. $6.00 . $3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: GHelm 3—3878 NO. 293. — fiTEV. 293. GLAS NARODA sr r The largest Slovenian U3j in Issued every day except Sundays list slovenskih .delavcev ? Ameriki. □ usucu every any except jh I and legal Hobdays. 75,000 ~ Entered m 8econd Plan Hitter September 21. 1903, i* the Port Office at New York, H. Y„ under Act of Oangrwi of March 3, 1870 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 15, 1934. — SO BOTA, 15. DECEMBRA 1934 TELEFON: OHebea 3—3878 VOLUME XLIL — LETNIK XT.TT AMERIŠKI KAPITALISTI POSPESEVATEUI VOJNE AMERIŠKI POSLANIK PAGE JE 17 TRGOVSKIH OZIROV PRIPOROČIL VSTOP ZDR. DRŽAV V VOJNO Senator Nye bo razkril vse tajne mahinaclje. — V začetku vojne je bil Morgan, ameriški nakupovalni agent za zaveznike, ki so mu bili dolžni sti-risto milijonov dolarjev. — Vojna kot trgovina. Morganov agent je bil predvčerajšnjim pri predsedniku Rooseve!tu. i Hitlerjev vlak je zavozil v avto AMERIKA BO TOŽILA DOLŽNIKE Posebni senatni odsek se bo vnovič bavil z Mor-ganovim bančnim podjetjem, ki je že pred vstopom Združenih držav v svetovno vojno financiralo zaveznike. Sprva so pomagali zaveznikom le Morgan in nekateri njegovi tovariši, ki so bila pa njihova sredstva že skoro izčrpana, so se bankirji in finančniki poslužili vseh sredstev, da je Amerika dala zaveznikom vse svoje zaloge na razpolago. Tozadevno izjavo je podal včeraj senator Nye, predsednik senatnega odseka, ki preiskuje delovala je municijskih tvorničarjev tekom svetovne voi~ ne. Zdaj je na vrsti vloga, ki jo je igrala v svetovni vojni J. P. Morgan & Co., takoj za njo pa pridejo vzroki oziromcL pretveze, pod katerimi so se udeležile Združene države vojne. Nye je posebno opozarjal javnost na kablogram Walterja Hinesa Page-a, ki je bil ameriški poslanik v Londonu, ter je mesec dni pred vstopom Amerike v svetovno vojno slednji toplo priporočal, naj s trgovskega stališča napove Nemčiji vojno. Izza pričetka svetovne vojne je bila Morganova tvrdka ameriška kupovalka za zaveznike. Kupova -la je vojaške potrebščine in to seveda v tovarnah, ki so bile ž njo v denarni zvezi. Sprva je šlo vse gladko, ker so imeli zavezniki v Ameriki dovolj denarja, da so plačevali nakupe. Ko so bile pa milijarde potrošene, je moral Morgan dajati na kredit. Uvoz zlata v Ameriko je bil zaradi nemških submarinov prenevaren. Zavezniki so dolgovali Morganu že štiristo milijonov, in meja a-meriškega kredita je bila skoro dosežena. Ce je to rej Amerika hotela še kaj zaslužiti pri evropski voj -ni, je bilo treba nekaj napraviti. Ameriki poslanik Page se je o tem jasno izrazil. V njegovem kablogramu je rečeno: — Prepričan sem, da pritisk predstoječe krize prekašala možnosti Morgana kot finančnega agenta angleške in francoske vlade. Da vzdržimo svoje mesto v trgovini in preprečimo paniko, nam ne kaž*: drugega kot da napovemo Nemčiji vojno. Nadvse značilno je, da je mesec dni zatem, ko je bil ta kablogram odposlan, naslovil predsednik Wilson svojo zgodovinsko poslanico na kongres ter £a prosil za pooblastilo, da sme napovedati Nemčiji vojno. Z besedo "panika" je mislil poslanik Page uničenje ameriškega eksportnega trga. Ameriška industrija se je popolnoma prilagodi la vojnim pošiljatvam v Evropo. Ako bi zavezniki prenehali kupovati ameriški vojni materij al, bi pri-mo do poloma v marsikateri ameriški industriji, ki je preuredila svoje tovarne za izdelovanje vojaških potrebščin. Da se to prepreči, je priporočil poslanik vojn j napoved. — Anglija in Amerika, — je brzojavil Page, — morata dobiti v Evropi zadosten kredit, da se prepreči polom svetovne trgovine. Vstop Amerike r vojno bi zajamčil ta kredit. — Svojega izvoza bi samo ne vzdržali, ampak bi ga do konca vojne celo povečali. Po vojni bi ku-, ila Evropa od nas silne množine živil in drugih potrebščin. Značilno je, da je bil včeraj pri predsedniku F. Združene države bodo evropske države, ld nočejo plačati vojnega dolga, tožile pred svetovnim razsodiščem. Washington, D. C., 14. dec. Anglija je v začetka tega tedna obvestila državni department, da sicer priznava svoj 15. decembra zapadli dolg, da pa ne more plačati. Sedaj je tudi Belgija naznanila, da ne bo plačala zapadlega dolga $21,578,359. Vsled tega pripravlja nek vodilni newyorski odvetnik po naročilu državnega tajnika proti evropskim državam, ki vojnega dolga ne marajo plačati, tožbo, katero bo vložil pri svetovnem razsodišču v Haagu. Belgijski poslanik knez Eugene de Ligne je državnemu departmentu izročil uradno obvestilo l»elgijskc vlade, na zapadlega dolga ne more plačati. Nadomestni državni tajnik Phillips jo to obvestilo sprejel molče, kajti tak odgovor je že pričakoval. 15. decembra znaša zapadli dolg dvanajstih evropskih držav $630,122,354, izmed vseh držav bo zadostila svojim obveznostim samo Finska. DAVIS OSTANE NAANCIEŠKEM Davis se hoče obvarovati pred obdolžbo, da je zakrivil neuspeh konfe -renče. — Kriva je samo Japonska. London, Anglija, 14. dec. — Uradno bo londonska moriari-ška konferenca, ki se je priče- SCHUSCHNIGG PROTI NAZ1JEM Hišna preiskava v glavnem uradu. — List'ne so bile dkradene v zunanjem ministrstvu. Dunaj, Avstrija, 14. dec. — Vlada zveznega kanclerja dr. Schusclinigga, ki se s trdno i odločnostjo pripravlja na pri- PRI KOLIZI JI JE BILO NA MESTU USMRČENIH 13 OSEB BREMEN, Nemčija, l 4. decembra. — Življenje državnega kanclerja Hitlerja je bilo danes v veliki nevarnosti. Vlak, v katerem se je vozil iz Bremena proti Berlinu, je zadel v avtobus. Trinajst oseb je bilo na mestu usmrčenih. la 16. oktobra, preložna 20. de- (hodnjo avstrijsko vstajo, je za-cembra, ker hočeta ameriška. dala svojim naziskim nasprot-delegata Norman IT. Davis in njkov nov hud udarec, admiral William H. Stanley zvrniti vso krivdo, da se je konfrenca razbila, na Japonsko. 20. decembra bo namreč Japonska wasliingtonsko mornariško pogodbo iz leta 1922, ki določa razmerje vojnega bro-dovja med tremi velesilami 5-5-3, uradno odpovedala. Namen sedanje konference je bil najti podlago za novo |>ogodbo, ker washingtonska pogodba prihodnje leto poteče. Konferenca pa se je razbila vsled zahteve Japonske, da ima Japonska z ostalima velesilama popolno enakost, ali pa na zahtevi Združenih držav, da še dalje ostane pri starem razmerju. Davis in Stanley sta bila namenjena odpotovati že 15. de- V propagandnem uradu narodnih socijalistov, v katerem ; je policija izvršila preiskavo, je bilo najdenih več listin, ki so bile izmaknjene iz zunanjega urada. J)ve osebi sta bili aretirani. Prej je bilo naznanjeno, da , so bili aretirani trije uradniki 1 zunanjega urada in oblasti zagotavljajo, da so prepričane, da so ti uradniki obveščali narodne socijaliste o raznih vladnih odredbah za varnost države. Poluradna "Reichspost" piše, da so ti trije uradniki pro-(dali sovražnikom Schuschnig-| go ve vlade skrajno važne dr-I žavne listine. Pred dvema me-I secern a je bil aretiran šef vlad-inega tajnega urada dr. Franz ! Sonnleithner in obdolžen, da UMOR PO ŠESTIH LETIH ___POJASNJEN Pisma so dovedla do pojasni tve zločina. — Stari slikar Fish je pred šestimi let! odpeljal dekleta in ga umoril. cembra, kar je bilo tako an „ gleškim kot japonskim delega- > narodne socijaliste obveščal tom po volji, t oda sta sedaj ° nameravanih vladnih var-Med temi državami je dolž- SVoj odhod odgodila. Oba dele-na največ Anglija, namreč ffata sta namreč v tem videla $376,401,770. i spretno zvijačo, ker bi Japon- svojim načrtom, da policijo in ---ittka mogla Združenim drža- orožništvo militizira, da bo nostnih odredbah. Vlada pa gre sedaj dalje s SPOR ZARADI HAUPTMAN-NOVIH LISTIN Flemington, N. J., 1.1. dec. Bivši HauT^mannov zagovornik James M. Fawcet je obdolžen, da zadržuje listine, ki so zelo važne za Hauptmannovo obrambo. Sedanji Hauptmannov glavni zagovornik Edward J. Reil-ly je pri vrhovnem sodišču v Brooklvnu vložil proti Fawce-to tožbo, da mu izroči listine. STRAHOVIT POTRES V HONDURAS Tegucigalpa, Honduras, 13. decembra. — Prebivalci Copan okraja so vladi brzojavno poročali o strašnih stvareh, ki se tam dogajajo. Ta poročila pravijo, da se potres, ki se je prejšnji teden pričel, neprestano nadaljuje in z vedno večjo silo, posebno v okolici Santa Bita, San Jorge, Cabanas in Copan. V gorovju Cerro Azui pričakujejo nenavaden dogodek, kajti gorska pobočja drže v dolino in vrhovi se pogrezajo. Splošno domnevajo, da bo vsak čas izbruhnil kak ognjenik. Oblasti v Santa Rita so naprosile vlado, da pošlje v o-ne kraje geologe, da proučuje- mogla vam očitati, da sta njuna delegata odpotovala prej, predno je Japonska naznanila odpoved wasliingtonsko pogodbe. Zato sta obvetila pristojne angleške oblasti, da bosta od- i potovala šele 29. decembra s parniKom "Washington". mogoče takoj v početku zadušiti kako vstajo. Zastarelo puške bodo v najkrajšem času zamenjali z modernimi brzostrelnimi puškami, ki iz enega samega maga-izina izstrelijo 36 krogel. Med iniiKom ^ I policiste in orožnike bodo tudi Kot nadalun vzrok odloze- 1 ... „ . . . „ noruiu 'razdeljene ročne granate in je- nega odhoda se navaja tudi, da japonska delegacija še ni sprejela iz Tokio nikakega od- - • 4 , J . i • hitrimi oklopnimi avt govora na svoja zadnja ypra-, sko mo in z sanja. Se vedno je namreč mo- •> i , • • : goce, da bo Japonska zadnjo »minuto pripravljena za kake I koncesije. klene čelade. | Vojaštvo bo opremljeno s ,'tomobili z motornimi kolesi s strojnimi puškami. KITAJSKA NAROČA AEROPLANE velike sklade trdega premoga jo potres in spremljajoče po-1 in veliko množino pradavnih jaATe. D. Rooseveltu v Beli hiši R. C. Leffingwell, zastopnik Morganovega bančnega podjetja. O čem sta razpravljala, se zaenkrat ni moglo dognati. Ko bo reorganizacija izvršena, upa vlada, da bo avstrijska policija posebno v glavnem mestu, najbolj izvežbana in najboljše oborožena na svetu. Buffalo, N. Y., 14. decern-j „ J. ^ . .. . zra. - Consolidated Aircraft! Budimpešta, Ogrsk^ 14. de-Corporation naznanja, da je, <*mbra. Kancler dr Schusch-prejela od kitajske vlade na- niSS in znanji minister Egon ročilo za 50 aeroplanov, k a te-1 Berger-Waldenegg sta v urad-rih vsak bo veljal $243,000. lastnosti prišla v Budimpe- __što. Na železmlski postaji ju I je sprejel ministrski predsed-! nik Julius Goemboes in drugi člani ogrskega kabineta in množica pred postajo je obema avstrijskima državnikoma priredila nad vse prijazen spre-jem. Schuschmiggov prihod ima namen odstraniti težkoče rimske pogodbe glede izvoza ogr-skhj poljskih pridelkov v Avstrijo. Italijanska vlada vpliva tako na dunajsko kot na budimpeštansko vlado, da bi v tem ozira med obema državama prišlo do sporazuma. PREMOG NA JUŽNEM TEČAJU Little America, 14. dec. — Geologični oddelek Byrdove antaktične ekspedicije je 210 milj od južnega tečaja našel 'okamenelih rastlin. Skrivnost 10-let ne deklice Grace Budd, ki je pred šestimi leti izginila, je bila v četrtek zvečer razrešena. Policija je namreč našla ob zelo prometni cesti Saw Mill River Road v Westchester County dele njenega razpadlega trupla. Aretiran je bil 65 let stari sobni slikar Alb. H. Fish iz New Vor-ka, ki je, kot pravi policijski komisar Valentine, svoj zločin popolnoma, priznal. Za svoj uspeli se ima policija zahvaliti samo slučaju, da je imel Fisli navado pisati dekletovim starišem pisma. Takoj po odvedbi so prejemali starši pisma, ki pa so zadnja * leta izostala. Sele sedaj, ko je bila ob priliki obiska ameriške vojne mornarice v časopisih objavljena slika dveh mornarjev v objemu dveh deklet, [so stariši mislili, da v enem de-! kletu na sliki vidijo svojo hčer. To je bilo omenjeno tudi v časopisih in Fish je takoj pisal starišem pismo. Detektiv King je primerjal to pisavo na »brzojavki katero je Fish po-j Klal starišem. Pisava je bila [ista. King je po dolgem iskani ju zasledil pisca in ga areti-Iral. Fish je nato peljal detek-Itove na prostor, kjer je zako-jpal umorjeno deklico. ' Po Fishovcm priznanju in p« drugih podatkih je zgodovina odvedbe Grace Budd naslednja: Leta 1928 je dekletov brat Edward v časopisu iskal delo na kaki farmi. Naslednji dan se je že oglasil nek starejši mož, ki se je izdal za Franka Howarda ter rekel, da ima veliko farmo na Long Islandu. Edwardu je takoj obljubil delo in poleg stanovanja in hrane j še $15 na teden. Nekaj dni je J prihajal v hiso in je pri stari-ših užival vse zaupanje. Čez nekaj dni vpršaa mater, ako bi smel malo Grace vzeti s seboj na neko zabavo in mati mu je rada dovolila. Od tedaj je dekle izginilo. Kot pripoveduje Fish, je otroka z vlakom od-peljal izven New Yorka v neko samotno hišo. Tu se spomni, da je v vlaku pozabil zavitek, v katerem je imel mesarski nož in še nekaj drugega o-rodja. Dekleta pošlje na po- V bolnišnico so odvedli sedem potnikov. Eden med njimi je dve uri nato umrl. Potemtakem je zahtevala nesreča štirinajst smrtnih žrtev. Vsi potniki v busu so bili potujoči gledališki igralci. Hitler je izstopil iz vagona in si ogledal pozorišče nesreče. Odkril se je in nekaj Časa strmel v smrtno ponesrečene. Nato je dvignil roko v fašistični pozdrav. To je bilo vse, kar je mogel storiti zanje. Pozneje se je odpravil v bolnišnico, kjer je tolažil ranjen-ce. r Kancler se je bil udeležil krsta nekega Llovdovega par-nika v Bremenu ter se s posebnim vlakom odpeljal proti Berlinu. Vlak je vozil s precejšnjo naglico. V Hitlerjevem spremstvu je bil tudi minister za narodno gospodarstvo dr. Hjalmar Sehacht. Dosti večja nesreča bi se zgodila, Če bi se vlak po koli-ziji iztiril. Avtobus je bil popolnoma razdejan. Nesreča se je zgodila vsled goste megle. Šofer najbrž ni videl svarilnega znamenja in je zavozil na železniški tir. VELIK DOBIČEK PRI MUNICIJI Washington, D. C., 13. dec. Municijska tvrdka E. I. du t Pont de Nemours Company, ki je v svetovni vojni prodaja Združenim državam in zaveznikom 40 odstotkov vse muni-eije, je dobila od leta 1915 do 1919 približno en bilijon dolarjev. Od leta 1915 do 1918 je družba plačala v dividendah $140,000,000 in ji je še ostalo $95,000,000. stajo in res prinese izgubljeni zavitek z nožem, s katerim je bila kmalu nato zaklana in razrezana. Ko se deklica vrne z zavitkom, ji pravi Fish, naj gre na vrt in se igra. Medtem se je Fish v sobi popolnoma slekel in pogledavši skozi okno, pokliče deklico, naj pride v hišo. Grace veselo priskače, toda prestraši se, ko zagleda Fish a popolnoma nagega. "Ojoj, povedala bom mami", zakliče deklica in hoče zbežati. toda FV7 jo zgrabi in davi toliko časa, da je bila mrtva, nato jo je ra^rezal in njene dele razmetal po bližnjem, grmovju. Dekletov oče in brat sta na policijski stražnici v Fishu takoj spoznala 4'Howarda", ki je pred šestimi leti odpeljal malo Grace, ki se ni nikdar več vrnila. _ ..... -it. .':_ M«L4I IiXODAn H»W YORK, SATURDAY, DECEMBER 15, 1934 I "Glas Naroda" WBOC PUBLISHING COMPANY CA Corporation) m Tim Sir - iLsr^ a and aildiw ■ oC abova offlcwi: New Yerk CUy. N. Y. -GLAS NAIODA" (Tak* at Um PmpI«) iMMd li«| Day Except 8«odt7i um 1 Holidays ^ " V Za New York Za pol lata . ■a ealo leto......$7 JM 0» poi lata ...................$8jOO Za Iiiiiiii Tin ma celo Uto...... 97.00 ~ •••••••••••••aaA. ft.lQ Za pol lata .. SotacriptioD Yearly «6.00 AdTcrtticaeot od Afreennt -Q*m Naroda" l*aja mU dan liriema nedel] In prasnlkov. kna pmOfim Im oaebaoatl aa ne prlotoCuJejo. Denar naj me blacoroU HMMf »a Moaej Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proatmo, da M mam tadl pnjinja Mvaltfife naxaanl. da hltrAj- »■Jrf»»m« naatarnlka. HLA8 NARODA". 21« W. 18tk Streei, Ne TeWhwe: CHeim S—IS7S w Yerk. N. 1 Newton Falls, Ohio. Več slovenskih listov čitam ali najbolj se mi daljšem trpljenju umrl upokojeni učitelj Pavel Gorup. Pokojni je bil dokaj znana oseba v Ljubljani, k«*r seje tam rodil l«*ta lNlll. dol nakar je odšla k obrež- tvah je ples glavna stvar. Mo-čeJ z njim graničarja o bdel o- 'u Lj«!>Ijanu-o in ira vrgla v ški težko čakajo, ženske so pa vati. Kanil je stražnika na šti-{v!Ml°- 'f™!*'1^' je ležalo v vo- od sile nestrpne. di. kolikor j«« mogoč«* presodi- Skoro na sleherni slovenski ti. šele dva ali tri dni. Za brez- prireditvi s«* mi že leta in le-srčno materjo je uvedeno stro- ta skoro isto dogaja, go zasledovanje. j Med igro, petjem, predava- njem in drugim oficijelnim programom se pogleda ujame- lih mestih na vratu in na glavi. Graničarji videč, da je reč prav resna, je moral streljati. Oddal je proti nasilnežu tri strele, ki so cigana zadeli in usmrtili. Elektrika je ubila sina edinca. J 29. novembra sta bila neki pomočnik in 16-letni vajenec Stanko Sovi nek, name ta, kaj hočete, saj smo vendar ljudje. Jaz ji namežiknem, ker imam pa precej nesrečen o-braz, misli, da jokam in se — V Charity bolnici v Cleve-ladu je .po teden dni trajajoči bolezni preminula Ana Sever, rojena Hochevar, preje poročena Melbar, v starosti 58 let. Pokojna je bila doma iz Kal je vasi ter je bivala v Ameriki nad 25 let. — V nedeljo malo po polnoči se je neki avtomobilist zaletel v Clevelandu v gručo mladih ljudi, ki se je vračala z nekega plesa po St. Clair Ave. v Euclidu ter zadal smrtno nevarne poškodbe Henrv Kike-lu. Kikel se nahaja v Nottingham bolnišnici s prebito lobanja. Avtomobilist je po nesreči zbežal, toda policija je aretirala 40-letnega sprevodnika pri cestni železnici Frank Go-leta, ki se je nahajal na istem plesu in je zapustil dvorano pet minut pred nesrečo. Ena luč na Goletovem avtomobilu je razbija in policija tudi trdi, da je na okrilniku našla kri in šop las. Gole pa obtožbo zani-kuje. Od primerjave las, ki se jih je našlo na okrilniku avtomobila, z onimi ponesrečenega fanta, od visi, če se bo voznika držalo odgovornim. Župan Ely je določil na Goleta $10,000 varščine in če fant umre, pravi policija, da se ga bo obtožilo ubojstva. Poleg Kikela so bili podrti od avtomobila tudi Albin Urankar, Ellen Channel!, Alex Boyenoe in Fred Kp-chevar, toda ušli go z manjšimi Zakaj je cigan prestopil m< niku, naposled pa v Ljubljani! jG, še ni dognano. Izkazalo s<- ^'»»K0 ^ovinek, nameščena v do svoje upokojitve leta 1925. j je pa. da je cigan znan nasil- transformatorskem podjetju F., rim ^ ^ hreppiienja. než, da je zlasti v poslednjem t Bt'laka v C elju, zaposlena pri po oficieln(im proirnumi že zamenjavi drogov na elektric i v Na meji ustreljen. času bil zelo nagle jeze in je i kazal tudi znake ahnormaliio- Na meji blizu Mrtva rje vcev* sti. je bil ustreljen madžarski ci- ! gan Kuštanci Janez. Kuštanci! Morilec Juhant v Mariboru. začnem Nekaj i " I je prekoračil mejo m se. » r, .. , . . . , . .. Af 4 XT Z mariborskim potniški v a-smeri proti Mrtvari^vceiii. Na , , ' , ___'____. _ • ! kom sta novembra dva o- rožnika odpeljala v preiskovalne zapore mariborskega o-krožnega sodišča morilca, .'>2. letnega Viktorja Jnhanta, ki ima na vesti umor 32-letnega krošnjarja s ščetkami in krta-čami Stanka Kacina. Juliant, buezposlen delavec, je bil že večkrat zaradi tatvine in jjote- poziv graniearja, naj se usta vi, jo šel cigan kar naprej. Graničar pa kljub temu ni hotel rabiti orožja, ampak je ste- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c puštva kaznovan, doma jm je mestu usmrtil. Mrtvega j iz Mlake pri Komendi. Pred So previdno spravili z droga in ljubljanskim preiskovalnim = «a prepeljali na njegov dom J sodnikom je morilec izpovedal. v Gaberju. Pokojnik je bil edi-;v bistvu isto, kakor na ljub- „j sjn avtoprevoznika Sovinka j ljanski policiji. Vprašan za j v Gaberju. 7AT OTl 'motiv umora» malomarno ' odgovoril: *4Skregala sva se. . . ..naidem priložnost, da sedeva nem ualinovouu v Sniarieti pri i '' , . , • n r . n . ,, iv tarnali kot, kjer ji Celju. Okrog pol J), sta delala , . .. . . .. . .. razkrivati svoje srce blizu transtonnatorja v Saiar-L * , ___.v t , ,. * , ,časa me sploh ne poslusa, ko jeti. lok v «la!jnovodu v sme- v i ■ ^ 4. ,. - . . , „ , pa začnem ubirati najtanjše m n proti Smarjet, je bd odklop-! uajslajše strune, me prvič do- U^n do,,ni ga v smeri ,>roti brQ Ma m I!ie presodi 0ll Skolji vasi niso r/klopili. So- yrha do tal. Najbrž sem jim ^ vinek je se vprašal delavce, ki ,i. • . J . !. . i volji, kajti njeno pr\ o \-pra- so tam kopali za nove droge,'- • , • t- • , ... -r.* . . . 1 . .... . T , sanje se irlasi: — Kaj praviš? ee je tok proto Skot |i vasi iz-Itt , -v , . , ,1 , , . i Kako si ze rekel.' klopljen. kar so nni .K lavci po- Tak m4lot(, oslinim ust. trdili. Fant jo nato spU /.al na! . s; sku5am llavihati ti. prvi vod ix>leg transtormator- ... , • , . _♦ ___, r . „,-ii..... stih par kocin, ki nn po božji ia ni odklopil obe žici, i»ri <*e- • j • „: . : . . .. .[previdnosti poganjanjo pod mer je nastal spoj. Klektrieni • . . r . . - X-. ooa i* • - - nosom, ter si nuslini: — /.daj tik .»Sn voltov j«' nesrečneža na fanta je pa udarila ura, Zgaga! Zdaj pa s pravo besedo na dan! Odprem usta, da bi ji povedal, kdaj in kako, ]>a jih zopet zaprem, kajti baš v tistem trenutku raztegne Lovšin svojo donečo harmoniko. Kakor vihra zbeži oboževan-Pa"sem ga mal7 šavsnil!'" P'o- i V NAJEM SE ODDA LEPO' ka od mene in par trenutkov [bral je Hacinu, kakor smo že• STANOVANJE 4 so!m>, na-.kasneje se ze ziblje m giblje v poročali, bore 150 Din gotovi- i jemnina primerna, na 346 \Vil-i objemu srečnega plesalca, ne. Pred mariborskim okrož- j son Ave blizo Gates Ave kare. I Tako ^ toreJ z menoJ: ob nim sodiščem se bo pač najbrž Oglasite se: Miss Kaufman,;l>et'u P^lusam, ob kartah glc- že prihodnji mesec vršila veli-i 346 Wilson Ave!, Brooklvn, | (lam» ob Ples® sedim Y i3 i5' Tako je sedaj v adventu, ta- ko bo pred pustom, tako bo v "Glas Naroda 216 West 18th Street Hew York, H. Y. 99 ka obravnava zaradi umora in še drugih Juhantovih delik-tov. PRIJAZNE, DOMAČE SOBE ^tu s^že^re- kuriene, topla voda, električna ! , at e.n„ U. in U a ^1 ... i i • v stane, kriz je pa pred pustom razsvetljava, s hrano v hisi . .. .. .» , .. , . a v. v . m na piknikih poleti, ko srce (pristna slovenska postrežba)1 . _ , , , ' . j ne more m more uriti na svoj ali brez hrane. Oglasite -se pri: 1 ^v^ so opazili ljndje ob desnem! ~ Miss Rose Koprivšek, 318 J Edino ^^^ ^ (la bregn Ljubljanice pri Stepa- J Sumnner Ave., Brooklyni NA. ^ de,oma izpolnujeln ccr. nji vasi otroško trupelce, ki ga * (6x) j je naplavila voda. O najdbi ---- ' bo takoj obvestili--— Otroka je zadušila in vrgla v Ljubljanico. Okrog 9. dopoldne 28. nov. kvene zapovedi, ker v adventu in v postu nikdar ne pojem, orožniško tDVMBTISB IN QLAS NABW4.' ne kvartam m ne plešem. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 15, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. Jt JOHN G A LSWOll THY: Nekega zimskega popoldne tem sedel v vagonu drugega razreda v Pariz vozečega vlaka. V vagonu je bil še en prazen prostor, a kmalu j«* vstopil francoski mornar in ga zasedel. Bil je krepak, plečat mož z okroglo čepico na glavi; človek bi mislil, da je nagačeu v svoji teuinomodri obleki, tako je bilo vse na njem napeto. Sr-del je sključeno, držeč roke na kolenih. Njegov gladko obriti obraz je bil obraz grdega in zanemarjenega otroka, tako nepremičen, da se je zdelo, tla možgani sploh ne delujejo. — Kar je za kaši ja l zateglo, skoraj neslišno pod svojo roko. Vlak je za-opiiial, potniki -o začeli dremati ali citati, toda -mornar je sedel ,nep.eiuično, le tu pa tam je zakašljal « svojim pridušenim, jhroptocim kašljein. V Amiensu nam je sprevodnik preščipnil vozne listk<>, o.l mornarja je pa zahteval plačilo razlike med vozno ceno za drugi in tretji razred. Počasi, otožno je jemal denar iz stare us*njate denarnice. Vlak je krenil naprej, toda kakor da je sprevodnikov prihod zlomil njegov mir, >e je mornar razmajal in začel govoriti z menoj francosko. Govoril je z napihnjenim, vlamskim naglasom, težko razumljivim, na koncu vsakega stavka je na spustil Spodnjo ustnico, kjjkor da je izgovoril zadnjo besedo. Bil je — kakor se je zdelo — na poti iz Dunkenjue v Cherbourg, kjer se je hotel vkrcali na ladjo, in to je bil zadnji vlak, ki ga je mogel ujeti, «■ mu je zdelo strašno plačati raz liko med drugim in tretjim razredom. Osemnajst mesecev je bil v tuji službi — osemnajst dni je bil doma; zdaj se je vračal, da odsluži še zadnje mesece na Kitajskem. Brata so uiu ubili Japonci slučajno, smatrajoč ga za Rusa. Oče mu je bil utonil na Isla-ndu, kjer je poleti lovil ribe. — Mater imam, sani se doma. Denarja nuna. To je bil njegov edini neokrnjeni stavek in ko ga je izgovoril, je zahrkal in pljunil na tla. Ko je pa spoznal z o-brazov sopotnikov, da to ni dostojno, je z nogo počasi raz- VPRE2NO ZIVINCE mazal pljunek. Potem se je pa ozrl name s svojimi majhnimi, globoko udrtimi očmi, rekoč: — Bolan sem,—in potem počasi: — Podnebje na Kitajskem je za bolne ljudi slabo.. Poskusil sem potolažiti ga, pa je odkimal z glavo; in po dolgem presledku je dejal znova : — Mater imam, sam sem doma. Denarja nima. — Povejte mi, — njegove o-či so me gledale vprašujoče, — zakaj je na svetu tako? Zakaj imam mater, ki je navezana samo name, mene pa poši Ijajo proč, da umreni tam daleč v tujini? Roke so mu zdrsnile po c-kroglih stegnili, potem se jo pa pomiril; in tako je sedel sklonjen naprej nad iztegnjenimi rokami, tiho žroč predse s svojimi globokimi, temnimi, majhnimi očmi. Ni me več nadlegoval s pripovedovanjem; o-lajšal si je bil dušo. In naen -krat, kakor nemo živiuče iz črede, nesoče potrpežljivo svoje breme, me je zapustil na končni postaji. Toda trajalo je dolgo, pred n o mi je izginil iz spomina njegov obraz in njegove besede: — Ham sem doma. Mater i-mam. Denarja nima... torej imel vendarle prav, ko je neprestano s kladivom v roki iskal ta zaklad. Takoj je gospodar obvestil oblasti, ki so ugotovile vsebino loncev. Pri pregledovanju zaklada so ugotovili, da je to res francoska vojna blagajna, ki je bila ta ni zazidana v časih francoskih vojn. V loncih so bili kovani novci vseh srednjeevropskih držav. Najstarejši denarji so iz leta 1645, najnovejši pa iz leta 1811. Koliko" je danes ves zaklad vreden, ni mogoče povedati. Novci so po večini zelo dobro ohranjeni in imajo že kot zlato in srebro svoj vrednost. Se več pa je vredna njihova starost. JAMARJI NAŠIH DNI ZAKLAD V STAREM MLINU Blizu kraja l^angenbrueck v nemški Šleziji so pri popravljanju starega mlina iz ziilov-jn izkopali velik zaklad: en stot srebrnega denarja in kaka dva funta cekinov. Zanimiva je zgodovina tega zaklada. Okrog leta 1880 je ta mlin kupil nicki Hartwig. Ljudje tam okrog so začeli govoriti: "Stari Hartwig že ve, zakaj je kupil ta mlin. Hartwig misli, da je v mlinu se skrit francoski vojni zaklad. Samo, da se ne moti!*' Dolgo so tedaj govorili o kopanju tega zaklada, toda Ilartwig je bil tiho in nikdar ni zinil, »la kaj ve o tem zakladu. <>1» nedeljah in praznikih pa je stari Hartwig ves dan hodil s kladivom v roki ter z njim tolkel po zidovju in stenah, kakor da bi tam iskal kak votel j prostor. Njegov vnuk, ki je se- j daj lastnik tega mlina, se še \ spominja, da starec nikdar ni i imel miru in je vedno s kladi-! vom tolkel po zidu. Ko je j Hartwig tako ostarel, da ni | smel več mlinariti. se je preselil v svoj kot v prvem nad- i stropju. Tudi tu v svoji sobi je imel vedno v roki kladivo in trkal po. stenah. Nazadnje pa je smrt potrkala na njegova vrata. Tedaj je zbral okrog VINO Naravnost iz vina»-ne k vam. Stara vina le petindevetdeset rento v (95e) galona. Pošljite znamko za tri cente (3c) za popoln seznam in rene. Slovensko - Angleška Wine Co. P. 0. Box 46? Long Beach, California mniimvi sebe svojo veliko družino in ji iikmI drugim priporočal, naj skrbno >n previdno delajo, kadar bodo popravljali stari mlin. Nekje v tem zidovju — je dejal — je skrit francoski vejni zaklad Ker je te stvari govoril umirajoči človek, se ni nihče dosti zmenil za besede. Vsakdo si je mislil, da bi bil stari oče že zdavnaj našel zaklad, ko bi ga bilo res kaj. Od tistih časov je minilo več desetletij. Mlin je bogato preživljal svoje lastnike in nihče ni imel časa, da bi se bil brigal za zakopan zaklad. Le po-sli so se tuintam zvečer menili o njeni, kakor bi si pripovedovali kako pravljico. Pred nekaj tedni pa je sedanji gospodar sklenil, da bo mlin razširil. A' hišo so prišli zidarji in začeli podirati zid. Podirali so zid v sobi, ki je služila starim gospodarjem za kot. V sobi starega Hartwiga so pod podom naenkrat naleteli na čudno zidovje. Poklicali so gospodarja, naj jim pove, kaj naj store. Ko je gospodar videl tisti zid pod podom, se je kar stresel. Prav tam je namreč stala mrtvaška postelja rajnega deda. Sedaj se gospodar razločno spomnil besed, ki jih je govoril umirajoči starček. Mlinar sam je pokleknil na tla in začel previdno jemati opeko iz poda. Kmalu se je pred njim odprl velik votel prostor. V zazidani votlini so bili trije lonci, v loncih pa polno zlatega in srebrnega denarja. Nihče ni bil bolj začuden, ko mlinar sani. Stari oče je 300 milj južno od nekdanje Kartagine, v Matniataškem gorovju, živi kakšnih 30.000 ljudi pravo trogloditsko (jamarsko) življenje. Samo mrtveci pridejo za stalno na površje zemlje, kjer jih pokopljejo. Izvor tega čudnega ljudstva je zavit v sivino davnine. Ko so Rimljani premagali Karta-gino, so njihove vojske prodrle globoko na jug. Pred njimi je bežalo ljudstvo, ki se je končno zagreblo v skalovje o-menjega gorovja in se tam tako utrdilo, da mu rimske armade na noben način niso mogle do živega. In ker je v svojih jamah kljubovalo tudi napadom vseh nadaljnili sovražnikov, se je ohranilo do današnjega dne v stanju, ki se bistveno ne razlikuje od njegovega življenja v pradavnih dneh. Zagrebli so se v razmeroma mehke laporne plasti med drugimi, trdnimi plastmi in tu živijo v splošno 20 čevljev dolgih, 8 čevljev širokih in prav tako visokih prostorih, ki so jim ometali z nekakšnim cementom. Vse "sobe" teh umetnih podzemeljskih jam so si med seboj enake, razlikujejo se le po tem, tla tiste, ki so namenjene ženskam, nimajo posebnih vhodov. Pohištva skoraj ne poznajo, postelja je neke vrste predal v steni, poleg tega najdemo tu še naslanjače, ki jih stanovalci u-porabljajo namesto stolov. V ženskih sobah ne manjka nikjer tkaliii stroj, vrhu tega je tam nešteto lončenih posod, v katerih pripravljajo je<. ter ogromnih vrčev za olivno olje, dateljne, smokve in druga živila. Pred vsako stanovanjsko jamo je obzidano dvorišče, ki rabi ženskam kot edini prostor, v katerem se smejo muditi izven bivališča (kajti ti jamarji so strogi muslimani), drugič kot shramba za vse mogoče potrebščine in živali, tretjič kot trdnjavica v časih ob- PROTESTNA DEMONSTRACIJA PROTI DAVKOM V BELGIJI Na sliki vidite del protestne demonstracije, katere se je v Bruselju, Belgija, udeležilo nad Osemdeset tisoč OBeb. Demonstranti so protestirali proti neznosnim davkom, ki jih nalagajo državno in občinske oblasti. Policija ni imela posebnega opravka, ker so se ljudje mirno zadržali. - Do moževega srca Piše Sidney Snow PREI> kratkim mi je prišln na pot zelo razumna mlada žena. "Kani si jia ti namenjena?" jo vprašam. '•N\»coj Imni priredili! Rilln surprise jrtirt.v. Prišlo ho nekaj njegovih najbolj raz]M)SMjeuili prijateljev na večerjo in i>oker. Rili je hil zadnji eas nekoliko zapravljiv, pa tudi jaz potrebujem denarja." Sklenila je pripraviti raee za veeer-ja. In pripraviti jih je nameravala na stari način. Reeept. vsebuje stara virginjsku. ku-liarska knjiga, ki jo je spisala Mary Stuart Smith kmalu ih» državljanski vojni. i>a je zajamčeno, rta bo jed, napravljena ih> njenih receptih, razvid selila vsakega mušketa. "PEČENE RACE" Očisti jih In lepo operi. Pripravi nadev iz kruhovih drobtin in surovega masla, prideni čebule, i>opra in soli. (Sesekljana zelena je tudi dobro." iH'iii raee v J »onev, dodaj narezane čebule in korenja, malo votle in postaji v ]m>č. Voda bo kmalu izhlapela, in mast iz rac bo zadostovala za i**čenj". Potresi jih s kruhovimi drobtinicami ter jih obrni, da l"«l<> enakomerno za-rmeuene. Ita<* se ne sme i»"«"-i predolgo. Serviraj z jellvjem, jabolčno poliv-ko iu kuhanim rjavim rižem. KUHAN RJAV RIŽ Xa deset čas vrele vobro pivo in dobro vino trebo pravilno i;:l>rati. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo STARO ŽELEZO ZA JAPONSKO Baltimore, Md., 13. decembra. — Zopet je oživela trgovina s starim železom, ko so parniki pričeli voziti veliko množino starega železa na Daljni Iztok. i ČEMU SI PODA I ATE ROKE lege, kajti divji puščavpi Tua-regi š<» dandanes obiskujejo to ljudstvo, ki se bavi večinoma s pastirsstvom, na svojih pohodih in mu skušajo uropati živino, žito in ženske. Kazen v osrčju Matinata-ške#a gorovja živijo pripadniki istega ljudstva tudi ob njegovem robu Že povsem v planjavi se dviga na pr. mestece Medenine, katerega hiš«> sliči-jo ogromnim hlebom k niha. Nekatere zgradbe obsegajo po 5, 6 takšnih hlevov drugega nad drugim in predstavljajo tako nekakšne stolpe v utrjenem mestu, ki jih Tuaregi ne zmorejo. 60 milj zapadno od Mede-niu, v neki skalni dolini leži najbolj čudno izmed tro!.,» > "O ODA" NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 15, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. STOLETNICA AVSTRALSKE DRŽAVE 46 Ne vol j na obstane Vrona. — Mačka! Vedno: mačka! Samo rada bi vedela, kaj misli s tem neumnim govorjenjem. — Hoče se vrniti. Tedaj pa zagleda, da skozi ozračje pada nekaj belega. Bili so samo posamezni kosmiči; toda v višavi so se oblaki zgrnili v vrtinčast pajčolan. Z gorkim veseljem misli Vrona na svoje ljudi. — Bogu east in hvala! Zima je tukaj! Prične teči. Ko gre mimo še kadeeih se razvalin pekarne, pada sneg že zelo gosto. Veselo vpitje šolarjev se razlega po eesti, grabijo prvi sneg obcestne ograje in mečejo mokre kepe za ušesj« svojim tovarišem. Ta kričeča igra se kmalu razširi po vseh vrtovih in celo na pogorišče, čije kadeče se razvaline niso mogle pokvariti otrokom veselja. Tukaj se je tudi dogodilo nekaj čudnega. Nek deček, ki je na vrtu |»ekovke stiskal sneženo kepo, je našel jabolko. To za otroke ni bilo nič novega in posebno razveseljivega. Toda jabolko je bilo pečeno! Seveda inrzlo, toda zelo lepo pečeno, kakor pač mora biti pečeno jabolko: na eni strani mehko, na drugi strani še bolj trdo, da je bila izprememba v okusu. Deček najprej s prescečenjem gleda na jabolko; nato pa si misli: kaj ko bi pokusil in zasadi svoje zobe v jabolko. Jabolko je tako dobro, da deček cmoka z ustnicami. Pokliče svojo sestro in ji da vgrizniti. Drugi otroci se zavistno zberejo okoli njih in takoj opazi deček, ki za Žorža ni hotel h krčmar-ju, ker je moral v šolo, da so jablane okoli pogorišča bile še l>olne pečenih jabolk. Tedaj pa sredi padajočega snega prično otroci plezati do najvišjih vej. Učitelj je moral dolgo čakati na svoje učenec. Kot čivkajoči vrabci so šolarčki viseli v vejah, so jedli pečena jabolka z drevesa ter so se veselili okusne pojedine, v katero se je izpremenila nesreča pekovke. Veselo kričanje otrok je bilo mogoče slišati tja do kovač-liice. Ker so snežeuke prihajale v kovačnico, mora Žorž vrata | zapreti in luknje zlomljenih desk zabiti z novimi deskami. | Ogrevajoči ogenj na ognjišču je moral pogasiti, ker je njegov! fijaj zbujal pri bolnici strašljive podobe. Sedaj pa je zopet pri' zavesti. Ko Žorž premeni mrzli obkladek na njenem čelu. ga pot i pije za roko: — Toliko nadloge sem ti naredila! — To ni nič, mama! Nikar se ne razburjaj! Počasi bo /. »-j»et vse dobro. In če ne gre po dveh nogah, bom pa še dve na-ledil. Potem gre hitrejše. Pekova mama se mora smejati in Žorž prične še vcselejš«» govoriti. — Kar si nocoj izgubila, mama, tega ti ne moreni več izvleči iz |>epela. Saj v nečim urnost i sveta ni nič. Tako pridigu-je župnik vsako nedeljo. In. kar je šlo, je šlo, pravi hudič, ka-car se duša pelje v nebesa. Slabo ti ne bo pri meni! Dobila bos vse najboljše Tn kadar bom imel kaj časa, ti bom nalovil najboljše postrvi. Pogosto seveda nimam časa. Sedaj moram delati. Kot trije konji! Toda delo je sladko, pravijo leni ljudje dninarju. Sedaj pa pazi, mama: pri delu se bom ravno tako zadržal, kot pravi pesem — tedaj pa plosknc s prsti in prične veselo peti: — Trije kovači, postopači, lumpje vsi trije... — Nehaj, Žorž! — vzdihuje pekovka. — Oe se smejem, me vse boli! — Kaj! Od smeha te kaj boli? Potem ti bo pa slabo pri menil! Tukaj s«* boš morala smejati ves dan! Samo pazi, kako bo flet no gledati, ko liom temu v«*seljaškemu vragu v meni lepo počasi izdrl kočnike, enega za drugim! In če mi ljudje v vasi ne dajo dela? K, zaradi mene! Naj me nekam pihajo! V mestu poznam nekega tovarnarja. Ta mi bo dal dovolj dela, ako ga napravim dobro in poceni. Še danes se od]>cljeiii v mesto in bom zvečer pripeljal s seboj |>oln voz dela. Za tebe pa eno posteljo, v kateri boš imela dovolj prostora, dvojno posteljo, veš! Tam ti bom postlal zelo lepo! Tako še noben Je-zušček ni ležal! — Žorž se dvigne z ležilšča pekove mame, ki se je smejala, da jo je vse bolelo, si ogleda cisto opran robec in globoko vzdih ne. — Žorž! — pravi tiho pekovka. — Kaj pa ti je? — Nič, kot praska na roki. Ta me ^rize. Kno uro pozneje, ko je bil sneg že za čevelj debel, se pelje Žorž z vozom, ki si ga je izposodil od krčmarja, v mesto. Proti večeru se vrne s sto šilingi predujema v žepu in z delom, ki mu je zadostovalo za četrt leta. Počez čez železne palice se je majala dvojna postelja, ki jo je prinesel za pekovo mamo. Bilo je že čas, da je prišla V°l»a pekovka na mirno ležišče. Zdravnikova bojazen, da bo morala pekovka pri )x>žaru prestani strah plačati z živčno vročico, se je uresničila. K sreči so tudi zidarji in tesarji čez dan izvršili svojo dolžnost. Nova vrata so bila končana in so bila tako .široka, da pravi Žorž pri pogledu na nje: — Sakra! Tukaj pa morem skozi s celo svojo družino! — Pri teh besedah se zamisli: — Z družino imam še malo težave. Mislim, da bom moral biti zadovoljen s pekovo mamo. Vrata dobe še dvojno steno iz pletene slame, da bolne pekovke ne bi motili udarci kladiva. In tako je mogel Žorž pri jutranjem svitu naslednjega dne pričeti z delom. Od prve svetlobe pa do mraka je stal pri nakovalu. Ni mu bilo treba veseljaškemu vragu izdfeti kočnika; ta vrag je bil tako pohleven kot izučen pes. Potreba in obilica dela sta ga za stalno pripregli. Tudi vaščani so prinašali delo v kovačnico. Žorž je moral delati kot konj ter je pričel misliti na pomočnika. Navzlic temu pa njegove finančne skrbi niso postale nič lažje. Kjegovi vaščani so mu rekli: "Piši na moj račun!** In sto šilingov predujema'je šlo za oskrbo pekovke. V velikih skrbeh inisli Žorž na bodoče dni in pri vsakem udareu s kladivom, ki je veselo zvenel čez vas, je govorila ž njim moreča skrb. Nekega večera, ko Žorž jezno kuje svojo nadlogo v razbeljeno železo, (pride dekla in pravi: — Pri mami je nekdo na obisku. Žorž kuje dalje: — Kdo pat * — Simmeranerjeva Vrona. (Dalje prihodnjič.) Avstralska država Victoria j«' te dni praznovala stoletnico nja se je udeležilo tudi šestnajst tisoč šolarjev. Slika nam ri jo šolske dece. svojega obstanka. Praznova-predstavlja pomembno forma- Iz Jugoslavije. Zanimiva razsodba: ubijalec oproščen. r i Mirko Mihajlovič in Milo-1 rad Tanjurdžič sta bila poštna uslužbenca, ki sta vozila na! parniku pošto i/. Beograda v Zomun. Mirko je bil majhen, slahotou, skoraj ženske vna-njosti, pa so s»- njegovi tovari- ! ši zato radi šalili ž nijiu. Tako} je tudi 2S. septembra t. I. Mi-! lorad ves čas vožnje od Beograda do Zemunn dražil Mirka, češ: "Kako se počutite, gospodična Rebeka.'" Tako so tovariši v šali imenovali Mirka. Mirko s<* je jezil, pa ni nič pomagalo. M i lorad mu ni dal miru z "Reljeko" in vt«s par-nik se je smejal. To je seveda jezilo Mirka in v Zemunu na ulici sta se Mirko in Mi lorad hudo sprla in celo stepla. A' tem pretepu pa je Mirko vzel iz žepa nožič in udaril z njim Milorada v prsi. H«*'/il<> j<- bilo komaj dva centimetra dolgo, toda zadel je tako nesrečno, da je presekal Miloradu srčno žilo in j«> le-ta izkrvavel. Sedaj se je vršila proti Mirku razprava pred zemunskim sodiščem. Branil se je, da nikakor ni hotel usmrtiti svojega tovariša, temveč samo ubraniti, ker je bil toliko slabejši. In kdo bi mislil* da l»i mojrel s takim nožičem smrtno raniti člo- IGRE Beneški trgovec. Iirrokua. v Z. dejanj .M Cjrmn de Bergerae. U«-rlfua komedija t petili dejanjih. TnJo Tesano __________________________________1.7® ...C« .75 JI ...34) ...6t> ..Al .-75 Bdela, drama ▼ 4. dej. ______ Gospa s morja, 5. dej.____ Lokalna železnic*, 3. dej. VI a rta. Semenj r Kiclimondu, 4. dejanja _________________________________ Ob vojski. IgroKaz v fttirib Milkah .. Tončkove saj ne na Miklavšev veter. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih __________________________ R. 17. K. lirama v 3 dejanjih » predigro, (Čapek). ---------- Revizor. 6. dejan], trca vozairn ___ £a krii in svobod«, igrokai v S. dajanjih____________ Ljudski oder: iv. P« IZ letih. 4. dejanja ________ 11. TV. Žanravlji vec............. 12. st. Skopuh ................. Ibirks <1 judxklb ir.tr'. I. ranpie. Mlin pod čemijo. Sv. Neia. Sanje ____________________ 13. snopič. Vcstalka, Smrt Matije Devire. Marijin nt rok____________ 14. snopič. Sv. Bo&tjan. Junaftka deklica. Wi^^rf® bSacsstsv .......... 15. snopič. Trrkl pi*d Dunajem. Fabjola In Neia ____________________ M), snopič. Sv. <11181; Ljubezen Marijinega otroka----- KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 216 W. 18tK Street ..M .60 .60 ..JS* ..M .J« veka, či^ar smrt zelo obžaluje, ker je bil oženjen, kakor 011, in ,ji* imel tudi otroke, kakor on. Sodišče ji* upoštevalo njegove obrambne razloge in ga je popolnoma oprostilo. Grobeskrunstvo no senzacionalnem pogrebu. Lani j<» umrl v Cliieagu rojak iz kalilovške okolice Fra-lijo Braje, ki j" zapustil svoji zoni veliko premoženje ter zahteval, naj prepeljejo njegovo truplo k večnemu počitku v rojstno vas IVetkovič pri Kar-lovcu. Pri vseh velikih težavah ji* bila zadnja želja moža izpolnjena in je vdova potrošila za to baje blizu milijon dinarjev. Truplo so namreč na posebne načine balzamirali in je dolgo ležalo v Ameriki v neki kapelici, preden so bila izdana vsa dovoljenja za prevoz v Evropo. Pogreb iz Amerike v Karlovae je seveda tudi doli. . povzročil veliko senzacijo, ki je imela sedaj za posledico ostudno groboskrunstvo. Ko Braje še ni dolgo počival v domači zemlji, so te dni našli njegov grob razkopan. Neznani zločinci so 1»i 1 i prepričani, da s<» po tiiko draicoceticm pogrebu v grobu tudi velike dragocenosti in so zaradi tega grob odkopali. Mrliču so izropali prstane in neke druge dragocenosti. Zasledovanje zločincev doslej še ni imelo uspeha. Razprava o umoru, ki je bil izvršen pred dvema letoma. V vasi Binči v gnjilanskem srezu so našli avgusta 193*2 o-bešeno ženo tainošnjega učitelja Vučka Tomoviča. Mož je trdil, da je njegova žena izvršila samomor, in to je potrdila pozneje tudi komisija. Pa vasi pa se je vendarle govorilo, da nesrečna žena ni izvršila samomora, temceč da je postala žrtev zločina. Tragično zadevo so nekajkrat preiskavali, niso pa dosegli nobenih pravnih rezultatov, dokler se pred tedni niso pojavile neke nove priče, ki so s reškemu načelstvu opisale sumljive razgovore, ki jih je imel učitelj TomoviČ z vaškimi orožniki. Sresko načel-stvo je po izvpovedbah teh prič prišlo do prepričanja, da je učitelj umoril svojo ženo in da so mu potem orožniki pomagali skriti sledove zločina. Pred okrožnim sodiščem v Pristni se bo sedaj vršila razprava, obtoženi pa bodo učitelj Tomovič zaradi umora, orožniki Ilija Djonija, ki je vodja orožniške postaje, ter orožnika Tomaž Siler in Sič Arpad pa zaraditega, ksr so učitelju na j ljubo prikrili in zamolčali pred j komisijo razne zelo sumljive j okolščine. Za razpravo vlada v vsem tik raju največje zanimanje. Strašna železniška nesreča v Bosni. Xa industrijski železnici velikega lesnega podjetja Bosna-Bois St> ktn od Banjaluke se je zgodila huda železniška nesreča. Xatovorjeni industrijski vlak je zaradi nekega defekta zgrmel v globok prepad. Xa tiru sta ostala poleg lokomotive samo dva vagona, ki sta se po naključju odklopila. Iz ruševin vagonov in tovorov so iiotegnili sprevodnika Ivana Kokoviča žil mrtvega, njegovega tovariša Stevana Ožego-viča pa hudo poškodovanega. Ožegovič ia nevarne rane na glavi, debla, ki so se zv nanj, pa so mu odtrgala obt noiri. ()žegovičevo življenje jt v največji nevarnosti. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WEST lltb STREET NEW TOKE, H. T. PILITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Advertise in "Glas Naroda'* - *Ji Savoia v (Jnioa 25. januarja: Eun-pa v Bremen Uereiigarin v Cherl>ourg 26. januarja: L-ifayette v Havre 30. Januarja: Manhattan v Havre 2. februarja* Cliamplain v Havre Kes v Genoa 6. februarja: Olympic v Chrbourg 9. februarja: Ilremen v lirt-men lie «!♦• France v Havre 13. februarja: Corit«* di Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: HcrenpiriiL v CJierbo-.irc 21. februarja: Saturniu v Trst 22. februarja: Kuropn v Br«*nien '» yrnpic v Cherb«»ur^ 23. februarja: Champlain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre Itex v Genoa DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READEK STANE SAMO $2 Naročite po pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STR F EV Poziv! Izdajanje lista je ▼ vrezi s velikimi stroški. Mna go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. H.'r