Mire" izhaja vsaki ^K datiran z dnevom ^Bednje nedelje. ^Hnir.a velja za Avli za celo leto Htne. za pol in četrt trno; za Ogr-^Hl K 50 vin. za celo Ha Nemčijo stane t) leto 5 kron, za pa 6 kron; 'drugo inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošt-[ Naročnino je pla-jiaprej. Posamezne seprodajajopočv. |fcdhištvo in upravno se nahajata v " ji, gledališko poslopje štev. 3. Natisov 15.000. lega nune 6—, kil ilcla z 2 ■oka, 1 Zlil- ■•like 1 like nega proti Id). t-iutr 7:« Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vj strani K 32, za '/4 strani K 16, za '/» strani K 8, za >/i« strani K 4, za >/„ strani K 2, za '/•» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. IStev. 38. vseb svinj .kido- Ini krmi gerjevi lus" 10. Pri ejo svi- zdrave rade. z >Lu-i samo iše.tem- najce-se € 2 us« pote teže :ilO do- V Ptuju v nedeljo dne 17. septembra 1911. XII. letnik. P* Današnja številka ima zopet 2 strani pri-(ege in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Resni časi. I PltSM prašiče. i vrst: i 50 kg red od ovenski mil O. a uži-evajte ajer-rlavns tsen rV 12-, -, K Resni so današnji časi, v vsakem ozira re-'o celem sveta se pojavlja velikanska revščina, splošne draginje. Noben stan ni zado-, nobena družina srečna. Prejšna leta smo o lakoti v raski Sibiriji ali na Kitajskem, Fglidu sledečemu tifusu, ki je na tisoče nemih prebivalcev pahnil v grob. Zdaj pa ni [ti las mnogo boljše. Od koga naj živi indu-■trijeki delavec, ko je denar izgubil skoraj vsako nednost, ko mu plača ne zadostuje niti za suhi mh in sol ? Ni čuda, da vskipi nezadovoljnost ? delavskih množinah do vrhunca in da si boljo fanatizirane gruče na barikadah večji kos puha pridobiti ... In obrtnik, rokodelec? Od naj ta živi, ko vendar že skozi stoletja Irpi pod najbolj neugodnimi razmerami, ko je il žalostni priimek „malega moža"?! Na j strani konkurenca velekapitalističnih fabrik, dragi neverjetne kartelske ceue surovega ijala in visoke pomočniške plače, kar one-obrtniku sleherni zaslužek. Ni čuda, da stan propada, da je stara beseda o stališču rokodelstva" postala prazna . . Pa kmet, ta mali kmet, katerega neverjetna kratkovidnost gotovih političnih ;enikov" odgovornega za vso draginjo, — »a in kako naj mali kmet živi? Cene po-iga orodja so se potrojile, semena, umetno lo, Btavbeni materijal, plače delavcev, vse stalo visoko. Poslov tudi za najboljšo plačo ibiti. Zemlja pa je izsušena, otave ni, a ni, poljski pridelki so izostali, hlevi so južni, vinogradi po toči uničeni. Od nikjer poči! Leto za letom slaba žetev, večji davek, Ha beda . .•. V Trstu in Polju pa gradijo telikanske parnike, na Dunaju penzijonirajo vsak leden tri ministre, tobaku, pivi, vinu se nalaga |nra davke, terminska trgovina na Ogrskem je ftnin oderuhom še vedno dovoljena, karteli logočijo sleherni gospodarski napredek, prodajajo avstrijsko železo ceneje nego ■ sami, avstrijski sladkor služi Angležom vsled cene za svinjsko krmo, — z eno besedo: Ij n d s t v o je molzna krava . . . Mi gotovo nismo pridigarji upora in obso-jimc najodločneje blazno postopanje razjarjenih Ms. Ali razumljivo nam je to postopanje ! Kajti bkota ne pozna nobenih mej! v posameznih evropejskih državah naj bi Ig« dejstva ne pozabile! Lakota je prekucnila finnogo tronov in pomedla z mnogimi mogotci. a dolgo so krvavele države nad posle-ii uporov, ki so nastali iz lakote. Pri nas v slovenskih krajih pa treba na-iti, da je prvaška politika soliva uboštva ljudstva. Slovensko tvo je malo kmetsko ljudstvo in tega pr-nikdar niso hoteli vpoštevati. Zanemarjali kmetske zahteve in kmetske potrebščine. Iz-80 kmetski stan tako rekoč s korenino iz domače zemlje. Namesto da bi rešili razno poselsko vprašanje, uresničevali so fabrike za uradnike in duhovnike. Vsa čast pred poštenimi duhovniki, — ali iz gospodarskega stališča je žalostno, da nam na vseh koncih in krajih primanjkuje slovenskih poslov; slovenskih duhovnikov, šribarjev, uradnikov pa imamo toliko, da rogovilijo celo v popolnoma nemških pokrajinah. Noben narod nima razmeroma toliko študentov, kakor slovenski. In stotero kmetskih posestev v slovenskih pokrajinah prišlo je zaradi domačega „študenta" na boben... Slovenska prvaška politika ni nikdar pomislila, da je le tisti narod zdrav, ki ima zdrav kmetski stan in da nima noben narod bodočnosti, ki temelji le v uradnikih in od kraja do kraja potujočih duševnih delavcih. Tisti, ki vedno kričijo o Bnemški nevarnosti", naj bi enkrat pomislili, da imamo v Ameriki že skoraj več Slovencev kakor doma in da je na West-falskem vsako leto več slovenskih delavcev. Nemški milijonski narod ne trpi vsled izseljevanja ; ali slovenski narod čuti gotovo vsakih tisoč izgubljenih sinov. .. Tako je prvaška politika iz narodnega sovraštva in narodne ošab-nosti uničila slovenskega kmeta. Kdor bode resnično zgodovino slovenskega ljad-gtva pisal, ta bode moral označiti slovenske narodnjake klerikalne in liberalne stranke za prave krvnike slovenskega ljudstva. Resni časi so, — upajmo, da bodejo našli tudi resne možje! Dama ki drži kaj na zdravo negovanje kote, ki hoče zlaati pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva te edino z ,Sieckenpferd' lilije nim mlečnim milom (uiamka „SteckenpfcrdH) od Bergman* & Co. Telirtea t l Kos za fcO h se dobi v vseh apotekah, drozerijah in trgovinah s parfumom itd. Politični pregled. Državni zbor vendar ne bode tako hitro »klican, kakor se je najprve mislilo. Govori se zdaj, da ga bode vlada šele 10. oktobra sklicala. Potem bode zboroval do 20. decembra. V prvi vrsti bode moral državni proračun rešiti. Vojna predloga ne pride v prvi vrsti, ker je njena usoda od ogrske državne zbornice odvisna; Ogri pa imajo svojo glavo in so naravnost nesramni v svojih zahtevah. Pričakovati je celo, da se bode vsled vojne predloge ogrski državni zbor razpustilo. Pred zasedanjem državne zbornice zborovali bodejo nekateri deželni zbori, v prvi vrsti tisti, ki nimajo obetrukcije in od katerih se sme torej pričakovati, da bodejo tudi nekaj gospodarskega dela izvršili. Deželni zbori. Cesarski patent v uradni ,Wiener Zeitung" razglaša, da so češki in nižje-avstrijski deželni zbori za 20. septembra, vorarl-berški in tržaški pa za 25. septembra sklicani. V češkem deželnem zboru bode bržkone pričelo grometi in bodejo tamošnji prepiri zopet za celo državo in za vse narode usodepolni. Uporni vojaki ali kolera? Listi poročajo, da se je pri manevrih v taboru pri Neubenateku pri eni kompagni-ji čeških vojakov pojavil pravcati upor. Resnica je, da se je pripeljalo v pozni nočni uri eno kompagnijo češkega infanterijskega regimenta št. 102 v Prago; obdana je bila od dveh ojstro oboroženih kompagnij 73. infanterijskega regimenta in od ene divizije kavalerije. Nekateri poročajo, da so se češki vojaki uprli oficirjem indasopostrelili enega hauptma-na ter dva lajtnanta. Potem so drugi regimenti tem češkim vojakom orožje vzeli in jih v praško garnizijsko ječo odpeljali. Preiskava bode dognala, kaj je resničnega na tej zadevi. Kajti od druge strani se tudi poroča, da se je pojavila pri omenjeni kompagniji kolera in da se je vojake le pod strogimi odredbami v izo-lirsko bolnišnico odpeljalo. Tudi se govori, da se je češke vojake zaprlo, ker so na manevrih ojstro streljali. V splošnem pa je znano, da je vsa češka agitacija naperjena proti državi in cesarju, da se nahaja med češkimi vojaki jako veliko anarhistov in da se zamore vsled tega vse pričakovati. O stvari podali bodemo še natančnejše poročilo! Kmetski Zbor. V mestu Tullnu vršil se je te dni V. nižjeavstrijski kmetski tabor, katerega se je okroglo 4000 kmetov udeležilo. Zborovalci so sprejeli ojstro rezolucijo glede draginje. V tej rezoluciji se v prvi vrsti povdarja, da vlada draginja ne samo pri nas, marveč po celem svetu in ne samo pri kruhu in mesu, temveč pri vseh življenskih potrebščinah, zlasti pa pri sladkorju, petroleju, premogu itd. Kmetje torej niso draginje krivi. Zbor je odločno zahteval, da se proti kartelom nastopi, ki so sladkorni, pe-trolejski itd. oderuhi. Tudi je medtrgovetvo krivo draginji. Od vlade je zahteval tabor odločne korake, da se kmetom preskrbi dovolj delavskih moči in da se dvigne živinorejo. S temi sklepi se gotovo tudi naši kmetje strinjajo. Vprašanje uvoza mesa. Kakor znano, seje poskušalo proti mesni draginji nastopati z uvozom inozemskega, prekmorskega, v prvi vrsti argentinskega mesa. Ta uvoz pa je vsled neke pogodbe odvisen od dovoljenja ogrske vlade. Zdaj ogrska vlada tega uvoza ne dopusti. 22. t. m. se bodo pričela pogajanja med ogrsko in avstrijsko vlado glede uvoza tujega mesa. * Vojni minister. Glasovi o odstopu državnega vojnega ministra se zopet ponavljajo. Ko pride cesar nazaj na Dunaj, bode minister Schonaich gotovo odstopil. Njegov naslednik bode baje zaupnik prestolonaslednika. nadvojvode Franca Ferdinand, general infanterije vitez pl. Auffen-berg, ki je doslej korni komandant v Serajevi. Socialni demokratje priredili so po celi državi velike shode, naperjene proti draginji, katerim so tudi demonstracije sledile. Žalostno pri temu je le dejstvo, da delajo gotovi ljudje še vedno kmeta za draginjo odgovornega. Alah il Alah I Mohamedanci imajo med svojimi prazniki tudi „ramazan", to je večte-denski strogi post. Ali bogatejši Turki se tega PO UŽiVtUllU Od S&dl© se Priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno-truplo in prepreči prehlajenja. posta niso posebno strogo držali. Tnrška vlada pa je izdala zdaj postavo, da se vsakogar od 1 tedna do 1 meseca zapre, kdor bi se posta ne držal. Pri Das katoličanih se brez vsake postave večinoma celo leto postimo, ker je vse tako drago . . . Belgija in Holandska se oborožnjeti, ker so politične razmere vsled maročanskega vprašanja tako hudo napete. Te dve državi hočeta skupno nastopati. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri pralnem ekstraktu „Zenska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bčlenje perila. S pralnim ekstraktom ..Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Kmet in šola. (Spisal Alojzij Križani«, Vel. Nedelja.)*) '..."-" "'"i Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš, pravi pregovor. Toda ta izrek se v času začetka šolskega leta sploh ne vpošteva, ali se ga noče vpoštevati. Preprosto ljudstvo misli, da je dovolj za vsakega otroka, če se nauči toliko, da zna molitveno knjigo brati; potem pa naj takoj fi-T*"*) Radevoljno prinašamo ta dopis iz kmetskih krogov, ker nam tolmači mišljenje pametnih kmetov samih. (Op. ur.). po letu bode šole oproščen, da bo pasel krave. Le s težavo se stariši odločijo, da bi otrok v domačo šolo zahajal. Dobro! Ko potem otrok postane mož, razbistri se talentiranemu takoj njegov um in f&če: ta je bil v šolah, lahko ga sedaj pri vojakih stane, zna več jezikov,' lažjo se ubrani vsakega nasilja, ker ni gluh proti druzemu tujemu jeziku i. t. d. Kod gospodar ima vsestransko z ljudmi opraviti, govoriti, različna zelo zavozljena pisma reševati in drugo; gorje mu, ako ni v znanostih dovolj podkovan. Ako tujih jezikov ne razume, se ga lahko z eno besedo na njegovem lastnem zemljišču uniči, medtem ko se mu gotova stranka roga in smeji.. . Šola, kako vesela si, ko se otrok prvih znanosti, reda uči; dolžnost je starišem, da mislijo v naprej, zakaj bodo njih sinovi kmetje, gospodje ali postopači. Pomisliti imajo stariši, da danes celi svet napreduje, vse se za obstanek peha, vse misli, kako si zboljšati svoj stan, gotovo tudi kmet. Da, toda gotove stranke ga plašijo, mu odsvetujejo, in če je od take stranke Še odvisen, da mu je denar a!i kaj drugo posodila, potem ji je na nemilost in celo strahu izročen. Beseda „Nemec", „Slovenec", Italijan", „Madžar", je zadosti in ti si, dragi, največji lump, bedak, nemčur, vse drugo le človek ne. Hoče se te še nadalje v strahu in neumnosti obdržati, da bi bil kot suženj odvisen od milosti gospode. Pomisli, da je znanost pripomogla gospodi do boljšega kruha, pa tudi tebi in tvojim potomcem bode pomogla vsaj toliko, da se iz različnih zanjk in gotovega oderuštva iztrgaš. Poznam mnogo ljudi, ki so naravnost sovražniki šole, vsaj višje šole, zlasti nemške; ko pa se tem ljudem slabo godi, so eni izmed prvih, ki gredo k bližnjemu, ki je bil v šolah (v teh „prokletih" brezverskih šolah) ki se je tudi nemško naučil, da se jim naj nemška oziroma slovenska vloga naredi na visoke urade, da bi se olajšalo njih gorje. Takrat sprevidijo, da je dobro če se človek že v mladosti kaj nauči, kar mu v moški dobi4u v času sile prav pride. Spet se bliža čas zapisovanja otrok v šole, spet grejo gotovi ljudje in vznemirjajo nepoučeno ljudstvo z besedo „nemčur", ^Slovenec". Draginja Po celem svetu naraščajo cene vseh življenskih sredstev naravnost grozovito, takoj da človek res ne ve več, kako naj bi živel in kaj bi vžival. Mesa jesti so se že široke mase ljudstva sploh odvadile. Kruh je danes dražji, kakor je bilo nekdaj meso. Obleka, petrolej, sladkor, vse je ceno podvojilo. Ta draginja, ki so jo čuti ravno tako na deželi, kakor v mestu, je splošnega značaja in nobena država ni od nje prezrta. V raznih državah pričele so se tudi že demonstracije lačnega ljudstva, ki so zavzele že prav resne oblike. "Pri nas na Avstro-Ogrskem seveda se je vršila zdaj le cela vrsta velikih zborovanj, na katerih se je pa večidel popolnoma po krivici kmete za draginjo odgovorne delalo. V resnici pa trpi kmet ravno tako pod neznosnimi razmerami, ki jih je uresničilo gospodarstvo zadnjih let. V državni zbornici bode vprašanje draginje natanko obravnavano in prav radovedni smo, kaj bodejo modra vlada in še mo-drejši gospodje »ljudski zastopniki t iztuhtali, da pomagajo lačnemu ljudstvu. Na vsak način se vprašanje draginje ne sme smatrati za stanovsko vprašanje tega ali onega stanu in se torej tudi ne sme ednostavno v korist enemu samemu stanu rešiti. Draginja je splošnega značaja in se mora tudi splošno rešiti. Hujše kakor pri nas se pojavlja draginja v drugih krajih in državah. Zaporedoma pridejo novice o nepričakovanih, nevarnih izgredih, ki so posledica draginje. Poročali smo svoj čas o ustaji francoskih vinogradnikov ki so v slepi jezi fabrikantom šampanjca vse kleti razbili in na milijone frankov škode napravili. Kri se je moralo prelivati in šele vojaštvo je z orožjem v roki red napravilo. Istotako smo poročali o velikih štraj-kih angleških delavcev, ki so za par dni vso gospodarsko in družbeno življenje Anglije onemogočili. Tudi tukaj je prišlo izstradano delavsko ljudstvo do pobojev in uporov. Ednako se je godilo v raznih drugih krajih, posebno hudo pa na Francoskem. Po celi francoski republiki se vršijo še zdaj velikanske manifestacije. Zlasti v industrijskih središčih so te manifestacije nevarne. Posehno delavske žene se jih udeležujejo in so izredno hude. V St Zu dtnTeuerunqsKrawaUeniriFrariKreich Quentin in drugih mestih je prišlo do pravcatih bojev s policijo in vojaštvom. Mesarske prodajalne in pekarije je ljudstvo napadlo in oropalo ter jih potem zažgalo. Delavci so imeli s petrolejom napolnjene brizgalnice, s katerim so jedila polili; vpili so : ako nimamo mi za jesti, naj tudi drugi lakoto trpijo. Mnogo prodajalen in mesarij so tudi zažgali. Naša današnja slika kaže en prizor iz teh bojev in demonstracij. Na sliki vidimo namreč aretirane uporne delavce, ki jih vodijo vojaki v ječo. Ali kaj pomaga vse to I Vlade vseh držav naj bi pomislile, da je lakota hujša kakor vse postave in močnejša kakor vse ječe. Saj je končno tudi velika francoska revolucija nastala edino zaradi tega, ker so oderuhi žitje zbirali in na ta način kruh podražili. Skrajni čas bi bil, da se ljudstvu pomaga. Ti pa, dragi, ako ljubiš svojega otroka, ako m hočeš res dobro, ako mu želiš dati „erbijo", ako svoj stan ljubiš, ako ljubi domovino, ako hočeš da bo vreden sin posestva, ako hočeš da naj se tvojo samo obrži ampak zboljša, — daj svojega otroki po svoji lastni pameti zapisati v šolo, tam kjer | bo se zamogel tvoj otrok res tudi kaj naučiti; ne krati mu znanja jezikov, daj ga kod kmet če ti mogoče v kmetijske šole (vir znanosti za kmeta) ali če ti ne moreš, vsaj ga pošlji v te-1 čaje, ki se jih ravno zdaj prav mnogo vrši (npr. | čebelarski v Gradcu, za oddajo sadja v Mariboru, drenažni v Brežicah in drugi). Misli, da posameznik nič veliko ne zna, ampak da va ljudje šele nekaj znajo. Neumne bajke, vraže itd. o brezvercih, nemčurjih in dragih vrzi t| stran, ker to so neumne oslarije, ki ne spadajo v govor olikanega, ker je med nami razširjena le ena vera Kristusova, ne pozaamo pa! nemčarske, ker tega sploh ni, ampak rimski ka-: toliški katehet poučuje veronauk v nemški enako| kakor v slovenski šoli, vedno eni in isti kate-| kizem! Zapomni si, da če hočeš, da te bodo tvoji sinovi ubogali, da boš njim resj vzoren oče, da ne boš kje kar se večkrat zgodi za pečjo pozabljen od vseh, misli, da se mora drevo v mladosti h kolu pri vezati in zravnati, dokler je čas. Tudi tebi veljajo besede, da učiš otroka predvsem v vzdržljivosti in lepega vedenja, kar ti tudi boljša šola nadome-stuje, in manj bo pobojev, tepežev, neumnih besedi, ko se ti advokat smeje za tvoje neumno tožbo, ti pa misliš, da si koga naučil pameti, pa si le sam. plačal. Vedi, da če bi pridno šolo obiskoval, ne bi tožil, bil bi učen pameten mož! Rokodelski program. Avstrijski rokodelci imajo leta sem že svojo) državno zvezo, ki je zadnjič v Celovcu zborovala. Ze svoj čas so v tej zvezi organizirani! obrtniki sprejeli t. z v. „Salzburger Programm,'] ki obsega temeljne zahteve rokodelcev. Zdaj s© ta program nekaj spremenili. Na omenjenem državnem rokodelskem zborovanju so sklenili na predlog poslanca Krebsa, da se združi v skupni program sledeče glavne in temeljne obrtniške zahteve: 1. Popolnoma nova obrtna postava, ki je primerna kulturnemu pomenu rokodelstva in današnjim razmeram. 2. Izzidanje avtonomnih pravic in delokroga zvez višjega reda ali pa vstvarjenje samostojnih rokodelskih zbornic. 3. Samostojno zastopstvo rokodelcev v vseh! javnih zastopih. 4. Obrtniški svetovalci pri vseh obrtno-po-litičnih instancah. 5. Izzidanje in postavna določitev vsegil obrtniškega poduka na temelju praktične izobrazbe ter vstvarjenje postavnih predlog za pospeševanje rokodelstva. 6. Obligatorična vpeljava mojsterske izkušnje. 7. Uresničenje posebnega ministerija za vse, zadeve, ki se tičejo rokodelstva. 8. Uresničenje posebnega poduka na visokih šolah v obrtnem pravu. 0. Vpeljava zadoščujočih zadružnih inšpektoratov, določitev izdatnih zadružnih komisarjev iz rokodelskega stanu samega, primerno nastavljanje zadružnih nadzornikov ter komisarjev. 10. Izboljšanje obrtno-statističnega urada. 11. Vpeljava obligatoričnega zavarovanja a obrtnike v slučaju starosti, onemoglosti, bolezni ali nezgode. 12. Postavna ureditev kreditnega in plačilnega načina in takšno uresničenje centralne a-družne blagajne; vstvarjenje postave v varstvo zahtev stavbinskih obrtnikov. 13. Preosnova plačila davkov z odpravijo-njem obrtnega (Erwerb-)davka in dviganje zadružnih doklad po davčnih oblasteh. 14. Popolnoma preosnova dela v kaznilnicah in ureditev javnega razpisa dela. 15. Čimhitrejše uresničenje postave proti nepoštenemu tekmovanju in proti temperarnim razstavam blaga. 16. Uresničenje zdrave krošnjarske postave in najstrožjejše vpoštevanje iste. 17. Uresničenje pravovarstvenih mest in splošna vpeljava občinskih posredovalnih uradov. tva teh ' _ 3 - 1^18. Uresničenje postavnih določb proti škod-izrastkam pri produktnih zadrugah in iti razdelilnimi ter konzumnim društvam. 19. Vstvarjenje izdatnega postavnega vars- i ja delavoljne." To so torej glavne točke novega salcburš- , programa avstrijskih obrtnikov. Na podlagi Ih Dajmanjših zahtev hoče rokodelska organiza- nastopati in propadanje srednjega stana iaviti. Nemški rokodelci se seveda za zbolj- hnje svojega položaja brigajo. Med slovenskimi obrtniki pa ne vidimo niti začetka kakšne pa- neodvisne stanovske organizacije. Slo- henski obrtniki so žalibože večidel le privesek i one politične stranke, ki jih seveda v namene izkorišča. Upati je, da se bodejo idi ti obrtniki vzdramili in s pametnim delom parili boljšo bodočnost! Nič ni boljšega ia hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot IJ EVE kocke za govejo juho a o vinarjev. i MAGGIjeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha, i v trdi obliki In vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. | Prave samo z imenom MAGGi in z varstveno znamko zvezdo 8 križcem. Dopisi. Sv. Jurij ob Pesnici. Dragi bralci, nekaj ega moram naznaniti, kar se je pripetilo 3. |ieptembra. Ta dan popoldne je prinesla ena hči r za novo zastavo sv. Elizabete. Pobirala je ta petnajstletna deklica z veseljem od hrama do hrama in imela je lepo svoto denarja vkup. Te cekine je prinesla v farovž in prosila je tistega, ki črno snkno nosi, da bi knpil zastavo. Kar z zobmi je zaškripal in zadri se je nad njo, kakor rjoveč lev: ,Le sama si kupi, ker za mali denar ne morem tebi po volji biti in lepe kupit!" A deklica blaga žalostnega srca vsklikne: .Sama ne bodem kupila, poprosila bom gospoda dekana". A tega je bil nevoščljiv. Zarezal se je nad njo in jo gledal žareče kakor nočni čuk: „Pfuj grdoba, sram te naj bode, ker si tako mlado dekle, pa taka velika prav-zetnica!" Trije so poslušali, dva cerkvena ključarja in ena mila gospa in s otrokom in trepetom so čakali, da ne bi jo požrl. Skoraj je skočil kakor maček na miš, ker nima denarja nikdar dovolj. Pa še vprašal jo ni, koliko da ima. Premalo se mu je zdelo. Morda se je zopet napil, kakor v Veliki noči pri procesiji, ko ga je mežnar kvišku držal; kar zvrnil se je in ležal kolikor debel in širok je bil. Priletel je o polnoči domov in razgrajal, da je kuharica uiti morala in je pod tujo streho spala. Pač lepo plačilo dobila si zdaj, deklica; ne bodi preveč žalostna, ker cela fara miluje te! Farani. Novice. Draginja in draginja, to je večna pesen, ki se jo zdaj čuje na vseh oglih in krajih ter čita v vseh listih. Neumni in neizobraženi ljudje dolžijo sicer kmeta, da je on vse draginje kriv. V resnici pa leži stvar vse drugače. Dokaz temu sledeče novice, ki jih listi te dni zopet prinašajo : Odbor združenih avstrijskih sladkornih rafinerij je sprejel razne sklepe, po katerem s e bode sladkor zopet podražil (n. p. sladkor v kockah in prašasti sladkor se podraži za 3-50 K ali 1-50 pri 100 kilogramih). Nadalje se opazuje zopetno zvišanje cen kave. Cene kave pa so že v zadnjem letu za 40% (!!!) narasle. Kakor znano, je tudi temu kriv vele-kapitahstirni kartel. ki žro požreSno na mozga in krvi narodov. Na Češkem zopet se je sklenilo zvišanje cen p i v e i. s. za navadno pivo 240 K pri hektolitru, za plzensko pa 3 K pri hektolitru. To zvišanje cen pa bodejo baje krčmarji nosili in ne pivci. Govori se, da se bodejo cene pive tudi v drugih krajih, tako v Sleziji, na Moravskem in tudi v planinskih deželah zvišale. Nadalje se bodejo zopet cene petroleja zvišale. To je pri petroleju že tretje (!!) zvišanje cen od julija tega Balkanski roparji. Tisti balkan, po katerem hrcpe-m udi naši protiavstrijski slovenski piki, je še vedno pravi peklenski in dostikrat so ratmere v ndnj. Afriki boljše nego v tem slo-otiko turškem gnezdu. Skrajni čas libfl, da bi evropejske velesile napra-l)e večnim bojem, roparskim družim ia srbski gonji na Balkanu koti Dokaz temu je tudi itak iz ča-so:s;i znani slučaj nemškega inže-iija Rihterja. Ta mož je v znanst-nt namene, da prouči dežele, prepiral Balkan. V kraju, ki se ga po navadi vendar še k civi-Iriauim deželam, so ga napadli riti roparji in odvedli v gorovje. fese dolgo so ga držali vjetega, S mučili in trpinčili ter mu vedno smrtjo grozili. Zahtevali so veli-hasio svoto denarja, da ga izpustijo. Kit je tudi do pogajanj s turško tok, ki pa ni hotela dotične svote jahti, češ da z roparjem nima ni-tear opraviti. Poslala je sicer vo-jk oddelke, ki so roparje zasledo-oE, ali dosegli niso ničesar, ker so I ti z vjetnibom znali skriti. Napo-Mse je vendar zbrala svota 100.000 ■lov denarja, ki se je roparjem lioffia. Na to so inženirja Richterja Milili. Ropolnoma izmučen in nalili blazen je prišel revež k turški Bdkt, ki ga je potem v Ostrovo Od tam se je Richter zo-17 svojo nemško domovino odpe-jLRichter pripoveduje grozne posli svojega trpljenja začasa bivanja med podiv-roparji, ki bi ga bili gotovo usmrtili, ako ne bi zahtevane svote denarja. Roparji so imeli posebno lolje na tem, da so inženirja s smrtnimi grožnjami ■L Jesti mu seveda skoraj ničesar niso dali, ker si- JngerVi&ur Richrtr nachseinerBefreiung m Osrrovo. ■ cer tudi sami v zapuščenem gorovju niso mnogo imeli. Naša slika kaže izpuščenega inženirja Richterja v sredi turških oficirjev in vojakov v mestu Ostrovi. Slučaj Richter napravil je v vsej evropejski javnosti velikansko razburjenje. leta sem. Država pa še pomaga kapitalističnim pijavkam. Likerji in špirituozni izdelki, torej tudi vse vrste žganja, zvišajo cene za 15%. In tako gre dalje pri vsakemu blagu, razven pri onemu, ki ga ljudstvo ne potrebuje. Kam plovemo ? Iz Spodnje-Stajerskega. Deželnega zbora — ne bo?! Korespodenca deželnega zbora dobila je baje iz krogov slovenskih spodnještajerskih poslancev poročilo, v katerem je m. dr. citati: „ Kakor kažejo razmere, najbrže ne bo prišlo letos do sklicanja štajerskega deželnega zbora. Lahko se mirno trdi, da se bodo sedanja pogajanja končala v negativnem smislu" itd. Slovenski klerikalni poslanci se torej res pripravljajo, da bodejo 1 j n d-stvo zopet oškodovali in deželo v gospodarsko nesrečo potisnili. Kmetje, zapomnite si te ljudi in bodite pripravljeni! Kaj bo z deželnim zborom ? V zadnji naši številki že smo poročali, da je večina deželnih odbornikov sklenila, priporočati vladi sklicanje štajerskega deželnega zbora. Listi poročajo tudi, da je priredil v imenu vlade c. k. namestnik pogajanja z voditelji strank, ki naj bi omogočila delazmožnost deželnega zbora. Kakor je iz klerikalnih slovenskih listov razvidno, pa dr, Ko-roščeva klika na to delazmožnost prav nič ne misli. Tej gospodi je njih zagrizena kranjsko-češka politika prva skrb. Svojo zločinsko ob-strukcijo si hočejo odkupiti pustiti s političnimi koncesijami, od katerih bi seveda zopet le klerikalna stranka svoj dobiček imela. Za to ceno seveda ne bode veČina farške jereminade poslušala. Naše mnenje — in mislimo, da tudi mnenje večine deželnih poslancev — je to-le: Deželni zbor naj se skliče, da se položaj razjasni. Potem pa, ako bi v svoji politični zagrizenosti klerikalci z obstrukcijo nadaljevali, naj se tej ljudstva tako grozovito škodljivi komediji konec napravi in naj se deželni zbor razpusti. Res je sicer, da tudi nove volitve bržkone ne bodejo mnogo spremenile. Kajti klerikalci bodejo zopet prižnice in spovednice zlorabljali, pa čeprav pri temu vera hudo škodo trpi. Ia ljudstvo je dandanes žalibog še vedno duševno, dostikrat pa tudi gmotno od črnih kut in političnih popov odvisno. Ali — deželni zbor ima za ljudstvo le tedaj vrednosti, ako deluje in ne pase lenobe na troške davkoplačevalcev. Korošci, Ozmeci, Meški, sploh vsi ti gospodje so bili izvoljeni za delo, ne pa za komedijantovstvo. Ako nočejo delati, potem naj vrag vzame vso njih protiavstrijsko politiko in naj se grejo solit! Enkrat se mora tem gostobesednim junakom, ki znajo ljudsko premoženje na tako zločinski način zapravljati, resnico v lice zabrusiti. Pri novih volitvah bodemo že mi skrbeli — iz z nami gotovo vsi, ki imajo le iskrico ljubezni do bednega ljudstva, — da se v masah naroda resnico izve. Črni gospodje se prokleto motijo, ako mislijo, da bodejo njih drevesa v nebo zrasla ! Učijo naj se iz dogodkov v drugih krajih, da je lačno, izstradano ljudstvo vsega zmožno in da zna tudi pri nas ura priti, ko bode kleri-kalizem za svoje grehe odgovor dajal. Cimvečje je nasilje, temvečji bode tudi odpor! Torej še' enkrat: deželni zbor naj se v slučaju zopetne obstrukcije razpusti, pri novih volitvah pa vsi na delo, da odpremo ljudstvu oči! Naši klerikalci nadaljujejo svojo gonjo proti c. k. kmetijski družbi in ednakim, gospodarsko važnim zavodom. S pametnimi argumenti te svoje hnjskarije seveda ne morejo opravičiti. Zato pisarijo in kričijo proti kmetijski družbi z raznimi izmišljotinami, ki jim jih niti najne-umnejši petoliznik ne veruje. Vsakdo, kdor pozna brezstransko pametno gospodarsko delovanje c. k. kmetijske družbe, se mora zgražati nad brezvestno to gonjo. In vsakdo bode tudi takoj uvidel, da hočejo črnuhi s tem kričanjem le prave svoje cilje prikriti ... Na Kranjskem so namreč klerikalci dobili vso javno moč v svoje kremplje. V deželni zbornici Kranjski so ti ožlindrani Suštercianci absolutni vladarji. Vsled tega so tudi gospodarji deželnega odbora in vseh korporacij ter uredb, ki pridejo v tem oziru v poštev. In komaj so dobili vajete v roke, ko so slovenski klerikalci že pričeli izrab- ljati vse gospodarske uredbe in javne zastope v svoje politične namene. Za slovensko univerzo zbrani denar so ednostavno porabili za svoje falirane zadruge in bankerotne denarne zavode, s katerimi špekulirajo na judovski način proti interesom ljudstvu samega. Tako se jim- je posrečilo na Kranjskem priti do polnega korita. In te k r a n j-ske klerikalne šege bi radi tudi pri nas na Štajerskem udomačili. Tudi tukaj bi klerikalci radi na ljudske troške obogateli, tudi tukaj bi radi sesali iz ljudstva zadnjo kapljico krvi. Ali na Štajerskem se jim to ni in se jim ne-bode nikdar posrečilo. Res je sicer, da so v deželnem zboru izmed slovenskih poslancev skoraj izključno sami podrepniki kaplana Korošca. Ali hvala Bogu, da imajo v štajerskem deželnem zboru še nemški napredDJaki večino, ki ne pustijo deželne ljudske denarje v farške politične namene zapravljati. Nemški naprednjaki so doslej preprečili, da bi prišli slovenski klerikalci do korita! In zato hočejo zdaj ti klerikalci razdelitev štajerske dežele, hočejo razbiti c. k. kmetijsko družbo, deželo. odbor, deželni šolski svet, deželni kulturni svet, hočejo z eno besedo odtrgati spodnji del Štajerske od dežele. Seveda, ako bi bila spodnja Štajerska sama, potem bi ti ljudje na ljudske troške „žrli, žrli in žrli". Ne samo mi, marveč tudi slovensko-narodni liberalci uvidevajo to nevarnost in se to pot nočejo vdinjati klerikalni stranki. Popolnoma sami so klerikalci v tem svojem stremljenju in sledijo jim le tisti, ki so se odvadli z lastnimi možganami misliti, ali pa ki hočejo istotako v kalnem ribariti. Na . vsak način pa delajo slovenski klerikalci račun brez krčmarja, — in krčmar je v tem slučaju naše ljudstvo! Nikdar in pod nobenim pogojeni ne bode ljudstvo dopustilo, da bi se štajersko deželo zaradi veleizda-jalskih klerikalnih teženj raztrgalo. In klerikalci bodejo morali s svojimi blaznimi idejami odnehati, kajti drugače bodejo doživeli grozoviti vihar! PrvaŠko lopovstvo. Hujskanja gotovih zagrizenih prvakov v ptujski okolici je pričela v zadnjem času zopet strastno nastopati. Nekateri prvaški zagriženci ne morejo živeti, ako ne kažejo svoje podivjanosti in surovosti. Preteklo nedeljo so imeli prvaki.v ptujskem »narodnem domu" neko Ciril-Metodovo slavnost, h kateri so se tudi vsi slovenski šolmaštri iz ptujskega okraja ter mnogo ednake gospode podali. Nemški Ptujčani se za to veselico niti brigali niso; nikdo je ni motil in niti besedice zinil, čeprav so nekateri slovenski krokarji ponoči prav neprijetno po ulicah škandalirali. Ptujčani so pustili Metodovce pri miru in tako se je vse v redu zgodilo. Prvaki v ptujski okolici pa, — zlasti politikujoči popi, ki so že davno na ljubezen do bližnjega pozabili, — ne poznajo te tolerance. Dokaz temu sledeči slučaj: V Ptuju imajo neki zavod za obrtne učence, „Lehrlings-hort". v katerem se obrtniški naraščaj vzgaja in se razne fantalinske neumnosti omeji. Ta gotovo v interesu obrtnikov ležeči zavod napravil je preteklo nedeljo z deško godbo popoldanski izlet v Vurmberg. V prosti naravi hotelo se je mladim učencem par prijetnih uric napraviti. Vse se je tudi v redu zgodilo in zabava v Gollobovi gostilni je bila izborna. Veseli in zadovoljni so se dečki v spremstvu par žensk in nekaj odrašenih mož proti večeru domu podali. To pa par zagrizenim prvakom že ni dalo miru. Dva teh junakov sta prišla v bližini Gregore-čove krčme nasproti. Tukaj sta napadla par dečkov, ki so šli naprej. Dečki so se morali v koruzo skriti, da se izognejo nasilja teh pijanih barab. Videli so pa tudi, da se lopova oborožita s kamenji. In res, ko sta prišla h gruči dečkov, ki so se mirno domu vračali, sta jih takoj napadla. Več dečkov sta vrgla v jarek in potem Zobna krema Ustna voda. sta pričela iz daljave na pobalinski način kamenje metati. Lahko bi se velika nesreča zgodila. Nekaj gospodov in dečkov je bilo tudi od kamenja ranjenih. Ko so možje za zločinci stopili, so se seveda v znani prvaški korajži poskrili. Enega teh barab so dečki v osebi zidarja J e s i h a izpoznali. Celo zadevo seje seveda orožnikom naznanilo in je upati, da bodejo krivci vjeti terstrogo kaznovani ... In zdaj vprašamo: kakšen namen imajo taki podivjani, lopoveki napadi ? Kdo ima od tega dobiček ? Krčmarji v okolici so gotovo prav veseli, ako pridejo prebivalci mesta na deželo, ker jim ti dajo mnogo skupiti, na vsak način več kakor od šnopsa pijane pr-vaške tolpe. Na ta način pa se človek že skoraj ne bode upal v okolici sprehajati, ker je vedno v nevarnosti, da ga kak lopov s kamenji napada. Te balkanske prvaške navade se bode moralo enkrat odločno odpraviti. Opozarjamo oblast na to in upamo, da bode roka pravice zločince prijela. Glavni krivci so seveda tisti žegnani in nežegnani hujskači, ki drugače mirno ljudstvo vedno le hujskajo v sovraštvo proti Nemcem in sploh meščanom. Ti hujskači vedo prav dobro, da je to sovraštvo ravno slovenskemu ljudstvu najbolj škodljivo. Ali za blagor ljudstva tej bandi itak nikdar ni bilo ! ,,Sokoli" in „Čuki". Preteklo nedeljo je imelo v Celju nemško društvo „Siidmarka" večje slavnostne priredbe. To priliko so hoteli porabiti Hovopečeni klerikalni „Cuki" (pravijo jim tudi „Orli"), da si pridobijo prve junaške lovorike. Prišli bo namreč od neke komedije v Petrovčah in so hoteli skupno skozi mesto k »belemu volu" marširati. Pa ni šlo. Ker ta obhod ni bil naznanjen, se ga v interesu javnega miru ni dopustilo. Tuji, zlasti kranjski „Cnki" 30 morali torej na kolodvorskem peronu ostati in roženkranc moliti. Zunaj pa so jih čakali slovenski „Sokoli" in se pridušali. Policija je za-branila, da se ti sinovi slovanske majke niso na nemški zemlji stepli. Torej je celjska policija vendar dobra, kaj-ne? Sicer pa se gotovo vsak pametni smeji tej mladini. Med „Orli" so se odlikovali zlasti „obe)fčnki" dr. Korošec, ljubljanski dr. Pegan in naš prijatelj dr. Benkovič. Le dajte se! Umrla je v Ptuju gospa Ana Vedernjak, soproga hišnega posestnika in magacinskega mojstra po leta dolgi, težki bolezni v 53. letu svoje starosti. Bodi blagi ženi žemljica lahka! Srebrno poroko praznovala sta te dni v Mariboru trgovec g. Jos. Pichler in njegova soproga Katarina. Čestitamo! 117 letni mož živi baje nekje na Štajerskem. Piše se Anton Steinacker. Dotičnik se je udeležil napoleonske vojske proti Rusiji. Ko je praznoval svoj 105. rojstni dan, bil je tudi našemu cesarju kot najstarejši mož na Avstrijskem predstavljen. Kdor kaj o temu možu ve, naj to občini naznani. Odlikovanje. G. Jakob Versolatti, podžupan in načelnik krajnega šolskega sveta v Slov. Bistrici bil je z ozirom na njegovo šoli prijazno delovanje z naslovom „cesarski svetnik" odlikovan. Čestitamo mu iz vsega srca, kajti vrli mož je to odlikovanje gotovo v polni meri zaslužil. V javnem delu v mestu in v okraju bilje vedno na svojem mestu, čeprav ga je to delo za blagor ljudstva mnogo časa in denarja koštalo. Ravno tako Nemci kakor tudi Slovenci se veselijo tega najvišjega odlikovanja. Še enkrat torej naše prisrčne čestitke! Zlato poroko praznovala sta v Maribora g. kontrolor R. Brattusiewicz in njegova soproga Fani. Čestitamo! Zgornje; radgonski okrajni zastop imel je po krasni zmagi 6. t. m. svojo prvo sejo. Prišlo je vseh 21 nemških oziroma naprednih zastopnikov. Od prvaških zastopnikov jih je prišlo le 10. Prvaški zagriženci z bivšim okrajnim načelnikom Terstenjakom igrali so prav žalostno vlogo. Namesto da bi svojo smolo ponosno nosili in v volitvah izraženo nezadovoljnost zanemarjenega okraja vpoštevali, hoteli so v svoji nezaslišani domišljavosti vse prekreniti. Seveda so se jim drugi resni zastopniki le smejali. Naposled je podal Terstenjak v imenu svojih klavrnih somišljenikov neko konfuzno „izjavo" ; potem pa so jo od seje popihali, kakor z vodo polite kokoši. Volitve okrajnega odbora so se vršile potem ednoglasno in so imele sledeči uspeh: Za okraj- nega načelnika je bil izvoljen zopet delavni ia | splošno spoštovani naš g. Franc Wratschko, za njegovega namestnika g. 0. ZorzinjM odbornike pa gg. V. Stoinbrenner (vele-posestniki), dr. Jos Hohn (najvišje obdaiefl B. Bouvier (trg), Job. Zizek (kmetske občine). Upati je, da pride cesarsko potrdilo kmalu in se prične potem z rednim gospodarskim delom. Se enkrat čestitamo vrlim zgornje-', radgonskim volilcem na krasnem izidi te volitve ! Zborovanje državnega vinogradniškega društva se je vršilo predpreteklo nedeljo v Maribora. Prišli S) m. dr. tudi deželni odbornik Franc[ grof Atteras, senatni predsednik dr. Ploj, podžupan dr. Mally, državni poslanci Nastlan, Marckhl, Kollmann, itd. Za predsednika se je| izvolilo dr. Ploja, za namestnika direktorji' Zweifler in za zapisnikarja nadučitelja Seidler. Dir. Zweifler imel je lepo predavanje o iskašnjah| glede amerikanske trsne podlage in glede za Štajersko priporočljivih trsnih vrst. Razgovora c: predavanju so se udeležili gg. Goričan, Lesko-1 schegg (Ptuj) in Girstmayr (Maribor). Kot ffl-| stopnik direktorja Stieglerja podal je potem adjnnkt Puklavetz poročilo o delovanjn deželnega odbora glede vinogradništva, podpor itd. To poročilo je jasno pokazalo, kako velike svote žrtvuje štajerska dežela za spodnještajersko vinogradništvo. (S tem so tudi vse nesramne prvaške lažj o zanemarjenju spodnje Štajerske ovržene. Čudno se nam le zdi, da prvaški listi o temu poročilu ničesar ne pišejo; morali bi M potem pač za lastni jezik prijeti). — Prav lepo je predaval tudi vrli strokovnjak in oskrbnik posestev štajerske hranilnice, g. Rudi, o rabi umetnega gnoja v vinogradih. Gosp. direktor Zweifler govoril je potem o težkem položaju vinogradnikov, katerega se hoče še z vpeljavo novega vinskega davka poslabšati. Ali ta davek bi le škodoval vinskemu prometu sploh. Tisti,! ki vino pijejo, bi davek najbolj čutili. Govorniki je predlagal ojstro rezolucijo proti vpeljavi novega davka ; obljubil je v svojem kakor v imenu svojega tovariša Marckhl, da bode proti tej vinogradnikom tako škodljivi na storil. Zahteval je pa tudi, da se kmetijska oz, vinogradniška društva proti novemu davku jasno! izjavijo. G. Flucher storil je to takoj v imenu filijalke kmetijske družbe v Mariboru. Tndij nižjeavstrijski deželni poslanec Maver se je proti i izjavil, kar je sprožilo burno odobravanje. Rezolucijo se je ednoglasno sprejelo. Poročevalec KI. Bouvier je govoril potem o razširjenju štajerskih vin. Priporočal je dosego državnih p odpor in prireditev mednarodnih vinskih razstav. Temo naziranju se je pridružil tudi potovalni učitelj Goričan. O obligatoričnem zavarovanju proti I toči je govoril vrli naš Girstmayr. Fino se jej obrnil proti sovražnikom vremenskega streljanja. Rekel je, da on in njegovi sosedi že 20 let uspešno proti toči streljajo. Končno je predlagal izvolitev posebnega odbora za uresničeaje žara-rovanja proti toči. V ta odbor so bili izvoljeni gg.: Reckendorfer, Bouvier, Girstmayr, Mayer, Wastian in dr. Ploj. S tem je končalo to vele-zanimivo in v gospodarskem ozirn zborovanje. Upamo, da bodejo sklenjeni si tudi mnogo uspeha rodili. Pazite na deco ! Posestnika Vajdel v bi Gornegrada sta pustila svojega 3 čka brez nadzorstva. Otrok je padel v vodnjak in je utonil. Ribe z dinamitom streljal je v celjski okolici čevljar Jože Slemenik. Potem jih je mesaricil Plevčak prodajal. Ta pa je poklicala orožnike,! ki so čevljarja pod kjuč dali. Pobalinstvo. Piše se nam: V Dolu prij Hrastniku je bilo 10 sadnih dreves, ki so bi pred 2 letoma nasajeni in od kmetijske drojinj nakupljeni, posestniku Matiji Aschenberger po-1 sekanih. Upamo, da se bode zločinca dobilo! Griža v okraju Slov. Gradcu nastopa jato hudo. Nekateri ljudje so pa tudi grozovito lahkomiselni. Okrajno glavarstvo je moralo izdsti ^ vsled tega najstrožjejše določbe (t. zv. .epide-mijsko postopanje"). Kdor bi se teh po občinah razglašenih določb ne držal, izročen bode kaien* ski sodniji. Duhovniki, učitelji, pojasnite neved-1 nim ljudem položaj I Umorjeni Otrok. V koruznem polju v bližini postaje Videm-Krško 80 našli ljudje v krvavo |r tudi bode v: i naka ,ijska oz, ku jasni v imen' u. Tui » je P ije. Režo valeč KI. itajerskih odpor in v. Temu i i učitelj ju proti io se je .treljanja. že 20 let predlagal nje zava- iz voljeni r, Mayer, i to vele-velevažno »ni sklepi 1 v bližini ,nega sin-v domači i v bližini v krvave je »vito mrtvo truplo 4 letnega otroka. fck je imel vrv okoli vratu. O morilcu in H se doslej še ničesar ne ve. voz prišel je hlapec Franc Lešnik iz Težko ranjenega so odpeljali v mari-|b bolnišnico. Detemorilka. V Skofjivasi pri Celju imela je tojega moža ločena Marija Belina z nekim Apatom otroka. Ko je porodila, skopala irnzi jamo in je otroka v njo zgrebla. iki si) nečloveško babo z njenim ljubincem oddali. hčerka je Roža Jecl v Sv. Petru na ^ri gori. Na polju se je skregala s svojim in ga je z lopato pretepla ter hudo ta vozu spal je hlapec Govedič iz celjske ■Ice. V spanju padel je iz voza in se težko i Pcžar. Gospodarsko poslopje Valentine Her-ije z vsem orodjem pogorelo. Ogenj se je m razširil na sosedovo Ogrizekovo poslopje, it tudi popolnoma pogorelo. Komaj da so ^ili. Hercek ima za 3500 K škode, Ogrizek a 1000O K. Spričevala ponarejal je v Celju neki Janez pota. Naznanili so ga sodniji. Rudarska nesreča. Pri delu v trboveljski podrl se je neki zid ; razvaline so vrgle Biija Johana Hočevar na tla in ga smrtnone-io ranile. Smrt dojenčka. Posestnica Marija Kosiker v ^asi pri Slov. Gradcu pokrila je svojega ička ponoči s težko odejo, pod katero se ^)k zadušil. Drugo jutro je našla mati a mrtvega. Iz Koroškega. Poštno direkcijo bodejo zdaj vendar-le v ustanovili. V njeno področje bode raz- jroske tudi Salcburška spadala, medtem e Štajerska itak lastno direkcijo imela. Otrok — požigalec. Pogorelo je gospodar- poslopje posestnice Helene Wolbitsch v ergu z raznim orodjem, krmo, domačim itd. Ogenj se je potem razširil na po- ioseda Antischer in je tudi to uničil. je pričelo goreti še pri Matiji Toman- u je tudi hiša in vse drugo zgo- je za 46000 K. Zažgal je 6 letni Tomaž Baher, ki se je igral z užigalicami. [onj udaril je v Kirschbachu hlapca Lenz- | in ga na glavi težko ranil. Tatvine. Pri posestniku Seebacher na Kal- fflbergn pri Celovcu je neznana oseba več |& in perutnine pokradla. — Hlapec Miha (r v Borovljah ukradel je svojemu tova- ^ razne predmete v vrednosti 185 K in je d pobegnil. Smrt matere v plamenih. V vasi Olšnic pri Bissbnrga je pričelo pri posestniku Straussu letni domači sinček je pri igranju z pikami zažgal. Plamena so hišo uničila in i poslopja soseda Edi so pogorela. Posestnica ta Edi je mislila, da je še eden njenih t * goreči hiši. Skočila je pogumno v pla-a streha se je podrla in nesrečna matije h smrt v ognju. Njen otrok pa sploh ni bil mti hiši. il je v Hirtu železniški asistent Edlin-la ga je pri kopanju srčna kap. osebi utonili sta na Vrbskem jezeru. ie so se namreč v čolnu vozile, kateri jt prevrnil. Uradnik Bucher in gospica Skuhalla utonila, predno se jima je zamoglo poma-I, medtem ko sta se ostali dve osebi rešili. Lepa mladina! V Št. Pavlu so zaprli 13 fjtga Franca Becelar, ker je hotel pri urarju the vlomiti. Istotako so zaprli čevljarskega ifaika Rateja zaradi težke telesne poškodbe. Prevzetnost. V Baldramsdorfu je neki de-|r stavil, da preplava Dravo. Pri temu bi i utonil in le z veliko težavo so ga rešili. Heznani samomorilec. V Dobrovi pri občini Ko so našli obešenega mrliča nekega 25 letnega a. Kdor bi o samomorilcu kaj vedel, naj to isti naznani. Roparski umor. V Ribnici so zaprli hlapca n Schuster, ki se ga dolži roparskega ^n na Mariji Pitschek v Schieflingu. Nevarna banda. Pri Warmbadu-Beljaku vjel (tožnik več nevarnih zločincev. Ti pa so — 5 — pričeli nanj streljati iz revolverja in tako se jim je posrečilo pobegniti. Upati je, da se te nevarne zločince kmalu dobi. Po svetu. Ljubi „Štajerc"! Neki posebno debeli faj-mošter se je sprehajal. Na poti sreča domačega gozdarja. Takoj mu prične fajmošter tožiti, kako težavno je, ako ima človek preveliki trebuh. „Niti svojega talarja ne morem zapenjati", je rekel duhovni gospod. Gozdar pa mu je odgovoril : „ Ja, gospod, to je stara pesem : svinjak ne raste nikdar; pač pa raste svinja". Lep črnosuknež! V občini Delta našli so za nekimi dilami mrliča nekega starega berača Antona Bidas. Nesrečnež je umrl pred par dnevi na lakoti. Sin tega berača pa je bogat katoliški duhovnik, ki je pustil očeta od lakote umreti. Na njih dejanjih jih bodete izpoznali! Kaj je storiti sedaj, ko preti pomanjkanje krme. Glede tega pravi in nasvetuje učitelj kmetijstva Haakh v »Prakt. Land\virt< naslednje: Pridelalo se je letos dovolj in obenem dobrega sena, ter obneslo se je tudi žito dobro; sicer smo tudi z množino pridelane slame lahko precej zadovoljni, le vsled suše osmojeni travniki in deteljišča, usahnjena tur-šica, ter revni krompirjevi nasadi in repine setve nam delajo resne skrbi. Ker je suša mnogo poljskih pridelkov oziroma krme pokvarila ali celo uničila, zato bo moral poskrbeti vsak kmetovalec že sedaj za to, da mu krme za živino ne primanjka. V tem slučaju bo najbolje, da se posluži kmetovalec v prvi vrsti starega sredstva, katero ne igra nikjer drugje tako važne vloge in s katerim se ni doseglo še nikjer tako ugodnih uspehov, kakor ravno v kmetijstvu. To sredstvo je varčnost. Vsak naj skrbi toraj kolikor mogoče za to, da bo s krmo varčil. Da se pa ne bo krma tratila, naj se urede jasli tako, da ne pojde prav nič krme v zgubo, a pazi naj se obenem, da se bo varčilo tudi z nastiljno slamo. Takšna krma, ki jo živina rada žre in tudi z ona, za. katero živina posebno ne mara, naj se podela vreza-nico in druga z drugo zmeša, kajti, če se dolga krma in nastiljna slama razreze, se prihrani mnogo ene in druge. Razen tega naj poskrbi, vsak kmetovalec čimprej mogoče, da spravi pod stretio, kar je za krmo po-rabljivega — kakor po gozdih rastočo, ako mu je to dovoljeno, poruva naj plevel po njivah in ga porabi za krmo — sicer pa omenim to le mimogrede. Pomanjkanju krme pa se odmore lahko tudi še na drug način. Kakor hitro pade izdaten dež — in nadejam se da ta ne izostane dolgo, dasiravno ga ni bilo Že več časa — naj se goni živino čim mogoče dolgo na travnike na pašo, a poskrbi naj se obenem, da se pridela že to jesen in prihodnjo spomlad primerno množino zelene krme. Za pridelovanje jesenske zelene krme je najbolj pripravna bela goršica ali ženof. Ta rastlina se razvija v boljših zemljah prav naglo, da da že šest tednov po setvi lepo košnjo. Da se bo goršica hitro razvijala, po-gnoji naj se njiva s čilskim solitrom in sicer naj se vzame na ha po 42 kg solitra in ga raztrosi po goršični setvi, kakor hitro je seme izkalilo. Za ha se potrebuje 24—32 kg semena. Ko se je njiva preorala, naj se seme kar po vrhu poseje in njiva nato z valjem povalja. Pokosi naj se goršica, preden še razcvete in sicer precej visoko od tal. Ker živini okus po goršlčnem olju nič kaj posebno ne ugaja, zato je najbolje, da se poklada mešana z drugo krmo. Za bolj puste in lahke zemlje se priporoča vzeti zmes, obstoječo iz 32 kg goršice in 42 kg ajde. Ker goršica prehitro odrveni, zato je najboljše, če se seje v večjem, da se ne poseje vsa h kratu. ampak najmanj v dveh presledkih in sicer naj se poseje druga polovica 14 dni za prvo. Posebno važno je letos, da se poseje tudi strnišna repa. Za ha se potrebuje 4 kg semena. Prav dobro jesensko krmo se dobi, ako se poseje zmes, obstoječo iz 120 kg graščice, 32 kg ovsa, 32 kg boba in 42 kg graha na ha. Kdor semena ene ali druge tu navedenih rastlin nima, naj vzame pa od onih rastlin več semena, ki ga ima na razpolago. Za sejanje te zmesi je pa malo več časa ; kakor hitro ne pade dež v kratkem, se mora sejanje te zmesi opustiti. Tudi za to mešanico je treba njivo gnojiti, ako se hoče pridelati še letos kaj krme. Za vsak ha naj se vzame 240 kg super-fosfata in 55 kg čilskega solitra. Za vse prejnavedene rastline, posebno pa za gor-šico, ajdo iu strnišno repo se uporabi lahko tudi gnojnica. Ako se poskrbi na ta način za to, da se krma v hrambah čim mogoče štedi, potreba je poskrbeti zopet na drugi strani, kakor je bilo že zgoraj rečeno, da se pridela tudi zgodaj spomladi zeleno krmo. Za pridelovanje zgodnje zelene krme je najbolj sposobna zmes kuštraste graščice ali katere druge vrste zimskih graš-čic z ržjo. Najbolja za to je ivanjska rž, kajti to se lako že letos pokosi ali pa popase, kar je prav nič ne škoduje. Kdor nima te vrsti rži, uporabi lahko navadno rž. Ako se poseje zmes, obstoječo iz 120 kg rži in 40 kg graščice, na ravnokar preorano njivo in sicer na ha prostora in pognoji obenem s 3 kv superfosiata in 3 kv kajnita, dobi se zelene krme mnogo in tako zgodaj, da se posadi lahko še pravočasno okopavine na ono mesto, kjer ta raste. Tudi zimski grah se lahko doda tej zmesi, ali pa se ga zmeša lahko samo z ržjo, seveda pa le v gorkih krajih. Kakor hitro začnejo te setve spomladi poganjati, naj se rastrosi kar po vrhu na vsak ha 40 — 80 kg Čilskega solitra. Konečno naj omenim tu še drugo rastlino, ki da zgodnjo spomladansko krmo, t. j. inkarnatinca ali laška detelja. Tudi to seme naj se poseje na preorano njivo za prvim dežjem, ki pride. Očiščenega semena se potrebuje za ha 20 kg, neočiščenega ali v plevah pa 32 kg. Obenem naj se raztrosi na ha 3 kv. superlosfata in l'/2 kv kajnita, Inkarnatinca se začne kositi lahko že maja in ko se je pokosila, obseje ali obsadi se njiva potem z drugimi rastlinami. Izkaz daril za g. Johana Osenjak, posestnika v Podložu, kateremu je dne 15. julija t. 1. strela dva konja ubila: Darovali so gospodje: Hans Straschill, Breg pri Ptuju, 5 K: — Max Straschill, Breg pri Ptuju 5 K; — Josef Ornig v Ptuju 5 K; — Repa Alojz na Ptujski gori 5 K ; — W. Blanke v Ptuju 4 K; gospa Maria Straschill, Breg pri Ptuju 3 K; — Otmar Leposcha, Ptuj, 3 K; — dr. pl. Plachki, Ptuj, 2 K; — Jos. Kasimir, Ptuj, 2 K ; — Guido Hogenwarth, Breg pri Ptuju 2 K; — Hans Strohmaier, Ptuj, 2 K; — Fr. Potočnik, Ptuj, 2 K; — Ad. Sellinschegg, Ptuj, 2 K; — Jakob Matzun, Ptuj, 2 K; — Ivan Wruss, Breg pri Ptuju 1 K; — Groblacher, Ptuj, 1 K; — Fr. Vogel, Ptuj, 1 K; — Arte-njak & Schosteritsch, Ptuj, 1 K; — Viktor Kodella, Ptuj, 1 K; — Fr. Hoinig, Ptuj, 1 K; — V. Schulfink, Ptuj, 1 K; — Ernst, „Juden-nazl", Ptuj, 1 K; — Jon. Steudte sen., Ptuj, 1 K ; — Jul. Wagrandl, Ptuj, 1 K ; — Franc Wesiak, Skoggen, 1 K. — Skupaj 57 kron. — Vsem prisrčno zahvalo ! Vsaka dobra varčna kuhinja bi morala imeti v Maggi-jeve kocke za govejo juho. Vsaka kocka — samo vodo polita — da takoj delikatno govejo juho, katero lahko vpo-rabljate kakor druge doma prirejeni1 juhe. Maggi-jeve kocke za govejo juho a 5 h so iz najboljšega mesnatega ekstrakta in iz vseh potrebnih dodalkov pripravljene in zato so popolnoma gotova goveja juha v suhi obliki. Kadar kupujete, pazite vedno na ime Maggi in varstveno znamko zvezdo s križcem. Pozor pred ponaredbo umetnih gnojil! Kt moka najbolj rabi, se jo tudi največkrat ponarej; sena Tomaževa moka je ona z „zvezdino znamko nakupu na napis ter na plombo vreče gleda. Pri : nikih in pašah se te moke z drugim ednako vred more nadomestili. alogi vrelo se TomaJeva Najbolj izku-in naj se pri nski setvi, travni gnojilom ne Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivin Slišanih 2 K: boljših 2 K 40 h; na pol kolih 2 K 80 h; belili 4 K; belih mehkih 5 K 10 h: 1 kg najfinejših sneženo-belih, šli Kanih 6 K 10 h, 8 K; 1 kg flauma » 6 S, 7 K; belega kg, potem franko. nen) 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame MT* Gotove postelje iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tuhent, 180 cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in llamnastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K; dauue 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, 5 K 20. 5 K 70; spodnje tnhne iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716. Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 769 30(>3(>3CCCCCCS>CraC.CP(^ Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 originalni „OTTO"-motorji bencin, bencol. petroli n surovo olje. Bencin-lokomobili s streho ali brez nje. Masine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 526 A. II. Z. zastonj. 869 jjjg^ceEccoc^^ Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. **> m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. = $ Občenje $ št z avst. odrsko Ji $ banko. $ m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. -»—♦- Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Kdor hoče nove, lepe, močne ajhane hrastove sode (8 obročov) kupiti, dobi jih zdaj še za 10 h liter pri g. Gedliczka, občinska hiša v Ormožu. 866 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija ===== 600 kosov za le 6 kron == ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava svie. zist- Roskopf pat. iepna ura gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 1 amerik. zlato-duble pancer-verižica, 2 amer. zlato-dnble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji is gumb za manšete, ovratnik in prša, i amerik. žepni noz 6 delov, 1 eleg. Žid. kravata, barva in mušter na željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, 1 nežna broša xx dame, zadnja novost, t kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. batonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s 36 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje za vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, o indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in še 650 raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A Gelb razpošiljalna hiša Krakova št. 430. Mli. Pri na-ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 rjijf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 858 se proda, primerna za mizarja ali kovača, v neposredni bližini Ptnja. Več pove uprava »Štajerca". 856 Na prodaj je lepa velika enonadstropna 869 hiša z gostilniško koncesijo, V« ure od trga KoDJice na glavni cesti. Hiša ima v pritličju 2 sobi za goste, spalno, kuhinja in 2 kleti, v nadstropja pa 6 sob in kuhinjo. Zraven je velik vrt, drvarnica in peralna. Vse je v prav dobrem stanu in voda pri hiši. Več pove I. Žerovnik, Hebenstreit p. Konjicah. Št. 1034 T .n.Ta.eJs: za.sl-u.ze3s: m za na dom za fante in dekleta že od 13 let naprej ; kdor želi delati za mene predmete, pri katerih si lahko zasluži 2—4 K na dan, in to brez posebne učenosti. — Za pojasnila in vzorce dela blagovolite poslati 60 vin. v znamkah, kateri se Vam pa, ako delo sprejmete, nazaj vrne. — Schnitzlerei-lndustrie Poličane (Poltscbach) št. 100. 871 Razglas. Okrajni odbor v Ptuju na spodnjem Štajerskem proda iz svojih 3 orale velikih nasadov v Dornavi in Sv. Lovrencu na Dravskem polju (ena ura pešpoti od Ptuja) lepe, od toče neprizadete vrbine šibe (Weidenruten) najfinejše vrste za pletenje korb. Šibe se na drevesu loco nasada proda in jih mora kupec sam odrezati ter proč odpeljati. Ponudbe sprejema se do 24. septembra 1911; odprlo se jih bode dne 25. septembra t. 1. v pisarni okrajnega zastopa v Ptuju. Oferenti so lahko pri odpiranju ponudb navzoči in stavijo tam lahko višje ponudbe. Šibe pa zamorejo tudi v nasadu ostati in se lahko šele v spomladi 1912 odrežejo. Okrajni zastop pa v tem slučaju ne prevzame nobenega jamstva in je tedaj stvar kupca, da si na lastne troške vzame čuvaja. Okrajni odbor v Ptuju dnč 14. septembra 1911. Načelnik. Jos. Ornig m. p. Zastopniki in potniki!— Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame se proti visoki proviziji, pozneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razp. tuha. Ponudbe pod „Weltfirma 12462" na ekspedicijo anonc M. Dakes SU-. Dunaj l/I. Poštena prodajalka. mešane trgovine, jrešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako večjo trgovino ali v kako tilijalko. Ponudbe pod J. J. prodajalka Dolič—Mislinja. 817 Konjski hlapec, zanesljiv in priden, ter starejši zanesljivi kravji hlapec se takoj sprejmeta pri g. Aug. Stanitz, gostilna in mesarija na Bregu pri Ptuju. 847 Trgovski učenec poštenih starišev se takoj sprejme. Franc Kaufic, Stude- niee pri Policanah. 849 Učenec z dobrimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Franz Sehosteritsch. Št. Vid pri Ptuju. 847 Učenec z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Franca Itra-tanie, Jesenice os Savi (Dolenjsko). 865 Išče se 862 grostllana. v najem blizu Celja do Voj-nika ali do Tranberka. Za prodati ali v najem se da eno malo posestvo, nova hiša, 8 orale zemlje 5 min. od mesta Slov^ Bistrica. Več pove uprava „Štajerca." Hišno poslopje in kova čn i ca na vodi85* in sadni vrt se zaradi preselitve za 6.000 kron proda. Vpraša se pri Francu Slapar, kovaški mojster, Schilterndorf, pošta Bleiburg, Koroško. Pozor! 50.000 parov čevelj! i par čevelj samo K 7oO. Zaradi ustavljenja plačil raznib večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevilj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih smr-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. [akcija, velikost po št. Vsi i pari koštajo le K 7o0. Pošlje po povzetju C. (jriiner, eksport čevelj, Krakov št. 20B. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 810 se takoj sprejme pri .Juhami Buhm, umetni mlin, Pram (Kraulieim). 831 ki dobi vso oskrbo ter tudi nekaj plače se sprejme; kje pove upravništvo „štajerca". 835 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goitancu boiani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-Ijiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Beroliu N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 2 učenca JTdSišct skimt spričevali se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom J. F. Schescberko, sv. Jurij ob južni železnici 80o 758 Dva krepka kovaška učenca (King- und Kettenschmiede) se »prejmeta pri g. Ferdinandu Franki, Studenci pri Mariboru. Delavci 809 dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugassc. Čevljarski pomočnik za delo za gospode in za dame, Šivano in kovano, se takoj sprejme pri Juh Berna. Celje, Herrengasse 16. 868 Pekarija in grajzlarija zraven velike tovarne z velikim vrtom, večimi sobami, svinjskim štalam, se hitro proda zavoljo rajže; izve se pri lastniku: Gaberje, Cilli, št. 88. 870 Franz Gcwuhrfabrikant bilchsenmacher Ferlaitl ten). Direktni nakupni nT lovftkih pušk, lancaiter (BUchsflinten) jtri»«fTn ' — raseh, ohne Ve provision, obne Le cherungszwang und oh" zu GehaltsvornierLu-cullus« ni samo najvplivnejše.tem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg»Lucullus< povišanje žive teže za eno kilo do- Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali!' [ Ne jplodovitejše plem-ske svinje! Naj izdatnejše pitane prašiče! Vrsta H. za pujske. Vrsta III. za pitane in velike prašiče. Cena obeh vrst: K 12-50 za 50 kg z vrečo vred od labrike. Slovenski QOaODOOODDD Dl □ O a o a O D O a o a o a o a $tajersko dobro deželno vino K 52-— Štajersko namizno in iztočno vino K 54'— Štajersko krepko vino iz gore K 56"— Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60-— Silvanec, beli, fino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64'— pri 100 litrih prodaja in razpošilja riiska klet v velikem foslupju sparkase Olto Kuster, Celje na Štajerskem. aaaaoooaoaoa o a o a o a o D D O D O D O □ od ODODoaoaOD o □ ♦□♦aoaoaooao Meščanska parna žaga. ■ Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarsko A hiše postavljena je parna žaga vsakomur = v porabo. := Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi A takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z o. z. 808 Inzersdorf pri Dnnajn. Čez 3.000 priznanj, več kol 350 prvih dobitkov. Potom infekcije poslale 80 mnogokrat že čisto brezpomembne ranice jako nevarne. Pokriti treba torej vsako s primernim sredstvom. Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlafiilno mazilo, imenovano Praška domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. p^f- Poštna razpoSiljatev vsaki din. **W 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h. ! se 4 doze, za K T— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nosijo postavno deponirano varstveno znamko. ——< Glavna zaloga --------- B. FRAQNER, t. in h. apoteka „pri črnem orlu" Praga, Kleiiseite, ogel Nerndagassc St. 203. ———— Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. — 939 Vinski mošt kdor hoče kopiti, piši na M. Neudtirffer, tajnik gospodarske zadrnge Zlatar, Hrvatsko. 861 G eno \ToUeUnc \i}&>erje l kila sivefta slišanega K 2-—, boljšega K 2-40, }»!-Ho| C rima K 280, belega K *•—, prima mehkega kol I 6'—, veleprima H 7—, 8-— in 960. Daunt.sireJ K 7-—, bele prima K 10-—, prsni liana K 12- od i] naprej franko. gotove napolnjene postelH iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega al; belegiMfl (Nanking), 1 tnhent ca. 180 cm dolga, 120 cm široki, 19 glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm hI dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajala* Kteljnim perjem K 16—, pol-danne K 20—, dim' Kd^ Posamezne tonne K 10—, 12—, 14-—, 16--. Pisuu' glavne blazine K 3- 350, 4--. Tahne2OOXH0c K 18-—, 18-—, 20-—. Glavne blazine 90>