Listek. Kukavica. Češki spisal V. Kosmak. — Poslov. —k. (Konec.) Gospod župnik je vstal: — Prosim za besedo. — Gospodje sosedi, — je začel župnik resno, — resnica je, da bo treba novo šolo postaviti, ali pa sedanjo razširiti. Imamo čez 120 šolskih otrok in torej se moramo pobrigati za drugi razred. To nas bode stalo seveda kakih tisoč goldinarjev. Gospod Hirš nam ponuja, da postavi za otroke tovarniških delavcev, katerih je kakih pedeset, šolo sam, za lastni groš, in ne želi od nas za to nič druga, ko da bi mu prodali občinski pašnik. Denar za pašnik bi se naložil na obresti, in brez tega pašnika bi vendar nekako izhajali — to je vse resnica. — Sveta resnica, — je potrdil župan in njegovi pristaSi so zadovoljno pokimali z glavami. — To sem vse uvaževal in dobro premislil. Prišel sem pa vendar do tega sklepa, da njegove ponudbe ne moremo in ne smemo sprejeti. Župan se je ozrl začudeno na župnika in pristaši njegovi so napravili kisle obraze. — Povem vam, Ijubi prijatelji, zakaj vam tako svetujem: Ne verujero, da bi gospod Hirš sam te stroške poravnal, saj veste, gospoda, — med nami rečeno — da je gospod Hirš žid. Cela ta stvar smrdi po vragoliji. Mogoče, da gospod Hirš priskrbi kak prostor za šolo na lastne stroške, a učitelja bode plačevalo gotovo ono nam sovražno društvo, tako zvani nemški «Schulverein». Rekel sem, da je to društvo nam sovražno, ker dobiva podporo iz luteranske Prusije, čije ljubezen do nas vam je vsem dobro v spominu od leta 1866. — Izvrstno! — je klical Jufena. — To druStvo, — je govoril gospod župnik dalje, — ustanavlja kjer more v naših čeSkih vaseh šole, v katerih se najde le nekoliko nemških šolarjev, ostali so deca čeških roditeljev. V takih šolah poučuje se le nemški in naša deca se potujčujejo. S tako šolo bi obdaril gospod Hirš gotovo tudi nas, ako bi mu šli na limanice. Prijatelji, to bi bil velik greh. Hoče-li gospod Hirš, naj si vzame za svoje in za otroke svojih nemških ali židovskih uradnikov lastnega nemškega učitelja, najsi tudi žida, to nam nič mar, naše katoliške, češke otroke pa naj pusti pri miru, teh mi ne izdamo in izdati ne smemo. V njegovi šoli bi se nam popolnoma izpridili, odtujili. Izgubili bi tam ljubesen do svojega maternega jezika in tako tudi obenem do vas, svojih starišev. Postali bi tam malomarni za svojo katoliško vero. Postali bi pa v takej šoli tudi bedasti, ker poučevati otroke v jeziku, ki ga ne razumejo, je gola neumnost in otrok, ki ne razume učitelja, oslabi na pameti. — In prijatelji, hočete, da bi se vaši lastni otroci nekdaj vas in vašega jezika sramovali? da bi se od daleč cerkvi izogibali? — Nikoli! — so klicali nasprotniki šulferajnske §ole. — Zato nasvetujem, — je končal župnik, — da bi se gospodu Hiršu spodobno zahvalili in si postavili Solo sami. Četudi nismo bogati, Bog nam bo pomagal. Ne sprejmimo tega daru! ta fabriška šola bi bila kukavičje jajce v nažej vasi in kak blagor prinese tako jajce v gnezdece, to veste vsi. Nato je vstal Jufena in rekel s tresočim se glasom: — Gospoda, strinjam se popolnoma s prečastitim gospodom in se mu zahvaljujem, da nam je to stvar tako pojasnil. Postavimo si šolo v božjem imenu sami in ne pustimo, da bi se nam tukaj vgnezdil tujec in z naširai otroki delal, kar bi hotel. Pristaši županovi in Hiršovi, ki so med govorom gospoda župnika oči povesili, nasprotovati pa rau vendar niso upali, začeli so zdaj glasno mrmrati. — Pustite me govoriti! — je klical Jufena. Še nekaj mi je prišlo na misel. Te tovarničarje poznate, zlasti te židovske. Delajo se gospode, se napihujejo in odirajo ljudi, dokler morejo. Ne gre-li to dalje, spravijo pravočasno denar, potem pa napovejo bankerot. — Kako pa, 5e bi ta naš HirS danes ali jutri tudi tako napravil ? Žida bi vzel vrag, paSnik bi bil preč in mi Se bi povrh znabiti morali staviti šolo in deca bi bili izprideni. Zdaj je nastal hrup in mrmranje. — To so neumnosti, — je mahal župan z roko. — NaS gospod Hirš in napraviti bankerot! To je za smeh. — In 6e se naša deca naučijo nemSki, ne bode jim nikoli škodovalo! — je zakričal Oboril. — Saj jih menda ne bomo pošiljali potem na izmenjavo. — Tako je! — so kričali drugi. — Pašnik se naj proda židu! Sole staviti mi nočemo. Gospod župnik je vstal in žalosten rekel: — Preljubi, upal sem, da se bomo tukaj mirno posvetovali o tako zelo važnej stvari, a vidim, da pametnim razlogom niste pristopni; zato rajši odidem. — Gospod župan, ko pride do glasovanja, napišite moj glas za zidanje lastne šole. Komaj je zaprl duri, so se dvignile pesti, oči žarele, odborniki so kričali eden nad drugim in konee koncev je bil, da je bila večina glasov za to, naj se gospoda Hirša prosi, da bi milostljivo blagovolil šolo postavitL IV. V Zpatkovu se ja izpremenilo pretečeno leto mnogo, zelo mnogo. Poleg tovarne je stala lična hiSica in nad durmi se je lesketal zlati napis: Deutsche Schule (Nemška Sola). Šolarji, ki so prihajali iz te šole, bodi-si da niso niti pozdravljali ali pa so snemali molče čepice, malokateri je zašepetal nesmelo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus*. Kadarkoli so se sešli s šolarji, ki so prihajali iz občinske Sole, začeli so za njimi kričati: «Tumer slav» (neumni S!ovan) in običajno je prišlo do tepeža. Nekega večera je sedel župan kakor običajno v gostilni pri takozvani gosposki mizi, kamor so sedali ni?:: uradniki iz tovarne. Z ojim je bil tam en gosposki gost, z očali, z brkarai. Govoril je ošabno in v nesramno popačeni češčini. — Kako pa se vendar uči moj Martin, gospod učitelj? — je vprašal župan. — No, tost pasabl (že velja), — je pokimal učitelj nemške Sole. — Seveda, seveda, — se je nasmehnil župan zadovoljno. — Zdi se mi, da mu gre to dobro. Začenja že lepo nemški žlobudrati. Ko zvečer na pamet izgovarja besede: Tisch, Bank, Fenster, Thiir in kaj vem jaz, kaj Se vse, mu gre to od ust, kakor bi mu jih namazal z medom. Ja, ja, ta nemška šola, ta je nekaj druga ko čeSka, ta bistri otrokom razum! — Me feseli, da začenjate to zapopasti, — se je nasmehnil nemški učitelj zadovoljno. — A čimdalie feč Se bodete fideti. Med tem je prišlo nekoliko žen v pivnico. Lica so jim žarela in v očeh se jim je brala jeza. Šle so naravnost h gosposki mizi in najodločnejša je začela: — Dober večer, gospod župan. Odpustite, da pridemo za vami sem; doma vas nismo dobile. Pridemo tožit. — Tožit, koga pa? — Tu tega gospoda, — in pokazala je krepko na nemškega učitelja. Učitelj se je drzno nasmehnil. — Gospoda učitelja tu ? se je čudil župan. — Kaj pa imate proti njemu? — Ima razuzdane šolarje. KriCijo nad na8imi otroki, imajo jih za nore Slovane, kakor bi ne bili iz naše vasi, kjer žive dni ni bilo nobenega Nemca, dokler nam sam vrag ni postavil te tovarne in tc nemSke slanim čitateljem našega »Slov. Gospodarja« o znanih spletkah naših versko-narodnih nasprotnikov. Ker še stvar vedno ne miruje, moram slpvensko javnost opozoriti Se enkrat na šolske razmere v naši župniji. Ko se je naSim »pragermanom« uresničila njih želja, da se je šentiljska šulferajnska šola sprejela v javno oskrb, in ko so dobili na slovenski šoli nadučitelja, ki jim zvesto trobi v njih rog, Se tudi sedaj ne miruiejo, ter še vedno gledajo, kako bi zamogli nam Slovencem v narodnem oziru škodovati. Pred vsem jih najbolj v oči bode dvojezična šola, ki nosi tudi ime »slovenska« šola. In sedaj, ko imaio majhno večino v krajnem šol. svetu, mislijo, da jo bodo v popolnoma nemško preustrojili. Pa hud trn v peti so jim slovenske občine, katere nikakor ne dovolijo, da bi okoli 90% otrok v župniji ne imelo poduka v materinskem jeziku. Po vsej sili hočejo torej sedaj te tri občine izbaeniti iz šole šentiljske. CerSak in Selnica naj bi si potem skupno šolo postavila. Vi gospodje pragermani, ali nič ne slisite Ijudskega glasu, ki pravi: »Kje so pa bili tedaj Holtschl, Sadu, Fischereder, ko smo si morali za svoj lastni denar staviti šolo v Št. Ilju, in sedaj bi nas radi odbacnili in nam spet velikanske stroške naložili. Res, pravi prijatelji ljudstva to! — Kakor slisimo, misli Selničanom »Schulferajn« k šoli pomagati. Za Boga, tega se varujte! Ali hočete vi, slovenski stariši, da ostanejo vaši otroci bedaki, in da bodo vaS jezik zaničevali, to je tisti jezik, ki vas ga je učila vaša mati? Čuvajte torej, dr se »šulferajn« ne ugnjezdi k vam! Na veke bodete obžalovali tako privolenie. Torej bodite pozorni! Smartin pri Slov. Gradcn. (Politično zborovanje.) Naš okraj je bil nekdaj torišče živahnega političnega gibanja. DuSa vsemu življenju je bil dr. Suc. Na stara leta mu je minola mladeniška živahnost in zato je tudi naSe politično življenje nekoliko zadremalo. V zadnjem času pa smo začeli zopet dvigati glavo. Letos smo imeli že v Sarem trgu izvenredno dobro obiskano zadružno zborovanje, zadnjo nedeljo pa dne 23. t. m. je priredilo naše politično društvo javen shod. Shoda sta se udeležila g. deželna poslanca g. J. V o § n j a k in g. dr. Franjo R o s i n a, državni poslanec g. R o b i 6 pa se je opravičil, da vsled nujnega dela v deželnem odboru v Gradcu ne more priti, in poslal je brzojavko: Bog živi vrle slovenske kmete in vse pri shodu navzoče! Kot prvi govornik je nastopil g. Frančišek PiSek, župan v Orehovi vasi pri Mariboru. Na i-ipodnjem Štajerskem so se začeli družiti nemSkutarski kmetje, prikazovati so se začeli libe- ralni kmetje, za to je potrebno, da se tudi mi krščanski slovenski kmetje združujemo in povzdigujemo svoj glas. Tudi nas vodi skrb za naša gospodarstva in naše kmetije, za to se n. pr. z vso vnemo oprijemamo zadrug, a zraven pa spoštujemo tudi svojo narodnost in se držimo svoje vere in cerkve. G. deželni poslanec za slovenjegraški okraj J. V o š n j a k je razložil v kratkih besedah, zakaj so slovenski poslanci izstopili iz deželne zborniee in zakaj se ne vrnejo nazaj ter prosil nazadnje, da mu volilci povedo svoje mnenje. Navzoči so mu izrekli zaupanje in se izrekli zadovoljni z njegovim postopanjem. Obširneje je utemeljeval razloge, zakaj so naši deželni poslanei izntopili in zakaj se ne vrnejo v deželno zbornico, g. deželni poslanec dr. Fr. R o s i n a. Večina v deželnem zboru prezira naše gospodarske in narodnostne potrebe. Pa6 pa nas zna za svojo potrebo hudo uporabljati. Spodnji Štajer mora soplačevati za ceste, regulaeije, podpore, šole itd., od katerih imajo korist le Nemci, Spodnji Štajer pa ne. Novi udarec za Slovence in tudi za delavski stan je predlog o novem volilnem redu. Novi volilni red je v korist le mestom in trgom, tu bo zagotovil meščanstvu v deželnem zboru nadvlado nad kmetskim stanom. Za to mi Slovenci kot kmetski narod najodločnejše ugovarjamo, da se novi volilni red uzakoni. Govornik želi, da bi slovenski poslanci zopet sodelovali v deželnem zboru, a pod sedanjimi razmerami ni mogoče, in vlada ničesar ne stori, da bi se te razmere zbolišale. Za to še moramo dalje vstrajati v abstinenci in v boju proti nemški nadvladi. V tem hudem boju pa potrebujemo, da smo Slovenci na Stajerskem s 1 o ž n i. Sloge pa ne podpirajo o n a društva, ki so jih v zadnjem času začeli snovati nekateri m 1 a.d e n i 6 i in s katerimi rušijo vzajemnost ter presajajo le kranjski strankarski boj k nam. S 1 o g a j a 6 i, nesloga tlači. G. prefekt Korošec pravi, da je bil sicer namenien danes govoriti, toda ker so prišli gg. deželni poslanci, misli, da so bili oni v prvi vrsti poklieani, da spregovorijo v sedanjih zmedenih časih jasno besedo. Govoriti pa je nameraval o s 1 o g i, a tudi to se mu ne vidi več potrebno po govoru g. dr. Rosine. Enotno postopanje slovenskega ljudstva na Sp. Štajerskem ovirajo nemškutarji in v zadnjem času tudi liberalci. Obsodbo o tem počenjanju \e izrekel g. dr. Rosina. Mi potrebujemo slogo, toda ta je mogoča edino le na našem starem programu, ne pa na programu, ki ga razglašata «Rodoljub» in «Narod». Govornik želi, da se ustanovi iz zaupnikov iz vseh krajev Sp. Štajerske politično vodstvo, ki bi dajalo navodila našim društvom in poslancem, kako naj delajo. Pri sestavi se mora ozirati na kmeta, kakor sploh mora skrb naših političnih voditeljev veljati v prvi vrsti kmetu. Po volitvi g. J. Lenarta v odbor je g. predsednik P e 6 n i k zaklučil zborovanje. Sklepe političnega zborovanja prinašamo med domačimi novicami. Sv. Marjeta niže Ptuja. (Hitrost moSkanjske pošte.) Po celi margečki župniji se sliši nezadovoljnost zaradi poštne naglosti. Margečki župljani so dobivali pisma in časnike čez petintrideset let v najboljem redu, po neutrudljivem in neplačanem častitem gospodu nadučitelju. Oni so najeli enega dečka z nekaterimi občinami, da je ta dečko vsaki dan v poštni torbi prinesel pošto na celo župnijo, in oni so v šoli delili pisma in časnike lastnikom po zanesljivih šolarjib. Cujte zdaj, kaj se je pa lansko leto prigodilo s to našo redno pošto. Odkar se je v Ptuju narodil luteranski evangelij ali z imenom «Štajerc», so nekatere osebe si naročile list »Štajercas, pa ker jih je bilo sram, da bi kdo znal, da čitajo nemčurčka, so rekli, da lista ne dobijo. Ptujski očetje, botri inrodbina «Štaierca» so se pritožili na poštno ravnateljstvo, da gospod nadučitelj zadržujejo «Štajerca>. Potem je poštni nalog prišel tak, da oni ne smejo več odjemovati pisem za nikogar, da si mora vsakdo sam iti na pošto po pismo ali časopis. Zdaj je pa pri nas tak govor, da bi si naj ptujski gospodje izmislili tako črnilo, s katerim se naslov piše, da bi lastnik eno uro daleč zadiSal, da ima na pošti pismo, da ne bi na pošti štirinajst dni ali pa še dalje ležalo in počivalo od težkega truda po železnici. Predragi, zdaj pa vprašamo, kdo bi potem škodo trpel, ako se pismo na pošti zakasni, ker se velikokrat prigodi, da kateri posestnik dobi pismo, bodi si od posojilnice, od notarja, od svetnika, od glavarstva ali od rokodelske zadruge, da se mora oglasiti v določeni uri ali času, ki je v pismu pisan, in v določenem času plačati. Kako se bo zglasil ali pa plačal, ako pisma ne dobi pred časom, ker pismo na pošti spi, domu pa mu ne zadiši, da na poSti pismo leži. Pa kdo bode vsaki dan hodil na poSto vpraševat in dražit poštarice, ali ie kako pismo za mene ali časnik, ker imamo večina ljudi eno uro hoda na pošto in eno nazaj. Po letu je vsakdo preobložen z delom, ne utegne v tednu, v nedeljo pa mora vsak dober kristjan predpoldnom k maši iti in krSčansko dolžnost spolniti. Popoldan pa pošta nima uradnih ur. Po zimi, kdo bode hodil po dve uri po snegu in grdem vremenu? Odgovor, nikdo. | Ker si mora vsak naročnik sam iti na pošto j po «Slovenski Gospodar*, zaradi tega je dosti naročnikov odpovedalo časopis. «Štajerc» je pa tako preskrbljen, da eden odnese za celo občino tega ošabneža. Predragi državni in deželni poslanci, ukrenite potrebno za moškanjsko pošto. Obžaluje pa vsak pošten človek, da so imeli g. nadučitelj zaradi širokoustnega cštajerca* neprijetnosti in sečrezmero s tem razžalili. Mi pa Vam izrečemo vsi zaupanje, Bog vam plati! Margečki rokodelci. Iz Koroškega: Tudi >Štajerc«, prijatelj kmetov, je prinesel nesramae laži o zadrugi v Sinči vasi. S tem se je ta nemčurski list očitno pokazal sovražnika slovenskemu kmetu, kajti vsakdo, ki je pri zadrugi, dobro ve, koliko koristi je. Našim kmetom ni treba sedaj pri trgovcih blaga ponujati in po nizki ceni prodajati. Zadruga je in bode imela vedno sovražnike. Saj je vsakemu Slovencu dobro znano, da je nasprotnikom vsaka slovenska organizacija zoprna, naj si bode kmečkega ali drugega stanu. Nemški »Lagerhaus«, ki so ga postavili s pomočjo »Sudmarke«, da bi proti slovenski gospodarski zadrugi deloval, ne napreduje tako, kajti naši kmetje ne gredo na njihove limanice. Žato so začeli Nemci zbirati nesramne laži, ki so jih celo pred državni zbor spravili. Niso pa mogli drugega poslanca dobiti ko Gratzhoferja, da bi proti našim kmetom interpeliral. Zadruga se ne boji prav ničesar. Lažnjivo hujskanje ne bode oviralo kmetov, kajti vsak, kdor je zraven, je prav zadovoljen, in je gorostasna laž, da bi se kmetje pritoževali. In tista ptujska giftna krota, ki je od. tukajšnih luteranskih časnikov posnela laži, je tudi začela delovati zoper n a š e k m e t e. Vedno govori o kmečkem stanu, da dela zanj, s tem se je »Štajerc* očitno pokazal sovražnika kmetov. Njegovo prilizovanje kmetom je le zanjka, s katero lovi Slovence. Mislim da so tudi kmetje dobro spoznali tisti nemSurski list, ki se spredaj prilizuje, zadaj pa nesramno napada kmetski stan. Saj je daleč znan kot lažnjivec prve vrste in obžalovati bi moral tistega, ki bi njegovim besedam verjel. Zato mislim, da mi ni treba razkazovati njegovih lažij, saj ni besede pravične. šole. Tega ne bomo trpele, da bi se naši otroki tako psovali! — No, no, menda pa vendar ni tako hudo, — je miril župan. — Beseda ni vol. Nemška šola tukaj je od slavne c. kr. vlade potrjena in ni je postavil sam noben vrag kakor pravite. Pazite na besedo, da vas kdo ne toži, — je pogrozil župan ženam. — Jaz bodem tožiti, — si je potrkal nemški učitelj na prsa. — 0 presneto, to se mi dopade, — se je zadrla druga žena, se podprla ob straneh in se obrnila k ostalim ženam: — Me pridemo tožit njega in on hoče tožiti nas. Veste kaj, vi slavni gospod učitelj, zapovejte svojim šolarjem, naj hodijo lepo dva in po dva in naj pozdravljajo ljudi, kakor to delajo naša deca iz češke 5o!e, in vi bodete dober učitelj. Ko izpustite otroke iz So!e, je ravno tako, Bog nam odpusti grehe, kakor bi pse odvezal. Je to resnica, gospod župan, ali ni? Župan je sumljivo pogledal učitelja in rekel: — No, gospod učitelj, malo mirnejsi bi že smeli biti ti vaSi šolarji — kar je res, je res. NemSki učitelj je poskočil: — Was, vi mi bodete zapovedali ?! Jaz imam v šoli red in kar počnejo smrkljavci zunaj, to meni nič mar. — Tako! Tako! Ta pa je lepa! — ie kriknilo nekoliko žensk hkrati. — In vi hočete bili učitelj? — Ce ne zapoveste svojim šolarjem, naj pustijo naše otroke pri miru, potolčemo vam okna in vas naženemo. Nemški učitelj je zardel kakor laški petelin in kričal: — Policaj! Jaz bodem tožiti. — Tožite kjer hočete, — so mu odsekale žene — Povedale smo vam resnico in zdaj veste, pri čem ste. Nato so odšle srdite iz gostilne. Za kakega pol leta potem se je odpeljal fabrikant Hirš nekam na potovanje in nekega jutra se je raznesla po Zpadkovu novica, da je tovarna Hirševa napravila krido na 500000 gld. Cela vas je bila jako presenečena. Stranka Jufenova je poskakovala od veselja, župan s svojimi pristaši pa je bil popolnoraa potrt. Žalosten je s«del v gostilni, se praskal za ušesom in poluiepetaje pravil svojim zvestim: — To je lepa novica. Kdo bi si bil mislil, da jo ta židek tako napravi?! In ravno zdaj pred volitvami! — Nihče ne bode tega bolj vesel, ko Jufena, — je zarenčal Košir. — S polnimi ustami bode zopet trobil: Ali vam nisem pravil ? — Saj že postopa tam po vasi kakor pav, — je rekel Oboril, ko je pogledal skozi okno. V Zpatkovu je nastal velik preobrat. Tovarna z vsemi poslopji in z nemško šolo je prišla na prodajo in občina je dobila od okrajnega šolskega sveta strcg ukaz, brez odloga priskrbeti prostor za nemško šolo. Ta ukaz bi bil skoraj povzročil prekucijo v občini. Župan in njegovi prijatelji si niso upali na svetlo, pri volitvi občinskega zastopa so sramotno propadli in Jufena je postal župan. A njegovo županovanje ni bilo tako lahKo. Bil je primoran novo šolo postaviti in pri vsem tem se je napisal in nabezgal do zopernosti, da bi se bili oprostili te nemške Sole in da bi jim bila dovoljena dvorazredna češka Sola. To se je tudi konečno posrečilo; po mnogih trudih je bradati nemški učitelj odvandral nekega večera, ne da bi komu rekel srečno. Občina Zpatkov se je iznebila kukavice. Smešničar. Skrajna nevoščljivost. » . . . Vidia, sedaj bi te lahko ubil, toda — Iopov, ti si zavarovan . . . potem dobi Se tvoja stara denar.«