Sopotja
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ 
september 2016, {tevilka 3, letnik 5 
ISSN 1848–4360 
Reka, junij 2016 

Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, 
Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mir 
kovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr 
Podpinjol 43, 51000 Reka 

Izdajatelji: 
Slovenski dom KPD Bazovica 
Podpinjol 43, 51000 Reka 
bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} 
www.bazovica.hr 
www.facebook.com/KPDBazovica 

Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka 
Podpinjol 43, 51000 Reka 
vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ 
Podpinjol 43, 51000 Reka 
vsimonic1@gmail.com 
zanj: Vasja Simoni~ 

Urednica: 
Marjana Mirkovi} 
marjana.mirkovic@ri.t-com.hr 
gsm: 091 593 6086 

Lektorica: Darka Tepina Podgoršek 

Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: 
Vesna Ro`man 
Fotografija na naslovnici: Dionis Juri} 
Karikatura: Bojan Grlica 
Tisk: Tiskara Sušak 
Glasilo izhaja trimese~no 

Naklada je 1.500 izvodov 

Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike 
Hrvaške 
iz vsebine  
Uvodnik  3  
Iz društva  5  
Iz pouka DPS  16  
Literarni kuti~ek  17  
Si-T  18  
Pogled z onkraj Sne`nika  22  
Sre~anja  23  
Foto koti~ek  24  

Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in ~etrtek: 10.00 12.00, 18.00 20.00 
Urnik za vaje mešanega pevskega zbora, sestanke dramske, folklorne, plesne, fotografske in glasbene skupine ter dopolnilni pouk slovenš ine za prihodnjo sezono bo objavljen na spletni KPD Bazovica. 
Planinska skupina: torek, 20.00 21.00 
Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci 
Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 

Z
a~etek nove kulturne sezone bo letos zaznamovala tudi volilna kampanja za parlamentarne volitve, napovedane za 11. septembra, na njih pa na seznamu predlaganih v 12. volilni enoti tokrat ni kandi­datov iz vrst slovenske narodne manjšine. O kandidatki na prejšnjih volitvah, predsednici SKD Stanko Vraz iz Osijeka, Sabini Koželj Hor vat, je tajnik društva Zvonko Horvat sporo~il, da se za poslanski sedež ne bo ve~ potegovala. Sicer pa je politika tako ali druga~e zaznamovala tudi mesece v iztekajo~i se kultur­ni sezoni, med drugim podro~je kulture in medijev, predvsem javne HRT, ki to ni, na kar že leta zaman opozarja tudi Svet za narodne manjšine RH. Eno izmed sre~anj, na katerem so udeleženci opozorili na krnitev manjšinskih pravic in nesprejemljiv sovražni govor, vsesplošno navzo~, tudi med najvišjimi pred­stavniki RH, omenja tudi tokratna številka Sopotij. 
Pr ve strani pa smo namenili možnostim za u~enje slovenš~ine, in veseli nas, da obetajo~e pobude o tem prihajajo tudi iz našega okolja. Rubrika Iz društva prinaša pregled vrste dogodkov, od razstav v društvu in okoliških krajih do gostovanj pevskega zbora v Šentvidu pri Sti~ni in Slatini pri Banjaluki, tam skupaj s folklorno skupino, ki pa je v okviru sodelovanja s ~eškim društvom pripravila tudi skupni ve~er v društvu ter se odzvala na festival v Monoštru. Dramska skupina uspešno nastopa s komedijo Niti tat ne more po­šteno krasti, nasmejala je tudi rojake v Sarajevu. Njeno in druge dejavnosti KPD Bazovica pa sta na Vse­slovenskem sre~anju v slovenskem parlamentu, sicer posve~enem 25. obletnici samostojnosti RS, predstavili podpredsednica Jasmina Dla~i} in tajnica Eva Ciglar, ki je skupaj s predstavnico društva EU korak Natali Iskra sodelovala tudi na sre~anju Povezujemo, v Monoštru, namenjeno mladim. V Ilirski Bi­strici se je predstavila skupina za ohranitev slovenskega kulturnega izro~ila, ki poro~a tudi o ogledu kul­turne dediš~ine v Ljubljani, spremljamo pa še pestro dejavnost planinske skupine, katere vodnika sta se udeležila poletnega mladinskega tabora v Bohinju. 
Rubrika DPS predstavlja vsebinsko bogato zasnovano dejavnost pouka v ^abru in Trstju, Literarni koti~ek pa poezijo Eve Ciglar. Rubrika Si-T poleg Sveta za narodne manjšine RH spremlja še predavanje dr. Janeka Muska na Reki, predstavitev pesniške zbirke dr. Jadrana Zalokarja, proslavo ob 25. obletnici samostojnosti RS v Zagrebu, tekmovanje mladih opernih pevcev na Reki, festival Grobnik in razstavi v knjižnici v ^abru in reškem društvu arhitektov. 
Rubrika In memoriam se spominja rojaka Alojza Usenika, legendarnega gledališ~nika, s svojim bogatim 
in zanesenjaškim delovanjem zapisanega v zgodovini reškega teatra in KPD Bazovica. Pogled z onkraj Snežnika se ozre na ne ravno pohvalno plat turisti~ne ponudbe na Hr vaškem, rubrika Sre~anja pa predstavlja rojakinjo Ireno Margan, ki je pred desetletjem orala ledino na podro~ju u~enja slovenš~ine v šolah. Sopotja tudi tokrat bogatijo karikatura Bojana Grlice in fotografije ~lanov fotografske skupine. 
S sezono, ki prihaja, se za~enjajo tudi priprave na vrsto obletnic prihodnje leto, od sedemdesetletnice KPD Bazovica in 25. obletnice krovne organizacije, do petnajstletnice planinske skupine, a ve~ o tem v prihod­nje. Želimo vam prijetno branje. y Uredništvo 
OBVESTILO 

Prejemnike glasila Sopotja obveš~amo, da posodabljamo podatke v seznamu in 
prosimo vse, ki glasila v prihodnje morda ne bi želeli ve~ prejemati, da to 
sporo~ijo v tajništvo društva pisno po navadni ali elektronski pošti, telefonu, sms-u 
ali osebno v uradnih urah tajništva. 

Naslov: KPD Bazovica, Podpinjol 43, 51000 Rijeka, RH; uradne ure: torek in ~etrtek 
10.00–12.00, 18.00–20.00; telefon: 051 215 406; GSM: 091 215 4060; 
faks: 051 334 709; e-pošta: tajnistvo@bazovica.hr. 
y Uredništvo 
Uvodnik 



Pravica do slovenš~ine v vrtcu in šoli: prvi korak želja staršev 

Zaradi številnih vprašanj o možnostih za u~enje slovenš~ine v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter pogosto izraženega mne­nja, da naj bi bila uresni~itev te pobude za starše ali slovenske organizacije zapleten korak, velja znova poudariti naslednje: 
• 
to pravico omogo~a zakonodaja Republike Hrvaške; 

• 
u~enje slovenskega jezika in kulture po t. i. modelu C (vrsta izbirnega pouka) že poteka v OŠ Pe}ine na Reki in OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih (in podružni~ni OŠ v Juši}ih) ter na treh srednjih šolah: dveh v Pulju, gimnaziji in šoli za umetnostno oblikovanje, ter na Drugi gimnaziji v Varaždinu; 

• 
pobudo dajo starši, ki to svojo željo izrazijo v vrtcu ali šoli; 

• 
pobudo lahko da tudi slovenska organizacija (društvo, svet oz. predstavnik/-ica slovenske narodne manjšine); 

• 
zanimanje za u~enje manjšinskega jezika lahko preveri tudi samo vodstvo vrtca ali šole; 

• 
pobuda slovenske organizacije pomeni zgolj dopis pristojni mestni upravi (za vrtce in osnovne šole) ali županijski upravi (za srednje šole in osnovne šole zunaj mestne pristojnosti), s prošnjo, da se z okrožnico preveri zanimanje za u~enje jezika; 

• 
~e se potrdi zanimanje za u~enje jezika, šola/vrtec zaprosi za soglasje pristojno ministrstvo RH, poskrbi za program, razpi­še nate~aj za zaposlitev; 

• 
kot poudarja letošnje sporo~ilo Ministrstva za znanost, izo­braževanje in šport RH, so soglasje za pouk slovenš~ine do zdaj izdali vsem ustanovam, ki so zanj zaprosile; 

• 
sporo~ilo tudi poudarja, da lahko vrtci na Hrvaškem na željo staršev zaprosijo za verifikacijo programa za potomce slo­venske narodne manjšine; 


• 
sporo~ilo pri tem dodaja, da je za delo v ustanovi Otroški vrtec Reka program že verificiran leta 2012 (program je v vrtcu Mlaka deloval nekaj mesecev, a je s pojasnilom, da »v novem pedagoškem letu 2012/13 ni bilo zanimanja«, tudi za­mrl, kar pa ne presene~a, saj starši s to možnostjo niso bili javno seznanjeni); 

• 
v reški mestni upravi za vzgojo in šolstvo ter v vodstvu reških vrtcev pravijo, da pobude v tej smeri podpirajo, menijo pa, da bi jih veljalo uresni~iti skupaj z organizacijami slovenske sku­pnosti. 





Reka: pri u~enju po modelu C najve~ zanimanja za slovenš~ino 

Po besedah strokovne sodelavke na reški mestni upravi za vzgojo in šolstvo, svetovalke Marine Perani} Ševeljevi}, deluje na Reki triindvajset osnovnih šol, katerih ustanovitelj je Me­sto Reka. Štiri šole imajo celoten program v italijanš~ini, po modelu A (OŠ Gelsi, OŠ San Nicolo, OŠ Belvedere, OŠ Dolac), obiskuje ga okrog 500 u~encev, pripadnikov italijanske naro­dne manjšine (vseh osnovnošolcev je na Reki približno devet tiso~), na teh šolah pa so~asno poteka tudi razredni pouk v hrvaš~ini. V štirih osnovnih šolah poteka tudi u~enje manjšinskih jezikov in kultur po modelu C. Na OŠ Podmurvice se tako približno petnajst otrok iz vseh reških šol u~i ~eš~ino, pouk je stekel na pobudo društva ^eška beseda, ki je samo opravilo anketo. OŠ Centar ima na programu pouk makedonš~ine – obiskuje ga de-set u~encev in poteka v tesnem sodelovanju z društvom Ilinden –, OŠ Nikola Tesla pa pouk albanš~ine, ki se ga udeležuje štiri­najst u~encev. Najbolj obiskan pouk po modelu C pa je na OŠ Pe}ine, kjer se slovenš~ina pou~uje od šol. l. 2006/07, v tej obli­ki, kot ocenjevan izbirni predmet, pa od šolskega leta 2009/10, in vsa leta je vedno prijavljenih ve~ kot štirideset u~encev. Tudi ta šola je odprta za u~ence drugih reških šol, vendar so težave za vse šole enake: organizirati prevoze z enega konca mesta na drugega, usklajevanje urnikov in drugih obveznosti otrok ipd. 
Kot pravi ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin, na pred­šolski ravni celoten program poteka le za pripadnike italijanske narodne manjšine, obiskuje ga skupno 155 mal~kov, in sicer v skupini za najmlajše (podcenter Mirta) in šestih skupinah za otroke od treh let starosti do vpisa v šolo (podcentri Mirta, Bel­veder, Gabbiano, Gardelin, Zvonimir Cvii} in Topolino). 
Poseben vzgojno-izobraževalni program pa v okviru na~rta na državni ravni poteka za pripadnike romske narodne manjšine. Marjana Mirkovi} 

11. maj, Dom starejših ob~anov, Ilirska Bistrica 



Kako so Butalci peljali vino 
IZ DRU[TVA 

^
lanice skupine za ohranjanje sloven­skega kulturnega izro~ila (SOSKI) pri KPD Bazovica – Ljiljana ^argonja, Zdenka Kallan Verbanac, Gorana Pecirep in Gloria Segnan – smo maja prejele vabilo iz Slo­venije, iz Doma starejših ob~anov (DSO) Ilirska Bistrica. Razveselilo nas je in bile smo ponosne, da bomo lahko pokazale, kaj smo se nau~ile. Razmišljale smo, kaj bi zanimivega pokazale. Odlo~ile smo se za humoristi~no uprizoritev Kako so Bu­talci šli po vino na Hrvaško. Scenarij zanjo smo naredile v šolskem letu 2014/2015, pri pouku v KPD Bazovica, ki ga je takrat vodila u~iteljica Dragica Motik. Ko smo spoznavale delo znanega slovenskega pi­satelja Frana Mil~inskega, nam je bila ze­lo vše~ humoreska Kako so Butalci peljali vino iz zbirke o Butalcih. U~iteljica nas je spodbujala k branju in k temu, da na svoj na~in iz spoznanega besedila poustvarja­mo novo. Skupaj smo napisale scenarij, ki obsega ve~ igralskih in glasbenih slik. Zdenka Kallan Verbanac je dodala risbe, ki naj bi slikovito ponazorile kraje, ki so jih Butalci »prehodili oziroma prevozili na svoji poti iz Butal do Hrvaške«. S projek­cijo smo jih vklju~ile v scenarij in Butal­ska pot je na odru zaživela v besedi, pesmi in sliki. Seveda vsega tega ne bi bi­lo brez spodbujanja u~iteljice Dragice Mo­tik in njenega usmerjanja v poustvarjanje. Spretno je v nas netila ustvarjalni duh in peljala od ene zmage k naslednji, v nas odkrivala skrite talente in ljubezen do 
12. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 
igre in nastopa. Zelo smo jo pogrešale tudi v Ilirski Bistrici. Spo­minjale smo se naših skupnih ustvarjalnih u~nih ur in delovne­ga nemira pri pouku. Žal se nam ni mogla pridružiti in se poveseliti z nami. 
V Ilirski Bistrici smo bile spomladi, v najlepšem mesecu, maju, in to je bil tudi naš prvi nastop v naši dragi Sloveniji. Zelo nas je prevzela pozornost, s katero so stanovalci DSO prisluhnili naši igri in petju. Tako so se vživeli, da so kar na lepem tudi oni zapeli z nami. Ob koncu igre, ob zadnji pevski to~ki, se je skupno petje slovenskih ljudskih pesmi še bolj razživelo. Vsi smo bili eno in pesem nas je vodila in povezala. Po sr~nem aplavzu so k nam pristopili številni gledalci in zadržale smo se v prijetnem pogovoru. Vsi so bili veseli, da smo prišle z Reke in jim prinesle tako živ slovenski jezik in zanimivo igro. Veliko veselje so pokazali še zlasti tisti, ki so prej živeli ali službovali na Reki. Veselo druženje smo nadaljevali s pesmijo in nazdra­vili našemu prisr~nemu sre~anju. Za nastop sta zaslužni tudi predstavnici DSO Katja Boštjan~i~ in Nadja Vidmar. Obe se za­vedata pomena naše velike želje po ohranitvi slovenskega kul­turnega izro~ila in stika z državo mati~ne kulture. Poslovile smo se v veselju in s ponosom, da so nas povabili in da je bil nastop uspešen. To nam je spodbuda tudi za v prihodnje, za 
nove odrske predstavitve. y Gloria Segnan idr. 



Sanjarjenja, razstava društva Plavo svjetlo 

KPD Bazovica je letos že sedmi~ gostilo  ^lani skupine so svoje ustvarjanje tokrat predstavili v razli~nih  
reško likovno skupino društva železni­ tehnikah in tudi z instalacijami. Na letošnji razstavi so sodelo­ 
~arjev Plavo svjetlo. V njej delujejo zapo­ vali Pauli Babi}, Marija Kristina Boži~evi}, Marija Jambrovi},  
sleni  v  Hrvaških železnicah in njihovi  Viviana Martini}, Barbara Sušanj in Josip Mušanovi}.  
upokojenci, povezuje pa ~lane po vsem  y Marjana Mirkovi}  

Z veselega nastopa. Arhiv skupine. 
Deli Josipa Mušanovi}a. 
Foto: Marjana Mirkovi} 

Hrvaškem, od Zagreba, Velike Gorice, Ja­strebarskega, Samoborja, Siska, Kopriv­nice in Varaždina do Otoka pri Vinkovcih, Osijeka, Knina, Splita in Reke. 
Likovna razstava del ljubiteljskih slikar­jev te skupine je znova navdušila nav­zo~e na odprtju in tudi številne poznejše obiskovalce. O delovanju skupine, usta­novljene leta 1997, je na odprtju sprego­voril Josip Mušanovi}, ki je tudi njen umetniški vodja. 


14. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

^eško-slovenski ve~er
IZ DRU[TVA 

Nastop gostov za vso 
pohvalo. 
Arhiv KPD Bazovica. 

16. maj, Reka, Slovenski dom KPD Bazovica 

Niti tat ne more pošteno krasti 
D
ramska skupina je s komedijo Niti tat ne more pošteno krasti na besedilo Daria Foja in v režiji Ser|a Dla~i}a zno­va nasmejala ob~instvo v dvorani Slovenskega doma, nastop pa uspešno ponovila tudi na poznejšem gostovanju v Bosni in Hercegovini. KPD Bazovica je v okviru sodelovanja s kulturnimi društvi na­rodnih manjšin na Reki gostila folklorno skupino Dosp jeli (Odrasli), ki deluje v društvu ^eška beseda. Gostje so skupaj s folklorno skupino KPD Bazovica v nabito polni dvorani Sloven­skega doma pripravili lep ve~er plesa in glasbe, za katerega sta zaslužni pobudnici, Mirjana Dvorny in Nataša Grlica. 
S spletom slavonskih plesov so ga napovedali plesalci KPD Ba­zovica in reškega tamburaškega orkestra, ki ga vodi Milan Ala­vanja. Na odru so se zavrteli tudi pozneje, v spletih istrskih in slovenskih plesov ter ob glasbeni spremljavi Ivana Simi}a na harmoniki in Ivana Hareja na kontrabasu. Nastop so tudi to­krat popestrili s petjem, solistka je bila Marcela Vukovi}. 
Folklorna skupina odraslih iz društva ^eška beseda pa je, me­njaje se na odru z gostitelji, najprej predstavila plesa Halouka in Zamilovani, zatem Lou lou in Menuet ter na koncu še plesa Hos­pudka in Kuka~ka. Ve~er je povezoval koordinator kulturnih de­

^eška narodna manjšina na Hrvaškem 
Kot je zapisano na spletni strani ~eškega veleposlaništva na Hr vaškem, se je priseljevanje iz ^eške na podeželje v Slavoniji, Posavini in osrednji Hr vaški za~elo že ob koncu osemnajstega stoletja. Pr vo društvo ^eška beseda je bilo na obmo~ju današ­nje Hrvaške ustanovljeno leta 1874 v Zagrebu, zatem leta 1899 tudi v Dubrovniku, sledila pa je še vrsta drugih, predvsem v okolici Daruvarja, kjer strnjeno živi ve~ina ^ehov na Hrvaš­kem. Dovolj zgovoren je denimo podatek, da je v Daruvarju, mestu z najve~jim številom pripadnikov ~eške manjšine, leta 2011 živelo 2.485 ^ehov oziroma dobra petina celotnega prebi­valstva mesta, v bližnji ob~ini Kon~enice, kjer tradicionalno prebivajo, pa so ^ehi tvorili skoraj polovico (47%) prebivalstva. 
Po podatkih ljudskega štetja iz leta 2011 na Hrvaškem živi 9.641 pripadnikov ~eške narodne manjšine, organizirane v društvih in manjšinski samoupravi. V tej deluje enajst svetov, trije na ob~inski, po štirje pa na mestni in županijski ravni (v Zagrebu ter Požeško-slavonski, Siško-moslavinski in Bjelovarsko-bilo­gorski županiji, kjer jih živi ve~ina, 6.287). Imajo še deset pred­stavnikov ~eške narodne manjšine, med drugim tudi v Pri­morsko-goranski županiji, kjer živi 198 pripadnikov ~eške manjšine, ki jih v tem mandatu (2015–2019) zastopa predstav­
javnosti KPD Bazovica Vitomir Vitaz in poleg doma~e folklorne skupine, ki jo vodi Nataša Grlica, obiskovalcem predstavil predvsem goste: društvo ^eška beseda, edino ~eško društvo na obali, ki deluje od leta 1994 in v okviru krovne organizacije Zveze ^ehov s sedežem v Daruvarju. Nji­hova folklorna skupina Dospjeli je bila ustanovljena prva, v njej pa deluje pet za­konskih parov, ki nastopajo že enaindvaj­set let! ^eška beseda na Reki ima od leta 2009 svoje prostore v lastnem, novem po­slopju, ^eškem domu T. G. Masaryka, v katerem poteka živahna kulturna dejav­nost: delujejo kar tri folklorne skupine, ljubiteljsko in lutkovno gledališ~e, pevski zbor in knjižnica, dom pa gosti tudi pre­davanja, razli~na sre~anja, mednarodne festivale in poletne šole ter deluje kot ho­stel. V domu seveda potekajo te~aji ~eške­ga jezika, ki se na Reki pou~uje tudi na osnovni šoli Podmurvice v okviru manj­šinske zakonodaje kot izbirni predmet po 
nica Snježana Herceg (prejšnji, ve~kratni predstavnik, Antun Toni Řehák, je zavze­to sodeloval tudi v manjšinskih pobudah PGŽ, tokrat pa smo ga imeli prilož­nost videti tudi na odru), v Mestu Reka pa 108 svojih rojakov predstavlja Vladi­mira Marinkovi}. 
^eška narodna manjšina je zelo dobro organizirana, v okviru krovne organiza­cije Zveze ^ehov (ustanovljene leta 1921) na Hrvaškem danes deluje enaintrideset društev ^eška beseda, ki z vrsto folklor­nih, pevskih, glasbenih ali likovnih in drugih skupin uspešno ohranjajo svojo kulturo. Zveza ^ehov ima tudi lastno za­ložniško hišo Jednota, ki izdaja ~asopise, revije in knjige. Zelo pomembno je tudi pou~evanje ~eškega jezika in izobraže­vanje v vrtcih in šolah, med temi je tudi OŠ Podmurvice na Reki, kjer pouk pote­ka po modelu C. 
Iz predstave. Foto: Istog Žorž 



3.–5. junij, FMSC Sarajevo, BiH 


Niti tat ne more pošteno krasti 
IZ DRU[TVA 

Sarajevo vselej zanimivo. Foto: Milan Grlica 
Z
elo nas je razveselilo letošnje vabilo na gostovanje, ki so ga poslali rojaki iz Sarajeva, še preden smo bili dokon~no uigrani za komedijo naše dramske sku-pine. Minila so namre~ že štiri leta od našega zadnjega obiska Sarajeva. 
Kon~no smo do~akali težko pri~akovani dan in se v petek, 3. junija, izpred KPD Bazovica odpravili na pot v zgodnjih ju­tranjih urah, saj smo imeli pred seboj kar dolgo pot. Organizator potovanja je bil nekdanji predsednik društva Milan Grli­ca in kot po navadi je zelo natan~no za~rtal urnik poti in postankov, ~esar smo se poskušali držati. 
Prvi~ smo se ustavili takoj za Zagrebom na po~ivališ~u Ježevo. Kratek sprehod, kavica, klepet... in po~asi naprej. Nasled­nji odmor je bil v Slavonskem Brodu, kjer smo si privoš~ili malo daljši po~itek in do­bro kosilo. Sledil je mejni prehod. Ve~jih težav nismo imeli, le nekoliko dlje smo morali ~akati, saj smo s seboj imeli spisek opreme s potrdilom ATA karnet. Kaj kma­lu smo zadovoljno vstopili v Bosno in Her­cegovino. Prvi »bosanski« postanek smo opravili v obcestni restavraciji in si kot zjutraj privoš~ili kratek sprehod, kavico, klepet... ter se po~asi odpravili proti Ka­knju. Tam smo se ustavili zaradi obiska pokopališ~a, kjer po~ivata naša rojaka in prijatelja, ve~letni predsednik tamkajšnjega društva Jožef Šprin­ger in nedavno preminuli Stjepan Ivi} -Pepan. V imenu KPD Bazovica se je spominu na pokojna poklonilo ve~ naših ~lanov, ki so ju dobro poznali in jima na grobova položilo slovenski spo­minski venec. Preostali del ~lanstva dramske skupine se je med tem ~asom sprehodil po Kaknju in si ogledal mestece. 
Po dobri uri vožnje od Kaknja smo prispeli v srce Sarajeva. Namestili smo se v lepem manjšem hotelu in takoj oddirjali proti staremu jedru, znameniti Baš~aršiji, ki je bila k sre~i zelo blizu. Kolektivno se nam je seveda mudilo na pokušino slas­tnih ~evap~i~ev. Najbolj la~ni so šli naprej razvajat svoje brbon~ice in si privoš~ili še razne pite, ki jim ni para, nekateri kakšno slaš~ico, nekaj pa jih je odšlo na sprehod. Za konec smo se vsi zbrali v mogo~ni pivnici nedale~ od našega hotela in od tam odšli na po~itek. 
V soboto po zajtrku smo znova imeli nekaj ~asa za sprehod po mestu, zatem pa smo imeli organizirano kosilo, na katero so nas povabili gostitelji. Restavracija stoji zelo blizu Fran~iš­kanskega mednarodnega študentskega centra (FMSC), kjer je bila zve~er naša predstava. Po kosilu smo takoj za~eli priprave. Vnos kulis, tehnike in rekvizitov. Postavitev scene in tehnike. Vaja. Pred predstavo smo imeli še nekaj ~asa za koncentracijo ob kavici in kon~no smo do~akali za~etek. Dvorana žal ni bila polna, ~eprav so si z majhnim avtobusom predstavo prišli ogle­dat tudi rojaki iz Kaknja. Gledalci so bili na splošnem po naši oceni odli~ni, lepo so spremljali predstavo in se iz srca nasme­jali. Z uprizoritvijo smo vsi bili zadovoljni, tako ob~instvo kot organizatorji pa tudi mi, igralci. Ob koncu smo si še protokolar­no izrekli tople besede zahvale in si izmenjali spominska dari­la. Potrditev, da je predstava dobra, razumljiva in smešna, sem dobil tudi ob kratkem dogodku, ko smo spravljali opremo v avtobus in me je ustavil starejši par. Nekako takole sta dejala: »Stanujeva tule v bližini. ^eprav ne razumeva slovensko, nama je bilo vse jasno in od srca sva se nasmejala. Upava, da boste spet prišli!« Ko smo vse pospravili, smo se napotili v prostore Slovenskega društva Cankar, kjer so nas pri~akali veseli in go­stoljubni gostitelji. Ob prigrizku in pogovoru smo tudi zapeli in skupaj preživeli nekaj lepih in veselih uric. Po prihodu v hotel so se najpogumnejši še enkrat odpravili v pivnico, preostali pa na zaslužen po~itek. 
Nedelja. Najprej zajtrk in takoj zatem skok v avtobus in proti domu. Postanek na poti, krajši sprehod, kavica, klepet ... in po~asi smo nadaljevali pot do meje. Tam smo zaradi admini­stracije znova zapravili nekoliko ve~ ~asa, kot smo si želeli. Še kosilo v Vrbovcu in prihod domov na Reko. V društvo smo s skupnimi mo~mi iz avtobusa odnesli vso opremo in se odpravi­li vsak svojo pot, z lepimi spomini in polnejši za še eno uspeš­no gostovanje in lepo doživetje. 
Izjemno hvaležni smo gostiteljem za povabilo in vse, kar so nam privoš~ili. Zahvala gre tudi vodji dramske skupine Milanu Grlici za organizacijo in natan~no na~rtovano potovanje ter vsem sodelujo~im. 
^lani dramske skupine se že veselimo naslednjega gostovanja, kjerkoli že bo, saj nam je zmeraj izjemno lepo. y Vitomir Vitaz 
Iz SKD Cankar: Komedija Niti tat ne more pošteno krasti v FMSC Sarajevo 
Gostili smo dramsko skupino KPD Bazovica z Reke in skupaj organizirali njihov nastop z uprizori­tvijo komedije Niti tat ne more pošteno krasti. Lepo je bilo znova sre~ati stare prijatelje, še bolj pa nas je razveseli­la napoved gledališke predsta­ve, saj že leta ni bilo kaj podobnega na programu naših rednih aktivnosti. Predstavo so si poleg naših ~lanov prišli ogledat tudi ~lani slovenskega društva iz Kaknja in predstavniki slovenskega veleposlaništva v Sarajevu. Po predstavi smo nadaljevali druženje v prosto­rih našega druš­tva. Ve~: http:// www.skdcankar. ba/novostibhs. html 

11.–12. junij, Monošter, Madžarska 
Lipafest 
N
aša folklorna skupina (FS) je letos sodelovala na prireditvi Lipafest, 1. mednarodnem festivalu plesa v Monoštru na Madžarskem. Organizator dogajanja je nam že znana Zveza Slo­vencev na Madžarskem iz Monoštra (Szentgottard). Pred dvema letoma, aprila 2014, smo naše dejavnosti folklore, zbora in dra­me že predstavili rojakom v Porabju. 
Festival Lipafest se je za~el ob 16. uri s sprevodom vseh nasto­pajo~ih skupin v narodnih nošah skozi mesto. S pesmijo in zvoki nekaj harmonik smo navdušili prebivalce. Program se je nadalje­val v prepolnem šotoru na dvoriš~u Slovenskega doma v Monoš­tru. Nastopili so gostitelji z ve~ to~kami plesne in pevske skupine iz Gornjega Senika, dve madžarski skupini sodobnega plesa, po­tem gostje iz Slovenije, ženska pevska in folklorna skupina Stu ledi iz Trsta in plesni studio Moj korak iz Ljubljane. Naša FS se je predstavila predvsem s slovenskim ljudskim plesom, ven~kom gorenjskih in prekmurskih plesov v dveh to~kah in ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a. Potem smo navzo~e razveselili še s slavonskim plesom v koreografiji Gabrijela Funari}a in ob spre-

Uspešno gostovanje v 
mljavi treh mladih tamburašev reškega kulturno-umetniškega 

Porabju. 
Arhiv KPD Bazovica. društva Željezni~ar. 


Biserka Bajzek, sekretarka v Zvezi Slovencev na Madžarskem 
I
zhajam iz slovenske družine, živim na Gornjem Seniku. Osnove maternega jezi­ka sem usvojila v družini, iz katere prinašam ljubezen do slovenske kulture ter skrb zanjo. V srednji šoli sem leta 1990 postala ~lanica Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel in odrasle folklorne skupine Gornji Senik, pri kateri šesto leto delam tudi kot mentorica. Pomembno se mi zdi, da se spoznavanje slovenske kulture za~ne že v otroštvu, tako da sem bila dve leti mentorica otroške folklorne skupine na Gornjem Seniku. Bila sem ~lanica gledališke skupine Nindrik-indrik in dve leti predsednica Društva mladih Slovencev na Madžarskem. 
Leta 2003 sem diplomirala na Visoki šoli Daniela Berzsenyija iz slovenskega jezika in književnosti. Junija 2004 sem postala referentka v Zvezi Slovencev na Madžar­skem, od leta 2012 pa sem sekretarka te organizacije. S svojim delom pomagam tukaj žive~im Slovencem pri kulturnem življenju. 
Od leta 2009 sem ~lanica uredniškega odbora letopisa Porabski koledar. 
Za konec festivala nas je organizator nav­dušil z odli~nim izborom zabave in druže­nja po 20. uri, s koncertom skupine Kon­trabant. Pod šotorom so nastopajo~i, go­stitelji in obiskovalci vsi skupaj plesali in peli, medtem ko je zunaj mo~no deževalo, se bliskalo in grmelo. Veselje je trajalo do poznih ur. 
Prijazni gostitelji so za naslednji dan na~rtovali ogled Porabja. Žal zaradi slabe­ga vremena nismo obiskali njihovega Ma­lega Triglava. Uganko, kaj in kje je Mali Triglav v Porabju, bomo, upajmo, izvedeli drugi~. Med prijaznimi ~lani Zveze Slo­vencev se je posebej potrudila gospa Bi­serka Bajzek in ogledali smo si stalno etnološko razstavo v muzeju Avgusta Pa­vla in Monošter ter imeli ~as tudi za pija~o, nakup dobrega vina ali spominkov. Gospa Biserka je bila prava gostiteljica, potrpe­žljivo je odgovarjala na naša vprašanja in bila z nami vse od prihoda v Hotel Lipa pa do odhoda. Veselimo se naslednjega sre­~anja na Reki in se ji zahvaljujemo tudi za prijazen odziv na našo prošnjo, da se na kratko predstavi v Sopotjih. 
Potovanje smo nadaljevali v popoldan­skih urah ~ez Slovenijo. Prvi postanek je bil v dale~ znanih Trojanah. Poleg osveži­tve smo ve~inoma uživali v izvrstnih sla­dicah, krofih, prekmurski gibanici, orehovi in roži~evi potici ... V avtobusu je dišalo po vseh naštetih dobrotah, ker je brez ta­kega spomin~ka škoda priti domov. Drugi postanek v Ilirski Bistrici je bil zaznamo­van s predobrim sladoledom iz majhne, skromne slaš~i~arne. 
Za odli~no organizirano potovanje in na­stop folklorne skupine sta zaslužna Nata­ša in Milan Grlica. Zadovoljni in v dobrem 
razpoloženju smo pripotovali na Reko. 
y Slavica Ba~i} Vukovi} 



25. junij, Planinski dom Poklon, U~ka 


Dionis Juri}, razstava fotografij 

V
e~letni ~lan KPD Bazovica, aktivni ~lan planinske, fotografske in glasbene skupine, sicer izredni profesor na katedri za trgovsko pravo in pravo družb, Dionis Juri}, je tudi ~lan planinskega društva Opatija. V planinskem domu tega društva, na Poklonu na U~ki, se je tokrat predstavil s svojo tretjo samostojno razstavo fotografij, posne­tih predvsem na planinskih poteh in izletih v prostem ~asu. 
V domu na Poklonu sicer pogosto potekajo razli~ni dogodki, razstave in ve~eri, organizirani tudi v sodelovanju s KPD Bazovica in zlasti njeno planinsko skupino. Poleg Dionisa Juri}a namre~ planince obeh skupin tako ali druga~e povezuje tudi dolgoletna ~lanica (ve~letna taj­nica in tudi predsednica) PD Opatija, Mirjana Brumnjak, že dolgo tudi aktivna planinka in edina vodnica v KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} Katalog razstave oblikoval Andrej Hromin 

25. junij 


Obisk pri Društvu Slovencev Triglav v Banjaluki 
Pi rojakih v Banjaluki. 
Foto: Anita Hromin 


L
etošnji obisk slovenskih društev v sosednjih državah smo namenili Društvu Slovencev Triglav v Banjaluki. Priprave so trajale od lanske jeseni. Po ve~kratnih spremembah programa obiska smo se dogovorili, da se udeležimo njihove osrednje pri­reditve, sedmega Slovenskega dne v Slatini, na sam dan sloven­ske državnosti 25. junija. Na proslavi naj bi nastopil pevski zbor z dvema pesmima in folklorna skupina z dvema plesoma. 
Na pot smo krenili v petek, dan pred praznikom. Udobna vožnja po avtocesti je hitro minila in kmalu smo prispeli v Banjaluko, tam pa so nas ljubeznivi gostitelji namestili v dveh hotelih. Po kratkem po~itku smo se zbrali in odšli na pozno kosilo v resta­vracijo ob reki Vrbas. Pogostitev je bila zelo obilna in okusna, zato smo se zadovoljni odpravili do Banskega Dvora v središ~u mesta, kjer smo se udeležili odprtja razstave umetniških fotogra­fij društva Janez Puhar iz Novega mesta. Navzo~e sta pozdravila predsednica društva Triglav Marija Grbi} in slovenski veleposla­nik v BiH Iztok Grmek. 
Drugo jutro smo se po zajtrku odpravili na pot v Slatino, kjer je bila osrednja prireditev. Spotoma smo si iz avtobusa ogledali Ba­njaluko, ki je zelo lepo mesto s številnimi znamenitostmi in bo­gato zgodovino. Pot nas je naprej vodila do samostana Marija Zvijezda, ki so ga ustanovili redovniki trapisti in je odigral zelo pomembno vlogo v gospodarski in kulturni preteklosti banjaluš­kega kraja. Prijazni redovnik nam je razkazal poslopje samosta­na s cerkvijo in muzejem, veliko nam je povedal o dejavnosti menihov v zadnjih 150 letih, ko jih je tam bilo tudi 200, danes pa sta ostala le dva. Na koncu ogleda samostana smo si kupili kolut pravega sira trapista in pohiteli do Slatine. 
Slatina pri Banjaluki je posebna po tem, da so se vanjo v strahu pred italijanskim fa­šizmom in asimilacijo na za~etku 20. stole­tja naselili številni Slovenci. Lepemu topliškemu kraju so skozi stoletje dali svoj prispevek in pe~at. Zato v Slatini Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke vsako leto priredi Slovenski dan, tokrat že sedmega po vrsti. Proslava se je za~ela z mimoho­dom vseh udeležencev po glavni cesti sko­zi vas in po parku topliškega turisti~nega kompleksa. Ob cesti so sprevod kljub hudi vro~ini pozdravljali radovedni vaš~ani. 
Po slavnostnih govorih slovenskega vele­poslanika ter predstavnikov lokalnih obla­sti in gostiteljskega društva se je za~el kulturni spored. Prvi je nastopil mešani pevski zbor Davorin Jenko Društva Slo­vencev Triglav, za njim pa folklorna sku­pina KPD Bazovica z gorenjskim in prek­murskim plesom. Mešani zbor KPD Ba­zovica je nato zapel svojo pesem Bazovica in Zavi~aju, tebi. Spored je sklenila zelo številna otroška folklorna skupina druš­tva Triglav, ki je zaplesala ven~ek sloven­skih narodnih plesov, navzo~i pa so mlade plesalce nagradili z burnim aplavzom. 
Potem so naši gostitelji mize napolnili z doma~imi jedmi in pija~o, za zabavo pa je poskrbel glasbeni sestav iz Novega mesta, ki je k plesu privabil številne obiskovalce. Veselo druženje bi prav gotovo še dolgo trajalo, ~e se ne bi za~eli približevati gro­ze~i ~rni oblaki. V naglici smo tik pred ne­vihto ušli v avtobus in se odpravili proti domu. Neurje nas je spremljalo vse do hr­vaške meje. Utrujeni in polni lepih vtisov smo sre~no prišli domov ter s tem kon~ali sezono pred po~itnicami. Za jesen pa že pripravljamo gostovanje banjaluških Slo­vencev pri nas na Reki. y Zvonimir Stipeti} 

IZ DRU[TVA 

30. junij–2. julij, Državni zbor RS, Ljubljana 

Vseslovensko sre~anje 
16. vseslovensko sre~anje z naslovom Praznujmo s slovensko domovino je pote­kalo 30. junija in proslavilo tudi 25. oblet­nico samostojnosti slovenske države. Zbrane udeležence so uvodoma pozdravili predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS), dr. Milan Brglez, mini­ster, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, in predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v za­mejstvu in po svetu, Ivan Hršak. 
Prispevke v podporo slovenski domovini so podali vabljeni uvodni govorci. V po­znejši razpravi so med drugimi sodelovale tudi Jelena Malnar, nekdanja podpred­sednica društva Gorski kotar, s prispev­kom ^etrt stoletja povezovanja Slovencev po svetu, ter v imenu KPD Bazovica podpredsednica Jasmina Dla~i} in tajnica Eva Ciglar, ki sta priložnostno predstavi-
NASLOV??? 
V naslednjih dneh je sledila še vrsta do­godkov: predsednik RS Borut Pahor je v lu~i praznovanj 25. obletnice samostojno­sti RS 1. julija gostil sprejem za ~lane Sve­ta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in ~lane Sveta Vlade RS za Slovence po sve­tu. Kot ~lan prvega se ga je udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. V po~astitev jubi­leja je potekala tudi skupna slavnostna seja obeh svetov, ki jo je 2. julija vodil 
8.–9. julij, Monošter, Madžarska 
tev poimenovali z naslovom Vse najboljše, dragi državici. Vseslovensko sre~anje v parlamentu je spremljal tudi glasbeni 
program, nastopila je mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinari}a. Po celodnevnem programu so bili udeleženci povabljeni še v Na­
rodno in univerzitetno knjižnico (NUK). Z razstavo z naslovom V obljubljeno deželo: Slovenke v Ameriki se je v NUK-u uradno za~elo tudi sre~anje Dobrodošli doma 2016 (ve~: www.dz-rs.si). 


Eva Ciglar in Jasmina 
Dla~i}. 
Arhiv KPD Bazovica. 

predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in se ob tej priložnosti zahva­lil rojakom za pomo~ in podporo pri osamosvajanju ter poudaril pomen njihovega delovanja danes. 
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta Rudi Pavši~, ki je tudi predsednik koordinacije SLOMAK, je ob tej pri­ložnosti med drugim opozoril na nepoznavanje zamejskega pro­stora v Sloveniji in svoje želje strnil v poziv pristojnim: Ve~ Slovenije v zamejstvu in ve~ zamejstva v Sloveniji. 
Z bogatim programom in dobro udeležbo pa se je izteklo tudi le­tošnje, šesto tradicionalno sre~anje rojakov z vsega sveta, Dobro­došli doma. Ve~: www.dobrodoslidoma.si y Marjana Mirkovi} 


Povezovanje mladih iz Slovenije in zamejstva 

M
ednarodno konferenco Povezujemo je organiziral Mladinski svet Slove­nije (MSS) v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS). Potekala je v hotelu Lipa, kjer ima sedež Zveza Slovencev na Madžarskem in kjer so pred nedavnim ustanovili mladinsko organizacijo. Z Reke smo se konference udeležile Ivona Novakovi} (vodja mladin­ske skupine KPD Bazovica), Natali Iskra (v imenu društva EU korak) in Eva Ciglar (tajnica KPD Bazovica). Namen konferen­ce je bil ohranjanje narodne, kulturne in jezikovne identitete ter spoznavanje in navezovanje konstruktivnih stikov ter trajnih vezi med tistimi mladimi Slovenci, ki živijo in so aktivni v Avstriji, na Ma­džarskem, Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Konference se je lahko udeležilo 35 mla­dih (med 18. in 30. letom), predstavnikov društev in mladinskih organizacij, pa tudi posameznikov, ki jih tovrstno povezovanje zanima ali jim koristi pri udejstvovanju na kulturnem, gospodar­skem in izobraževalnem podro~ju, pri prostovoljnem delu itn. Žal se je kvota udeležencev kljub brezpla~ni udeležbi in precej dobri promociji zapolnila le do polovice. Res pa je, da je bila letos organizirana prvi~ in se je izkazala kot dobra praksa, zato upa­mo in si želimo, da preide v tradicijo. Program konference je bil 


Pou~no in zabavno 
sre~anje. 
Arhiv KPD Bazovica. 


zasnovan s poudarkom na aktivnem sodelovanju vseh udeležen­cev v vseh segmentih dobro na~rtovanih aktivnosti, ki smo jih sooblikovali in izvajali udeleženci. Potek konference so vsebin­sko usmerjali trije trenerji Bazena MSS, izvajalci izobraževanj zunaj šolskega sistema, ki so z metodami neformalnega izobra­ževanja uspešno spodbujali našo motivacijo. Prvi dan je konfe­renca potekala v treh modulih. Pri prvem smo se med seboj spoznali, v drugem odkrivali skupne izzive mladih iz zamejstva in Slovenije ter težave, s katerimi se spoprijemajo pri svojem de­lu, ob tem pa ugotavljali razlike in podobnosti, iskali skupne re­šitve, si dajali nasvete in ideje ter izmenjevali izkušnje. Na podlagi tega so se oblikovale tri mešane skupine: dve sta imeli nalogo pripraviti konkretna projektna predloga za prijavo na raz­pis Erasmus+ oz. na podobne razpise, tretja skupina pa se je ukvarjala s pripravo priporo~il, ki bodo naslovljena na USZS ali druge pristojne ustanove, ki lahko vplivajo na izboljšanje položaja mladih. V tretjem modulu smo nadaljevali in dokon~evali delo. Ob 
15. julij 
koncu dne nas je obiskal minister Gorazd Žmavc, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katerim smo odprli sproš~eno razpravo in ugotovili, da je mladim zelo naklonjen, ob tem pa opozarja na evropska sredstva, ki naj bi se v prihodnjem letu na­menila predvsem projektom povezovanja in izobraževanja mladih. Drugi dan je vsa­ka skupina dokon~ala in predstavila svoje delo, prav tako pa smo dopolnili ideje za priporo~ila. Sledila je še ocena aktivnosti s konstruktivnimi kritikami za nadgradnjo, analiza rezultatov, ugotovitev, idej in pre­dlogov. Pou~no, zabavno in uporabno kon­ferenco smo kon~ali s skupnim kosilom in se s krasnimi vtisi odpravili na pot proti domu. y Eva Ciglar 


Pot v Ljubljano poglobila znanje o prestolnici Slovenije 

S
kupina za raziskavo slovenskega kulturnega izro~ila je obi­skala Ljubljano. Vsako novo sre~anje nas znova preseneti, in ~eprav smo mesto že obiskale, nas spet vabi, da ga podrobneje raziš~emo in odkrijemo še kaj novega. Tokrat nas je zelo zanima­la starodavna Emona. Iz avtobusa, s katerim smo se pripeljale v Ljubljano, smo se veselo napotile proti Tromostovju. Že od dale~ smo slišale slovensko pesem. Prav pod Prešernovim spomeni­kom smo zagledale mlade ljudi, potomce Slovencev iz Argentine. Kot stari prijatelji smo skupaj z njimi zapele, si izmenjale naslove in se za spomin še fotografirale. 
Naprej smo odšle proti stolnici in tržnici. Našo pozornost je pri­vabila gostilnica, znana po kranjskih klobasah. Tu smo spile ka­vico in še enkrat pregledale naš raziskovalni na~rt Ljubljane. Ko se nam je s kolesom približal, smo prepoznale in pozdravile dr. Janeza Bogataja, znanega etnologa. Z veseljem smo poklepetale z njim, skoraj kot stari znanci. Kako tudi ne bi, saj ga poznamo, prebrale smo njegovo znano monografijo Slovenija praznuje. Po-tem smo odšle v Mestni muzej. Poudarek smo dale eksponatom, spominjajo~im na Emono, ki je bila zelo razvito rimsko mesto. Hiše patricijev so bile prav razkošno urejene, imele so vodovod, kanalizacijo in centralno ogrevane prostore ter kopališ~a. Ri­mljani so znali lepo živeti. Sre~a je, da so se nekatere stvari ohra­nile, ~eprav so po padcu Rima in z njim Emone novi naseljenci 


Z obiska Ljubljane. Arhiv skupine. 
marsikaj porušili. Z zanimanjem smo si ogledale ostanke groba emonske zdravni­ce, kirurginje, ki je delala v Emoni v drugi polovici 1. stol. našega štetja. Zelo zani­miva je bila tudi povezava razstave z vizi­jo dveh pomembnih Ljubljan~anov, Janeza Hribarja, znanega nekdanjega ljubljan­skega župana, in pesnika Antona Ašker­ca. Prva sta oblikovala zamisel o usta­novitvi umetniške galerije v Ljubljani. Obisk mesta smo nadaljevale z ogledom eksponatov iz emonskega ~asa na pro-stem. Vrhunec zanimivosti je bilo zgod­njekrš~ansko središ~e s prvo krstilnico iz druge polovice ~etrtega stoletja. 
Slišale smo in brale o znanem arhitektu Jožetu Ple~niku. Prav zato nas je zelo pri­tegnila znamenita cerkev sv. Mihaela v ^rni vasi na Ljubljanskem barju, ki je ena izmed zadnjih Ple~nikovih mojstrovin. Že­lele smo si jo ogledati. Tokrat nam je po­magala gospa Dragica Motik, ki je po skrbela za vodstvo in se z župnikom do­govorila, da je samo za nas odprl cerkev in nam jo zanimivo predstavil. Cerkev ni samo biser slovenske cerkvene stavbne dediš~ine, narejena je iz materialov, ki iz­hajajo iz okolja. V arhitekturi so vidne pr­vine ljudskega stavbarstva. ^eprav je Ple~nik razpolagal s skromnimi sredstvi, je cerkev lepo uredil in odli~no umestil v okolje. Cerkev obiskujejo romarji in pogo­sto tudi svetovno znani arhitekti. Vse prevzete z lepoto cerkve smo se vrnile v Trnovo, v Ple~nikovo okolje, in se ustavile v gostilni na bregu Ljubljanice. Tukaj bi ~lovek lahko ves dan posedal ob kavi in v senci opazoval pokrite ladjice, ki v polet­nem ~asu prevažajo radovedne turiste po zeleni reki. y Gorana Pecirep idr. 


IN MEMORIAM: Alojz Usenik 

V domu upokojencev v Viškovem pri Reki  stine Riman z naslovom, ki ga lepo opisuje – En ~lovek, celo  
je 12. julija v 85. letu starosti umrl legen­ gledališ~e. O njem je bil leta 2013 posnet tudi dokumentarni  
darni reški gledališ~nik Alojz Usenik, dol­ film Lojzov teater, ob odprtju istoimenskega poletnega gledališ~a  
goletni priljubljeni inšpicient HNK Ivana  na prostem v njegovi rojstni Krvavi pe~i na Dolenjskem. Njegovo  
pl. Zajca in vodja dramske skupine druš­ osebnost in neutrudno gledališko dejavnost je ve~krat obširno  
tva Bazovica.  predstavil reški dnevnik Novi list, nazadnje 14. julija z nekrolo- 
Gledališko pot je za~el v Kopru, v Gleda­ gom Resni~ni »dobri duh reškega teatra« in 31. julija v prilogi  
liš~u slovenskega Primorja, in ko je bilo to  Primorski Novi list z naslovom Lojze je bil duša predstave.  
zaprto (1957), se je zaposlil (1958) v HNK Ivana pl. Zajca na Reki, kjer ostaja zapi­san kot »dobri duh reškega teatra«. Na njegovem odru je odigral tudi vrsto manj­ših vlog, oktobra lani pa v posebnem pro­gramu ob 130. letnici gledališke stavbe z  Od Alojza Usenika smo se rojaki poslovili na reškem pokopališ~u Kozala 15. julija, s pesmijo mešanega pevskega zbora in poslo­vilnimi besedami predsednika KPD Bazovica Zvonimirja Stipe­ti}a, reško gledališ~e HNK Ivana pl. Zajca pa z nekrologom na spletni strani, z naslovom Adio, dragi naš Lojze …  Alojz Usenik. Foto: Istog Žorž  
duhovitim oživljanjem svojih spominov  
še zadnji~ nasmejal ob~instvo.  
Alojz Usenik je bil gotovo najbolj znan ro­ 
jak z Reke, na Kvarnerju, v Gorskem ko­ 
tarju in širše, pri slovenskih društvih na  
Hrvaškem ter v Sloveniji, predvsem na Bi­ 
striškem. Kot vsestranski gledališ~nik in  
zanesenjaški ljubitelj odra in slovenske  
besede je bil zaslužen za dolgoletno in us­ 
pešno dejavnost dramske skupine druš­ 
tva Bazovica. Bil je igralec, režiser, or­ 
ganizator  in  njen vodja,  zaslužen  za  
stotine nastopov, uprizoritev in gostovanj  
po nekdanji skupni državi, v Sloveniji, za­ 
mejstvu in tudi tujini. Za svoje delovanje  
je prejel ve~ hrvaških in slovenskih pri­ 
znanj in nagrad, leta 2003 tudi Severjevo  
nagrado, prvi~ podeljeno v zamejstvo.  
Društvo se mu je leta 2012 zahvalilo z  
izdajo monografije avtoric Barbare in Kri- 

Poslovilne besede je v imenu KPD Bazovica izrekel predsednik Zvonimir Stipeti}: 
Dragi naš Lojze, 


prehitro je prišel trenutek, ko se moramo posloviti od vas. Niti na misel nam ni prišlo, da se tako kmalu bliža slovo, saj smo še pred 
kratkim skupaj potovali, sedeli pri isti mizi in se pogovarjali. 
Težko in žalostno dolžnost imam, da vam v imenu Slovenskega doma Bazovica in osebno re~em nekaj besed ob slovesu na vaši 

zadnji poti, na poti v ve~nost. Ni vas ve~ med nami in spet smo se zbrali, vaši rojaki in prijatelji, da se poslovimo ob tem, vedno 

prehitrem odhodu. 
Rojeni ste bili leta 1932 v Krvavi Pe~i. Od tam so vas poti usode odpeljale v gledališki svet, ki ste mu ostali zvesti vse do konca. 
Leta 1958 ste prišli na Reko, se zaposlili v gledališ~u, v sedemdesetih letih pa ste se nam pridružili v Slovenskem domu. ^eprav ste 
bili v službi zelo zaposleni, ste vedno našli ~as za delovanje v društvu, predvsem v dramski skupini, ki po zaslugi vašega dela in 
truda uspešno deluje še danes. 

Kakor v svoji službi, tako ste bili tudi pri nas vedno pripravljeni pomagati z ljubeznijo in posebno vnemo, z nasvetom in konkretnim 
delom. Naj se samo spomnimo vseh predstav, ki ste jih v društvu postavili in neredko v njih tudi sami igrali. Vaš prispevek k ohra­njanju in negovanju slovenske besede in kulturnega izro~ila je neizmeren, zato bo vaše ime ostalo z velikimi zlatimi ~rkami zapisa­no v kroniki našega društva. Za te dosežke ste prejeli tudi mnogo priznanj in nagrad. 

Razen udejstvovanja v dramski dejavnosti sta vidva, dragi Lojze in vaša žena Rozika, tudi redno spremljala nastope drugih skupin 
društva ter jih bodrila ob razli~nih nastopih in gostovanjih. In prav zato bosta vsem ostala v trajnem spominu, ker takih, kot ste 
bili vi, tudi ~e bi želeli, ne bomo mogli pozabiti in prepri~ani smo, da vas bo vaše delo dale~ preživelo. 

Dragi Lojze, ni vas ve~ med nami. Vsi vas bomo pogrešali, posebno vaš sin Sandi in njegova družina ter številni sorodniki, ki jim v 
imenu društva in osebno izrekam globoko in iskreno sožalje. 
Zbogom Lojze, še enkrat hvala za vse, po~ivajte v miru in naj vam bo lahka ta primorska hrvaška gruda. 


PLANINSKA SKUPINA KPD BAZOVICA, IZLETI 
23.–29. maj, Hvar: Zaklju~ek lepega projekta 
Z 
obiskom otoka Hvara in vzponom na Svetega Nikolo, nje­gov najvišji vrh, je kon~an projekt vzponov na najvišje vr­hove petnajstih najve~jih jadranskih otokov. V dvanajstih letih so se planinci Bazovice in njihovi prijatelji povzpeli na Sis na Cresu, Obzovo na Krku, Osorš~ico na Lošinju, Kamenjak na Rabu, Svetega Vida na Pagu, Š}ah na Ugljanu, Veliki Bokolj na Pašmanu, Orljak na Dugem otoku, Metlino na Kornatu, Hum na Visu, Hum na Lastovu, Vidovo goro na Bra~u, Kom na Kor~uli, Velji grad na Mljetu in Svetega Nikolo na Hvaru. Temu je treba dodati še vzpone na Svetega Ilijo na Pelješcu ter Glavo na Golem otoku in Štandarac na Grgurju. Vsak otok je lep po svoje in obiski jadranskih otokov bodo šteli med najlepša pla­ninska doživetja za vse ~lane planinske skupine Bazovica. 
Letošnji obisk Hvara je trajal kar sedem dni, je bil pa vsak dan izpolnjen z bogatim programom, tako da so udeleženci lahko natan~no spoznali ta biser Jadranskega morja. Planinci so obi­skali mesta Drivenik na kopnem, Su}uraj, etno naselje Humac, Svir~o in Dol v notranjosti otoka, Grap~evo špiljo, naseljeno v neolitu, Stari grad, Sveto Nedjeljo, Jelso, Vrbosko – male Benet­ke s štirimi mostovi –, mesto Hvar in Paklinske otoke. 
Vzpon na najvišji vrh Sveti Nikola je bil zabeljen z nevihtami in dežjem, tako da je bilo to posebno doživetje. Hudo naporen je bil tudi sedemkilometrski vro~i marš do Svete Nedjelje s cerkvi­co nad mestom in z vzponom v jamo. Lepo obdelana polja so znak, da Hvar~ani niso zapustili svoje zemlje in da so vinogra­di, oljke in nasadi sivke zanje zelo pomemben vir dohodkov. Ob vrnitvi so planinci obiskali cerkev presvetega Otkupitelja v Otavicah, kjer je pokopan znani hr vaški kipar Ivan Meštrovi}, in mesto Drniš. 
Na koncu projekta Najvišji vrhovi jadranskih otokov se vodja planinske skupine zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi projekta ali se udeležili katerega od izletov. Na vseh izletih se ni zgodila niti ena nesre~a, programi so bili izpeljani brezhibno. Obenem se vodja opravi~uje za vse svoje napake, saj brez njih ni mogo~e izpeljati tako velikega projekta. 
Kaj pa naprej? Za prihodnje leto planinci na~rtujejo številne dogodke, posve~ene praznovanju petnajste obletnice skupine, sedemdesete obletnice KPD Bazovica in 110. obletnice PD Snež­nik iz Ilirske Bistrice, katerega kolektivni ~lan je skupina. V tem programu se bo našel prostor tudi za še kakšen ve~dnevni obisk hribov na Hrvaškem ter obisk in skupno druženje z dragimi planinskimi prijatelji na Hrvaškem, v Sloveniji in Ita­liji. y Darko Mohar 



IZ DRU[TVA 

1.–3. julij: V osr~ju Karavank 
T
radicionalen je že izlet planinske sku-pine Bazovica prvi konec tedna v juli­ju nekam v Alpe ali Karavanke, v visoke gore. Povezano s proslavo dveh rojstnih dni je to vedno lepo doživetje. Letos so se planinci odlo~ili za konec tedna v Valva­sorjevem domu pod Stolom, z 2236 me­trov najvišjim vrhom Karavank. V okolici doma je kar nekaj planin, kar omogo~a lepe sprehode tudi za tiste, ki jim je po malem težko riniti višje v goro. Tako je tu­di bil narejen na~rt za soboto: trije najmo~nejši so se, kljub nekaj oblakom in napovedi možnih neviht zgodaj zjutraj povzpeli na vrh, drugi so se spustili neko­liko nižje in se povzpeli na Ajdno, lepo razgledno to~ko in znano gorsko arheo­loško najdiš~e iz pozne antike. Do vrha Ajdne pripelje kratka zavarovana pot, »fe­ratica«, ki obisku doda vsaj malo adrena­lina. Pri vodji skupine je seveda zbudila spomine na njegove zlate planinske ~ase in geslo, ^im hujše, tem boljše. 
V popoldanskih ~asih je ve~ina obiskala pol urice hoje oddaljeno Potoško planino 
2.–9. julij: Planinski tabor, Bohinj 2016 
P
laninsko društvo (PD) Snežnik iz Ilir­ske Bistrice že leta organizira poletni, osemdnevni planinski tabor za mlade. Le­tos je bil tabor organiziran v srcu Gorenj­ske, Laškem rovtu, nedale~ stran od Bo­hinjskega jezera. Tabora se je udeležilo 26 otrok, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, zanje pa je skrbelo deset~lansko vodstvo tabora, na ~elu z mlado organiza­torko tabora Janino Ogrin in predsednico PD Snežnik Darinko Dekleva. Ker je pla­ninska skupina KPD Bazovica del PD Snežnik, sta pri izpeljavi letošnjega tabo­ra sodelovala in pomagala tudi dva vod­nika iz vrst planinske skupine KPD Ba­zovica, Andrej Grlica in Mirjana Brumnjak. 
Andrej je že izkušen vodnik in »tabor­nik«, za Mirjano pa je to bilo prvo sre­~anje s taborom in vsekakor nova pla­ninska izkušnja. 
Planinski tabor je zasnovan tako, da imajo otroci in mladostniki v ~asu osem­dnevnega bivanja v naravi lahko prilož­nost uživati pod šotori, spoznati osnovne planinske in alpinisti~ne veš~ine, dobiti nove prijatelje in se vsaj za hip umakniti iz dosega ~arov sodobne tehnike, mobi­telov in ra~unalnikov ter ~as preživeti v druženju ob tabornem ognju, družabnih (nekateri celo trikrat), edino v okolici, na kateri se še pase živi­na. Gostoljubni pastirski par postreže obiskovalce z razli~nimi dobrotami, ~e ni~ drugega, s pija~o, dobro ohlajeno v bližnjem izviru. Zve~er sta se na praznovanje rojstnih dni iz Mojstrane pripeljala tudi draga prijatelja Francka in Jože, ob živi glasbi – saj so za sosednjimi mizami slavili abrahama – pa se je tudi praznovanje rojstnih dni zavleklo globoko v no~. 

Naslednje jutro je bilo megleno in deževno, kar ni pokvarilo vzdušja. Obisk Bleda in njegovih kremnih rezin je bila dobra ideja. Tudi pot proti domu se je kljub dežju sre~no iztekla! 
y Darko Mohar 

igrah, pesmi, a se obenem tudi nau~iti, kako na taboru skrbeti za red in izpolnjevati dolžnosti, od vzdrževanja šotora do pomo~i v kuhinji, priprave in nabiranja materiala za taborni ogenj in podobne naloge. 
Udeleženci tabora so bili razporejeni v tri starostne skupine. Vsaka skupina je bila zadolžena za svoj del planinskega pro­grama, pa~ glede na fizi~ne danosti. Toda ve~erno druženje je bilo skupno za vse skupine. 
Potekali so tudi izleti, obiskali smo okoliške hribe blizu Bohinj­skega jezera – Planino pri Jezeru, planine Vogar, Adam, Eva, ko~i na Komni in Bogatinu, bili smo pri slapu Savica, plezali po steni, se kopali v Bohinjskem jezeru, kuhali, prepevali, se igrali in sme­jali – kaj naj re~em, res nam je bilo lepo, prav uživali smo, pravi Mirjana. Bila je lepa, nova izkušnja, ki jo vsekakor velja doživeti, ~e ne kot otrok, pa vsaj kot odrasel. Tabor je tabor. 
y Mirjana Brumnjak 
Arheološko najdiš~e na Ajdni. Foto: Darko Mohar 
S tabora. Arhiv Mirjane Brumnjak 



Utrinki iz dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) 2016 

P
ri pouku si prizadevam, da bi u~enci poleg poslušanja razli~nih govorcev v slovenš~ini urili tudi razu­mevanje slovenskega knjižnega jezika ter si nabirali potrebne veš~ine za pisno in govorno sporo~anje. Spodbujam jih, da bi pisali o vsem, kar po~nemo in je povezano s spoznavanjem slovenske kulture, obi~ajev, geografskih in zgodovinskih zna~ilnosti ipd. Spodbujanje bo lahko obrodilo sadove, ~e bodo njihova bese­dila objavljena. S to željo predstavljamo zapise o letošnji majski strokovni ekskurziji v Slovenijo, šesti po vrsti in šesti zaklju~ni šolski kulturni prireditvi ter razstavi. y Dragica Motik, prof., u~iteljica DPS v ^abru 

Z izleta v Postojno. Arhiv DPS ^abar. 
Isabela Turk (6. r. OŠ, Trstje): V Postojni smo se sprehodili po parku pred Postojnsko jamo in se potem zapeljali z vlakom v jamo ter nato nadaljevali peš v spremstvu vodnice. Sprehodili smo se skozi dvorano kapnikov, ki se imenuje špagetna dvora­na. Videli smo tudi kapnike v obliki zaves. Potem nas je pot peljala mimo ~love~ke ribice, ki so bile v akvariju. Vodnica nam je povedala, da bodo kmalu imele mlade. Po obisku Postojnske jame smo obiskali Predjamski grad, v katerem je živel vitez Erazem Predjamski. V njem smo si ogledali prostore, v katerih so bivali plemi~i, vojaki in služin~ad. Slišali smo tudi zgodbo o njem, kako je dolgo ~asa odbijal napade cesarjeve vojske, ker je imel skrivni rov, skozi katerega se je oskrboval z življenjskimi potrebš~inami in vodo. Slišali smo tudi, kako je Erazem ne­slavno kon~al svoje življenje zaradi izdaje svojega služabnika. 
Antonella Ožbolt (6. r. OŠ, ^abar): Vipava je trg, pravijo ji slo­venske Benetke. Zgrajena je na vodi in ima veliko število mo­stov. Okolica je bogata in ima veliko sadja, vinske trte in oljk. Obiskali smo mestno jedro, izvir reke Vipave in stare egip~anske sarkofage na pokopališ~u. Bili smo tudi v Vipavskem Križu. Tam smo jedli zelo dobre ~ešnje. Videli smo fran~iškanski sa­
10. junij, OŠ Petar Zrinski, ^abar: Uspešno zaklju~ili DPS 
Zaklju~no prireditev smo odprli s petjem obeh himen, hrvaške in slovenske. Ena u~enka je nagovorila vse navzo~e, u~ence, star­še, babice in dedke, rojake, prijatelje, ~lane društva in vse druge obiskovalce. Najprej so nastopili predšolski otroci, zapeli svoje priljubljene otroške pesmice, izštevanke, malo so nam zaplesali, nas nasmejali in lepo zabavali in se še sami zelo zabavali. Potem so na oder prišli malo starejši u~enci, ki so uprizorili pogovor z Janezom Vajkardom Valvazorjem. U~enci so tega znanega slovenskega polihistorja spraševali o njegovem življenju in delu, kam vse je potoval, kaj vse se je nau~il, kaj je napisal in nam pustil v zapuš~ino. Valvazor je bil zelo potrpežljiv in je na vsa vprašanja natan~no odgovarjal. U~enci so ugotovili, da je Val­vazor za Slovence zelo pomemben mož in da je škoda, da ni še mostan in knjižnico. V tem mestu se je rodil Janez Svetokriški. Spoznali smo, da je bil Vipavski Križ najmanjše mesto v habsburški monarhiji. Na letošnji ek­skurziji mi je bilo zelo lepo, zato ker smo veliko tega videli, doživeli in spoznali. Vsako leto še bolje spoznavamo naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti naše lepe Slovenije. 
Jakov Malnar (6. r. OŠ, ^abar): Potovali smo po Vipavski dolini. Njena posebnost je, da tam sadje dozori teden dni prej kot drugje v notranjosti Slovenije. Pogledali smo si izvire reke Vipave in pokopališ~e. Na pokopališ~u smo videli dva sarkofaga iz Egipta. Prinesel ju je ~lovek, ki je rojen v Vipavi in je bil v Egiptu veleposlanik. Zdaj so v sarkofagih trupla njegove dru­žine in njegovo. V Vipavskem Križu smo si ogledali tudi cerkev in samostan ter videli zelo stare knjige, dokumente in ~asopise. Na koncu smo kupili ~ešnje. Na ekskurziji smo videli polno zanimivih stvari in to je bila zame ena najboljših ekskurzij. 
Josip Malnar (6. r. OŠ, ^abar): Najbolj mi je bilo vše~ v Postojnski jami. Najprej smo se po njej vozili z vlakom in nato ob pomo~i voditeljice spoznali nove stvari. Videli smo ~loveške ribice in razli~ne sta­laktite in stalagmite. Potem smo šli po­gledat Predjamski grad, kjer je živel Erazem Predjamski. V Vipavskem Križu smo jedli ~ešnje in uživali v družbi. 



LITERARNI KOTI^EK 

ve~ takšnih ljudi. S pesmijo Po jezeru, bliz’ Triglava je na oder prišel mladi plani­nec, ki se je v gosti megli izgubil. V pomo~ mu je z Vrši~a prišla ajdovska deklica in ga rešila. Zatem je ob ljudski pesmi Slo­venska mat’ me je rodila ajdovska deklica prerokovala mladi materi usodo njenega novorojen~ka. Povedala ji je, da bo njen sin ubil zlatoroga in zaradi tega sam umrl. Zato so jo njene sestre, v našem pri­meru bratje, kaznovali in je okamnela na Prisanku. Zgodba se je nadaljevala v doli­ni Trente, v gostilni, v kateri se je bogati kramar zaljubil v kr~marjevo h~erko. Ona ga ni hotela, ker je imela rada trentarske­ga lovca. Kramar pa je bil zelo vztrajen in se je hotel z njo poro~iti. Mladi lovec je za to izvedel in hotel obogateti, da bi lahko nazaj dobil svoje dekle in ji omogo~il bo­gato in lahko življenje, kot ji je to oblju­bljal kramar. Lovec je dolgo zalezoval zlatoroga in ga na koncu ustrelil. In prero­kba ajdovske deklice se je za~ela ures­ni~evati. U~enci so nam s to igro odli~no popestrili petkov popoldan in nas odpe­ljali v svet domišljije. Vsi so bili nagrajeni z dolgim aplavzom. Vsi udeleženci pouka in obiskovalci smo se na koncu združili v eno in iz ust vseh se je zaslišalo petje slo­venskih ljudskih pesmi: Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Dekle je po vodo šla, Sre~ali smo mravljo, Bila je huda mravljica, Tri planike in drugih. 
U~iteljica Dragica Motik je u~encem raz­delila potrdila o obiskovanju pouka. Gos­pod Damijan Malnar, predsednik SKD Gorski Kotar se je vsem zaslužnim zahva­lil za odli~en program prireditve. Posebej se je zahvalil gospe Motik, ki tako sr~no in z veseljem dela z našimi otroki. Pohva­lil je tudi vse otroke, ki redno hodijo k po­uku in se pridno u~ijo slovenš~ine. 
y Eni Ožbolt (skupina odraslih) 
V Vipavskem Križu. Arhiv DPS ^abar 
Nebeška 

Gosti dim. 
Kadim. 
Vle~em cigareto in vle~e se oblak okoli mene. 
Zaprem okno, da bo še bolj gost. 
Te moti? 
Mene moti in ob tem uživam. 
Kot na vrhu Triglava se vle~e pod nogami. 
Dim. Gosti dim. 

Veseli me ob~utek lebdenja na oblakih, 
kot bi že bila v nebesih. 

Up v brezupu 

V vro~i~ni okrogli sobi sedim v kotu, 
mrazi me od praznine. 

Soba brez oken, prepolna ~rnega sonca, 
hrepeni po ne~em razveseljivem. 
Grozna tišina odzvanja ob neme stene, 
kri~i od želje po uslišanju. 

Kje si, no~? 
Da kon~no s škripajo~imi zobmi pregriznem zvok tišine. 
Da slišim vsaj enkrat, kako rodi se zvezda. 

Žare~a lu~ – hladna, bleda, moja. 
Eva Ciglar 

V javi ... 
Vem, živela bom sto let, ni zdaj ~as še za skrbet', ko boš moral ti umret', dobi krila za polet na izlet, v oni svet, vse bo super, vse za 5! 
Enkrat skupaj bova spet, ~e me pustil boš živet'. Jaz bom tu in ti boš tam, živ si, ker te rada 'mam. 
Tam, kjer mavrica bo vzšla, bova skupaj spet midva plesala in se vrtela, kot sva v~asih to po~ela. 
Odplešiva v bar vni svet, kjer ni treba ve~ umret'. 
y Eva Ciglar 


Svet za narodne manjšine RH 
15. junija je v Opatiji potekal seminar na temo Mediji in narodne manjšine v RH – Varstvo manjšin in vloga medijev v demokratizaciji družbe na Hrvaškem, namenjen tudi razpravi o (ne)zastopanosti manjšinske pro­blematike v programih HRT in v tisku. Sodelujo~i so opozorili na dolžnost medijev, da odpravljajo stereo­tipe in sovražni govor, predvsem pa ozaveš~ajo o spoštovanju in razumevanju drugih in druga~nih ter opozarjajo na pojave diskriminacije in na kršenje ustavnih in zakonskih pravic pripadnikom narodnih manjšin. 
Tudi na seji 30. junija je svet med drugim obravnaval zastopanost v medijih oz. poro~ilo HRT o programih, namenjenih pripadnikom narodnih manjšin v letu 2015. Znova je lahko ugotovil le, da HRT te svoje zakon­ske obveznosti še vedno ne izpolnjuje. Ve~: www.nacionalne-manjine.info 
19.–21. maj, Zgodovina in dediš~ina torpedo 
Marjan Hren in dr. 
Stanislav Južni~. 
Foto: Marjana Mirkovi} 

150. obletnica tega izuma je bila izhodiš~e za temo osme med­narodne konference o industrijski dediš~ini. Konferenco vsako drugo leto na Reki od svoje ustanovitve leta 2001 organizira društvo Pro torpedo, ki se zavzema za ohranitev celotne dediš~ine na obmo~ju Reke, od luške, ladjedelniške in železniš­ke do nekdanje proizvodnje papirja in plina, predelave nafte, razne industrije ter s tem povezane industrijske arhitekture. Konferenca je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju 


1. junij, dr. Janek Musek o evropskih civilizacijskih vrednotah 
Dr. Igor Kardum, dr. Kristina Danki} in dr. Janek Musek. Foto: Marjana Mirkovi} 
N
a pobudo strokovne sodelavke dr. Kristine Danki} in v okviru programa Reka, Evropska prestolnica kulture 2020, je v antikvariatu Ex libris potekalo zanimivo in odmev­no predavanje v organizaciji reške mestne uprave za kulturo ter zdravstvo in socialno varstvo. Dr. Janek Musek, ki je dan pred tem predaval študentom psihologije na reški filozofski fakulte-Hrvaškega primorja, med ve~ kot šestde­setimi predavatelji iz dvajsetih držav z vsega sveta so bili tudi slovenski: mag. Janko Boštjan~i~, direktor Parka vojaške zgodovine v Pivki je spregovoril pred­vsem o podmornici, ki v muzej privablja najve~ obiskovalcev; dr. Stanislav Južni~ z Univerze v Oklahomi in vodja sloven­skega jezuitskega arhiva, že ve~kratni gost na tej konferenci, je predavanje na­menil fiziku in filozofu Ernstu Machu ob stoletnici njegove smrti. O tem znanstve­niku, ki je poletja preživljal na o~etovi graš~ini v bližini Novega mesta, pa je go­voril tudi Marjan Hren, predsednik druš­tva Machova dediš~ina pod Gorjanci, in predstavil Machovo u~no pot in za KPD Bazovica podaril zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediš~ina pod Gorjanci. 


ti, je predstavil dokument z naslovom Evropsko ogrodje etike in vrednot. Nastal je na Inštitutu za etiko in vrednote Jože Trontelj v Ljubljani, pod pokroviteljstvom in podporo mednarodnega odbora, ki ga sestavljajo vodilni evropski in svetovni strokovnjaki za etiko in vrednote. Doku­ment je eno izmed temeljnih gradiv Evrop­skega projekta za etiko in vrednote, ki je najpomembnejši program tega inštituta. Kot je med drugim poudaril dr. Janek Mu­sek, so mnogi današnji negativni pojavi povezani prav z odstopanjem od tradicio­nalnih in civilizacijskih vrednot. Ustvar­janje trajne in stabilne družbe je bil vedno cilj ~loveštva, toda takšna družba mora biti družba znanja in morda še bolj kot to, družba vrednot. Da je tema evropskih vrednot aktualna, je poleg dobrega obiska po predavanju potrdil tudi živahen enour­ni pogovor med predavateljem in ob~in­stvom, ki ga je zasulo z vprašanji. 

6.–17. junij, ^abar: Razstava v Narodni knjižnici Ivan Žagar 
V 
okviru projekta ~ezmejnega sodelo­vanja Spoznati se moramo, da bi se spoštovali je knjižnica v sodelovanju z DPS v ^abru in Trstju organizirala razsta­vo fotografskega gradiva o delovanju po­uka ter slikanic in drugega leposlovja slovenskih avtorjev v slovenskem jeziku. Razstavo smo povezali z zaklju~no kul­turno prireditvijo u~encev DPS, da bi vse udeležence pouka, njihove starše in druge zainteresirane uporabnike spodbudili k branju in povezovanju v skupnosti. Obi­skovalci, bilo jih je ve~ kot šestdeset, so tako spoznavali dejavnosti pri in ob pou­ku v preteklih šolskih letih, Lahko so si ogledali in prelistali tudi nove knjige v slovenš~ini, ki jih je knjižnica kupila za svoj knjižni fond. Bogato gradivo je ponu­dilo vpogled v DPS, ekskurzije v Slovenijo in kulturno-zgodovinske, etnografske in druge znamenitosti, ki so jih obiskali, ter v del tega, kar so se nau~ili. Knjižni fond slovenskega leposlovja pa so dela znanih sloven­skih pisateljev in ilustratorjev. To gradivo je pomembno za mlade, pomembno je, da ga spoznajo in tudi z njim ozaveš~ajo pripadnost obema kulturama. Mladi ob branju prav tako prido­bivajo pomembna znanja o slovenskih ustvarjalcih. Naš cilj je tudi, da bi naši otroci postali aktivni ~lani knjižnice in da bi bili v našem okolju aktivni, da bi negovali in ohranjali kultur­no dediš~ino na obeh straneh meje. 
Kako je prišlo do projekta, sem navzo~im pojasnila sama, u~iteljica DPS Dragica Motik pa jim je približala pomen sodelo­vanja razli~nih dejavnikov v kraju, saj skupaj lahko veliko prispevamo k dobrim med~loveškim odnosom ob meji. Obisko­valci so bili navdušeni nad razstavljenim gradivom oz. množi­co dejavnosti, ki so jih u~enci lahko soustvarjali pri DPS in se ob njih u~ili. 
Knjižnica je zelo pomembna ustanova v vsakem kraju, zlasti v manjšem, kot je ^abar. Prav zato je sodelovanje med knjižnico in DPS toliko bolj pomembno. Vsem je skupna želja ali cilj, da bi spodbujali razli~nost, povezovali ljudi vseh starosti in iden­titet, razvijali tako hr vaško kot slovensko jezikovno in kultur­no samobitnost in enakopravno upoštevali te razlike ter jih sprejemali. 
9. junij, dr. Jadran Zalokar, Haiku lungomarem 
V 
dvorani reške mestne hiše je znani reški filozof in haiku pesnik dr. Ja­dran Zalokar predstavil svojo dvojezi~no, slovensko-hrvaško zbirko haiku pesmi. To poezijo ustvarja že pol stoletja, aktiv­no sodeluje v njeni popularizaciji in pod­pira mlade pesnike. Tako se je ob tej priložnosti dogodka v spremstvu profe­sorjev udeležila tudi skupina mladih ha­iku pesnikov z osnovne šole Vežica. Kot je zapisano na spletni strani šole (www. os-vezica-ri.skole.hr), so v programu so­delovali Neva Mauna, Jerko Jusup, Josipa Mihaljevi}, Damjan Mendrila, Stella Ša­banovi}, Paola Salaj, Ena Brki}, Domagoj Smojver, Karla ^argonja, Mia Trošelj, Anja Švast, Tena Miši}, Nicol Uzelac in Ornella Turato. V haiku recitalu so pre­brali (dvakrat, kot velja za haiku) svoje verze, nagrajene na šolskih nate~ajih v zadnjih dveh letih, in s prisr~nim nastopom ganili dr. Jadrana Zalokarja in polno dvo­rano obiskovalcev. 
Za nastop se jim je zahvalila in jih pohvalila tudi Tajana Ma­vrinac iz protokola reške mestne ob~ine, ki je povezovala zani­mivi program, predstavila avtorja zbirke in med drugim zaželela dobro okrevanje slovenskemu književniku Marjanu Pungartniku, uredniku zbirke Haiku lungomarem, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti predstavitve. 

14. junij, dan državnosti RS v Glasbenem zavodu v Zagrebu 
O
b dnevu državnosti in 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije je slovensko veleposlaništvo na Hrvaš­kem v Glasbenem zavodu v Zagrebu or­ganiziralo koncert in sprejem. Navzo~e je poleg veleposlanice RS v RH dr. Smiljane Knez in predsednika hrvaškega parla­menta akademika Željka Reinerja nago­voril tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hr vaškem Darko Šonc. Pou-

Mladi pesniki. 
Dr. Jadran Zalokar. 
Foto: Marjana Mirkovi} 

Irena Preda in del 
skupine Sozvo~ja 
Slovenije. 
Foto: Marjana Mirkovi} 


daril je pomen sobivanja v dveh državah, ki jima rojaki pripada­jo tudi s srcem, in v katerih so vedno bili, so in bodo povezovalni element med dvema državama in narodoma, ki si ljubezen in spo­štovanje izkazujeta na poseben na~in ... Pozabimo nocoj na ovire in trpke izkušnje. Malokdaj smo tisti, ki ~estitamo, in tisti, ki jim ~estitajo. To sta naša sladka prednost in zadoš~enje, ob vseh teža­vah, ki jih je rojstvo dveh držav porodilo Slovencem na Hrvaškem. In kaj naj re~em drugega – uživajmo v tem trenutku in veri, da ni 

2. julij, HNK Ivana pl. Zajca, Reka 
Mojca Bitenc in Elvira Hasanagi}. 

Moeko Sugiura in 
Nejc Kuhar. 
Foto: Marjana Mirkovi} 

V 
okviru festivala Reške poletne no~i je bil med prvimi do­godki zaklju~ni koncert šestdnevnega mednarodnega nate~aja za mlade, že diplomirane operne pevce Zinka Kunc Milanov. Ob spremljavi orkestra reške opere, ki ga je vodil diri­gent Tibor Bogányi, se je v finalu predstavilo devet mladih. 
V 
organizaciji društva Contemporanea, ki ga vodi Zdravko Pleše, vsestransko dejaven na podro~ju glasbe in tudi mode­rator festivala, sta v atriju starega frankopanskega kaštela v Gradu Grobniku potekala dva koncertna ve~era priznanih umet­nikov. Na prvem z naslovom Belcanto v kaštelu se je 3. julija predstavil življenjski in glasbeni par opernih pevcev, mezzoso­pranistka Kristina Kolar in baritonist Robert Kolar, ob klavirski spremljavi Vladimirja Babina.Teden dni pozneje pa sta na dobro 


ve~ dale~, ko bo naše zadoš~enje v razvoju dveh držav in sre~i njenih državljanov. Naj Živi Slovenija, naj živi Hrvaška! 
Na koncertu je navzo~e v polni dvorani navdušil kulturni program z nastopom tria glasbenikov skupine Sozvo~ja Slovenije (Boštjan Gomba~, Janez Dov~ in Goran Kr­mac) z gostjo, sopranistko Ireno Preda. 
Umetniška ravnateljica nate~aja, ki je potekal drugo leto, je njegova pobudni­ca, Vlatka Oršani}, prvakinja Opere SNG v Ljubljani in profesorica na glasbeni akademiji v Zagrebu. Kot ~lanica žirije skupaj z ravnateljem reške opere Mari­nom Blaževi}em odlo~a tudi o posebni nagradi, ki dvema pevcema prinese na­stop na reškem odru. Letos sta se med drugimi uspešno predstavili tudi dve udeleženki z diplomo Akademije za gla­sbo Univerze v Ljubljani (UL), Mojca Bi­tenc (diplomirala tudi na Medicinski fakulteti UL) in Elvira Hasanagi} (diplo­mirala tudi na Fakulteti za družbene ve­de UL). Obe sta bili nagrajeni: Elvira Hasanagi}, že uveljavljena v evropskih opernih hišah, je prejela prvo nagrado in tudi nagrado reške opere, to je vabilo za sodelovanje v naslednjih dveh sezonah, Mojca Bitenc, že znana ljubiteljem opere v slovenskih gledališ~ih in sosednjih dr­žavah, pa je prejela drugo nagrado žirije in osvojila ob~instvo, ki ji je podelilo naj­ve~ glasov. 
obiskanem koncertu z naslovom Pod ve­drim nebom, ki je pritegnil tudi obisko­valce iz Ilirske Bistrice, nastopila japonska violinistka Moeko Sugiura in slovenski kitarist, skladatelj in pedagog Nejc Kuhar. Mlada in nagrajevana glasbenika sta za~ela sodelovati leta 2012 na Dunaju, kjer sta tudi študirala. Kariero danes us­pešno nadaljujeta v Nem~iji in skupaj sto­pata tudi po življenjski poti. Ob~instvo festivala Grobnik sta navdušila z izvedbo programa, poleg glasbe Paganinija in Pi­azzole sta izbrala tudi ve~ avtorskih del Nejca Kuharja. Njegove skladbe so bile poleg Slovenske filharmonije in Cankarje­vega doma izvedene tudi v dvoranah, kot so Washington National Gallery of Art, Musikverein in Konzerthaus na Dunaju in dvorana Rahmaninova na moskov­skem Konservatoriju P. I. ^ajkovskega. 


18. julij, Društvo arhitektov Reke (DAR), razstava 
F
akulteta za arhitekturo (FA) Univerze v Ljubljani (UL) sodeluje v projektih, povezanih z obnovo industrijske dediš~ine in obalnega prostora na Reki. Kot sad lan­ske mednarodne delavnice Creative Doc­klands, organizirane na to temo, in v sodelovanju z zagrebško FA je nastalo ve~ študentskih projektov, osem so jih pred­stavili na tej razstavi. So~asno je poteka­la še delavnica Second Glance -Fotografija v arhitekturi in javnem prostoru, ki jo je vodila arhitektka z ljubljansko diplomo, Erika Petri}, s Tehniške univerze v Grad­cu. Kot je povedala izredna profesorica na FA dr. Lucija Ažman, bo reška industrij­ska dediš~ina predmet obravnave med študenti tudi v prihodnje. Asistent na FA Andrej Mahovi~ je ob tej priložnosti po­hvalil uspeh študentov z Reke in Istre, za katere je FA že dolgo med najzanimivejši­mi za vpis. Za njihov prvi korak, uspešno opravljen sprejemni izpit, je zaslužno tudi društvo DAR, kjer že ve~ let potekajo pri­prave na te preizkuse, in predsednika Gordana Resana posebej veseli, ko se ti študenti po diplomi vrnejo in postanejo njihovi ~lani. Ve~ študentov bo na Reko znova prispelo jeseni in v okviru projekta Reka, EPK 2020 obravnavalo teme iz po­glavja Sladko-slano, na obmo~ju Rje~ine in obale. 

Lojzov teater v rojstni vasi Alojza Usenika tudi na spletu 
J
ulija je zaživela spletna stran, ki pred­stavlja Krvavo Pe~ na Dolenjskem, sli­kovito hribovsko vasico na robu soteske reke Iške, in rojstno vas legendarnega reškega gledališ~nika Alojza Usenika. Objavljena je vrsta krajevnih podatkov, od splošnih, rastlinstva in živalstva do legend in aktualnih novic, posebej pa je predstavljeno tudi poletno gledališ~e – manjši amfiteater na prostem –, urejeno v po~astitev sovaš~ana Alojza Usenika in imenovano Lojzov teater, namenjen poletnim prireditvam. Dodane so tudi povezave na razli~ne objave o Alojzu Useniku in njegove nastope. Na spletni strani www.krvavapec.si je na ogled tu­di knjiga Svet med Ma~kovcem, Mokrcem in Iško – Krvava Pe~ z okolico, ki bo v ti­skani obliki kmalu izšla v tretji, dopol­njeni izdaji in tudi v njej je prav tako posebej in iz~rpno predstavljeno življenje in delo Alojza Usenika. 

Projekti polni domišljije. Foto: DAR, FB 
Erika Petri~, Andrej Mahovi~ in dr. Lucija Ažman. Foto: Marjana Mirkovi} 
Mesto na vodi. Foto: Marjana Mirkovi} 
Marijana Košuta-Ban­kovi}, pok. Alojz Usenik in Vitomir Vitaz. Foto: Marjana Mirkovi} 
Lojzov teater. Foto: www.krvavapec.si 


V nizkocenovnem letu ~ez otok ljubezni in oljk

POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA

V 
zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja, ko sem bila še deklica, smo se po nekaj po~itnicah v sindikalnem domu v Crikveni­ci na morje odpravili v Dalmacijo. Na streho belega fi~ka je tata naložil platneni šotor »SMB boje« (»sivomaslinaste«, sivozelene barve, ki je bila barva JLA, pa saj je bil tudi šotor verjetno iz kakega skladiš~a JLA), v fi~ka pa je sedla vsa proletarska druži­na: mama, tata, brat in jaz. Ne spominjam se, da bi kdo tarnal o pomanjkanju prostora za prtljago. 
Na koncu Reke smo krenili na jadransko magistralo. Vozil je tata, mama pa, da ni gledala, kako tata vozi in prehiteva po ta­kratnih magistralnih ovinkih, je ves ~as zrla v desno in vzdiho­vala nad azurno modro lepoto zaliv~kov pod cesto ob vznožju Velebita. Klime v fi~ku ni bilo, hladili smo se v morju. 
V nekem mirnem zalivu brez žive duše, v soju ve~erne svetlobe blizu Vodic, smo postavili šotor: šotorsko platno smo v »streho« raztegnili ~ez sestavljiv lesen kol. Na foto­
grafijah suhljata de~ek in deklica sediva na vhodu šotora na tleh in se sre~na sme­hljava v fotoaparat. Ni videti in slišati ma-me, kako vzdihuje nad lepoto in mirom zaliva. A idilo je kmalu skalil helikopter na nebu, petnajst minut za njim pa še avto z mili~niki. Le opozorili so nas, kar ni stalo ni~, pa v kamp smo se morali preseliti. 
Naslednje leto smo se modernizirali: na pot smo odrinili z belo stoenko in dvema šotor~koma civilnih barv. Tata, ki je delal na bencinski ~rpalki, je opremo kupil od Poljakov, ki so tiste ~ase prodajali vse ži­vo, da so prišli do dinarjev. V šotor~ka (že 

s kovinskim ogrodjem) smo se morali plaziti po vseh štirih, ma­ma pa je kuhala na plinskem kuhalni~ku, ki je stal kar na tleh. Na fotografijah se de~ku in deklici, povsem ~rnima od sonca, sede~a na vratih oranžnega šotor~ka, belo bleš~ijo le zobje, ma­ma pa se smehlja iz zelenega. 
In tako leto za letom. Fotografije kažejo moderniziranje opreme za družinsko kampiranje vedno bolj južno. Na avtocesti pri sv. Roku nikoli ni bilo ve~kilometrske kolone, saj ne o Cesti ne o svetniku niti sanjali nismo. Bila je samo ovinkasta jadranska magistrala za 50 kilometrov na uro. Med spomini so tudi diše~ pomfri, spe~en in pojeden pod krošnjo bora, zanimivo pomiva­nje v skupni umivalnici, debeli romani najstnice, iz katerih so še vso zimo padala zrnca peska s plaže. 
Ko smo po desetih, dvanajstih dneh prispeli domov, sva z bra-tom potovalke zamenjala za nahrbtnike in za tri tedne s tabor­niki odromala na taborjenje, spet na plavi Jadran. V drugi svet, brez obiskov, brez telefonov, brez fejsbuka. Lepo! Le kdo od nas, rojenih pred desetletji, nima podobne zgodbe? Koliko otrok, roje­nih v ~asu »demokracije«, pa jo ima? 
Dragica Jakseti~ 
Takratni otroci smo odrasli. Zdaj imamo vsi mobitele, stojimo v kilometrskih kolo­nah, redki so zalivi mirni, tihi, ve~erni. Postali smo zahtevni. Tisti, ki še imamo za pohajanje po svetu, ne spimo v šoto­r~kih in ne pe~emo pomfrija pod milim opoldanskim nebom … 
In po vseh minulih poletjih je otokov na plavem Jadranu za po~itniško raziskova­nje navsezadnje zmanjkalo, ~eprav jih je menda ve~ kot 1200. Letos prvi~ smo odš­li v isti kraj, le v drug apartma, kot lani. Po~itnice smo si želeli popestriti z naje­mom ~olna. Cena je bila sto evrov za en dan! Pa smo se odlo~ili za turisti~no vo­žnjo z barko s »fišpiknikom«. A tudi njo smo, kot se je izkazalo, drago pla~ali, saj smo se lahko pod nosom obrisali za vse obljubljene užitke na njej. Na rivi, poseja­ni s takšnimi in druga~nimi konobami, so nam povsod ponujali obmorske specia­litete – pice in ~evap~i~e –, mi pa bi, zah­tevneži, le nekaj sardel, magari zavitih v papir kot ~ips. Ne bi zobatcev in jastogov za 60 evrov na osebo! Pa smo v drugem nizu hiš našli oštarijo z navadnimi sarde­lami. Pri krožnikih ribic, ki so, po vonju sode~, plavale v starem olju, smo prosili za olj~no olje. Ta dodatek na otoku ljube­zni in oljk nas je (novost letošnjega pole­tja?) stal deset kun. Smo rekli, da si bomo odslej ribe kupovali na tržnici in si jih pri­pravljali sami. (Olj~no olje smo si prinesli od doma, ker že vemo, da je na plavem Jadranu zlata vredno.) A smo ve~ino juter lahko izbirali le med krmljenimi kalibri­ranimi oradami in brancini. Kot da so di­vje izumrle. 
Kolegica, ki se je pravkar vrnila s po~itnic, je povedala, da se je na enem izmed sre­dozemskih otokov z najetim avtom se­dem dni vozila za 107 evrov, torej za ceno enodnevnega najema ~olna na plavem Ja­dranu. In da apartma ni bil ni~ dražji, le da je imel agencijsko obljubljeni balkon in razgled na morje. Kajti naš ju ni imel. In še veliko lepega je povedala, mi pa smo ugotovili, da bo treba razmisliti o nizko­cenovnih letih ~ez plavi Jadran. 
y Dragica Jakseti~ 

Irena Margan: 
Slovenš~ina na OŠ Pe}ine je dolg društvu Bazovica in moji Gorenjski 
SRE^ANJA 

Irena Margan. Foto: Robert Sluga 
K
o sem rojakinjo Ireno Margan, profesorico hrvaškega jezika in književnosti, ki je orala ledino pri u~enju slovenš~ine v šolah na Hrvaškem, vprašala, kaj je bil vzrok za to, je kratko odgovorila: »To je moj dolg Bazovici.« In hitro dodala: »In ne samo Bazovici, tudi Sloveniji, mami in babici, ter moji prelepi Kamni Gorici in Gorenjski!« 
V rojstnem kraju svoje matere Marije Poga~nik je preživela otroš­ka leta: »Po mojem rojstvu v Splitu je prišla stara mama in me zaradi materine službe in takratnih razmer spokala na Gorenj­sko, ~eš da otrok ne bo sam in ne bo stradal. Takrat je bila hrana še na to~kice, ona pa je imela veliko kmetijo, po doma~e Pri Ma­ticu, in tako sem pri njej preživela otroška leta in prve štiri ra­zrede osnovne šole kon~ala v Lipnici.« Po preselitvi družine na Reko je po študiju na Reki in v Zagrebu ve~ino delovne dobe opravila na OŠ Pe}ine. Tam je utemeljila mednarodno izmenjavo s Slovenijo in u~enje slovenš~ine, ki se je leta 2013 razširilo tudi v Matulje: »Zadovoljna sem bila s svojim delom, ravnateljica sem postala leta 2004 in ostala tri mandate zapored, do lanske upo­kojitve. Stike s Slovenijo sem pred tem navezala s šolo v Kidri~evem, podobno kot je reška OŠ Nikola Tesla – njena ravna­teljica je imela ljubljansko diplomo –, sodelovala s šolo v Velikih Laš~ah. S pobudo za u~enje slovenš~ine sem najprej seznanila mestni oddelek za šolstvo, in takratna vodja Branka Renko Si­lov, tudi naše gore list, jo je z veseljem pozdravila. Z anketo sem potrdila zanimanje in poleg rednega dela za~ela še pou~evati prostovoljni pouk slovenš~ine, dvakrat na teden po dve šolski uri za skupini, ki sta prvo leto skupno šteli osemnajst u~encev, leto pozneje osemindvajset in po treh letih, ko je ta pouk na ur­niku postal izbirni predmet po modelu C in ga je s posebno zav­zetostjo prevzela u~iteljica Vida Srdo~, se je to število podvojilo, prihajali pa so tudi u~enci osnovnih šol s Trsata, Vežice in iz Bakra.« Pouk je napredoval, dejavnost in doživetja z izletov v Slovenijo redno spremlja tudi šolsko glasilo Vedri dani. »Prvi program sem pripravila sama, pri u~benikih je na pomo~ prisko~ila Veronika Pirnat z Zavoda RS za šolstvo. Vsebina ene same knjige je bila sprva prilagojena vsem razredom, danes je u~benikov ve~. U~ence smo spoznali z društvom Bazovica, obi­skovali prireditve, posebej pomemben je bil ve~er o Primožu Tru­barju. Na Reki smo se tudi odpravili po slovenskih sledeh, denimo po Ulici Janeza Trdine, in spoznali njegova leta na Kvar­nerju. Ve~krat smo si ogledali Kekca, obiskali tudi Kek~evo de­želo. Mo~no me veseli, da sem si za pouk slovenš~ine priborila posebno u~ilnico in da ima šolska knjižnica zbirko leposlovja v slovenš~ini.« 
V veliko zadoš~enje ji je, da OŠ Pe}ine nadaljuje njeno »sloven­sko« in drugo dediš~ino, od sre~anj med reško šolo in šolo v Kidri~evem ter pouka slovenš~ine do delovanja šolskega oddel­ka za slepe in slabovidne u~ence, ki je edini v PGŽ in pri katere­ga ustanovitvi je bila tudi dobrodošla izmenjava izkušenj iz Slovenije, OŠ Pe}ine pa je s taktilnimi slikanicami postala pre­poznavna tudi v tujini in prejela nagrado na Finskem. »Veliko znanja, ~asa in truda sem vložila v šolo. Z doseženim sem zado­voljna in zato sem se z zadovoljstvom tudi upokojila. A kot upo­kojenki mi sploh ni dolg~as. Zdaj se posve~am predvsem družini: sin Filip – z diplomo ra~unalništva na ljubljanski univerzi – je pomorš~ak, h~erka Andrea, zdravnica, pa se je po študiju na Reki zaposlila na Ptuju, kjer živi z družino in vnukinji me redno obiskujeta. Imam tudi vrt, ve~ ~asa pa spet lahko preživim na mamini doma~iji v moji ljubi Kamni Gorici, to je pravo selo moje malo. Ne nazadnje lahko obiš~em tudi ve~ prireditev v društvu Bazovica, kamor so moji starši hodili na plese, sama pa sem tja zahajala predvsem kot srednješolka. Tudi nastopala sem in igrala – spomnim se vrste literarnih ve~erov in gledaliških pred­stav, vse do poroke v študijskih letih, ko mi nove obveznosti te­ga niso ve~ dovoljevale. V zadnjem desetletju spet prihajam na prireditve in veseli me, da bo društvo prihodnje leto praznovalo tako ~astitljiv jubilej, sedemdesetletnico. Živo se še spomnim utemeljiteljice društva, prve predsednice Zore Ausec. Bila je izje­mna, posebna in lepa, vedno urejena ženska, polna notranje energije, s svojo pojavo je dajala pe~at vzdušju, nas mlade pa ji je uspelo prepri~ati k sodelovanju, nastopom in druženju, in res, prav neverjetno si je prizadevala za to našo slovenš~ino. Sama poleg dni, preživetih v Sloveniji, v stiku z jezikom ostajam tudi z revijo Ognjiš~e, na katero me je po za~etku izhajanja naro~ila še stara mama in jo po dvajsetletnem zamiku od lani znova prejemam v tiskani obliki, njeno vsebino pa prediskutriram z vnukinjama. Zanimajo me kultura, obi~aji, glasba, o tem berem v Delu, poslušam oddajo Soto~ja na Radiu SLO 1, s knjigami pa me iz ptujske knjižnice redno zalaga h~erka. In seveda, ko sem na Reki, se rada udeležim tudi dogodkov v Bazovici.« 
y Marjana Mirkovi} 


Z razstave Dionisa Juri}a.