavnih strelskih obrazov iz Srbije, Hrvaške, Slovaške in Madžarske, na tekmovanju pa je nastopala tudi strelka iz latinskoameriškega Salvadorja. V Rušah pa se je prvič v sezoni predstavila tudi 40-članska slovenska izbrana vrsta pod vodstvom izkušenega reprezentančnega trenerja Alojza Mikoliča in njegovih pomočnikov Andreje Vlah, Renata Štermana in Zlatka Kostanjevca. Slovenski strelci so v obeh dnevih skupaj dosegli 11 uvrstitev v finalno osmerico najboljših posameznikov, in sicer 5-krat s pištolo in 6-krat s puško, z 2. mestom Željka Moičevica pa so osvojili tudi edino slovensko odličje na turnirju. Za primerjavo naj zapišemo, da je v lanski sezoni bilo doseženih 10 finalnih uvrstitev in kar 3 odličja, to pa je tudi glavni razlog, zaradi katerega je bil vodja slovenske reprezentance Mikolič z dosežki slovenskih strelcev manj zadovoljen. V okviru reprezentance so v Rušah nastopali tudi nekateri strelci iz Spodnjega Podravja, in sicer brata Boštjan in Simon Simonič, Kevin Venta in Majda Raušl ter mladinci Jan Šumak, Sašo Stojak ter Ivan Druzovič.
Blizu novega svetovnega rekorda članic s pištolo
Najbolj izstopajoč dosežek prvega dne tekmovanja je zagotovo odličen nastop ormoškega mladinca Jana Šumaka, ki se je, po rezultatskem preboju v Trzinu pretekli vikend, znova uvrstil med finaliste v absolutni članski kategoriji in z lepim dosežkom 592 krogov dosegel celo četrti najboljši rezultat kvalifikacij. Enako kot v Trzinu sta znova s 596 krogi izstopala Moičevic in Stefa-novic, Šumak pa je tudi v finalu pokazal veliko stabilnosti in se z dosežkom 101,6 kroga na koncu uvrstil na odlično 5. mesto. Moičevic je zmago po zelo izenačeni finalni seriji 10 strelov izgubil šele v zadnjem strelu, ko ga je srbski repre-zentant prehitel za šest dese-tink, na koncu pa je Moičevic za zmagovalcem zaostal za
vsega dve desetinki.
Med člani s pištolo je slavil Damir Mikec (587 + 98,5), zraven treh srbskih in štirih slovaških strelcev pa se je v finale uvrstil tudi Boštjan Simonič, ki je s 575 krogi dosegel svoj drugi najboljši rezultat v sezoni, na koncu pa je skupaj s finalnimi 95,0 krogi tekmovanje končal na 7. mestu. Simon Simonič in Kevin Venta sta s 568 in 565 krogi tekmovanje končala na 16. in 19. mestu. Izstopajoč dosežek prvega dne pa je bil tudi nastop mladega ptujskega strelca Saša Stojaka, ki se je v prvem reprezentančnem nastopu odrezal odlično in si s 563 krogi zagotovil 20. mesto. Juršinski strelci Ludvik Pšajd, Ivan Druzovič, Mirko Moleh, Rok Pučko in Gregor Vesenjak so s 563, 554, 553, 543 in 527 krogi tekmovanje končali na 21., 28., 30., 32. in 40. mestu.
V	ekipnem seštevku so slavili Srbi pred Slovaki in Slovenci, Madžari in Hrvati pa so osvojili 4. in 5. mesto. Za slovensko ekipo, ki je dosegla 1709 krogov so nastopali Boštjan Simonič, Peter Tkalec in Kevin Venta.
V	ženski pištolski konkurenci je slavila aktualna svetovna prvakinja Zorana Aru-novic z najboljšim dosežkom celotnega turnirja, in sicer s 392 krogi v kvalifikacijah, finalom 100,8 kroga ter skupnimi 492,8 kroga, s čimer je le za 0,7 kroga zaostala za svetovnim rekordom Kitajke Jie Ren! Favorizirani Slovenki Petra Dobravec in Majda Raušl sta tokrat ostali brez finala s 368 in 365 krogi na 10. in 13. mestu. Med članicami s puško je dobro nastopala tudi Živa Dvoršak, ki je s 396 krogi v kvalifikacijah in finalom 102,7 kroga, osvojila 5. mesto, najboljše v letošnji sezoni pa se je odrezala druga najboljša
slovenska strelka Klavdija Pufič, ki je s 393 krogi osvojila 12. mesto, zmagala pa je srbska strelka Andrea Arsovic s 398 krogi in finalom 103,3.
Raušlova v finalu
V	nedeljo so bile slovenske strelke s pištolo znova uvrščene v finale z dvema predstavnicama. Mladinka Katja Vodeb (376 + 95,0) je dosegla 7. rezultat dneva, Ptujčanka Majda Raušl pa je dobro prespala sobotni neuspeh ter se s 377 krogi in finalom 93,6 kroga ravno tako uvrstila v finale ter osvojila končno 8. mesto. Še drugič zapored pa je zmagala svetovna prvakinja Zorana Arunovic (383 + 102,3).
Med člani s pištolo tokrat Slovenci v finalu nismo imeli svojega predstavnika. Boštjan Simonič in Kevin Venta sta s 566 in 565 krogi osvojila 17. in 20. mesto, 24. Ludvik Pšajd (559), 26. Simon Simonič (558), mladinca Sašo Stojak in Ivan Druzovič pa sta s 556 in 527 krogi osvojila 29. in 34. mesto.
Z neverjetno "lahkoto" se streljanja v Rušah vsako leto znova loteva madžarski as Peter Sidi, večkratni evropski in svetovni prvak, ki je zmagal s prednostjo dveh krogov (599 + 103,8) pred hrvaškim zasledovalcem Petrom Goršo (598 + 102,8). Ormoški mladinec Jan Šumak je v Rušah še tretjič presegel normo 588 krogov, osvojil je 19. mesto s 588 krogi in si dokončno zagotovil nastop na EP z zračnim orožjem na Finskem.
Eliminacijska tekma mladincev (kadetov)
V	okviru mednarodnega tekmovanja v Rušah pa je potekalo še dodatno elimina-cijsko tekmovanje najboljših slovenskih kadetov z zračnim orožjem, starih med 14 in 18 let, ki si poskušajo zagotoviti nastop na kvalifikacijskem turnirju zahodne skupine evropske mladinske lige (Q EYL), ki bo med 4. in 6. majem potekal v organizaciji Strelske zveze Slovenije v Laškem. Gre za izborni postopek najboljših dosežkov slovenskih strelcev v obeh disciplinah, s puško in pištolo, ki se potegujejo za eno izmed treh prostih mest v kvalifikacijah s konkurenti
iz 19 držav zahodne skupine. Glede na dosežke slovenske "proevropsko" orientirane mladine v Rušah lahko z optimizmom pričakujemo uspešno kvalifikacijo pištolske ekipe, ki je, v postavi Sašo Stojak (374), Anuša Kovačič (368) in Ivan Druzovič 367 krogov, dosegla 1109 krogov, medtem ko bodo po vsej verjetnosti dosežki strelcev s puško in celotne ekipe s 1155 krogi, za katero so nastopali Klavdi-ja Jerovšek (389), Tadej Žalik (385) in Aleš Pernat 381 krogov kljub dobrim osebnim dosežkom nekaterih posameznikov, prenizki. Skupni rezultati vseh eliminacijskih tekmovanj in dosežki ostalih zahodnoevropskih reprezentanc bodo znani najkasneje v drugi polovici marca.
Strelska karavana se bo prihodnji konec tedna mudila v Ormožu na 4. turnirju članske 1. A in 1. B DL ter mladinskih, kadetskih in pionirskih tekmovanj, od 25. do 28. januarja pa bo slovenska izbrana vrsta v Munchnu, kjer bo potekal največji mednarodni turnir z zračnim orožjem na svetu.
Simeon Gonc
Rezultatski pregled: l.dan		
Člani - pištola		
1. Damir Mikec, SRB	587 + 98,5 =	685,5
2. Andrija Zlatic, SRB	585 + 100,5 =	685,5
3. Pavol Kopp, SVK	586 + 96,4 =	682,4
4. Juraj Tuzinsky, SVK	577 + 100,9 =	677,9
5. Dimitrije Grgič, SRB	575 + 99,7=	674,7
6. Jan Fabo, SVK	575 + 96,1 =	671,1
7. Boštjan Simonič, SLO	575 + 95,0 =	670,0
8. Ivan Sisak, SVK	575 + 93,5 =	668,5
12. Peter Tkalec, SLO	569 krogov	
13. Cvetko Ljubič, SLO		568
16. Simon Simonič, SLO		568
19. Kevin Venta, SLO		565
20. Sašo Stojak, SLO-m		563
21. Ludvik Pšajd, JUR		563
28. Ivan Druzovič, SLO-m		554
30. Moleh Mirko, JUR		553
32. Rok Pučko, JUR		543
40. Gregor Vesenjak, JUR		527
2. dan		
Članice - pištola, velika nagrada		
1. Zorana Arunovic, SRB	383 + 102,3 =	485,3
2. Renata Tobai-Sike, MAD 381 + 100,6 =		481,6
3. Bobana Veličkovic, SRB	385 + 95,7 =	480,7
4. Adrienn Nemes, MAD	384 + 94,6 =	478,6
5. Vlatka Pervan, HRV	382 + 96,5 =	478,5
6. Marija Marovic, HRV	381 + 96,1 =	477,1
7. Katja Vodeb, SLO-m	376 + 95,0 =	471,0
8. Majda Raušl, SLO	377 + 93,6 =	470,6
10. Valerija Kufner, SLO	374 krogov	
12. Anuša Kovačič, SLO-		373
14. Petra Dobravec, SLO		370
Znani prvi udeleženci EP na Finskem
Po dveh preizkušnjah v Rušah je tako padla prva odločitev o udeležencih evropskega prvenstva z zračnim orožjem na Finskem. Med člani s puško sta si mesto v slovenski izbrani vrsti zagotovila Željko Moičevic in Živa Dvoršak, med mladinci s puško je to uspelo Janu Šumaku, med mladinkami Nini Juvan, Špeli Mihalič in Živi Muhič ter med mladinkami s pištolo Katji Vodeb. Lista udeležencev pa še ni dokončna, saj lahko po turnirju v Munchnu še pride do kakšne spremembe oziroma povečanja ekipe. Kriteriji - člani puška: 593, članice puška 395, mladinci puška 588, mladinke puška 392, člani pištola 578, članice pištola 380, mladinci pištola 566, mladinke pištola 371, kot kriterij se upošteva tudi dobro ekipno povprečje treh strelcev.
Rezultati ekipe FC Ptuj:
v skupini: FC Ptuj - FK Nikšič 3:2, FC Ptuj - FK Beograd 1:1, FC Ptuj - NK Orkan Split 2:2; osmina finala: FC Ptuj - FK Željezničar 3:2; četrtfinale: FC Ptuj - AS Novi Pazar 2:0; polfinale: FC Ptuj - NK Krško 0:3; tekma za 3. mesto: FC Ptuj - NK Orkan Split 1:0. FC Ptuj: Marko Pernat, Jure Perger, Žan Medved, Jaka Vajda, Rok Mohorko, Niko Klinc, Urban Tomanič, Vid Ovčar, Grega Predikaka. Trener: Marko Perger.
Mali nogomet
Nogomet • NK Zavrč, 3. SNL - vzhod
Dugolin, Kokol in Avgušin v Zavrču
Kmalu bo konec »zimskih« počitnic za nogometaše Za-vrča. Miran Emeršič je prvi zbor nogometašev sklical v ponedeljek, 23. 1. Uprava kluba pa v zimskem prestopnem roku ni sedela križem rok, nasprotno, bila je zelo agilna. Tako je kvalitetnemu moštvu dodala še tri znana nogometna imena. V klub, ki je ponos druge najmanjše slovenske občine, so se tako preselili Marko Avguštin (CM Celje, nazadnje je igral v Slovenski Bistrici), Andrej Dugolin (Stojnci) in Miha Kokol (Aluminij). V klubu se pogovarjajo še z enim znanim nogometašem, ker pa dogovor še ni sklenjen, imena ne želijo izdati. Verjetno bo nekaj »prometa« tudi v smeri odhodov, vendar je o tem v tem trenutku še preu-ranjeno govoriti.
Tako bo imel trener črno-belih (uradna klubska barva je sicer rumeno-zelena) na voljo izjemno zasedbo, katere edini cilj bo osvojitev naslova prvaka in v naslednji sezoni igranje v drugoligaški druščini. V nameri ostati edini kandidat za osvojitev 1. mesta v 3. ligi vzhod, bodo Uroš Gabrovec
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin bo dres NK Stojnci (na fotografiji) zamenjal za dres NK Zavrč.
in druščina poleg treningov odigrali števila prijateljska srečanja. Večina nasprotnikov je že znanih, prosta sta le še dva prosta termina.
Tadej Podvršek
Seznam prijateljskih tekem Zavrča:	
sobota, 4. 2.	ob 16.00 Feldbach - NK Zavrč (v Feldbachu)
sobota, 11. 2.	NK Šmartno - NK Zavrč
sreda, 15. 2.	NK Podvinci - NK Zavrč
sobota, 18. 2.	NK Zavrč - NK Ljutomer
sobota, 25. 2.	NŠ Drava - NK Zavrč
sobota, 3. 3.	NK Rudar (T) - NK Zavrč
nedelja, 10. 3.	NK Beltinci - NK Zavrč
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Pred »dravaši« deset prijateljskih tekem
Pred nogometaši NŠ Drava je še dober teden počitnic. Prvi zbor nogometašev v modrem je predviden v soboto, 28. 1., ko bo Tomislav Grba-vac svoje varovance popeljal na prvi trening. Zaenkrat večjih premikov v igralskem ka-
dru še ni, novinec je le Danijel Ljubec, vendar kadrovska križanka na Ptuju nikakor ni zaključena. Čeprav je do začetka priprav še dober teden, pa so v klubu poskrbeli za pestro paleto pripravljalnih tekem, ki jih bodo odigrali modri. Vklju-
čujoč uvodno srečanje, ko se bodo »dravaši« pomerili med seboj, bo NŠ Drava pred pr-
venstvom (14. marca) odigrala kar deset srečanj.
tp
Seznam	pripravljalnih tekem NŠ Drava:
4. 2.	med seboj
12. 2.	Aluminij - NŠ Drava
15. 2.	NŠ Drava - NK Malečnik
18. 2.	NŠ Drava - Simer Šampion
22. 2.	NŠ Drava - NK Paloma
25. 2.	NŠ Drava - NK Zavrč
29. 2.	NŠ Drava - NK Bistrica
3. 3.	NŠ Drava - NK Železničar
7. 3.	NŠ Drava - NK Hajdina
10. 3.	NŠ Drava - NK Veržej
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Grbavac, trener NŠ Drava Ptuj
Judo • Turnir mladih v Lendavi
Samanta in Nika na najvišji stopnički
■ v, ■
Ekipa JK Drave, ki se je udeležila turnirja v Lendavi
V soboto je bilo v Lendavi tekmovanje za mlajše starostne selekcije. To je bilo prvo tekmovanje v letošnjem letu, ki šteje v točkovanju za slovenski pokal pri mlajših dečkih in deklicah. Tekmovanja se je skupno udeležilo približno 300 tekmovalcev iz 27 klubov, med katerimi so bili tudi trije klubi iz Madžarske in Hrvaške. Iz JK Drava Ptuj se gaje udeležilo 12 tekmovalcev, ki so bili zelo uspešni. Med drugim sta Samanta Kajnih in Nika Šlamberger zmagali v svojih kategorijah, na stopničke pa sta stopila še Mitja Vučina in Jure Vogrin.
DB
Rezultati:
cicibanke: -34 kg: 1. Samanta Kajnih;
cicibani: -30 kg: 7. Jure Mislovič; -34 kg: 5. Jaša Dajčman; -42 kg: 2. Mitja Vučina; +46 kg: 5. Jure Vogrin;
mlajše deklice: -36 kg: 7. Viktorija Zadravec; -44 kg: 5. Patricia Mar; +57 kg: 1. Nika Šlamberger;
mlajši dečki: -34 kg: 5. Tine Čeh; -38 kg: 9. Rene Kloar; +60 kg: 7. Luka Šlamberger; starejši dečki: -55 kg: 5. Deivis Kajnih.
Športni napovednik
Rokomet • 1. A ženska liga
PARI 14. KROGA: Burja Škofije - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 20.00), Celjske mesnine - Naklo Tržič, Krka - Zagorje GEN I, Po-ran - Krim Mercator, Veplas Velenje - Mlinotest Ajdovščina, Antrum Sežana - Olimpija
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
11. KROG - SOBOTA ob 17.00: Ptuj - Finea Maribor
3. MOŠKA LIGA
6. KROG: Kajuh - Šternmatik Cirkovce (sobota ob 10.00), Vesna Zalog - Šternmatik Cirkovce (sobota ob 16.00)
Kegljanje
1. B ŽENSKA LIGA
11. KROG: Trebnje - Drava Deta Center (sobota ob 17.00)
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
11. KROG: Radenska - Drava Deta Center (sobota ob 11.00)
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
RAZPORED 11. KROGA - NEDELJA ob 10.00: ŠD Ptujska Gora -ŠD Rim, 10.40: SGD in Slikarstvo Branko Goričan - Klub ptujskih študentov, 11.20: Reklamni atelje Babšek - Ricks Caffe, 12.00: Sport club M - Hausmart Super Team, 12.40: Club 13 - Apolon II, 13.20: ŠD Draženci - KMN Draženci
8. zimski mednarodni turnir na Ptuju (U-6 in U-12)
V	soboto, 21. januarja, bo v dvorani Center na Ptuju v organizaciji NŠ Poli Drava Ptuj organiziran nov zimski turnir naraščajnikov, tokrat za selekciji U-6 in U-12.
Prvi bodo ob 8. uri na parket stopili šestletniki (finale bo na sporedu ob 13.20), ob 14. uri pa se bo pričelo še tekmovanje v konkurenci U-12 (finale bo ob 19.20). V mlajši starostni kategoriji bo nastopilo osem, v starejši pa deset ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini. Najboljši dve iz vsake skupine bosta napredovali v polfinale. U-6, razpored skupin:
skupina A: NŠ Poli Drava 1, NK Veržej, ND Dravinja, NŠ Mura 05; skupina B: NŠ Poli Drava 2, NK Aluminij, NK Dobrovce, NK Medi-murje. U-12, razpored skupin:
skupina A: NŠ Poli Drava 1, NK Medimurje, NK Veržej, NK Celje, NK Golgeter Hajdina;
skupina B: NK Aluminij, NK Rakičan, ND Dravinja, NŠ Mura 05, NŠ Poli Drava 2.
Zimski turnir v Kidričevem (U-8 in U-10)
V	soboto in nedeljo, 21. in 22. januarja, bosta v večnamenski športni dvorani v Kidričevem turnirja selekcij U-8 in U-10. V soboto se bodo od 9. ure naprej merili osemletniki (finalne tekme bodo od 14.30 naprej), v nedeljo pa v istih terminih desetletniki.
U-8, razpored skupin (sobota, 21. 1.):
skupina A: Aluminij 1, Golgeter Hajdina, Zlatoličje, Miklavž;
skupina B: Sl. Bistrica, Stojnci, Aluminij 2, Podvinci;
skupina C: NŠ Poli Drava, Mura 05, Bravo Publikum, Dobrovce;
skupina D: Brinje-Grosuplje, Šampion Celje, Dravinja NŠ Krško.
U-10, razpored skupin (nedelja, 22. 1.):
skupina A: Aluminij 1, Stojnci, Slivnica 2, NŠ Poli Drava;
skupina B: Slivnica, Golgeter Hajdina, Rače, Aluminij 2;
skupina C: Rudar Velenje, Zlatoličje, Mura 05 2, Dobrovce;
skupina D: Mura 05 1, Videm, Maribor Tabor, Limbuš Pekre.
DK, JM
Košarka • U-16
KD BORUT BESEDIC -KK HALOZE 57:93
KK HALOZE: A. Rakovec, Da miš 6, Zupanič 21, Mesarič 8, Mezna-rič 6, Kodrič, Lešnik 8, M. Rakovec 17, Rojs 27, Pepelnik, Markež 8, Butolen.
Mladi košarkarji KK Haloze so odlično odigrali prvo srečanje v tem letu. Že po prvih desetih minutah se jim je obrestovala dobra, disciplinirana in borbena igra, ob polčasu pa je bila prednost gostov že 21 točk.
DK
Ekipa KK Haloze
Majski Vrh • Neponovljiva trgatev pri Gregorečevih
Veselje ob prvem suhem jagodnem izboru
Sobotno mrzlo, a jasno dopoldne je med trsi na Majskem Vrhu 19 pozdravilo dober ducat nasmejanih trgačev, ki so prišli pomagat Stanku in Silvi Gre-gorec pri prvi in zelo gotovo zadnji trgatvi to sezono - trgatvi suhega grozdja oziroma suhega jagodnega izbora laškega rizlinga.
Dela nikakor ni bilo malo, saj je na pridne roke čakalo prek 400 trsov, zavarovanih z mrežo, ki so jo napenjali pravi hribčki temno osušenega grozdja.
„Leta in leta smo čakali na takšno priložnost, kot se nam je ponudila letos. Tako danes, prav na antonovo, prvič trgamo t. i. suhi jagodni izbor laškega rizlinga. Grozdje je v odličnem stanju, namerili smo prek 200 ekslejevih stopinj sladkorja, kar pomeni, da bo vino izjemne kvalitete. Do takšne trgatve ni enostavno priti, saj je veliko odvisno od vremena in letos je bilo točno takšno, kot mora biti, ne preveč mrzlo in brez snega. Že jeseni smo razmišljali o tovrstni trgatvi, decembra pa smo bili praktično že prepričani, da nam bo ta suhi jagodni izbor res uspel. Seveda je bilo treba ves čas spremljati ne le vreme, ampak tudi zdravstveno stanje grozdja, ki smo ga pustili sušiti na 400 trsih. Če bi se pojavila nežlahtna gniloba, bi morali trgati takoj in te trgatve danes ne bi bilo," je z nemajhno iskro ponosa v očeh povedal Stanko Gre-gorec, medtem ko je budno nadzoroval in pomagal ostalim prešerno razpoloženim trgačem.
Do vina še tri leta v 334 let stari kleti
„Grozdje je zdaj treba zelo previdno obrati, paziti je treba na vsako jagodo in jo pobrati, če slučajno pade na tla. Pa potem delo še zdaleč ni končano. Vino, ki ga bomo verjetno poimenovali kar antonovo, bo zahtevalo še veliko dela, preden bo dozorelo. Negovanje in kletarjenje bo še zelo zahtevno. Ko bomo potrgali vse suho grozdje, sledi počasno stiskanje, potem hiter razsluz in kvalitetno čiščenje, dobro izbrane pra-
Gospodarja Silva in Stanko Gregorec sta leta in leta čakala na prvo trgatev suhega jagodnega izbora - in jo letos dočakala.
Vesela ekipa trgačev pri Gregorečevih je imela polne roke dela, dokler ni bila pobrana zadnja suha jagoda na vseh 400 trsih.
ve kvasovke in dobra hrana zanje. Mislim, da bo vrelo kakšna dva meseca, potem bo sledil pretok, nato pa mora to vino najmanj pol leta ležati na finih drožeh. Polnitev oziroma stekleničenje bo na vrsti čez dve in pol ali tri leta, do takrat pa bomo izbrali steklenice, nalepke in dokončno tudi poimenovanje. Po oceni zna biti tega vina okrog 35 do 45 litrov," je dolgo pot od grozdja do vina opisal Grego-rec.
Zakonca sicer obdelujeta kar okoli 17.500 trsov, večino vinogradov na Majskem Vrhu pa imata v najemu od sklada kmetijskih zemljišč: „Začela sva s svojim vinogradom z okoli 1000 trsi, potem pa sva po ženini izgubi službe vinogradništvo vzela bolj zares in najela dodatne vinograde. Pogodba s skladom velja do izteka rodnosti, kar pa bo kmalu, saj so vsi ti vinogradi stari od najmanj 25 pa tja do 45 let. Obnavljati jih sama ne bova mogla, niti nima smisla, saj je kriza na vinskem trgu velika in se čedalje težje kaj proda. Otrok pa ta dejavnost ne
Dolga pot do vina - suhega jagodnega izbora (laški rizling) se začne s počasnim stiskanjem.
mika, kar čisto razumem, saj ne prinaša dobička, in če res ne delaš z velikim veseljem in ljubeznijo, v tem ni prihodnosti. Tako bomo verjetno to dejavnost opustili; no, z ženo bova že še vztrajala, dokler bo zdravje služilo," je še povedal Gregorec, ki ob tem ni mogel mimo kritike mačehovskega odnosa države do vinogradnikov in vinarjev:
„Tako in tako moramo ves pridelek prijaviti, plačati vse davke in kar je treba, pa če kaj vina potem prodamo ali ne. Poleg tega z ženo plačujeva za najete stare vinograde več kot 1000 evrov najemnine skladu. Težko je, in če ne bi v tem delu res uživala, bi vinogradništvo in vinarstvo že opustila. Večino dela je na teh hribih treba opraviti ročno, le kakšno mulčenje gre s strojem. To se nikjer nič ne upošteva."
Ni vsak trgač dober trgač ...
Temne misli v zvezi s stanjem na vinarskem in vinogradniškem trgu pa Gregorec skupaj z veselo družbo prijateljev in sorodnikov hitro odrine: „No, doslej smo kar dobo zvozili. Nisem kooperant Ptujske kleti, ker se pred leti pač nismo našli v skupnem sodelovanju. Tako vse vino pridelamo kar doma, v najstarejši haloški kleti, ki danes šteje dobrih 334 let. Kapaciteta kleti znaša prek 13.000 litrov, vendar zadnja leta sodi niso polni, saj osebno dajem veliko več na kvaliteto kot na količino. Letos smo zaradi več trgatev napolnili le polovico sodov.
Doslej smo imeli pravza-
prav že vse vrste trgatev; od rednih do ledenih, dva jagodna izbora in kar nekaj poznih trgatev. Samo lansko jesen, torej vino letošnjega letnika, smo del vinogradov obrali v redni trgatvi, del vinograda pa smo pustili in potem izvedli dve pozni trgatvi
traminca in laškega rizlinga. Že pri teh trgatvah je bila stopnja sladkorja tako visoka, da bi lahko bil tudi suhi jagodni izbor. Zadnje trse pa smo pustili do sredine januarja. In tako je to prva in zadnja trgatev suhega jagodnega izbora v našem vinogradu. Smo jo le dočakali!"
Veselje gospodarja in gospodinje so delili tudi vsi trgači, od najmlajšega do najstarejšega: „Hja, vidite, to pa je moja stalna ekipa trga-čev, ki so najboljši! Ne more
biti prav vsak dober trgač in ti moji so dobili vstopnice že leta 2001. Od takrat se vedno zberemo skupaj na naših trgatvah in upam, da se še nekaj časa bomo!"
Vino, ki ga pridelajo v domači kleti, Gregorečevi pretežno prodajo, nekaj ga pa seveda vedno ostane za domače potrebe in za prijatelje: „Tako bo tudi z antonovim vinom. Ampak tega bomo pokušali, kot že povedano, šele čez dve ali tri leta!"
SM
Vitomarci • Še ena odlična trgatev
Ledena trgatev najslajšega grozdja
Že 11. leto zapored vinogradnik Edi Kupčič najboljše grozdje sorte dišeči tra-minec pobira pozimi. Letos so najlepše grozdne jagode potrgali šele v sredini januarja, nastalo predikatno vino pa bo po njegovem pričakovanju neponovljivega okusa.
Upokojeni agronom Edi Kupčič je po predvidevanjih tudi letos imel odlično letino. V januarju pa je v njegove sode na ledeni trgatvi nateklo 130 litrov izjemno kvalitetnega dišečega traminca. Gre za jagodni izbor, vina pa sodijo med predikatna. Od 1200 trsov dišečega traminca, kolikor jih ima v svojem vinogradu, jih Kupčič vsako leto za ledeno trgatev prihrani nekaj manj kot 300. Letos je za to priložnost pustil 280 trsov, steklo pa je precej več vina kot običajno. V povprečju iz takšne količine grozdja pridela 60-100 litrov, letos pa je dosegel rekord, nateklo je kar 130 litrov sladkega mošta.
Omenjeno vino je izjemno sladko, Edi Kupčič pravi, da je namenjeno le za dušo. Za to sorto vina se je navdušil sam, saj prej na mestu, kjer ima danes vinograd, to grozdje ni raslo.
Kupčič za izbor skrbi že 11
let, drugo leto zapored pa mu je uspelo dobiti tudi jagodni izbor. Njegova vina so med zelo priznanimi, je dobitnik mnogih nagrad in priznanj. A kot pravi, je to le posledica njegove želje po izdelovanju dobrega vina. Letina je namreč v prvi vrsti namenjena
prijateljem in sorodnikom, nekaj litrov pa nameni za darila in promocijo. Posebej ponosen je, da je usmeritev vinogradništva Kupčič v predelovanje predikatnih vin, torej v kvaliteto in ne kvantiteto.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv
Iz takih grozdov je nastal do januarja nastajal jagodni izbor dišečega traminca.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Kremne juhe
Danes dostop do sveže zelenjave ni več tako odvisen od letnih časov kot pred nekaj desetletij. Zaradi tega se tudi način prehrane in priprava jedi spreminja, saj skorajda ni jedi, ki je ne bi mogli pripraviti kadar koli v tekočem letu. Tako je tudi s kremnimi juhami.
Za pripravo kremnih juh pogosto uporabljamo enake sestavine kot za pripravo pretlačenih juh, vendar so te juhe bolj polne in gladke. Temeljne sestavine kremnih juh so zelenjava, sadje ali nekateri morski sadeži. Mesne kremne juhe so redke. Zelenjava, kot je korenje, krompir, beluši, bro-koli, cvetača, glavnata solata, je veliko lažja in daje to svežino tudi juhi. Vse kremne juhe so zanimive tudi na pogled, saj so sestavine med sabo povezane v gosto tekočo zmes, v kateri ena sestavina dopolnjuje drugo.
Glavna sestavina kremnih juh so že zmeraj vse vrste zelenjave. Najokusnejše kremne juhe dobimo, če juho pripravljamo iz ene zelenjave, saj le tako juha izraža glede na okus največ, kar je možno. Pri nekaterih listnatih vrstah zelenjave, kot je špinača, blitva, in pri kapusnicah, kot je glav-nati ohrovt, pazimo, da juh ne pokrivamo, saj spremenijo barvo. Vso zelenjavo pri pripravi kremnih juh spremlja čebula in nekatere tudi česen. Čebula in česen juho dopolnita pri okusu in jo delno tudi zgostita.
Kremne juhe najpogosteje zgostimo z moko, surovim na-ribanim krompirjem, masleno kocko ali podmetom. Če jih zgostimo s pomokanjem, se moka dobro razkuha in juhe
nimajo okusa po moki, surov naribani krompir pa juham doda še boljši okus in je posebej priporočljiv pri pripravi kremnih juh iz zelenjave. Če kremne juhe zgostimo z masleno kocko, to je z mešanico moke in masla v razmerju 1 : 1, dobijo fin okus in žametni videz. Najmanj zaželen način zgoščevanja kremnih juh je zgoščevanje s podmetom, ki se ga po večini poslužujemo v primeru, ko smo juhe preveč zalili.
Tekočina, ki jo uporabljamo pri zalivanju kremne juhe, je lahko poljubna mesna juha, voda, del vode pa lahko zamenjamo tudi z vinom. Vino in vodo uporabljamo za zalivanje sadnih kremnih juh ter pri pripravi nekaterih kremnih juh iz morskih sadežev. Najpogosteje uporabljamo kar vodo. Pri zalivanju kremnih juh je vedno bolje, da jih za-lijmo z manjšo količino vode in po potrebi vodo ali drugo tekočino še prilijemo, saj preveč razredčena kremna juha nima finega kremastega okusa, ko jo serviramo.
Pri pripravi kremne juhe ne uporabljamo široke palete začimb, ampak dodamo sol in jih odišavimo še z lovorom, nekatere s timijanom, maja-ronom, skoraj vse pa z muška-tnim oreškom, peteršiljem in po želji z drobnjakom. Čas priprave priprava vseh kremnih
Napad po nekaj minutah mine, kužek počasi pride k sebi, čeprav je potem še ves dan bolj miren oziroma žalosten ali otožen. Po navadi je imel napade približno vsake 3 do 4 mesece, stopnjevali pa so se letos v času praznovanja novega leta. Lastnika zanima, ali gre tu za epilepsijo in kaj lahko stori, da bi pomagal svojemu
Fižolova kremna juha
juh je sorazmerno kratek, saj pri kuhanju s podaljševanjem toplotne obdelave juhe izgubljajo na kvaliteti, kar je ravno obratno kot pri čistili juhah, pri katerih kvaliteta z daljšim časom kuhanja raste.
Vse kremne juhe, ne glede na to, katera je osnovna sestavina, po kateri juha nosi tudi ime, pripravljamo po enakem postopku. V loncu najprej stopimo manjšo količino masla ali poljubne maščobe, da se dno rahlo prekrije z maščobo, nato dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo toliko časa, da močno ovene, nato dodamo sesekljan česen, pomokamo, moko pražimo toliko časa, da ne spremeni barve, in nato zalijemo s tekočino. Šele nato dodamo tisto zelenjavo, po kateri bo juha nosila okus in ime: če dodamo na majhne kocke narezano korenje, bomo dobili korenjevo kremno juho, če vsipamo v juho večjo količino graha, dobimo grahovo kremno juho, itd.
Ko v juho vsipamo zelenjavo, počakamo, da zavre, nato dodamo začimbe in dišave ter počasi kuhamo od 20 do 30 minut oziroma toliko časa, da se zelenjava močno zmehča, lahko tudi delno razpade.
Nato juho skozi fino cedilko ali pasirko pretlačimo in ponovno segrejemo. Tik pred serviranjem jo izboljšamo s kislo smetano, potresemo s peteršiljem ali drobnjakom in ponudimo. Da se nam kisla smetana ne sesiri, jo damo v manjšo posodico, gladko premešamo ter ji dodamo manjšo količino vrele juhe in nato previdno med mešanjem vlijemo v juho. Ko kremne juhe izboljšamo s kislo smetano, jih takoj ponudimo. Če jih pustimo, da se še kuhajo, se rahlo razredčijo in izgubijo kremast okus.
Kremne juhe po večini ser-viramo brez jušnega vložka ali zakuhe. Če pa jih želimo izboljšati, pa lahko kot zakuho dodamo nekaj koščkov enake zelenjave, po kateri juha nosi ime, na primer nekaj zrnc graha pri grahovi kremni juhi, ali dodamo majhne opečene kruhove kocke, lahko tudi ocvrte kroglice, profiterole, biskvitni ponvičnik ali majhne žličnike. Pri dodajanju kruhovih kock, biskvitnega ponvičnika in drugih škrobnatih prilog pazimo, da jih damo v juho ali krožnike šele, ko juho serviramo, da se ne napojijo preveč in s tem juho premočno zgostijo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Francoski buldog in epilepsija
Lastnik 4 leta starega francoskega buldoga iz okolice Ptuja ima že dve leti občasno težave s svojim kužkom. Kužek ima vsake toliko časa napade, med katerimi izgubi zavest, pade po tleh, tačke se mu premikajo nekontrolirano, kot da bi veslal, oči ima med napadom priprte in zenice obrnjene povsem navzgor, tako da je videti zelo grozno in tragično.
psu. Zelo nerad ga namreč pelje v ambulanto k veterinarju, saj se tam kužek močno boji in trese.
Po pisanju lastnika sklepam, da gre pri njegovem kužku res najverjetneje za epileptič-ne napade, čeprav bi morali s kliničnim pregledom živali in ostalo diagnostiko izključiti morebitne druge bolezni, ki
Foto: E. Senear
lahko privedejo do podobnih napadov, kot so epileptični. V današnjem prispevku bom napisal nekaj več o epilepsiji pri psih.
Epilepsija je bolezen živčnega sistema; gre za nevrološko motnjo, ki jo karakterizirajo ponavljajoče se konvulzije (krči) in to v večjem ali manjšem obsegu. Bolezen se lahko manifestira v več oblikah napadov: v t. i. malih napadih in velikih napadih. Pri malih napadih je senzorij živali ohranjen, žival pade po tleh v nekakšnem krču, glava je pogosto iztegnjena in oči izbuljene. V očeh živali je opaziti nemir in strah, vendar žival reagira in je pri zavesti. Veliki napadi so bistveno bolj dramatični. Krči so tako močni, da žival tolče z glavo po tleh, po pohištvu, se premetava, škripa z zobmi, pogosto si pregrizne jezik in krvavi iz ust. V velikih napadih kužek ne dojema okolice, se ne zaveda in lahko lastnika tudi močno poškoduje oziroma ugrizne, ko mu hoče pomagati. Ko se napad konča, je kužek še
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nekaj ur popolnoma odsoten, ne reagira na domače in okolico, pogosto kar tava in hodi v krogu, istočasno zelo pospešeno diha in se ne umiri. Dostikrat si napadi sledijo eden za drugim, kar žival močno izčrpa in pogosto pride do smrti med dolgotrajnim napadom. Epilepsija pri psih se najpogosteje začne z malimi napadi, razmiki med njimi so lahko tudi nekaj mesecev. Lahko, da bo imel kužek samo napad ali dva, potem pa nič več. Lahko pa se začnejo stopnjevati tako po količini kot tudi po moči in počasi preidejo v velike napade. Vzroki za napade so raznovrstni in praviloma niso znani. Dokazano pa je, da je eden od največjih mediatorjev napada hormonalni udar pri gonitvah. Ko samci zavohajo gonečo samičko, pogosto zapadejo v napade, in če imajo v svoji bližini kar nekaj psičk, so v resni nevarnosti.
Zdravljenje epilepsije je kompleksno in dolgotrajno in zahteva izkušenega veterinar-
Kmetijska svetovalna služba
Občinski prostorski načrt in kmetijska zemljišča
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) gradnja na kmetijskih zemljiščih ni dopustna, lahko pa občina v določenem prehodnem obdobju od uveljavitve novele ZKZ-C brez spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) načrtuje določene objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti in so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb (v nadaljevanju: kmetijski objekti). Gradnja omenjenih objektov bo na kmetijskih zemljišč mogoča le ob predhodno sprejetem OPPN.
Da lokalna skupnost lahko sprejme OPPN, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji:
-	sklep o začetku priprave OPPN mora lokalna skupnost sprejeti do 30. 6. 2013;
-	kmetijsko gospodarstvo mora izpolnjevati predpisane pogoje: vpisano mora biti v register kmetijskih gospodarstev in:
a)	če gre za kmetijo po zakonu, ki ureja kmetijstvo:
-	mora imeti najmanj enega člana pokojninsko in invalidsko zavarovanega kot kmeta, in sicer neprekinjeno dve leti pred vložitvijo vloge, ali
-	mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva iz Programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije,
b)	če gre za samostojnega podjetnika ali pravno osebo po zakonu, ki ureja kmetijstvo: mora v letu pred vložitvijo vloge doseči dohodek iz kmetijske dejavnosti najmanj v višin 60% letnega dohodka, pri čemer mora biti dohodek več ko 20.000 EUR ali letni dohodek najmanj 500.000 EUR;
-	pobuda, skupaj z odločbo MKGP, da kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje predpisane pogoje, mora biti vložena na lokalno skupnost do 31. 12. 2012.
O tem, ali kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje predpisane pogoje, odloči MKGP. Vlogo o izpolnjevanju pogojev mora kmetijsko gospodarstvo vložiti na MKGP do 31. 3. 2012, priložiti pa ji je treba dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke a) oziroma točke b) iz prejšnjega odstavka.
V	vlogi mora kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: KMG):
1.	navesti identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG MID);
2.	navesti, po kateri toči (alinei) iz tretjega odstavka 39. člena novele ZKZ-C KMG izpolnjuje pogoje, in sicer:
-	KMG je kmetija in najmanj en član te kmetije je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet: v tem primeru se navede samo, kateri član je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, podatek o pokojninskem zavarovanju po uradni dolžnosti pridobi MKGP oziroma/ali
-	KMG je kmetija, nosilec je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva kot mladi prevzemnik kmetije: potrebno je priložiti odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, da je nosilec kot mladi prevzemnik kmetije pridobil sredstva iz naslova Programa razvoja podeželja.
V	skladu z Zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - UPB5) je treba za vlogo in odločbo plačati upravno takso v skupnem znesku 22,66 EUR. Znesek se nakaže na: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana; št. računa:01100-1000315637,Sklic:11 23116-7111002. Znesek za nakazilo: 22,66 EUR. Namen: pobuda za OPPN - upravna taksa.
Skupna občinska uprava Ptuj je tudi pozvala vse kmetovalce, ki želijo urejati občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov, da se do 16. 1. 2012 oziroma čim prej oglasijo pri njih, da dobijo vse potrebne informacije.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
ja. Bolezen je neozdravljiva, vendar napade lahko preprečimo z dajanjem antiepileptikov in nujno kastracijo in sterilizacijo živali. Zdravila, ki se uporabljajo v terapiji, so enaka kot za ljudi in zelo uspešno preprečujejo napade in normalizirajo življenje živali. V primeru velikih napadov se takoj lotimo zdravljenja z zdravili, najprej z injekcijami vsakodnevno, in ko se stanje normalizira, preidemo na terapijo s tabletkami. Pogosto močno prizadeto žival tudi hospitaliziramo, saj lahko le tako blažimo in preprečujemo napade močnih krčev. Zelo je važno sodelovanje lastnika živali z veterinarjem, saj se doziranje zdravil prilagaja situaciji, ki jo opazuje lastnik
in jo vsakodnevno poroča veterinarju. Ta prilagaja dozo, dokler se kužek ne stabilizira in nadaljuje z določeno dozo zdravil, potrebno za normalno življenje. Antiepileptiki so namreč zdravila, ki močno pomirjajo, povzročajo zaspanost in omotičnost. S pravočasno začeto terapijo, kastracijo oziroma sterilizacijo živali in sodelovanjem lastnika z lečečim veterinarjem je uspeh preprečevanja napadov v večini primerov zagotovljen. Ker kužku očitno napade povzroča tudi stres, ki nastane zaradi strahu pri pokanju petard, bo treba v omenjenih primerih v bodoče uporabiti zaščitno protistre-sno terapijo
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ASV
Nagradno turistično vprašanje
Kurentovanje tudi na sejmu Turizem in prosti cas
Po številnih zapletih in še številnejših dvomih o tem, kako bo ali ne bo „živela" Evropska prestolnica kulture in mesta, povezana z njo, je otvoritvena slovesnost vendarle nakazala, da bo pustila neke sledi tudi v evropskem prostoru. Regionalno zastavljen projekt pa ne glede na partnerstvo na stranski tir postavlja vsa druga mesta, ki v projektu sodelujejo.
V ospredje se povsod postavlja Maribor, medtem ko iz medijskih sporočil ni razbrati, da sodelujejo tudi Velenje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj. Upati je le, da so v teh mestih dovolj zagnani in ambiciozni, da bodo projekt znali izkoristiti v razvojnem pogledu in da bo ostal ena od blagovnih znamk, ki jim bo odpirala vrata ne samo v evropski kulturni, temveč tudi v splošni gospodarski prostor. Pri Lonely Planetu, vodilnem založniku turističnih vodnikov, so oblikovali seznam najbolj atraktivnih destinacij v letu 2012. Med predlaganimi je tudi izlet v Maribor, skriti slovenski dragulj, ki je pritegnil tudi zaradi projekta EPK 2012. Popotnikom priporočajo, da si ogledajo na primer čudovit stari del mesta z gradom, svetujejo pa tudi sproščeno posedanje v številnih mestnih lokalih. V svojem zapisu pa dodajajo, da je drugo največje slovensko mesto prepogosto zapostavljeno na račun Ljubljane, Bleda in Triglava.
Ptujski turistični ponudniki pa se
Bo Ptuj skupaj z drugimi mesti znal izkoristiti priložnost, ki se ponuja z EPK?
te dni intenzivno pripravljajo tudi na letošnji prvi turistični sejem, sejem Turizem in prosti čas, ki bo potekal v Ljubljani od 26. do 29. januarja. Na njem se predstavlja ptujska turistična destinacija, MO Ptuj s Termami Ptuj, igriščem za golf, Ptujsko kletjo, PP
Kot vsako nekoliko večje mesto ima tudi Nottingham javni in še kakšen promet. Zelo veliko je avtobusov, zelo veliko ljudi pa jih tudi uporablja. So urejeni, čisti, in kar je še pomembneje, zelo so točni. Na vsakem postajališču je elektronska tabla, ki najavlja čas prihoda določenega avtobusa, in skoraj zmerom se ta pojavi na minuto natančno. Cene za vožnjo se pri tem gibljejo med enim funtom in funtom ter sedemdeset penijev. Možnost, ki je na voljo študentom, je tudi nakup letne vozovnice, ki stane okoli sto sedemdeset funtov, velja pa pri vseh avtobusnih ponudnikih v mestu (teh je namreč več, razdeljeni pa so po progah; razlike so predvsem v avtobusih in pa v ceni).
Omembe vredno se mi zdi tudi to, da je skoraj po vsem mestu (morda samo v strogem centru mesta ne) avtobusom na cesti namenjen poseben pas, s čimer se omogoči večja pretoč-nost prometa, odpravijo se prevelike zamude avtobusov in tako dalje.
Druga opcija, ki je na voljo za vožnjo po mestu, je tramvaj, s katerim se sicer še nisem peljal, a je po zunanjem videzu sodeč nov in zelo urejen. Tudi ta je večino časa poln.
Seveda so tu še taksiji, s katerimi imam nekoliko več izkušenj. Na voljo je več ponudnikov oziroma taksi služb, pri katerih je zaposlena večina taksistov. Na voljo so štiriindvajset ur na dan, po mojih izkušnjah so hitri in zanesljivi, pa tudi predragi niso.
bodo ponudniki tematsko oblikovali. Zadnji sejemski dan bo posvečen 52. kurentovanju in spremljajočim prireditvam, ki sestavljajo Festival umetnosti in dediščine; skupaj gre za 150 prireditev javnega pomena. Na letošnjem kurentovanju pričakujejo okrog 20 tisoč aktivnih udeležencev iz 18 držav sveta.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje je prejela Anica Rižnar, iz Mo-
škanjcev 62, ki je pravilno odgovorila, da se najnovejša knjiga o Ptuju pisatelja Bogdana Novaka imenuje Trte umirajo stoje. Danes sprašujemo, o kateri ptujski družini piše pisateljica Anna Wittula v knjigi pod naslovom Strojarska hiša. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 27. januarja.
Foto: Črtomir Goznik
Gostinstvom, hotelom Mitra, TD Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož ter nekaterimi drugimi manjšim turističnimi subjekti. K sodelovanju pa so povabili tudi RDO Ptuj - Ormož. Na ptujski stojnici se bo vse dni sejma odvijalo živahno dogajanje, ki ga
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
O kateri ptujski družini piše pisateljica Anna Wittula v knjigi z naslovom Strojarska hiša?________
Ime in priimek:_________________
Naslov:_____________________
Davčna številka:

Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (9.)
Potujemo, potujemo ...
Kadar se človeku zahoče ali pa se je primoran premakniti s točke A v točko B, se kot uporabna reč izkaže transport. Tako nekako je naneslo tudi v mojem življenju v Veliki Britaniji. Moram se premikati naokoli, kdaj pa kdaj se moram zapeljati v mesto in tako naprej.
Cene so primerljive z našimi, morda majčkeno višje. Pri enem večjih ponudnikov so vsi avtomobili novi, opremljeni z GPS-om, vozniki pa nosijo uniforme. Seveda je na cestah še veliko tistih klasičnih črnih angleških taksijev, ki smo jih vajeni iz filmov.
Naslednje prevozno sredstvo, primerno za medkrajevna potovanja, je vlak. Nacionalnega prevoznika že nekaj časa več ni, menda so se ga znebili v času Thatcherjeve vladavine. Tako je tudi na železnicah več ponudnikov storitev in vsak ima svoje vlake. Zlagal bi se, če bi rekel, da me to ni zmedlo. Še bolj me je presenetilo, ko sem ugotovil, da vozovnice ne morem kupiti kar na postaji (tako kot to počnemo pri nas), pač pa jo je treba
Tradicionalni angleški taksi; seveda pa je v službi taksijev na voljo tudi veliko novejših avtomobilov.
Mestni tramvaj v Nottinghamu
vnaprej rezervirati prek spleta. Tudi cene se tako na isti relaciji, z istim vlakom od datuma do datuma precej razlikujejo (tudi dvesto ali še več odstotkov). Tak sistem me ni posebej navdušil, moram pa priznati, da pa sem bil zelo zadovoljen s samim vlakom. Ta je bil namreč na nivoju, lep, urejen, hiter, nov, tih, pa tudi zamude ni imel. Cene vlakov so v primerjavi s cenami slovenskih vlakov precej višje (vsaj od vozovnic za običajne vlake). Primerljive so s ceno vozovnice za InterCity Slovenija (brez popustov), vendar je treba vedeti, da je tudi sama kakovost vlakov ceni primerna.
Zadnje javno prevozno sredstvo, ki ga bom omenil, so tako imenovani coaches oziroma potovalni avtobusi. Ti so nekakšen cestni ekvivalent vlakom, pri čemer so sicer vlaki hitrejši. Vozijo predvsem do letališč, pri tem pa se po poti ustavljajo in pobirajo nove potnike. Tudi te vozovnice je
treba vnaprej rezervirati prek spleta in tudi v tem primeru se cene med posameznimi dnevi (v bistvu kar med urami) precej razlikujejo. Vozijo skoraj ob vsaki uri (sam sem namreč z enim teh potoval ob treh zjutraj) in so tako kot vlaki zelo urejeni in točni. Cene so primerljive s tistimi za vlake, vendar, kot sem omenil, je vožnja nekoliko daljša. Prednost teh avtobusov je, da te pripeljejo direktno na letališče, praktično do vhoda, s čimer se izogneš raznim logističnim težavam, ki se pojavijo, če v Londonu z letalskimi kovčki potuješ z vlakom ali podzemno železnico.
Javni promet je v Veliki Britaniji na zelo visokem nivoju in dobro urejen, čeprav ni popoln. Meni osebno niso všeč vse te razlike v cenah in predhodne rezervacije, kar pa je posledica konkurence.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: MH
Foto: MH
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Koroška rok skupina Bališ se predstavlja z novo skladbo iz aktualnega lani izdanega albuma Novnos. Pesem nosi naslov Moj ša la la in je bila posneta že leta 2009 v studiu v Dekanih, kjer je producenta Žareta Paka za nekaj dni nadomestil znani avstrijski kitarist in produ-cent Andi Bartosh, ki je poskrbel tudi za zvočno podobo prvenca zasedbe Bališ. Samo snemanje sta med drugim popestrili tudi nočna vaja pod lipo na trgu v Dekanih in jutranja povorka proti studiu, kjer je skupina v zabavnem okolju lažje neprestano ustvarjala. Pozitivno energijo, ki prevladuje na njihovih nastopih, pa bo ta mesec mogoče doživeti tudi na treh koncertih, ki bodo na Dunaju, v ljubljanskem klubu Roxly in Dornbirnu.
•k-k-k
Potem ko so člani zasedbe Lombardo tik pred novoletnimi prazniki predstavili pesem Nov dan, ki se že nahaja na najrazličnejših glasbenih lestvicah, pa te dni neutrudno kujejo nove načrte. V začetku februarja jih čaka večji dogodek, na katerem bo premierno prikazan njihov prvi videospot. Dogodek bo obenem prvi korak v spomladanskem nizu njihovih koncertov. O skladbi, s katero se trenutno predstavlja skupina, pa pevec Nejc Lombardo pravi naslednje: »Pesem Nov dan je občinstvo dobro sprejelo, kar nas še posebej veseli. Skladba govori o tistem občutku, ko dojameš, da imaš dovolj, da se ne boš večprepuščal vajetim usode, pač pa boš svojo usodo krojil sam. Saj smo se že vsi kdaj znašli v takih občutkih, kajne? Vsi imamo prtljago iz preteklosti, ki nas tako ali drugače zaznamuje. In potem si lepega dne rečemo, da je dovolj, obrnemo nov list in svetu pokažemo svoj pravi jaz.«
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ROMANA KRAJNČAN - Le prijatelja 9. PANDA - Kakšno sonce, kakšen dan 8. SIDDHARTA - Postavi se na mojo stran 7. KATRINAS - Drobni biseri
6. ALL4PLAY - Halo 5. MAJA KEUC - Na pol poti 4. ŠPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral
3. BILBI - Ko sem tvoja še bila 2. ANDREJ ŠIFRER IN TALENTI - Ko zvonovi zapojo 1. NINA PUŠLAR - Le navaden
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Ko zadehti Omarjev Parfum
Za priljubljenega pevca Omarja Naberja je bilo leto 2011 zelo zanimivo, saj se mu je zgodilo veliko glasbenih dogodivščin.
Potem ko je nastopil na Emi s skladbo Bistvo skrito je očem ter kasneje posnel še videospot za pesem Le srce ne spi, se je odpravil v London in izkusil glasbeno sceno še drugače, saj se je redno udeleževal dogodkov Open Mic. V leto 2012 pa pevec vstopa z novo pesmijo Parfum. »Ta skladba je nastala zelo spontano - na licu mesta, ko sva z Mihom Goršetom zbirala ideje za ploščo. Menim, da predstavlja presežek z naskokom, glasbeno zrelost ter avtorsko in interpretativno napredovanje. Skladba po mojem prepričanju nima šibkih členov, na njej ne bi spreminjal prav ničesar, ker je v taki obliki in zvočni sliki brezkompromisna in prepričljiva. Verjamem, da je prav zato že našla mesto pri poslušalcih, saj je bil odziv na premierni nastop, ki se je zgodil v finalni oddaji Misija Evrovizija, odličen,« je povedal Omar.
Očitno je bil pevec s pesmijo Parfum ob pravem času na pravem mestu. »Dosedanji odzivi so fantastični, predvsem pri mladih, ki so pokazali, da žaganja še niso pozabili, da ga pravzaprav celo pogrešajo.« Dodano vrednost je prispevala plesna skupina Maestro, s katero je Omar sodeloval že v preteklosti. »O njihovem pro-
fesionalizmu in vrhunski kvaliteti ni nikakršnega dvoma in v veliko veselje mi je bilo, da sem lahko stal na odru skupaj z njimi. Prispevali so ne samo vrhunsko plesno točko, ampak tudi neponovljivo energijo, ki jo znajo ustvariti samo oni.«
Čeprav bo Omar naslednjih nekaj mesecev posvetil promociji svoje najnovejše skladbe in
Omar Naber se predstavlja s pesmijo Parfum.
Foto: Darja Stravs Tisu
obiskal tudi najrazličnejše slovenske odre, pa ga znova mika tudi obisk Londona, kjer je lani preživel kar nekaj časa. »V Londonu sem preživel pet mesecev in niti en dan mi ni bilo dolgčas. Počel sem ogromno stvari, poseben izziv pa so mi predstavljali festivali Open Mic, ki sem se jih udeleževal redno in z veseljem. Začetek je bil težak, vendar sčasoma se privadiš na zahtevno angleško publiko, ki od tebe vedno zahteva samo maksimum in postane to samo spodbuda, ki te žene naprej. Zagotovo se bom v kratkem spet odpravil in tam preživel še kak mesec ali dva. Lahko zaupam še to, da sem v petih mesecih v Londonu imel 34 nastopov. Vsak od njih je bil zame neponovljiv, vsak tamkajšnji nastop mi pomeni neverjeten izziv, še posebej zato, ker me ne pozna prav nihče.«
MZ
Filmski kotiček
Muppetki
Muppetki so eden tistih filmov, ki so ga posneli ljubitelji izvornih TV-oddaj za druge ljubitelje, kar je v Hollywoo-du precej redek pojav. Avtor Muppetkov je umrl leta 1990, od takrat pa so studii posneli kopico oddaj in filmov z Mu-ppetki, ki pa so bili vedno slabši, tako da so zadnji, ki temeljijo na klasičnih literarnih delih (Otok zakladov, Pepelka, Čarovnik iz Oza itd.) že prava groza in strah, ker so ubili ves čar Muppetkov. Franšiza je bila nujno potrebna počitka in odhoda krivcev za njeno uničenje.
Avtorji najnovejšega filma
The Muppets
Igrajo: Amy Adams, Jason Segel, Selena Gomez, Emily Blunt, Neil Patrick Harris, Zach Galifianakis Režija: James Bobin Scenarij: Jason Segel in Nicholas Stoller po likih Jima Hensona Žanr: družinska komedija Dolžina: 120 minut Leto: 2011 Država: ZDA
so več kot očitno ljudje, ki so konec 70-ih in v začetku 80-ih rasli z Muppetki, zato so se predelave izvornega materiala lotili z dolžno spo-štiljivostjo. Rezultat je očarljiv in ganljiv nostalgičen film, ki nam brez olepšavanja pokaže, kako vsebinsko preproste so bile tovrstne TV oddaje. Nekaj plesnih točk in par šal in to je to. Nič več in nič manj, toda za odraščajočo otroško dušo ves svet, zato najnovejšega filma o Muppetkih ne bodo gledali današnji otroci, ampak njihovi starši.
Eden od pokojnih scenaristov TV-oddaj o Muppetkih je nekoč dejal, da skušajo pisati čim bolj odbite skeče. Tudi nedokončane in nerazvite ideje so posneli in jih na koncu, ko so zašli v slepo vsebinsko ulico, končali z eno ali po možnosti več eksplozijami, ker to garantirano povzroči salve smeha. No, takšnega mon-typythonovskega zadetega humorja žal v novem filmu ni, saj je preveč zazrt v preteklost in osredotočen na spomine.
Kar pa ni slabo. Čeprav je film zato malce preveč politič-
no korekten in so vsi običajni scenaristični vzvodi manipulacije občinstva precej očitni, nas - presenetljivo - ne odvrnejo, ampak nasprtno: zavoljo lepe vrnitve v brezksrbno otroštvo si želimo biti zmani-pulirani v podoživljanje lepih spominov, vključno s pravljičnim koncem.
Zato ni čudno, da so se avtorji odrekli računalniški grafiki, ki bi jo najbrž kdorkoli drug uporabil v tehnično zapletenih prizorih, v katerih so vidna celotna telesa lutk. Na srečo so uporabili animatro-ne, daljinsko vodene fizične lutke, zaradi česar so mestoma videti štorasto, toda ravno v tem tiči čar tega nostalgič-nega potovanja v preteklost. V tej funkciji avtorji ponekod
rušijo četrti zid, torej nam liki občasno dajo vedeti, da nastopajo v filmu, zlasti s komentarji o proračunu filma.
Kot vsako potovanje v preteklost je tudi ta film nevaren v smislu, da bo lepe stvari v otroštvu razkril takšne, kot v resnici tudi so: plehke. In res, film z zadetkom v črno prikaže vso preprostost Muppet-kov, ob kateri se bomo starejši ljubitelji nelagodno vprašali: mar je to res bilo vse, kar smo kot otroci gledali na TV? Ali pa je morda film za kanček zgrešil čar oddaj? Odgovor je seveda nekje vmes. Muppetki so res od nekdaj bili zgolj to, kar film prikaže, le da bi morda nekaj eksplozij vseeno prišlo prav.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Na delovnem mestu vas bo spremljalo delo iz preteklosti. Odločali se boste zelo hitro in drzno, a pazite, da ne bo prehitro. Ljubezen bo nekaj prijetnega in končno boste ugotovili, da znate ljubiti. V vaše življenje bo prišla neka oseba, ki bo kot sonce. Vzeli
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Izzivi se bodo stopnjevali v vseh študijskih dejavnostih in izpopolnjevanju znanja. Odkrili boste, da je vaše življenje kot skrinja in da se celo svoje življenje lahko učite. Pravilno je, da si stvari zapisujete, kajti čez čas boste spoznali, da so to večne modrosti. Ljubezen: spremlja vas tišina.
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Vzeli si boste čas za prijatelje in uživali v oazi življenja. Pred vami je teden sreče in imeli boste možnost, da se vam bo izpolnila kakšna srčna želja. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste oddajali neko magne-tično energijo. Dobro se z dobrim povrne.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Imeli boste dve odločitvi in se odločili za pravo. Na delovnem mestu bo precej pestro in ambiciozno. Morali boste narediti načrt in selekcijo. Zapisujte si notranje občutke in verjemite, da vam bo le tako lažje. Srčni izvoljenec vas bo povabil na večerjo in vam izpovedal ljubezen.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Razpeti boste med delovnimi obveznostmi doma in finančnimi pogledi na delovnem mestu. Označevala vas bo močna vera in tako se bodo zadeve pričele odvijati s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek (26. januarja) se bo izpolnila neka stvar, ki jo že dolgo pričakujete. Odzovite se klicu narave.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Kljub navideznemu pomanjkanju časa si naredite življenje lepo in prijetno. Sprva boste imeli neke pomisleke, toda ljudje vam bodo povedali, da ste se v pozitivnem smislu spremenili. Z vami je nekdo, ki vam nudi čustveno podporo. Navezovanje novih stikov vam bo šlo odlično od rok.
UGANKARSKI SLOVARČEK: BRAŠKA = zelo drobno oglje, BREZOVAR = slovenski šahist (Matjaž, 1966-), GRAKANJE = oglašanje vran, krakanje, IVETA = češka pevka Simonova, LEMENATAR = bogoslovec, semeniščnik (pogovorno), PEŠAVAR = mesto v Pakistanu, PREPREN = ljudsko ime za rastlino navadni gozdni koren, ŽALNIK = žaljivec.
■ejoqe 'e^sejq 'e^sejj 'oe|eo
'>l!U|ez 'laniues '!He '¡zou '^oo 'aA| 'jeieuaiuai 'emu e^soiu 'omei 'ojjsju 'rs 'ZI '10 'Hsa| '>isai}eu 'Aepn ¡uagsed 'uaidaid 'eujiJAZj '^a|sejqo 'afue^ejS 'uem 'eAapo 'joaoj '^sias :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d
(Kradioptuj
89,8° 98,2 °I04t3
SOBOTA, 21. januar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 22. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-
mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom To-polovcem. 24.00 SNOP. PONEDELJEK, 23. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Po-dravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 24. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 25. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila
(še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 26. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Po-
dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj). PETEK, 27. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Finančno boste nekoliko bolj zanihali. Pomembno je, da se naučite varčevati in da v tem tednu ne sklepate tveganih poslov. Pričakovatije čas, ko se bodo odvijale prijetne stvari in ko boste imeli srečno roko pri nakupih. Če poslovno sodelujete z osebo, ki je nasprotnega spola, se obetajo ugodnosti.
ŠKOmjON^¥ STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Raziskovalna žilica vam ne bo Svojo srečo boste iskali povsod in
dala miru in vrtali boste toliko časa, dokler ne pridobite nekaj informacij. Močan pečat vam daje tako komunikacija kot intelektualni izzivi. Počasi se daleč pride in tega se boste v tem času zavedali. Razreševati boste morali zadeve, ki so vezane na preteklost.
jo naposled našli v svojem srcu. Čarobne trenutke sreče lahko občutite v zakulisju svojega doma. Pravzaprav bo za vas to ploden in ustvarjalen čas, primeren za kakšne novosti in spremembe. V ljubezni se bodo točke usode zasukale tako, da boste imeli koristi.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste in na poslovnem področju naredili spremembo. Morda bo to zgolj korak naprej, ampak istočasno je nakazano, da vas označuje jeklena volja. Vsekakor bo spodbudno, da si vzamete čas zase, da se odpravite v naravo in da telovadite. Trenutki sreče pridejo tedaj, ko boste pripravljeni.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Občutila se bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Čeprav boste prepričani, da ste s svojo preteklostjo opravili, se vam bodo določeni vzorci vračali. Pravilno je, da si svoje notranje občutke zapisujete in tako vam bo mnogo lažje. Finančno boste cveteli in odlične iztočnice vas čakajo v službi.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Postanite zelo samozavestni in se plemenito soočite z dobrodelnimi zadevami. Okrepil se bo vaš duh prijateljstva in harmonija romantike se bo okrepila. Odločna energija vas zaznamuje v službi, saj vam gre dobro od rok tako delo kot delovne obveznosti. Počasi se vendarle daleč pride.
Podravje • Kriza v prašičereji se poglablja
Po poti tekstilnih „ion poslov"?!
Kriza v slovenski prašičereji neprekinjeno traja že več let, samooskrba pada in je po nekaterih ocenah že borih 30 odstotkov. Prav nič pa ne kaže, da se bo stanje izboljšalo, ampak celo nasprotno. Eden od strokovnjakov za prašičerejo, vodja svetovalne službe na ptujskem KGZ Peter Pribožič, pravi, da je zadnji čas za rešitev te panoge, pri čemer je nujno potrebna pomoč kmetijske politike z ustreznimi razpisi ter boljša zadružna povezanost rejcev.
„Izjemno kritično je v plemenski reji; letos bo to dejavnost opustilo še podjetje Panvita, ki bo izpraznilo svoje hleve v Nemščaku, kar pomeni znižanje števila plemenskih živali krepko pod 20.000. V dobrih časih smo imeli v državi prek 50.000 plemenskih živali... Za začetek bi bilo nujno takoj povečati število plemenskih svinj za vsaj 10.000, da se ta izguba vsaj pokrije, hkrati pa povečati rejo domačih pujskov na 200.000 letno," je napovedal Pribožič, nato pa nadaljeval:
„Drugi vzrok krize v prašičereji je pomanjkljiva organiziranost rejcev v zadrugah. To pomeni, da se bomo šli samo še uvažanja pujskov za pitanje. Nekaj takega, kot so bili včasih posli v naši tekstilnih firmah, v katerih so šivali po naročilu in za druge firme. Dokler niso vsi propadli ..."
Za manjše kmetije
• ■	■ v	a
najdonosnejša reja plemenskih živali
Pribožič ob tem pravi, da je ukinjanje domače prašičereje cilj tujih močnih prašičerejskih držav, saj bodo potem lahko prosto diktirale cene, ki nikakor ne bodo nizke: „Mi pa se bomo v najboljšem primeru ukvarjali le še s pitanjem, reševali vedno večje ekološke zahteve glede gnojevke, po pitancu pa se že zdaj in se bo tudi v prihodnje izredno malo zaslužilo. Zdaj se je treba odločiti, kaj in kako naprej.
Samooskrba s prašičjim mesom se v Sloveniji bliža 30 odstotkom, kar je najnižje doslej.
Ocena tržnih možnosti slovenske prašičereje
„Tržne možnosti naših prašičerejskih kmetij so vezane na predelovalno industrijo in na oskrbo manjših mesarij s svežim mesom. Z vzpostavitvijo boljše poslovne organiziranosti pa se rejcem odpira tudi možnost direktne prodaje klavnih polovic in mesnih izdelkov potrošnikom ali v trgovske verige. Za posamezne kmetije je priložnost tudi predelava na domu kot dopolnilna dejavnost, saj so tipični tradicionalni mesni izdelki med potrošniki vedno bolj iskani. Obvezno je striktno izvajanje označevanja izvora mesa na prodajnih policah in preprečevanje zlorab označevanja. V Sloveniji pa moramo ohraniti tudi tradicijo domačih kolin, ki predstavlja pomemben del samooskrbe in hkrati reševanje socialnih stisk ljudi. Zakonodaja na tem področju je tako izjemno pomembna. Vsekakor pa moramo ohranjati tudi male kmetije z rejo prašičev, kar so v Evropi že praktično izgubili, mi pa lahko še ohranimo," je še povedal Peter Pribožič.
Če pogledamo strukturo naših kmetij, ima povprečno velika kmetija okoli 6,4 ha zemljišč. Za te in tiste, ki imajo npr. 10 ha zemlje, je veliko donosnejše, če bi se začeli ukvarjati z vzrejo plemenskih pujskov. 60 plemenskih svinj na 10 hektarjev ustreza ekološkim zahtevam. Letno to pomeni 1200 prodanih pujskov, če je dobra tehnologija, pa še nekaj 100 več. Če se kmet odloči za pitanje, mu omenjena hektarska velikost kmetije pomeni veliko omejitev, saj ne more gojiti toliko pujsov, s tem pa se mu ekonomika močno zmanjšuje oziroma niti ne izide."
Ob obnovi in povečanju plemenskih čred Pribožič meni, da bo treba povečevati tudi vzrejo domačih svinj. „Za doseganje teh ciljev pa je potrebna boljša organiziranost pra-šičerejcev, bodisi v specializirane zadruge ali pa znotraj že obstoječih zadrug, morda kot neke vrste hčerinska podjetja splošnih zadrug. Če lahko imajo zadruge hčerinska podjetja za repromaterial, bi ga lahko imele tudi za prašičerejo.
Absolutno pa mora rejcem pomagati kmetijska politika tako, da pripravi pogoje za ustrezne razpise za prašičerejce, ki se bodo ohranili naslednjih sedem let, do leta 2020. Zdaj sicer imamo čas še eno leto debatirati o tem, ampak leta 2014 se bosta nova politika in program začela izvajati in do takrat mora biti vse pripravljeno. Če ne bomo zdaj ničesar pripravili, bodo prašičerej-
ci v prihodnje še bolj na udaru kot zdaj, saj se plačila za njive in travnike izenačujejo. S tem bodo izgubili najmanj 100 evrov po hektarju. Nujno so potrebni razpisi za investicije v hleve, ki se morajo prilagoditi evropskim standardom, in za prenovo tehnologije, prav tako je potrebna dodatna podpora plemenskim rejam, za začetek pa bi bila potrebna tudi finančna podpora učinkovitejšemu združevanju prašičerejcev."
Čeprav so rešitve in koraki do rešitve prašičerejske panoge v Sloveniji jasni, pa se ob tem pojavljajo številni drugi problemi, ki lahko (negativno) vplivajo na njen razvoj. Ena teh težav je energetska izraba kmetijskih kultur:
„Tu se postavlja vprašanje, kaj bodo naredili kmetje. Če se jim bo bolj splačala prodaja npr. koruze bi-oplinarnam, se prašičereji ne piše dobro. Tudi energetska politika in cene so stvar državne politike ... Res se mi zdi nepopravljiva škoda, če bomo domačo prašičerejo pripeljali na dno in je na koncu ne bo več Navsezadnje je svinjsko meso izjemno priljubljeno, še vedno ga ljudje pojemo največ, kar okoli 40 kilogramov letno na prebivalca. Vedno ga bomo jedli, čeprav bo potem v celoti uvoženo in lahko tudi zdravstveno vprašljivo. Izgovori trgovcev, da je uvoženo meso bolj mesnato, da imajo večji izplen, ne bodo držali večno. Ko bo enkrat tujec ostal brez domače konkurence, bo cene navil v nebo. Poleg tega pa se bodo v Slovenijo z uvozom svinj, še zlasti plemenskih, prinašale nove bolezni, ki bodo zdesetkale črede in gnezda mladičev in tako spet ne bo nobene ekonomike reje. V okolju, ki ga pokriva ptujski KGZ, je prašičerejskih kmetij še okoli 500, le 100 pa je takih prašičerejcev, ki živijo izključno od te panoge. V boljših časih je bilo teh kmetij na našem območju prek 2000, v Sloveniji pa 10.000."
SM
Foto: SM
Kog • Antonovanje in tretja čurkarijada
Kdor zna, ta zna
Na Kogu se že od 7. januarja vrstijo številne prireditve v okviru letošnjega antonovanja, ki se bodo zaključile konec tega tedna. Med letos že tradicionalne dogodke antonovanja spada tudi ocenjevanje in degustacija čurk - kašnatih klobas, ki je v osnovni šoli na Kogu potekalo v soboto, vsa leta pa jo organizira Združenje rejcev prašičev Ormož.
„Letos je tričlanska strokovna komisija, ki ji je načelovala Lea Ga-šperlin z ljubljanske Biotehniške fakultete, prejela v ocenjevanje 22 vzorcev čurk, od tega 14 črnih, šest sivih in dve beli. Najvišje ocene med črnimi sta prejela vzorca, ki sta jih pripravila Franc in Olga Ozmec iz Cvetkovcev ter Franc Bolcar iz Dobrave pri Ormožu. V kategoriji sivih čurk, pri katerih smo ocenjevali šest vzorcev, sta se spet najbolje izkazala Ozmečeva, odlične pa so bile tudi čurke Franca Kolariča iz Obreža. Med belimi, pri katerih smo ocenjevali le dva vzorca, sta bila oba zelo dobra, izdelovalca pa sta Luci Ke-lemina in Miran Horvat Medved," je po ocenjevanju povedala kmetijska svetovalka z ormoške izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in članica komisije Hinka Hržič.
Lani, kot je še povedala Hržičeva,
je bilo čurk manj kot letos, a so bile v povprečju nekoliko boljše kvalitete: „Težko bi trdila, da se kvaliteta čurk v treh letih ocenjevanj izboljšuje. Menim, da tisti, ki znajo narediti res dobre kašnate klobase, to pač znajo, tisti, ki ne, pa ne.
Letos so bile v povprečju zelo kvalitetne bele in sive čurke, neko-
liko manj pa črne. V komisiji sicer ocenjujemo videz čurke, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in seveda okus, ki je najpomembnejši dejavnik. Glede okusa lahko dodam, da so bile nekatere preveč začinjene ali pa se je zaznala neharmoničnost okusa, ker je bilo dodanih morebiti preveč nekaterih začimb; lahko je
preveč izstopal poper, dva vzorca sta bila presoljena ali pa je bilo dodanih premalo začimb."
Po končanem ocenjevanju so se zbrani v telovadnici šole lahko dodobra nasmejali ob šaljivem antonovem kvizu, sledila je pokušnja čurk in zvečer še antonov koncert.
Ljubitelji čurk in vina so sicer na svoj račun prišli že prvo januarsko soboto, ko je bila izvedena prva pokušnja čurk skupaj z vini ob programu, ki ga je pripravilo folklorno društvo Pozvačin iz Bistrice. Prireditve so se nato nadaljevale minuli
petek, ko je bila odprta razstava risb in fotografij na temo reja prašičev v Prlekiji, v soboto pa so ob čurkarija-di člani društva upokojencev s Koga organizirali še kegljanje. Pisano nedeljsko dogajanje so zjutraj začeli člani kluba starodobnikov Steyr, sledila je maša z žegnanjem, nastop folklornih skupin in za konec dneva še licitacija mesnih dobrot. Zaključek letošnjega antonovanja sta obeležila okrogla miza o problematiki prašičereje v državi ter nedeljski nogometni turnir.
SM
Kaj in kakšne so čurke
Na območju Koga in večjega dela ormoškega območja se z izrazom čurke poimenujejo kašnate klobase. Njihova izdelava ima v Sloveniji bogato tradicijo, čeprav jih v različnih območjih poimenujejo različno; najbolj razširjen izraz je krvavica, ki ima poleg tipičnih sestavin dodano kri. Na Kogu je takšna krvavica poimenovana črna čurka. Osnova nadeva vseh je kaša. Pri belih je osnova prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja, zato velja že bolj za sladico. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko z manjšim dodatkom riža in prosene kaše. Osnova črne čurke pa je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki in seveda kri.
Po kvaliteti so letos izstopale sive in bele čurke, med izdelovalci čurk pa sta se spet izkazala Franc in Olga Ozmec iz Cvetkovc.
Foto: SM
petek • 20. januarja 2012
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Regionalna destinacijska organizacija
Zrelost destinacije se bo pokazala v dveh letih
Konec junija lani je bil v slavnostni dvorani ptujskega gradu svečano podpisan sporazum o vzpostavitvi Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne desti-nacijske organizacije, ki vodi do večje tržne učinkovitosti spodnjepodravskega turizma.
Organiziranja v turizmu na regionalni oziroma pokrajinski ravni doslej v Sloveniji nismo imeli. Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2010 končno objavilo tudi razpis za vzpostavitev teh regij. Ptujsko-ormoška destinacijska organizacija je pokrajinska organiziranost turizma, hkrati pa tudi poslovni model za gospodarstvo Ptuja, Ormoža, Slovenskih goric in Haloz, da se povežejo v skupnih produktih in da skupaj nastopijo na turističnem trgu, so poudarili na decembrskem zaključnem letnem forumu Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije v Ormožu, na katerem so povzeli rezultate prvega leta delovanja RDO. Geografske tržne znamke na območju RDO so Ptuj - zakladnica tisočletij, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Jeruzalem Ormož - pravljica sonca.
„Nosilec projekta ZRS Bistra je uspela povezati vse občine Spodnjega Podravja. Glede na predstavljeni koncept in tudi glede na znamke, ki so bile postavljene, smo pridobili partnerske občine s področja upravne enote Lenart, Mako-le in Poljčane, ki so sicer del sosednjih RDO-jev. Dejansko smo uspeli dobro konsolidira-ti znamko Slovenske gorice ter Haloze. Takoj smo pričeli sodelovati z gospodarstvom, in tako je k projektu pristopilo že več kot 30 predstavnikov gospodarstva. Vzpostavljen je bil tudi svet RDO-ja. Sedaj delamo veliko na trgu, v ljubljanskem City Parku smo odprli tudi prvo trgovino doživetij, do spomladi bomo podobno zgodbo odprli še v Trstu, do konca leta pa sta v načrtu še Gradec in Zagreb. Ve-
sel sem, da imamo zaupanje občin, gospodarstva, saj smo spravili vso zadevo na strokovno raven. Zavedamo se, da uspeha čez noč ni, zato je potrebne nekaj potrpežljivosti. V kontekstu turizma govorimo o povezovanju, o razvoju novih produktov, vzpostavljanju novih prodajnih poti, za kar sta potrebni najmanj dve leti, potrebno je biti potrpežljiv, uspehov ne bo čez noč," je med drugim po zaključenem letnem forumu RDO, ki je bil konec prejšnjega leta v Ormožu povedal vsebinski vodja projekta Dejan Podgoršek. Ob tej priložnosti so predstavili tudi dosedanje delo pri vzpostavljanju RDO Ptuj-Ormož. Za svoj trud pri povezovanju oziroma partnerstvu na skupnih točkah za nekatere skupne cilje, ki jih želi doseči slovenski turizem oziroma turizem na območju destinacij, je bil RDO pohvaljen tudi na prvih dnevih slovenskega turizma, ki so potekali lani decembra v Portorožu. Potreben je čas, da se destina-cija usede v zavest tistih, ki so doslej prisegali na druge slovenske destinacije, pa odgovarja Podgoršek vsem tistim, ki bi želeli že v kratkem času veliko žeti. Direktorica ZRS Bistre Ptuj dr. Aleksandra Pivec je na ormoškem forumu med drugim izpostavila pomembnejše aktivnosti v letu 2011, kot je odlično partnerstvo z gospodarstvom in občinami, postavitev štirih enakovrednih geografskih znamk: Ptuj, Jeruzalem Ormož, Slovenske gorice in Haloze, formiran je svet RDO, prav tako je vzpostavljena funkcija destina-cijskega menedžerja, ki bo deloval v celotni destinaciji; to funkcijo je prevzel Matija Brodnjak. Pripravljeni so tudi teksti za vsako posamezno geografsko
[
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
-pon.
Petek 20.1.
9:00 Dnevnih HI Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 R.A.S.E. reportaža - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Spoznajmose.com - pon. 11:15 Modro-pon. 11:50 Ren TV-Ormož 12:50 Dunovna oaza 13:15 info kana! 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:39 Moto scena-7. oddaja pon. 17:50 Cista umetnost-pon. 16:20 Lokacija Slovenija-pon. 19:2D Info kanal 20:00 Ptujska kronika-jion. 20:20 EPK napcvedniK 2 " 20:50 Sport(no)- pon. 21:20 Moto scena - 7. oddaja pon. 21:40 Regi TV - GoriSnica 22:40 Info kanal Sobota 21.1.
9:05 Ptujska kronika - pon. 9:25 Otroška oddaja Gorišnica 9:50 Lokacija Slovenija - pon. 10:25 Modro-pon. 11:00 ZavecVS. Hamlet-dobrodelna
prireditev pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Poli maraton- reportaža pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 EPIfnapovednik 2012 13:50 Inlo kanal 15:00 Reji TV Ormož 16:00 Ptujska kronika 16:20 Info kana! 17:30 Smeha polna skleda 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Cista umetnost-pon. 18:50 Pregled tedna-pon. 19:10 Infolkanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zemlja in mi - 3. oddaja pon. 20:50 Beacnmaster - reportaža - pon. 21:00 Poslanski utrip-pon. kronika
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 22.1.
9:05 Ptujska kronika-pon. 9:25 Duhovna oaza-pon. 9:50 Lokacija Slovenija-pon. 10:25 Modro-pon. 11:00 Hrana in vino 11:50 SDOznajmose.com 12:40 Dan življenja - dokumentarni film -13:00 Pregled tedna-pon. mja'
pon.
13=20 Zemlja in 13:50 Sporftno),
- 3. oddaja pon.
pon.
-4. oddaja
22:00 Ptujska t
-pon.
14:20 Inlo kanal
15:00 Regi IV - Ofiiiož
16:00 EPK napovednik 2012 - pon
16:30 Info kanal
17:00 Poslanski utrip - pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Dan življenja - dokumentarni film - pon.
18:40 Pregled tedna — pon.
19:00 Inlo kanal
2D:D0 Ptujska kronika - pon.
20:20 ZavecVS. Hamlet-dobrodelna
21:20 jot?scena-7. oddaja pon. 21:40 Hrana in vino-pon. 22:30 Inlo kanal
Ponedeljek 23.1.
9:00 Preglednik TV Maribor
9:25 Hrana in vino
9:50 Spoznajtnose.com
10:45 Pregled tedna-pon.
11:05 Modro - pon.
11:40 Info kanal
15:00 Pomurski lednik
15:40 Hrana in vino-pon.
16:05 Inlo kanal
17:00 Povabilo na kavo-pon.
17:30 Pregled tedna-pon.
17:50 Dubovna oaza-pon.
16:15 Info kana!
20:00 Ptujska kronika con.
20:20 EPK napovednik 2012 - pon.
20:50 Sport(no) - pon.
21:20 Moto scena-7. oddaja pon.
21:40 Kultura na dlani-pon.
22:40 info kanal WWW.petV.tV
Odslej nas lahke spremljate liidi na r2
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj v okviru RDO gradi na tržni znamki zakladnice tisočletij
znamko, oblikovan in natisnjen je bil promocijski material za RDO, prav tako pa izbrani izvajalci za nakup medijskega in oglaševalskega prostora; izvedene so bile prve oglaševalske akcije, oblikovani novi tematski turistični proizvodi destinacije, prav tako je pripravljena baza fotografij za promocijski material. V letu 2012 pa bodo aktivnosti in napori predvsem usmerjeni v vzpostavljanje in odpiranje prodajnih poti ter oglaševanje, ob tem pa še v iz-
gradnjo partnerstva in krepitev zaupanja z gospodarstvom, s civilnim sektorjem, turističnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi društvi. Na decembrskem forumu so razpravljavci pohvalili RDO kot komunikacijsko in trženjsko turistično orodje. Pri vključevanju turističnih ponudnikov pa ne bodo preveč širokogrudni, saj bo potrebno paziti na kvaliteto ponudnikov, ki se bodo oglaševali prek blagovne znamke RDO. Želijo pa si tudi večje podpore samega
gospodarstva pri neposredni prodaji doživljajev. S pomočjo destinacijskega menedžerja naj bi se pospešile tudi druge operativne stvari. Zagnanost vseh, ki si prizadevajo za večjo tržno učinkovitost spodnjepo-dravskega turizma, je velika. Delajo stabilne korake, v nobenem primeru pa ne želijo preveč hiteti, samo zato, ker se 15 let ni nič naredilo na regional-
nem povezovanju. Že ob podpisu sporazuma o vzpostavitvi Podravsko-ptujske-ormoške regionalne destinacijske organizacije je bilo poudarjeno, da se bo v dveh letih pokazalo, ali je območje Spodnjega Podravja dovolj zrelo za skupno destina-cijo ali ne, tudi zato je kakovost vsakega koraka pri izgradnji de-stinacije tako zelo pomembna.
MG
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2005	4.150,00!	KLIMA	K0V.SRE6RNA
PEUGEOT 2061.6 ICC	2005	5.600/)0€	AVT. KLIMA	KOV.fRNA
VOLKSWAGEN LUP01.0	2000	1.550,00 !	2XAIRBAG	MODRA
RENAULTCLI01.5 DCIS10RIA	2006	4.150,00!	KLIMA	MODRA
RENAULT GRANDESPACE 2.0 DCIINIT. PARIS	2008	14.900,00!	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,3 CDTI	2008	6.990,00!	DIESEL	BELA
RENAULT INITIALE PR0A. VELSATIS 3.0 DCI	2004	4.600,00!	AVT. DELI. KLIMA KOV. MODRA
RENAULT GRANDTOR MEGANE1.5 DCIAUTH.	2006	5.490,00!	KLIMA	KOV.SIVA
OPEL VECTRA 2.0 DTI	2004	5.750,00!	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.11XR PRESENCE	2002	2.550,00!	KLIMA	KOV.SIVA
PEUGEOT LIMUZINA407 1.816VCONE PACK	2004	5.690,00!	AVT. KLIMA	KOV.SIVA
OPEL CORSA 1.216VENJ0Y	2008	6.890,00!	PRVI LAST.	KOV. (RNA
0PELC0RSA 1.216V C0SM0	2005	4.420,00!	AVT. KLIMA	KOV. SVETLO ZELEN
CITROEN C41.616V HDI ELEGANCE	2007	6.990,00!	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.400,00!	KLIMA	KOV. ZELENA
MAZDA 3231.4 F	2002	2.800,00!	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRANDTOUR LAGUNA 2.0 DCI INITI.	2008	8.990,00!	AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1.0SE	1997	1.350,00!	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2071.41TRENDY	2007	7.300,00 !	24.600KM	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	2005	5.350,00!	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
PEUGEOT 4071.6 HDI	2007	7.400,00!	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT DYNAMIC SEDICI1.9 JTD4X4	2007	8.900,00!	PRVI LAST.	KOV.OPECNA
FORD M0NDE01.816VGHIA	2001	2.990,00!	AVT. KLIMA	MODRA
FIAT PUNT01.2 ACTIVE FRESH	2004	2.990,00!	KLIMA	BELA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O OMiklavž A A C.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA	2003	7.280,00	ALUPLAT.	SREBRNA
BMW 530DAUT LIMUZINA	2003	9.980,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
CHEVROLET LACETTISW 1.616 V	2004	3.220,00	KUMA	KOV. T. ZELEN
FIATCR0MA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.280,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTO	2008	6.880,00	KUMA	BELA
FORD M0NDE01.8 TDCI TITANIUM KARAVAN	2009	12.380,00	ALUPLAT.	KOV. ČRNA
F0RDCMAX1.6TDCI TREND	2008	8.480,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
FORD GALAXY 1.8 TDCI TREND	2007	12.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD SMAX2.0 TDCI DURATDR0	2008	12.980,00	NAVIG.	KOV. T. SIVA
LANCIA DELTA 2.0 JTD MULTUET	2009	12.200,00	ALUPLAT.	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	8.980,00	NAVIG.	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2009	8.980,00	PAN0R. STREHA	KOV. SIVA
VWGOif PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	12.480,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN HIGHLINE	2004	6.350,00	AVT. KUMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN BLUEM. C0NF0RTL	2009	13.380,00	ALUPLAT.	SREBRN
VWTOURAN 1.9TDI	2008	12.580,00	ALUPLAT.	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
TV
PETEK 20.1.
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Selce - Božična prireditev 10:45 Utrip iz Ormoža - ponovitev 11:20 Oddaja ŠKL 12:15 Polka in Majolka 13:15 Ujemi sanje 14:20 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL
18:00 Praznični koncert Pihalne godbe Lenart
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
8:00 Dobrodelni koncert Karitas Ptuj 2011 10:00 Praznični koncert Pihalne godbe Lenart 11:30 Oddaja ŠKL
12:10 Seja sveta občine Markovci - posnetek 15:00 Video strani
17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Mesečna kronika iz Občine Markovci
21:30 Ujemi sanje
22:30 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 23. 1.
NEDELJA 22. 1.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Martinova maša na Hajdini 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki
17:00 Koncert otroškega in mladinskega PZ
v cerkvi na Destmiku 18:30 Praznični koncert Pihalne godbe Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:10 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava
00 Tamburaški koncert na Vidmu
25 Utrip iz Ormoža
:25 Ptujska kronika
:45 ŠKL
:40 Ujemi sanje
:45 Video strani
00 Iz domače skrinje
00 Oddaja iz občine Videm
15 Glasbeni utrinki
00 Mesečna kronika iz Občine Markovci :45 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj :45 Markovci - Iz domače skrinje :10 Video strani
P
a

www.markomark.si
d. o. o.
Na Ormoški cesti na Ptuju smo zgradili samostojno varčno hišo v velikosti 170 m2
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Prireditvenik
Petek, 20. 1. 2012
10:00
10:00
11:00
18:00
19:00 19:00
Ptuj, grajsko dvorišče: rez trte na gradu in v grajskem vinogradu, prireditev Na muzejski sceni - prestavitev najstarejšega vinskega soda v Sloveniji
Ptuj, Mestno gledališče: melodrama Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru, za šole in izven
Ptuj, grajska klet: Na muzejski sceni PM Ptuj - Ormož; predstavitev najstarejšega vinskega soda velikana, pogovor z mojstri sodarji Majšperk, gostilna Dolinca: redni letni OZ Čebelarskega društva Majšperk
Draženci, Dom vaščanov: občni zbor KD Draženci Stoperce, Dom krajanov: redni letni zbor KPD Stoperce
Sobota, 21. 1. 2012
09:00 Podgorci: 9. Vincekovanje s pohodom 10:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: enodnevni seminar 10:00 Zamušani, vaško-gasilski dom: 9. Vincekovanje s pohodom v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Štajerski putar 16:00 Kog: Antonovanje na Kogu; Antonov turnir v malem nogometu 18:00 Draženci, dom vaščanov: občni zbor TE DE Korant klub 18:00 Videm, občinska dvorana: premiera gledališke skupine KD Videm:
Tone Partljič, Slikar na vasi; režija: Metka Ostroško 19:00 Ptuj, CID: Melodije čiste energije, KUD Kameleon; predstavitev ptujskih
glasbenih izvajalcev in albuma 20:12 Velenje, Dom kulture: otvoritvena svečanost Evropske prestolnice kulture 2012 v Velenju 21:00 Ptuj, Kavarna KPŠ: si za party? DJ Gruvi
Nedelja, 22. 1. 2012
1:00
1:00
16:00 17:00
18:00
19:30
Grajenščak, posestvo biotehnične šole: prikaz rezi vinske trte s pohodom na Vincekovo od Destrnika (9:00) do Grajenščaka v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: projekt PU.S.T EPK 2012 v organizaciji ZKD Ptuj; plesna matineja s Sandijem Glatzem in člani plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj Stoperce, Dom krajanov: komedija
Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: koncert evropskih božičnih pesmi Vokalnega ansambla Musica
Videm, občinska dvorana: Tone Partljič, Slikar na vasi; gledališka skupina KD Videm; režija Metka Ostroško
Maribor, SNG Drama, stara dvorana: Na poti pride vse naproti - portret dr. Bruna Hartmana, za izven
Mestni kino Ptuj
Petek, 20., sobota, 21. in nedelja, 22. januar: 16:00 Muppetki, 18:00 Sanjska hiša, 20:00 art: Ženska, ki poje
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °KH3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
tv ,
muumec
ilurned
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti s tehnologijo elos. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.c
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
«
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
KUPIM traktor Zetor, Ursus ali IMT oziroma podobno. Tel. 041 592 489.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursov ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170._
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAM bukova, mešana in akaci-jeva drva. Tel. 041 983 925.
KVALITETNO belo vino laški in renski rizling prodam. Tel. 051 316 591.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
DRVA narezana na 25 cm in nasekana, pripravljena za kurjavo prodam. Tel. 041 533 792.
PRODAM brejo telico, črno-belo. Tel. 031 430 285.
UGODNO prodamo večja teleta rjave pasme.Tel. 041 349 405 ali 681 71 51, popoldan. Sp. Korena 35.
PRODAM odojke, Stojnci 130, tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka od 120 do 140 kg. Tel. 031 530 498._
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 120 kg ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM kletno klimo, z močjo 7 kilovatov, trifazno (zrak + cisterne ), rabljena pet sezon, cena 1.500 €. Tel. 041 557 021.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju, v pritličju, v izmeri 51 m2. Tel. 041 563 527 ali 041 750 434.
DOM STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti v vrstni hiši na Ptuju damo v najem garosnjero. Inf. na tel. 031 230 506.
Enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena za vedno si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Ane Kolarič
23. 7. 1947-7. 1. 2012 IZ PODVINCEV 120
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice Ptuj in dr. Kostanjevcu, pogrebnemu zavodu Ptuj, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici ge. Veri, godbeniku za odigrano tišino. Posebna zahvala družini Čeh iz Podvinc, družini Cajnko iz Nove vasi in Marti Toplak, ki so ji stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi nosilcu praporja Društva upokojencev Rogoznica. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Tvoji najdražji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Alojza Bezjaka
IZ BUKOVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku, godbi na pihala, podjetju Mir in vsem, ki ste bili prisotni ob njegovem slovesu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Njegovi najdražji
Mim m mmm\\m
w mmjm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam (celodneva oskrba, možnost sobivanja). Tel. 031 277 127.
NATAKARICA išče delo, lahko tudi kot oskrbo starejših oseb. Tel. 041 325 908.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto KIA Pride, 1,3, letnik 2000, zelo ugodno. Tel. 041 391 893.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM ročne žrmlje na kamen, orehovo omaro, kuhinjsko omaro na predale - marajno, mizarski ponk kupim. Tel. 031 878 351.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
NOTESDENT
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostlček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. ZOBNOPROTET1ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
www.tednik.si
Program TV Ptuj
Oddaja Tinčka Ivanuše, sobota ob 21:00 -nedelja ob 10:00: jubilejni koncert (1. del), ob 30-letnici delovanja Podkrajskih fantov in 10-letnici delovanja Podkrajskih deklet; reportaža iz dežele miru - gradnja avtoceste, nega zob in parkljev
IltJi'f.	1
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
SPOMIN
V mrzlem zimskem večeru 18. januarja je minilo leto žalosti, odkar je mnogo pre-rano zatisnila utrujene oči in za vedno brez slovesa zaspala naša draga babica, mama, žena in tašča
Elizabeta Zupanič
IZ SKORBE 14 a
Hvala vsem, ki jo nosite v svojih mislih, besedah in molitvi, postojite od njenem grobu, ji prižgete svečko in poklonite cvetje, ki se ga je vedno tako radostila. Ljubezen tvojega srca in delo tvojih rok ne bo nikdar pozabljeno.
Vsi njeni
Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto bolečine in spominov, odkar smo izgubili našo predrago ženo in zlato mamico, babico, taščo, sestro in teto
Ivanko Kupčič
S PTUJSKE GORE 93
21.11. 1943-18. 1. 2011
Tako kot veter se izgubi v daljavi, tako si odšla brez slovesa, za seboj pustila si spomin na lepa skupna leta. Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu ter z mislijo nanjo prižgete svečko in poklonite cvet, ki ga je imela zelo rada.
Zelo te pogrešamo: mož Tonček, sin Toni z družino in hčerka Lidija z družino
Mar je res, da si odšel? Nikoli ne boš, ujet si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak te spremlja v tišini.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar smo se poslovili od našega dragega moža, očeta,
Draga Vogrinca
IZ ŠVAJGERJEVE 4, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
L f ^ f.
dedka in tasta
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
r\
i ^ i
SPOMIN
Minilo je leto žalosti, odkar te ni med nami, naša draga žena, mamica, stara mama in sestra

Angela Habjanič
IZ JUROVC 2
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
Alojzije Golob
IZ PRERADA 18
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred ter sveto mašo, pevcem in govorniku. Hvala podjetju MIR in gospe Ivanki za molitev. Hvala celotnemu podjetju Boxmark, SVIZ OŠ Dornava, Društvu upokojencev Gorišnica. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
3. januarja je minilo 5 let, odkar te ni več med nami, dragi sin, mož, ati in dedi
Feliks Fridauer
IZ ZAGREBŠKE C. 78
11. 5. 1941-3. 1. 2007
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji: mama, žena Štefka, hčerki Jožica in Anica z družinama
Kje si ljuba mati, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Nade Knaus
IZ MLADINSKE ULICE 3, KIDRIČEVO
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala Pogrebnemu podjetju MIR, g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa. Hvala tudi vsem sodelavcem njenih domačih. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
21. januarja bodo minila štiri leta, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela našega dragega
Borisa Braunsteina
IZ UL. VIDE ALIČ 37 28. 11. 1989-21. 1. 2008
V naših srcih je ostala velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu polagate cvetje in prižigate sveče.
Vsi tvoji
Ptuj • V ribiški družini so zaskrbljeni
Resne težave s kormorani
V Ribiški družini Ptuj, ki se ponaša z več kot 60-letno tradicijo, je bilo minulo leto eno najtežjih doslej. Poleg padca števila članov imajo resne skrbi s kormorani, ki so ribe iz naših voda že skoraj povsem iztrebili, velik problem pa predstavlja tudi previsoka dajatev državi za koncesnino.
Predsednik ribiške družine (RD) Ptuj Zvonko Petek je zaradi vsega tega resno zaskrbljen: „Vsekakor je za nami leto, s katerim ptujski ribiči nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zavedamo se namreč, da stalež rib v naših vodah še naprej drastično upada, predvsem zaradi kor-moranov. Ko smo minulo soboto in nedeljo opravljali ponovno štetje, smo ugotovili, da je njihovo število daleč preveliko. Ker se prehranjujejo le z ribami, so ribe v naših rekah in potokih že skoraj povsem iztrebljene. In zagotovo je posledica vsega tega tudi drastičen padec števila naših ribičev. Še pred desetimi leti je bila RD Ptuj ena največjih v državi, saj je štela prek 1000 članov, do današnjega dne pa jih je v članski knjigi le še 221!"
Foto: M. Ozmec
Predsednik RD Ptuj Zvonko Petek: „Se bo država zavedala šele tedaj, ko bo prepozno, ko bomo vsi po vrsti žalostno strmeli v vode brez ribjega življenja?"
Sicer pa v ribiški družini kritično ocenjujejo tudi zakonodajo: „Vsekakor je tudi nova zakonodaja slovenskim sladkovodnim oz. športnim ribičem prinesla veliko novega, predvsem pa nove obveznosti. Med drugim sedaj
Foto: M. Ozmec
V vodah na območju Ribiške družine Ptuj je zadnja leta vse več vodnih ptic, za ribe pa so najbolj uničujoči kormorani.
Ptuj • Odstopil tudi Igor Šeruga
Po enem letu menjava
Ko so se 28. decembra lani na tretjem sestanku srečali predsedniki svetov četrtnih skupnosti MO Ptuj, ki jih je prvič v novi vlogi sklical direktor občinske uprave MO Ptuj Janko Širec, ni bilo govora o odstopu predsednika ČS Ljudski vrt Igorja Šeruge, vsaj v uradnem delu sestanka ne.
Svojo odstopno izjavo je sicer napisal že 22. decembra, v Mestno hišo pa so jo prejeli dan kasneje, 23. decembra. V javnost je njegova odstopna izjava prišla šele te dni. S funkcije predsednika je Šeruga odstopil nepreklicno, razlogi so osebne narave. Odločitev ni povezava z delovanjem v svetu ČS oziroma sodelovanjem z MO Ptuj, je dodatno pojasnil. Člani sveta so izjemno dobro sodelovali in sprejemali odločitve v dobro ljudi. Tudi sodelovanje z občinsko upravo je bilo uspešno in korektno. Igor Šeruga je že drugi predsednik ČS novega mandata lokalne
samoupravne, ki je odstopil. Na začetku jeseni se je lani s te funkcije poslovil predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic.
MG
ribiči nismo več upravljavci z vodami na našem območju, ampak kljub vlaganju ribjega zaroda v te vode in kljub številnim akcijam čiščenja njihovega okolja, le še koristniki vodnih pravic, ki nam jih s koncesijo daje in obračunava država. Te koncesijske dajatve so za ribiške družine zelo velik zalogaj; RD Ptuj plačuje kar 13.000 evrov letne kon-cesnine! Da o turističnem ribolovu ne govorimo, saj ga skoraj ni več. Dodatna težava pa je v tem, da je RD po zakonu dolžna vlagati v vode na svojem območju samo avtohtone vrste rib, teh pa ni možno nikjer kupiti, saj jih nihče več ne vzreja, sicer pa nam za njihov nakup že tudi zmanjkuje denarja."
Na kakšen način pravzaprav v ribiški družini financirate svojo dejavnost?
„Glavni vir financiranja ribiške družine je izključno članarina in od te nam ostane bore malo. Za primer lahko povem, da smo v lanskem letu, ko smo imeli še okoli
270 članov s članarino zbrali okoli 28.000 evrov. Od tega smo morali državi plačati za koncesnino prek 13.000 evrov, okoli 8.000 evrov smo plačali prispevek Ribiški zvezi Slovenije, tako da je za dejavnost Ribiške družine Ptuj ostalo le borih 7.000 evrov. Glede na dejstvo, da je iz tega zneska treba nameniti določeno vsoto za nakup ribjega zaroda, da je treba plačevati tudi ribiške čuvaje, računovodske storitve, skrbeti še za sofinanciranje tekmovalne dejavnosti in naše prireditve, je denarja daleč premalo."
Kje pa je po vašem mnenju rešitev vseh vaših težav?
„Država bi morala naše težave že zdavnaj razumeti, znižati koncesnino ali pa vsaj del teh sredstev, ki jih dajemo državi, vračati v obliki ribjega zaroda. Poleg tega mora država nekaj ukreniti glede kor-moranov na našem območju, ki jih je po zadnjem štetju na območju RD Ptuj še vedno prek 1000. Ker so z zakonom zaščiteni, jih kljub temu da
povzročajo veliko škodo, lovci enostavno ne smejo streljati! Tako te ptice, ki so k nam priletele iz daljnih krajev, mirno uničujejo vse to, za kar smo si ribiči prizadevali dolga leta. Uničujejo naše ribe in ves ribji zarod ter siromašijo že tako na pol prazne reke in potoke. Se bo država zavedala šele tedaj, ko bo prepozno in bomo vsi po vrsti žalostno strmeli v vode brez ribjega življenja v njem?!"
Ob koncu je Petek vseeno optimistično zatrdil: „V letu 2012 pričakujem predvsem veliko optimizma med našimi ribiči, saj bomo kljub omenjenim finančnim in drugim težavam morali izpeljati vse zastavljene aktivnosti."
M. Ozmec
Črna kronika
Množične kraje
V	noči iz 17. na 18. januar je neznani storilec iz stanovanjske hiše v Tomšičevi ulici v Mariboru odtujil odtočne bakrene cevi. Premoženjska škoda znaša okrog 2000 evrov.
Isto noč je neznani storilec v Majeričevi ulici v Mariboru odtujil osebni avtomobil Audi A3, temno sive barve z reg. št. MB NN-339. Premoženjska škoda znaša okrog 9500 evrov.
Dan poprej, 16. januarja, so policisti Policijske postaje Maribor II pridržali 25-letnega moškega iz okolice Maribora. Moški je utemeljeno osumljen, da naj bi med 19. in 25. 7. 2011 vlomil v kletna boksa večstano-vanjske hiše na Sarajevski ulici
v	Mariboru. Iz notranjosti je odtujil gorsko kolo in klimatsko napravo. Premoženjska škoda znaša 1350 evrov.
V	noči iz 12. na 13. januar pa je neznani storilec v Flukso-
vi	ulici v Mariboru odtujil osebni avtomobil Peugeot 308, črne barve z reg. št. MB ZN-950. Premoženjska škoda znaša okrog 8500 evrov. 13. januarja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Pesnici pri Mariboru. Iz notranjosti je odtujil nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
14. januarja ponoči so policisti Policijske postaje Maribor v Spodnji Senarski ustavili kombinirano vozilo, iz madžarskega registrskega območja, ki ga je vozil 28-letni državljan Madžarske. Ob kontroli štirih skuterjev znamke Aprillia, ki jih je prevažal v vozilu, so ugotovili, da so bili odtujeni v Italiji. Policisti so vozila zasegli in pridržali voznika.
Rop trgovine
14. januarja okoli 17.30 je neznani moški, v starosti od 30 do 40 let, atletske postave, oblečen v črno jakno in črne hlače, na glavi je imel črno volneno kapo, v prodajalni na Keleminovi ulici v Mariboru s hrbtne strani pristopil do trgovke in jo z nožem v roki odvlekel k registrski blagajni. Prisilil jo je, da je odprla blagajno, nato pa iz nje odtujil manjšo količino gotovine. V tem času je trgovka pobegnila iz trgovine. Moški je nato prodajalno zapustil in pobegnil neznano kam.
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Napoved vremena za Slovenijo
Ce Vincenca sonce (22.) peče, obilo vina v sode steče.
V januarju
vse pizze po enotni ceni
eur
4,90
pomaranča, ob d ravi 3a, ptuj
Danes bo pretežn o oblačn o, čez dan bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Proti večeru bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Najn ižje jutranje temperature bodo od-1 do 4, v alpskih dolinah do-j, najvišje dnevne od 2 do 9 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno in suho, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla.