ŠTEVILKA LETO XLVI, 24. DECEMBER 2014 CENA 1.60 EUR BENCINSKI SERVIS LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Martina Pečnik Herlah dobila Proslavili 15-letnico priznanje zlato jabolko za Planinskega društva Nazarje projekt Znanje za razvoj in otvorili razstavo fotografij v Zgornje Savinjske doline okviru natečaja STRAN 10 STRAN 15 t€ li PS n mot •OJkepfos a»evar.|. »labIN Oglasi, Voščila I 2 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Prihaja leto, skopuško s prazniki med tednom Tretja stran Zgornjesavinjski zdravstveni dom: Ljubenci do nove zdravnice, ali bo Nazarje dobilo heliodrom?......................5 Občinski svet Nazarje: Vložen predlog za stečajni postopek za JP Dom............................5 Velenje: Ministrica Smerkolj: »V paketu za Bruselj tudi 3. razvojna os«......6 Intervju: Nada Brinovšek, poslanka SDS v DZ..............8 Kolegij županov: Socialno podjetništvo vse bolj dobiva na veljavi.......... 10 Ambroževa maša v Novi Štifti: Srečanje čebelarjev ob prazniku....................13 Iz zakladnice naše doline: Ob bistrem potočku je Žagerski mlin............16 »Ljudje smo večinoma toliko srečni, kolikor hočemo biti« Pišem dvainpetdeseti uvodnik. Zadnji v letu 2014. Naslednji bo že spremljal prvo številko Savinjskih novic v letu 2015. Če zapišem, da mi je teh 52 tednov minilo neverjetno hitro, ne bom zapisal nič takega, za kar večina izmed vas, spoštovani bralci in bralke, ne bi rekla tudi zase. Čas teče in nič ne reče. A tokrat se ne nameravam ustaviti ob času in njegovi hitrosti, ampak ob pojmu, ki je najpogostejši sestavni del voščil, ki si jih izrekamo v tem času. Uganili ste, to je sreča. Najkrajša čestitka se glasi: »Srečno 2015!« Malce daljša: »Srečno novo leto!« Potem pa sledi nepregledna plejada takšnih in drugačnih bolj ali manj inovativnih prazničnih voščil, a le v ma-lokaterem manjka sreča. Nič čudnega, če pa je sreča, po mnenju mnogih mislecev, naš ključni cilj in smisel v življenju. Pregovor pravi, da je vsak svoje sreče kovač. Če se malce poglobimo v to sporočilo, nam hitro postane jasno, da je sreča stvar dosežka vsakega posameznika in ne nekaj, kar bi nam bilo dano. Za lastno srečo se mora potruditi vsak sam. Mnogokrat se sicer srečamo z razmišljanjem, kako plemenito je osrečevanje drugih in da je to najlepša pot do lastne sreče, toda v resnici ne moremo osrečiti nikogar drugega razen sebe, saj lahko nekomu damo vse - ljubezen, pohvalo, materialne dobrine ... - a če ta oseba sama sebi ne dovoli biti srečna, bo ves naš trud zaman. »Ljudje smo večinoma toliko srečni, kolikor hočemo biti,« je dejal Abraham Lincoln. »Nobe- ne pravice nimamo, da bi uživali srečo, ne da bi jo ustvarjali; kot da bi uživali bogastvo, ki ga nismo ustvarili,« je zapisal George Bernard Shaw. »Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel,« je ugotovitev Mihaila Pupi-na. Morda najstarejši rek o sreči izpod peresa filozofa Epikteta pa pravi: »Samo ena pot vodi k sreči: prenehati moraš skrbeti za stvari, ki presegajo moč tvoje volje.« Če zdaj nabor najbolj pogostih želja v prazničnih voščilih razširimo še na zdravje, uspeh in zadovoljstvo, ugotovimo, da so tudi te dobrine prvenstveno odvisne od nas samih, od vsakega posameznika posebej. Lahko sicer nekomu želimo zdravja, toda, če bo živel nezdravo, mu naše dobre želje ne bodo pomagale prav veliko. Na koncu pridemo do spoznanja, da smo sami odgovorni za svoje življenje. Žal mnogi tega ne zmorejo ali nočejo dojeti in za svojo »nesrečo« krivijo vlado, politiko, svojo službo, svoje starše, partnerja ..., hkrati pa zavidajo tistim, ki so (vsaj navzven) srečni. Ko bomo prešli ta način razmišljanja, bomo iz krize in bomo uspešen narod. Želim vam prijetne praznike in »srečno« novo leto! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Odbojkarski klub Mozirje: Niz zmag se nadaljuje.......................................29 4 ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 52, 24. december 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . ., , „„,. -r Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 3 Tema tedna Prihaja leto, skopuško s prazniki med tednom PRAZNIKI DANES IN NEKOČ Praznični čas naj bi bil namenjen druženju, posvečanju družini in počitku. Navadno pa je vse kaj drugega. Tekanje po trgovinah, mrzlično iskanje daril, čiščenje hiše, da se bo sijala ob prihodu gostov, in na koncu utrujenost, ki vzame veselje do praznovanja. A prazniki včasih niso bili namenjeni stresu, temveč umirjenosti, poglabljanju vase in nenazadnje v svojo vero. Žal je najbolj žlahtnega prazničnega izročila ostalo le malo, ljudje pozabljamo na tradicijo, ki ima globlji pomen, opozarja tudi priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, avtor obsežne monografije Slovenija praznuje, kjer opisuje sodobne šege in navade na Slovenskem. LETO 2015 PRINAŠA LE MALO PRAZNIKOV MED TEDNOM Slovenci radi praznujemo, temu ni moč oporekati. Takoj, ko v roke dobimo koledar za naslednje leto, preverimo, na katere dneve v tednu bomo poleg vikendov prosti zaradi praznikov, kako jih bomo lahko povezali v čim daljši dopust in seveda odpotovali kamorkoli že. Leto 2015 nam v tem smislu ne bo preveč naklonjeno. Če izvzamemo 1. januar, ki pride na četrtek, medtem ko je 2. januar že delaven dan, bomo brez dela prostih dni prve tri mesece v letu. 8. februarja je sobota, marec je brez praznikov, prosti dela bomo šele na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, ter nato v ponedeljek, 27. aprila, nato pa v petek, 1. maja. Tako si bomo brez dodatnega dopusta lahko privoščili tri podaljšane vikende, nato pa še prost 25. junij, ki pride na četrtek. Še malo bolj škrto bo leto 2015 s prazniki v drugi polovici. Vsi meseci od julija dalje pa vse do decembra, ko bomo dela prosti le na petek, 25. decembra, bodo brez enega samega prazničnega dneva sredi tedna. Kaj veliko manevriranja s prazniki in delanja mostov z dnevom ali dvema dopusta v naslednjem letu ne bo. HITRA KOMERCIALIZACIJA NAM BO UKRADLA PRAZNIČNI DUH A kot meni dr. Bogataj, težava ni v tem, da ni dovolj prostih dni, ampak v tem, da pozabljamo, kako bi morali praznovati. Namesto tega, da bi se posvetili svojim najbližjim in sebi, praznike običajno izkoristimo za opravila, ki jih sicer ne moremo postoriti, ali pa zato, da se s potovanjem izognemo domu. Vsi se tudi zavedamo, da je v zadnjih letih prišlo do hitre komercializacije božiča, danes pred prazniki divjamo iz trgovine v trgovino in pobesnelo nakupujemo, smisel božično-novo-letnih praznovanj pa je prav v umirjanju, izstopu iz vsakodnevnega stresa in iskanju dušnega miru. SE ŠE SPOMNIMO, KAJ SPLOH PRAZNUJEMO V DECEMBRU? Praznovanje se v bistvu začenja že z adventnim časom, ki je bil svojčas, kot pravi dr. Bogataj, namenjen tako fizični kot tudi duhovni pripravi ljudi na praznovanje božiča. Božič je velik krščanski praznik, dobro poznan tudi tistim, ki ga ne praznujejo. Malo manj poznan je 26. december, dan po božiču, takrat je na koledarju god svetega Štefana, prvega krščanskega mučen-ca. To so stari krščanski prazniki z dolgo tradicijo, a vse navade, ki jih ob tem času izvajamo, niso tako stare. Kot je moč prebrati v knjigi Slovenija praznuje, je v primeru božičnega drevesca šlo za prevzem nemške šege iz 17. stoletja, vendar božičnega drevesca ponekod v Sloveniji niso poznali vse do konca druge svetovne vojne, ko pa je v te kraje političnemu sistemu primerno prišla njegova različica - novoletna jelka. ZGORNJESAVINJČANI SMO OB BOŽIČU PEKLI KRUH BOŽIČNIK Slovenci smo res prevzeli precej tujih navad, zelo pestre pa so (vsaj bile) tudi lokalne navade ob praznikih. Kot v svoji knjigi Zgornjesa-vinjčani od rojstva do smrti navaja »Silvestrovanje bo!« pravijo v Mozirju. Slovo od starega leta bodo ob 21. uri v mozirski občini pripravili gostinski najemniki upravnega centra in občina pred tem centrom. Ob lokalnem glasbenem sestavu Duo mix bodo za dobro voljo poskrbeli še različni DJ. Nekaj minut pred polnočjo bo zbrane nagovoril Aleksander Videčnik, je bil najzanimivejši kruh v naših krajih poznan pod izrazi božičnik, poprtnik, na-mežnik, redkeje božični kruh. V okolici Šmihela so gospodinje dan pred božičem spekle po en bel, en zmesni in en ovseni kruh. Božič-nik je rezal in delil le gospodar, na dan Svetih treh kraljev, ko so ga delili, so morali otroci zanj skakati, ker ga je njihova mama držala visoko. To je imelo simbolen pomen, češ »Potrudi se zanj!«. V navadi je bilo tudi, da so ljudje košček božičnika vrgli v vodnjak, da bi bilo vode dovolj in bi ostala čista. NAJMLAJŠA STA DEDEK MRAZ IN SILVESTROVO Komunizem je v Slovenijo pripeljal še pred dvema desetletjema zelo priljubljenega moža, dedka Mraza. Dr. Bogataj v svoji knjigi razlaga, da so ga v naš prostor uvajali do leta 1951 po zgledu iz Sovjetske zveze, kjer so imeli djeda Moro-za. Leto pozneje je nastala njegova podoba, ki jo je izrisal priznani slovenski umetnik Maksim Gaspari. Najmlajši decembrski praznik pa je praznovanje novega leta, saj so se silvestrovanja začela šele v 20. stoletju. O novoletnih šegah po besedah dr. Bogataja ni veliko ohranjenih podatkov. Poznano je novoletno umivanje v vodnjaku, ki prinaša mladost, in različna vedeževanja, ki pa so se izvajala tudi na božični večer. Tatiana Golob župan Ivan Suhoveršnik. V Gornjem Gradu bodo s silvestrovanjem pričeli že ob 20. uri na gornjegrajskem trgu. Rajali pa bodo ob ansamblu Smeh in DJ Fupi-ju. Organizator, turistično društvo, obljublja obilo zabave za vse generacije. Marija Šukalo Spomine na ljudske običaje ob praznikih nam je zelo lepo ohranil slikar Maksim Gaspari. Silvestrovanji v Mozirju in Gornjem Gradu 4 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Aktualno ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Ljubenci do nove zdravnice, ali bo Nazarje dobilo heliodrom? Direktorica Darja Es je povedala, da bo nova zdravnica na Ljubnem ob Savinji pričela z delom najverjetneje februarja. (Foto: ŠS) Skupni organ občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki ga sestavljajo župani vseh sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini, se je po lokalnih volitvah prvič sestal v ponedeljek, 15. decembra. Na seji sta poleg županov sodelovala še direktorica zavoda Darja Es in dr. Boštjan Brezovnik z inštituta za lokalno samoupravo. Župani so direktorici zavoda podali soglasje k razširitvi dejavnosti. Pod okrilje zavoda se bo namreč ponovno priključila ambulanta na Ljubnem ob Savinji. »Dosedanji zdravnik Igor Kočevar je bil zaradi nespoštovanja Zakona o zdravniški službi deležen velikih kritik, nekateri bolniki pa so se zaradi nezmožnosti podaljševanja bolniških staležev, zaradi njegove nenapovedane odsotnosti, obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Območno enoto Ravne in na naš zavod. Kočevar je po nadzoru s strani ZZZS in pogovoru z ljubenskim županom Franjom Naraločnikom podal odpoved koncesijske pogodbe,« je razložila Eso-va in dodala, da bo nova zdravnica najverjetneje pričela z delom v ljubenski ambulanti s februarjem. Župani so podali soglasje zavodu k njeni zaposlitvi in k pogodbe- ni zaposlitvi pediatra ter medicinske sestre. Dogovorili so se še, da nazar-ski župan Matej Pečovnik pristopi k pogajanjem za nakup zemljišča, kjer naj bi stal prizidek k nazarski zdravstveni postaji, ter da bodo občine vrednost nakupa predvidele v proračunu za leto 2015. Esova je predlagala, da naj župani razmislijo glede umestitve he-liodroma - pristajališča za helikopter, saj je prostora ob zdravstveni postaji dovolj. Izkušnja iz preteklega meseca, ko je helikopter ob zdravstvenem domu pristal in hudega ponesrečenca odpeljal na zdravljenje, je bila zelo pozitivna. Dežurni zdravnik je namreč ponesrečenca lahko pripravil za prenos do helikopterja brez dodatnega prevažanja. Skupaj z dr. Brezovnikom so župani pregledali osnutek akta in pogodb, ki jih mora vsaka občine sprejeti, in sicer osnutek akta o upravljanju premoženja, osnutek pogodbe o prenosu premoženja v upravljanje in osnutek pogodbe o najemu stvarnega premoženja. S tem aktom in pogodbami bodo medsebojna razmerja uredili med zavodom in občinami. Štefka Sem Poleg zdravstvene postaje v Nazarjah bi lahko bil helidrom, saj je prostora za pristajanje helikopterja dovolj. (Foto: IS) OBČINSKI SVET NAZARJE Vložen predlog za stečajni postopek za JP Dom Podjetje Energetika Nazarje je na sodišče vložilo predlog za pri-četek stečajnega postopka za Javno podjetje Dom Nazarje. O tem je na seji občinskega sveta v četrtek, 18. decembra, prisotne seznanil župan Matej Pečovnik, ki je za odločitev izvedel na dopoldanskem sestanku z direktorjem Energetike Matejem Purnatom. Občinski svet je sprejel sklep, da se seznanja z omenjenim dejstvom. MOŽNO PODALJŠANJE ODPLAČILA DOLGA JP Dom od novembra dalje po sklepu občinskega sveta vodi vršilka dolžnosti direktorja, že sicer tam zaposlena Marija Breznik. Dotedanji direktor Matej Pečovnik je bil zaradi nezdružljivosti z župansko funkcijo razrešen. Prejšnji občinski svet je JP Domu zaradi insolventnosti naložil, naj pripravi program finančnega prestrukturiranja podjetja. V tej luči so potekali pogovori z obema največjima upnikoma. Na skupščinah Energetike in JP Komunale so bili sprejeti sklepi in nato predstavljeni pogoji, pod katerimi bi bili obe podjetji pripravljeni sodelovati pri finančnem prestrukturiranju. Pripravljen je bil predlog, ki bi omogočil petletno odplačevanja dolga JP Dom do obeh podjetij. ZA ENERGETIKO SPOREN ODKUP PROSTOROV Župan je še pojasnil, da je bil s strani Občine Nazarje konec leta 2011 izveden odkup prostorov, v katerih deluje občina, od podjetja Dom in za katere je Dom občini dotlej zaračunaval najemnino. V Energetiki menijo, da ta odločitev ni bila poštena do njih in do ostalih upnikov. Po informacijah Energetike je možno pogodbo o odkupu poslovnih prostorov izpodbijati v roku treh let, preden ta zastara, vendar je to mogoče le v postopku stečaja, zato so se za to potezo tudi odločili. V razpravi je sodelovalo več svetnikov. Janez Štiglic je menil, da je bil omenjeni odkup prostorov v resnici slabitev premoženja JP Dom. Predsednik odbora za gospodarstvo Boštjan Cigale je povedal, da je odbor podrobno pretresel predlagano finančno prestrukturiranje, vendar zadnja novica o vložitvi stečajnega predloga stvari povsem spremeni. Svetnik Milan Martinovic je dejal, da kot upravljavec stanovanj JP Dom ni bil dovolj fleksibilen in da so si ali pa si bodo stanovalci poiskali drugega upravljavca. Boštjan Cigale je dodal, da za ostale naloge, ki jih je Dom opravljal za občino, lahko ta ustanovi režijski obrat, za kar ima pravno podlago v svojem statutu. Marija Lebar Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 5 Gospodarstvo VELENJE Ministrica Smerkolj: »V paketu za Bruselj tudi 3. razvojna os« V torek, 9. decembra, je v Velenju potekalo prednovoletno srečanje direktorjev, županov in poslancev Savinjske regije. Tokratno srečanje je bilo peto po vrsti, pripravile pa so ga Regionalna gospodarska zbornica Celje, Razvojna agencija Savinjske regije, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Na delovno srečanje so povabili tudi ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj. GOSPODARSTVENIKI IN POLITIKI ZA 3. OS V razpravi po govoru ministrice so predstavniki gospodarstva in lokalnih skupnosti ponovno poudarili vitalni pomen hitre ceste za regijo. »Gospodarstvo v regiji s sedanjo neustrezno prome- izzivi je Smerkoljeva izpostavila namen, da ta služba postane spodbujevalec uravnoteženega, naprednega in trajnostno naravnanega razvoja Slovenije. Pa tudi, da se s skupnimi prizadevanji vseh deležnikov čim bolj uspešno izkoristi 3,2 milijarde evrov sredstev evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so Sloveniji na voljo v finančnem obdobju 2014-2020. NAMESTO V ZIDOVE NALOŽBE V VSEBINE V novi perspektivi je bistven premik od investicij v zidove k vlaganjem v vsebinske projekte, kot se je izrazila Smerkoljeva. Do konca leta 2020 bodo sofinancirani predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost našega Zupani, direktorji in poslanci so zbrano prisluhnili nagovoru ministrice. (Foto: Marija Lebar) tno infrastrukturo komaj zagotavlja ohranjanje delovnih mest, kaj šele, da bi lahko ustvarjalo nova, je med drugim dejal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. ZA KREPITEV ODNOSOV Ministrica Smrkoljeva je izrazila zadovoljstvo nad številčno udeležbo na dogodku. »Srečanje je pomembno za krepitev medsebojnih odnosov, pogovor o odprtih vprašanjih in za predstavitev prihodnjih aktivnosti vlade na področju izvajanja evropske kohezijske politike 20142020,« je povedala in dodala, da je to njen prvi tak dogodek v mandatu. SLUŽBA KOT SPODBUJEVALEC RAZVOJA Službo Vlade RS za razvoj in evropsko ko-hezijsko politiko, ki je organ upravljanja do leta 2020, čaka kar precej nalog. Med ključnimi gospodarstva in zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. Izpostavila je, da je EU denar naš skupni razvojni denar, s katerim lahko dosežemo razvojni preboj, seveda z njegovo pametno uporabo in kombiniranjem z drugimi finančnimi viri. POTRDITEV BRUSLJA DO KONCA LETA Partnerski sporazum, ki ga je med drugimi strateškimi dokumenti, potrebnimi za črpanje evropskih sredstev, pripravila Slovenija, je evropska komisija že potrdila, do konca leta iz Bruslja pričakujejo še potrditev operativnega programa. Vanj so umeščeni projekti, ki so pripeljani najdlje in ki povezujejo ne samo lokalne skupnosti in regije, pač pa tudi čezmejni in meddržavni. Med njimi je projekt severnega kraka 3. razvojne osi, je na vprašanje potrdila Alenka Smerkolj. Aktivno poteka delo na nacionalni uredbi, ki Ministrica Alenka Smerkolj je predstavila program aktivnosti na področju kohezijske politike. (Foto: Marija Lebar) bo podrobno opredelila način izvajanja. Oblikovali se bodo ustrezni instrumenti, v okviru katerih bodo lahko za finančno podporo kandidirala podjetja in drugi deležniki na nacionalni oziroma regionalni ravni. PREDVIDENA POENOSTAVITEV POSTOPKOV »V smeri čim bolj uspešnega črpanja evropskega denarja in realizacije zadanih projektov v službi načrtujemo poenostavitve in standardi-ziranje postopkov ter znižanje administrativnih bremen, predvsem na ravni upravičencev, ki se dnevno srečujete s temi problemi.« Za največji možni izkoristek evropskih sredstev so potrebni stabilni okviri. V preteklosti je bilo sprememb preveč in vsaka je dodala nekaj v mozaik težav, s katerimi so se srečevali izvajalci projektov. »Verjamem, da v teh obdobju ne bo tako, da bo koordinacija boljša, usmeritve jasnejše in odzivi hitrejši,« je optimistično napovedala ministrica. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Gospodarstvo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Podpis o pridruženem članstvu LUV osnova za nadaljnje sodelovanje Na svoji zadnji seji v letu 2014 je upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) gostoval pri Ljudski univerzi Velenje, kjer so podpisali pogodbo o pridruženem članstvu tega izobraževalnega zavoda k zbornici. Direktorica Brigita Kropušek Ranzinger je izpostavila delovanje in načrte ljudske univerze. IZOBRAŽEVALNI SEKTOR NAJ BO BOLJ PRILAGODLJIV Člani upravnega odbora so ob pregledu zapisnika prejšnje seje ugotovili, da izvedba ankete o interesu članic zbornice za ustanovitev komisije za internacionalizacijo v okviru SŠGZ, ki jo je predlagalo Mednarodno poslovno združenje Perspektiva, ni smiselna. Omenjeno združenje namreč ni pripravilo finančnega plana, iz katerega bi bili na eni strani razvidni predvideni viri prihodkov in njihova višina, na drugi strani pa predvideni odhodki za posamezne planirane aktivnosti komisije. V smislu tesnejšega sodelovanja zbornice z mladimi sta na seji sodelovala predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher in direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik, ki sta govorila o nekaterih konkretnih možnostih sodelovanja z gospodarstvom. Razvila se je razprava, v kateri so bili prisotni mnenja, da bi se moral izobraževalni sektor bolj prilagajati trenutnim in načrtovanim potrebam gospodarstva, pri čemer je podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin podčrtal potrebo po politehniki, Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje pa je dejal, da je obvezna praksa, ki jo morajo dijaki opravljati v podjetjih, prekratka. SŠGZ naj bi po mnenju prisotnih prevzela povezovalno vlogo med gospodarstvom in izobraževalnimi organizacijami. PREDSTAVLJENE DEJAVNOSTI LJUDSKE UNIVERZE Brigita Kropušek Ranzinger je preletela številne dejavnosti, ki jih andragoški zavod LUV izvaja na področju izobraževanja odraslih. Med drugim je omenila tudi Center za samostojno uče- nje v Nazarjah, ki je dopolnil desetletnico, in na novo ustanovljeno Univerzo za tretje življenjsko obdobje za Zgornjo Savinjsko dolino. V bodoče načrtujejo intenzivirati prizadevanja, da bo osnovno šolo končalo okoli 1.400 ljudi v Saša regiji, ki te še nimajo. Pri tem, tako Kropušek Ranzingerjeva, računajo na sodelovanje delodajalcev teh oseb. Posvetili se bodo tudi programu verificiranja neformalno pridobljenih znanj in spretnosti ter programu nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Polona Fink Ružič in Igor Knez iz pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije sta predstavila nov priročnik Kolektivna pogajanja. Marija Lebar Direktorica Brigita Kropušek Ranzinger (levo) je izpostavila delovanje in načrte Ljudske univerze Velenje. (Foto: Marija Lebar) DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV ŠALEŠKE DOLINE Od države zahtevajo red in pravice, saj ji plačujejo davke Janko Mazej iz Belih Vod (desno) je eden najglasnejših zagovornikov pravic lastnikov gozdov v Sloveniji. (Foto: Jože Miklavc) V torek, 9. decembra, so se v Lajšah sešli na posvet o problematiki v zasebnih gozdovih člani Društva lastnikov gozdov Šaleške doline. Na predstavitev novosti in nujnih ukrepov na to temo so medse povabili strokovnega sodelavca direktorata za gozdarstvo Tomaža Remica, ki je pojasnjeval vladne vidike gospodarjenja v zasebnih gozdovih ter razloge za zaostajanje vladnih ukrepov in nujnih sprememb zakonodaje s tega področja. Številni razpravljavci, ki jih je ob predsedniku društva Francu Sevč-nikarju v razpravi usmerjal predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje, vodja krajevne enote Šoštanj Aleš Ocvirk, so iz- postavili vse večje težave in oškodovanja v njihovih gozdovih zaradi poškodovanja lastnine, vožnje z gorskimi kolesi, s štirikolesniki, krosarji ter težjimi motornimi vozili po njihovih gozdovih, zasebnih cestah in gozdnih vlakah. Beseda je tekla tudi o prekomer- nemu nabiranju gozdnih sadežev, o spremembah zakonodaje o lovstvu, o odpravljanju posledic žle-doloma in drugih vplivih naravnih nesreč, o certificiranju gozdov, o davku na nepremičnine in uveljavljanju le-tega za gozdne površine ter o ukrepih za razvoj gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželja Slovenije za obdobje 20142020. Najostreje je o svojih izkušnjah spregovoril Janko Mazej iz Belih Vod, ki ima gozdove na meji šo-štanjske in mozirske občine in je tudi v slovenskem merilu najglasnejši zagovornik za več reda in spoštovanje pravic lastnikov v zasebnih gozdovih. Jože Miklavc Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 7 Intervju NADA BRINOVŠEK, POSLANKA SDS V DRŽAVNEM ZBORU Politik je za svoja dejanja in odločitve tudi odgovoren Nada Brinovšek Na državnozborskih volitvah letos poleti je bila kot poslanka na listi stranke SDS izvoljena Mozirjanka Nada Brinovšek. Po tem, ko je imela Zgornja Savinjska dolina tudi že po tri poslance, v prejšnjem mandatu pa dva, je zdaj Brinovškova edina poslanka z našega območja. Politika ji ni nova, že dolga leta je članica stranke. Nove funkcije poslanke se je lotila zavzeto, sama pa priznava, da se mora pri svojem delu še učiti in izpopolnjevati. Kljub kratkemu času na poslanskem mestu je v parlamentu izpostavila že več tem, ki so življenjskega pomena tako za našo dolino kot za Slovenijo na splošno. Kot pravi, ni pozabila na predvolilne obljube, občanom pa bo dostopna v poslanski pisarni. - Kako vas je pot zanesla v politiko? Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se dogaja v mojem domačem ali širšem okolju, v državi ... Čutila sem težnjo, voljo in željo po nečem novem, voljo do premikov na boljše, zato sem se tudi leta 1996 včlanila v SDS. Njen program, ki kot osnovne človekove vrednote poudarja svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, domoljubnost ter pozitiven odnos do okolja, mi je bil najbolj blizu. Vesela sem, da sem vse do leta 2002 tudi opravljala funkcijo tajnice občinskega odbora SDS in si s tem tudi pridobila določena znanja na področju občinske politike. V letu 2002 sem na takratno korektno željo župana pustila vse funkcije v stranki. Ostala pa sem članica stranke in njeno delo tako na občinskem kot državnem nivoju vseskozi spremljala. Poudariti želim, da sem se kot direktorica občinske uprave Občine Mozirje vedno trudila, da sem delovala v splošno dobro občanov in pri tem svojega članstva v stranki nisem izpostavljala. Ja, politika me je vedno zanimala! Na to temo tudi veliko berem, stalno pa sem spremljala tudi dogajanje v parlamentu, ki ga prenaša tretji program nacionalne televizije. No, zdaj dogajanje v parlamentu doživljam v živo. - In kako je prišlo do odločitve za kandidaturo na volitvah v državni zbor? Ideja se je porodila v občinskem odboru naše stranke. Priznam, da sem razmišljala, ali sem sposobna, ali bom zmogla? Glede na pozitiven odziv mojih najbližjih sem na kandidaturo pristala. Volitve in glasovi, ki sem jih kot članica SDS prejela, so pokazali, da sem se pravilno odločila. In tega sem zelo vesela. - Zdaj ste v službi v državnem zboru. Kaj pa vaša služba na občini? Kot poslanka sem službo v Državnem zboru RS nastopila 1. avgusta. To pomeni, da bom tam zaposlena štiri leta, kolikor traja mandat, ob predpostavki, da vmes ne bo prišlo do predčasnih volitev. V tem času mi glede na zakon o javnih uslužbencih služba na Občini Mozirje miruje. - Kako ste se znašli na novem delovnem mestu? Prvi vtisi so zelo dobri. Vse je bilo tako, kot sem si predstavljala, sam parlament kot sodelavci ... Presenetilo me je sproščeno vzdušje med poslanskimi kolegi tudi drugih poslanskih skupin. Prisrčen »dober dan« ob vsakem srečanju, pa naj gre za kolega poslanca, predsednika državnega zbora, ministra ali strokovnih sodelavcev v parlamentu, daje poseben pečat mojim pozitivnim vtisom. Prav tako je tudi z delom v poslanski skupini, kjer se tedensko dobivamo na sejah. Na teh sestankih se pogovorimo o tedenskih aktivnostih in zadolžitvah ter dobimo številne potrebne informacije, ki so za nas nove poslance še kako dobrodošle. Poslansko skupino dopolnjujejo tudi strokovni sodelavci, ki nam priskočijo na pomoč pri iskanju in pripravi gradiv za seje odborov in državnega zbora. Veliko se moram še naučiti in res je, kot pravi pregovor, »več kot veš, več veš, da ne veš«. - Imenovani ste bili tudi v nekatere parlamentarne odbore. V katerih telesih državnega zbora torej delujete? Sem članica odbora za finance in monetarno politiko, odbora za notranjo politiko in javno upravo, odbora za zdravstvo in komisije za poslovnik državnega zbora. »Sama sem v razpravi na seji državnega zbora opozorila, da je v prvi vrsti potrebno zagotoviti sredstva za odpravo posledic poplav, ker se v nasprotnem primeru bojim, da bo to posledično občutilo tudi naše gospodarstvo.« v_J Naj pri tem še povem, da sem si zelo želela biti v odboru za infrastrukturo, predvsem zaradi mojih predvolilnih obljub. No, kljub temu, da nisem v tem odboru, vem, da bom lahko preko mojih poslanskih kolegov opozarjala tudi na to problematiko. Po drugi strani imamo poslanci možnost postavljati ministrom tudi pisna ali ustna poslanska vprašanja. V vsem tem času sem zastavila okrog 15 pisnih vprašanj, največ s področja zdravstva, zaposlovanja mladih, javnih del in sociale. Na seji državnega zbora sem ministru za infrastrukturo in ministrici za okolje in prostor zastavila vprašanja glede umestitve trase 3. razvojne osi v prostor oziroma katera trasa in kdaj bo umeščena v prostor ter o dinamiki aktivnosti v zvezi s tem. Glede na to, da na seji nisem dobila zadovoljivega odgovora, sem isto vprašanje zastavila še enkrat, tokrat pisno. Ministru za infrastrukturo sem zastavila vprašanje glede sofinanciranja oziroma vključitve dostavnih žičnic v sistem javnega potniškega prometa, kar bi za smučarske centre, kot so Golte, prineslo pozitivne učinke. Pričakujem tudi odgovor ministra za infrastrukturo glede dovoljenja za začetek delovanja male hidroelektrarne v Zgornji Savinjski dolini, ki se vleče že nekaj let. To so moji izzivi. - Ko že govoriva o infrastrukturi in cestah, vsakdanja pot v službo v Mozirje je bila prej kratka, zdaj, ko ste v Ljubljani, je drugače. Kako poteka? Glede na mojo oddaljenost, sem bila tudi upravičena do službenega stanovanja, ki sem ga dobila, a sem ga odklonila, ker je bilo preveliko. Razen ponedeljkov se sedaj iz Ljubije, kjer živim, redno vozim v Ljubljano. 8 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Intervju, Iz občin - Državni zbor je nedavno sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim se zagotavlja dodaten denar za izdatke, ki so bili prenizko ocenjeni. Kakšno je vaše mnenje glede rebalansa? Glede na to, da se je rebalans sprejemal ob koncu leta, bi lahko temu rekli kar zaključni račun. Vendarle je bil rebalans potreben, kljub temu da je prejšnja vlada zatrjevala, da proračuna ne bo treba popravljati. Glede na načrtovane prihodke v višini 8,6 milijard evrov so bili leti načrtovani previsoko za okoli 20 milijonov, odhodki v višini 9,6 milijard pa so bili načrtovani za okoli 176 milijonov premalo, povečal se je tudi primanjkljaj v proračunu, ki znaša 1,2 milijardi evrov. Če ta primanjkljaj ponazorim - je to investicija TEŠ 6. Gleda samega rebalansa proračuna moram reči, da kljub opozorilom s strani opozicije ni dosežen cilj, ki bi bil v tem trenutku najpomembnejši za Slovenijo. Sama sem v razpravi na seji državnega zbora opozorila, da je v prvi vrsti potrebno zagotoviti sredstva za odpravo posledic poplav, ker se v nasprotnem primeru bojim, da bo to posledično občutilo tudi naše gospodarstvo. Prav tako sem v razpravi opozorila, da niso počrpana sredstva iz evropskega proračuna za regionalni razvoj, in sicer v višini 90 milijonov evrov. Nadalje sem izrazila moje nestrinjanje s tem, da se jemlje proračunskim postavkam, kot so: lokalna samouprava, 1,5 milijona evrov, lokalna infrastruktura, 2,9 milijona evrov, razvoj regij, 61,7 milijona evrov, podjetnišlvo in konkurenčnost, 17,2 milijona evrov, razvoj turizma, 16,8 milijona evrov, razvoj podeželja, 14,1 milijona evrov, kreiranje novih delovnih mest, 4,6 milijona evrov, znanstveno raziskovalni dejavnosti 9,3 milijona evrov. V vseh teh primerih gre za dejavnosti, ki prinašajo dodano vrednost. Na drugi strani pa se je povečalo sredstva predvsem za delovanje javne uprave kot so e-upravljanje in informacijska infrastruktura 2,3 milijona evrov in tako naprej. - Dolga leta ste bili v javni upravi. Kaj menite o nenehnem krčenju prejemkov zaposlenih v javnem sektorju? Za javne uslužbence že vse od leta 2008 veljajo zakonske omejitve, ki vplivajo na njihove prejemke. Žal se bodo te omejilve, glede na zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, nadaljevale. Menim, da plačna lestvica, ki daje vse javne uslužbence v en koš, ni bila najboljša rešitev. - Kako vi kot donedavna občinska funkcionar-ka gledate na krčenje denarja za občine in za izvajanje njihovih osnovnih nalog? Prvi izgledi so, da se lokalnim skupnostim ne piše dobro. Še vedno ni usklajena tako imenovana glavarina za leto 2015, na podlagi katere se izračuna primerna poraba občine in še vedno ni dokončne odločitve glede sofinanciranja občinskih investicij s strani države. Občinam se je z rebalansom proračuna za leto 2014 vzelo kar precej sredstev, upam, da se to v letu 2015 ne bo ponovilo. - Se strinjate z ugotovitvijo premierja Mira Cerarja, da dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo. Menite, da bo mogoče javnofi-nančni primanjkljaj, ki ga bo letos za 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda, že prihodnje leto znižati na 2,8 odstotka, do leta 2017 pa povsem odpraviti? S to ugotovitvijo se strinjam in vladi Mira Cerarja želim, da ji bo uspelo pri načrtih. Seveda pa bo za to potrebno veliko dogovarjanja, sodelovanja, razumnega ravnanja in predvsem odrekanja. - Na katerih področjih je vaša poslanska skupina vlagala amandmaje in kako so bili ti sprejeti? Naša poslanska skupina je zelo aktivna. Ni zakona, ki je bil obravnavan v državnem zboru, na katerega naša poslanska skupina ne bi vložila svojega amandmaja. Žal do sedaj niti en naš amandma ni bil sprejet, tudi ko je šlo za še kako pomemben amandma k rebalansu proračuna, da se za odpravo posledic poplav namenijo dodatna sredstva. - Kako vidite položaj politika v odnosu do državljanov? Menim, da je politik s tem, ko prevzame funkcijo, ko se v svojem programu in okolju zaveže, OBČINA NAZARJE V skladu s statutom občine Nazarje je potrebno izvesti volitve v krajevne odbore v 60 dneh po lokalnih volitvah. Tako so v prvih dneh decembra v vseh treh krajevnih skupnostih pripravili zbore občanov, na katerih so prisotni neposredno predlagali osebe, ki naj bi kandidirale oziroma bile izvoljene v krajevne odbore krajevnih skupnosti Nazarje, Šmartno ob Dreti in Kokarje. Na zboru v KS Kokarje so bili predlagani in izvoljeni člani krajevnega odbora za naselja Čreta, Kokarje, Potok in Pusto Polje. Za naselje Lačja vas je bil krajevni zbor izveden posebej in predlagan tamkajšnji predstavnik v krajevni odbor. Sledile so konstitutivne seje posameznih krajevnih odborov. Tako so v Kokarjah predsedovanje ponovno zaupali Andreji Zupan, ki je to funkcijo opravljala že v preteklem mandatu. Potem, ko je bil Matej Pečovnik izvoljen za župana, ga da se bo zavzemal za konkretne potrebe prebivalstva, za to tudi odgovoren. - Kako bi reagirali v dilemi oziroma kako bi glasovali pri odločanju med interesi prebivalcev in interesi vaše stranke? Prihajam iz okolja, kjer sem bila dnevno v stiku z našimi občani, njihovimi stiskami, potrebami in željami. Na državnem nivoju ni dosti drugače. A dileme tukaj ne vidim. Program naše stranke ni v nasprotju z interesi prebivalcev Slovenije. Naša poslanska skupina SDS šteje 21 članov, redno se srečujemo in posvetujemo o vsebinah, ki bodo na dnevnem redu odborov in državnega zbora. Seveda pa vsak poslanec na koncu glasuje po svoji vesti. - Nedavno ste bili na obisku v evropskem »hramu demokracije« v Bruslju. S kakšnimi novimi vtisi in spoznanji ste se vrnili? V začetku decembra sem bila na dvodnevnemu službenemu potovanju v Bruslju. Tam smo se med drugimi na delovnemu sestanku srečali tudi z našo komisarko Violeto Bulc in med ogledom evropskih institucij tudi z našimi evropskimi poslanci. Moja prva misel, ko sem se vrnila domov, je bila: kako lepa je ta naša Slovenija. - Kako boste vzdrževali stike s svojo volilno bazo? V mesecu januarju pričnem z delom v poslanski pisarni. Le to bom imela v vseh občinah v Zgornji Savinjski dolini. Poleg tega sem za občane dosegljiva tudi na telefon in preko elektronske pošte. Pogovarjala se je Marija Lebar je na predsedniškem mestu v krajevnem odboru Nazarje nasledil Ivan Turk mlajši. V Šmartnem ob Dreti ni več kandidiral Miro Brezovnik, predsednica tamkajšnjega odbora je postala Olga Obojnik, ki je hkrati tudi občinska svetnica. Zborni krajanov kot neposredni način demokracije so tudi priložnost, da krajani izrazijo svoje potrebe, želje in mnenja. Tako je bilo tudi tokrat. Največ predlogov za izboljšanje in odpravo sedanjega neustreznega stanja so na vseh treh zborih izrazili glede ureditve cest, kanalizacije in vodooskrbe. Številni so bili predlogi za izboljšanje poplavne varnosti, saj je območje občine pogosto izpostavljeno poplavam. Prisotni so se še zanimali za načrtovano gradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer ne bo kanalizacije, in za pogoje pridobivanja sredstev v ta namen na občinskih razpisih. Marija Lebar Po izvedenih zborih občanov konstituirani še odbori krajevnih skupnosti Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 9 Iz občin, Organizacije KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Socialno podjetništvo vse bolj pridobiva na veljavi Na zadnjem letošnjem kolegiju zgornjesavinjskih županov, ki ga je sklical lučki župan Ciril Rosc, so se prisotni seznanili s tematiko socialnega podjetništva. Vsebino sta predstavila državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Sla-pnik in predsednik Sveta za razvoj nevladnih organizacij Savinjske regije Srečko Prislan. Prislan je dejal, da tema socialnega podjetništva vse bolj pridobiva na pomenu tako v Evropi kot v svetu. Gre za inovativno obliko podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Namesto dobička v ospredje postavlja človeka in razvoj lokalne skupnosti. Z uspešnim sodelovanjem in spodbujanjem socialnega podjetništva lahko potenciramo domače vire in znanja ter aktiviramo razvoj Zgornje Savinjske doline na različnih področjih. Nova finančna perspektiva obljublja še večji potencial za razvoj, pred- OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Tokrat sprejeli tako rebalans kot proračun za prihodnje leto V četrtek, 18. decembra, se je na zadnji seji v tem koledarskem letu zbral gornjegrajski občinski svet. Obravnavali so več zadev, najpomembnejši točki pa sta bili drugi rebalans proračuna za to leto in proračun za prihodnje leto. Župan Stanko Ogradi je povzel večja odstopanja na prihodkovni in odhodkovni strani pri drugem rebalansu proračuna za tekoče leto. Svetniki so podali določena vprašanja za konkretne primere. Odbor za proračun je podrobno obravnaval spremembe in priporočil občinskemu svetu potrditev rebalansa. Svetniki so rebalans soglasno sprejeli. Proračun občine Gornji Grad za leto 2015 znaša 2,3 milijona evrov. Je nekoliko nižji kot letošnji, saj se predvideva manj prihodkov predvsem s strani evropskih razpisov, ki jih bo v prihodnjem letu zelo malo. V PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Proslavili 15 let od ustanovitve vsem za lokalne skupnosti in iniciative, ki bodo prepoznale priložnosti in potrebe v domačem okolju, je povedal Tadej Slapnik. Socialna podjetja lahko delujejo v različnih pravnih oblikah, kot so zadruge, društva, vzajemne družbe ter na različnih resornih področjih. Ob ustreznih mehanizmih in podpori s strani lokalnega okolja in države lahko razvijajo nove možnosti zaposlovanja, zagotavljajo dodatna delovna mesta in družbeno koristne dejavnosti. Spodbujajo sodelovanje in povezovanje ljudi, njihovih znanj in izkušenj ter omogočajo socialno in poklicno vključenost skupin ljudi, ki imajo manjše možnosti za zaposlitev. Lokalnim sredinam, ki imajo posluh za socialno podjetništvo, se ponuja precej priložnosti. Na nivoju države namreč to področje zaenkrat prepoznava le okrog 25 občin, je še povedal Slapnik. Marija Lebar Nazarsko planinsko društvo je eno izmed mlajših v Sloveniji, vsekakor pa v Zgornji Savinjski dolini. Decembra 1999 se je vpisa- ril predsednik društva Marjan Ostruh. Nanizal je najpomembnejše mejnike delovanja društva in predstavil uspehe vseh društvenih odsekov. Pri tem Predsednik Marjan Ostruh je nanizal najpomembnejše mejnike delovanja društva in predstavil uspehe vseh društvenih odsekov. (Fotodokumentacija PD Nazarje) lo v register društev, od takrat na- je izpostavil ustanovitelje društva: prej članstvo narašča, društvo je zelo aktivno na številnih, s planinstvom povezanih področjih, predvsem dobro izpolnjuje potrebe in želje svojih članov. Teh je danes že okoli 500, kar pomeni, da je bilo zadnjih petnajst let zelo plodnih, vodstvo društva pa je bilo ves ta čas usmerjeno v razvoj. Martina Dušiča, Srečka Uzarja in Mateja Pečovnika, ter se jim z darili še enkrat zahvalil za njihov prispevek pri nastanku društva. Po predsednikovem nagovoru so zbrani uživali v projekciji fotografij, ki so jih popeljale skozi začetek ustanovitve društva do zadnjih delovnih podvigov planincev na njem so zajeti projekti, ki so se pričeli že v tem letu in se nadaljujejo, ter skupni projekti, ki jih bo občina izvajala skupaj z drugimi. Med te spadajo vodovodni sistem Letošč, gradnja prizidka k zdravstveni postaji Nazarje, kolesarske poti in še nekateri drugi. Prednostna naloga pa bo obnova gornjegrajske šole. Odbor za proračun je sicer priporočal sprejem proračuna, so pa v odboru zaključili, da je le-ta premalo razvojno naravnan. Občinski upravi so priporočali, naj naredijo čim več na pridobivanju sredstev z razpisov. Svetniki so v obravnavi izpostavili še višino planiranih odvetniških storitev, kadrovski načrt občine, javna dela, tematske poti in finančni načrt gornjegrajske Komunale. Po obravnavi so proračun v prvem branju soglasno sprejeli. Štefka Sem Na praznovanju jubileja so se spomnili ustanoviteljev društva (od leve): Martina Dušiča, Mateja Pečovnika in Srečka Uzarja. (Fotodokumentacija PD Nazarje) Člani društva so obletnico ustanovitve proslavili na miklavževo v domu kulture v Nazarjah, kjer so si zbrani najprej ogledali prisrčen program mladih planincev. Zbrane je nagovo- društveni koči Farbanci, markaci-stov pri zglednem urejanju planinskih poti ter veselem druženju na planinskih izletih. Tatiana Golob 1287 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Kultura, Ljudje in dogodki 10 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV IN INVALIDOV MOZIRJE Slovesno ubrana pesem ob jubileju Ob prvem okroglem jubileju so članice in člani Mešanega pevskega zbora društva upokojencev in invalidov Mozirje, ki jih vodi Matjaž Žele-znik, stopili na oder domačega kulturnega doma in ubrano zapeli. Kot gostje so se jim na praznovanju jubileja pridružile pevke in pevci iz Kranjske gore, s katerimi so ob koncu prireditve skupaj zapeli. MEŠANI PEVSKI ZBOR NADALJUJE DOLGOLETNO TRADICIJO V Mozirju je tradicija ubranega petja stara dolga desetletja, saj je v kraju vedno delovalo kar nekaj pevskih zborov in skupin. Osrednji zbor je bil Mešani pevski zbor Kulturnega društva Mozirje, ki pa je prenehal z delovanjem. Na njegovo mesto je pred desetimi leti stopil mešani pevski zbor, ki je nastal iz vrst članov društva upokojencev in društva invalidov. Slednji so dali pobudo, da bi se tradicija ubranega petja v Mozirju po parih letih tovrstne suše vendarle nadaljevala. Stopili so skupaj in ustanovili nov zbor. V njem je pričelo peti nekaj preverjenih dolgoletnih pevcev, ki so izkušnje nabirali že prej s sodelovanjem v drugih zborih. Kar nekaj pa se je pridružilo novih članov, željnih druženja in petja. Tako so se začeli udeleževati vaj, s katerimi so iz tedna v teden rasli in se pevsko izpopolnjevali. Začeli so z nastopi na krajevnih prireditvah in širše. Sledile so udeležbe na tekmovanjih zborov upokojenskih in invalidskih društev, kjer je njiho- va kvaliteta prišla do izraza v največji meri. Večkrat so bili zmagovalci regijskih tekmovanj in si s tem prislužili možnost sodelovanja na državnih srečanjih. PODELITEV GALLUSOVIH ZNAČK Po njihovem nastopu je sledila podelitev Gallusovih značk, ki jih Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje na osnovi dolgoletnega udejstvovanja na področju ljubiteljske kulture. Podelili so tudi par najžlahtnejših, torej častnih, za katere so se prejemniki s kulturo trudili več kot štirideset let. Značke je podelila strokovna sodelavka mozirske izpostave sklada Simona Zadravec. NAVDUŠILI TUDI GOSTJE Z GORENJSKE Podoben zbor kot je mozirski, že več desetletij deluje tudi v Kranjski Gori. Kar zažvenketalo je po dvorani, ko so pevke in pevci v tradicionalnih gorenjskih nošah stopili na oder. Odpeli so par domačih pesmi, ki so značilne za predel Slovenije, od koder prihajajo. Za vrhunec večera, ki ga je vodila Ivana Žvi-pelj, so se jim na odru pridružili še domači pevci, da so skupaj zapeli. Sicer maloštevilno občinstvo je lahko ob izvajanju pevcev obeh zborov uživalo in si duhovno obogatilo z ubrano pesmijo obarvan sobotni večer. Koncert je bil organiziran v okviru tedna upokojencev, zato je nastopajoče in obiskovalce pozdravila predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko. Izpostavila je dejstvo, da sicer čas ni naklonjen organiziranju različnih prireditev, da pa so upokojenci primer, kako jih je vendarle mogoče organizirati. In to za majhen denar. Benjamin Kanjir Simona Zadravec (desno) iz JSKD OI Mozirje je podelila Gallusove značke za dolgoletno udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture. (Foto: Benjamin Kanjir) VESELI DECEMBER V CENTRU STAREJSIH GORNJI GRAD Mladi gostje razveseljevali stanovalce V mesecu, ko se poslavljamo od starega leta in čakamo novega, stanovalce Centra starejših Gornji Grad obiskujejo razni gostje, ki jim polepšajo dneve. Vedno se zelo razveselijo najmlajših, ki s svojo preprostostjo in pristnostjo sežejo do srca. Tako je bilo tudi, ko so stanovalce obiskali otroci iz gor-njegrajskega vrtca in člani folklorne skupine. Le-ti so jim zapeli, zaplesali in s svojo otroško energijo polepšali dan. Le nekaj dni kasneje so ob prvi obletnici delovanja nastopili trije člani družine Stenšak, Mitja, Ka- tja in Nastja, ki sestavljajo skupini Mika Nas. Mladi glasbeniki so se v centru že večkrat ustavili, tokrat pa so stanovalcem pripravili uro glasbenega užitka. Nekateri so tudi zaplesali. V imenu stanovalcev so prejeli darilca, ki jih sami izdelujejo, in vabilo, naj se še oglasijo. Štefka Sem Ansambel Mika Nas je stanovalcem centra pripravil uro glasbenega užitka. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 1288 Zgodovina in narodopisje Vojni čas 1914-1918 - tayaukoua kronika (6) Piše: Aleksander Videčnik KAJ JE HUDO POSPEŠEVALO DRAGINJO? Bili so to begunci, sicer smo to že omenili in se nam je to ponavljanje nehote vrnilo, to pa je kronista svojstvo. Beležimo korak časa dalje. DRŽAVNI POSEGI Stari avstrijski birokratični vodje, še z eno nogo na Metternichovem absolutizmu, stoječi sistem se začne cepiti. Cesar Karl je izdal obsežno politično amnestijo, vživotvorjen je parlament in obeča se nova ustava pomlajeni Avstriji. Narodi naj dobijo pravico samoodločbe - torej avtonomija! REFLEKS RUSKE REVOLUCIJE Ta dogajanja v Avstriji so gotovo posledica ruske revolucije, ki je v temu obdobju izbruhnila, stari avtokratični sistem strmoglavila in mogotce s prestola pahnila. Čudna so pota Gospodova! Z vstopom Zedinjenih držav v vojno, te zahtevajo svetovno demokratizacijo na podlagi popolne svobode narodov, nadalje s proglasitvijo vojnega stanja nad Kitajskim, skoraj vsemi ameriškimi državami - še celo afrikanska »črna« republika Liberija je nam napovedala vojno - sedaj je skoraj celi svet nam sovražnik, razen Švice, Švedske, Norveške, Danske, Nizozemske in Španije in mogoče še kje kakšen »Kulturland« (kulturna dežela op. A.V.). BISMARCKOVA MODROST Bismarck je nekoč rekel: »Wir Deutsche fürchten Gott, aber sonst nichts in der Welt!« Nebo je visoko, car je daleč ... (Prevod Bismarckovega citata: »Mi Nemci se bojimo Boga, ampak nikogar drugega na tem svetu!« op. A.V.) NARODI, KI TRPIJO Narodi, tako imenovana masa ljudstva, ki trpi in nosi breme vojne, želi in zahteva mir. To je posebno nemška delavska socialno demokratična stranka manifestno pokazala skoz mirovni štrajk in skozi vsestransko svojo mirovno propagando, posebno v časopisju. Sklicala je tudi svetovno mirovno konferenco v Stockholmu, ali ta ni dosegla pričakovanega učinka. Mogotci ne od-jenjajo! Teptanje, zatiranje narodov se naj neha, bodo li tudi nam milejše zvezde zasijale - Slovenec, večni rob boš mar ostal? KAKO SO Z NAMI POSTOPALI Časopis Straža glede našega deželnega namestnika grofa Claryja izborno in po pravem ocenjuje: »Javno se mu očita, da se od začetka vojne ni popolnoma nič zavzel za po nedolžnem preganjane Slovence. Po njegovem smo, sami srbofili - veleizdajalci - ruso-fili - nezanesljivi državljani. Neverjetno je tako zapostavljanje slovenskega naroda! Kljub temu da grof predstavlja tudi Slovence, se do sedaj ni naučil niti besede slovensko. Je pač najbolj osebno kriv, da se na Štajerskem, posebno v slovenskem delu dežele, pretirano re-kvirira živina, žito in drugi pridelki, kar je brezobzirno ravnanje! REKVIZICIJE - LJUDSKO IZSESAVANJE Načrtno je bilo to ropanje naših posestev. Očitno pri nas niso poznali nekih predpisov o količinah zaplenjenega živeža. Tako pač gosposka smrt na nas preži. Naduti nemški nacionalni terorizem hotel nam je obesiti cof - nemškega Mi-heljna: Mihel v tukajšnjem pašaluku je rariteta posebne vrste in si jo kronist pozneje skozi lupo posebnega interesa ogleda. DIE DEUTSCHE STAATSSPRACHE (NEMŠKI DRŽAVNI JEZIK, OP. A.V.) Niso nam mogli natveziti, vendar sam pogled v tukaj shranjene uradne spise nam zrcali to nemško nakano. In tako uradovanje bilo je ga prišlo ni, bodi poudarjeno, da tam dele našo usodo v znamenju nemške kulture in zgornje-štajerskega prezira. POMANJKANJE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Posebno resignirano mahajo z glavo, suho pipo v čeljustih držeč, naši možakarji. Oj, oj, listje in trava nadomeščati mora tebe draga zel nicotina! Kadilci, t.j. njih mošnja občuti v dvojni meri kvaliteto in kvantiteto tega želenega zelišča tobaka. Treba je bilo za na pol zmanjšani paket piparskega tobaka odšteti 14 K, vse kvalitete drugega duhana so pa nam nad trojno ceno poskočili. Še meni je nikotin glavo zmešal, ki sem zažgal imeniten šport za 10 K, veljala je že prej z žvepljenko za 2 K, iz škatljice za 10 K. Oboje ni veljalo nič, ni funkcioniralo! Vzkliknil sem tedaj: »Oj, srečni dedje naši s kresalom in gobo! Še vi ste baje godrnjali, toda kaj niste vedeli pri polnem bokalu o draginji, ki raste tudi kakor goba v vodi.« DRAGINJA PA TAKA ... Kaj bi rekli vaši domači v reševini in irhastih hlačah, če bi čuli, da se zahteva za moško obleko danes že do 500 K! Za časa od izbruha vojne so se zvišale cene blaga za moške obleko za 530 do 564 odstotkov. Blago za perilo in ženske obleke za 493 do 786 odstotkov. Krojaška dela za 279 do 320 odstotkov. Obutev (čevljarska dela) za 415 do 507 odstotkov. Kurivo, ob tem je toliko lesa po naših planinah, seveda ga je veli- Mestna kasarna 87. pehotnega polka v Celju pred prvo svetovno vojno (Fotodokumentacija Marka Zdovca) všeč mnogim, ki so se pri vojakih nekaj nemških drobtinic prilizali. Te Verordnunge (odredbe), Au-ftragi (nalogi), Erlassi (odloki) so sedaj pisani v novi uradni slovenščini. Oče Marko Pohlin bi se čudil tej slovenščini, ko bi čital te razne ukaze, katere je županstvo že zaradi kurjozitete nekaj v shrambene predale spravilo ... Da pa izve naš zavedni kmet, da iz Gradca še nikoli nič dobre- ko zaplenjenega za vojne potrebe, zvišanje cen za 700 do 750 odstotkov. Živež se je podražil od 1.100 do 1.250 odstotkov. Povprečno so torej v tej dobi narasle cene življenjskih potrebščin za 420 do 586 odstotkov. Posamezniki so porabili mesečno nad 900 K, prej v miru pa je ta številka bila 30 K. Nadaljevanje prihodnjič. 1289 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Organizacije, Oglasi, Voščila 10. AMBROŽEVA MAŠA V NOVI ŠTIFTI Srečanje čebelarjev ob prazniku njihovega zavetnika Že deseto leto zapored so se na prvo nedeljo v decembru v Novi Štifti zbrali čebelarji na Ambroževi maši. Letos je njihovo število krepko preseglo stotico, saj so se maše udeležili čebelarji iz SAŠA regije, Kamnika, Mengša, Doba, Žirovnice in še od drugod. Med udeleženci sta bila predsednik in tajnik Čebe- larske zveze Slovenije, Boštjan Noč in Anton Tomec. Srečanje so s prepevanjem čebelarske himne pričeli člani cerkvenega pevskega zbora iz Bočne in Nove Štifte. Novoštiftni župnik Alojz Ternar je pridigo posvetil čebelarstvu, letošnji novomašnik Janez Suhoveršnik pa je čebelarjem podelil novomašniški blagoslov. V programu je sodelovala medena kraljica Katja Stradovnik in člani čebelarskega krožka iz gornjegraj-ske šole. Prepevale so članice ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna. Čebelarji so se spomnili tudi tistih, ki jih ni več med njimi, in jim prižgali svečo. Čebelarji so ob tej priložnosti podelili priznanje župniji Nova Štifta in cerkvenemu pevskemu zboru te župnije. Srečanja čebelarjev v Novi Štifti so vsako leto lepša in bogatejša, za kar se vsi potrudijo. Po maši pa se vedno zberejo v župnišču na srečanju, ki ga obogatijo z zaku-sko. Štefka Sem Srečanje so s prepevanjem čebelarske himne pričeli člani cerkvenega pevskega zbora iz Bočne in Nove Štifte. (Foto: Franc Šmerc) Maše so se udeležili čebelarji iz SAŠA regije, Kamnika, Mengša, Doba, Žirovnice in še od drugod. (Foto: Franc Šmerc) TURISTIČNO DRDSTVe RlClCA SAVINJI Vas vabi na ogled W ŽIVIH JASLIC V DOL-SUHI u neposredni bližini gostišča Ateišek, Jaslice bo s peifem obogatil huartet Olika iz Šmartnega ob Paki, na ogled pa hodo v ČomolL 25,12.2014. Dnrifomn u&sia on U.ou m du ib.3d un. S h nuno doilvimo lepoto In tati ost svetega večera! ,vp dnevi m trenutki, pofn mcs in mi fine. ¿j tifio zažedmOr dh ne mine... VeseC Božič in vettRo srečnih dni v Cetu 2015J Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 1290 Ljudje in dogodki OTROKE JE OBISKAL BOŽIČEK Maček Muri, Muca Copatarica in čarodej Jani poskrbeli za zabavo najmlajših V predbožičnem času je na obisk k otrokom prišel Božiček. Tega so se pretekli teden veselili v Zadrečki dolini v Šmartnem ob Dreti in Nazarjah ter Gornjem Gradu. Gornjegrajske otroke je s svojimi čarovnijami navduševal čarodej Jani s predstavo Čarobni december. V njej so bili vpleteni dogodki in liki, ki se pojavljajo prav v teh prazničnih dneh. Da pa so bili triki še bolj zanimivi, je kot svoje pomočnike na oder povabil otroke iz dvorane. Ob zaključku je pričaral pravega Božička. Ta je sicer malo zamudil, ker sani ne gredo po asfaltu, njegove stare kosti pa niso vajene pešačenja. Jelenčka Rudolfa je pustil kar na Menini. Šmartno in Nazarje sta za nekaj minut postali mačji mesti. Na obisk sta prišla Maček Muri in Muca Copatarica s prijateljicami mucami. Zanimiva glasbeno igrana predstava Maček Muri Prihod Božička v Nazarje je požel navdušenje med otroki. Ples nazarskih mačk (beri osnovnošolk) je bil uvod v prihod dobrotnika v Šmartno ob Dreti in Nazarje. je otroke podučila, kdaj se mečejo petarde, pospravljajo igrače in kako se ravna s copati, da jih ne odnese Muca Copatarica. Slednja je tokrat poskrbela, da so novi copati mačje otroke počakali pod jelko. Igro so na oder postavili učenci gledališkega kluba nazarske osnovne šole pod vodstvom Petre Lončar. Lončarjeva je poskrbela tudi za režijo in scenografijo. Pri glasbi je bila igralski skupini v pomoč Katja Gruber, pri izdelavi kostumov pa Maja Volk. Tako v Šmartnem ob Dreti kot v Nazarjah so se ob zaključku veselili Božička v tolikšni meri, da so mu zapeli nekaj pesmi. Seveda je Božiček obiskal tudi Mozirje, Rečico ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Luče. Kaj so mu pripravili v omenjenih krajih, pa v naslednji številki Savinjskih novic. Tekst in foto: Marija Šukalo izbral malo asistentko, ki je pričarala bombone. V Gornjem Gradu so otroci z veseljem sprejemali darila, ki jih je prinesel dobri mož. 14 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Organizacije ZLATO JABOLKO KAKOVOSTI Nagrajen projekt Znanje za razvoj Zgornje Savinjske doline V ljubljanskem Grand hotelu Union je v sredo, 10. decembra, potekala slovesnost, na kateri so podelili jabolka kakovosti za projekte vse-življenjskega učenja. Dogodek je organiziral Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanj in usposabljanja. Zlato jabolko kakovosti je v svoji kategoriji prejela tudi Martina Pečnik Herlah, samostojna podjetnica iz Radegunde. Na tokratni podelitvi so bili nagrajeni projekti iz razpisnega leta 2012/2013. Zlata, srebrna in bronasta jabolka kakovosti so bila podeljena v več kategorijah. V kategoriji »osebe na trgu dela« je zlato priznanje osvojil projekt, ki ga je pripravljala Martina Pečnik Herlah. Prejemnica priznanja zlato jabolko kakovosti Martina Pečnik Herlah (Fotodokumentacija MPH) V okviru projekta mobilnosti, poimenovanega Znanje za razvoj Zgornje Savinjske doline, so bile realizirane štiri mobilnosti. Renata Jakob Roban, Darja Knez, Mojca Ošep in Mojca Voh so se mudile v različnih terminih na Islandiji, v Veliki Britaniji in na Finskem. Obiske in tamkajšnja usposabljanja udeleženk so bila podrobneje predstavljena pred časom tudi v Nazarjah, o čemer smo v Savinjskih novicah tudi poročali. Vse udeleženke so se domov vrnile z novimi spoznanji in znanstvi, katerih rezultate so s pridom uporabile tudi za delovanje in razvoj v svojih sredinah na različnih področjih. Marija Lebar OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ V OKVIRU NATEČAJA PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE Pot na goro = skrb za goro Marijan Denša je zbrane popeljal skozi razstavo fotografij. (Foto: IS) V počastitev 15-letnice delovanja Planinskega društva Nazarje in mednarodnega dneva gora, ki se praznuje 11. decembra, je društveni odsek za varstvo gorske narave na ta dan pripravil razstavo najboljših fotografij, zbranih v okviru fotografskega natečaja Pot na goro = skrb za goro. Otvoritev razstave je potekala v prostorih Muzeja Vrbovec, kjer so fotografije na ogled postavljene vse do srede januarja. V fotografskem natečaju je sodelovalo 21 avtorjev s skupno 88 fotografijami. Strokovna komisija v sestavi Marija Lebar, Uroš Kotnik in Igor Solar je imela nalogo izbrati najboljše fotografije za razstavo. Kot je na otvoritvi povedal član komisije Solar, so imeli pri izbiranju precej težko nalogo. Prispele fotografije so bile po kakovosti Tri zlate, štiri srebrne in tri bronaste plakete je domov odneslo sedem avtorjev. (Foto: TG) v večini še boljše od lanskih, ko je bil fotografski natečaj PD Nazarje prvič razpisan. Številni posnetki so bili odlični, zato je morala komisija, ki je imela za nalogo izbrati 26 fotografij za razstavo, opraviti več krogov selekcije, po kateri so podelili deset plaket najboljšim. Tri zlate, štiri srebrne in tri bronaste plakete je domov odneslo sedem avtorjev. Zbrane na otvoritvi so pozdravili tudi predsednik društva Marjan Ostruh, gostiteljica razstave direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar in pobudnik fotografskega natečaja, vodja odseka za varstvo gorske narave Marijan Den-ša. Slednji je izrazil veselje nad lepim odzivom fotografov in kvaliteto prispelih fotografij, ki dokazujejo, da ljudje še cenimo naravne lepote in si znamo vzeti vsaj trenutek za njihovo občudovanje. Po podelitvi priznanj je Denša zbrane popeljal skozi razstavo fotografij, ki so jih ob postavitvi povezali v niz, kot so »v niz povezane naše gore - vsaka za sebe je zaokrožena celota, a vendar del pogorja«. Tatiana Golob Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 15 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Ob bistrem potočku je Žagerski mlin ... (Foto: Marijan Denša) J IASÉ LJÜMJ Ob Lučnici v Podvolovljeku leži dobro ohranjen in zelo strokovno obnovljen Žagerski mlin. To je mlin na vodni pogon. Izvorno izhaja iz srede 18. stoletja, star naj bi bil torej preko 250 let, vendar je v 19. stoletju povsem pogorel. Žagerski Joža, zadnji aktivni mlinar, je Koklejskemu Joži pripovedoval, da si je njegov ded, tedanji mlinar, v mlinu želel s kresilom prižgati pipo, pri kresanju iskre pa je le-ta vžgala slamnato streho in mlin je zgorel. Mlin ima zanimivo zgodbo tudi iz bližnje preteklosti. Po drugi svetovni vojni ga je oblast zapečatila, vendar je Žagerski Jože na skrivaj še vedno mlel. Ker je to delal ponoči, so ljudje vraževerno mislili, da v mlinu straši, kar je lastniku šlo na roke in je še sam razširjal vražo. Vodna ujma leta 1990 je mlin močno poškodovala, zato se mu ni pisalo nič dobrega. Vendar ga je leta 1996 Jože Kaker - Koklejski, priznan ohranjevalec stavbne dediščine v dolini, Vaša pošta Od naše zveste bralke Marice Regge iz Nemčije smo prejeli voščilo ob božično-no-voletnih praznikih z božičnega sejma v Dort-mundu, kjer, kakor piše, stoji največja jelka, visoka 45 metrov in sestavljena iz 1.700 jelk. Za voščilo se ji najlepše zahvaljujemo, bralke in bralce pa razveseljujemo s prejeto lepo fotografijo. temeljito in strokovno obnovil. Sedaj ga upravlja lokalno turistično društvo, ki ob pomoči občine zanj kar dobro skrbi. V prihodnjem letu bodo obnovili žleb za vodo in podpore za žleb ter zaradi vlage poškodovan del strehe. V prihodnosti se bo treba lotiti tudi zamenjave mlinskega kolesa, kar bo izredno velik zalogaj. Žagerski mlin je pomembna turistična zanimivost v občini Luče. Privablja obiskovalce, ki so si ga izbrali za cilj, seveda pa tudi številne naključne obiskovalce, ki jih pot zanese mimo. Leži tik ob cesti, kar pomeni, da je lahko in hitro dostopen, blizu je parkirišče, je zelo »fotogeničen« ter je razmeroma dobro vzdrževan. Poleg tega ima dodano vrednost. Ob njem se začne tematska pot »Žagerski mlin - Repov slap«, ki so jo ob finančni pomoči občine, lastnikov zemljišč in projekta Krilca postavili lučki gozdarji. Zlasti osvežujoča je pot v vročem poletju, saj dajejo mogočna drevesa gosto senco. Njen znak je kačji pastir. Žagerski mlin in tematska pot se lepo dopolnjujeta in obiskovalcem ponujata zanimiva doživetja. Popeljeta nas v zgodovino in v naravo, povežeta gozd in vodo, prikažeta trajnostno so-bivanje človeka z naravo, pridobivanje zelene energije. Lahko rečemo, da sta primer zglednega sodelovanja lastnikov zemljišč, občine, turističnih delavcev in gozdarjev. Marijan Denša 52 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Čestitke, Voščila, Oglasi Voščilo Moji dragi hčeri Marjani za minuli rojstni dan ter njenemu možu Marjanu za bližajoče se praznike: želim vama pbilo medsebojnega razumevanja in božjega blagoslova. Prav tako njunim hferfcam Davorki, Sabini {Jani ju, Janu) ter Lidiji in moiuLojzu z hi er kam a Manci ter Sari in Nejcu Piano viek. Srečno, zdravo, nasmejano prihajajoče novo I elo 2015 i n b I ¿gos lo v I j one božične p ra zn ike A vsem mojim in moževim sorodnikom želim. toanjii Zagožen \ > 'K ^—Gostišče GRAD VRBOVgC^ F rji 0 STIN ' TO, MJ1J-I FiiJicijaC- p Savinjska i gsta 4,3331 Kratje WWVg£>StlS«| Dnevne malice m kosila Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, hi rt up, obhajila, obletnice... Men/miliš.- Organiziramo tudi čisto ftw«m«* • irtrtrfc «l j« ¿617. tu« prava m nepozabno JVM. i'iJ it>. Ai i;;, mi ' t t i s>jw« i. ..-i t i ijs ¿-¿. mu- grajsko večerjo! NtdeSja i j organizirane dmibe (nad t Owci Telefon: 03/58-32-B0tt Želimo Vam vesele božične praznike in vso srečo v letu 2015! I Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 17 Voščila 0 b ča n ka m i 11 crb čano m č esti ta mo o bti neu u samostiijmrvti iii £notnoi,ti, Vesele božične praznike in srečno v letu 201S vam želimo ¿updii nbiine KjSSiji Malt i r^i iiuNik i^odt lave i n n'V m-ski svel in jo podarite tudi tistim, ki jo,potrebujejo. občinsko upravo □Miri Gornjimi " i Srečo imejte vedno s seboj Želimo vam prijetne božične praznike in vse dobro v etu .-v/ Zupan Občine Gornji svetom Hi ifolin brez hribov in hribov brez dotin. Naš svei i rf s vel ravnin. Življenje razumeti. HI st* na hrib povzpeli JE hrib tii dal živeli. iTone Kunlnef} PopoiFiik, odloži svoja bremena- Pridi fn pcj&toj v zavetju naših gora, v hladu mogočnih zidov starodavne cerkve in v toplini volne, lesa in duha. V tihoti neskončnosti in bližini svetega se naužij miru in miline. Od pot i J telo. Pocrkijaj se ob izbranih okusih in sprosti ob livurnh dogodkih. Voščimo vam Blagoslovljen Božič, v letu 2015 pa moči za življenje čez hrib in dol. Občina Solčava, .nja Katarina Prelep i k 5 sodelavci 18 Savinjskenovicešt.52,24.december2014 Voščila, Oglasi '}Qtivsiijuje za vsi na Um sivfu, ih fc imamo oči, ifa to opazimo, « srce, da td %>z(juf>wo #• in tUr ro stisne■niojLiei/L fl Zefirito ram. minit prozai^e, ■ pri(iajajQt;em fciu pa Zilmvja, sTEČe in dosti piisftnmfi- uspeRpvM K&eMiv Računovodstvo, knjigovodstvo. d,o.o. Nazarje POSLOVNE STORSTVE Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 19 Voščila, Oglasi iUlHQ M JJJi Ijnim Siniiji i* RilHiTd4,ii .ukrin JJJi ljub« .-Sz mrn.rlhtfr.iJ, p^HitiHilm d 03/839-04-30 Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za 1 dosedanje zaupanje in J vam že I ima lepe praznike ter vse dobra v letu 2015. 20 Savinjskenovicešt.52,24.december2014 Voščila, Oglasi Vesele boztcne praznike in srečno novo leto 2015 DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno - Prodaja pijač, hrane in kmetijskega programa - Odkup mieka in živine vuwDi.daTitlovfirani.si - www.xptetflU1r0m.sl Prijetne božične praznike in srečno ter uspešno leto 2015 želi kolektiv pekarne Krarher M* ii f i i:' rtA Pu! - ii r h h m i §r_ Altr imivV U A J'-1- 33*- fiirt iid fii «1 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 21 Voščila, Oglasi TGM Janžovnik Aleš s.p. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo vam lepe božične praznike In srečno 2015! gradnja gozdnih vlak alE cest planiranje travnikov izdelava dvorišč meteorna ali Tekalna kanalizacija vgradnja čistilnih naprav izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, ... Izdelava kamnitih škarp mletje ruševin ali kamenja v nasipni material Tel.: 041/631-395 22 Savinjskenovicešt.52,24.december2014 Voščila, Oglasi ■ II /_ " A : as* ■ V&srrisiKifftni HAMBURGERJEVr ^¿aii^TjtozBiiM m Lalui 0T. 3 Z2T& ™ino obfahi hI J H/39] -Sfrfil, f ar: B9V5D-6C. GSM: 041/701-237 Hnjc^re ras sD glovr ■ rasli n sd Le¡uši.T: ii UciifjKr. pteiJ ^osfiii air Pinal. Ob koncv leto vam želimo srečno in veliko uspehov ter obilo zadovoljstva v prihajajočem novem letu. Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 23 Voščila, Oglasi M » imo vam ...... ' "Mi H ^ blagoslovljene J |j / praznike in vse r! n K rn \ r I a f- i i nt rx -i dobro v letu 2015! Ko tek t Iv pekarne Redna k Is osebnost leta 2Q14 v občini gjasujem za Moje ime In priimek: MoJ naslovi Tet./GSM; V drugem krogu smo prejeli glasove: OiitNia M l-j ? j r j : Alunk-i BrvscmniV vodj>i M-.i;im Snii'fc'1 (»}, Itatiei I Br<'jgvrifc. 11 r■ ■ ■■ I I . I I -. I 1 ■ ■- = ■ -1 1 . IIII« r 1 pn ■ hI 1 ■ ■ PG 1 (v1 fu I ■ II - i.'....\ :)| 1 . I.-.-, ■ .v nji 1II' (> i..: I r r :■.-■■ <1 '.r--k p 1 ■=":: ■- d ^ KO Jurij i 7 ; j rr t r-: Zatira w>c .! rok&vn L sodelavka JSKD C i r/u^irjo. Ob ¿m h Nazafjh': MtrtjSrenjv 1 . predsujmri i^Srnanrnpoblinel:. pm" sivini* odbora ;; LeLj^f < {1 . Pejtj 3j:ic. vodi c ■ v ■ 1 o imtialivo V Nazarjai S) M4f.| ■ voih-t odseki .■: jjJtiJrjiijfl m v titVo -.uidov !JL n;i7.,ni-' r i - i r i pl) 1 .ilnnj.-i i. ■ v.ki Uisfmk tbirjj t . d ¡rektor k:» Zgirnj e*avifl|skBga za m ■. stv^r p dnn :i | ?.'. n Cj^ fi i .o^r, ibarovoakmji oi U'. J.j^e Koienc, lattnik ksmiM Mtnlns; i 'jr; Mstjii, 1 J v.:-rrii ti jp ra stare; še ttane pii GasiisVi jveii Z5D mirt t&TanJkc desetine k Cdjt; m .■ iiii Savinj Ali ■ l - -1 -.i i - Ob ::■;, p eOti- ■■■k >:MI> LJTrlp (4); Anka FtaScjr., I knv ri, t anica Društva ¿t', i?rt Savodnu,ii.ir kl_|[i U1 ■ r: .'cie L-H&niT.i t. i l rtn |j i ¡l^ o ega odtor.i K J □ Ut np. Občina Ljubno: Lciie Gkik, vodja revirji Ssvina (/CiS> O? NaJ-irje), prpd&ednik £.ivinj>k<>ga iOzdarekega (fnjiivs Naiarje, skrb1 napovedi dDgodk>oy v doir.i ia mletu [ Jf;i; M ijj W ii nitn, ni edlclfisi :ehnl k i 5): h'lci Of einlSutod stavka Zjt^diinti-i a m ¿Lin e.; MtPZ -iutr.0. P.i-:ar: jr^dieci .cH KG Hceči kr.J- ti) MmVil. i-i-.^tk, (Jiru,i>Kmrt^llu I.hdrinju V.ilfihj dal..... Tok rat js bi If ireča naklonjena Milki H u df ■: r- Rečica Db Savinji 2 9 Najir Jj cnS;.! p r i-vii>mLL rmtrjdo v TPC iAŠA Al PrrKovr. V« I»s:«iwibi0¥ricr bodo ¡«rtovilc pn behinju (lavne mgrultob »Kliutku .ikdjf, Si Lvni t.iksr bjin-inJ t v i..i:-..ri o;.i--.,i PodJ-r-i^k :irt - k >r> r ::■■ ¡en U |. ."ro1-- -.'kn po^;-.) Kmitljsk-i Eid'URj 5sleil« dolina na na delo' Iípíí^icc gjsiwn^ |o r..i h !□■=■ ■ r' i cf[^rlr.Til[ n Ei- ili nji^.t'JH'ip li i :h ■■"hi-"'. cii'iH'mlír-j pn^iilj" 'u iiii ibov h.suu vlili hmj : ^.ivti . >!..i i l".li üi J N j; irji U tretjem ki Ogu tujino upaltetuB tudi hupart« i Itnvlli» 1, ki |lh büinú ifTc^ll iiu IUlUJUII, 1ÍU S. ure. Pokrsvitel} akcija je akc)} KILI 1J J."k 1, ÍJ h L LLSFi-T J K MIHI 1.11 .1.. flidlu^ lipolnjen kuDonček r.alepite na dopl^iiico in gn pošl.ite na nastov: Sa'vinjske novice. S&v n.sna cesia4, 3331 fazane 24 Savinjskenovicešt.52,24.december2014 Iz občin, Ljudje in dogodki, Informacije SREČANJE STAREJSIH MOZIRJANOV Skupaj zapeli in se poveselili V večnamenskem prostoru Osnovne šole Mozirje se je 13. decembra zbralo okoli devetdeset ostarelih občanov, ki so se odzvali vabilu župana Ivana Suhoveršnika. Šolarji so jim z mentorico pripravili kratek, a všečen kulturni program, ki je bil uvod v dobro razpoloženje in druženje pozno v popoldan. »Ko pridemo skupaj, se malo poveselimo, malo pogovorimo, potarnamo drug drugemu, pa nam je takoj lepše,« je starostnike nagovoril Suhoveršnik. Spomnil jih je na prihajajoče vesele dneve zadnjega letošnjega meseca. Zaželel jim je predvsem zdravja, ki zna priti prav v hladnih zimskih dnevih. Prav tako topline doma in razumevanja s strani mlajših. Dotaknil se je dneva samostojnosti in enotnosti. Kljub krizi in recesiji naj bi bili ponosni, da lahko živimo v svobodni domovini. Učenci Osnovne šole Mozirje so dedkom in babicam zaigrali na kitare, na diatonični harmoniki in zraven zapeli ter zaplesali. (Foto: Benjamin Kanjir) Najbolj brane knjige v Knjižnici Mozirje v letu 2014 ODRASLI: Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Phillips, Carly: Novi začetki, Dodd, Christina: Pravila zaobljube, Sparks, Nicholas: Izbira, Milek, Vesna: Cavazza : biografski roman, Sparks, Nicholas: Najdaljša pot, Banks, Maya: Strast, Young, Samantha: Londonska ulica, Devera-ux, Jude: Prava ljubezen, Phillips, Carly: Usodna preteklost, Adeline, L. Marie: Razgaljena S.K.R.I.V.N.O.S.T., Sparks, Nicholas: Viharna noč, Hoyt, Elizabeth: Vražje nakane, Garwood, Julie: Odkupnina, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Redmerski, J. A.:Nikoli tvoja, James, Sa-mantha: Grehi vikonta Sutherlanda, Strayed, Cheryl: Divja. V dvorani je iz premnogih grl zazvenela Slakova V dolini tihi. (Foto: Benjamin Kanjir) Šolarji so dedkom in babicam zaigrali na kitare, na diatonični harmoniki, zraven zapeli in zaplesali. Pred koncem programa so jih povabili, da jim pritegnejo pri Slakovi V dolini tihi, kar jim ni bilo težko. Zato je cela dvorana skupaj zapela pesem, veselje ob dobri hrani in rujni kapljici pa se je s tem prevesilo v družaben popoldan. Benjamin Kanjir OBČINA NAZARJE Podžupan je Bojan Štrukelj Na seji v četrtek, 18. decembra, je župan občine Nazarje Matej Pečovnik seznanil občinske svetnice in svetnike, da se je odločil za imenovanje podžupana. Za to mesto je imenoval Bojana Štruklja, svetnika iz Šmartnega ob Dreti. Štrukelj je bil v preteklosti že predsednik krajevnega odbora Šmartno ob Dreti, trenutno je predsednik tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, v občinskem svetu pa je že četrti mandat. Funkcijo podžupana bo opravljal nepoklicno. Marija Lebar MLADINA: Davis, Jim: Garfield, brez dela ni jela, Vigan, Delphine de: No in jaz, Davis, Jim: Garfield na dieti, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Endersby, Frank: Zvezdica želja, Umski izzivi : odkrij pravilen odgovor z elektronskim svinčnikom!, Štampe Žmavc, Bina: Princesa srca, Hill, David: Bratova vojna, Gleitz-man, Morris: Nekoč, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica, Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki, Kinney, Jeff: Pasji dnevi, Casalis, Anna: Mišek Tip pri babici in dedku, Butler, M. Christina: Najljubša kapa, Podgoršek, Mojiceja: O volku, ki je iskal pravljico, Lamb, Charles: Zgodbe po Shakespearu. Podžupan občine Nazarje Bojan Štrukelj (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 25 Kultura, Ljudje in dogodki Decembra Pred 40 leti DOBRO SOCIALNO VARSTVO -POROK ZA VARNO POČUTJE OBČANOV Zaradi premajhnega števila oseb, ki potrebujejo varstvo in oskrbo v domovih za ostarele ljudi, ni potrebe po lastnih domovih v občini. Vendar se število oseb, ki potrebujejo domsko oskrbo, iz leta v leto veča. Poglavitni vzrok za takšno stanje je med drugimi tudi v tem, da je zaradi čedalje večje zaposlenosti vedno manj možnosti za oskrbo in nego ostarelih in bolnih ljudi v domačih družinah. Pred 30 leti KNAPIČEV MEDVED Luče so s Knapičevim medvedom dobile dražljivo zanimivost, ki tudi dopri-naša svoj delež med posebnostmi tega kraja. Seveda ima to še večjo vrednost, saj je Vinko Knapič, ki je medveda ustrelil, tudi na lastne stroške v bližini svojega doma uredil lično brunarico, v kateri je poleg medveda tudi majhna zbirka drugih divjih živali. Tako bo ta zanimiva razstava marsikateremu popotniku zaustavila korak in bo na tihem priznal, da je takšnih navdušencev v Sloveniji malo. Pred 20 leti SOLČAVA BOJKOTIRA VOLITVE V Solčavi, nesojeni občini, so se trdno odločili, da na volitve organov občine Lu-če zagotovo ne pojdejo, saj so mnenja, da so z ozirom na odločitev volivcev na majskem referendumu upravičeni do lastne občine. Nekako takšnega mnenja je tudi slovensko ustavno sodišče, ki je pred kratkim razpravljalo o spornem zakonu o ustanovitvi občin. Če tolmačenja držijo, bo moral državni parlament vsem območjem, kjer so se izrekli za lastno občino, to tudi omogočiti. V našem okolju so takšni primeri Solčava, Dobrovlje in Pri-hova. Pripravila Tatiana Golob PREDSTAVITEV PESNIŠKEGA PRVENCA SEBASTJANA KAMENIKA V KNJIŽNICI MOZIRJE Izpovedal življenjsko zgodbo dveh ljubezni Gost literarnega večera v mozirski knjižnici je bil 9. decembra slepi pesnik Sebastjan Kamenik. Predstavil je svoj pesniški prvenec z naslovom Pesmi mojega srca. Zbirka pesmi bralcu prinaša preproste, a tople in iskreno zapisane besede, ki jih je poklonil svoji srčni izbranki. Sebastjana Kamenika javnost pozna v zelo različnih vlogah. V Zgornji Savinjski dolini ga poznajo kot voditelja dobrodelnih koncertov župnij- sko zgodbo, katere bistvo je, da je v življenju imel samo dve ljubezni. Prva je bila njegova krušna mati, ki ga je pred več kot tridesetimi leti sprejela v svoj dom in ga vzgojila v čudovitega, toplega človeka, druga je izbranka njegovega srca Mojca Breznikar, v katero se je brezmejno zaljubil. In prav ona je prebirala njegove pesmi, namenjene vsem zaljubljencem Večer so glasbeno obarvali člani zasedbe Sorodne duše. Ti so igrali in prepevali svoje pesmi, ki so dopolnjevale ve- Literarni večer je vodila Aksinija Kermauner (v sredini), pesmi Sebastjana Kamenika pa je brala njegova srčna izbranka Mojca Breznikar. (Foto: Roman Mežnar) ske Karitas Mozirje-Šmihel. Preizkusil se je že kot humorist, voditelj različnih prireditev, radijski voditelj, celo kot amaterski gledališki igralec. Hkrati izstopa kot borec za pravice slepih in ostalih oseb s posebnimi potrebami. Najbolj je odmeval njegov nastop v televizijski oddaji Odklop, kjer sta z Borutom Veselkom na čisto poseben, všečen in realen način predstavila slepoto ter življenje in delo slepih. Na literarnem večeru so obiskovalci Sebastjana Kamenika spoznali v novi, s poezijo obarvani vlogi, kot pesnika. Izpovedal je svojo življenj- čer. Ob koncu so odigrali Sebastjanovo uglasbeno pesem, posvečeno njegovi srčni izbranki, ki je ob tem težko skrivala čustva. Večer je povezovala Aksinja Kermauner, tudi sama pisateljica in pesnica. V svojih delih se ukvarja s problematiko slepih in slabovidnih, zaposlena pa je kot učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Čustven in prijeten večer se je zaključil s klepetom obiskovalcev z gostom večera. Roman Mežnar Dodaten čar dogodku so dodali člani zasedbe Sorodne duše, ki so zaigrali tudi uglasbeno pesem gosta večera. (Foto: Roman Mežnar) 26 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Ljudje in dogodki, Kotiček za voznike SREČANJE STAREJSIH KRAJANOV V NAZARJAH Čestitke in obljuba, da bodo delali v dobrobit kraja Kot vrsto let do sedaj so se tudi letos v na-zarski osnovni šoli na prednovoletnem druženju srečali starostniki občine. Udeležencem, ki so dopolnili sedem križev in več, so prijeten kulturni program pripravili osnovnošolci, pri tem so jim zaželeli vse najboljše v prihajajočem novem letu. O delu občine in krajevne skupnosti sta spregovorila župan Matej Pečovnik in predsednik KO Nazarje Ivan Turk ml. Pečovnik je poudaril, da so občinski svetniki po izvolitvi začeli z delom in konstituirali odbore in komisije, ki so pri delu v pomoč občinski upravi. V kra- Starejši krajani KS Nazarje so ob kosilu izmenjali številne izkušnje iz svojega vsakdana. (Foto: Marija Šukalo) jevnih skupnostih so bili zbori krajanov, kjer so bili izvoljeni novi predsedniki krajevnih odborov. »V predbožičnem času si vzemite čas za prijatelje in svojce, saj je tempo življenja zelo hiter in pogosto imamo premalo časa za druženje,« je med drugim v božičnem in novoletnem vošči-lu izpostavil župan. Turk je obljubil, da bo delal v dobrobit krajevne skupnosti, in udeležencem zaželel v prihajajočem letu obilo zdravja. Prepričan je namreč, da se pomena zdravja zavemo šele tedaj, ko zbolimo. Marija Šukalo Nazarski osnovnošolci so jim zaželeli vse najboljše v novem letu. (Foto: Marija Šukalo) VW PASSAT Brezčasna oblika ostaja Čas beži neizmerno hitro in kar je danes »top«, je čez nekaj let že zastarelo ali vsaj »zaostalo«. Konkurenca v avtomobilski industriji je neizmerno hitra in samo čaka na napake, da pridobi lasten tržni delež. Seveda je bila glede na to prenova VW passata nujno potrebna. Ne gre samo za tako imenovani »face lift«, ampak za povsem novo vozilo. Passat je zrasel v širino le za 12 mm, v dolžino je celo izgubil dva in v višino 14 mm. Zunanjost je postala še malo bolj oglata in zadek še malo bolj VW-jevski. Volkswagen dobro skrbi, da poskuša svojim modelom preskrbeti brezčasno obliko, tako da modeli ne zastarajo prehitro. To je dobro predvsem za kupce, saj jim avtomobilov ni potrebno prehitro menjati, vsaj zaradi oblike ne. Nemški časopis je naredil primerjavo med novo škodo octavio in mercedesom razreda E. Rezultat je pričakovan ali pa tudi ne. Passat je postal odrasel ljudski avto, ki octavio prekaša v udobju in prostornosti, nikakor pa se ne more kosati z mercedesom razreda E. Niti v udobju niti v ceni. Med trojico seveda ostajajo velike cenovne razlike, kar bo poleg oblike eden izmed bistvenih odločilnih dejavnikov pri iz- biri med temi tremi modeli. Notranjost je oblikoven in kvaliteten skok v prihodnost. Poudarek na internetni povezavi in udobju voznika in potnikov sta na prvem mestu. Motorna paleta se začne pri 1,4 TSI bencinskem agregatu s 150 KM, sledi 2,0 TDI s 150 KM ali kar z 240 KM. Za varčne pa so seveda naredili hibridni model. V programu ostaja tudi 4X4 oziroma »4 motion«. Paketi opreme ostajajo trendline ali comfortline ali najvišja highline. Kakorkoli, passat v zadnji izvedenki ponovno ostro zastavlja merila v imenu kakovosti, udobja in prostornosti, in vse to za razumsko ceno. Igor Pečnik Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 27 Kultura, Organizacije MEŠANI PEVSKI ZBOR NAZARJE Letni koncert pod taktirko zborovodkinje Kristine Šuster V kulturnem domu Nazarje so se na letnem koncertu Mešanega pevskega zbora zbrali ljubitelji petja in kulture. Zbor stopa že v 16. leto delovanja, sprva ga je od ustanovitve dvanajst let vodil zborovodja Toni Acman, sedaj pa že četrto leto prepevajo pod vodstvom Kristine Šuster. 25 aktivnih članov prihaja iz Na-zarij in okolice. Vsako leto priredijo letni koncert, sodelujejo na reviji peskih zborov, kulturnih prireditvah in se redno udeležujejo Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Od ustanovitve zbora na taboru še niso manjkali. Občasno se odpravijo na gostovanja in že v januarju se bodo z božičnim programom predstavili na Primorskem. Kot je povedal pevec in povezovalec koncerta Sebastjan Žvipelj, se radi predstavijo v domačem okolju in tako vsaj za kratek čas s pesmijo ustavijo današnji hiter tempo življenja. Na podoben način potekajo tudi njihove tedenske vaje, saj jih ne jemljejo kot obveznost, ampak kot prijetno druženje. Zbor je prepeval priredbe slovenskih ljudskih pesmi, ki govorijo o ljubezni, naravi in veselju. Kot gostje koncerta so nastopile mlade solopevke, v duetu Valerija in Petra Lamprečnik in iz vrst zbora solistka Petra Kopušar. Na klavirju je koncert spremljala Milanka Črešnik. Barbara Rozoničnik Nastop Mešanega pevskega zbora Nazarje, solistk Valerije in Petre Lamprečnik ter pianistke Milanke Crešnik (Foto: Barbara Rozoničnik) STROJNI KROŽEK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z ekskurzije so se vrnili z novimi spoznanji Potem, ko so spomladi ponovno obudili delovanje zgornjesavinjskega strojnega krožka, so se člani odločili, da se pozno jeseni odpravijo na strokovno ekskurzijo. Program ekskurzije, s katere so se udeleženci vrnili zelo zadovoljni, je pripravil podpredsednik strojnega krožka Zvone Drame. OGLED ŽIVINOREJSKE KMETIJE Udeleženci so imeli prvi postanek in ogled v spodnji Savinjski dolini. Obiskali so kmetijo Četina, po domače Flis, v Spodnjih Grušo-vljah pri Šempetru. Gospodar jim je predstavil razvoj kmetije do danes. Iz hmeljarstva so počasi prehajali v čisto živinorejsko kmetijo. Dvakrat so adaptirali oziroma povečevali hlev. Danes imajo okrog 150 glav govedi, polovico krav molznic, polovico telic različnih starosti. Pred leti, ko je cena mleka na trgu padala, so začeli s predelavo v jogurte, sir, skuto, maslo in ostale mlečne izdelke. Zdaj predelujejo okrog 100.000 l mleka in izdelke prodajo šolam, vrtcem, ostalo prodajo preko organiziranega odkupa. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali robotsko molžo in prisluhnili predstavitvi trženja mleka in nekaterim inovativnim idejam, ki jih je predstavil gospodar. Povedal je, da ima mehanizacijo za spravilo krme s travnikov sam, za spra- vilo silaže z njiv pa koristi usluge tamkajšnjega strojnega krožka. PRIDOBIVALI NOVE IDEJE ZA AKTIVNOSTI KROŽKA Pot so udeleženci nadaljevali proti Šmarju pri Jelšah, kjer so si ogledali tovarno Vitli Krpan. Tu jih je prevzela urejenost proizvodnje in njihovi uspehi, saj kar 85 odstotkov izdelkov izvozijo. Izletniki so se ustavili še na kmetiji Stanka Terči-ča v Jazbinah. Kmetija je usmerjena v rejo praši- čev, imajo tudi nekaj govejih pitancev. Večinoma imajo njivske površine, ki jih uporabijo za pridelavo žit in koruze. Torej si večino krme za prašiče pridelajo doma, gospodar pa nudi usluge s kombajnom tudi v okviru njihovega strojnega krožka. Za zgornjesavinjske udeležence so bili ogledi zanimivi. Marsikatero izkušnjo, ki jo imajo tamkajšnji kmetovalci s koriščenjem uslug strojnih krožkov, bo mogoče uporabiti tudi pri nas in tako pospešiti aktivnosti krožka v dolini. Marija Lebar Člani zgornjesavinjskega strojnega krožka so s ponovnim delovanjem njihove organizacije in z ekskurzijo zelo zadovoljni. (Fotodokumentacija SK) 28 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Šport ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Niz zmag se nadaljuje Mozirske odbojkarice so se pred ostalimi srečanji 9. kroga uvrstile najvišje doslej, na tretje mesto. (Foto: Benjamin Kanjir) Varovanke trenerja Davida Skoka so v času preteklega podaljšanega vikenda odigrale kar dve prvenstveni tekmi v 2. DOL vzhod za ženske. V soboto so najprej slavile zmago v Celju, nato pa v ponedeljek na domačem parketu poskrbele za domala spektakularno zmago nad Šoštanjčankami. CELJANKE PREMAGALE Z GLADKO ZMAGO Po dveh zaporednih zmagah so se na gostovanje v Celje podale polno motivirane, z željo, da na prvenstveni lestvici zlezejo še kakšno mesto višje. Dobro pripravljenost so pokazale že kar na začetku srečanja, ko so z dobro igro v bloku zaustavljale napade domačink in jim brez večjih težav odvzemale točke. Rezultatska razlika bi zato lahko bila še večja, a so Mozirjanke skrbele bolj za to, da so bile v prednosti in da dileme o zmagovalcu ni bilo. Prvo igro so tako dobile s 25:20. V drugi so domačinke strnile vrste in pokazale močno željo po preobratu, zato so gostjam ves čas sledile za par točk. Ponovil pa se je scenarij iz prve igre, ko so gostje v končnici odigrale domala rutinira-no in dobile drugo igro s 25:23. V tretji, odločilni igri, je Celjan-kam vse bolj primanjkovalo moči, zato so jo sebi v prid tudi takrat brez večjih težav obrnile Mozirjan- ke in zmagale s 25:17. S tem so vknjižile še eno gladko zmago in nove tri prvenstvene točke. MOZIRJANKE NAJVIŠJE DOSLEJ Zaradi zasedenosti šoštanjskih igralk so slednje zaprosile za premaknitev sobotne tekme na ponedeljek. Tako je bila tekma 9. kroga že 15. decembra. Tri zaporedne zmage so dober glas ponesle tudi med Mozirjane, ki so ponedeljkovo tekmo kar dobro obiskali. Vzdušje je bilo zato zelo dobro, saj je bila podpora s tribun močna in glasna. Kljub temu ni šlo vse po načrtih trenerja Skoka. Mozirjanke nikakor niso mogle odigrati tako, kot so želele. Gostje so si očitno želele zmage bolj kot domačinke in zato jim je tudi igra dobro stekla. Par slabo odigranih potez in prva igra je pripadla Šo-štanjčankam s 25:22. V drugi igri je bilo še slabše. Igra domačih igralk na mreži je bila porazna. Žoge so letele v mrežo ali pa daleč čez črto nasprotne polovice igrišča. Gostje so vodile že z 18:8. Takrat pa je Skok s par menjavami vrnil svoje igralke v igro in točke so se začele vrstiti. Šoštanjski trener je jemal minute odmora eno za drugo, a svojih igralk nikakor ni mogel umiriti. Mozirjanke so ujele priključek na 19:19, nato pa odbrzele do 25:19. Delni rezultat je bil tako 17:1. Igra je bila tako dobra, da so ji tudi gledalci težko sledili, saj so šle vse žoge brez napake čez mrežo in ravno tja, kamor so morale iti. Odlične serve in zabijanje so tako odločile drugo igro. Tretja je bila zopet nabita s čustvi. Ekipi sta bili ves čas izenačeni, enako je bilo pred koncem igre. Na vsaki strani po dve zaključni žogi sta bili neizkoriščeni, napetost je naraščala, dokler Mozirjanke niso izkoristile tretje možnosti in v podaljšani igri zmagale z 28:26. Podobno je bilo tudi v četrti igri. Mozirjanke so bile sicer ves čas boljše, a le za odtenek. S popravki v igri na mreži so igro dobile s 25:22 in tako vknjižile še tri točke, ki so jih pred ostalimi srečanji 9. kroga uvrstile na tretje mesto. Torej najvišje doslej. Benjamin Kanjir r OBVESTILO Bralce obveščamo, da je za 1. številko Savinjskih novic v letu 2015, ki bo izšla 2. januarja, rok za oddajo čestitk, zahval, malih oglasov in kuponov za naj osebnost 2014 v torek, 30. decembra, do 9. ure. Uredništvo DASKI TEAM MOZIRJE Male športnike obiskal V mozirski športni dvorani se ob četrtkih, pod budnim varstvom športnih vaditeljev, zbira okoli štirideset malčkov. Na zadnjo letošnjo vadbo je bilo malce drugače, saj so bili z njimi starši, obiskal pa jih je tudi Božiček. Četrtki so rezervirani za športno vadbo. Otroci komaj čakajo, da jih starši pripeljejo v dvorano, kjer dobro uro na vse pretege telovadijo, premagujejo ovire na postavljenih poligonih in s tem krepijo svoje telesne spretnosti. Usposobljeni vaditelji poskrbijo za pestrost vadbe. Na eni strani je skupina najmlajših, kobacajev in malih športnikov, ki delajo z vadbo prve korake v gi- Božiček je prestar za telovadbo, ne zmanjka mu pa moči za obdarovanje otrok. (Foto: Benjamin Kanjir) balni svet. Na drugi strani je skupina tekmovalcev, ki se velikokrat podajo tudi na sneg, med treningi na parketu športne dvorane pa se ukvarjajo z gimnastiko in krepitvijo fizičnih moči. Med vikendi kolesarijo in se podajajo na pohode. Na zadnji letošnji vadbi so otroci povabili starše, da se jim pridružijo in jih opazujejo med vajami. Pokazali so jim svoj napredek in veliko željo, da s telovadbo nadaljujejo tudi v prihodnjem letu. Za piko na i se jim je na parketu pridružil še Božiček. Sicer ni telovadil z njimi, jih je pa povabil k sebi in jih lepo obdaril. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 29 Šport, Kronika IZ POLICIJSKE BELEŽNICE ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE IN MALI MARATON MOZIRJA Tek v spomin na Ruth To nedeljo ob 17. uri bo v Mozirju 3. tek v spomin na slovensko ul-tramaratonko Ruth Podgornik Reš, ki je v tragičnih okoliščinah preminula 27. decembra 2012. Tudi letos bo tek organiziran na pobudo domačinke Bernarde Čeplak Po-znič, v organizaciji Športnega društva Mozirje in Malega maratona Mozirja. Ruth je bila uspešna rekreativna ultramaratonka, ki je med drugim leta 2011 kot prva Slovenka pretekla Špartatlon, 246-kilometr-sko razdaljo med Atenami in Špar-to. Dosegla je drugo mesto med ženskami. Tek ji je pomenil zabavo, sprostitev, ob tem pa užitek in možnost bivanja v naravi in z njo. To soboto bosta minili natanko dve leti, odkar jo je na poti s Krme proti Kredarici zasul snežni plaz. Z Bernardo Čeplak Poznič sta bili dobri znanki, ves čas v stiku. Bernardi je bila Ruth vzornica, od katere se je veliko naučila. Njen tragična smrt jo je zato zelo pretresla. Ob tem jo je takoj prešinilo, da mora spomin na njo ostati živ. Spomnila se je na tek, na tisto, kar ju je vezalo. Odločitev, da organizira spominski tek, je bila zato na mestu in takoj sprejeta med tekaškimi zanesenjaki. Že par dni po njeni smrti se je tako na mozirskem sejmišču zbralo par njih, ki so odtekli krog na Nazarje. Še številčnejša je bila udeležba na teku lani. Letošnji tek bo potekal na dveh razdaljah. Vsak udeleženec, brez prijavnine, se bo lahko odločil za eno izmed tras, na pet ali deset kilometrov. Na petkilometrsko razdaljo bo potekal tudi pohod. Organizatorji priporočajo, da se udeleženci primerno oblečejo in imajo s sabo naglavne lučke. Vsakdo bo ob prihodu na cilj prejel spominsko medaljo in toplo okrepčilo. Tokratni tek bo poseben še po nečem. Udeležil se ga bo namreč tudi sin pokojne tekačice Miha Pod-gornik. Benjamin Kanjir • DELAVEC PADEL V GLOBINO Radmirje: 16. decembra je prišlo v Radmirju, na gradbišču novega gasilskega doma, do delovne nezgode, v kateri se je poškodoval delavec. Pri polaganju betonskih plošč na železno konstrukcijo objekta je prišlo do pokanja le-teh. Pri tem sta betonski plošči skupaj z delavcem padli štiri metre v globino. Pri padcu je dobil lahko telesno poškodbo. • UKRADENA MOTORNA ŽAGA Ljubno ob Savinji: 18. decembra so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je na Ljubnem ob Savinji neznana oseba iz delavnice ukradla motorno žago znamke Stihl, vredno okoli 600 evrov. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja. • S SKUTERJEM V AVTOMOBIL Nazarje: 19. decembra popoldan je v centru Nazarij na regionalni cesti prišlo do prometne nesreče s telesno poškodbo. Povzročil jo je voznik kolesa s pomožnim motorjem, ki je pod vplivom alkohola izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. Pri tem se je voznik kolesa s pomožnim motorjem lahko telesno poškodoval. Reševalci nujne medicinske pomoči so poškodovanega oskrbeli in prepeljali v celjsko bolnišnico. Gasilci PGD Nazarje so protipožarno in protinaletno zavarovali mesto nesreče, odklopili akumulator, razsvetlili mesto nesreče, pomagali reševalcem in policiji ter počistili cestišče. Zoper povzročitelja, zaradi storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, sledi kazenska ovadba na pristojno okrožno državno tožilstvo. OPOZORILO GLEDE UPORABE PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Ker se v »veselem« decembru poveča uporaba pirotehničnih izdelkov, policisti občane opozarjajo na njihovo pravilno uporabo. • Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognje- metna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1.000 g neto mase eksploziv- kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v nih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policisti ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so bili kupljeni na črnem trgu. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. 30 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Slovo od ZKZ Kljub temu, da je bilo o tej zgodbi že veliko napisanega, še več pa predebatiranega smo se tudi me odločile, da povemo svojo zgodbo. Prav vse smo trgovke po izobrazbi, pa tudi z dušo in srcem v tem poklicu. Zadrugi smo bile zveste kar precej časa. Samopostrežna na Ljubnem je imela tako kot vsi vzpone in padce. Za vzpone smo se morale kar precej potruditi. Nihče nam ni zavidal, ko smo delale vse sobote, v nedeljah petnajst ur skupaj in tudi večino praznikov v letu. Prosti dnevi med tednom nam niso mogli nadoknaditi vikendov in praznikov s svojimi družinami, pa vendar smo bile kljub temu zadovoljne, saj smo imele službo katero smo imele rade in smo bile za svoje delo ustrezno nagrajene. Največ nam je pomenilo, da so bile naše stranke zadovoljne in da je dobra volja in prijetno vzdušje v našo trgovino privabilo kar precej strank, ki so se z veseljem vračale. Vendar so se razmere posebej v zadnjih dveh letih tudi pri nas precej spremenile. Najprej z minimalnimi plačami, najhuje pa je bilo, ko se je to začelo poznati na naših policah. Pomanjkanje robe je pri strankah vzbujalo precej slabe volje in ponavadi smo bile tarča vseh kritik ravno prodajalke. Pa smo to kar z optimizmom prenesle in upale, da bomo težave skupaj premagali. Še letos poleti, ko so naše plače že čedalje bolj zamujale smo se vsi skupaj trudili, da bi s prenovo trgovin našli ustrezno rešitev. Namesto dopustov smo kar nekaj dni preživele od jutra do noči na prenovah in inventurah. Pa je bilo vse zaman! Konec septembra se je kot veliki rešitelj pojavilo trgovsko podjetje KEA, ki je prevzelo v najem večino živilskih trgovin. Z velikim veseljem in pričakovanjem smo pričele z preurejanjem in polnjenjem naše trgovine. Pa je to veselje hitro ponehalo, saj so že prvi dan v nas vzbudili občutek manjvrednosti in nevednosti. Najhuje pa je bilo, da je ta odnos razočaral naše redne stranke, ki so se precej pritoževale in nas kljub založenosti trgovine čedalje bolj zapuščale. Ne, nismo se ustrašile dela, kot slišimo zdaj privoščljive komentarje, saj je bilo v naših boljših časih dela veliko, veliko več kot zdaj in je vsaka točno vedela kaj je njena dolžnost. Ne, odnehati moraš, ko ne veš več kaj je prav in kaj ne, ko se strankam ne moreš posvetiti tako kot je treba, ker se bo že vsaka najmanjša napaka poznala na tvoji že tako nizki plači in ko te postane strah vsakega naslednjega dne. Upamo, da nam država izplača in izterja te tri mesece neplačanega dela, če smo že za prevoz porabile svoje prihranke. Še sreča, da so nam že na začetku povedali, da se malica lahko šele takrat, ko je trgovina tipi-top, to pa tako ni nikoli, tako da vsaj s tem nismo imele stroškov. Našim dragim strankam sporočamo, da odločitev ni bila lahka, vendar je bila verjetno prava. Ob prihajajočih praznikih vam ne bomo mogle seči v roke, zato vam že zdaj zaželimo obilo zdravja, sreče in topline v srcu. Nataša Stergar Kladnik Raduha 65 3334 Luče V SPOMIN 24. decembra mineva 1 leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Ivan VERŠNIK Zahvaljujemo se vsem, ki ga obiskujete na grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo ne-profitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www. gornji-grad.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Predmet razpisa sta: 1. dvosobno stanovanje, v izmeri 45,07 m2, Attemsov trg 8, Gornji Grad 2. trosobno stanovanje, v izmeri 137,26 m2, Attemsov trg 23, Gornji Grad. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 24. decembra 2014 do vključno 9. januarja 2015, do 11.00 ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http://www.gornji-grad.si/?q=content/razpisi 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-18-50, Erika Podbrežnik. OBČINA GORNJI GRAD Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 31 Za razvedrilo IZ GOZDARJEVE MALHE Danes so tematske poti zelo popularne, rastejo kot gobe po dežju, nekdaj pa ni bilo tako. Prve tematske poti v Sloveniji so bile gozdne učne poti (GUP), ki so jih na pobudo prof. dr. Boštjana Anka začeli gozdarji postavljati po letu 1974. Ena prvih poti je bila tudi pot Sa-vina nad Ljubnim. Leta 1975 jo je postavil in za njo desetletja skrbel gozdarska legenda Janez Marovt, bolj znan kot Poštni Janez. Čeprav takrat še nismo govorili o gozdni pedagogiki, smo uporabljali danes tako opevane sodobne meto- O gozdnih učnih poteh de gozdne pedagogike, ko se o gozdu učimo v gozdu. Namesto da bi o gozdu »predavali«, smo sprehode skozi gozd pripravili tako, da smo se o gozdu s šolarji predvsem pogovarjali, da so o gozdu govorili tudi otroci. Izkušnje smo si nabirali sproti. Predpraznični čas je prav primeren za obujanje minulih dni, zato naj iz letošnje torbe spominov potegnem nekaj dogodkov na gozdnih učnih poteh. JAZ BI NAREDIL TAKO Učno pot je treba stalno vzdr- ževati, zato nas je Janez nekega dne povabil na delovno akcijo. Razdelil nam je naloge, orodje smo prinesli sami, pa smo začeli. Med delom nas je povpraševal o našem mnenju o poti, o zamislih in pobudah za izboljšave in podobno. Poštni Janez danes (Foto: CMS) Kar nekaj odgovorov: »Jaz bi to naredil tako,« je slišal ter si jih pridno zapisoval v notes. Po koncu akcije je med zasluženo malico iz žepa potegnil omenjeni notesnik in začel poimensko naštevati: »Prvi je rekel, da bi naredil to, drugi je rekel, da bo naredil to, tretji bo naredil to ...« in tako dalje. »Fantje, vesel sem vaše pripravljenosti za sodelovanje, dobimo se naslednjo soboto, da uresničite vaše zamisli!« Od takrat naprej sem z odgovori na tovrstna vprašanja zelo previden. JAGODE SO JIH ZDRUZILE! Tudi sam sem kar nekajkrat vodil po učni poti Savina. Med prvimi vodenji je bil razred učencev, kjer je posebej izstopala neka učenka. Vse je vedela, na kar koli sem napeljal pogovor, na še tako zamotano tematiko je prva vedela odgovor. Prava »štreberka«. Postajalo je že kar neprijetno, saj drugim ni več pustila do besede. Preden so zajeli sapo, da bi kaj povedali, je že dr-drala svoje. Kako spodbuditi ostale k pogovoru? Ker je bilo med otroki veliko kmečkih, sem napeljal pogovor na življenje z gozdom in na opravila v gozdu. Tu so bili ti otroci daleč bolj doma kot ona, zato so se lažje razgovorili. Odličnjakinja je vedno bolj molčala, saj na tem področju ni imela kaj povedati. Otroci so to začutili in jo povsem potisnili v kot - nihalo je zanihalo v drugo smer. Kaj vse so vedeli in želeli povedati, gozd je bil del njihovega življenja, njihovo igrišče, omenjena deklica ga je poznala predvsem iz knjig in popoldanskih sprehodov s starši. To so ji dali vedeti. Medtem smo prispeli do poseke, polne zrelih gozdnih jagod. Šolarji so bili tako polni tega, kaj bi še povedali, da so jagode kar prezrli, ne pa naša odličnjakinja. »Glejte, jagode!« in že se je pasla v njih, ostali so jo seveda udrli za njo. Kar naenkrat so čebljali z njo, kako fino je, da jih je videla. Niti na misel mi ni prišlo, da bi prekinil malico. Marijan Denša Če gozdar Marijan Denša ni v naravi, narava pride k njemu. (Foto: IS) 32 Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 Križanka, Informacije sestavil: peter udir ime dveh krajev pri slovenski bistrici (zgornja in spodnja) pastir. skrbnik bikov velik snop iz omiatene slame enooki velikan v gr. mit. stari oče, ded grèki 300 ljubezni gosca. grmovje slovenska pevka zabavne glasbe (godec) termični razkroj kadmosa in harmonije v grški mitologiji pijacaiz pomaranč-negasoka pripadnik s asov, saksonec polegla vrtna enoletnica, tolscak MADŽARSKA operna pevka (sylvia) nekdanji avstrijski zvezni kancler (julius. 1861-1364) gl. mesto egipta gorovje v bolgariji vinorodna rastlina si icia.ka (krau. 1900-1976) vrhnje oblačilo musumank okrasna cvetlica sl. pisatelj (jančar) Človek, ki kaj obesa kdor oddaja delo na akord spremljevalec erosa počasen človek Sesti židovski mesec slovenska pisateljica (peroci) 35. in a. črka naèe abecede poozemni hocnik reka evrotas aralsko jezero tom LAJEVEC am. igralec (pacino) parni del zl-val. celice, ki sodeluje pri celični delitvi jecra slavna tekačica vgrski mitologiji večnadstropno buoisticno svetišče ilovica po belokranjsko Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. N Slovarček: CENTRIOL - parni del žival, celice, ki sodeluje pri cel. delitvi jedra; PORTULAK - tolščak; SASS - madž, operna pevka (Sylvia) V_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): GLAS, ASA, REDAKTOR, AN LI, AKNA, EDITH PIAF, SEV, RANTA, POMP, VELOST, SAT, EDIL, DRASTILO, NERABA, TACANJE, DVANAJST, ŽAD, UP, RAK, ZALEKI, JONI, ELENA, IZOSTANEK, KOLAR, PASTIRICA v._J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): = Savinjske novice št. 52, 24. december 2014 33 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sreda, 24. december ob 23.15. Pred cerkvijo sv. Lovrenca v Lučah Ogled živih jaslic Četrtek, 25. december ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Ogled živih jaslic ob 18.00. Pred cerkvijo sv. Lovrenca v Lučah Ogled živih jaslic Petek, 26. december ob 15.00. Kulturni dom Bočna Božično-novoletni koncert z domačini in otroki iz vrtca ter podružnične šole Bočna ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Premiera burke Občinske zagate ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert lučkih pevskih sestavov ob 19.00. Dom kulture Nazarje Kino predstava Klub zdravja Dallas Sobota, 27. december ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Naj zadiši po cimetu in klinčkih ob 17.00. Kulturna dvorana Luče Delavnica Izdelovanje nakita s servietno tehniko ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Burka Občinske zagate (ponovitev) ob 19.00. Dom kulture Nazarje Kino predstava Naslednji ste vi Nedelja, 28. december ob 14.00. Pri hotelu na Golteh Božični koncert pevskega zbora OŠ Mozirje ob 14.30. Cerkev v Šmartnem ob Dreti Božični koncert ob 17.00. Sejmišče v Mozirju 3. nočni tek in pohod V spomin Ruth ob 18.00. Kulturna dvorana Luče Predavanje Luče skozi čas Ponedeljek, 29. december ob 9.00. Stara šola v Radmirju Otroške delavnice ob 10.00. Dom kulture Nazarje Ustvarjalne delavnice za osnovnošolce ob 17.00. Kulturna dvorana Luče Ustvarjalna delavnica za otroke ob 17.00. Kulturna dvorana Luče Delavnica Polstenje iz nepredene volne Torek, 30. december ob 9.00. Stara šola v Radmirju Otroške delavnice ob 17.00. Pri hotelu Plesnik v Logarski dolini Božično-novoletni koncert ob 17.00. Kulturna dvorana Luče Delavnica Izdelovanje novoletnih aranžmajev Sreda, 31. december ob 20.00. Trg v Gornjem Gradu Silvestrovanje ob 21.00. Pred upravnim centrom v Mozirju Silvestrovanje ^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na 1 www.savinjske.com MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ NEGA IN POMOČ Nudim nego in pomoč na domu starejšim. Tel. št. 041/821-218. Mateja Jager, Reška c. 40, Prebold. ◊ ODDAM V NAJEM Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj). Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje. ◊ JELPAK d.o.o. išče šefa oz. šefinjo za delo v proizvodnji s polovičnim delovnim časom. Inf. na tel. št. 031/387-171. Jelpak d.o.o., Šokat 8, 3342 gornji Grad. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Prodam 2 osebna računalnika, cena 50-100 EUR; gsm 041/364-124. Prodam domač ječmen; gsm 040/301-220. ŽIVALI - PRODAM Teličko RJ/LIM, 200 kg; gsm 031 8684 75 VOZILA - PRODAM DRUGO - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Kupim avtomobilsko prikolico (lahko domače izdelava); gsm 041/432384. Prodam fiat pando, letnik 1994, dobro ohranjeno; gsm 031/796478. NEPREMICNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Mladinsko društvo Nazarje vabi na ogled kino predstav: sobota, 27.12. OB 19:00 NASLEDNJI STE VI v Dom kulture Nazarje. tek, 26.12. ob 19:00 .UB ZDRAVJA \LLAS .EJRjI STE VI VLJUDNO VABLJENI! 34 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Voščila, Oglasi V novem letu vam želimo polno topline, zdravja in prijetnih trenutkov v vašem domu, trgovine Sam. SAM STRANJE Savinjske novice št. 52, >, 24. december 2014 3 5 Božični zvonovi lepo naj zvonijo in detece božje naj zvezde krasijo, da leto bi novo zdravo bilo, da v srcih sijalo bi sonce toplo. vam želi Kolektiv BRLEČ * \*"