Iz zakladnice socioloških raziskav Migracije Slovencev in Socialna struktura jugoslovanske družbe E-VREDNOTE IX. Niko Toš, ured. VREDNOTE V PREHODU IX. Iz zakladnice socioloških raziskav: – migracij Slovencev (1973–1987) in – socialne strukture jugoslovanske družbe (1983–1987) E-VREDNOTE IX./ Ljubljana, 2021 VREDNOTE V PREHODU IX. Iz zakladnice socioloških raziskav: migracij Slovencev (1973–1987) in socialne strukture jugoslovanske družbe (1983–1987) Niko Toš, ured. 1. elektronska izdaja Izdajatelj in založnik: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana in Edition Echoraum, Wien Knjižna zbirka: E - VREDNOTE IX. Urednica zbirke: Brina Malnar Recenzenti: Zdravko Mlinar Karl H.Müller Zdenko Roter Ureditev besedil in organizacija: Ivana Kecman Likovna oprema in prelom: Polona Mesec Kurdija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Dostopno prek: https:/ knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si DOI: 10.51936/9789612359768 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 64257539 ISBN 978-961-235-976-8 (PDF) Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. KAZALO PREDGOVOR Iz zakladnice socioloških raziskav Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 PRVI DEL SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO – Prikaz raziskav (1973–1987) 1.0 Sociološko raziskovanje mednarodnih migracij Projekt Slovenci v Nemčiji Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 2.0 Projektni dokument »Slovenci v Nemčiji« Stane Saksida, Peter Klinar, Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 3.0 Pojavi neskladnosti družbene strukture, značilni za sodobne mednarodne migracije Peter Klinar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 4.0 Primer akcijske raziskave od zamisli do realnosti – akcijski (eksperimentalni) programi za usmerjanje vračanja naših delavcev iz pomurja v domovino Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 5.0 Slovenci v ZR Nemčiji Vprašalnik in podatkovna knjiga raziskave Niko Toš, Peter Klinar, Stane Saksida, Silva Mežnarić, Sergio Švara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 6.0 Slovenci po povratku iz ZR Nemčije Vprašalnik in podatkovna knjiga raziskave Niko Toš, Peter Klinar, Stane Saksida, Silva Mežnarić, Sergio Švara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .209 7.0 Viri, objave iz raziskave in publikacije migracije Tina Vovk, Živa Broder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .297 VREDNOTE-9.indb 3 13.10.2014 11:51:56 DRUGI DEL RAZREDNA BIT SODOBNE JUGOSLOVANSKE DRUŽBE 1983–1988 (Klasno biće savremenog jugoslavenskog društva) 8.0 Raziskava socialne strukture jugoslovanske družbe zasnova, projekt in izvedba raziskave – zadnji poizkus Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .309 9.0 Sociološki vidiki razpada Jugoslavije Hafner Fink Mitja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .335 10.0 Rezultati empiričnih raziskav v šestih republikah in dveh pokrajinah SFRJ, 1986–1987 Vprašalnik in podatkovna knjiga Niko Toš, Peter Jambrek, Vlado Goati, Ivan Šiber, Vladimir Obradović, Džemal Sokolović, Djerdj Rapi, Petar Georgievski, Miroslav Janičijević, Sergej Flere, Risto Kilibarda, Mitja Hafner Fink, Lidija Herek, Vera Kozmik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .345 11.0 Rezultati empiričnih raziskav v šestih republikah in dveh pokrajinah SFRJ, 1986–1987 Modelske spremenljivke – indeksi Peter Jambrek, Mitja Hafner Fink, Lidija Herek, Vera Kozmik, Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .537 VREDNOTE-9.indb 4 13.10.2014 11:51:56 5 PREDGOVOR Iz zakladnice socioloških raziskav Pred nami je knjiga Vrednote v prehodu IX. s podnaslovom Iz zakladnice socioloških raziskav. Natanko sedemnajst let je tega, ko sem pisal predgovor h knjigi Vrednote v prehodu I. Vmes je izšlo osem, vključno s to devet, zajetnih knjig v seriji Dokumenti SJM pod skupnim naslovom Vrednote v prehodu (VP). V načrtu pa ostaja še ena – deseta knjiga – in upanje, da jo bomo dokončali. S tem zaokrožujem program dokumentiranja socioloških empiričnih raziskav in projektov, ki sem jih vodil in so potekali v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja (CJM) v obdobju od leta 1966 do danes. Prva knjiga (VP I.) dokumentira nastanek in razvoj raziskovalnega programa Slovensko javno mnenje (SJM) od ustanovitve CJM 1966, priprave in zasnove prve sistematične raziskave SJM 1968 ter celoten potek raziskovanj SJM do vključno pomladi 1990. V tem obdobju je program SJM potekal kot nacionalni longitudi-nalni družboslovni infrastrukturni program. V knjigah VP II.–IV. (1990–2009) sta dokumentirana tematska in metodološka rast programa SJM ter njegovo vključevanje v mednarodne primerjalne programe. SJM se je v obdobju od leta 1990 do danes vključeval v vse temeljne mednarodne sociološke programe in s tem odprl prostor in možnosti za primerjalno analizo Slovenije, skupaj z drugimi evropskimi in svetovnimi družbami. Knjige VP V.–VIII. dokumentirajo to primerjalno razsežje raziskav SJM; v njih so opisani cilji, zasnove, metodološke izpeljave in izpisani rezultati raziskav v medčasovnih in mednarodnih primerjavah. V njih so dokumentirane vključitve Slovenije (SJM) v vse osrednje mednarodne sociološke programe, kot so: Svetovna raziskava vrednot (WVS), Evropska raziskava vrednot (EVS), Mednarodna družboslovna raziskava (ISSP), Mednarodna raziskava volilnih sistemov (CSES) in Evropska družboslovna raziskava (ESS). V osmi knjigi (VP VIII.) so dodatno k temu zbrani še opisi in zapisi vseh pomembnih mednarodnoprimerjalnih raziskav v srednje- in vzhodnoevropskem območju, v katerih smo sodelovali v okviru programa SJM. Te raziskave so osredotočene na vprašanja procesov demokratizacije, kakovosti življenja, procesov (de)sekulari-zacije, položaja cerkva v družbah v tranziciji itd. Deveta knjiga (VP IX.) izstopa iz skupnega okvira vseh predhodnih, ki jih označuje program Slovensko javno mnenje. V tej knjigi sta prikazani obsežni in pomembni sociološki raziskavi, prva, ki zajame pojav mednarodnih migracij in vključenosti Slovencev in Slovenk v migracijske procese, in druga, ki obravnava VREDNOTE-9.indb 5 13.10.2014 11:51:56 6 problem razredne/slojne (stratifikacijske) strukturiranosti »jugoslovanske« oz. nacionalnih družb republik in pokrajin SFRJ v sredini osemdesetih let. Gre za dva izjemno obsežna in pomembna družboslovna projekta, usmerjena v krizne razmere in razsežja takratne jugoslovanske družbe. Prva, migracijska raziskava, ki je potekala pod delovnim naslovom Slovenci v ZR Nemčiji, je bila sprožena v času množičnega odhajanja delavcev iz vseh republik in pokrajin takratne Jugoslavije na delo v tujino. V okviru t. i. gospodarske reforme je oblasti postalo očitno, da reševanja naraščajoče brezposelnosti na sistemski ravni ni mogoče – kljub ideološkim zadržkom – rešiti drugače kot z odpiranjem meja. Sprožil se je tok odhajanja delavcev in njihovih družin na »začasno delo v tujino«. In tudi Slovenci smo bili potegnjeni v ta tok. Skupina raziskovalcev (Klinar, Saksida, Toš) je zasnovala in skoraj desetletje vodila, ob sodelovanju desetin družboslovcev in študentov sociologije, obsežen raziskovalni projekt Slovenci v Nemčiji, ki je opisan in dokumentiran v prvem delu te knjige. Drugo, raziskavo razredne biti sodobne jugoslovanske družbe, smo zasnovali (Goati, Šiber, Jambrek, Toš, ob sodelovanju desetin družboslovcev iz R/P) v začetku osemdesetih let, v razmerah zaostrovanja družbene krize in vse bolj očitnega razpadanja socialističnega in federalnega temelja skupne države. V središču raziskave sta razredna/slojna (stratifikacijska) struktura takratne jugoslovanske družbe oz. družb ter razkrivanje neskladij z njeno »brezrazredno« ideološko zasnovo. Tako v zvezi z migracijami kot v zvezi z razredno/slojno strukturo se zdi, kot da bi jih vzeli z repertoarja kriznih problemov sodobne slovenske družbe. Tako je danes vse bolj žgoč problem odhajanja mladih v tujino; razmerja med temeljnimi sloji v družbi se vse bolj izražajo v antagonizmih med lastniki kapitala ter diskriminiranim srednjim slojem, delavci in brezposelnimi. Zdi se, kot da smo z raziskavami izpred štirih desetletij na ravni žgočih problemov današnje Slovenije. Tako obsežen projekt dokumentiranja, kot je izpeljan v programu Vrednote v prehodu in še posebej v VP IX., je seveda mogoč le ob ustvarjalnem, zavzetem, vztrajnem in natančnem delu velike skupine sodelavcev. Najprej vseh tistih, ki so sodelovali pri zasnovi in izvedbi vključenih raziskav. Pri tej dokumentarni knjigi (VP IX.) pa velja ponovno in še posebej zahvala sodelavkam CJM: gospe Ivi Kecman, poslovni sekretarki centra, samostojnima strokovnima sodelavkama Tini Vovk, mag. sociologije, in Živi Broder, univ. dipl. sociologinji, ter Mayu Doušaku, dipl. ing. elektrotehnike. Pri ureditvi te knjige smo bili deležni podpore sodelavcev Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja in Arhiva družboslovnih podatkov FDV. Hvala! V Kamniku, 1. septembra 2014 N. Toš VREDNOTE-9.indb 6 13.10.2014 11:51:56 PRVI DEL SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO – Prikaz raziskav (1973–1987) VREDNOTE-9.indb 7 13.10.2014 11:51:56 VREDNOTE-9.indb 8 13.10.2014 11:51:56 9 SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO 1.0 Sociološko raziskovanje mednarodnih migracij Projekt Slovenci v Nemčiji Niko Toš Povzetek V tem sestavku so prikazani izhodišča, zasnova, potek in rezultati raziskovalnega projekta »Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v imigrantsko družbo in vra- čanja v domovino – Slovenci v Nemčiji«, ki ga je v letih 1973–1985 zasnovala in izvedla skupina raziskovalcev Centra za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Vodilni raziskovalci so bili S. Saksida, P. Klinar in N. Toš (nosilec projekta). Dokumentirani so temeljni koraki v poteku raziskave in pojasnjeni konteksti, v katerih se je razvijala. V sestavku so zbrane osnovne informacije, ki pojasnjujejo dokumente, nanizane v tem delu knjige in sicer projekt in njegova teoretska utemeljitev, podatkovne knjige izvedenih socioloških anket in opis druge faze projekta, ki je potekal pod naslovom »Eksperimentalni projekt za usmerjanje vračanja slovenskih delavcev iz tujine v domovino«. Osnovni pojmi: mednarodne migracije; emigrantska, imigrantska družba; motivi emigriranja in remigriranja; adaptacija, akulturacija in integracija migrantov v imigrantsko družbo; odnosi med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi; Jugoslavija, Slovenija, ZR Nemčija, itd. VREDNOTE-9.indb 9 13.10.2014 11:51:56 10 1.1 Zgodba o nastajanju in poteku migracijskega projekta V uvodnem poglavju projektnega dokumenta (Migracije 1, 1973) je zapisano, da je bilo raziskovanje migracij ter njihovih socialnih, kulturnih, političnih in drugih vidikov, še posebej pa posledic, ki se kažejo v zmanjševanju človeškega potenciala emigrantskih družb, osrednja družboslovna tema tudi v takratni jugoslovanski oz. slovenski družbi. Postopno uvajanje koncepcije odprte družbe ter učinki t. i. ekonomske reforme v njej so se kazali v naraščanju deleža brezposelnih in se izrazili v hitrem povečevanju emigracije. Konec šestdesetih let so ljudje na delo v tujino odhajali predvsem zaradi izgube oz. občutka ogroženosti svojih zaposlitev in posledično ogroženosti socialnega položaja svojih družin. V začetku sedemdesetih let je zaposlitveni krč v Sloveniji sicer delno popustil, emigracijski tok pa se je bolj ali manj ohranil. V tem času je bilo na delu v tujini okoli 80.000 Slovencev, kar pomeni 5,5 odstotka prebivalstva Slovenije, med njimi je bila kar tretjina kvalificiranih delavcev in strokovnjakov. Politika je obravnavala emigracije kot »odhajanje na začasno delo v tujino«. Razlaga o začasni migraciji pa je bila vseskozi sporna (Benko, V., Migracije 1, str. 1). Čeprav je bil migracijski tok iz južnih republik takratne Jugoslavije še izrazitejši in je v nekaterih nerazvitih regijah dosegal raven eksodusa, je tudi v Sloveniji pomenil viden, globok in žgoč problem, ki je poleg ekonomske in socialnodemografske terjal tudi sociološko in socialnoantropološko obravnavo. Prve kritične razprave o problemu migracij, ki so privedle do postavitve raziskovalnega projekta, so potekale s študenti sociologije v letih 1971–1973 na FSPN. Povzeto iz zapisa posvetovanja1 o projektnem dokumentu je zamisel o izpeljavi projekta nastala »prav v tem prostoru, med srečevanjem članov raziskovalne skupine s študenti sociologije 3. letnika, v okvirih metodološkega seminarja«. Prvotne zamisli o projektu so bile izražene in izoblikovane v projektnem dokumentu »Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v imigrantsko družbo in vračanja v domovino«, ki je dobil delovno ime »Slovenci v Nemčiji«. Od ideje o projektu do njegove sprožitve in poteka je bilo treba zagotoviti njegovo umestitev v programe ustanov, ki so raziskave financirale. Prvotna zamisel, sicer vseskozi usmerjena na problem migracij iz Slovenije, je govorila o »jugoslovanskih delavcih na začasnem delu v tujini«. Zdelo se je, da bomo s predlogom projekta lažje prodrli na takratni zvezni ravni2. Da bi s predlogom raziskave uspeli, smo iskali povezave v jugoslovanskem obmo- čju. Pri tem smo se povezali z Inštitutom za proučevanje migracij, ki je deloval v 1. Posvet je potekal 25. 12. 1973 v učilnici 4. letnika FSPN. Magnetogram posveta je objavljen v publikaciji Migracije 10. 2. Leta 1972/73 je še deloval Zvezni sklad za financiranje znanstvene dejavnosti v Beogradu. V tem času je to ustanovo vodil prof. dr. Dolfe Vogelnik. VREDNOTE-9.indb 10 13.10.2014 11:51:56 11 okvirih zagrebške univerze3. Za zamisel koordiniranega projekta, skupaj s kolegi iz Hrvaške, smo dobili potrebno začetno podporo Zveznega sklada za financiranje znanosti v Beogradu, kar je zadoščalo za sprožitev pripravljalnih dejanj za projekt. V nadaljevanju, ko smo projekt jasno omejili na problematiko »Slovencev v Nemčiji« oz. proučevanje emigracijskih in remigracijskih tokov iz Slovenije in vanjo, smo našli ustrezno finančno podporo pri slovenskih financerjih.4 Ideja o raziskavi je povezala in združila nosilno skupino raziskovalcev: Staneta Saksido,5 Petra Klinarja6 in Nika Toša7 kot nosilca projekta. Kasneje sta se v raziskovalno skupino vključila še Silva Mežnarić8 in Sergio Švara.9 Tako sestavljena raziskovalna skupina je uspešno delovala in vodila projekt v vseh njegovih fazah, v obdobju od leta 1973 do 1985. In na kaj se lahko oprem v pripovedi zgodbe o projektu? Spomin ne bi zadoščal, saj je od snovanja ideje o raziskavi minilo več kot štiri desetletja, od njenega zaključka pa več kot tri desetletja. Tudi na glavne akterje projekta se žal ne morem več opreti. Iz projektnega delovanja in delovanja ob njem pa je nastajala obsežna raziskovalna dokumentacija, publikacije Migracije, knjige, članki, poročila, vpra- šalniki, itd. – in seveda še vedno operativne datoteke empiričnih raziskav. In vse to je skoraj v celoti ohranjeno in je dobra opora za opisovanje poteka tega projekta. Ne poznam družboslovne raziskave iz tega časa v Sloveniji oz. Jugoslaviji, ki bi bila tako dokumentirana in danes še vedno dostopna. Kako smo se leta 1972/1973 lotili dela? Seveda je najprej obveljalo spoznanje, da nimamo na voljo zadostnega izhodiščnega znanja in informacij za zasnovo projekta o migracijah. Odpreti je bilo treba dostope do že raziskanega, že zbranega in analiziranega gradiva in dokumentov v slovenskem, jugoslovanskem10 ter evropskem in svetovnem okolju11. To je bil za nas v Sloveniji seveda še čas pred 3. Institut za migracije, Vseučilište u Zagrebu, direktor dr. Ivo Baučić. 4. Sklad Borisa Kidriča oz. kasneje Raziskovalna skupnost Slovenije. 5. Stane Saksida, tedaj direktor Inštituta za sociologijo, v okviru katerega je v začet-ku sedemdesetih let vodil najobsežnejši projekt raziskovanja socialne stratifikacije v Sloveniji. 6. Peter Klinar, tedaj predavatelj sociologije na FSPN in član ustanovne skupine projekta Slovensko javno mnenje. 7. Niko Toš, tedaj predavatelj metodologije družboslovnega raziskovanja na FSPN, ustanovitelj in predstojnik CJM, nosilec projekta SJM. 8. Silva Mežnarić, diplomirana pravnica, ki je na delo v CJM kot izkušena raziskovalna prišla iz Zagreba. 9. Sergio Švara, profesor psihologije in filozofije, strokovni sodelavec v CJM. 10. Bibliografija slovenskih in srbohrvaških tekstov o migracijah, Migracije 5, Ljubljana 1973, 66 str 11. Bibliografija tuje literature v zvezi z raziskavo o socioloških vidikih … Migracije 3, junij 1973, 119 str. VREDNOTE-9.indb 11 13.10.2014 11:51:56 12 informacijsko revolucijo. Pomembne vire in dokumente smo »ročno« iskali po knjižnicah, arhivih, na domačih in tujih institutih, v izbranih knjigah in revijah, da smo si odprli najnujnejši dostop do obravnave problema migracij. Precej napora in dela smo vložili torej v dokumentacijsko informacijsko fazo. Čeprav smo čutili problem migracij Slovencev, smo vendarle živeli odmaknjeno od okolij in ljudi, ki jih je najbolj prizadel. Da bi lahko dojeli probleme ljudi, ki so bili vključeni v migracijske procese, smo se jim morali približati. Odhajali smo v okolja in se pogovarjali z ljudmi, slovenskimi emigranti, ki so se priložnostno vračali domov, in s tistimi, ki so se pripravljali k odhodu; pripravili smo »turnejo« srečanj s Slovenci na delu v Nemčiji, do katerih smo prišli prek njihovih družin doma, prek kulturnih društev, podjetij, kjer so bili v večjem številu zaposleni, ob pomoči konzulatov12, prek slovenskih duhovnikov in obmašnih srečevanj13 – v tujini. Imeli smo celo vrsto izjemno odprtih, v posameznih primerih pa tudi zastrtih, zadržanih srečanj in pogovorov, ko so nam ljudje pripovedovali o svojih izkušnjah migrantov v Nemčiji: o okoliščinah, ki so jih potegnile ali pognale v migracijski tok, o razmerah in okoliščinah svojega življenja in dela v Nemčiji, o svojih družinah, o načrtih za vrnitev itd. Izjemno pomemben vidik priprave na projekt je bil tudi vpogled v svetovno migracijsko literaturo. To je bilo mogoče le s poglobljenim študijem in vztrajnim dokumentiranjem. To nalogo je v okviru projekta v veliki meri prevzel in jo odlično opravil Peter Klinar14, ki je iz tematike študija mednarodnih migracij leta 1975 doktoriral (Klinar, P., 1976/1), pred tem pa rezultate svojega študijskega dela postopoma vnašal v raziskovalni projekt in analize (Klinar, P. in dr., 1973). Migracije so proces, ki vselej poteka med sistemi in je torej nujno tudi problem sistemov, emigrantske in imigrantske družbe. Seveda smo si v izhodišče postavili tudi vprašanje odnosa emigrantskega/imigrantskega družbenega sistema do migracij. Ugotovili smo, da Jugoslavija oz. Slovenija ni imela konsistentne migracijske politike. Od trenutka, ko je bila soočena z emigracijami, do časa snovanja raziskave je bila očitna »evolucija« stališč v zvezi s tem: od začetnega zavračanja migracij, saj odhajanje ljudi na delo v tujino ni bilo skladno z idejnimi postavkami sistema in takratnim razumevanjem patriotizma, nato do tihega sprejemanja migracij kot izhoda v zaposlitveni krizi in končno do sistemske podpore emigracijskemu toku, kot da gre za nekaj povsem naravnega in izrazito pozitivnega. In vendar je vseskozi veljala tudi podmena, izražena v označbi »naši delavci na začasnem delu v tujini«. 12. Jugoslovanski konzulati v Münchnu, Stuttgartu, Kölnu, Düsseldorfu, Frankfurtu, itd. 13. V spominu mi ostaja bogastvo vtisov z desetdnevnega potovanja S. Sakside, P. Klinarja in mene, ko smo se srečevali s skupinami in posameznimi Slovenci vse od Münchna, Stuttgarta do Düsseldorfa in ob vrnitvi v Nürnbergu in Ingolstadtu. 14. Peter Klinar je v letih 1973/74 v okviru Fulbrightove štipendije proučeval migracijsko problematiko na Department of Sociology, University of Chicago. VREDNOTE-9.indb 12 13.10.2014 11:51:56 13 Z emigracijami so za domači sistem nastajale (končne) posledice, s pozitivnimi in tudi negativnimi učinki, tako za posameznike, emigrante, njihove družine, za družbeno okolje, kakor tudi za migrantski sistem kot celoto. Te posledice so bile izpostavljene svoji lastni regulaciji. To pa je veljalo tudi za imigrantske sisteme. In tudi njihove imigrantske politike niso bile konsekventne in pretehtane z vidika dolgoročnih ciljev in posledic za družbe kot celote (interkulturalizem) ter za imigrantske skupnosti in imigrante znotraj njih. V središče naše raziskave pa nismo postavili sistemov ter njihovih ciljev in relacij, temveč migranta v procesu prehajanja med njimi ter v procesu umeščanja v njih. Prav to nas je privedlo do izbire modelskih izhodišč, še posebej do stratifikacijskega modela – o tem več kasneje. Na projekt smo se torej pripravljali temeljito in vsestransko, k njegovi končni zasnovi pa je vsekakor prispevalo dejstvo, da je nekako v istem času in nekaj pred tem v slovenski sociološki raziskavi prevladal koncept socialne stratifikacije (Saksida, S., Caserman, A., Petrović, K., 1973). Na Inštitutu za sociologijo so prav v tem času zaključevali obsežen empirični projekt, utemeljen na stratifikacijskem modelu, kar je nesporno prispevalo tudi k modelski zasnovi našega projekta. Zgodba o projektu »Slovenci v Nemčiji« se tu pravzaprav šele začne. Izdelan dokument projekta je bil predmet znanstvenokritične obravnave, ki mu je pretežno pritrdila. Od tu naprej se je raziskava razvijala nekako skladno s projektno zamisli-jo15. Raziskava se je razvila v večplastno socialno omrežje, ki je vključevalo tisoč »respondentov«, Slovenk in Slovencev na delu v zveznih deželah na jugovzhodu in zahodu Nemčije (raziskava A), ki so se odzivali na naša vabila k sodelovanju v raziskavi. Pogovore z njimi smo vodili raziskovalci ob podpori širše skupine mladih družboslovcev, študentk in študentov, ki so zaključevali študij sociologije, in skupin mladih asistentov na FSPN. V to socialno omrežje je bilo vključenih okoli 500 »povratnic in povratnikov« (remigrantov) iz ZR Nemčije (raziskava B), ki so se z nabranimi izkušnjami in »plodovi« vrnili iz Nemčije in se ponovno umeščali v domača okolja. Tudi z njimi smo bili v stikih in vodili pogovore člani raziskovalne skupine in študentje višjih letnikov sociologije, pretežno v Pomurju, pa tudi drugod po Sloveniji. O poteku pogovorov in vtisih, ki so jih zbrali sodelavci, govorijo njihova poročila16. Posamezni med njimi so svoja spoznanja iz teh stikov poglobili v lastne raziskave, ki so jih obranili kot diplomske oz. magistrske naloge (Migracije 13, 17, 34). Njihove analize so pomembno prispevale k realizaciji ciljev 15. Projektni dokument Migracije 1, v izvirni obliki objavljen v poglavju 2.0. 16. O svojih vtisih z anketarskega dela v Nemčiji so poročali: Drago Flis, Mojca Novak, Matjaž Verbič, Uroš Pešec, Ivan Kosovel, Mirjana Ule, Andrej Ule, Ciril Baškovič, Pavle Gantar, Draga Kosi, Maja Rajer, Lojze Kos, Milan Štante, Marjan Pungertnik, itd. Glej: Poročilo o izvajanju ankete v ZRN, Migracije 11, februar 1976, str. 83–176. Pri izvedbi raziskave je v kasnejših fazah projekta sodelovalo še mnogo več mladih diplomiranih sociologov in študentov sociologije, še posebej v raziskovalnih akcijah v Ingolstadtu v ZRN ter v Prekmurju. VREDNOTE-9.indb 13 13.10.2014 11:51:56 14 projekta. V to večplastno omrežje pa se je vključevalo še veliko posameznikov, strokovnjakov z različnih področij mednarodnih migracij in zaposlovanja. Leto 1973 je bilo torej leto načrtovanja raziskave. V letih 1974 in 1975 sta potekali ključni empirični raziskavi in vse priprave zanju. Najobsežnejša je bila priprava za terensko fazo raziskave v Nemčiji (Raziskava A), dokončan in testiran je bil vprašalnik, zbrani so bili poimenski seznami Slovencev v ZR Nemčiji iz različnih virov (priprava vzorčnih seznamov). Pri tem smo se opirali na podatke jugoslovanskih konzularnih predstavništev. Ti so imeli (slabe) preglede o državljanih, ki so obnavljali vizume, več uporabnih informacij pa so imeli na voljo: slovenska kulturna društva, ki so imela pregled nad svojimi člani, slovenske katoliške (žu-pnijske) skupnosti oz. slovenski duhovniki v Nemčiji, ki so imeli (dober) pregled nad posamezniki in družinami, ki so se vključevali v njihove verske, kulturne, dobrodelne, izobraževalne in zabavne programe, podjetja, ki so organizirala letalske in avtobusne prevoze ob praznikih in v počitniškem času, nemški regionalni zaposlovalni uradi, deželni sindikati, itd.17 To je bilo izjemno naporno in na koncu ne povsem zadovoljivo početje, saj so morali raziskovalci na terenu na osnovi kvotnega vzorca podatke o Slovencih preizkušati, dopolnjevati in jih sami dodatno zbirati »od človeka do človeka«, kar se je izkazalo še posebej uspešno, saj je bilo sklicevanje na Slovenca oz. posredovanje stika z njim v Nemčiji boljše priporočilo kot zgolj sklicevanje na raziskovalno ustanovo, iz katere smo prihajali, itd. Empirično delo, torej izvedba ključne raziskave »Slovenci v Nemčiji«, je potekala v letu 1974. Terenski fazi je sledilo strokovno delo pri urejanju in vrednotenju nizov podatkov, prevajanju opisov (odprtih odgovorov) v kategorialne okvire (šifriranje), končnem urejanju datoteke raziskave18, njenem postopnem odpiranju, kompleksni obdelavi in analizi19 ter pripravi raziskovalnih poročil. Rezultati Raziskave A so bili prikazani v dveh dokumentih, v prvem poročilu neposredno po ureditvi datoteke20 in v drugem poročilu, kjer so objavljeni rezultati poglobljenih 17. Pomanjkljivi podatki o slovenskih imigrantih v ZRN niso dopuščali priprave reprezentativnega vzorca. Izbor respondentov je potekal na osnovi kvotnega vzorca na naslednjih spremenljivkah: spol, starost, kvalifikacija, migrantski staž, družinski status. 18. Slovenci v Nemčiji. Prikaz rezultatov empirične raziskave in šifrirna knjiga, Migracije 9, maj 1975, 331 str. 19. Pri obdelavi obsežnih datotek smo se oprli na program SPSS, ki so ga raziskovalci iz Inštituta za sociologijo (S. Saksida) malo pred tem (1973) pridobili na NORC, Chicago. Pri koncipiranju in izvedbi obdelave in analize, ki jo je vodil Cveto Trampuž, smo se oprli na izkušnje iz predhodne uporabe programa SPSS v okviru stratifikacijskega projekta ISU (S. Saksida, K. Momirović, K. Petrovič, A. Caserman, A. Tauber in P. Kozmik). Aplikacija programa ISSP je v tistem času bila pomembna metodološka inovacija – in to ne le v Jugoslaviji. 20. Poročilo je bilo urejeno in pripravljeno maja 1975, Migracije 8, 132 str. VREDNOTE-9.indb 14 13.10.2014 11:51:56 15 analiz21. Sočasno z delom pri analizi raziskave Slovenci v Nemčiji smo vodili priprave za izvedbo raziskav med »povratniki« (B) in »pari« (C), da bi izpolnili projektne zahteve, opredeljene s strukturnim oz. stratifikacijskim modelom, in da bi zajeli celoten migracijski ciklus. S tema raziskavama smo bili na terenu leta 1976. Priprave zanju so potekale podobno kot za raziskavo A, le da je bila njuna izvedba v domačem okolju bistveno lažja. Raziskovalci na terenu so bili tudi tokrat pretežno študentje in študentke zaključnih letnikov sociologije, večji del terenske faze raziskav B in C je potekal ob nekajdnevni raziskovalni »koloniji« v Prekmurju. Tako kot leto pred tem se je tudi tokrat izkazalo, da so bili študentje in študentke izjemno uspešni anketarji in odlični motivatorji raziskovancev. Tudi za to fazo raziskave velja, da je bilo na njeni podlagi izvedenih več obdelav, prikazov ter ožjih in širših objav. V okviru raziskave B je bilo izdelano končno poročilo v dveh delih, prvi del je bil urejen spomladi 1977,22 drugi del pa spomladi 197823. Glede na časovne odmike od priprave projekta in izvedbe empiričnih faz do poročil se zdi, glede na današnje razmere, da je delo potekalo časovno lagodno – pa to ni bilo tako. Seveda se moramo ob tem spomniti na stanje informacijske tehnologije in njene obvladanosti. To se je kazalo tudi pri poseganju po tujih virih, tuji literaturi, pri zbiranju podatkov, tudi pri možnostih in pogojih obdelave obsežnih datotečnih baz, pa tudi v našem (ne)obvladovanju novih analitskih in tehnoloških možnosti. Pri migracijskih in drugih projektih, ki so potekali vzporedno24, smo se učili, pridobivali izkušnje in jih prenašali naprej. Za vse obdobje, od iniciative 1972 in dela pri pripravi projekta 1973, do vstopanja v empirične raziskave 1974/75 ter za celotno obdobje analiz in interpretacij, velja, da smo bili raziskovalci živo povezani z ljudmi iz širšega strokovnega, pa tudi družbenega (političnega) okolja. Brez podpor in nasvetov iz tega okolja raziskave ne bi mogli postaviti in izpeljati, brez sprotnega prenašanja raziskovalnih rezultatov, ugotovitev in analiz pa ne bi zadostili družbeno akcijskim ciljem raziskave. Raziskovalci in širok krog tistih, ki so se raziskavi pridruževali, so sodelovali pri prenosu rezultatov raziskave zainteresiranim institucijam in organizacijam. Ne nazadnje smo veliko napora vložili tudi v sprotno urejanje publikacije Migracije, v katerih smo dokumentirali (skoraj ves) potek raziskave od leta 1973 do 1985. Ta je ob zaključku raziskave obsegala 36 enot25. Publikacija Migracije vključuje več tisoč strani gradiv, več deset avtorskih zapisov in poročil članov raziskovalne 21. Obdelave so potekale od jeseni 1975 do jeseni 1976, poročilo je bilo objavljeno decembra 1976, Migracije 11, 99 str. 22. Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – 1. poročilo, Migracije 15, april 1977, 103 str. 23. Slovenci po povratku iz ZR Nemčije, 2 – poročilo, Migracije 19, april 1978, 143 str. 24. Na primer projekt Slovensko javno mnenje. 25. Glej poglavje 7.0 Viri, objave iz raziskave in publikacije Migracije. VREDNOTE-9.indb 15 13.10.2014 11:51:56 16 skupine in pridruženih raziskovalcev, več tematskih monografskih obdelav26, ki pomenijo pomemben prispevek k raziskavi in njeni analizi itd. V začetku osemdesetih let, nekako v času, ko smo končevali delo pri osnovnem projektu, je nastala ideja o njegovi nadgradnji v smeri »Eksperimentalnih programov za usmerjanje vračanja«. Na podlagi OECD-jevega programa27 je bil sklenjen medrepubliški dogovor o novem projektu, katerega cilj je bil aktivirati zavest in razširiti delovanje v prid ustvarjanja razmer za vračanje delavcev in njihovih družin v domovino. Podroben opis ciljev, poteka in rezultatov tega projektnega delovanja, ki je potekalo nekako do sredine osemdesetih let, je na voljo v tej knjigi28. V nadaljevanju tega zapisa bom prikazal izhodišča, osnovne raziskovalne korake in dosežke projekta »Slovenci v Nemčiji«. 1.2 Prvi korak – študijsko in pripravljalno raziskovalno delo V pristopnem oz. začetnem obdobju smo namenili veliko dela in časa proučevanju stanja raziskav mednarodnih migracij v Sloveniji, Jugoslaviji in po svetu. Najmanj težav pri tem smo imeli s pridobivanjem informacij v Sloveniji, saj tovrstnih raziskav, razen posamičnih socialno-geografskih zapisov o selitvah in strokovnih poročil strokovnjakov s področja zaposlovanja, ni bilo. Na jugoslovanskem območju smo teh virov zasledili več, še posebej na Hrvaškem, kjer se je s problematiko migracij ukvarjal Inštitut za migracije. V bibliografski nabor so bile vključene enote, ki obravnavajo teoretske vidike, metodologije in prikaze relevantnih raziskav migracij. Izhajajoč iz kompleksnosti in »mnogodimenzionalnosti« problema migracij se pri tem nismo omejili zgolj na sociološke, temveč tudi na socialnoekonomske, socialnopsihološke in antropološke vidike migracij. Večina bibliografskih enot v izvirniku raziskovalcem ni bila dostopna, pomembnejše med njimi smo pridobili29 ali pa smo jih pregledali na osrednjih tujih inštitutih30. Pomemben del angleške teoretične in raziskovalne literature je v okviru svojega študijskega bivanja v ZDA pregledal in ovrednotil P. Klinar, kar se pokaže v 26. Na primer Migracije 2, 7, 13, 16, 17, 30, 33, 34, 36 27. Gradivo za mednarodni projekt (OECD), Eksperimentalni programi za vračanje delavcev, Migracije 20, april 1978, 66 str. 28. Poglavje 4.0 Akcijski (eksperimentalni) programi za usmerjanje vračanja naših delavcev iz Pomurja v domovino. Poročilo o raziskavi je bilo objavljeno v Migracije 32, december 1983, 25 str. 29. Oblikovali smo manjšo priročno migracijsko knjižnico in dokumentacijo. 30. V Nemčiji na primer: Institut für Arbeitsmarkt und Beruftsforschung, Nürnberg, Zentral Archiv für Empirische Sozialforschung, Universität zu Köln; Information-szentrum für Sozialwissenschaften, Bonn, itd. VREDNOTE-9.indb 16 13.10.2014 11:51:57 17 njegovih študijskih poročilih31, pomembnejši raziskovalni dokumenti pa so prikazani v »empirični dokumentaciji o Slovencih v tujini«32, v prikazih rezultatov raziskave, izvedene med jugoslovanskimi delavci v Stuttgartu in okolici33, itd. Zanimiv stranski pogled na problematiko migracij ponuja tudi prikaz stališč Slovencev do migrantov, vzrokov za njihovo odhajanje in njihovo vračanje34. V okviru tega koraka kaže spet omeniti razprave o migracijski problematiki s študenti sociologije in eksplorativne pogovore, ki jih je vodila raziskovalna skupina (Saksida, Klinar, Toš) s skupinami in posamezniki – slovenskimi migranti v ZR Nemčiji – o njihovih imigrantskih izkušnjah. 1.3 Drugi korak – zasnova projekta in razprava o njem Po približno letu dni študijskih priprav, zbiranja dokumentacije in eksplorativnih pogovorov se je raziskovalni tim odločil glede projektnih izhodišč in oblikoval projektni dokument, ki je v integralni obliki objavljen v tej knjigi35. V izhodišču projekta so opredeljene tri osnovne hipoteze. Prva hipoteza: emigrant prehaja z območja domačega družbenega sistema v območje drugega sistema zaradi potrebe po izboljšanju svojega položaja v stratifikacijski hierarhiji; želi torej izboljšati svoj položaj oz. položaj svoje družine. Druga hipoteza: emigracija, torej odločitev o prehodu v drug sistem, je v bistvu posledica vplivov vsaj treh skupin osebkov oz. dejavnikov, namreč emigranta z njegovim družinskim okoljem, struktur in vodilnih skupin v sistemu, iz katerega migrant prihaja (emigrantski sistem), ter vodilnih skupin oz. struktur v sistemu, v katerega migrant prihaja (imigrantski sistem). Vsi ti se vključujejo v odločanje glede migracij, torej v sprožanje migracijskega procesa, v poteke in intenzitete vključevanja migranta v imigrantsko družbeno okolje ter v poteke morebitnih odločanj glede remigracije, torej glede ponovnega vključevanja v domače okolje. Tretja hipoteza govori o tem, da se v presojo in odločanje o emigriranju, torej v poteke tega prehajanja v sistem in med njima, vključujejo najrazličnejše situacije. Teoretski temelj projekta je povzet iz sistemske teorije, na kateri je zgrajen generalni model, ki vključuje dva družbena sistema (Sy , Sy ), med katerima poteka 1 2 migracijski tok. Opredelili smo meje sistemov, inpute in outpute iz sistema oz. 31. Nekaj teoretičnih izhodišč za sociološko raziskovanje migracij, Migracije 2, 1973, 126 str., in v: Sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi, Migracije 7, februar 1974, 454 str., idr. 32. Organiziranje zunanje migracije Slovencev, Stare, F., Migracije 16. april 1977, 116 str. 33. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju med Jugoslovanskim društvom in konzulatom v Stuttgartu, Migracije 6, december 1973, str. 3–56. 34. Slovensko javno mnenje o problemu migracij, Migracije 6, december 1973, str. 3–56. 35. Tekst projekta (v drugem poglavju) je brez sprememb prenesen iz publikacije Migracije 1. junij 1973, Ljubljana, 104 str. VREDNOTE-9.indb 17 13.10.2014 11:51:57 18 v sistem, torej gibanje posameznikov in skupin med njima, opredelili smo tudi sama sistema glede na njune strukturne značilnosti ter okoliščine (regulatorje), ki določajo obsege prehodov ter pogoje izključevanja (regulatorje emigracije) oz. vključevanja (regulatorje imigracije) v njih. Že v izhodišču je bilo torej jasno, da raziskava poteka v sistemskih prostorih SR Slovenije in ZR Nemčije in v relacijah med njima, in da smo poizkušali raziskovati dejavnike, ki vplivajo na »izstope in vstope« posameznikov in skupin, bodisi da so ti glede na razmere v izvornem, emigracijskem sistemu potiskani (push) iz njega, bodisi da so glede na razmere v imigrantskem sistemu vanj pritegovane (pull), oz. ob morebitnem nadaljevanju tega migracijskega toka, ko se sprožijo regulacije odbijanja iz imigrantskega oz. pritegovanja v remigrantski sistem. V ospredje smo torej postavili vprašanje o pogojih, vzrokih in pravilnostih v nastajanju migracij v obeh smereh. Kot smo že zapisali, je bil projektni dokument predmet znanstvenega posveta36. V razpravi o njegovem modelskem izhodišču je bila izražena potreba za jasnejšo opredelitev glavnega cilja projekta. Tako je na primer J. Županov postavil vpra- šanje, ali je projekt prvenstveno usmerjen k družbenemu sistemu ali k migrantu. Ali je torej v središču opazovanja migrant s stališča sistema ali sistem s stališča migranta? V prvem primeru bi veljala predpostavka, da so migracije posledica nekaterih regulacij znotraj sistema, v drugem pa predpostavka avtonomije migrantovega ravnanja v okvirih danega sistema; sistem tu pomeni le nekakšne strukturne možnosti, priložnosti in tudi omejitve, znotraj katerih se migrant od-loča (razmeroma) avtonomno. Sistemsko izhodišče se je Županovu zdelo povsem legitimno oz. znanstveno ustrezno, lahko pa bi se odločili tudi drugače. Avtorji projekta smo pojasnili, da prav z vključevanjem več modelskih izhodišč projekt presega nakazano dihotomijo. Projekt je torej usmerjen v situacijo migranta in hkrati v njegov položaj znotraj sistema. Seveda sta izvorni (emigrantski) in ciljni (imigrantski) sistem vključena v opazovanje. To je še posebej pomembno, ker so razlike med njima motivacijske osnove za odločanje o migriranju. In vendar so v središču projekta migrant, njegova družina ter spreminjanje njunih položajev v stratifikacijski hierarhiji. V okvire prikazanega strukturnega modela – kot splošnega izhodišča – smo vgradili še: 1. model strukture socialne stratifikacije, 2. model odločanja ter 3. t. i. pomenski model. Model strukturne socialne stratifikacije je utemeljen na predpostavki neenakosti med ljudmi, torej na predpostavki razlik v družbenih strukturah obeh sistemov. V tem okviru je raziskava usmerjena v razkrivanje umeščenosti migrantov v obeh sistemih. Razkrivamo torej razlike, ki determinirajo njihove položaje v sistemih oz. njihove prehode med sistemoma. Stratifikacijski model temelji na hipotezi, da migrant teži k spremembi svojega položaja v stratifikacijski hierarhiji danega (emigracijskega, imigracijskega) sistema za sebe osebno in za 36. Slovenci v ZR Nemčiji, posvetovanje o projektu, Migracije 10, februar 1976. VREDNOTE-9.indb 18 13.10.2014 11:51:57 19 svojo izvorno družino. Premiki v stratifikacijski hierarhiji utemeljujejo prevze-manje socialnih tveganj, ki so povezana z gibanjem med sistemoma. Da bi to hipotezo potrdili, smo morali stratifikacijski model ustrezno razviti in operacio-nalizirati. Oprli smo se na klasifikacijske dimenzije stratifikacijskega sistema, ki omogočajo primerjave položajev posameznikov znotraj obeh sistemov (Sy –Sy ). 1 2 Te dimenzije smo opredelili kot socializacijske, institucionalne in sankcijske. Prve vključujejo posameznikovo primarno, sekundarno in tercialno socializacijo; institucionalne dimenzije vključujejo elemente, ki določajo položaj posameznika v delovni, politični in ekonomski hierarhiji danega sistema; ter končno, sankcijske dimenzije subsistema, ki so definirane kot sankcije za doseganje položajev v institucionalnem sistemu. Vsak od obeh opazovanih sistemov teži k ustvarjanju možnosti za notranjo regulacijo osnovnih dimenzij; omogočati mora zadovoljevanje potreb oz. prizadevanj posameznikov po spreminjanju oz. izboljševanju njihovih položajev. Elemente, ki bistveno pogojujejo te spremembe v strukturi stratifikacijskega sistema, smo imenovali regulatorje (institucionalne, skupinske in osebne regulatorje). Regulacije potekajo v dveh smereh: (1) v smeri med socializacijskim in institucionalnim oz. institucionalnim in sankcijskim subsistemom ter (2) obratno, v smeri sankcijski, institucionalni in socializacijski subsistem. Pri tem je prvi del regulacij močno pod vplivom determinant institucionalnega reda družbe. V nadaljevanju smo obravnavali regulatorje, ki vplivajo na spremembe položajev posameznikov pod vplivom skupin in posameznikov. Pri tem gre za internalizacijo regulativnih potekov (mehanizmov), ki prevajajo institucionalni normativni red v konkretne odločitve posameznikov. Razprava v prej omenjenem posvetu je načela tudi vprašanje primernosti vključitve stratifikacijskega modela kot izhodišča projekta. Ali je stratifikacijski model, ki se zdi povsem ustrezen za raziskovanje na primer v Zahodni Nemčiji, hkrati primeren tudi za raziskovanje v Jugoslaviji oz. Sloveniji, glede na njune sistemske značilnosti oz. različnosti? Vsak stratifikacijski sistem opredeljuje oz. določa sistem družbene neenakosti. Brez neenakosti ne moremo govoriti o stratifikaciji. Vsak sistem neenakosti pa ima svojsko dejansko in institucionalno plat. Ti dve plati se kdaj pa kdaj lahko povsem prekrivata, kdaj pa kdaj pa je med njima velik razkorak, celo popolno neskladje. In prav to neskladje med institucionalnim in de-janskim sistemom neenakosti v Jugoslaviji oz. Sloveniji vendarle dopušča uporabo tega pristopa. Tu je sistem enakosti na institucionalni ravni (družbena lastnina, samoupravljanje, egalitarizem) in na ravni dejanskih odnosov (v dostopu do dela, izobraževanja, distribucij dohodka, premoženja, moči) v podobnem neskladju in v mnogočem primerljiv s sistemom in stanjem neenakosti med ljudmi v Zahodni Nemčiji. Poleg tega je bil stratifikacijski model preizkušen v vrsti raziskav v Sloveniji in Makedoniji (Saksida S. idr., 1973). VREDNOTE-9.indb 19 13.10.2014 11:51:57 20 V okviru generalnega modela je – kot drugi – vključen model odločanja, ki temelji na teoriji odločanja in izhaja iz predpostavke o sočasni vključenosti treh ravni (tipov) odločitev: prvič, odločitev posameznika in njegove družine; drugič, odločitev vodilnih skupin in struktur emigrantskega in imigrantskega sistema, ki sta opredeljena z razredno, slojevsko, etnično strukturo, ter položaj migranta in njegove družine znotraj nje; tretjič, model odločanja vključuje vrste temeljnih okoliščin in situacij, ki nastajajo znotraj oz. med obema sistemoma in ki pogojujejo potek prehajanja migranta. V okviru tega modela so opredeljeni cilji migranta in cilji sistema, ki se znotraj matrice odločanja izrazijo ali kot konformni ali kot kontrarni. Kot konformne lahko navedemo cilje emigrantskega sistema, namreč da se emigranti vrnejo, se reintegrirajo in aktivirajo pridobljene izkušnje iz imigrantskega sistema – ter cilje imigrantskega sistema, da emigrant ostaja v tem sistemu ter se vanj selektivno integrira37. Kot kontrarna lahko štejemo prizadevanja emigrantske družbe za čim višjo zaščito eksistenčnih razmer, pravic in interesov imigrantov ter njihovih dru- žin (zavarovanje osnovnih socialnih, ekonomskih in drugih pravic), ne glede na to, ali gre za začasne ali trajne imigrante – in hkrati sistemsko pogojenih vzrokov odhajanja v tujino. V okviru tega modela poteka raziskovanje usklajenosti med cilji in strategijami migrantov, migrantskih skupin (skupnosti) in sistemov. Na tej podlagi je mogoče oceniti, ali so prizadevanja akterjev (posameznikov, skupin) usmerjena k izvornemu (emigrantskemu) sistemu in torej k vračanju – ali k ustalitvi v imigrantskem sistemu. Presoja o tem odgovori na vprašanje, kakšne akcije naj sproža emigrantski sistem (torej Slovenija) za spodbujanje vračanja migrantov v domovino. Tretji razčlenitveni model je t. i. pomenski model, ki je analitično izhodišče za razlago značilnih migrantskih situacij. Med njimi na primer naravo začasnih oz. trajnih migracij, razredno, slojno in etnično stratifikacijo migrantskih skupin, procese, ki se sprožajo med imigrantskimi skupnostmi in imigrantsko družbo (konjunktivni in disjunktivni procesi) itd. Ta model prispeva k pojasnitvi bistvenih migracijskih procesov in socialnih situacij migrantov v razmerah imigrantske in emigrantske družbe. Pomeni tudi okvir za napovedi. Poimenovali bi ga lahko tudi kot »model konstrukcije realnosti«. 37. V ZRN je v začetku 70. let prevladovala zamisel o rotaciji v nasprotju z integracijskim konceptom. VREDNOTE-9.indb 20 13.10.2014 11:51:57 21 V razpravo o modelskih izhodiščih38 projekta so poleg J. Županova pomembno prispevali V. Rus, M. Jezernik, S. Južnič idr. Celotna razprava je povzeta v publikaciji Migracije 10. Tako je V. Rus opozoril na cikličnost migracij. Po njegovem bi migracije lahko obravnavali kot pretok med dvema ali več stratifikacijskimi sistemi, ki so bolj ali manj etablirani, bolj ali manj legitimni. Po drugi strani pa bi migracije lahko obravnavali kot proces, ki poteka v bolj ali manj neprekinjenih ciklusih … Obravnavanje migracije kot ciklusa bi odstranilo pomanjkljivosti projekta. Definicija ciljev raziskave je po njegovem mnenju preveč kompleksna in ustvarja vtis, da gre za globalno deskriptivno analitično študijo, ne pa za fragmentarno študijo, ki je usmerjena v sekvenčno strategijo raziskovanja. Če bi izhajali iz migracije kot ciklusa, se sekvence tako rekoč ponujajo same po sebi, posamezne faze raziskave niso arbitrarne, saj ne obravnavajo migracij kot zgolj psihosocialni proces; izhajati kaže torej iz celotne realitete tega procesa, ki se najjasneje reflektira v zadnji fazi migracijskega ciklusa – v remigraciji. M. Jezernik se je v svoji razpravi zavzel za ohranitev holističnega pristopa kot najprimernejšega v primeru tega projekta. Parcialna raziskava verjetno ne bi dala nobenega konkluzivnega odgovora. Opozoril je, da bo raziskava zaradi svoje kompleksnosti zelo zapletena, zelo dolgoročna in da bo na koncu težko izluščiti, kateri sklop je tisti, ki v skrajni konsekvenci značilno določa vedenje migrantov. S. Južnič pa se je v svoji razpravi postavil na stališče, da mora biti v izhodišču projekta migrant in ne sistem. Po njegovem gre torej za študijo, ki ima socialnoantropološki pomen. Gre za vprašanja, kako migrant doživlja svoj položaj, kaj so njegove motivacije, kako se vključuje ali ne vključuje v novo okolje. V razpravi o projektu so sodelovali tudi avtorji projekta, ki so kritike, predloge in razlage projekta upoštevali pri njegovi nadaljnji operacionalizaciji, v usmerjanju poteka posameznih raziskovalnih dejanj in v analizi. S tem smo zelo na kratko in povzeto prikazali tri modelska izhodišča v okviru generalnega modela, ki je v temelju našega projekta – in razprave o njih. Vse nadaljnje izpeljave in razčlenitve so podrobno opisane v projektnem dokumentu. In vendar naj na tem mestu ponovno povemo, da je izpeljava te modelske zasnove vplivala na opredelitev treh ključnih empiričnih akcij: raziskave na populaciji emigrantov po odhodu iz domačega in v času dela in bivanja v emigrantskem sistemu; raziskave na populaciji remigrantov, torej po vrnitvi iz emigrantskega nazaj v izvorni sistem – in končno raziskave na populaciji t. i. parov, torej na naboru posameznikov, ki so ob na videz enakih razmerah v delovanju domačega sistema 38. Posveta o modelskih izhodiščih se je udeležila vrsta uglednih družboslovcev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in drugih univerzitetnih središč v Jugoslaviji. Med njimi so bili prof. dr. Josip Županov, prof. dr. Veljko Rus, dr. Mišo Jezernik, dr. Živan Tanić, prof. dr. Vladimir Klemenčič, prof. dr. Ivo Baučić, dr. Aleksa Milojević, dr. Jože Lojk, prof. dr. Stane Južnič, prof. dr. Vlado Benko (vodja posveta) in seveda avtorji projekta Stane Saksida, Peter Klinar, Silva Mežnarić in Niko Toš. VREDNOTE-9.indb 21 13.10.2014 11:51:57 22 v njem ostali, ki se niso odločili za emigracijo in so uveljavljali svoje potrebe po izboljšanju svojega položaja v stratifikacijski hierarhiji domačega sistema. Na tej podlagi so bili izvedeni operacionalizacija, izbor ključnih spremenljivk in izdelani trije modelsko skladni standardizirani vprašalniki in opredeljene tri empirične raziskave: raziskava A, med Slovenci v Nemčiji; raziskava B, med Slovenci po vrnitvi z dela v Nemčiji; in raziskava C, med Slovenci z enakimi strukturnimi značilnostmi kot vzorca A in B, ki so vseskozi ostali v domačem sistemu. Poleg teoretske zasnove, modelskih izhodišč in izčrpnega formuliranja hipotez projektni dokument vsebuje natančne opredelitev elementov in poteka celote raziskave v njenem večletnem toku. Tako vsebuje razčlembe in napotke za operacionalizacijo projekta, nabore osnovnih spremenljivk, izhodišča za gradnjo standardiziranih vprašalnikov, nakaže osnovne modele matematične obdelave za analizo podatkov, podroben izvedbeni načrt, ki vključuje tudi časovni potek raziskave, smeri in obseg povezav raziskovalnega tima s strokovnim in družbenim okoljem, način in obseg publiciranja rezultatov itd. 1.4 Potek operacionalizacije projekta; oblikovanje vprašalnikov in izvajanje anket med Slovenci v Nemčiji ter med povratniki in pari v Sloveniji Raziskovalna skupina je v prvem polletju 1974 pripravljala operacionalizacijo projekta, kar se neposredno izrazi v izdelavi standardiziranega vprašalnika »Slovenci v Nemčiji« (A), v določitvi vzorčnih postopkov (kvotni vzorec), v zbiranju informacij o slovenskih imigrantih v ZR Nemčiji, v določitvi pristopa izbire in inštruktaže sodelavcev za terensko delo v ZR Nemčiji itd. Osnovni dokument iz te faze je vprašalnik »Slovenci v Nemčiji«, ki obsega 274 vprašanj, na 130 straneh. Vprašalnik je bil v pomladnih mesecih večkrat testiran, redigiran, oblikovan in vidno označen z ustanovo nosilke raziskave. Terenska faza raziskave je potekala od 20. junija do 15. oktobra 1974. Pri usmerjanju in izvajanju terenskega dela so sodelovali vsi člani raziskovalne skupine in več deset sodelavcev, v glavnem mlaj- ših asistentov na FSPN oz. študentov in študentk zaključnih letnikov sociologije. Pri delu na terenu v izbranih okoljih smo se oprli na slovenska kulturna društva, slovenske diplomatske predstavnike na jugoslovanskih konzulatih, na izbrane slovenske duhovnike, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju stikov s slovenskimi migranti, in vrsto drugih. Informacije o Slovencih in seznami z njihovimi naslovi so bili sicer dobro začetno izhodišče, ki so ga vztrajni in iznajdljivi anketarji nadgrajevali z iskanjem nadaljnjih respondentov na podlagi priporočil in podpore že anketiranih (snow-ball). Anketni pogovori so potekali v različnih, bolj ali manj primernih situacijah, v domovih zdomcev ob popolni sprostitvi in VREDNOTE-9.indb 22 13.10.2014 11:51:57 23 medsebojnem zaupanju, pa tudi po samskih domovih ter v gostiščih v njihovi bli- žini, v družabnih prostorih podjetij, kjer so bili migranti zaposleni, itd. Prevladal je občutek medsebojnega zaupanja in odprtosti, naleteli pa smo tudi na popolno nepripravljenost, odklanjanje, nezaupanje, zavračanje. O tem na podlagi lastnih izkušenj slikovito poročajo anketarji. Prevladal je vtis, da je večina anketirancev sprejela anketo z odobravanjem, češ, res je že čas, da se kdo začne zanimati za nas, zdomce. Mnogi so pohvalili anketo, da je zelo premišljeno sestavljena, čutili so potrebo, da se komu izpovejo, kazali so pripravljenost, da anketarja priporočijo svojim prijateljem, da jih tudi vključijo v raziskavo, drugi so menili, da je vpra- šalnik predolg, prezapleten, preveč oseben . . Mnogi so bili v svoji osamljenosti veseli, da so se lahko pogovarjali in celo spoprijateljili z anketarji, svojimi rojaki. V mnogih primerih pa so anketarji naleteli na povsem nasproten odziv, na nezaupanje, odklonitev ipd. Sočasno s potekom raziskave v Nemčiji in v nadaljevanju, v letu 1975, je potekala priprava za izvedbo empiričnih raziskav med povratniki oz. med pari. Na enakih teoretskih in modelskih izhodiščih kot pri vprašalniku A »Slovenci v Nemčiji« sta bila izdelana vprašalnika za raziskavo B »Slovenci po povratku iz Nemčije« (vprašalnik za remigrante – julij 1976) in vprašalnik C »Raziskava med pari« (september 1976). Obsežnejšo raziskovalno nalogo B, to je anketno raziskavo med povratniki, smo izvedli v času od septembra 1976 do februarja 1977, takrat pa je potekala tudi raziskava C, med pari. Obe raziskavi sta potekali ob enakih metodoloških predpostavkah: predtest vprašalnika, večkratni preizkus, redak-cija, končno oblikovanje vprašalnika39, visoka stopnja metodološkega nadzora terenskega dela itd. 1.5 Predstavitev rezultatov raziskav A, B in C Rezultati raziskav A, B in C so predstavljeni v šifrirnih knjigah40. Po ureditvi datotek je raziskovalna skupina sprožila delo pri obdelavi in analizi, skladno s konceptom analize, opisanim v projektnem dokumentu. Rezultati analiz raziskave A, »Slovenci v Nemčiji«, so prikazani oz. publicirani v poročilu v dveh poročilih: prvo poročilo »Slovenci v Nemčiji«41 vsebuje opise socialno demografskih karakteristik raziskovancev, prikaže situacijo odhoda migrantov iz domačega sistema, njihov izhodiščni zaposlitveni (zaposlenost, občutek izgube zaposlitve) in stanovanjski položaj pred odhodom; prikaže tudi osnovne procese, v katere se 39. Vprašalnik B med povratniki zajema 224 vprašanj in v ciklostirani obliki obsega 75 strani; vprašalnik C za pare zajema 108 vprašanj in v ciklostirani obliki obsega 38 strani. 40. Na primer Slovenci v Nemčiji, prikaz rezultatov empirične raziskave in šifrirna knjiga, Migracije 9, maj 1974, 331 str. 41. Glej Migracije 8, Slovenci v Nemčiji, prvo poročilo, maj 1975, 132 str. VREDNOTE-9.indb 23 13.10.2014 11:51:57 24 slovenski migranti vključujejo v poteku prehoda iz Slovenije v ZRN in med delom v ZRN, osnovne časovne poteke oz. dimenzije migracij, poglede na medetnične odnose in stereotipe v imigrantski skupnosti in imigrantski družbi, poglede na posamezne tematske preseke, kot na primer vključenost migrantov v sistem množičnih komunikacij, njihovo povezanost v verske skupnosti, aktivnosti in aspiracije za izboljšanje njihovega položaja (kvalifikacije) v stratifikacijski hierarhiji, povezovanje v slovenske (jugoslovanske) imigrantske skupnosti in društva oz. z njimi, njihovo vključenost v institucije imigrantskega političnega sistema (članstvo v sindikatih, štrajk, udeležba v soupravljanju) itd. Drugo poročilo42 pa opisuje vpliv emigrantskega staža na remigracije (Klinar, P. 1976/2), kanale informiranja in ravni informiranosti slovenskih migrantov v ZR Nemčiji (Švara, S. 1976) ter prikazuje osnovne motive slovenskih delavcev za odhajanje na delov v ZR Nemčijo (Mežnarić, S. 1976). Po končani terenski fazi raziskave B (med povratniki) in C (med pari) sta kot rezultat analitičnega dela prav tako nastali dve poročili43. V prvem poročilu so prikazani migrantova socialna situacija v imigrantskem okolju (Toš, N. 1977/2), potek vključevanja remigrantov v izvorno okolje (Klinar, P. 1976), vpliv obeh sistemov (Sy in Sy ) oz. sistema kot celote, na potek remigracije, torej na od-1 2 hajanje oz. vračanje migrantov iz tujine (Mežnarič, S. 1976), še posebej motivi vračanja v domovino itd. V drugem poročilu44 je poudarek na prikazu in analizi pogojev vključevanja remigrantov v izvorno družbeno okolje (Klinar, P. 1978/2), zaznava težav povratnikov pri ponovnem vključevanju v domače okolje (v sistem »združenega dela«) (Mežnarić, S. 1978), analizirani so tudi motivi odhajanja (iz imigrantskega okolja) pri povratnikih (Švara, S. 1978), prikazane ter analizirane so osnovne dimenzije stratifikacijskega položaja povratnikov pred odhodom na delo v Nemčijo in po vrnitvi, po ponovni vključitvi v domače družbeno okolje (Mežnarić, S. 1978) itd. Rezultati raziskave C (med pari) so ostali na ravni prikaza sumarnih rezultatov (šifrirna knjiga) in niso bili prikazani v posebnem poročilu. 42. Glej Migracije 11, Slovenci v Nemčiji, drugo poročilo, december 1966, 99 str. 43. Glej: Migracije 15, Slovenci po povratku iz Nemčije«, prvo poročilo, april 1977, 103 str. 44. Glej: Migracije 19, Slovenci po povratku iz Nemčije, drugo poročilo, april 1978, 143 str. VREDNOTE-9.indb 24 13.10.2014 11:51:57 25 1.6 Izhodišča in zaključne študije v okviru migracijskega projekta V izhodišču je migracijski projekt zgrajen na izčrpnem študiju teoretskih in empiričnih virov in literature o mednarodnih migracijah. To nalogo je v veliki meri v letih 1973–1975 opravil Peter Klinar. Rezultat njegovega študijskega dela se pokaže najprej v predhodnih objavah v seriji »Migracije« (Klinar, P. 1973, 1974/1, 1974/2), nato pa strnjeno v knjigi Mednarodne migracije (Klinar, P. 1976/1). Klinar se je v tem svojem delu najprej posvetil opredelitvi temeljnih pojmov v zvezi z mednarodnimi migracijami, njihovi teoretični osmislitvi in izčrpnemu prikazu imigrantske družbe, imigrantskih etničnih skupnosti ter procesov med njimi. Tako v prvem delu knjige razčlenjuje pojmovni sklad, ki je neobhoden za sociološko obravnavo vprašanj mednarodnih migracij. Določa pojem mednarodnih migracij in njihove vzroke in motive, predstavi njihovo tipologizacijo; obravnava razredno in etnično razslojenost sodobnih družb ter njihov vpliv na poteke mednarodnih migracij, obravnava tudi pojave socialne mobilnosti v migracijskem kontekstu ter nakaže, kako ti učinkujejo na asimilacijske procese in razredno umeščanje migrantov. V drugem delu knjige Klinar razčlenjuje vprašanje v zvezi z migrantskim družbenim prostorom, torej v zvezi z imigrantsko družbo, imigrantsko etnično skupnostjo itd. Opazuje imigrantske družbe v njihovi institucionalni zasnovi, torej državo in njene organizacijske oblike, ki s svojim delovanjem neposredno ali posredno določajo položaj imigrantov in imigrantskih skupnosti, pokaže na pomen organizacije delodajalcev in mednarodnih organizacij, ki posegajo v imigrantsko družbeno okolje, nakaže potek institucionalizacije imigrantskih skupnosti itd. V prvih dveh delih knjige tako Klinar določi splošen teoretični in metodološki okvir za sociološko obravnavo migracijske problematike, ki je usmerjena v opazovanje temeljnih procesov med imigrantsko družbo in imigrantsko etnično skupnostjo. Še posebej obravnava njihove konjunktivne in disjunktivne vidike. V tretjem, osrednjem delu knjige obravnava za proučevanje nujno potrebno »konceptualno aparaturo«, problem obravnava z vidika razredne teorije in pri tem ugotavlja, da je podrejen položaj emigrantov v izvorni družbi ne le motiv, temveč tudi vzrok za razredno spopadanje z vladajočim razredom emigrantske družbe, torej tistim, ki določa emigrantsko politiko svoje države. Pokaže tudi na vpliv razredne strukture imigrantske družbe oz. vladajočega razreda imigrantske družbe, ki določajo imigrantsko politiko svoje države. Razredne napetosti se iz emigrantskih družb nujno, v novih okoliščinah, prenašajo v razmere imigrantske družbe. Po Klinarjevem mnenju je vprašanje razrednih spopadov izhodiščnega pomena za razumevanje razmerja med imigrantskimi družbami in imigrantskimi skupnostmi ter med socialnimi manjšinami in dominantnimi večinami. Odnosi med imigrantskimi manjšinami in dominantnimi večinami so v bistvu razredni odnosi. V središču migracijske problematike je torej tudi vprašanje o družbeni VREDNOTE-9.indb 25 13.10.2014 11:51:57 26 moči. V obravnavi disjunktivnih in konjunktivnih integracijskih procesov pokaže na potek adaptacije, na pomen kulturnega pluralizma, na sprožanje procesov socialne mobilnosti znotraj imigrantskih skupnosti in tudi zunaj njih, na pomembne vidike asimilacije dela imigrantov itd. itd. Med študije, ki v dosedanjem opisovanju projekta niso ustrezno označene, a so vredne posebne omembe, lahko uvrstimo naslednje: 1. Prikaz vpliva imigracijskega staža na remigracijo (Klinar, P. 1976), 2. Primerjalna analiza dejanskega in perceptivnega napredovanja (Hanžek, M. 1976), 3. Analiza potekov vključevanja pomurskih povratnikov v domače okolje (Klopčič – Caser, I. 1977). 4. Analiza temeljnih družbenih procesov, v katere je vključen emigrant v imigrantski druž- bi (Klinar, P. 1978). 5. Poizkus tipologije slovenskih remigrantov (Mežnarić, S. 1978). 6. Analiza migracij iz Jugoslavije (Toš, N. 1979). 7. Analiza družbenega položaja migrantov druge generacije (Klinar, P. 1981). 8. Migracije in beg mož- ganov (Pirher, S. 1985) itd. Učinki gornjih raziskav se neposredno izrazijo v zasnovi in izpeljavi Eksperimen-talnega programa za usmerjanje vračanja, ki je opisan v poglavju 4.0 te knjige in dokumentiran v nizu publikacij »Migracije«45. Zaključno študijo v okviru projekta pa pomeni knjiga »O mednarodnih migracijah v kriznih razmerah« (Klinar, P. 1985). Avtor se je v tem delu osredotočil na proučevanje neskladnosti socialnih struktur, značilnih za sodobne mednarodne migracije, na problematiko druge generacije migrantov, posebej z vidika njihove etnične identifikacije, na analizo stanja mednarodnih migracij v kriznih razmerah in še posebej na remigracijske tokove v kriznih razmerah. V zvezi s slednjim ugotavlja naraščanje obsega prisilnih remigracij, saj na njihov potek dominantno vpliva migracijska politika imigrantskih držav. Pospešeno vračanje migrantov v emigrantska okolja vanje prinaša konfliktna razmerja med (re)migranti in nemigranti v emigrantskih druž- bah. V razmerah krize se spreminjajo motivi remigracij. Pomembnejši postajajo odklonilni (push) motivi kot na primer brezposelnost, diskriminacija, izklju- čenost iz socialnega okolja. Pomembnejši pa postajajo tudi motivi pritegovanja (pull) iz emigrantskega okolja (možnost socialne vključitve, zaželenost …). Med posledicami kriznih razmer in njihovim vplivom na migracijske procese Klinar navaja neusklajenost med ekonomsko adaptacijo imigrantov in akulturacijskimi procesi, ki zastajajo pod vplivom diskriminacije. Vplivi krize se posebej izrazijo na pogoje za vključevanje druge generacije imigrantov, ki se kažejo v konfliktih med kulturami, v pritiskih v smeri neprostovoljne akulturacije, v omejevanju izražanja etnične identitete, kot generacijski konflikti itd. Na sploh ugotavlja, da v kriznih razmerah procesi vključevanja, torej konjunktivni procesi, zastajajo. Zmanjšujejo se možnosti za doseganje višjih stopenj adaptacije in akulturacije 45. Migracije 20, 25, 26, 27, 28, 32. VREDNOTE-9.indb 26 13.10.2014 11:51:57 27 ter za kulturno pluralizacijo. Prostovoljna narava migracij je vse bolj omejena, pritiski na remigracije so vse bolj izraziti itd. 1.7 Sklepna pripomba Ko danes, štiri desetletja po zasnovi in sprožitvi migracijskega projekta, ter več kot tri desetletja po tem, ko se je projekt iztekel, torej v času, ko je jugoslovanska družba pred razpadom doživljala globoko krizo, in v času, ko se je Slovenija osamosvojila in že več kot dve desetletji doživlja svoj samostojni (krizni) razvoj, lahko nad projektom izrazim veliko zadovoljstvo, nad njegovo zasnovo in potekom, nad dejstvom, da je več desetletij pomenil izjemno učno bazo za študente sociologije, da je na široko odprl pogled na problematiko migracij in prispeval k osveščanju o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah migracij itd. Vendar pa ne morem biti hkrati zadovoljen z njegovim iztekom. Še vedno je odprt analitični prostor, čeprav gre na videz za časovno odmaknjene meritve; še vedno odpira analitične možnosti in nadaljnje preizkuse v okviru treh modelov raziskave. In še posebej je res, da problem migracij ostaja trajen ter ponovno vse bolj aktualen problem slovenske družbe in države. Morda lahko oživitev pogledov na migracije pred štirimi desetletji spodbudi nova raziskovanja tega problema. VREDNOTE-9.indb 27 13.10.2014 11:51:58 VREDNOTE-9.indb 28 13.10.2014 11:51:58 29 SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO 2.0 Projektni dokument »Slovenci v Nemčiji« (junij, 1973) Stane Saksida, Peter Klinar, Niko Toš Povzetek Tekst je projektni dokument (nespremenjen, v izvirni obliki) kot je nastajal v skupini avtorjev v času od zamisli do vstopa v raziskavo socioloških razsežij mednarodnih migracij prebivalcev Slovenije v Zahodno Evropo (1972–1974). O zasnovi raziskave in o projektu je potekala strokovna razprava, dokument je bil objavljen v publikaciji Migracije, 1 (1974), FSPN, CJM, str. 104. Projekt je zasnovan na stratifikacijski teoriji in razvija štiri modele za pristop v raziskavo migracijskih procesov: (1) generalni model, (2) strukturni oz. stratifikacijski model, (3) model na osnovi teorije odločanja in (4) pomenski model. Izbrani modeli odpirajo širok prostor za opredeljevanje pozicij, odnosov in procesov, v katere so vključeni posamezniki, družine in skupine v migracijskem toku med dvema sistemoma (Slovenija – ZR Nemčija). Izbrani modeli omogočajo formuliranje hipotez ter operacionalizacijo. Projektni dokument je bil vodilo obsežnim empiričnim raziskavam, ki so potekale v letih 1974–1984, med njimi sta najpomembnejši »Slovenci v Nemčiji« (1974) in »Slovenci po povratku v domovino« (1977). Projekt se je v osemdesetih letih razvil v akcijsko raziskavo usmerjanja vračanja migrantov v izvorni sistem. Celoten potek raziskave ter njeni rezultati so dokumentirani v publikacijah Migracije 1–32, FSPN, CJM, ki so nastajale v obdobju 1974–1984. Osnovni pojmi: mednarodne migracije, push-pull, stratifikacijski model, emigrantska družba, imigrantska družba, Slovenci v mednarodnih migracijah, motivi odhajanja oz. vračanja itd. VREDNOTE-9.indb 29 13.10.2014 11:51:58 30 A. UVOD 1.0 Problem Raziskovanje migracij ter njihovih socialnih, kulturnih, političnih in drugih aspektov, predvsem še posledic, ki se izražajo v zmanjševanju človeškega potenciala za družbeni razvoj Jugoslavije, je postalo atraktivna tema aktualnega obdobja. Uvajanje koncepcije odprte družbe ter družbeno-ekonomski procesi vplivajo na naglo spreminjanje vzrokov in osnov ekonomskih emigracij v naši družbi. Medtem ko v prvem obdobju po ekonomski reformi (1965–1968) ljudje odhajajo na delo v tujino predvsem zaradi občutka ogroženosti svojega lastnega ekonomskega položaja, ta vzrok in motiv v aktualnem obdobju, vsaj v Sloveniji, vse bolj izgublja svoj pomen. V situaciji, ko vse bolj primanjkuje kvalificiranih delavcev na različnih področjih in v različnih panogah gospodarstva in ko se je le-to prisiljeno odpirati splošnim emigracijskim tokovom jug–sever oziroma vzhod–zahod zato, da bi vsaj deloma nadomestilo človeške izgube, ki nastajajo z odhajanjem velikega števila ljudi, je jasno, da faktor socialne oziroma ekonomske ogroženosti ne igra več primarne vloge. Tokove intersistemskih migracij smo vse do nedavnega spremljali z dokajšnjo mero optimizma. Ta optimizem se je izražal predvsem v prepričanju, da so koristi, ki jih prinaša pretok ljudi in ki se kažejo predvsem v njihovih povečanih delovnih izkušnjah in v dotoku denarnih sredstev, večje od škode, ki nastaja v domačem družbenem in gospodarskem prostoru zaradi odsotnosti mladih, delovno sposobnih in kvalificiranih ljudi. Dobršna mera tega optimizma je temeljila na prepričanju, da je to pač izhod iz zagatnega stanja, da to sprošča dinamičnejše aktiviranje notranjih gospodarskih in družbenih rezerv, hkrati pa, da se bo vse to obrestovano povrnilo s povratkom izkušenejših ljudi in z njihovim ponovnim vključevanjem v naš družbeni in gospodarski sistem. Ena od osnov tega optimističnega gledanja je bila teorija o začasni emigraciji. Bistvo te teorije je v prepričanju, da se bodo delavci, potem ko bodo prebili nekaj let na tujem, vrnili domov. Žal pa ta teorija ne dobiva ustrezne empirične potrditve. Seveda pa so še druga dejstva, ki vznemirjajo in terjajo raziskovalno razrešitev. Val ekonomskih migracij v Jugoslaviji – in še posebej v Sloveniji – zajema nad-povprečno visoko kvalificirane strukture. Do te ugotovitve pridemo na osnovi primerjave podatkov o strukturi jugoslovanske ekonomske emigracije v primerjavi z drugimi tradicionalnimi dajalkami delovne sile Zvezni republiki Nemčiji in drugim zahodno-evropskim deželam. Upravičeno si torej lahko zastavimo vprašanje, zakaj je prav v jugoslovanski ekonomski emigraciji delež visokokvalificiranih in visoko izobraženih delavcev v primerjavi z drugimi emigracijami bistveno večji. Ali kaže vzroke za to iskati prvenstveno v družbeno ekonomskem položaju teh kategorij znotraj našega sistema oz. v sistemu dominantnih družbenih vrednot ter VREDNOTE-9.indb 30 13.10.2014 11:51:58 31 v normativnem sistemu, ki opredeljujeta pogoje uveljavljanja iniciativ, delovne kreativnosti in odgovornosti? Ali kaže morebiti razloge za to iskati predvsem v materialni sferi ter pojasnjevati odhajanje teh kategorij delavcev z dejstvom, da za svoje delo v tujini prejemajo dosti višje dohodke? Seveda lahko odgovori na taka vprašanja brez poglobljene in sistematične raziskave ostanejo zgolj na ravni domnev. Raziskovalci v Jugoslaviji so v zadnjih letih dali več iniciativ za raziskovanje pojava ekonomske emigracije. Med vidnejšimi so iniciative socialnih geografov, ki že nekaj let razširjajo svoja opazovanja migracijskih tokov znotraj jugoslovanskega prostora (medkrajevne, medregionalne in medrepubliške migracije) tudi na evropski prostor. V svojih študijih so pokazali na tipične sprostitve emigracije v teh prostorih, pa tudi na njene socialne in ekonomske karakteristike. Poleg tega so problem ekonomske emigracije obravnavali pravniki, še posebej z vidika delovno-pravne zaščite naših delavcev v posameznih zahodno-evropskih deželah in s težnjo, da bi na področju mednarodne zakonodaje oz. meddržavnih pogodb zagotovili enakopraven položaj naših delavcev v drugih državah. Sorazmerno najmanj pa so k proučevanju tokov ekonomske emigracije doslej prispevali sociologi, čeprav bi glede na svojo profesionalno poklicanost in interes prav ti morali, poleg ekonomistov, največ prispevati k razjasnjevanju narave pojava ekonomskih migracij, tako z vidika posameznika in zagotavljanja njegovega položaja, z vidika družine in njene socialne varnosti, z vidika naroda in njegove kulturne in socialne integritete, z vidika razreda in njegove revolucionarne vloge, kot tudi z vidika družbenega sistema kot celote. 2.0 Cilji raziskave 2.1 Raziskava bo prikazala razmere življenja in dela naših ekonomskih emigrantov ter med drugim osvetlila stanje in spremembe, ki se nanašajo na: 1. strukturo politične zavesti, posebno o zavesti razredne pripadnosti ter odnos do temeljnih institucij našega družbenega sistema; 2. obseg delovnih izkušenj, odnose migrantov do dela ter do družbene organizacije dela; 3. materialni položaj migrantov; 4. strukturo potrošnje migrantov ter način usmerjanja in porabe pridobljenih sredstev; 5. vsebino in obseg vključevanje v novo imigrantsko okolje; 6. strukturo narodne zavesti ter spreminjanje temeljnih narodnih, kulturnih vrednot 2.2 Raziskava bo pokazala na dejavnike, ki delujejo na oblikovanje emigrantove odločitve o povratku ter na razmere oz. pogoje njegovega ponovnega vključevanja v domače družbeno okolje. VREDNOTE-9.indb 31 13.10.2014 11:51:58 32 2.3 Raziskava bo pokazala vpliv migracij na položaj družine, še posebej na njeno funkcijo skrbi za otroka oziroma za ustvarjanje normalnih pogojev za rast in vzgojo otroka itd. 2.4 Raziskava bo dala vpogled v vzroke in motive emigracije in remigracije, ki so povezani z obema sistemoma. 2.5 Raziskava bo ugotovila cilje in strategije posameznikov ter jih primerjala s cilji in strategijami jugoslovanske družbe in ZR Nemčije; analizirala bo odnose med njimi (skladnost, konfliktnost itd.). Groba predikcija in tipologija emigracije (trajnost oz. začasnost emigracije). 2.7 Raziskava bo prikazala odnose med imigrantskimi grupami in imigrantsko družbo: temeljne konjunktivne in disjunktivne procese, odnose med razredi, sloji, grupami, problem delavskega internacionalizma, imigrante kot socialno manjšino v odnosu do dominantne večine, odnos med imigrantskimi grupami in državnimi institucijami, odnos do sindikatov, delodajalcev itd. 2.8 Raziskava bo prikazala tudi odnose znotraj same imigrantske skupnosti ter odnose te skupnosti do emigrantske družbe. 2.9 Raziskava bo aktivirala sociološki pristop do problematike ekonomskih emigracij; omogočila bo formiranje študijskega središča za migracijsko problematiko in s tem zagotovila možnost sistematičnega strokovnega spremljanja pojava. 2.10 Raziskava bo na osnovi posebnega metodološkega pristopa dala po eni strani vpogled v aktualno stanje slovenske ekonomske emigracije v ZR Nemčiji, po drugi strani pa bo omogočila oblikovanje metodologije kontinuiranega (opera-tivnega) spremljanja pojava; hkrati bo omogočila uporabo metodoloških izkušenj pri raziskovanju migracij jugoslovanskih delavcev. 3.0 Delovna hipoteza Koncept odprte družbe nujno zadeva vsa področja družbene eksistence. Intenzi-viranje procesa blagovne menjave hkrati intenzivira pretok dobrin, uslug in idej (kulturne, znanstvene, idejne komunikacije). Aktiviranje teh procesov pa se izraža tudi v sproščanju in razširjanju pretoka ljudi. Glede na to, da koncept odprte družbe sprejemamo kot osnovno narodno obrambno in razvojno izhodišče majhnega naroda, pretoka ljudi v osnovi ne moremo ocenjevati drugače kot to terja širši kontekst družbene situacije. Torej bi lahko postavili sledečo hipotezo: pretok ljudi (odtok – dotok) na medsistemski ravni pozitivno vpliva na družbeni razvoj, ga pospešuje. VREDNOTE-9.indb 32 13.10.2014 11:51:58 33 Zaradi vrste spremljajočih posledic, ki nastajajo vsled povečevanja pretoka ljudi ter se odražajo v stagnaciji družbenega razvoja oz. omejevanju razvojih sprememb, pa moramo seveda pokazati na okoliščine, v katerih je ta hipoteza sprejemljiva ter hkrati na tiste intervenirajoče faktorje, ki prispevajo k izkrivljanju naravne zveze med pojavom intersistemskih migracij ter družbenim razvojem. Obseg in struktura pretoka ljudi namreč definira naravo te zveze. Na vprašanje, kdo kaj izgubi in kdo kaj pridobi oz. koliko izgubi in koliko pridobi, namreč odgovarjamo iz lastne socialno ekonomske situacije. Razmerje med obsegom koristi in škod, ki nastajajo zaradi dane stopnje ekonomske emigracije za naš družbenoekonomski sistem in družbenoekonomske odnose, namreč determinira dinamiko družbenega razvoja. Seveda pa bi lahko vprašanje o razmerju med obsegom koristi in škod aplicirali na vsa osnovna področja družbenega življenja, npr. na področje ideologije in temeljnih osnov sistema. V zvezi s tem nas zanima, kakšna škoda nastaja za razvoj ideje in aplikacije samoupravljanja, ker del sposobnih in izobraženih ljudi odhaja; kakšna korist nastaja, ker le-ti poročajo o delovanju našega sistema v drugih deželah ter kakšna korist oziroma škoda nastaja, ko se ti vračajo iz dela v tujini in vnašajo svoje nove izkušnje ter poglede, ki so si jih pridobili v novi sredini, v domače družbeno okolje. Seveda pa bi domnevo o povezanosti pojavov lahko prenesli tudi na vsa ostala področja kot npr. na področje dominantnih vrednot, na področje kulture, na področje narodne ter domovinske zavesti. Postavimo pa lahko tudi vprašanje, kakšno je razmerje med obsegom koristi in škod, ki nastajajo zaradi vnašanja novih kulturnih vzorcev v našo sredino oz. zaradi vnašanja vrednot, ki ne izhajajo iz naših družbenoekonomskih odnosov itd.; kakšne so koristi in škode, ki nastajajo z vidika utrjevanja narodne skupnosti: ali se vpliv ekonomskih migracij izraža predvsem v raztapljanju narodne matice oz. v utapljanju narodne zavesti povratnika brez pravega nadomestila, ali pa migracije utrjujejo narodno zavest na novih osnovah oz. prispevajo k individualni valorizaciji narodne zavesti, utrditvi občutka narodne pripadnosti ter razjasnitvi pomena narodne skupnosti za eksistenco človeka; ali pa se to morda prvenstveno izraža v aktiviranju negativnih narodno-obrambnih mehanizmov, v „brambovstvu“ in nacionalizmu oz. šovinizmu. Seveda pa lahko naravo zveze med faktorji ekonomskih migracij in družbenim razvojem razjasnimo tudi v nasprotni smeri. Ob upoštevanju principov odprte družbe se to izraža v naslednji zvezi: čim hitrejši je družbeni razvoj, tem manjši je obseg ekonomske emigracije. Nakazana negativna zveza med zgornjima spremenljivkama temelji na domnevi, da lahko družbe v pogojih enakopravnega uveljavljanja nadomestijo obsežen pretok ljudi z obsežnejšim pretokom dobrin, uslug in idej. To pa funkcionalnega pretoka ljudi ne zapira, ampak ga celo stimulira. VREDNOTE-9.indb 33 13.10.2014 11:51:58 34 4.0 Raziskovalni pristop Raziskovalna skupina se je lotila najprej teoretičnega ter metodološkega študija migracijske problematike, hkrati pa je postavila osnove lastne strokovne biblioteke in dokumentacije. Opredelitev metodoloških izhodišč raziskave temelji na naslednjih predpostavkah: 1. Emigranti prehajajo iz domačega v tuj sistem predvsem zato, da bi si izboljšali svoj položaj v stratifikacijski hierarhiji, da bi izboljšali položaj svoje družine oz. da bi izboljšali oboje hkrati. 2. Da je emigracija rezultat odločitev vsaj naslednjih subjektov oz. situacij: posameznika ter vodilnih dejavnikov domačega in tujega sistema; grupne situacije emigranta (razredna, slojevska, družinska, etnična pripadnost emigranta). 3. Na odločitve ter smer akcije migranta vpliva vrsta situacijskih okoliščin. Gornje tri ugotovitve so nas privedle do konstrukcije raziskovalnega modela, ki vključuje sisteme, med katerimi poteka pretok ljudi, selektorje, ki ta pretok pogojujejo, ter input in output. Splošni model raziskave pa smo razčlenili v tri delovne modele: model strukture socialne stratifikacije, model na osnovi teorije odločanja ter pomenski model. Vsi trije modeli so v projektu podrobno razčlenjeni. V skladu s teoretično in metodološko osnovo projekta smo se odločili, da v opredelitev populacije vključimo, poleg slovenskih delavcev v ZR Nemčiji ter povratnikov, tudi vzorec prebivalcev Slovenije, izbran na osnovi parnih primerjav. Tak pristop razširi možnost vrednotenja rezultatov, zbranih v okviru modela strukture socialne stratifikacije, prav tako pa tudi v okviru modela odločanja ter pomenskega modela. Takšni zasnovi primerna pa je tudi odločitev o modelu in postopku vzorčenja, s katerim želimo zagotoviti predvsem pogoje za uspešno analizo vzročnosti. V dokumentu projekta je podana podrobna razčlenitev s poja-snilom o modelih ter njihovo razčlenitvijo, definicija ciljev in strategij, opredelitev populacije in vzorca, poizkus operacionalizacije modela, ki pa še ni dokončno izdelana, opredelitev analitičnih postopkov ter podroben načrt poteka delovnih nalog po opravilih in v času. V zaključnem delu projekta so razčlenjeni analitični postopki, opredeljene so delovne naloge ter njihov časovni potek. Pri analizi podatkov, zbranih predvsem s pomočjo standardiziranih anket, se bomo oprli na vse dostopno metodološko in programersko znanje. Pri izvajanju nalog, opredeljenih s projektom, bomo skrbeli za njihov zaporeden in skladen potek. Naloge v okviru projekta so definirane v treh fazah: v prvi fazi so opredeljene naloge, ki izvirajo iz raziskovalne skupine in so opredeljene s pogodbo z naročnikom (bivšim Zveznim skladom za financiranje znanstvene dejavnosti); v drugi fazi so opredeljene raziskovalne naloge in opravila, ki naj zaradi kontinuitete raziskovalnega dela na problematiki ter na osnovi VREDNOTE-9.indb 34 13.10.2014 11:51:58 35 izoblikovane metodologije ter opravljene ključne empirične raziskave poglobijo in razširijo raziskovanje migracijske problematike v Sloveniji oz. na relaciji Slovenija – Zvezna republika Nemčija; tretja faza pa odpira možnost prehoda z nacionalne na internacionalne raziskave (na širši jugoslovanski populaciji – ter komparativne raziskave z vključevanjem populacij v družbenih sistemih oz. okoljih, v katerih živijo in delajo slovenski in jugoslovanski emigranti). Raziskave bodo slonele na izdelani in preizkušeni metodologiji in ob povezavi z raziskovalci iz Jugoslavije in ZR Nemčije. Projektu je priložena obsežna dokumentacija, ki je publicirana v biltenih 2, 3, 4, 5 in 6. Ti vsebujejo teoretično študijo o migracijski problematiki, dva empirična prikaza ter obsežno mednarodno, jugoslovansko in slovensko bibliografijo. B. MODELI RAZISKAVE 1.0 Pojasnilo o modelih Raziskava o migracijah, ki se je tu lotevamo, je po svojih problemih in namenu tako obsežna, da je ne bi bilo mogoče obdelati v okviru enega samega raziskovalnega modela. Zato se je raziskovalna skupina odločila, da bo zato, da se omogoči čim bolj izčrpno izkoriščanje zbranih podatkov, kar pač zahtevajo različni cilji raziskave, konstruirala več analitskih modelov. Ti „parcialni“ modeli so združe-ni v generalnem modelu, ki pa je seveda zato zelo splošen. Parcialni modeli so medsebojno prevedljivi drug v drugega, vendar ne v celoti in brez ostanka. Če bi bil pogoj prevedljivosti v celoti izpolnjen, bi postala gradnja več modelov brez smisla. Njihov pomen je ravno v tem, da omogočijo vključevanje zbranih podatkov v več smereh v okvirih teorij z različnim kategorialnim aparatom. Konstruirali smo tri osnovne modele. Glede na to, kakšnemu tipu interpretacije podatkov se najbolj približujejo, smo jih poimenovali z »delovnimi« imeni: strukturalni model, model teorije odločanja in pomenski model. Strukturalni model analizira pojav migracije predvsem z vidika družbene strukture dveh družbenih sistemov. Njegovo izhodišče je ugotovitev, da je migracija menjanje položaja grup v strafifikacijskih sistemih emigrantske in imigrantske družbe. Na temelju tega modela raziskujemo torej procese menjanja položaja grup z določenimi interesi v stratifikacijskih sistemih obeh družb in to glede na institucionalni red, delovne aktivnosti, vrednotni sistem in legitimiranje teh družb. Model odločanja, kot smo skrajšano imenovali model, konstruiran na temelju teorije odločanja, izhaja iz predpostavke, da je emigracija rezultat najmanj treh tipov odločitev: osebnih odločitev emigranta in odločitev vodilnih grup v obeh sistemih, ki so opredeljene z razredno, slojevsko, družinsko, etnično pripadnostjo emigranta. Vse tri skupine odločitev pa so povezane z nekaterimi temeljnimi VREDNOTE-9.indb 35 13.10.2014 11:51:58 36 situacijami. Metodološko so »polja odločitev« analogno definirana: kot cilji in strategije migranta in vodilnih grup Sy in Sy v tipičnih situacijah. Raziskujemo 1 2 torej večjo in manjšo skladnost ciljev in strategij med temi tremi skupinami v zanje relevantnih situacijah. Na tej osnovi ocenjujemo verjetnosti, da se bodo akcije migrantov usmerjale proti ciljem, kot jih definirajo vodilne grupe v Sy , 1 ali v cmeri ciljev, ko jih definirajo vodilne grupe v Sy .2 Razumevanje takih odločitev je predmet analize z vidika tretjega modela, ki smo ga zaradi pomanjkanja boljše terminologije poimenovali »pomenski model«. Ta model analizira odločitve migrantov in vodilnih grup obeh sistemov z vidika »socialne konstrukcije realitete« teh grup in skuša na tej osnovi razložiti pomen določenih tipičnih situacij za migranta in za »mentalni« prostor, z vidika katerega se je odločil za neko smer svoje akcije. Generalni model pa, kot smo omenili, povezuje ostale tri modele v enotno celoto. Zato ni zamišljen kot inerpretacijski model, pač pa kot okvir, opredeljen v meje možnih preslikavanj parcialnih modelov drug v drugega. 2.0 Generalni model Generalni model temelji na generalni teoriji sistemov. Operira z njenimi osnovnimi kategorijami, ki bi jih – v obsegu kot ga uporabljamo v tej raziskavi – lahko strnili v naslednje osnovne karakteristike: 2.1 Vsaka raziskava mora zajeti vsaj tri hierarhične nivoje sistemov: sistem, ki ga proučujemo, njegov nadrejeni sistem – imenujemo ga suprasistem – in dele, ki ga sestavljajo; subsisteme. Mogoče je seveda proučevati več kot tri sistemske nivoje, ko gre za sisteme na visoki stopnji kompleksnosti. In to je ravno primer sistemov, ki jih proučujemo v tej raziskavi. 2.2 Sistem je definiran z najmanj naslednjimi osnovnimi pojmi: meje sistema, inputi v sistem, outputi iz sistema, sistem sam, ki ga lahko proučujemo ne glede na njegovo strukturo (funkcionalno) ali pa ob njenem upoštevanju (bionični modeli), regulatorji inputov in outputov, diferenciacija in integracija sistema, »vzvratna sprega« (feed-back). 2.3 Proučujemo dva sistema: Slovenijo (Sy ) in ZR Nemčijo (Sy ). Oba sta inte-1 2 grirana v umetni suprasistem Slovenija – Nemčija. V suprasistemu proučujemo naslednje elemente: - inpute iz Sy1 (sistem 1) v Sy2 (sistem 2) in iz Sy2 v Sy1, to je iz Slovenije v ZR Nemčijo in obratno. Od vseh mogočih oblik inputov se omejujemo na človečke, informacijske in energetske (pošiljanje denarja zdomcev) v obratni smeri; VREDNOTE-9.indb 36 13.10.2014 11:51:58 37 - na selektorje teh inputov in outputov (pretokov) med obema sistemoma in v njih, ki prevedeni v sociološki jezik pomenijo proučevanje pogojev, vzrokov, pravilnosti v nastajanju migracij v obeh smereh, v njihovi intenziteti in usmerjenosti; selektorje lahko proučujemo neposredno ali pa nanje sklepamo na osnovi: • strukture in vzorca nastajanja in poteka pretokov • feed-back je lahko pozitiven ali negativen; količina inputa, regulirana z informacijo o svojem učinku, se lahko povečuje ali zmanjšuje; enako velja za output. • struktura suprasistema kot celote je definirana z obstojem obeh sistemov s pretoki med njima ter z njihovimi institucionalnimi, grupnimi ali indivi-dualnimi regulatorji. • meje suprasistema so dane z njegovo konstrukcijo: zveza med Slovenijo in ZR Nemčijo. Meje sistemov pa so seveda identične z njihovimi geografskimi mejami. Shema 1: Generalni model Se4 Se3 Sy1 Sy2 Se1 Se2 3.0 Strukturalni model 3.1 Kratek opis modela Oba družbena sistema, katerih medsebojne relacije proučujemo, imata svojo lastno družbeno strukturo. Če naj analiziramo migracije med obema je potrebno, da najdemo v obeh iste osnovne elemente, ki omogočajo komparacijo obnašanja migranta v obeh sistemih. Hkrati je treba seveda poiskati razlike med njima, saj zaradi njih nastaja pretok migrantov iz Sy in Sy . 1 2 V razčlenitvi generalnega modela, ki sledi, se bomo omejili na skupne elemente, ki so predmet konstrukcije modela in dajejo študiji enotni strukturalni okvir. Razlike pa so predmet teoretske in empirične študije o migraciji. VREDNOTE-9.indb 37 13.10.2014 11:51:58 38 Izhodiščna hipoteza raziskave je, da imigranti prehajajo iz Sy v Sy zato, da bi 1 2 menjali pozicijo v stratifikacijski hierarhiji zase, za svoje družine ali za oboje. Potrditev ali zavrnitev te hipoteze zahteva torej podrobnejšo razlago modela socialne stratifikacije. Izhodišče modela socialne stratifikacije, na katerem gradimo, so posamezne klasifikacijske dimenzije, ne pa apriori definirane grupe. Tako izhodišče omogoča zelo natančno primerjanje mesta, ki ga migrant zaseda v Sy in Sy , njegovih aspiracij 1 2 in pričakovanj, da bi svoje mesto spremenil zase ali za svojo družino. Strate so v tem modelu empirične kategorije, ki jih »najdemo« šele po tem, ko smo proučili zveze med položaji individuov na dimenzije socialne stratifikacije. Dimenzije same so grupirane v 3 subsisteme in to v: - socializacijski subsistem, ki združuje dimenzije posameznikove primarne, sekundarne in terciarne socializacije, - institucionalni subsistem, ki determinira mesto individua v delovni, politični in ekonomski hierarhiji v družbi; - sankcijski subsistem, v katerem združujemo dimenzije sankcij za doseganje mest v institucijah. Družbeni sistem, ki je usmerjen v ohranitev svoje lastne eksistence, ne pa v svojo destrukcijo – in to je praktično vsak družbeni sistem – mora regulirati odnose med vsemi tremi subsistemi socialne stratifikacije in znotraj njih. Na regulacijo odnosov med dimenzijami skrbijo po tem modelu posebni mehanizmi, ki smo jih imenovali regulatorje prve stopnje. Ti regulirajo odnose med dimenzijami znotraj subsitemov ali odnose med subsistemi kot celoto. Regulacija poteka v dveh smereh: (1) v smeri socializacijski subsistem → institucionalni subsistem → sankcijski subsistem regulira pozicije na dimenzijah institucionalni red družbe, ki je utemeljen z normativnim redom; nosilci te regulacije so grupe, ki zasedajo vodilne pozicije v institucionalnem redu. (2) V nasprotni smeri pa poteka regulacija preko individuov ali grup, ki so internalizirali regulativne mehanizme institucionalnega normativnega reda. (Graf 2). VREDNOTE-9.indb 38 13.10.2014 11:51:58 39 Shema 2: Model strukture socialne stratifikacije za Sy in Sy 1 2 Ri2 institucionalni SP SI IP S I P fm iz IS PI PS Rg grupni 2 Ro2 osebni Legenda: S, I, P = subsistemi socialne stratifikacije PI = sankcijsko institucionalni PS = sankcijsko socializacijski S = socializacijski IS = institucionalno socializacijski I = institucionalni P = sankcijski R = regulatorji 2. reda 2 R1 = regulatorji 2. reda – institucionalni 2 SI, SP, IP = institucionalni regulatorji 1. reda (R ) R ° = regulatorji 2. reda – individualni (o=osebni) 1 2 Rg = regulatorji 2. reda – grupni 2 SI = socializacijsko institucionalni SP = socializacijsko sankcijski regulatorji znotraj substistema IP = institucionalno sankcijski fm, iz = reprezentanti dimenzij socialne stratifikacije fm = družina PI, PS, IS = individualni, grupni regulatorji 1. reda(R ) iz = izobrazba 1 3.2 Definicije elementov stratifikacijskega modela 3.2.1 V tem razdelku skušamo definirati temeljne pojme teoretskega modela socialne stratifikacije tako, da jih je mogoče neposredno prevesti v spremenljivke, te pa vključiti v različne tipe modelov multivariatne analize. Tega prehodnega postopka se poslužujemo iz dveh razlogov: - ker je na ta način mogoče odpraviti nejasnosti in morebitne dvomiselnosti v teoretskem modelu in - ker postane tako celotni postopek operacionalizacije razumljivejši. VREDNOTE-9.indb 39 13.10.2014 11:51:58 40 3.2.2 Osnovni pojmi modela so stratifikacijske dimenzije, subsistemi stratifikacijskih dimenzij, skupine, v katere se populacija diferencira, selektorji in stratifikacijski sistem kot celota. 3.2.3 Stratifikacijska dimenzija je neka karakteristika populacije v družbenem sistemu, po kateri je mogoče hierarhično urediti populacijo glede na relevantne dele strukture družbenega sistema. Ta karakteristika mora biti glede na strukturno relevantni princip hierarhične ureditve homogena. Primeri takih karakteristik populacije so: ekonomska in politična moč, izobrazba, dohodek itd. 3.2.4 Subsistemi stratifikacijskih dimenzij so skupine stratifikacijskih dimenzij in so definirane z naslednjimi atributi: - sestavljajo jih stratifikacijske dimenzije, ki so med seboj funkcionalno sorodne ali ekvifinalne; - v njih delujejo procesi, ki so relativno avtonomni v odnosu do procesov v drugih subsistemih in do procesov v družbenem suprasistemu; - so medsebojno funkcionalno povezani tako, da pozicije individua v enem od subsistemov določajo pozicije v drugih subsistemih. Stratifikacijski sistem sestavljajo trije subsistemi: socializacijski, institucionalni, sankcijski subsistem. 3.2.4.1 Socializacijski subsistem obsega stratifikacijske dimenzije, ki reflektirajo proces pripravljanja posameznika na to, da zasede vloge v institucionalnem subsistemu. V ta subsistem uvrščamo naslednje dimenzije: - karakteristike krajev bivanja (kulturno okolje) do vstopa v delovni odnos oz. do emigracije; - izobrazba; - položaj staršev na vseh stratifikacijskih dimenzijah. 3.2.4.2 Institucionalni subsistem obsega dimenzije, ki reflektirajo vloge posameznikov in grup v produkcijskem procesu, v politični in v ekonomski strukturi družbe. Če uporabimo model družbe, ki se diferencira v subsisteme v dveh osnovnih smereh, lahko gornjo definicijo preciziramo takole: Institucionalni subsistem socialne stratifikacije sestavljajo dimenzije, ki reflektirajo institucionalizirano hierarhično strukturo vlog v delovnih, političnem in ekonomskem subsistemu. Glede na to definicijo uvrščamo v institucionalni subsistem 3 skupine stratifikacijskih dimenzij: a) dimenzije, zasnovane na strokovni moči: - poklic - delovno mesto (Sy , Sy ) 1 2 - mesto v hierarhični strukturi delovne organizacije ipd. (Sy , Sy ) 1 2 VREDNOTE-9.indb 40 13.10.2014 11:51:59 41 b) dimenzije, zasnovane na politični moči; - članstvo in funkcije v političnih organizacijah (Sy , Sy ) 1 2 - aktivnost v političnih organizacijah c) dimenzija ekonomske moči, ki obsega lastnino proizvajalnih sredstev. 3.2.4.3 Sankcijski subsistem vključuje stratifikacijske dimenzije, ki reflektirajo pozicijo posameznika in grup v sankcioniranju vlog, ki jih zaseda(jo) na dimenzijah institucionalnega subsistema. Pozicije v hierarhično urejeni mreži vlog v delovnih, političnih in ekonomskem subsistemu so v družbi pozitivno sankcio-nirane s tremi vrstami sankcij: z alokacijo dobrin, z možnostjo njihove uporabe in z vrednostno oceno pozicije v institucionalni hierarhiji. Glede na to je mogoče razvrstiti dimenzije sankcijskega sistema v 3 skupine : a) v alokacijske dimenzije, kamor razvrščamo: - dohodek, - osebno premoženje in - potrošnjo b) v dimenzije načina uporabe alociranih dobrin, dimenzije življenjskega stila; sem sodijo: - aktivnosti v prostem času, - vzorci obnašanja, - potrošnja kot življenjski stil, - kulturni vzorci, - statusni simboli c) v evalucijske dimenzije, ki jih definiramo kot subjektivni socialni status posameznika v okoljih, v katerih posameznik živi, v Sy in Sy . 1 2 Iz navedenega je razvidno, da so subsistemi socialne stratifikacije eksplanatorne kategorije modela socialne stratifikacije. Ne nastopajo torej kot posebne spremenljivke, ampak so kvantitativno definirani z manifestnimi spremenljivkami, ki jih sestavljajo, tj. s stratifikacijskimi dimenzijami. 3.2.5 Regulatorji prve stopnje so tisti družbeni mehanizmi, ki regulirajo medsebojne pozicije populacije v dveh ali več subsistemih ali med dvema ali več stratifikacijskimi dimenzijami v okviru subsistema. S to regulacijo se za posameznika in grupo zmanjšujejo možnosti pojavljanja velikih razlik med njihovimi pozicijami na stratifikacijskih dimenzijah. Regulatorji torej večajo statusno inkonsistentnost, če so bolj propustni in zvečujejo statusno konsistentnost, če so manj propustni. Glede na funkcijo delimo regulatorje v tri osnovne razrede: prva dva razreda tvorijo regulatorji po smeri, in to sankcijski → institucionalni → socializacijski, tretji razred pa tvorijo regulatorji v subsistemih. 3.2.5.1 Regulacija prek regulatorjev v smeri socializacija → institucionalizacija → sankcije je pretežno regulacija s strani družbene strukture kot nadrejenega VREDNOTE-9.indb 41 13.10.2014 11:51:59 42 regulatorja, regulatorja druge stopnje. Ta regulacija poteka preko institucionalnega reda družbe. V razredu institucionalnih regulatorjev med subsistemi socialne stratifikacije obstajajo naslednji podrazredi regulatorjev: - regulatorji, ki regulirajo prehod iz socializacijskega v institucionalni subsistem, - regulatorji, ki regulirajo prehode med institucionalnim in sankcijskim subsistemom, - regulatorji, ki regulirajo prehode med socializacijskim in sankcijskim subsistemom. a) Prvi podrazred regulatorjev sestavljajo družbeni regulatorji, ki določajo, kakšen tip in nivo izobrazbe mora imeti posameznik, da lahko zasede določeno pozicijo, ki opredeljuje vlogo v delovni hierarhiji. Z institucionalne strani so to državni predpisi, predpisi delovnih organizacij, dogovori in podobno, ki opredeljujejo zahteve delovnih mest. So pa to tudi formalno neinstitucionalizirane ali neformalno insitucionalizirane akcije družbenih grup, prek katerih te grupe izražajo svoje interese. Institucionalizirani ali neinstitucionalizirani regulatorji so regulirani z obstoječimi družbenimi vrednotami in ideologijo. V tem pomenu tako institucionalizirani pravni regulatorji kot neinstitucionalizirane akcije družbenih grup operacionalizirajo ideologijo in vrednote obstoječega družbenega sistema. Obratno pa ideologija in vrednote legitimirajo družbene regulatorje. b) Drugi podrazred regulatorjev sestavljajo regulatorji, ki regulirajo prehode med institucionalnim in sankcijskim subsistemom. Ti regulatorji prirejajo stopnjo družbenih sankcij pozicijam individumov in hierarhizirani mreži vlog v institucionalnem subsistemu. Ali drugače: regulirajo medsebojni odnos pozicij na sankcijskih dimenzijah in pozicij na treh dimenzijah družbene moči – to je na dimenzijah politične, strokovne in ekonomske moči. Ta drugi podrazred sestavljajo tri skupine: - alokacijski regulatorji regulirajo pozicije na dimenzijah osebnega dohodka, osebnega premoženja, potrošnje, beneficij in podobno. Ti regulatorji so operacionalno identični z mehanizmi distribucije materialnih dobrin med družbenimi stratami; - evalucijski regulatorji so operacionalno identični s tistim delom vrednostnega sistema družbe, ki pripisuje različni ugled, prestiž vlogam v institucionalnem subsistemu. Določajo na primer stopnjo uglednosti poklicev, političnih pozicij, lastnine proizvajalnih sredstev; - regulatorji uporabe alociranih dobrin so operacionalno identični s tradicijami, navadami, predpisi in običaji v nekem družbenem sistemu in predpisujejo, VREDNOTE-9.indb 42 13.10.2014 11:51:59 43 kako je dovoljeno uporabljati alocirane dobrine. Na temelju teh regulatorjev se formirajo dimenzije statusnih simbolov in življenjskega stila. c) Tretji podrazred sestavljajo družbeni regulatorji (Sy ), ki regulirajo prehode 1 med socializacijskim in sankcijskim subsistemom. Ti regulatorji prirejajo stopnjo družbenih sankcij karakteristikam družinskega izvora, krajevne oziroma regionalne pripadnosti ter stopnji izobrazbe. 3.2.5.2 Tretji razred regulatorjev sestavljajo regulatorji znotraj subsistemov. Mo-goče jih je nadalje klasificirati glede na subsisteme, ki jim pripadajo. a) V socializacijskem subsistemu je najpomembnejši regulator, ki uravnava pozicijo generalnega statusa družine ter vrsto in stopnjo izobrazbe. Na temelju tega regulatorja se v družbenem sistemu definira, kakšne so možnosti, da posamezniki, ki pripadajo posameznim socialnim stratam, dosežejo določeno stopnjo izobrazbe; koliko družba kot celota omogoča enake izobrazbene možnosti posameznikom vseh strat. Glede na ta regulator lahko klasificiramo družbe po tem, kakšne mehanizme prehoda med družbeno pozicijo družine in izobrazbo dani družbeni sistem formira. b) Regulatorji v institucionalnem redu regulirajo medsebojne pozicije vlog na treh dimenzijah moči. Učinkovanje teh regulatorjev določa, če zasedajo posamezniki vloge v hierarhijah moči, ki so medsebojno sorodne ali različne. Te regulatorje formirajo institucionalni subsistemi in imajo operacionalno obliko selekcijskih procesov za vstop na delovno mesto, za zasedanje političnih vlog, za posedovanje proizvajalnih sredstev. c) Regulatorji znotraj sankcijskega subsistema delujejo med tremi skupinami dimenzij in regulirajo uporabo alociranih dobrin, navadno glede na prestiž posameznikov ali grup. Ti postajajo v modernih družbah vse bolj propustni, njihova operacionalna forma so vrednostne sodbe, ki določajo uporabo statusnih simbolov glede na status, ki ga ima družbena grupa. 3.2.6 Regulatorji druge stopnje – individualni in grupni regulatorji 3.2.6.1 Individualni in grupni regulatorji znotraj subsistemov socialne stratifikacije V okviru socializacijskega subsistema so za individua (podobno kot velja to tudi za institucionalni red) najpomembnejše tiste strategije, ki mu omogočijo, da obdrži ali spremeni pozicijo na izobrazbeni dimenziji, določeno z izobrazbeno pozicijo njegovih staršev. Ker v analizi individualnih regulatorjev ne upoštevamo širjenja in oženja institucionalnih regulativnih filtrov, je regulator, s katerim individuum spreminja svoje pozicije, lahko samo njegova (ne)prizadevnost pri učenju in stopnja (ne)inteligentnosti. VREDNOTE-9.indb 43 13.10.2014 11:51:59 44 Znotraj institucionalnega subsistema sta osnovna regulatorja politična in delovna aktivnost individua. V družbi, ki povezuje obe hierarhiji, je seveda lahko tudi delovna aktivnost regulator zasedanja vloge v politični hierarhiji. Verjetnejša zveza, ki nastopa tudi v naši družbi, pa je obratna: zasedanje določenih političnih vlog in aktivnost v okvirih, ki jih te vloge določajo, postane regulator za zasedanje delovnih vlog, zlasti vodilnih. Sankcijski subsistem: c1) Sankcijski subsistem je po definiciji sestavljen iz treh skupin dimenzij: alokacijskih, dimenzij uporabe in dimenzij subjektivnega statusa. Zato so regulatorji v tem subsistemu prav tako dvojni: znotraj treh skupin dimenzij in med njimi. c2) Tu nastopajo strategije individualne distribucije dohodka glede na njegovo uporabo. To so odločitve o tem, ali naj se dohodek potroši za dnevno potrošnjo, za nakup predmetov trajne potrošnje, stanovanja, za investicije, ki omogočajo posamezniku produciranje v razširjenem obsegu, za varčevanje itd. c3) Regulatorji znotraj skupine dimenzij, definirane z uporabo alociranih dobrin: to so tiste odločitve posameznika, ki določajo njegove načine obnašanja, izbor kulturnih vzorcev, izbor aktivnosti za preživljanje prostega časa, itd. c4) Regulatorji znotraj dimenzij subjektivnega statusa so odločitve o izboru individualnih strategij za pridobitev statusa v referenčni grupi. To so na primer odločitve o tem, ali si bo posameznik skušal pridobiti subjektivni status z delovno storitvijo, z mestom v delovni ali politični hierarhiji, z demonstrativno potrošnjo, itn. c 5) Regulatorji med skupinami sankcijskih dimenzij. Že iz zgornjih opredelitev je razvidno, da regulatorji znotraj skupin sankcijskih dimenzij lahko nastopajo ločeno samo v analitskem smislu – kot pojmovne konstrukcije, ki omogočajo oddvojitev različnih pomenskih plasti iz enotnih regulativnih mehanizmov, ki se jih posamezniki ali grupe poslužujejo. Dejansko pa so odločitve o distribuiranju dohodka povezane z odločitvami o izboru predmetov ali obnašanj in njihovi uporabi. Obe vrsti odločitev temeljita na načinu, s katerim si skuša posameznik zagotoviti status v referenčni grupi. Regulatorji sankcijskega subsistema med tremi skupinami sankcijskih dimenzij so torej samo kombinacije regulatorjev znotraj teh skupin, se pravi, da jih posamezniki in skupine združujejo na različne načine in v različne vzorce. Vzorci združevanja teh regulatorjev pa so odvisni od tega, kako si posameznik konstruira svoj subjektivni »realni« svet. Konstrukcija njegovega sveta je seveda spet odvisna od referenčne skupine, ki je relevantna za formiranje posameznikove predstave o samem sebi. In to ni nujno tudi skupina, v kateri posameznik živi. VREDNOTE-9.indb 44 13.10.2014 11:51:59 45 V kreiranju subjektivne realitete znotraj relevantne grupe nastopajo po nekaterih teorijah (Tompurs, Zweig idr.) vsaj tri skupine akterjev, ki vplivajo na reguliranje pozicij posameznika na dimenzijah sankcijskega subsistema: - nujnost preživetja njega samega in tistih, ki so odvisni od njegovega zaslužka; - potreba, da si posameznik zagotovi pomen v zanj relevantnih grupah, se pravi, potreba po formiranju subjektivnega statusa, in končno: - način organizacije svojega lastnega življenja. Te tri skupine faktorjev so medsebojno nedeljive. Pri tem pomeni »preživetje« zadovoljitev eksistenčnih potreb po nivoju, ki ga definirajo grupe, v katerih posameznik in od njega odvisni svojci živijo. Sredstva, ki preostanejo po zadovoljitvi teh potreb, se lahko v moderni družbi uporabijo za različne načine organizacije življenja posameznika. Teorije in empirične analize razlikujejo različne načine organizacije življenja – in glede na njihove ugotovitve in sklepe se te teorije tudi medsebojno diferencirajo. Po tretji skupini činiteljev bi jih lahko razvrstili na kontinuum, kjer pomenita statusna potrošnja in smiselna organizacija življenja nasprotujoča si pola. Predstavnik teorij o izključno statusni potrošnji presežnih sredstev je Veblen, na nasprotnem polu pa najdemo Burnsa, Morgana, Nelsona, Footeja itd. Osnovna Veblenova trditev je, da je vsaka potrošnja, ki gre preko zadovoljevanja eksistenčnih potreb, usmerjena v pridobivanje simbolov, ki definirajo status posameznika. Zato troši posameznik sredstva za demonstrativno potrošnjo materialnih dobrin in za demonstrativno porabo prostega časa. Obe naj s sistemom statusnih simbolov pokažeta, da ima tisti, ki troši, zanje dovolj sredstev in da mu ni treba delati. Tako mu posedovanje statusnih simbolov določa mesto na lestvici subjektivnega statusa. Nasprotno ugotavlja druga stran, da v novejšem času vse bolj prevladuje takšna uporaba sredstev, ki posamezniku in njegovemu neposrednemu okolju omogoči smiselno organizacijo osebnega življenja, ne glede na to, ali in koliko nakupljeni predmeti ali usluge pomenijo tudi statusne simbole. Resnica je verjetno, kot vedno, nekje med obema poloma in jo je treba empirično ugotoviti. Ne glede na vsebino takih ugotovitev pa velja, da regulatorji znotraj sankcijskega subsistema, zvezani z distribucijo na sankcijskih dimenzijah, povzročajo procese, ki peljejo v relativno avtonomizacijo tega subsistema. 3.2.6.2 Regulatorji druge stopnje med subsistemi: Obstajajo tri vrste grupnih in individualnih regulatorjev med subsistemi: - regulatorji med sankcijskim in institucionalnim subsistemom; - regulatorji med institucionalnim in socializacijskim subsistemom; - regulatorji med sankcijskim in socializacijskim subsistemom. VREDNOTE-9.indb 45 13.10.2014 11:51:59 46 Te regulatorje bi bilo mogoče splošno definirati kot akcije posameznikov in grup, ki skušajo na temelju obstoječih ali anticipiranih posledic nekih pozicij na dimenzijah v konsekvenčnih subsistemih spremeniti stanja v anticipativnih subsistemih in to zase, za člane svoje družine in za starše. Torej skušajo: - spremeniti pozicije v institucionalnem in socializacijskem subsistemu na temelju obstoječih ali anticipiranih sankcij in - spremeniti pozicije v socializacijskem subsistemu na temelju anticipiranih posledic v institucionalnem subsistemu. Strategije posameznika, ki so usmerjene v to, da bi spremenil svoje pozicije v stratifikacijskem subsistemu, so seveda učinkovite samo, če se njegove anticipacije tudi uresničijo, če ne za njega samega, pa vsaj za nekatere druge. Pri tem verjetno ni pomembno niti absolutno število ljudi, niti proporcionalni delež tistih, ki so v populaciji dosegli cilj – anticipirano spremembo. Pomembna je povezanost simboličnega reda družbe (vrednostno – normativnega subsistema) in njegovega učinkovanja preko procesa komunikacije in internalizacija v individualne vrednote. To pa tudi pomeni, da je trajna povezanost vrednostnega sistema, ki formira aspiracije in pričakovanja na eni strani z realizacijo ciljev sistema kot celote na drugi strani, pogoj za takšno internalizacijo institucionalnih regulatorjev v individuu, ki mu bo postala operacionalizirani motiv delovanja, se pravi njegov lastni »notranji« regulator. Verjetno je ravno nestabilnost te zveze v Jugoslaviji v Sy eden tistih faktorjev, ki 1 odbijajo individue in jih preusmerjajo v Sy .2 a) Sankcijski – institucionalni regulatorji (PI) To so verjetno v stabiliziranem položaju družbe najpomembnejši regulatorji. Dajejo namreč enega od »smislov« človekovemu delovanju. Ti regulatorji so strategije, s katerimi skuša individuum ali grupa menjati svoj položaj na dimenzijah institucionalnega subsistema zato, da bi dosegel zase boljše sankcije. Določeni so torej dvojno in sicer glede na to: - kakšno vlogo želi menjati individuum v institucionalnem subsistemu: delovno, politično, lastninsko ali njihove kombinacije in - za koga jo želi menjati: zase, za člane svoje ali izvorne družine. Na drugi strani pa je pomembno, za kakšne sankcije je individuum pripravljen menjati svojo vlogo, pa naj ta menjava pomeni mobilnost navzgor ali navzdol . Na tem nivoju je potrebno raziskovanje pragov sankcij, ki so še učinkovite. Operacionalno pomeni to ugotavljanje kritičnih mej spremenljivk, znotraj katerih še deluje določena sankcija in kombinacija sankcij na individua. VREDNOTE-9.indb 46 13.10.2014 11:51:59 47 b) Regulatorji med sankcijskim in socializacijskim subsistemom (P-S) Ti regulatorji imajo podobno vlogo kot sankcijsko-institucionalni regulatorji (P-I); se pravi, da so to strategije individua ali grup za menjanje pozicij na socializacijskih dimenzijah, torej strategije za doseganje višje strokovne ali politične izobrazbe, za spoznavanje vsebine ideoloških kategorij, za večanje znanj o vsebini pojmov dominantnega legitimitetnega reda in podobno. Menjanje pozicij na teh dimenzijah pa je pogoj za menjavo pozicije na dimenzijah politične, ekonomske in strokovne moči. Se pravi, da uporaba teh regulatorjev predpostavlja, da je individuum sposoben prestaviti svoje cilje v bodočnost. Zato je pri teh regulatorjih močneje poudarjen tudi prenos uveljavljanja strategij za doseganje osebnih ciljev na potomstvo. Tu gre za znani pojav prenosa aspiracij po ciljih od staršev na njihove otroke in premika pričakovanj, da se bodo ti cilji uresničili za eno generacijo. Vse ostale zahteve pri raziskovanju teh tipov regulatorjev so iste kot pri P-I regulatorjih. c) Regulatorji med institucionalnim in socializacijskim subsistemom (I-S) Ti regulatorji bi bile strategije individua in grup, ki spreminjajo svojo pozicijo na institucionalnih dimenzijah zato, da bi spremenile svojo pozicijo na socialnih dimenzijah. Če jih definiramo na tak način, se ti regulatorji zdijo nekoliko umetni. Verjetno pa je, da se bodo z večanjem zahtev bodisi po strokovni izobrazbi ali po osveščeni politični angažiranosti in participaciji, vedno bolj uveljavljali. Kajti konkretno uporablja to strategijo posameznik, ki si je izbral tako delovno mesto, da mu omogoča nadaljnji strokovni ali drugačen tip napredovanja (študija). Konkretna oblika enake strategije, prenesene na doseganje ciljev pri otrocih, pa je menjava delovnega mesta, prebivališča in podobno, zato da bi se otrokom omogočilo šolanje. Verjetno tega tipa obnašanja pri migrantih ne smemo prezreti. 3.2.6.3 Preslikavanje institucionalnih regulatorjev pri imigrantu: a) Preslikavanje (internalizacija) institucionalnih regulatorjev v individua postane pri imigrantu poseben problem. Imigrant je namreč internaliziral regulatorje sistema (Sy ) in za večino imigrantov v začetnem obdobju imigracije velja, da so 1 usmerjeni v spremembo položaja na dimenzijah stratifikacijske hierarhije znotraj Sy . Se pravi, da percipira institucionalno regulacijo v Sy kot formo strategije 1 2 za spremembo svojega položaja v Sy . Z nadaljevanjem svojega bivanja v Sy 1 2 pa je imigrant vse bolj potisnjen v razrešitev dveh konfliktnih ciljev: ohraniti svoj prvotni osnovni cilj: spremembo položaja v stratifikacijski hierarhiji Sy ali 1 VREDNOTE-9.indb 47 13.10.2014 11:51:59 48 osvojiti spremenjen položaj v Sy . V tem primeru pa tudi osvoji regulatorje Sy 2 2 kot strategije za doseganje ciljev v tem sistemu. Proučevanje prehoda od začetne orientacije v Sy in spremembe, pri katerih se 1 cilji prenesejo v Sy , je ravno predmet proučevanja te raziskave. 2 b) Pri tem pa je treba proučiti: - odnos med objektivnimi indikatorji pozicije individua v stratifikacijskem sistemu Sy in Sy ; 1 2 - pomenske strukture in vsebino pojmov, ki za individua »osmišljujejo« njegovo stanje, definirano z objektivnimi stratifikacijskimi dimenzijami; - menjanje pomenske strukture in vsebine, odnosno točneje, določitev njenega invariantnega dela za različna strata in za različne pozicije na stratifikacijskih dimenzijah; - proučitev situacij, ki vplivajo na vztrajanje in spreminjanje pomenske strukture in vsebine, to je na ostajanje invariantnega in spremembe njenega variantnega dela. c) Ta proučitev je mogoča samo, če primerjamo: - objektivno stanje v Sy in Sy ; 1 2 - komparacije tega stanja s stanji subjektivov v Sy in Sy (izvedljiv je samo 1 2 pri delu teh proučevanj); - pomensko strukturo in vsebino subjektov v različnih časovnih razdobjih; - komparacijo te pomenske strukture kot ostajanje v Sy in prehajanje v Sy , 1 2 pri čemer je seveda spet treba izvesti komparacije s pomensko strukturo dveh vrst individuov v Sy in Sy . 1 2 3.2.7 Skupine Kategorija »skupina« ima v stratifikacijskem sistemu dva pomena: najprej pomeni celotno skupino ljudi, ki je diferencirana po stratifikacijskih dimenzijah. Ta skupina se deli v strata, to je v skupine, ki jih določimo tako, da vanje uvrstimo posameznike, ki zasedajo sorodne pozicije na stratifikacijskih dimenzijah. Stratifikacijski sistem v celoti je sestavljen iz prej operacionaliziranih elementov in ga zato ni treba posebej operacionalno definirati. 3.2.8 Regulatorji druge stopnje – individualni 3.3 Zveza med Sy in Sy 1 2 S prejšnjimi definicijami smo opredelili entitete in relacije stratifikacijskega subsistema znotraj vsakega sistema. Za migracijske raziskave pa so posebno pomembne relacije med dvema sistemoma. VREDNOTE-9.indb 48 13.10.2014 11:51:59 49 3.3.1 Celoviti odnos med obema sistemoma – pretok iz Sy v Sy – nastaja zaradi 1 2 razlik med obema. Migrant bo prehajal iz enega sistema v drugega, če mu eden od njih nudi boljše možnosti. Vseh možnosti, ki definirajo razlike med Sy in Sy v smeri pretoka proti Sy , 1 2 2 ni mogoče reducirati na eno samo dimenzijo tako, da bi njeno obnašanje repre-zentiralo obnašanje celotnega sistema. Kljub temu se tej zahtevi, glede na cilje raziskave, najbolj približuje kategorija ekspanzije sistema. Ekspanzija sistema je preširoka kategorija, da bi jo bilo mogoče generalno ope-racionalizirati. Mogoče pa jo je analizirati z vidika ciljev te raziskave. V tem smislu nam pomeni: - povečevanje števila vlog v institucionalnem subsistemu, to je števila delovnih mest; - poevčevanje alokacijskega dela sankcij; se pravi možnost boljšega sankcio-niranja – dohodka in potrošnje – pri isti ali manjši količini vloženega dela; - izboljšanje možnosti za šolanje; ta del ekspanzije ima mogoče vpliv bolj na zadovoljevanje ekspektacij za šolanje otrok imigrantov. Shema 3: Odnos med ekspanzijo v Sy in Sy je mogoče prikazati tako: 1 2 Sy2 Sy1 Ekspanzija Stagnacija Retardacija Ekspanzija Stagnacija Retardacija Termini ekspanzija, stagnacija, retardacija so relativni: veljajo za medsebojni odnos dveh sistemov in ne kot opis stanja sistema samega. Za suprasistem Slovenija – Nemčija bo verjetno veljala pozicija: relativna stagnacija Slovenije v odnosu do ekspanzije ZR Nemčije. 3.3.2 Odnosi med subsistemi socialne stratifikacije: Pojavljajo se tri vrste odnosov med Sy in Sy glede na subsisteme socialne stra-1 2 tifikacije: a) neposredni odnosi med istimi stratifikacijskimi subsistemi; b) neposredni odnosi med različnimi stratifikacijskimi subsistemi; c) odnosi, ki nastajajo zaradi relacij med dvema ali več subsistemi znotraj nekega sistema in med enim ali več subsistemov v drugem subsistemu. a) Neposredne odnose med posameznimi subsistemi je mogoče poenostavljeno prikazati z naslednjo matriko: VREDNOTE-9.indb 49 13.10.2014 11:51:59 50 Shema 4: Subsistemi socialne stratifikacije Sy2 Sy1 Socializacija Institucionalizacija Sankcija Subsistemi socialne Socializacija stratifikacije Institucionalizacija Sankcija To matriko lahko razvijemo glede na katerokoli osnovno relacijo med sistemoma glede na ekspanzijo, stagnacijo ali retardacijo vsakega od obeh sistemov. Tako dobimo množico 81 ekshaustivnih hipotez, če smo pri tem upoštevali tudi prazno množico. b) Nadaljnji mogoč razred zvez predstavljajo zveze med notranje povezanimi subsistemi socialne stratifikacije obeh sistemov. V ilustracijo: odnos med socializacijskim in institucionalnim subsistemom v Sy in institucionalnim subsistemom 1 v Sy : če šolstvo določenega tipa Sy1 proizvede več izobraženih kadrov kot jih 2 lahko absorbirajo delovna mesta Sy , lahko nastane odtok te vrste kadrov v Sy . 1 2 c) Celotni prostor vseh zvez med subsistemi socialne stratifikacije glede na njihovo ekspanzijo je mogoče predstaviti tudi v Booleanski matriki; pri tem smo stanje reducirali na dva subsistema: na ekspanzijo – označujemo jo z 1 in neekspanzijo, ki jo označujemo z 0. V tem primeru dobimo 26/2=64 mogočih zvez, ki jih lahko razvijemo v tipologijo zvez ali v hipoteze. Shema 5: Booleanska matrika (tipologija hipotez) Sy1 Sy2 So In Skc So In Skc 1 1 1 0 0 0 1 1 1 0 0 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 0 0 1 1 1 0 0 0 1 1 1 4.0 Modeli na osnovi teorije odločanja 4.1 Opis modela 4.1.1 Akcije Ta model je zasnovan na predpostavki, da je emigracija in poskusi, da se pospeši ali zavre, rezultat delovanja dveh tipov akcij: - akcij sistemov, ki so usmerjeni v pridobivanje delovne sile izven svojih meja (Sy ), ali pa v izvoz odnosno vračanje lastne delovne sile (Sy ); 2 1 VREDNOTE-9.indb 50 13.10.2014 11:51:59 51 - akcij individuov, ki se z akcijami sistemov skladajo, so napram njim nevtralne ali pa se ne skladajo z njimi. 4.1.2 Elementi akcije Po tem modelu je mogoče vsako akcijo definirati s tremi elementi: s cilji, strategijami za doseganje teh ciljev in situacijami, ki pogojujejo tako formiranje ciljev kot strategij. Situacije so v našem sestavu modelov definirane s stratifikacijskim modelom. Cilje definiramo kot smeri, proti katerim je akcija usmerjena. Strategije pa so načini, kako te cilje dosežemo. Grafično je mogoče odnos med cilji in strategijami predstaviti takole: Akcija tip 1: različne strategije, ki služijo istemu cilju. Shema 6.1 S1 S C 2 S3 Akcija tip 2: strategija, ki služi različnim ciljem Shema 6.2 C1 S C 1 2 C3 Akcija tip 3: različne strategije, ki služijo različnim ciljem: Shema 6.3 S1 C1 = 0,50 S2 C2 = 0,30 S3 C3 = 0,20 S4 C4 S5 C5 V akcijah, s katerimi operiramo v tej raziskavi, imamo največkrat opraviti z tretjim primerom. VREDNOTE-9.indb 51 13.10.2014 11:51:59 52 Cilji med seboj niso enakovredni, so hierarhizirani. To pomeni, da je v veliki večini situacij mogoče v primerjavi dveh ali več ciljev določiti, kateri od njih je pomembnejši. Zaradi te lastnosti ciljev je mogoče cilje obtežiti, jim odrediti točne numerične vrednosti in jih razporediti na intervalni skali (von Neuman). Strategije so vedno določene glede na cilj: za vsako različno strategijo ugotavljamo, s kakšno verjetnostjo bo dosegla vsakega od ciljev. 4.1.3 Učinkovitost strategij celotne akcije je torej odvisna od dveh medsebojno povezanih kategorij, od ciljev, merjenih z njihovimi težami in strategij, merjenih z verjetnostmi, da bodo cilji doseženi. Situacijo v akciji 3 bi torej ob upoštevanju teh dopolnitev lahko predstavili tudi v tako imenovani »matriki odločanja«. Shema 6.4: Matrika odločanja Cilji C1 C2 C3 Obtežitev ciljev 0,50 0,30 0,20 Učinkovitost kategorij S Pij Pij Pij Pij 3 Pij C 1 TEGIJE 0,50 0,30 0,20 1 S2 STRA S3 Sn Gornja matrika kaže samo neposredne zveze med cilji in strategijami. Za konstrukcijo modela pa je potrebno, da definiramo še učinkovitost posamezne strategije za posamezni cilj in celokupno učinkovitost strategije. Učinkovitost strategije za konkretni cilj je enaka produktu teže cilja in verjetnosti njegovega doseganja. Celotna učinkovitost pa je enaka vsoti vseh posameznih učinkovitosti, torej n S = P C u ij n i=1 V naši raziskavi bomo imeli opraviti z dvema takima matrikama: za matriko odločanja posameznika in matriko odločanja Sy in Sy . 1 2 5.0 Preslikavanje strukturalnega modela v model odločanja Na osnovi opisanega strukturalnega modela in modela odločanja je mogoče izraziti kategorije strukturalnega modela v model odločanja na naslednji način: 5.1 Situacije; (razviti) 5.2 Cilji: Cilji, ki nastopajo v tem modelu, so lahko cilji individua, cilji Sy ali cilji Sy . 1 2 5.2.1 Cilji individua so splošno definirani kot usmerjenost individua, da je mobilen navzgor. Ali drugače: so motivi individua, da spremeni svojo pozicijo na katerikoli VREDNOTE-9.indb 52 13.10.2014 11:52:00 53 stratifikacijski dimenziji in v kateremkoli subsistemu socialne stratifikacije za sebe, za družino, iz katere je izšel, ali pa za svojo lastno družino. 5.2.2 Cilji Sy so pretežno definirani z usmerjenostjo sistema v to, da bi se indi-1 viduum, emigrant, vrnil v Sy in se v njem integriral. 1 5.2.3 Cilji Sy pa so pretežno definirani po tem, da skuša imigranta zadržati v 2 okviru njegove delovne sposobnosti oziroma ga selektivno integrirati. 5.3 Strategije kot kategorije strukturalnega modela: Generalno lahko definiramo strategije kot vse tiste postopke, ki so usmerjeni v to, da entiteta doseže svoj cilj; entiteto predstavlja tu suprasistem, sistem ali posameznik. 5.3.1 Strategije individua so tisti postopki, ki mu omogočajo, da spremeni svoj ali družinski položaj v stratifikacijski hierarhiji. 5.3.2 Strategije Sy so tisti njegovi postopki, ki pripeljejo do povratka emigranta 1 in v njegovo integracijo v Sy .1 5.3.3 Strategije Sy so tisti njegovi postopki, ki ohranjajo imigranta v Sy v okviru 2 2 njegovih sposobnosti oziroma ga selektivno integrirajo. Imamo torej opraviti z dvema množicama; z množico ciljev in množico strategij. Vse hipoteze, ki jih postavimo v okviru modela, zasnovanega na teoriji odločanja, je mogoče izvesti iz naslednjih relacij: iz relacij med cilji individua, Sy in Sy , iz 1 2 relacij med strategijami Sy , Sy in individua, in končno, iz relacij med celotnim 1 2 poljem odločanja individua, Sy in Sy . 1 2 6.0 Model odločanja – definicije ciljev in strategij 6.1 Predpostavke modela Model temelji na hipotezi, da je odhod emigranta ali njegova vrnitev posledica nekih dogajanj v okviru stratifikacijskega sistema. Npr.: a) Sy :1 - emigrant ni dobil ustreznega delovnega mesta (institucionalni subsistem – delovna vloga), - emigrant ni dobil delovnega mesta, za katerega je smatral, da mu pripada (institucionalni subsistem – delovna vloga), - emigrant smatra, da je njegovo delo preslabo plačano (sankcijski subsistem), - emigrant hoče povečati svoj dohodek, da bi investiral v predmete trajne potrošnje, stanovanje itd. (sankcijski subsistem) - itd. VREDNOTE-9.indb 53 13.10.2014 11:52:00 54 b) za Sy :2 negativno učinkovanje na vrnitev: - imigrant je zadovoljen z dohodkom (sankcijski subsistem) - imigrant zaseda ustrezno delovno mesto (institucionalni subsistem – delovna vloga) - imigrantu je omogočeno šolanje otrok pozitivno učinkuje na vrnitev: - imigrant se ne more integrirati v Sy2 6. 2 Cilji sistema in posameznika 6.2.1 Cilji posameznika Cilje delimo v dve skupini: cilje posameznika in cilje sistema. Cilji posameznika, emigranta, se lahko nanašajo na njega samega, na njegovo lastno družino in na družino, iz katere je izšel. Lahko se nanašajo tudi na kombinirane cilje posameznika, njegove ali izvorne družine. Ti cilji se lahko uveljavljajo na nivoju sistema kot celote ali na nivoju subsistemov. Kombinacija teh dveh dimenzij nam daje naslednjo razpredelnico (shema 7): Shema 7: Cilji sistema – cilji posameznika Cilji Cilji posameznika sistema (1,2) Imigrant Njegova družina Izvorna družina globalni delovni politični ekonomski teritorialni družinski subsistemi Dopolnilo: Cilji posameznika, ki so zanj sredstva v Sy , da bi lahko dosegel cilje v Sy , so 2 1 avtomatsko definirani kot cilji posameznika v Sy . 1 6.2.2 Cilji sistema Cilj Sy in Sy so medsebojno konfliktni: 1 2 6.2.2.1 Cilji Sy , ki so vezani na vrnitev emigranta v Sy so: 1 1, - vrnitev emigranta v Sy1 - reintegracija emigranta v njegovo prejšnje okolje ali v novo okolje v Sy1 - izkoriščanje izkušenj, ki si jih je migrant pridobil v Sy .2 VREDNOTE-9.indb 54 13.10.2014 11:52:00 55 6.2.2.2 Cilji Sy , ki se vežejo na ostajanje imigranta – Sy 2 2 - ostajanje imigranta v Sy 2 - selektivna integracija imigranta v družbo v Sy 2 - izkoriščanje delovne sile imigranta v Sy2 6.2.2.3 Ostali cilji: Mimo teh dveh konfliktnih skupin ciljev nastopata lahko še dva cilja, ki sta v posredni zvezi s prvima dvema skupinama, in sicer: - zaščita interesov emigrantov v Sy , ne glede na to, ali se bodo vrnili ali ne 2 (omejitev diskriminacije), - omejiti emigracije iz Sy . 1 Vsi ti cilji se lahko nanašajo na sistem kot celoto ali na njegove subsisteme. Se pravi, cilji sistema se uveljavljajo na naslednjih nivojih (shema 8): Shema 8: Cilji Sy , Sy 1 2 vrnitev delovna sila Nivoji sistemskih ciljev ostajanja integracija in izkušnje ostalo sistem kot celota delovni subsistem politični subsistem ekonomski subsistem teritorialni subsistem družinski subsistem Za uveljavljanje ciljev na teh nivojih bi veljalo dodatno: - če emigrant izpolni prvi cilj, se pravi, če se vrne v Sy ali ostane v Sy , potem 1 2 je zadovoljil cilj na prvem nivoju in s tem istočasno cilje na vseh ostalih nivojih; - obratno velja za ostala dva cilja: emigrant se lahko integrira v sistem kot celoto samo, če se integrira v teritorialni grupi, v družini, v ekonomskem, delovnem ali političnem subsistemu. Jasno je, da ni nujno, da se integrira na vseh nivojih, vsaj na dveh od njih se mora pretežno integrirati. Analogno velja za cilj izkoriščanje izkušenj; - isto logiko je mogoče uporabiti za ostajanje v Sy , integriranje v Sy in 2 2 uveljavljanje izkušenj v Sv .2 Dodatna opomba: Doseganje drugih dveh ciljev, se pravi integracije iz izkoriščanja izkušenj, se s strani emigranta lahko definira kot ponovna terciarna socializacija, to je terciarna socializacija v družbo na višjem nivoju po pridobitvi predhodnih izkušenj, kvali-tativno različnih od tistih, ki so pogojevale prvo terciarno socializacijo. VREDNOTE-9.indb 55 13.10.2014 11:52:00 56 6.1.3 Glede na skladnost med cilji sistema in cilji posameznika po strategijah sistema pa veljajo naslednji odnosi: Shema 9: Cilji sistema Cilji ind. + 0 – + npr. ekspanzija zaseb. dela, zmanjšanje carine 0– Dopolnilo: 1. Treba je razlikovati med obstoječimi ukrepi in zaželenimi strategijami. Za celotni model sta potrebni dve logični matriki, pri katerih kompariramo obstoječe stanje z zaželenimi strategijami. 2. Oceno ustreznosti strategij ciljem (interesom) sistema dobimo na osnovi intervjujev z vodilnimi skupinami. Oceno ustreznosti strategij ciljev (interesov) emigranta dobimo na osnovi anket. 7.0 Opredelitev in obtežba strategij 7.1 Globalne strategije 1. Formiranje zavesti o socialistični naravi družbe; razvoj samoupravljanja; osveščanje delavskega razreda; sproščena družbena in politična atmosfera; 2. oblikovanje zavesti o nacionalni, državni in regionalni pripadnosti; 3. ustvarjanje kulturnega okolja; 4. stabilnost socialnega in političnega sistema; 5. gradnja stanovanj; 6. možnost delovne promocije v organizacijah združenega dela (odprava hierarhije: možnost realizacije idej itd.); 7. zvišanje osebnih dohodkov (nivo dohodka; razlike v dohodkih itd.); 8. ekonomska in socialna promocija na osnovi osebnega dela ter na osnovi vlaganj v delovna sredstva v zasebni lasti (tudi POZD); 9. ekonomska promocija na osnovi osebnih vlaganj v združeno delo; 10. možnosti družbeno-politične promocije (družbeni vpliv; politične inovacije; vloga v hierarhiji; participacija); 11. odpiranje novih delovnih mest (generalno, glede na lokacijo, glede na vrsto dela); 12. carinske olajšave za remigrante; 13. stimuliranje emigrantov za vlaganje prihrankov v Sy ;1 14. ekonomska ekspanzija lokalnega, regionalnega okolja (struktura ekonomskih dejavnosti, tip zaposlovanja delovne sile, teritorij); 15. informacije o globalnih strategijah za posameznika (ki se zaveda svojega lastnega položaja in perspektiv); VREDNOTE-9.indb 56 13.10.2014 11:52:00 57 16. organizacija migracij v okviru gornjih strategij glede na kvalificiranost, fertilnost, obrambo, razvitost krajev; ob upoštevanju lastnega in tujega tržišča delovne sile 7.2 Strategije glede na lokalno in delovno okolje 1. formiranje neformalnega socialnega okolja, prijateljski stiki; neformalni odnosi 2. ugodna socialna klima delovnega okolja 3. socialna klima v soseski 4. socialne, varnostne službe v kraju 5. kulturno okolje; preživljanje prostega časa 6. religiozno življenje 7. informacije o dostopnosti strategij 4.01, 4.02 7.3 Strategije glede družine 1. pomoč družine v izpolnjevanju ostalih strategij 2. občutek varnosti, reševanje osebnih problemov 3. družinska skupnost, servis 7.4 Strategije, ki izvirajo iz potrebe emigranta, da se adaptira na Sy2 1. učenje, znanje jezika 2. informacije o imigrantski družbi 3. informacije o emigrantski družbi (Sy ) v okviru globalne in ostalih strategij 1 4. organiziranost imigrantov v Sy : klubi, društva, kulturno življenje 2 5. organiziranje šolstva, izobraževanje otrok in odraslih, kvalificiranje 6. institucionalizacija socialne in ekonomske varnosti: - meddržavne pogodbe - institucije za socialno varstvo - institucije za pravno pomoč 7. pospeševanje participacije imigrantov v Sy (politične) 2 8. pospeševanje politične participacije emigranta v Sy1 - nivo političnega organiziranja (lastne politične organizacije v tujini) - lokalni nivo (udeležba emigranta v družbenem, političnem dogajanju domačega okolja) - globalni nivo (udeležba emigrantov v družbenem, političnem dogajanju Sy )1 9. omejitev negativnega vpliva politične emigracije in cerkve na imigrante in socialno okolje Sy2 VREDNOTE-9.indb 57 13.10.2014 11:52:00 58 10. aktiviranje razredne zavesti; aktivnost za realizacijo razrednih interesov imigranta v Sy2 11. regionalna in delovna (panoga, podjetje) koncentracija imigrantov v Sy2 12. omejevanje drugih oblik diskriminacije imigranta v Sy2 7.5 Obtežba strategij – prvi približek (v prilogi) 8.0 Pomenski model 8.1 Splošno pojasnilo Pomenski model predstavlja poizkus analiziranja odločitev migrantov in dejavnikov v Sy in Sy z vidika socialne konstrukcije realitete teh grup. Na tej osnovi daje 1 2 pomenski model razlago določenih tipičnih situacij za migranta in za »mentalni« prostor, z vidika katerega se je odločil za neko smer svoje akcije. Pomenski model bo dokončno oblikovan po izpeljavi operacionalizacije strukturalnega modela in modela na osnovi teorije odločanja, z iskanjem medsebojnih pomenskih zvez med izbranimi variablami. V tem okviru je podana eksemplifikacija pomenskega modela, ki je razčlenjena v naslednje osnovne sklope: vzroki in motivi emigriranja in remigriranja; selektivnost migracij; razredna, slojevska in etnična stratifikacija; socialna mobilnost; odnos med imigrantsko družbo in imigrantsko skupnostjo; odnosi znotraj imigrantske skupnosti. Vzroki in motivi e(re-)migriranja a) motivi emigriranja posameznika, vezani na njegovo vertikalno mobilnost; različna motiviranost slojev in kategorij imigrantov, b) motivi remigriranja glede na tipe reemigrantov, c) vzroki remigracije na strani Sy (močan remigracijski nasprotni tok), 2 d) vzroki remigracije na strani Sy (močan oz. majhen remigracijski tok). 1 8.3 Selektivnost migracij a) ugotavljanje pozitivne selekcije migrantov (privlačevalni dejavniki Sy ), 2 b) ugotavljanje negativne selekcije; (dejavniki, ki odbijajo iz Sy ), 1 c) pozitivna in negativna selekcija pri remigrantih, d) uravnovešenost oz. neuravnovešenost toka in protitoka, e) sklepanje o trajnosti in občasnosti migracij. 8.4 Razredna, slojevska in etnična stratifikacija a) Razredni in slojevski konflikti med imigranti in domačini (med razredi, sloji in znotraj razredov, slojev); pojavi subproletariata med imigranti, sodelo-VREDNOTE-9.indb 58 13.10.2014 11:52:00 59 vanje med imigranti in domačini na razredni osnovi (problemi delavskega internacionalizma); b) Razredna, slojevska nasprotja znotraj imigrantske skupnosti; c) Problem občasnih imigrantov (so del proletariata imigrantske ali emigrantske družbe); d) Razredni in etnični model segregacije (razredna in etnična distanca); e) Prekrivanje razrednih in etničnih linij; f) Etnična stratifikacija: položaj slovenskih imigrantov v hierarhiji imigrantskih skupnosti v Sy . Odnosi med slovensko imigrantsko skupnostjo in drugimi 2 predvsem jugoslovanskimi – imigranti in njihovimi skupnostmi; g) Inkongruenca imigrantskih statusov: pozicijska in reputacijska, ki nastaja zaradi pojavov etnične stratifikacije; h) Prisotnost odnosov: imigrantska socialna manjšina in dominantna večina, tipi manjšin med slovenskimi imigranti. 8.5 Socialna mobilnost a) Intragrupna in intergrupna mobilnost in medsebojno nasprotovanje obeh; b) Povezanost mobilnosti imigrantov in njihove adaptacije in akulturacije (povratni vpliv mobilnosti na adaptacijo in akulturacijo); c) Posledice blokirane mobilnosti imigrantov, hitre mobilnosti navzgor ali navzdol in postopne mobilnosti; časovni preseki; d) Emigracije in mobilnost v Sy ;1 e) Individualna mobilnost imigrantov ter mobilnost imigrantskih skupnosti. 8.6 Imigrantska družba in imigrantska skupnost a) državne institucije: pozitivni, negativni ukrepi b) tolerantne družbene organizacije (naklonjene imigrantom) c) socialni delavci d) sindikati e) ekstremne protiimigrantske skupine f) mednarodne organizacije g) delodajalci (menedžerji) h) teritorialna imigrantska skupnost in njene funkcije (percepcijski nivo) i) nacionalne, ožje regionalne imigrantske skupnosti j) imigrantska skupnost brez teritorialne osnove – imigrantska skupnost kot referenčna skupina k) notranja strukturiranost imigrantskih skupnosti l) institucije v imigrantski skupnosti: njihove funkcije in vrste: ekonomske, socialne, politične kulturne, izobrazbene, imigrantska družina, cerkvene, imigrantski voditelji VREDNOTE-9.indb 59 13.10.2014 11:52:00 60 8.7 Odnosi med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi 8.7.1 Temeljni konjunktivni procesi: a) akomodacija b) adaptacija – integracija c) asimilacija: akulturacija, strukturalna asimilacija, amalgamacija, identifikacijska asimilacija, državljanska asimilacija d) raziskovanje dejavnikov, ki pospešujejo asimilacijo: - predmigracijski: občasna, trajna emigracija, status imigranta pridobljen v emigrantski družbi, lastnosti različnih kategorij, verižna migracija, podobnost različnih kultur itd., - postmigracijski: poklicna mobilnost in poklicni status, tekmovanje med domačini in emigranti, dolžina bivanja v imigrantski družbi, koncentracija oziroma razpršenost imigrantske skupnosti, izoliranost, komunikacije z emigrantsko družbo, zunanjepolitični vidiki, prisotnost družine itd. - dejavnosti imigrantske družbe - dejavnosti emigrantske družbe - dejavniki imigrantske skupnosti e) kulturni pluralizem 8.7.2 Temeljni disjunktivni procesi a) etnična stratifikacija, njen disjunktivni značaj b) segregacija in socialno-etnična distanca c) konflikti: izvori, vrste 8.8 Odnosi znotraj imigrantske skupnosti (med imigranti) ter odnosi imigrantskih skupnosti (imigrantov) z njihovo izvorno družbo (Sy )1 8.9 Remigracije a) vzroki, motivi b) tipi remigrantov c) pogoji reintegracije v Sy1 VREDNOTE-9.indb 60 13.10.2014 11:52:00 61 C. OPERACIONALIZACIJA 1.0 Populacija in vzorec 1.1 Zamisel vzorca Vzorec je optimalno prilagojen zahtevam, ki izhajajo iz odločitve za uporabo omenjenih parcialnih modelov. Uporabljamo ga v dveh populacijah: - osnovni, t.j. populaciji migrantov in njihovih očetov in - v primerjalni, t.j. v slovenski populaciji, ki je definirana kot paralelna emi-granski. Paralelnost definiramo spodaj. Tehnika izbora je »snow-ball« vzorec: na prvi stopnji izberemo anketirance po posebnih kriterijih. Prvi izbrani anketiranec navede dva svoja prijatelja in znan-ca; izbere jih glede na to, kako uspešni so v emigrantski družbi in sicer glede na oceno njegove lastne uspešnosti. Torej: prvoizbrani navede uspešnejšega od sebe in manj uspešnega od sebe. Ob anketiranju teh dveh se postopek ponovi in na ta način dobimo cluster 7 anketirancev. Grafični prikaz nam pokaže naslednjo formo clustra, če uspe izbor na vseh stopnjah. Shema 10: Zamisel vzorca uspešni glede na drugo izbiro uspešnejši - drugi prvi izbrani manj uspešen glede na uspešnejši glede uspešnejšega drugega na manj uspešne manj uspešen - drugi manj uspešen glede na drugega izbranega VREDNOTE-9.indb 61 13.10.2014 11:52:00 62 1.2 Izbor osnovne populacije Model vzorčenja predvideva tri stopnje izbiranja. a) Prva stopnja: posameznik izbran na osnovi: 1) časa dela v ZR Nemčiji: 3 grupe, opredeljene s prelomnicami, definiramo kasneje (npr. do 2, 2–5, več kot 5 let itd.) 2) stopnja kvalifikacije NK + KV uslužbenci 3) opredelitev po spolu NK in uslužbenci, brez fakultete To da skupno 18 osnovnih skupin izbora. V vsaki se izbere 3 posameznike. b) Druga stopnja: Vsak od izbranih posameznikov navede dve znani osebi: prva, ki ima višji uspeh, in druga, ki ima manjši uspeh; c) Tretja stopnja: ponovitev druge; d) Dodatna stopnja izbora: registracija posameznikov po istem principu kot v drugi fazi: vendar navedeni posamezniki niso anketirani. 1.3 Omejitve: 1) Veriga se lahko prekine, če anketiranec ne navede ustreznega nadaljevanja verige. Ustreznost se definira kasneje; 2) Če prvi izbrani ne more dati ustreznih informacij, se izbor ponovi; 3) Če oba drugoizbrana ne omogočita nadaljevanje verige, se izbor prvega anketiranca ponovi; 4) Če se anketiranec sam razporeja v najvišji ali najnižji mogoči status, lahko navede dve osebi v isti smeri tako, da imata samo višji ali samo nižji status od njegovega; 5) Izbor kraja, kriteriji: a) velikost kraja b) koncentracija Slovencev c) panoga - koncentracijo ugotoviti preko dostopnih podatkov 6) Izbor podjetij - velikost podjetij - koncentracija Slovencev v podjetju VREDNOTE-9.indb 62 13.10.2014 11:52:00 63 1.4 Izbor primerjalne populacije Izbere se par prvoizbranemu anketirancu – emigrantu in to po naslednjih kriterijih: a) kraj emigrantovega stalnega bivališča v Sloveniji b) delovna organizacija, v kateri je delal emigrant pred svojim odhodom c) spol d) na stratifikacijskih dimenzijah na približno istem nivoju (natančne kriterije specificirati kasneje) e) starost – približno. 1.5 Utemeljitve Nemogoče je zasnovati reprezentativni vzorec, ker ni ustreznega opisa osnovnih enot izbora. S »snow-ball« izborom je opredeljena teoretska osnova študije: - strukturalna povezava emigrantov v grupe in to na osnovi: 1) socialne stratificiranosti 2) mobilnosti 3) medsebojne komunikacije. Ta model vzorčenja omogoča generalizacijo osnovnih ugotovitev na temelju prej opisanih strukturnih zvez; generalizacijo je mogoče kasneje verificirati na repre-zentativnem vzorcu Slovencev ali jugoslovanske populacije. Se pravi: ta raziskava je uvodna študija v celovito reprezentativno raziskavo jugoslovanske emigracije. Zato mora dati trdne empirične in teoretične temelje na celotno raziskavo. Do teh pa je mogoče priti samo z raziskovanjem osnovnih družbenih struktur in procesov v zvezi z emigracijo v emigrantski družbi. V tej fazi projekta in ob taki zasnovi namreč nima pomena ponavljati običajnih statističnih populacijskih študij, ki lahko temeljijo samo na kvazi – reprezentativnosti. 2.0 Spremenljivke 2.1 Spremenljivke strukturalnega modela 2.1.1 Demografske - spol - starost - narodnost - kraj bivanja v Jugoslaviji; prebivališče v Nemčiji - zakonski stan - otroci VREDNOTE-9.indb 63 13.10.2014 11:52:00 64 2.1.2 Identifikacijske 2.1.3 Stratifikacijske - izobrazba anketiranca - kvalifikacija anketiranca - položaj na delovnem mestu anketiranca - politična dejavnost anketiranca - dohodek anketiranca - dohodek celotnega gospodinjstva - dohodek na glavo - izredni dohodek; davki - stanovanje (lastništvo) - kvaliteta stanovanja - predmeti trajne potrošnje - predmeti konsumpcije - družina v Nemčiji - družina doma - otroci doma 2.1.4 Mobilitetne - kraj bivanja - kraj v katerem je preživel otroštvo - izobrazba očeta–matere - poklic očeta–matere - udeležba v NOB očeta–matere - religioznost očeta–matere - politično udejstvovanje staršev pred – po vojni - prvi poklic anketiranca v Sy1 - poklic anketiranca v času odhoda iz Jugoslavije - prvi poklic anketiranca v Sy2 - sedanji poklic anketiranca v Sy2 - distanca med prvim poklicem v Sy in poklicem v času odhoda 1 - distanca med prvim poklicem v Sy in sedanjim poklicem v Sy 2 2 - distanca med prvim poklicem v Sy in sedanjim poklicem v Sy 1 2 - napredovanje / nazadovanje pri delu - delovna doba - zakonski partner (variable statusa zakonskega partnerja gredo v model maritalne mobilnosti) VREDNOTE-9.indb 64 13.10.2014 11:52:00 65 2.2 Spremenljivke modela odločanja (cilji) in ekspetacijske strategije Aspiracijske spremenljivke; situirane so v drugem podrazredu regulatorjev: med regulatorje PI, IS in PS. V grobem smo jih razdelili na dve skupini: aspiracije za sebe in aspiracije za signifikantno (relevantno) okolje: Shema 11: Aspiracije za sebe PI IS PS dohodek izobrazba izobrazba zaposlitev dodatno šolanje dodatno šolanje položaj na delovnem mestu zasebno delo združeno delo PTT konsumpcija posestvo nepremičnih v Jugoslaviji za signifikantno poklic otrok okolje šolanje otrok 3.0 Instrumenti Raziskava je v pripravljalni fazi oprta na : - opazovanja (nestandardizirana) - skupinske razgovore - globinske intervjuje - sondažne ankete - dokumentacijo - bibliografijo Zbiranje izvirnih podatkov na osnovi modelov pa temelji na uporabi metode standardiziranega vprašalnika. Izdelani bodo vprašalniki za NALOGE A, B, C, D z enakim merskim instrumen-tarijem in možnostjo komparativne obdelave. 4.0 Matematični modeli – omejitev področja Tu ne omenjano dveh tipov kvantitativnih analiz , ki bodo uporabljene v raziskavi: - Analiz, ki služijo v vsaki raziskavi: tabeliranje, enostavnih korelacij, parcialnih in multiplih korelacij, ki rabijo za kontrolo učinka spremenljivk ali za določitev mnogovzročnih zvez, različnih tipov mer asociacij (mere kontingence, Goodman – Kruslalovi koeficienti itd). VREDNOTE-9.indb 65 13.10.2014 11:52:01 66 - Analiz, ki temeljijo na teoriji odločanja: so namreč že opisane v »modelu odločanja«; vse operacije, ki v tem modelu niso eksplicitno navedene, so identične z operacijami, ki jih uporablja teorija odločanja. 4.1 Multivariatni modeli: analiza stratifikacijske strukture emigrantov in primerjalne populacije Stratifikacijske strukture obeh populacij bomo analizirali s pomočjo faktorske in taksonomske analize. 4.2 Uporabljene bodo naslednje tehnike faktorske analize: a) Hotelling-ova analiza glavnih komponent (principal component analysis); b) Varimax rotacija glavnih osi; c) Oblimin rotacija glavnih osi, d) Image faktorska analiza kovarianc. Te tehnike so bile do sedaj že uporabljene pri faktorski analizi socialne stratifikacije in so se izkazale za uspešne. Kažejo namreč različne strani stratifikacij strukture, glede na značilnosti in omejitve vsake od uporabljenih tehnik. Dosedanje izkušnje so tudi pokazale, da je smiselno kombinirati različne tehnike analize, ker dajejo komplementarne prikaze stratifikacijske strukture. S tem pa omogočajo njeno popolnejšo, logično in teoretsko analizo. Kot smo že omenili, bomo v tem projektu faktorsko analizo uporabili tako za analizo osnovne populacije emigrantov, kot za analizo komparativne populacije v Sloveniji. 4.3 Analiza odnosov med prostori manifestnih in latentnih dimenzij socialne stratifikacije V eksplikaciji modela je omenjen kot eden osnovnih problemov sprememba odnosa med tremi subsistemi stratifikacijskih dimenzij pri emigrantu. Ta sprememba bo analizirana takole: - Izvedene bodo separatne faktorske analize subsistemov stratifikacijskih dimenzij. - Na osnovi separatnih faktorskih analiz bodo raziskani odnosi med temi subsistemi; izvedene bodo regresijske in multiregresijske analize faktorjev in manifestnih spremenljivk anticedenčnih subsistemov na faktorje konsekvenčnih subsistemov: torej multiregresije socializacijskega subsistema na institucionalni, institucionalnega na sankcijski in socializacijskega na sankcijski subsistem. - Kvalitativno: s temi analizami bomo ugotavljali, kakšne so razlike v odvisnosti med dimenzijami socializacijskega, institucionalnega in sankcijskega subsistema pri migrantih in primerjalni slovenski populaciji. Ta analiza nam VREDNOTE-9.indb 66 13.10.2014 11:52:01 67 bo omogočila določiti startno točko, s katere migranti postavljajo svoje cilje in formirajo strategije. Ta postopek ima določene prednosti pred formalno sprejemljivejšim postopkom iskanja kanoničnih korelacijskih zvez med podmnožicami spremenljivk socializacijskega, institucionalnega in sankcijskega subsistema. Zavzemanje pozicij, ki ga opisujejo spremenljivke socializacijskega subsistema, nastopa namreč v resnici pred zavzemanjem pozicij v dimenzijah institucionalnega subsistema. Isto velja za odnos institucionalni – sankcijski in socializacijski – sankcijski subsistem. Zato tu upravičeno uporabljamo regresijsko, ne pa korelacijske multivariatne analize. 4.4 Faktorska analiza vrednot, aspiracij in pričakovanj Izvedena bo z istimi tehnikami kot faktorska analiza socialne stratifikacije in z istim namenom. Služila bo za analizo na temelju kondenziranih informacij. 4.5 Analiza odnosov med latentnimi dimenzijami socialne stratifikacije in latentnimi dimenzijami vrednot, aspiracij in ekspektacij Izvedena bo na isti način kot analiza odnosov med subsistemi socialne stratifikacije. Zato veljajo zanjo ista pojasnila kot za analizo odnosov med subsistemi. 4.6 Taksonomska analiza je po logiki, ne pa vselej po tehnikah, identična s Q - Taksonomska analiza bo izvedena na sistemu stratifikacijskih spremenljivk, spremenljivk obnašanja in na sistemu spremenljivk vrednostnih opredelitev individua. Na ta način bomo dobili primerjave med stratami emigrantov in stratami komparativne populacije. 4.7 Tehnike taksonomske analize Ne obstoja obča teorija, ki bi omogočila izbor ustreznih tehnik na osnovi apriornih kriterijev. Zato se bomo poslužili tehnike, ki se bo do časa, ko se bo začela ta analiza podatkov, izkazala za najuspešnejšo. Za prvo aproksimacijo bomo izde-lali taksonomsko analizo s »TAXOBL« tehniko, ki pa je tudi še v poskusni fazi. D. NAČRT IZVEDBE RAZISKAVE Projekt poteka kot splet teoretičnih in empiričnih, metodološko usklajenih in časovno razporejenih nalog. Naloge so razporejene v tri faze, pri čemer prva faza (I f) predstavlja realizacijo obvez iz projekta na osnovi pogodbe z Zveznim skladom za financiranje znanstvenega dela, druga faza (II f) pa naloge, ki teoretično, empirično in metodološko zaokrožajo prvotni projekt. Tretja faza (III f) projekta nakazuje njegovo dolgoročno orientacijo ter jugoslovansko in mednarodno komparativno razširitev projekta. VREDNOTE-9.indb 67 13.10.2014 11:52:01 68 1.0 Delovne faze 1.1 Naloge prve faze 1.1.1 Teoretični in metodološki študij in priprave za projekt a) zbiranje temeljne teoretične in metodološke literature o problemu – pregled in ocena temeljnih empiričnih raziskav internacionalnih ekonomskih migracij; b) izdelava temeljne teoretične dokumentarne študije o problemih internacionalnih migracij; c) študij metodološke problematike projekta d) preliminarni pregled dostopnega primarnega gradiva o ekonomskih migracijah Slovencev in Jugoslovanov, njihovih značilnostih in problemih; e) preliminarna sondaža problematike migrantov iz Slovenije v zvezni republiki Nemčiji; skupinski in individualni pogovori; f) ocena rezultatov teoretične, metodološke in empirične priprave, izdelava modela in definitivnega projekta raziskave 1.1.2 Izdelava izčrpne mednarodne bibliografije o problemih internacionalnih ekonomskih migracij Bibliografija tuje literature o problematiki migracij vključuje podatke o knjigah, brošurah, neobjavljenih rokopisih, člankih v strokovnih revijah in časopisih ter podatke o že izvedenih raziskavah o raznih aspektih migracije delavcev. V prvem delu bibliografije je nemško gradivo. Vključuje enote, ki se nanašajo na teorijo migracij (modeli migracij), na metodologijo raziskovanja migracij, na različne faze procesa asimilacije imigrantov, na migracijo tujih delavcev v ZR Nemčijo in drugo. Kriterij pri izbiranju bibliografskega gradiva je po eni strani povezan z naravo same raziskave, ki je usmerjena na različne sociološke aspekte migracije, po drugi strani pa tudi z izredno večdimenzionalnostjo problematike sodobnih migracij. Bibliografsko gradivo je razdeljeno v tri osnovne skupine: v prvi skupini so zajete knjige, brošure in (neobjavljeni) rokopisi, druga skupina vključuje članke iz strokovnih revij in časopisov, v tretji skupini pa so podatki o konkretnih raziskavah migracije in problemov, ki so z njo povezani in ki so bile že izvršene ali pa sedaj tečejo. Osnovnim podatkom o teh raziskavah dodajamo tudi kratko anotacijo o ciljih, metodah in glavnih rezultatih raziskave. V drugem delu je gradivo z angleškega, francoskega, italijanskega in španskega govornega področja. Posebno pozornost posvečamo knjigam iz držav medite-ranskega področja in to zaradi dveh razlogov. Prvi je v tem, da imajo države z juga Evrope (Jugoslavija, Grčija, Turčija, južna Italija) skupne probleme v zvezi z ekonomsko migracijo, drugi pa, da imajo te države, posebno Italija in Grčija, znatno bogatejši znanstveni fond na področju emigracije kot naša država. VREDNOTE-9.indb 68 13.10.2014 11:52:01 69 Najobsežnejša je literatura z angleškega govornega področja, vendar pa jo v precejšnji meri reduciramo. Pri tem se koncentriramo na teoretično elaboracijo in na poizkuse izdelave modelov raziskovanja, torej na probleme metodološke obdelave sodobnih ekonomskih migracij v Evropi. 1.1.3 Izdelava nacionalne bibliografije o izseljeništvu in ekonomskih migracijah Slovencev ter izbrane jugoslovanske bibliografije o ekonomskih migracijah Prvi del bibliografije je zbir vseh znanih publicističnih enot o vprašanjih izseljeva-nja in izseljeništva Slovencev, objavljenih v slovenščini oz. v nemščini (v obdobju pred oz. od maja 1945 do 1965 oz. 1918 do aprila 1941). Priprava bibliografije temelji na slovenski bibliografiji Narodne Univerzitetne knjižnice, za obdobje od 1965 do raziskave pa bibliografija zajema enote s problematiko ekonomskih migracij, dostopne v knjigah, revijah in dnevnem časopisju v Sloveniji. Drugi del bibliografije zajema vse enote s problematiko ekonomskih migracij, objavljene v jugoslovanski strokovni publicistiki (knjige, družboslovne revije) v obdobju od začetka leta 1965 pa do raziskave. 1.1.4 Relevantni paralelni viri: zbiranje dostopnih primarnih podatkov in njihova sekundarna obdelava za potrebe projekta. Klasifikacija in obdelava gradiva ter podatkov bo služila za izdelavo dveh dokumentarnih študij: a) stanje in problemi migracij jugoslovanskih delavcev v ZR Nemčijo b) Slovenci v procesih internacionalnih migracij delovne sile v obdobju 1965–1973 1.1.5 Empirična raziskava med slovenskimi imigranti v ZR Nemčiji – (NALOGA A) – v skladu z modeli, metodologijo in vzorcem, opredeljenimi v prejšnjih poglavjih. Zbiranje podatkov s pomočjo standardiziranega vprašalnika in anketarja na vzorcu 800–1000 respondentov, izbranih na področjih z večjo koncentracijo slovenskih imigrantov v ZR Nemčiji. Delovna opravila: a) teoretične in metodološke priprave, opredeljene z modelom raziskave b) izdelava vprašalnika; konsultacija vprašalnika c) predtest vprašalnika; izdelava končnega vprašalnika in postopkov č) izbor izhodiščnih členov vzorčnih verig d) izbor, instruktaža anketarjev, kontrolorjev e) program terenske izvedbe raziskave f) terenska izvedba raziskave v ZR Nemčiji g) zbiranje in sprotna kontrola podatkov h) šifriranje podatkov, klasifikacija in naknadne kontrole VREDNOTE-9.indb 69 13.10.2014 11:52:01 70 i) luknjanje in verificiranje podatkov j) preliminarna elektronska obdelava podatkov 1.1.6 Izdelava preliminarne opisne študije na osnovi empirične raziskave med slovenskimi imigranti v ZR Nemčiji 1.1.7 Razvijanje stikov z ustreznimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji in SFRJ, še posebej z: a) Institut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani b) Institut za geografijo Univerze v Ljubljani (prof. dr. Vladimir Klemenčič) c) Raziskovalni Center ekonomske fakultete v Ljubljani (prof. dr. Dolfe Vogelnik) d) Institut za geografijo Univerze v Zagrebu (prof. dr. Ivo Baučič) e) Zavod za zunanje migracije v Zagrebu f) Institut za družbene vede v Beogradu (dr. Živan Tanič) Poglabljanje delovnih stikov z družbenimi institucijami in organizacijami v SR Sloveniji in SFRJ, ki se v strokovnem, upravnem ali političnem pogledu ukvarjajo s problematiko naših delavcev v tujini; predvsem pa z: a) Socialistično zvezo b) Zvezo sindikatov c) Zveza komunistov d) Sekretariati za delo e) Zavodi za zaposlovanje f) Zvezni sekretariat za zunanje zadeve g) Zvezni biro za zadeve zaposlovanja h) Izseljenska matica i) Skupnosti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje itd. 1.1.8 Razvijanje stikov z ustreznimi raziskovalnimi institucijami v ZR Nemčiji in drugje Cilji sodelovanja: a) vpogled v stanje migracijskih raziskav b) zbiranje za projekt relevantnih informacij o jugoslovanskih migrantih c) bibliografija in dokumentacija d) pomoč in nasveti pri izvedbi raziskave e) aktiviranje kooperacije v okviru projekta 1.1.9 Publikacije v prvi fazi: bilten 1: Projekt in model raziskave (z grafi in stat. dokumentacijo) bilten 2: Teoretična izhodišča za sociološko raziskovanje migracij – predhodna študija VREDNOTE-9.indb 70 13.10.2014 11:52:01 71 bilten 3: Bibliografija tuje literature o socioloških vidikih migracij bilten 4: Tuji delavci v ZR Nemčiji – raziskovalna dokumentacija bilten 5: Slovenska in jugoslovanska bibliografija o migracijah in izseljeništvu bilten 6: Jugoslovanski delavci v Baden-Würtenbergu (dokumentarna študija); raziskovalčeve refleksije o problemih slovenskih imigrantov v ZR Nemčiji (poročilo o pogovorih s skupinami imigrantov v ZR Nemčiji) bilten 7: Teoretična izhodišča za sociološko raziskovanje migracij – končna študija bilten 8: Deskriptivno poročilo na osnovi rezultatov NALOGE A bilten 9: Jugoslovanski bilten izbor gradiva iz biltenov 1–8 (prevod v srbohrva- ščino) bilten 10: mednarodni biltenizbor gradiva iz biltenov 1–8 (prevod v angleščino) 1.2 Naloge druge faze 1.2.1 Teoretični in metodološki študij ter priprave za projekt v drugi fazi 1.2.2 Nadaljevanje dela na mednarodni, jugoslovanski in slovenski bibliografiji o socioloških vidikih internacionalnih migracij 1.2.3 Relevantni paralelni viri: nadaljnje zbiranje dostopnih primarnih podatkov in njihova sekundarna obdelava: izdelava dokumentarnih študij o migracijski problematiki v jugoslovanskih in slovenskih okvirih 1.2.4 Empirična raziskava med pari emigrantov v Sloveniji (NALOGA B) v skladu z modelom, metodologijo in vzorcem, definiranimi v projektu. Zbiranje podatkov s pomočjo standardiziranega vprašalnika in anketarja na vzorcu 800–1000 respondentov, izbranih na domicilnih področjih anketiranih emigrantov. Delovna opravila: a) teoretične in metodološke priprave, opredeljene z modelom raziskave b) izdelava in konzultacija vprašalnika c) predtest vprašalnika; izdelava končnega vprašalnika in postopkov d) izbor izhodiščnih členov vzorčnih verig e) izbor in instruktaža anketarjev in kontrolorjev f) program terenske izvedbe raziskave g) terenska izvedba raziskave v SR Sloveniji h) zbiranje, sprotna kontrola podatkov i) šifriranje, klasifikacija in naknadna kontrola podatkov j) luknjanje in verificiranje podatkov k) preliminarna elektronska obdelavo podatkov 1.2.5 Empirična raziskava med svojci emigrantov v Sloveniji (NALOGA C) – v skladu z modelom, metodologijo in vzorcem, definiranim v projektu VREDNOTE-9.indb 71 13.10.2014 11:52:01 72 Zbiranje podatkov s pomočjo standardiziranega vprašalnika in anketarja na populaciji svojcev v ZR Nemčiji anketiranih oseb. Delovna opravila: a) teoretične in metodološke priprave, opredeljene z modelom raziskave b) izdelava in konsultacija vprašalnika c) predtest vprašalnika; izdelava končnega vprašalnika in postopkov d) izbor izhodiščnih členov vzorčnih verig e) izbor in instruktaža anketarjev in kontrolorjev f) program terenske izvedbe raziskave g) terenska izvedba raziskave v SR Sloveniji h) zbiranje, sprotna kontrola podatkov i) šifriranje, klasifikacija in naknadna kontrola podatkov j) luknjanje in verificiranje podatkov k) preliminarna elektronska obdelava podatkov 1.2.6 Empirična raziskava med Slovenci – povratniki (remigranti) iz dežel zahodne Evrope v Slovenijo (NALOGA D) – v skladu z modelom, metodologijo in vzorcem, definiranim v projektu raziskave Zbiranje podatkov s pomočjo standardiziranega vprašalnika z anketarjem na vzorcu 400–500 remigrantov. Delovna opravila: a) teoretične in metodološke priprave, opredeljene z modelom raziskave b) izdelava in konzultacija vprašalnika c) predtest vprašalnika; izdelava končnega vprašalnika in postopkov d) izbor izhodiščnih členov vzorčnih verig e) izbor in instruktaža anketarjev in kontrolorjev f) program terenske izvedbe raziskave g) terenska izvedba raziskave v SR Sloveniji h) zbiranje, sprotna kontrola podatkov i) šifriranje, klasifikacija in naknadna kontrola podatkov j) luknjanje in verificiranje podatkov k) preliminarna elektronska obdelava podatkov 1.2.7 Izdelava preliminarnih opisnih poročil na osnovi empiričnih raziskav v drugi fazi (NALOGE B, C, D) 1.2.8 Izvedba analize: a) Izdelava in verifikacija analitičnega programa za kompleksno in integrira-no obdelavo rezultatov NALOG A, B, C in D - na osnovi metodologije in matematičnih modelov definiranih v projektu VREDNOTE-9.indb 72 13.10.2014 11:52:01 73 a) Izvedba kompleksne in integrirane obdelave rezultatov NALOG A, B, C in D a) Verifikacija izhodiščnih hipotez, modela raziskave ter kompleksna analitična študija na osnovi rezultatov prve in druge faze projekta 1.2.9 Publiciranje v drugi fazi: bilten 11: Aktualno stanje in sociološki problemi migracij jugoslovanskih delavcev v tujino – dokumentarna študija bilten 12: Slovenci v procesih internacionalnih imigracij delavcev v obdobju 1965–1973 – dokumentarna študija bilten 13: Družine emigrantov doma in v tujini (sociološki vidiki problema) – deskriptivna študija bilten 14: Povratniki v razmerah prvotnega okolja (problemi reintegracije) – deskriptivna študija bilten 15: Zaključna analitična študija po zaključku druge faze projekta bilten 16: Publikacija znanstvenega posvetovanja na osnovi rezultatov raziskave v prvi in drugi fazi bilten 17: jugoslovanski bilten izbor gradiva iz biltenov 11–16 (prevod v srbohrvaščino) bilten 18: mednarodni bilten izbor gradiva iz biltenov 11–16 (prevod v angleščino) 1.3 Naloge tretje faze Verifikacija modela raziskave v drugi fazi ter aktivirana kooperacija z raziskovalnimi institucijami v SFRJ in ZR Nemčiji omogoča razširitev sistemskega in intersistemskega opazovalnega polja s širšo jugoslovansko in nemško paralelo raziskave na osnovi teoretičnih izhodišč, modela in metodologije po projektu. Naloge tretje faze bodo podrobno opredeljene po analizi rezultatov druge faze. 1.4 Stiki in sodelovanje 1.4.1 Nadaljnje poglabljanje stikov z raziskovalnimi institucijami v SR Sloveniji in SFRJ na področju internacionalnih migracij. Koordinacija delovanja, delitev dela, kooperacija v okviru tretje faze projekta na problematiki jugoslovanskih emigrantov. 1.4.2 Poglobljeno sodelovanje z družbenimi institucijami in organizacijami v SR Sloveniji in SFRJ s področja internacionalnih migracij jugoslovanskih delavcev. 1.4.3 Nadaljnje razvijanje stikov z raziskovalnimi institucijami v ZR Nemčiji in drugje v tujini. Definicija ciljev sodelovanja enaka kot v prvi fazi. VREDNOTE-9.indb 73 13.10.2014 11:52:01 74 Organiziranje strokovnih posvetovanj o rezultatih raziskovanj po II. fazi s teoretičnih, metodoloških in aplikativnih vidikov. Vključevanje rezultatov raziskave v mednarodna posvetovanja (kongres ISA, Canada 1974) 2.0 Terminski program projekta 2.1 S projektom definirana naloga ter obseg razpoložljivih sil in sredstev opredeljujejo terminski program. Terminski program opredeljuje časovne okvire in zaporedje oz. vzporedje poteka posameznih delnih nalog in raziskovalnih opravil, razporejenih v tri faze v izvajanju projekta. 2.2 Okvirni terminski program 1. faza julij 1971 – julij 1974 2. faza julij 1973 – julij 1974 3. faza januar 1974 – december 1975 E. DOSEGLJIVI PODATKI O POPULACIJI SLOVENSKIH DELAVCEV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI 1.0 Evidence o slovenskih migrantih Nobena institucija ali organizacija v Sloveniji (in tudi ne v ZR Nemčiji) nima kompletnega in tekočega pregleda populacije delavcev iz Slovenije v ZR Nemčiji. Nemške državne in druge ustanove (npr. Bundesanstalt für Arbeit, Landesver-sicherungsamt itd.) registrirajo pri delavcih iz Jugoslavije, ne glede na njihovo narodnost, le podatek »Jugoslawische Gastarbeiter«. Zato v poročilih o tujih delavcih v ZR Nemčiji ali v raziskavah nikjer niso posebej prikazani podatki (ali rezultati raziskav) za delavce iz Slovenije, pač pa vedno – kadar tuje delavce diferencirajo po narodnosti – le za jugoslovanske delavce v celoti (npr. v raziskavi, ki jo je spomladi 1972 izvedla Bundesanstalt für Arbeit itd.) Dosegljivi podatki o delavcih iz Slovenije v ZRN so zbrani – poleg rezultatov popisa prebivalstva spomladi 1971 – na Republiškem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani. Na tem zavodu pa so zbrani podatki le za tiste delavce, ki so se v ZRN zaposlili s posredovanjem Komunalnih zavodov za zaposlovanje. Mimo le-teh pa se je v ZRN zaposlilo veliko delavcev iz Slovenije. Podatki popisa prebivalstva so stari že dve leti in pol, vendar je verjetno ve- čina delavcev, ki so bili ob popisu uvrščeni v kategorijo »na začasnem delu v ZR Nemčiji«, še vedno v ZRN (to lahko predpostavljamo na osnovi rezultatov raziskave Bundesanstalt für Arbeit spomladi 1972). VREDNOTE-9.indb 74 13.10.2014 11:52:01 75 Za nekatere kategorije slovenskih delavcev v ZRN (npr. za slovenske zdravnike) obstojajo parcialni podatki, ki pa so nepopolni (tako imajo npr. pri »Slovenskem zdravniškem društvu« podatke le o tistih slovenskih zdravnikih v ZRN, ki so člani društva, t.j. o 13 zdravnikih). 2.0 Popis prebivalcev 1971 V posebni publikaciji Zveznega zavoda za statistiko (»Lica na privremenom radu u inostranstvu prema popisu stanovništva i stanova 1971«, Statistički bilten 679, Savezni zavod za statistiku, Beograd, avgust 1971) so za osebe na delu v tujini zbrani podatki o naslednjih variablah in njihovih križanjih: spol, starost, leto odhoda v tujino, aktivnost in poklic pred odhodom, področje dejavnosti pred odhodom, šolska izobrazba in kvalifikacija pred odhodom. Numerični podatki za te variable pa niso diferencirani za posamezne države v tujini. Vključeni so naslednji podatki o delavcih iz Slovenije v ZRN: Na dan popisa (31. marca 1971) je bilo na začasnem delu v tujini 48.086 delavcev iz Slovenije, od tega 59,9% moških in 40,l% žensk, kar predstavlja 2,8% vsega prebivalstva Slovenije (vseh prebivalcev Slovenije je bilo ob popisu l,725.088). V ZR Nemčiji je bilo ob času popisa na delu 29.901 delavcev iz Slovenije, to je 62,2% vseh delavcev iz Slovenije na delu v tujini. Ostali podatki iz te publikacije diferencirajo delavce v tujini po posameznih republikah, ne pa tudi po državi, kjer delajo in zato za našo raziskavo niso neposredno uporabni. 3.0 Podatki Republiškega zavoda za zaposlovanje Tabela kumulativne koncentracije delavcev iz Slovenije v pokrajinah ZR Nemčije (za delavce, zaposlene s posredovanjem Komunalnih zavodov za zaposlovanje) 1968 do do vključno vključno pokrajina 1966 1967 1971 1972 1973 skupno rang 1. Schleswing- Holstein 189 15 11 215 9 2. Niedersachsen- Bremen 356 16 44 416 8 3. Nordrhein- Westfalen 3198 103 87 3388 2 4. Hessen 482 164 72 718 6 5. Rheinland- Pfalz 382 47 10 439 7 6. Baden- Wurtemberg 1746 706 487 2939 3 7. Nordbayern 1146 138 49 1333 4 8. Sudbayern 2093 691 684 3468 1 9. Berlin 958 15 2 975 5 Skupaj 2181 409 10.5501 1895 1446 13.891 Opomba: 1. Po podatkih Bundesenstalt für Arbeit (»Anslandische Arbeitnohmes 1971«, Nürnberg 1972) se je v letih 1969, 1970 in 1971 zaposlilo v ZRN 13006 delavcev iz Slovenije. VREDNOTE-9.indb 75 13.10.2014 11:52:01 76 Pojasnilo k tabeli: Numerične vrednosti (frekvence) v tej tabeli so za koloni »1972« ter »do vključno septembra 1973« dobljene na osnovi podatkov na kartoteki delavcev, zaposlenih v ZRN (Republiški zavod za zaposlovanje). Zadnji dve leti zbirajo na Komunalnih zavodih za zaposlovanje na enak način osnovne podatke za vsakega posameznega delavca, ki odhaja na delo v ZRN s posredovanjem službe za zaposlovanje. Podatki za kolono »1958 do vključno 1971« so prevzeti iz knjige »Pregled koncentracije delavcev iz SR Slovenije v tujini« (Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana 1973), kjer pa v tabelah niso vključeni vsi delavci, ki so odšli v ZRN preko Komunalnih zavodov, pač pa le tisti delavci, ki delajo pri nemških firmah, kjer je zaposlenih več kot pet delavcev iz SR Slovenije. Skupno število delavcev iz SR Slovenije v gornji tabeli je dosti manjše od števila ljudi, ki so v času popisa prebivalstva delali v ZR Nemčiji. To razliko si lahko razložimo takole: a) V gornji tabeli so zajeti le tisti delavci iz Slovenije, ki so se v ZRN zaposlili s posredovanjem službe za zaposlovanje. Velika razlika med podatkom na osnovi popisa (29.901 delavcev iz Slovenije je delalo konec marca 1971 v ZRN) in med ustreznimi podatki iz tabele kaže, da se mnogo delavcev zaposluje v ZRN mimo službe za zaposlovanje. b) V gornji tabeli vse do vključno leta 1971 ni bil zajet vsak posamezni delavec, pač pa le delavci pri firmah, kjer je zaposlenih več kot 5 Slovencev. c) Med delavci, ki jih je popis prebivalstva registriral na delu v ZRN, so tudi tisti, ki so v ZRN odšli že pred letom 1966 in ki jih gornja tabela ne zajema. Zaradi nepopolnih podatkov v gornji tabeli ter zaradi manjkajočih podatkov za leto 1965 in leta pred njim ne moremo iz primerjave med podatki popisa in ustreznimi podatki iz gornje tabele ugotoviti, kolikšen odstotek delavcev se je zaposlil v ZRN mimo službe za zaposlovanje. Po oceni tov. Francija Stareta z Republiškega zavoda za zaposlovanje se je mimo Komunalnih zavodov zaposlilo v ZRN v letih 1972 in 1973 okoli 10 % delavcev iz Slovenije, v letu 1971 in v prejšnjih letih pa okoli 35 % delavcev. Iz tabele in iz priložene karte je razvidno, da se največ delavcev iz Slovenije zaposluje v Južni Bavarski (Südbayern), v Severnem Porenju–Vestfaliji (Nordrhein-Westfalen) in v nemški državi Baden-Würtemberg (rangi v tabeli, rang nemških držav na karti). VREDNOTE-9.indb 76 13.10.2014 11:52:01 77 4.0 Prostorska razporeditev slovenskih delavcev v ZRN Na osnovi podatkov Republiškega zavoda za zaposlovanje lahko razporedimo nemška mesta v naslednjo rang-lestvico glede na število (frekvenco) delavcev iz Slovenije. (Za leto 1972 ter za obdobje do vključno septembra 1973 izvirajo ti podatki iz kartoteke Zavoda. Za ti dve leti je bil upoštevan vsak posamezni delavec. Za prejšnja leta pa podatki zajemajo le delavce iz nemških firm, kjer je zaposlenih več kot 5 Slovencev. Ker torej za leta 1971 in prej nismo uspeli dobiti podatkov, niti podatkov o delavcih, ki so se zaposlili mimo zavodov, je možno, da ti rangi mest morda tudi v večji meri odstopajo od stvarnega stanja). - Ingolstadt (1730) - Hamburg (196) - München (1069) - Waldböll (181) - Berlin (969) - Frankfurt (157) - Krefeld (Nordrh.) (492) - Wipperfürth (128) - Sindelfingen (476) - Bremerhaven (119) - Solingen (461) - Rettingheim (111) - Ulm (389) - Schorndorf (99) - Duisburg (364) - Freiburg (97) - Fürth (319) - Brunnschweig (92) - Güttersloh (314) - Bönnigheim (91) - Giesen (313) - Esslin (90) - Nürnberg (310) - Weissbach (83) - Essen (293) - Frossau. . (83) - Augsburg (280) - Hildesheim (75) - Köln (273) - Ansbach (65) - Stuttgart (271) - Arnberg (58) - Regensburt (211) - Westerburg (53) - Mainz (209) - Kassel (50) itd. VREDNOTE-9.indb 77 13.10.2014 11:52:01 78 V okviru posameznih dežel v ZR Nemčiji pa s posamezna mesta razporejajo v naslednji rang glede na število delavcev iz Slovenije. A. Schleswing-Hollstein: F. Baden-Würtemberg: Hamburg (196) Sindelfingen (476) B. Niedersachsen-Bremen: Ulm (389) Bremerhaven (119) Stuttgart (271) Brunnschweig (92) Rettingheim (111) Hildesheim (75) Freiburg (97) Bremen (27) itd. Bönnigheim (91) C. Nordrhein-Westfalen: Esslin (90) Krefeld (492) Weissabch (83) itd. Solingen (461) G. Nordbayern: Duisburg (364) Fürth (319) Güttersloh (314) Nürnberg (310) Essen (293) Regensburg (211) Köln (273) Frossau (83) Waldböll (181) Ansbach (65) Wipperfürth (128) itd. Amberg (58) itd. D. Hessen: H. Südbayern: Giesen (313) Ingolstadt (1730) Frankfurt (157) München (1069) Kassel (50) itd. Augsburg (280) itd. E. Rheinland-Pfalz-Saarland: I. Berlin: (969) Mainz (209) Westerburg (53) itd. VREDNOTE-9.indb 78 13.10.2014 11:52:02 79 Shema 12: VREDNOTE-9.indb 79 13.10.2014 11:52:02 VREDNOTE-9.indb 80 13.10.2014 11:52:02 81 SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO 3.0 Pojavi neskladnosti družbene strukture, značilni za sodobne mednarodne migracije1 Peter Klinar Povzetek V tekstu avtor obravnava pojave neskladnosti družbene strukture, kot se kažejo v neskladju razrednega in slojevskega položaja imigrantov, dalje, v neskladnosti med razrednim in etničnim položajem imigrantov, v neskladju med začasnimi in trajnimi imigracijami, v neskladnosti v poteku temeljnih konjunktivnih procesov, v neskladjih stratifikacijskih položajev pripadnikov prve in druge imigrantske generacije itd. Neskladja v strukturnih položajih imigrantov povzročajo pojave nasprotovanj in konfliktov, znižujejo njihov družbeni položaj, omejujejo njihovo socialno varnost, utrjujejo njihovo marginalnost ter pospešujejo pojave socialne dezorganizacije in socialne patologije. Dalje, prispevajo k manjši družbeni kohezivnosti imigrantskih in emigrantskih družb in etničnih skupnosti itd. Pričujoča študija je drobna ilustracija iz obsežne avtorjeve teoretske obravnave sodobnih migracij v letih 1972 do 1985, vzpodbujene v okviru projekta, ki je potekal pod delovnim naslovom Slovenci v Nemčiji. Osnovni pojmi: mednarodne migracije, razredni in slojevski položaj imigrantov, etnični položaj imigrantov, trajne in začasne imigracije, procesi adaptacije, akulturacije, prva in druga generacija imigrantov. 1. Tekst je prvo poglavje knjige Klinar P. (1985): Mednarodne migracije kriznih razmerah, Sociološka in politološka knjižnica 18, Založba Obzorja Maribor, str. 13–29. VREDNOTE-9.indb 81 13.10.2014 11:52:02 82 3.1 Uvod Ko si zastavljamo vprašanje o socioloških teoretičnih izhodiščih sodobnih mednarodnih migracij v Evropi, se nam dozdeva, da je mednje mogoče šteti različne pojave neskladnosti družbene strukture (inkongruence inkonsistentnosti). Sociološka teorija se ukvarja s pojavi neskladnosti družbene strukture predvsem v zvezi s socialno stratifikacijo in v tej zvezi poznamo statusno (pozicijsko in reputacijsko) neskladnost. V migracijskih socioloških raziskavah se že srečujemo z obravnavo inkongruence imigrantskih socialnih statusov, pa tudi s preučevanjem neskladnosti socialne mobilnosti znotraj imigrantske etnične skupnosti in v okviru širše imigrantske družbe. (Svalastoga 1959; Broom 1959; Melewski 1970; Hill 1970; Wiley 1967). Ko se lotevamo raziskovanja sodobnih migracij, je po našem mnenju teorijo statusne neskladnosti potrebno razširiti na več dimenzij družbene strukture migracijskih pojavov. Naš raziskovalni interes je torej usmerjen na preučevanje pojavov, ki smo jih poimenovali pojave neskladnosti družbene strukture sodobnih migracij. Neskladnost družbene strukture migracijskih pojavov razumemo kot hkraten obstoj strukturnih sestavin, ki si nasprotujejo in vzbujajo pri migrantih procese konfliktov in nasprotovanj. V tej zvezi se srečujemo s pojavi razredne in slojevske neskladnosti, z neskladnostjo med etnično kulturnim položajem in razredno slojevskim položajem, z neskladnostjo položajev, ki jih doživljajo migranti v različnih migracijskih ciklusih. Prepletanje občasnih in trajnih migracij rojeva neskladne družbene procese migrantov, neskladnost nastaja med posameznimi družbenimi procesi, v katere so migranti vključeni v imigrantski družbi. Srečujemo se s pojavi družbene neskladnosti znotraj posameznih procesov, ki zadevajo imigrante. Kaže se tudi posebna neskladnost med družbenimi procesi prve in druge generacije imigrantov. Ali je mogoče po teh uvodnih ugotovitvah hipotetično sklepati o vzrokih, da se znajdejo migranti v tako številnih in različnih pojavih neskladnosti družbe-ne strukture? Odgovore bi mogli iskati predvsem v dveh smereh. Za statusno neskladnost je značilno, da se pojavlja in razvija v dinamičnih, nestabilnih, prehodnih družbenih sistemih, ko se podirajo ustaljeni razredni in slojevski sistemi in nastajajo novi. Za migrante prav tako velja, da se znajdejo v dinamičnih, nestabilnih, tudi prehodnih družbenih razmerah, ki spodbujajo pojave različnih vrst družbene neskladnosti. Drugi sklop vzrokov, ki utegnejo pojasniti pojave neskladnosti družbene strukture migrantov, pa zadeva njihovo hkratno vključitev v dva družbena sistema (sistem imigrantske in sistem emigrantske družbe). Imigranti živijo in delajo v sistemu imigrantske družbe, hkrati pa ohranjajo stike s svojo izvorno emigrantsko družbo, v katero se nameravajo vrniti, kar pa uspe realizirati le majhnim delom remigrantov. Naši raziskovalni podatki, ki so podobni kot drugi, kažejo, da ekonomski migranti sprva načrtujejo krajše obdobje VREDNOTE-9.indb 82 13.10.2014 11:52:02 83 bivanja v tujini, ki ga podaljšujejo. Pogosto potujejo domov, kamor pošiljajo svoje prihranke in vlagajo denar, kjer imajo žene, otroke, sorodnike, kjer gradijo hiše, kjer imajo mnogi zemljo. V imigraciji spremljajo množična informacijska sredstva svoje izvorne emigrantske družbe in delujejo v imigrantskih etničnih skupnostih (Slovenci v ZRN, 1974; Pomurci v ZRN, 1981). Hkratna vključitev imigrantov v dva sistema zapleta odločitve migrantov o trajni ali začasni migraciji, spodbuja neskladnost vrednot in pomeni pojav reputacijske neskladnosti. Socialne vloge, ki jih opravljajo imigranti, so različno vrednotene v imigrantski in emigrantski družbi, po svoje pa tudi v imigrantski etnični skupnosti. Socialne vloge imigrantov, ki izkazujejo naklonjenost enemu sistemu, bodo v njem višje vrednotene, v drugem sistemu pa nižje, kar odseva na prestiž imigrantov, na neskladnost njihovega celotnega družbenega položaja. Imigrantska družba vrednoti prizadevanja pozitivno selekcioniranih imigrantov, ki so usmerjena v časovno nedoločeno integracijo v imigrantsko družbo. Če so to hkrati pozitivno selekcionirani potencialni remigranti, je razumljivo, da takšnih prizadevanj emigrantska družba ne sprejema, kar prizadeva družbeni položaj imigrantov, ki so kot potencialni remigranti povezani s svojo izvorno emigrantsko družbo. 3.2 Neskladnosti razrednega in slojevskega položaja imigrantov Razredni položaj imigrantov je neskladen. Poznamo teorije in poglede, ki imigrantske delavce štejejo za del proletariata imigrantske družbe, in druge, ki jih uvrščajo med proletariat emigrantske družbe. V sklopu prvih se pojavljajo označbe imigrantskega proletariata kot subproletariata, novega delavskega razreda ipd., (Primorac 1980) v sklopu drugih pa označbe delavci na začasnem delu v tujini ipd. Do teh stališč moremo biti kritični, izražajo pa dvome o razrednem položaju imigrantov. Razredni položaj imigrantov je nedvomno specifičen, saj se v njem prepletata dve nasprotujoči si razredni zavesti (emigrantske in imigrantske druž- be). Objektivni družbeni položaj delavcev – imigrantov je nižji od domačega proletariata in zaradi tega jih moremo označiti za posebno kategorijo proletariata v imigrantski družbi, ki ohranja vezi z izvorno družbo. Na oblikovanje njihove razredne zavesti delujejo zelo različni vplivi. Shematična predstavitev teh razkrije sklop sindikalnih, političnih ideologij proletariata imigrantske družbe, sklop ka-ritativnih, socialnih, wellfare state, religioznih ipd. ideologij imigrantske družbe, sklop buržoaznih ideologij, ki jih vsiljujejo delodajalci, managerji, lastniki v imigrantski družbi z namenom, da ustvarijo pri imigrantih občutek paternalistične skrbi podjetja zanje. Prezreti ne kaže administrativno oblastnih pritiskov in groženj imigrantske državne oblasti, ki ustvarjajo občutke negotovosti in ogroženosti ipd., kar ni nepomembno za razumevanje nastajanja nasprotujočih si razrednih ideologij imigrantskega proletariata. Tu je še vpliv imigrantske etnične skupnosti, ki išče VREDNOTE-9.indb 83 13.10.2014 11:52:02 84 dinamično ravnotežje med emigrantsko in imigrantsko družbo in ki hkrati sama postaja nosilec specifičnih vrednot, kulture, ideoloških pogledov. Ob vplivih in pritiskih imigrantske družbe in vmesnih vplivih imigrantske etnične skupnosti obstoje še elementi razredne zavesti imigrantov, oblikovane v emigrantski družbi, in vplivi ter pritiski, ki pritekajo iz teh družb. Po povedanem moremo soditi, da je nastajanje razredne zavesti imigrantskega proletariata zapleten proces in da prihaja do nasprotujočih si sestavin, kar velja za razredno zavest, razvito v emigrantski družbi, in razredno zavest, ki se razvija v imigrantski družbi. Emigrantske nerazvite družbe imajo mlad proletariat, ki se je rekrutiral iz kmeč- kega prebivalstva, razredna zavest in oblike razrednega boja so slabo razvite. V nerazvitih okoljih so žive ideje egalitarizma. Vsaka emigrantska družba daje ideologiji svojega proletariata nacionalno obeležje (kot npr. ideja samoupravljanja, neposrednega odločanja v Jugoslaviji). Razvite imigrantske družbe imajo dolgo tradicijo organiziranega razrednega boja; sindikalna gibanja imigrantskih družb se v svoji temeljni usmerjenosti razlikujejo in domači delavci, še posebej v času recesij, so nestrpni do imigrantskih delavcev in njihovih razmer ne dojemajo dovolj objektivno. Imigrantski delavci so razpeti med nasprotujoče, neskladne elemente razredne zavesti in sestavine ideologij. Do prevlade enih nad drugimi težko pride, ker se imigrantski delavci pogosto sami ne morejo odločiti, ali bo njihova imigracija začasne ali trajne narave (Tanić 1979). 3.3 Neskladnosti med razrednim in etničnim položajem imigrantov Očitno prihaja neskladnost družbene strukture pri imigrantih do izraza med njihovim razrednim in slojevskim na eni ter etničnim položajem na drugi strani. Imigrante moremo šteti za pripadnike etničnih deprivilegiranih socialnih manjšin, ki jih prizadevajo pojavi etnične stratifikacije, do katerih prihaja zaradi pojavov diskriminacije, segregacije, obstoja etnične socialne distance, procesov nasprotovanja ipd. Na vertikali etnične stratifikacije so imigranti posameznih etničnih skupin različno razvrščeni, vsi pa nižje od domačinov, pripadnikov avtohtonih etničnih skupin. Gre za izrazite pojave pozicijske neskladnosti, ko nižji etnični družbeni položaj znižuje imigrantom njihov celotni družbeni položaj, kar odseva na zniževanje njihovega razrednega in slojevskega položaja. V tej zvezi velja poudariti, da etnično poreklo razkraja razredno in slojevsko homogenost v imigrantski družbi (Klinar 1976; Shibutani 1969). Ni slučajno, da se morajo imigrantski delavci najprej akulturirati, ali doseči višje stopnje asimilacije, kar pomeni zgubiti svoje izvorne etnične značilnosti, da se njihov razredni in slojevski položaj prične približevati razrednemu in slojevskemu položaju domačih delavcev. Razredna integracija imigrantov predpostavlja njihovo socialno – kulturno spremembo (Tanić 1979). VREDNOTE-9.indb 84 13.10.2014 11:52:02 85 Iz povedanega sledi, da etnični in razredni ter slojevski položaji imigrantov niso skladni, kar pomeni, da nižji etnični položaj imigrantov znižuje njihov celotni družbeni položaj. Lahko seveda pride do situacije, ko imajo imigranti hkrati najniž- ji etnični in socialni položaj. V tem primeru so uvrščeni v najnižje etnične socialne manjšine, ki so najbolj deprivilegirane in v sloje subproletariata izkoriščanega razreda v imigrantski družbi, kar bi mogli označiti za pojav statusne skladnosti. Vendar pa je razredna in slojevska struktura imigrantov pestra in gibljiva, njihov etnični položaj pa od nje različen in manj dinamičen. To govori za obstoj pojavov neskladnosti med etnično in razredno ter slojevsko strukturo imigrantov. Mogoče je razumeti, da imigranti gojijo svojo nacionalno kulturo in razvijajo svoje imigrantske etnične skupnosti. Utrjevanje njihove etnične identifikacije predstavlja nekakšno kompenzacijo za nezadostno socialno identifikacijo. Imigrantski delavec je v določenem obdobju potreben imigrantski družbi za opravljanje socialno nezaželenih družbenih opravil, ni pa zaželen in socialno priznan, živi v dvomih in negotovosti, ker ne ve, koliko časa bo še imigrantski družbi potreben. Vse to mu ne dopušča, da bi razvil v imigrantski družbi socialno identiteto. Neobstoječo ali neustrezno socialno identiteto v imigrantski družbi nadomešča imigrantski delavec s krepitvijo svoje etnične identitete (Tanić 1979). Tudi problem etnične in socialne identitete kaže na neskladnost etničnega in razrednega ter slojevskega položaja imigrantov. Do pojavov neskladnosti med etničnim in razrednim položajem, ki razkraja razredno homogenost proletariata v imigrantski družbi, se opredeljujejo tudi nekateri ideologi proletarskega internacionalizma. Ti vidijo nevarnost za uveljavljanje načela proletarskega internacionalizma zaradi pojavov etnično-kulturnih razlik, ki so vidne pri proletariatu v imigrantskih družbah (domačini, tujci, proletariat z različnimi etnično kulturnimi značilnostmi, pojavi etnične stratifikacije). Zato se zavzemajo za asimilacionistične ideologije, za odpravo etnično-kulturne delitve proletariata, ki naj bi utrdile možnosti za uveljavitev ideologije proletarskega internacionalizma (Oriol 1981). Ta stališča, do katerih moremo biti kritični zaradi njihove asimilacionistične usmerjenosti, svojevrstno razkrivajo obstoj neskladnosti med etničnim in razrednim položajem imigrantskih delavcev. 3.4 Neskladnosti med trajnim in začasnim značajem imigracij Značilnost sodobnih evropskih migracij je tudi ta, da so občasne, pa tudi trajne. Za raziskovanje statusne neskladnosti je posebej zanimiv tip občasnih migracij, ki vsebuje celoten migracijski krožni tok ali migracijsko verigo. V migracijski tok štejemo odhod iz emigrantske družbe, vključevanje v imigrantsko družbo, vračanje (remigracija) v izvorno emigrantsko družbo in ponovno vključevanje (reintegracija) vanjo. Občasne migracije zahtevajo takšno šolanje, trening, poklicno kvalificiranje, ki more remigrantom koristiti, pri njihovi reintegraciji v emigrantsko družbo po vrnitvi v to okolje. Trajni migranti se vključujejo v takšne poklicne VREDNOTE-9.indb 85 13.10.2014 11:52:02 86 dejavnosti, šolanje, trening, poklicno kvalificiranje, ki jim zagotavlja socialno varnost in socialno promocijo v imigrantski družbi (Tanić 1979; Widgren 1979). Zaradi razlik v razvoju emigrantskih in imigrantskih družb je očitno, da so občasni in trajni imigranti zainteresirani za različne vrste poklicnega treninga, kvalificiranja, za izobraževanje. Ker pa smo že omenili, da imigranti prav pogosto ne morejo odločati o dolžini svojega imigrantskega statusa, to je o tem, ali bodo občasni ali trajni imigranti, je razumljivo, da se v imigrantski družbi neredko vključujejo v takšne poklicne treninge, izobraževalne procese, ki niso skladni z njihovimi reintegracijskimi procesi v emigrantski družbi ali z integracijskimi procesi v imigrantski družbi. Migracijska politika imigrantskih držav niha med vračanjem migrantov v emigrantske – izvorne družbe in med njihovim selektiv-nim integriranjem v imigrantske družbe. Ta politika ni stabilna, tako da so celo imigranti, ki so jih sprva imigrantske družbe pozitivno selekcionirale za integracijo, prisiljeni vrniti se v svoje emigrantske družbe, to je vključiti se v krožni migracijski tok. Spremembe trajnih v občasne migrante in nasprotno pospešujejo pojave neskladnosti med kvalifikacijsko izobraževalnimi, delovnimi, poklicnimi statusi imigrantov v imigrantski družbi in temi statusi remigrantov v izvorni – emigrantski družbi. Imigrantom ni dano na voljo, da izbirajo izobraževanje, poklicni-kvalifikacijski trening, delovna opravila, ki so skladna z njihovimi hotenji po občasnem ali trajnem bivanju v imigrantski družbi, tako kot tudi neredko ne morejo odločati o dolžini svojega imigrantskega statusa. Naši raziskovalni podatki kažejo, da velikemu delu slovenskih imigrantov v ZRN uspe doseči delovni položaj polkvalificiranega delavca. Po vrnitvi v izvorno emigrantsko družbo imajo zaradi zaostajanja tehnološkega razvoja za razvojem imigrantske družbe prav malo možnosti, da bi lahko pridobili podobno delo, za katero so se priučili v imigrantski družbi. Naši podatki tudi potrjujejo, da večina imigrantov nima tolikšnega imigrantskega staža, kot ga prvotno načrtujejo. Pri slovenskih imigrantih v ZR Nemčiji se npr. dolžina imigrantskega staža podaljšuje od načrtovanega (Toš, Klinar, Mežnarić, Švara 1977). 3.5 Neskladnosti med posameznimi fazami celotnega migracijskega krožnega toka Občasne migracije, ki jih štejemo za uresničitev celotnega migracijskega krožnega toka, pomenijo nekajkratno razredno in slojevsko transformacijo migrantov. Kmetje emigrirajo iz svojega izvornega okolja, postanejo nekvalificirani in polkvalificirani delavci v imigrantski družbi. Po remigraciji in reintegraciji v izvorno družbo postanejo spet kmetje ali pa obrtniki, delavci v storitvenih dejavnostih. Razredna in slojevska struktura migrantov je različna – neskladna med posameznimi fazami krožnega migracijskega toka (srečujemo se s procesi vertikalne družbene VREDNOTE-9.indb 86 13.10.2014 11:52:02 87 mobilnosti). Delovni položaji v predhodni fazi so neskladni z delovnimi položaji naslednje faze v migracijskem krožnem toku. Ta krožni migracijski tok hkrati povzroča neskladnost posebnih družbenih položajev migrantov (če upoštevamo celoten migracijski položaj), npr.: višji ekonomski položaj v imigrantski družbi, nižji ekonomski položaj v emigrantski družbi, nižji poklicni položaj v imigrantski, višji poklicni položaj v emigrantski družbi po remigraciji, nižji poklicni položaj v emigrantski družbi pred emigracijo, majhna količina družbene moči v imigrantski družbi, večja količina družbene moči v emigrantski družbi ipd. Če upoštevamo celoten migracijski tok, lahko znotraj njega razkrijemo celo vrsto pojavov statusne (razredne in slojevske) neskladnosti. 3.6 Nekladnost med procesi trajnih in začasnih imigracij Občasni ali trajni značaj migracij povzroča razvoj različnih družbenih procesov med imigranti. Ti različni procesi postanejo neskladni, ko se npr. občasni imigranti začenjajo spreminjati v trajne, kar je pogosten pojav sodobnih mednarodnih evropskih migracij. Za občasne migracije so značilni procesi akomodacije, nižjih stopenj adaptacije in akulturacije, če omenjamo samo procese konjunktivnega značaja. Pri trajnih migracijah pa se srečujemo z višjimi stopnjami adaptacije in s pojavi strukturalne, identifikacijske, državljanske asimilacije. Prehod občasnih v trajne migracije sam po sebi ne bi bil povezan z neskladnostjo procesov, značilnih za en in drug tip migracij, če ne bi ob dejanskem nastopu trajnih migracij imigranti še zmeraj bili izpostavljeni slepilom, da gre za občasne migracije. Prav tako vzbuja neskladnost med procesi občasnih in trajnih migracij, ob prehodu občasnih v trajne migracije, obstoj intenzivnih stikov imigrantov z izvornimi emigrantskimi druž- bami, ki so značilnost sodobnih migracij. Če pogledamo različne procese trajnih in začasnih migracij z vidika celotnega migracijskega toka, potem lahko trdimo, da so procesi, ki nastanejo ob dolgotrajnejših imigracijah (popolnejša adaptacija, asimilacijski procesi), v neskladju in nasprotju s procesi reintegracije migrantov v njihovo izvorno emigrantsko družbo (Klinar 1967; Rose 1967). 3.7 Neskladnosti med temeljnimi konjunktivnimi procesi Sodobna migracijska politika imigrantskih držav niha med občasnim značajem imigracij, to je med pospeševanjem celotnega migracijskega toka in med trajnej- šimi migracijami (procesi asimilacije in procesi adaptacije – integracije). Omenili smo že, da so procesi, ki izhajajo iz politike občasnih ali trajnejših migracij, nasprotni in neskladni. Prav takšni so tudi procesi, ki izhajajo iz asimilacijske in adaptacijske migracijske politike (Oriol 1979). Najprej je treba omeniti, da naši raziskovalni podatki (Toš, Klinar, Mežnarić, Švara 1975; Klinar, Mežnarić, Švara 1975; Klinar, Mežnarić, Švara 1976; Toš, Klinar, Mežnarić, Švara 1977; Klinar, Švara, Mežnarić 1978; Klinar, 1985; VREDNOTE-9.indb 87 13.10.2014 11:52:02 88 Borrie, ed. 1959; Eisensandt 1954; Klinar 1981) kažejo, da so slovenski imigranti kot del jugoslovanskih imigrantov v ZR Nemčiji osredotočeni na procese začetne stopnje enostranske adaptacije. Po našem mnenju so ti procesi precej razširjeni tudi med drugimi evropskimi imigranti prve generacije. Začetne procese adaptacije razumemo kot delno sprejemanje tuje kulture (delo in druge obveznosti) ter hkratno ohranjevanje kulture svoje posebne izvorne družbe (prosti čas). Adaptacijski procesi imigrantov dosegajo nižje, začetne stopnje, kar je povezano z njihovim krajšim imigracijskim stažem, s povezanostjo z emigrantsko družbo in s prepričanjem imigrantov o občasnem značaju imigracije. Da do popolnejše adaptacije imigrantov ne pride, je treba pripisati tudi temu, da gre za njen enostranski značaj, ki onemogoča, da bi se adaptacija razvila v proces kulturnega pluralizma, kar bi pomenilo intenzivnejšo integracijo imigrantov v imigrantsko družbo. Imigrantska družba je dominantna, imigrantski manjšinski položaj pa nepri-vilegiran, kar pomeni, da med imigranti in privilegirano večino domačinov ne obstoje enakopravni odnosi, odnosi relativne družbene enakosti, ki bi omogočali enakovredno srečevanje dveh kultur, medsebojno usklajenost potreb in povpraševanja. Ker so imigranti podrejeni, so prisiljeni žrtvovati svoje potrebe, to prizadeva ohranjevanje posebnega (njihove kulture) in vsiljuje enostransko sprejemanje dominatne kulture imigrantske družbe. Enostranska adaptacija pomeni, da imigranti v glavnem sprejemajo tujo kulturo, kolikor je to zanje potrebno in nujno, da oddajajo relativno malo svoje izvorne kulture v imigrantski družbi in da imajo težave pri ohranjanju svoje izvorne kulture. Dominacija imigrantskih družb omejuje prostovoljni značaj adaptacije imigrantov, ki se morajo v imigrantsko družbo vključevati tako, kot ta od njih zahteva. V veliki meri gre bolj za ekonomsko adaptacijo, ki je instrumentalizirana in deluje na področju proizvodnje in potrošnje. Na drugih področjih pa je adaptacija omejena, kar še posebej velja za družbenopolitično področje ipd. Družbena in osebna adaptacija imigrantov se slabo uresničuje in spričo tega tudi integracija na teh področjih ne učinkuje. Potemtakem so upravičena stališča, ki imigrante označujejo za »homo economicus«, glede na enostranske možnosti njihove adaptacije, ko so bistveno omejeni v političnem in socialnem življenju in onemogočeni, da bi se adaptirali na teh področjih (Primorac). Moremo govoriti o politični diskriminaciji imigrantov, o nepriznavanju njihovih političnih pravic ipd. Začetnih, enostranskih procesov adaptacije ne moremo označiti za takšne procese, ki zadevajo primarne odnose. Po svojem bistvu so nekakšen vmesen pojav, ki ima značilnosti procesov akomodacije in adaptacije. Gre za minimalno, začetno in enostransko prilagajanje na nekaterih družbenih področjih, ki ne vodi v celovito intenzivnejšo integracijo in ki se odvija v glavnem na ravni sekundarnih družbenih odnosov. VREDNOTE-9.indb 88 13.10.2014 11:52:02 89 Treba je še reči, da politika adaptacije imigrantskih družb, ki naj bi pripeljala do integracijskih procesov migrantov s kulturnim pluralizmom, nima v sodobnih imigrantskih družbah, zaradi njihove razredne strukture stvarnih možnosti uresničitve. Multikulturalizem ni uresničljiv brez strukturalnih sprememb. Multikulturalizem sam po sebi ne rešuje strukturalnih problemov imigrantov in njihove koncentracije na nižjih ravneh razredne in slojevske družbene strukture. Stvarni kulturni pluralizem je mogoče razvijati le s strukturnim in socialnim pluralizmom imigrantov (Storer 1979; Lindermayer 1979). Končno ostaja odprto vprašanje, kam vodijo procesi enostranskih, začetnih stopenj adaptacije. Če izražamo dvom o stvarnem razvoju kulturnega pluralizma v sodobnih imigrantskih družbah, potem se odpira druga možnost, da procesi začetnih enostranskih adaptacij prerastejo v višje stopnje asimilacije. Vprašljivo je namreč, ali bodo nakazane etnične linije imigrantov vzdržale, njihov razkroj pomeni utopitev imigrantov v večinsko kulturo imigrantske družbe (Oriol 1979). Drugi proces, s katerim se srečujejo slovenski imigranti v ZR Nemčiji, po ugotovitvah naših empiričnih raziskav, je proces enostranske akulturacije, ki je razširjena seveda tudi pri drugih sodobnih mednarodnih imigrantih v Evropi. Imigranti prevzemajo nekatere elemente imigrantske družbe in pri tem nastajajo površinske spremembe, ki zadevajo le sekundarne odnose. Da tudi ta proces označujemo za enostranskega, je razlog v tem, da manjšinski socialni položaj imigrantov opredeljuje dominacijo kulture imigrantske družbe nad njimi, kar jih sili v jezikovno akulturacijo in druge vrste akulturacije. Enostranski značaj akulturacije pomeni, da se v sodobnih migracijah redko srečujemo s procesi transkulturacije, to je z dvosmerno akulturacijo. Enostranost akulturacije se povezuje z obligatorno, vsiljeno akulturacijo, ki prinaša trenutne koristi. Demokratična akulturacija, ki je blizu pojavom kulturnega pluralizma, je tedaj slabo razvita. Procesi enostranske akulturacije se razvijajo počasi, ker imigranti ohranjajo dovolj intenzivne in različne stike s svojo izvorno emigrantsko družbo in ker so vključeni v svoje imigrantske etnične skupnosti. Hkratne komunikacije z dvema sistemoma in ohranjevanje izvorne kulture ob sprejemanju nove ustvarjajo dvome o tem, da je akulturacijo mogoče šteti za prvo stopnjo asimilacije, ki ji bodo sledile višje stopnje asimilacije (strukturalna, identifikacijska). Akulturacija se lahko dalj časa ohranja kot samostojen proces, lahko se razvije v procese adaptacije ali pa v višje stopnje asimilacije. Kadar se pri imigrantih pojavi konkretno načrtovana odločitev za vrnitev, takrat procesi akulturacije ne prerastejo v višje stopnje asimilacije ali adaptacije. V primerih neodločenosti o rokih vrnitve in ob daljšem imigrantskem stažu se utegne akulturacija povezati z bolj razvitimi oblikami enostranske adaptacije. Procesi akulturacije začenjajo preraščati v višje stopnje asimilacije pri imigrantih, ki VREDNOTE-9.indb 89 13.10.2014 11:52:03 90 ne načrtujejo vrnitve in ki postanejo trajni imigranti (Gordon 1964; Taft 1955; Bogardus 1949; Klinar 1978). Migracijska politika imigrantskih držav, ki se zavzema za občasnost imigracij, med imigranti ne pospešuje procesov akulturacije. Izrazito enostransko akulturacijo pospešuje asimilacionistična imigrantska politika, za večjo veljavo transkulturacije, demokratične akulturacije, pa bi se mogle zavzemati tiste imigrantske družbe, ki bi bile usmerjene k politiki adaptacije in doseganju integracije po kulturnem pluralizmu. Procesa enostranske začetne stopnje adaptacije in enostranske akulturacije sta si sicer v nekaterih značilnostih podobna, so pa med njima tudi razlike in nasprotja, ki razvijajo pojave neskladnosti med imigranti. Opisane oblike adaptacije zadevajo predvsem ekonomsko, akulturacija pa kulturno področje. Adaptacija, ki jo analiziramo, se navezuje na kompleks dela, akulturacija pa učinkuje tudi v prostem času. Adaptacija more povzročati že globlje spremembe, kar za akulturacijo ne velja, ker le-ta deluje le kot površinsko spreminjanje. Adaptacijo opredeljuje sprejemanje in ohranjanje kulturnih elementov, akulturacijo pa označuje le pre-vzemanje elementov tuje kulture. Procesi adaptacije, kakršne poznamo v sodobnih evropskih migracijah, so pod izrazitejšim nestvarnim ideološkim vplivom imigrantskih držav, ki propagirajo idejo o pluralistični integraciji imigrantov. Nestvarni ideološki vplivi ne morejo bolj učinkovati na procese enostranske akulturacije, ker imigranti bolj dojemajo posledice enostranskega prevzemanja tuje kulture. Začetni, enostranski procesi adaptacije morejo ob strukturalnih spremembah prerasti v višje stopnje adaptacije, v kulturni pluralizem in v stvarno integracijo imigrantov. Izključiti pa ni mogoče spreminjanja teh procesov adaptacije v procese asimilacije. Počasen razvoj procesa enostranske akulturacije pa omogoča, da se ta proces dalj časa zadrži in ne začne preraščati v druge procese. Upravičeno je ta proces mogoče šteti za začetno stopnjo asimilacije, izključiti pa ni mogoče, da bi ob strukturalnih spremembah v imigrantski družbi utegnil preraščati v različne stopnje in vrste adaptacije. V manjši meri srečujemo med imigranti (kot to kažejo naši raziskovalni podatki o Slovencih v ZR Nemčiji) tudi procese akomodacije. To so procesi minimalnega prilagajanja imigrantov razmeram imigrantske družbe, da se izognejo konfliktom. Gre za minimalne kompromise, ki seveda ne odpravijo izvorov konfliktov med imigranti in domačini. Ti procesi zadevajo le sekundarne odnose imigrantov. Imigranti so dolžni zaradi svojega manjšinskega podrejenega položaja prispevati enostranske žrtve, to pa pomeni, da tudi procese akomodacije štejemo med enostranske procese (Goričar 1972). Primerjava procesov akomodacije in enostranske adaptacije pokaže na nekatere medsebojne podobnosti, saj smo dejali, da se procesi adaptacije nahajajo nekako VREDNOTE-9.indb 90 13.10.2014 11:52:03 91 med procesi adaptacije in akomodacije. Primerjava obeh vrst procesov pa pokaže tudi na takšne razlike, ki vzbujajo nasprotovanje in neskladnosti. Akomodacija pomeni nižjo stopnjo prilagajanja kot opisani proces enostranske adaptacije, zaradi tega gre pri akomodaciji za slabo razvit konjunktivni proces. Medtem ko akomodacija zadeva le sekundarne odnose, se pri razvitejših stopnjah adaptacije srečujemo s spremembami primarnih odnosov. Akomodacija je značilen proces predvsem v tistih imigrantskih družbah, ki potencirajo občasne imigracije, za enostransko adaptacijo pa velja, da se ta proces utegne tudi pojavljati pri prvi generaciji imigrantov v tistih imigrantskih družbah, ki deklarirajo politiko integracije ali ki se dejansko zavzemajo za asimilacijsko politiko. Procesi akomodacije so uvodni procesi v procese adaptacije in akulturacije, zato so možnosti njihovega preraščanja bolj raznotere kot pri procesih opisane vrste adaptacije. Tudi primerjava med procesi akomodacije in akulturacije pokaže na medsebojna neskladja. Akomodacija je le minimalno prilagajanje, akulturacija pa je že površinsko spreminjanje izvorne kulture. 3.8 Neskladnosti med parcialnimi procesi, ki se razvijajo znotraj procesov adaptacije in akulturacije Če analiziramo procesa adaptacije in asimilacije, lahko ugotovimo, da sta sestavljena iz različnih posebnih parcialnih procesov. Tipologija teh procesov navaja različne vrste adaptacije in asimilacije. Omenja se ekonomska, politična, kulturna ipd. adaptacija in asimilacija. Sodobni imigranti dosežejo eno vrsto adaptacije ali asimilacije, druge pa ne, posamezne posebne vrste adaptacije ali asimilacije jih prizadevajo na različnih stopnjah razvoja, kar vse pomeni, da znotraj obeh procesov delujejo neskladni posebni družbeni procesi. Procese začetne enostranske adaptacije smo označili za procese, ki se razvijajo predvsem kot procesi ekonomske adaptacije. Na drugih področjih pa so procesi adaptacije omejeni, kar še posebej velja za družbenopolitično področje, za dejavnosti prostega časa ipd. Analiza procesov, v katere so vključeni sodobni evropski imigranti, more pokazati, da je stopnja razvitosti adaptacije različna na posameznih družbenih področjih, da gre npr. na ekonomskem področju za dokaj razvito stopnjo adaptacije, da je ta na področju prostega časa dosegla nizko stopnjo in da to velja tudi za družbenopolitično področje. Neenakomerna razvitost procesov adaptacije, ali drugače povedano, prisotnost različnih stopenj adaptacije v posameznih segmentih družbe, v katere so vključeni imigranti, odseva pojave neskladnosti znotraj procesov adaptacije. Imigranti morejo doseči le adaptacijo na ekonomskem področju, na drugih področjih pa do adaptacije sploh ne pride. Njihova diskriminacija v političnem in socialnem življenju povzroča, da se tu srečujemo z drugimi procesi, kot so disjunktivni procesi, pa procesi akomodacije ipd. Lahko sodimo, da se procesi adaptacije hkrati ne razvijajo na vseh področjih VREDNOTE-9.indb 91 13.10.2014 11:52:03 92 družbenega življenja, v katera so vključeni imigranti, kar govori za našo hipotezo o obstoju pojavov neskladnosti znotraj procesov začetne enostranske adaptacije. Te naše ugotovitve niso spodbudne za razmišljanje o možnostih razvoja procesa adaptacije kot kulturnega pluralizma, ki zahteva uveljavitev bolj vsestranskih, celovitih, enakomernejše in skladnejše razvitih adaptacijskih procesov. Ni mogoče izključiti tudi posebne vrste notranje neskladnosti adaptacije, ki bi bila v tem, da bi imigranti na enem področju dosegli takšno vrsto adaptacije, ki bi zadevala primarne odnose, na številnih drugih področjih pa le sekundarne odnose. Vendar ta primer lahko označimo za enostransko in začetno adaptacijo za izjemen, ker je ta vrsta adaptacije pretežno usmerjena le na sekundarne odnose. Morebitno preraščanje procesov adaptacije v asimilacijske procese povzroča, da se imigranti na nekaterih področjih svojega družbenega življenja srečujejo s spreminjanjem adaptacije v akulturacijo in v višje stopnje asimilacije, ob hkratnem obstoju adaptacije na drugih področjih, kar še posebej odseva pojave neskladnosti druž- bene strukture znotraj procesov adaptacije. S podobno neskladnostjo se srečujemo tudi v okviru procesov asimilacije. Iz teorije je znano, da imigranti morejo doseči na primer ekonomsko asimilacijo, ne pa tudi hkrati socialno strukturalno ali politično (državljansko, naturalizacijo) asimilacijo (Mikačić 1976). Do neskladnosti v okviru asimilacijskih procesov more priti npr. tudi med individualno in skupinsko asimilacijo. Posameznik, pripadnik določene etnične skupine, se utegne asimilirati, njegova etnična skupina kot celota pa se uspešno upira asimilacijskim pritiskom. Pogosti so pojavi neskladnosti med doseženimi stopnjami asimilacije. Tu kaže še posebej omeniti neskladnost med stopnjo identifikacijske in strukturalne asimilacije, ki povzroča marginalnost imigrantov. Prav tako je mogoče razkriti, da se imigranti na nekaterih družbenih področjih akulturirajo, na drugih področjih pa dosegajo že višje stopnje asimilacije (Gordon 1964; Klinar 1985). Ker smo že omenili, da so za sodobne evropske imigracije predvsem pomembni le procesi enostranske akulturacije, velja preučiti pojave neskladnosti znotraj teh procesov. Hkrati so lahko prisotne različne vrste akulturacije: prisilne, prostovoljne, demokratične, nedemokratične, slučajne, koristne ipd. Na nekaterih področjih družbe utegne biti razvoj akulturacije hiter, na drugih počasen, v posameznih družbenih segmentih dosežejo imigranti višje, v drugih nižje stopnje akulturacije. Neskladnost procesov akulturacije se more kazati v neusklajenih zunanjih in notranjih pojavnih oblikah akulturacije. Neskladje je mogoče razkriti med jezikovno akulturacijo in drugimi vrstami akulturacije. V posebnih družbenih razmerah bi mogli razkriti v posameznih sklopih družbenega življenja pojave transkulturacije, v drugih pa le poudarjene enostranske akulturacijske procese. Morebitno preraščanje procesov akulturacije v procese adaptacije povzroča, da so imigranti lahko hkrati vključeni na nekaterih področjih v procese adaptacije, na VREDNOTE-9.indb 92 13.10.2014 11:52:03 93 drugih pa v procese akulturacije, kar predstavlja svojevrsten proces neskladnosti družbenih procesov. Proces preraščanja akulturacije v višje stopnje asimilacije odpira neskladja med akulturacijo, ki je uveljavljena za nekatere segmente družbe, in med višjimi stopnjami asimilacije, ki se razvijajo glede na druge segmente družbe. 3.9 Neskladnosti družbenih procesov prve in druge generacije imigrantov Neskladnost družbenih procesov prve in druge generacije migrantov povzroča generacijska nasprotja in konflikte med imigranti. Procese enkulturacije – primarne socializacije lahko doživlja druga generacija v izvorni emigrantski družbi staršev ali pa v imigrantski družbi. V prvem primeru ta proces prispeva k ohranitvi izvorne etničnosti, v drugem primeru pa primarna socializacija ni stimulativna za ohranjanje izvorne etničnosti. V čim kasnejšem starostnem obdobju otroci imigrantov emigrirajo, tem trdnejši je vpliv enkulturacije na ohranjevanje njihove izvorne etničnosti. Druga generacija se sreča že zgodaj s procesi akulturacije – sekundarne socializacije, ko se vključi v predšolske in šolske ustanove imigrantske družbe. Njihova sekundama socializacija je hkrati povezana tudi z dopolnilnim poukom v ma-terinem jeziku, z mnogoterimi stiki z izvorno emigrantsko družbo staršev in z vključevanjem v imigrantsko etnično skupnost. Hkratno srečevanje pripadnikov druge generacije v različnih socializacijskih procesih s kulturo imigrantske in emigrantske družbe povzroča med njimi mnogotera nasprotja in konflikte, ki se kažejo npr. kot pojavi polovičnega znanja obeh jezikov ali kot pojavi diglosije. Raba materinega jezika se v imigrantski družbi reducira na komunikacije v neformalnih stikih, v formalnih stikih, v okviru institucij imigrantske družbe, ki vodijo do vertikalne mobilnosti, pa dominira jezik imigrantske družbe. Pri drugi generaciji, zlasti tisti, ki se enkulturira v imigrantski družbi, ali v zgodnjem starostnem obdobju, ima seveda kultura imigrantske družbe mnogo več možnosti in prednosti kot pa izvorna kultura njihovih staršev. Druga generacija migrantov se hitreje vključuje v višje stopnje asimilacije, v katere prav pogosto prerašča akulturacija. Njihova adaptacija ostaja na ravni nižjih stopenj adaptacije, ki sloni na že omenjenem nepopolnem obvladovanju enega ali obeh jezikov in na diglosiji. Opazne razlike v socializacijskem procesu obeh generacij imigrantov in različnost procesov, v katere so vključeni v imigrantski družbi, dovoljuje sklep o takšnih strukturnih neskladjih med prvo in drugo generacijo imigrantov, ki povzročajo med njimi nasprotja in konflikte. Ni dvoma, da je družbeni položaj pripadnikov druge generacije opazno nižji od družbenega položaja njihovih vrstnikov – domačinov v imigrantski družbi, neredko pa tudi nižji od družbenega položaja vrstnikov v emigrantski družbi. Hi-VREDNOTE-9.indb 93 13.10.2014 11:52:03 94 potetično pa je mogoče trditi, da je družbeni položaj druge generacije imigrantov v kar pogostnih primerih nižji od družbenega položaja pripadnikov prve generacije. Srečujejo se s socialno negotovostjo, z množičnimi pojavi nezaposlenosti, pojavi marginalnosti, socialne dezorganizacije in patologije. Njihov izobrazbeni položaj je nizek in promocijske možnosti omejene zaradi konfliktov med enkulturacijo in akulturacijo, poljezičnosti. Hkrati imajo višje aspiracije od doseženega družbenega položaja kot pripadniki prve generacije, kar jim povzroča večja razočaranja. Vse to navaja na sklep o statusni neskladnosti med prvo in drugo generacijo imigrantov (Klinar 1981). 3.10 Sklep Sodobne evropske imigrante prizadevajo raznoteri pojavi neskladnosti družbene strukture, v katero so vključeni v imigrantski družbi. To so pojavi reputacijske neskladnosti socialnih vlog, ki so različno vrednotene v sistemu imigrantske družbe, v sistemu emigrantske družbe in v imigrantski etnični skupnosti. V omenjeno vrsto neskladnosti sodi tudi notranja razredna neskladnost imigrantov. Na njihovo razredno zavest delujejo različni, nasprotujoči si ideološki vplivi. Posebej je opazna neskladnost med razrednimi ter slojevskimi položaji imigrantov in njihovimi etničnimi položaji, značilnimi za etnične, deprivilegirane socialne manjšine. Socialna in etnična identifikacija imigrantov sta neskladni. Procesi adaptacije in akulturacije, v katere so imigranti vključeni v imigrantski družbi, so neskladni procesi in jih štejemo med pojave neskladnosti njihove družbene strukture. Analiza posebnih, parcialnih procesov, ki nastajajo znotraj procesov adaptacije in asimilacije, kaže na njihovo neskladnost. Za naše obravnavanje so še posebej zanimive različne vrste neskladnosti, ki se kažejo znotraj procesa akulturacije. Vzroke za ta sklop neskladnosti družbene strukture, ki prizadeva imigrante v imigrantski družbi, pripisujemo dinamičnim, nestabilnim družbenim razmeram, v katerih so imigranti vključeni, in pa njihovi hkratni vključenosti v dva različna družbena sistema. Drugi sklop neskladnosti družbene strukture migrantov se navezuje na njihove dinamične družbene spremembe, ki jih doživljajo. Občasne in trajne migracije zahtevajo različne vrste poklicnega treninga, izobraževanja, kvalificiranja, ki med seboj niso skladne. Nestabilna imigracijska politika spreminja trajne v občasne migrante in nasprotno, kar pospešuje procese neskladnosti med poklicnimi in izobrazbenimi položaji migrantov v imigrantski in emigrantski družbi. Prehod migrantov prek celotnega migracijskega ciklusa od emigrantske prek imigrantske do remigrantske družbe povzroča nekajkratno razredno in slojevsko transformacijo migrantov. Razredni in slojevski položaji v predhodni fazi migracijskega toka so neskladni s temi položaji v naslednji fazi migracijskega toka. Procesi občasnih migracij niso skladni s procesi, ki se porajajo pri trajnih migracijah, in naspro-VREDNOTE-9.indb 94 13.10.2014 11:52:03 95 tno. Neskladnost procesov med prvo in drugo generacijo migrantov in opazne razlike v procesih socializacije obeh generacij povzročajo generacijske konflikte in nasprotja. Hkrati je opazna med obema generacijama migrantov tudi njihova statusna neskladnost. Neskladnosti družbene strukture imigrantov v imigrantski družbi in pa neskladnosti družbene strukture migrantov, ki jih porajajo dinamične družbene spremembe, so takšne narave, da povzročajo med migranti pojave nasprotovanj in konfliktov. Oba sklopa družbene neskladnosti znižujeta celotni družbeni položaj migrantov, omejujeta njihovo socialno varnost in razširjata pojave marginalnosti, anomije, socialne dezorganizacije in socialne patologije. Pojavi neskladnosti družbene strukture prispevajo k manjši družbeni kohezivnosti imigrantskih in emigrantskih družb in imigrantskih etničnih skupnosti. Seveda pa je mogoče tudi reči, da neskladnosti družbene strukture, ki prizadevajo migrante, utegnejo delovati kot spodbuda za spreminjanje njihovega nizkega družbenega položaja in za uveljavljanje kvalitativnih sprememb globalne družbene strukture. To pa z drugimi besedami pomeni zagotavljanje možnosti povezovanja migracijskih pojavov v skladnejšo družbeno strukturo. (Viri so prikazani v poglavju 7.0) VREDNOTE-9.indb 95 13.10.2014 11:52:03 VREDNOTE-9.indb 96 13.10.2014 11:52:03 97 AKCIJSKI (EKSPERIMENTALNI) PROGRAMI ZA USMERJANJE VRAČANJA NAŠIH DELAVCEV IZ POMURJA V DOMOVINO1 4.0 Primer akcijske raziskave od zamisli do realnosti Niko Toš Povzetek Tekst prikazuje cilje, program in potek raziskovalnega projekta, ki je nastal na iniciativo OECD Pariz, domnevno kot obsežen mednarodno koordinirani program za vzpodbujanje remigracijskih tokov in olajšano vračanje emigrantov iz razvitih zahodnoevropskih držav v izvorna družbena okolja. Slovenski projekt predstavlja nadgradnjo projekta Sociološki in politološki vidiki emigracije, vključevanja v emigrantsko družbo ter vračanja v domovino – slovenski delavci v ZR Nemčiji. Ta teoretsko zasnovan obsežen empirični projekt je razvil svoje akcijsko razsežje. Iz opisa je razvidno, da je skupina raziskovalcev zasnovala in izvedla vrsto parcialnih raziskav v izbranem družbeno nerazvitem in izrazito emigracijskem okolju (Pomurje), vrsto posvetovanj in javnih obravnav, kar vse se je kazalo v boljšem razumevanju problema remigracij ter izboljšani klimi za vključevanje migrantov v domače družbeno okolje. Časovno se je projekt razvijal in konca sedemdesetih v sredino osemdesetih let, torej v čas vse izrazitejše družbene krize. Projekt v svoji akcijsko eksperimentalni zasnovi, kot program usmerjenega vračanja, ni uspel. Osnovni pojmi: mednarodne migracije, akcijsko raziskovanje, motivi vračanja, odnos okolja do povratnikov itd. 1. Raziskava »Eksperimentalni programi za usmerjanje vračanja iz začasnega dela v tujini – primer Pomurja je potekala kot druga etapa (1978–1985) v okviru kompleksne družboslovne raziskave »Sociološki in politološki vidiki emigracije, vključevanja v emigransko družbo ter vračanja v domovino« (1972–1980). Eksperimentalna faza raziskave je izšla iz raziskovalne iniciative OECD Pariz. Celoten projekt je potekal v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja, Raziskovalnega inštituta FSPN. Projekt je zasnovala in vodila skupina: Toš, N. (nosilec projekta), Klinar, P. in Saksida, S., projektu pa so se pridružili še Mežnarić, S., Švara, S. in drugi. VREDNOTE-9.indb 97 13.10.2014 11:52:03 98 4.1 Izhodišča raziskave Vsi družbeni dokumenti, ki obravnavajo vprašanje mednarodnih migracij delavcev iz Jugoslavije, izražajo skupno težnjo, da bi zagotovili tak družbeno gospodarski razvoj, ki bi po eni strani vsled povečanih možnosti zaposlovanja odpravljal potrebe po nadaljnjem zaposlovanju v tujini, po drugi strani pa oblikoval realne osnove za vračanje naših delavcev iz tujine ter njihovo ponovno delovno in družbeno vklju- čitev. Raziskovalno izhodišče našega projekta predstavljajo dotedanje raziskave mednarodnih migracij ter vključenosti Slovencev v te tokove; lasten prispevek k temu je raziskava socioloških razsežij mednarodnih migracij, ki je potekala z delovnim naslovom “Slovenci v ZR Nemčiji”, iz nje pa še posebej kompleksna proučitev dejavnikov, ki sprožajo odhajanje delavcev v tujino, okoliščin in pogojev njihovega vključevanja v imigrantsko družbeno in delovno okolje ter dejavnikov, ki spodbujajo ali preprečujejo vračanje emigrantov v izvorno okolje – in končno pogoje in možnosti za njihovo ponovno popolno vključitev v domače delovno in družbeno okolje. Raziskave, ki so potekale v času od leta 1972 do 1978 na populaciji slovenskih migrantov, so pokazale: (1) da večina delavcev iz Slovenije ohranja moč- ne povezave z domačim družbenim okoljem in teži k vrnitvi; (2) da je usmerjanje tokov mednarodnih migracij mogoče le na osnovi družbeno razvojnih programov v izvornih družbenih oko ljih ter da je usmerjanje povratnih tokov močno odvisno od realnih možnosti ponovne delovne vključitve migrantov v domačem okolju; (3) da naši delavci v tujini niso v zadostni meri seznanjeni z možnostmi, ki jih ponujajo delovne organizacije in skupnosti doma za reševanje njihovih socialnih in ekonomskih problemov; (4) da ni izoblikovan enoten družbeno informacijski sistem, ki bi omogočal dvostranski tok informacij med emigranti in domačim okoljem ter končno (5) da so družbeno razvojni programi, ki nakazujejo možnost vključevanja migrantov, presplošni in akcijsko neučinkoviti. Čeprav lahko trdimo, da so v obdobju 1965–1975 tokovi mednarodnih migracij za jeli Slovenijo kot celoto, pa vendar posamezna regionalna področja izraziteje izstopajo. Med temi je področje Pomurja najmanj razvito področje v SR Sloveniji, ki ga karakterizira nizka stopnja zaposlenosti, visok delež nezaposlenih, visoka stopnja emigracije v tem obdobju, nizek delež remigracije, sorazmerno veliko število delavcev na delu v tujini, predvsem v ZR Nemčiji in Avstriji ipd. Področje Pomurja vključuje občine Lendava, Murska Sobota, Ljutomer in Gornja Radgona. V času trajanja naše raziskave opazimo, da kljub prizadevanjem za hitrejši razvoj nerazvitih področij v okviru družbeno razvojnega programa za obdobje 1980–1985, ta regija razvojno zaostaja, kar se še posebej izraža v omejenih možnostih zaposlovanja. VREDNOTE-9.indb 98 13.10.2014 11:52:03 99 4.2 Cilji raziskave V začetni fazi raziskave smo sprejeli globalni cilj mednarodnega projekta (OECD, Pariz): pospešiti družbeno-gospodarski razvoj izbrane regije na osnovi predlogov in realizacije konkretnih programov za odpiranje novih delovnih mest ob vključitvi “migracijske komponente” (remigracije, odprave vzrokov emigracije) kot enega dejavnikov hitrejšega razvoja regije. Glede na specifične razmere pomurske regije v sorazmerno razvitem okolju SR Slovenije smo globalni cilj mednarodnega projekta prilagodili tako, da smo dali poudarek pospešenemu vračanju delavcev iz tujine v domače okolje ter njihovi ponovni vključitvi vanj. Za izpolnitev tako postavljenega cilja smo določili naslednje osnovne strategije: - proučitev programov družbenoekonomskega razvoja na področju pomurske regije z vidika možnosti vključevanja »emigrantske komponente«; - ocena obstoječih in novih konkretnih družbeno razvojnih programov, ki lahko prispevajo k sprožanju povratniških tokov; - proučitev strokovnih, poklicnih, izobrazbenih in drugih značilnosti delavcev na de]u v tujini glede na njihovo pripravljenost za vrnitev in vključevanje v konkretne razvojne programe; ocena “kvalitete” njihove delovne sile v funkciji razvojnih programov; - proučitev procesov adaptacije in integracije naših delavcev v tujini, še posebej z vidika druge generacije; v okviru povratniške usmerjenosti migrantov še posebej proučitev njihove pripravljenosti za vključitev v nova (druga) družbena okolja v Sloveniji; torej: ocena notranjega migracijskega poten ciala med delavci v tujini iz Pomurja; - sodelovanje z lokalnimi (občinskimi) in regionalnimi ustanovami, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter delovnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju pro gramov za ekonomsko in družbeno reintegracijo migrantov ter vzpodbujanje in koordiniranje razvojnih aktivnosti in programov v okviru ciljev projekta; - dograjevanje sistema družbenega informiranja na relaciji emigrant – izvorno družbeno okolje itd. 4.3 Metoda raziskovanja Že v začetku dela na projektu smo ugotovili, da metodološko izhodišče, ki gradi na eksperimentalnem konceptu OECD-jevega projekta, ni uresničljivo. Ekspe-rimentalno metodološko izhodišče predpostavlja kontrolirano vnašanje sprememb v določen sistem (regijo) ter merjenja pred in po tem vnosu ob hkratnih opazovanjih in meritvah v več okoljih. Ker teh pogojev nikakor nismo mogli izpolniti, kritično VREDNOTE-9.indb 99 13.10.2014 11:52:04 100 pa je bilo tudi naše pričakovanje glede možnosti vnosa sprememb (odpiranje novih delovnih mest v izrazitih emigracijskih okoljih), smo se odločili za akcijsko zasnovo raziskave. Smisel akcijskega raziskovanja je v aktiviranju vloge vseh subjektov, ki so vključeni v raziskovalni proces, v težnji, da bi v raziskovalno polje vnesli zaželene spremembe. Taki metodološki zasnovi primerno smo preoblikovali raziskovalno nalogo, ki ni težila le h konstruiranju gospodarskih investicijskih programov in s tem k povečevanju zaposlovanja in zmanjševanju emigracije (kot to velja za večino medrepubliško-pokrajinskih projektov), temveč je bila raziskava usmerjena v zajemanje celovite družbenoekonomske situacije pomurske regije in znotraj nje tudi v razmere na tržišču delovne sile; migracije smo v tem okviru obravnavali le kot »komponento«, ki jo določajo notranje migracije v regiji, imigracije iz drugih krajev, emigriranje iz regije v druga okolja v republiki, mednarodne emigracije ter vračanje emigrantov iz tujine. Ukvarjali smo se torej z vprašanjem človeškega potenciala kot nujnega pogoja za razvoj regije in še posebej tistega dela človeškega potenciala, ki se nahaja v visoko industrializiranih deželah in ki bi lahko brez posebnih stroškov prispeval k pospeševanju tega razvoja. Temu primerno je bila akcijska raziskava osredotočena na dve točki: na povratnike in potencialne povratnike iz tujine ter na (politične) dejavnike v regiji, ki odločilno vplivajo na razvoj, investiranje ter spreminjanje politike zaposlovanja. 4.3.1 Koncept akcijskega raziskovanja Akcijsko raziskovanje poizkuša praktično uveljaviti interese ljudi, ki se nahajajo znotraj raziskovalnega polja, kot tudi cilje raziskovalcev. Z vzpostavljanjem sodelovanja med raziskovalci in konkretnimi subjekti raziskovanja na usklajenem in medsebojno sprejemljivem programu smo izvajali raziskavo, ki je vsaj deloma vključevala naslednje sestavine: 1. eksploracijo in diagnosticiranje problema; 2. planiranje akcij; 3. določanje smeri akcij; 4. evaluacija nakazanih smeri; 5. opazovanje izidov in njihovo ocenjevanje. 4.3.2 Konkretizacija koncepta Eksploracija in diagnosticiranje je vključevalo predvsem: spoznanje o tradiciji migracij iz regije; kako so migracije vplivale na razvoj regije v daljni preteklosti in v obdobju po II. svetovni vojni ter kakšne razvojne motnje so nastale vsled množičnih migracij po letu 1965 ipd. V tem okviru so nas zanimali indikatorji zaposlovanja, gibanja aktivne populacije, latentne nezaposlenosti, razvoj investicij v regiji, odpiranje novih delovnih mest itd. VREDNOTE-9.indb 100 13.10.2014 11:52:04 101 V okviru planiranja akcij smo identificirali nosilce planiranja in razvili oblike sodelovanja z njimi. Zasnovali smo delo posebnega regionalnega projektnega sveta, v katerem so bili zastopani najodgovornejši predstavniki regionalnih in občinskih družbenopolitičnih in samoupravnih struktur. Projektni svet je neposredno sodeloval pri določanju vsebine, smeri in prioritet akcij v okviru raziskave. Poleg tega pa smo razvili oblike neposrednega sodelovanja še s posameznimi regionalnimi in občinskimi institucijami (Regionalna gospodarska zbornica, Medobčinski svet SZDL, Medobčinska skupnost za zaposlovanje, itd.) Odločili smo se za več samostojnih smeri akcij: - za popoln popis emigrantov na področju regije (oblikovali smo računalniško zasnovano datoteko emigrantov s področja Pomurja); - za raziskavo (standardizirani vprašalnik) na vzorcu emigrantov v ZR Nemčiji ter na vzorcu remigrantov, z željo, da bi spoznali osnovne značilnosti njihovega aktualnega migrantskega (emigrantskega, remigrantskega) statusa, njiho vo usmerjenost k povratku oz. njihove probleme v zvezi z reintegracijo v domače okolje; - za izbiro gospodarskih razvojnih (investicijskih) programov, do katerih bi lahko potekalo usmerjeno vračanje emigrantov (ob tem smo predvide-vali možne akcije: informiranje, usmerjanje, prekvalifikacija, mednarodna finančna pomoč za realizacijo programov). Osnovne ugotovitve iz raziskave smo posredovali Projektnemu svetu in navedenim družbenim institucijam, še posebej Regionalni gospodarski zbornici ter izbranim delovnim organizacijam. Pri tem se je, vsaj s stališča raziskovalcev, pokazalo kot izredno uspešno tesno sodelovanje s predstavniki regionalnih institucij neposredno oziroma preko regionalnega projektnega sveta. Na tej osnovi so nastale pobude za skupno planiranje nadaljnjih akcij oz. za prenos raziskovalnih rezultatov v posamezni fazi raziskave. 4.3.3 Vsebinska razčlenitev raziskovalne naloge Rezultate raziskave bomo prikazali po vsebinskih sklopih, ki so utemeljeni na samostojnih delnih raziskovalnih nalogah oziroma raziskovalnih in dokumentarnih sestavinah, ki pomembno prispevajo k razumevanju migracijske komponente v pomurski regiji, oziroma k vrednotenju migrantskega človeškega potenciala kot faktorja, ki lahko prispeva k hitrejšemu družbenemu razvoju pomurske regije. Navedli bomo le osnovne vsebinske sestavine, ki so utemeljene v publikacijah v okviru raziskave, ali pa v prevzetih dokumentih in analizah (sekundarno gradivo). VREDNOTE-9.indb 101 13.10.2014 11:52:04 102 4.4 Osnovni rezultati raziskav 4.4.1 Eksplorativne raziskave Eksplorazitivna osnova raziskave vključuje tri študije in sicer: (1) Vračanje pomurskih delavcev iz tujine in njihovo vključevanje v domače okolje (I. Klopčič-Casar, Migracije 17). Študija pokaže povezanost med migracijskimi in drugimi družbeno razvojnimi procesi v Pomurju, še posebej pokaže na povezanost procesov deagrarizacije, postopne, a zadržane industrializacije in vsled tega sproščanje odvečne delovne sile v tokove medregionalnih in mednarodnih migracij. V obdobju neposredno po letu 1965 med migranti s področja Pomurja prevladujejo kmečki delavci (skoraj 3/5), tem pa sledijo delavci z industrijsko izkušnjo ter kvalificirani in visokokvalificirani delavci, medtem ko je delež migrantov s srednjo, višjo ali visoko šolo neznaten. Stanje v letu 1973 kaže bistveno umiritev migracijskih gibanj, pa tudi bistveno zmanjšanje deleža kmečkih delavcev v celotnem številu migrantov (le okoli 1/5). Študija poleg tega obravnava prevladujoče ekonomske motive emigracije ter opozarja na kritičnost procesov remigracije, ki se kaže v naglem podaljševanju migrantskega staža, v neznatnem deležu optimalnih vrnitev in povečanjem deleža zgodnjih vrnitev (negativna selekcija imigrantskih družb). V zaključnem poglavju poda študija opis prizadevanj in ukrepov na področju migracijske politike v Pomurju. (2) Sociološki vidiki povratništva – regionalna analiza za Pomurje (P. Klinar, S. Mežnarić, S. Švara, N. Toš, Migracije, 15 in 19) Študija predstavlja posebno regionalno analizo na osnovi rezultatov raziskave »Slovenski delavci v Zvezni republiki Nemčiji. Sociološki, politološki vidiki emigracije, vključevanje v emigrantsko družbo ter vračanje v domovino«, ki je s pomočjo standardiziranega vprašalnika zajela 461 delavcev po povratku iz ZR Nemčije. Regionalna analiza za Pomurje je bila pripravljena za potrebe strokovno-političnega posvetovanja o problematiki remigracij v Pomurje (1978). Ana liza pokaže osnovne značilnosti družbene situacije povratnikov pred odhodom na delu v tujino, na motive, ki so pogojevali njihov odhod na delo v tujino, analizira vključevanje remigrantov v izvorno družbeno okolje, še posebej v razmerah manjše družbeno-gospodarske razvitosti Pomurja ter pokaže na težave remigrantov pri vključevanju v delo in okolje. (3) Pomurje: premiki delovne sile h kapitalu – vzroki z nasprotnim učinkom (Migracije, 23) Študija predstavlja poizkus sociološko-zgodovinske in politično-ekonomske poglobitve analize problematike migracij v Pomurju za obdobja poznega srednjega veka v aktualno obdobje. Predvsem opozori na procese razlaščanja VREDNOTE-9.indb 102 13.10.2014 11:52:04 103 kmečkih producentov kot pogoj za nastanek sezonskega mezdnega dela in njegovo utrditev kot »tradicijo« Pomurja. 4.4.2 Socialno ekonomske strukture in procesi v regiji (1) Dokumentacija o razvoju Pomurja s posebnim poudarkom na zaposlovanje in imi gracije (Migracije, 24) V tej dokumentaciji so zbrani osnovni dokumenti, analize in podatki, ki prikazujejo značilnosti družbenoekonomskih struktur in procesov v štirih izbranih občinah (Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona) in v regiji Pomurje kot celoti. Obsežen del dokumentacije je posvečen vprašanju delovne sile ter dolgoročni projekciji prebivalstva po občinah za obdobje 1980–2000. Zadnje poglavje obravnava razvojne možnosti posameznih sektorjev (področij) v pomurskih občinah. (2) »Študija o razpoložljivi delovni sili v pomurski regiji« (Zavod za ekonomiko in urbanizem, Murska Sobota–109 strani) V okviru projekta smo vzpodbudili delo na pripravi študije, ki obravnava pro cese prehajanja kmečkega prebivalstva v nekmetijske dejavnosti ter poda podroben statističen pregled strukture, kmečkega prebivalstva ter nekmečkega aktivnega prebivalstva, migracijskih gibanj in statistiko izobraževanja za regijo. Poleg tega študija poda izračun latentnega viška delovne sile v kmetijstvu ter izračun rezervne delovne sile. V študiji so migracije opredeljene kot posledica neskladnega razvoja med kmetijstvom in nekmetijskimi dejavnostmi v regiji. Vsled počasnega razvoja nekmetijskih dejavnosti in nagle deagrarizacije se višek delovne sile v regiji ni mogel zaposliti in je iskal najprej zaposlitev izven regije, po letu 1965 pa v tujini. Po deležu delavcev v tujini med pomurskimi občinami prednjači Murska Sobota (1971: 4.778; 1980: 3.103) sledi Lendava (1971: 2.891; 1980: 1.710), Gornja Radgona (1971: 1.246; 1980: 712) in Ljutomer (1971: 963; 1980: 805). (3) Prestrukturiranje gospodarstva v pomurski regiji (Zavod za ekonomiko in urbanizem, Murska Sobota – 53 strani) Raziskovalna naloga je bila opravljena v okviru projekta in predstavlja teoretsko metodološko izhodišče za obravnavo gospodarske strukture pomurske regije in ekonomsko razvojnih procesov v njej. Študija pokaže na relativno ekonomsko nerazvitost regije, ki se izraža: (a) v nizki tehnološki strukturiranosti proizvodnje, (b) v proizvodnji blaga, ki se na tržišču nižje ovrednoti ter (c) v dejstvu, da se v regiji pojavljajo vse oblike presežka delovne sile, namreč, migranti v tujini, migranti izven regije, latentna delovna sila v kmetijstvu in nezaposlena delovna sila v regiji. Nerazvite občine v VREDNOTE-9.indb 103 13.10.2014 11:52:04 104 regiji glede na ekonomsko razvitost med vsemi 60-imi občinami v SR Sloveniji zavzemajo leta 1975 naslednja mesta: Ljutomer – 52. mesto, Murska Sobota – 55 mesto, Lendava – 56. mesto. 4.4.3 Sociološka raziskava med pomurskimi emigranti in remigranti (1) Podatki o delavcih iz Pomurja v tujini (P. Klinar, F. Žižek, N. Toš, Migracije, 27) V biltenu so prikazani rezultati (poskusa) popolnega popisa migrantov s področja Pomurja, podatki so bili urejeni v obliki posebne računalniške raziskovalne datoteke. Akcija zbiranja podatkov je potekala v času od decembra 1979 do junija 1980. Popis je zajel 6330 migrantov, od tega v Gornji Radgoni 712, v Lendavi 1710, v Ljutomeru 805 in Murski Soboti 3103. Daleč največ migrantov s področja Pomurja dela in biva v ZR Nemčiji (48,3 %) nekaj manj v Avstriji (44,0 %). V gradivu so podane še tabele migrantov po državah zaposlitve glede na spol, glede na starost, glede na zakonski stan, glede na izobrazbo, po spolu in občinah, po starosti in občinah, po zakonskem stanu in občinah, po stopnji izobrazbe in občinah. Datoteka emigrantov je služila pri določanju obsega in strukturalnih značilnosti migrantov iz regije (1980) za določanje vzorcev raziskave med emigranti ter kot osnova za popis emigrantov v okviru popisa prebivalcev Jugoslavije (1981). (2) »Pomurski delavci po povratku iz ZR Nemčije« (F. Žižek, Migracije, 26) V drugem delu tega biltena (stran 31) so podani podatki iz raziskave, ki je zajela 120 remigrantov po povratku z dela v ZR Nemčiji. Raziskava je bila opravljena na področju Pomurja spomladi leta 1981. Podatki iz te raziskave kažejo na sorazmerno ugodne pogoje adaptacije in reintegracije povratnikov v domače okolje. Večina remigrantov se je namreč domov vrnila zaradi družine in v soraz merno urejenih materialnih okoliščinah (urejenost stanovanjskih razmer, oprem ljenost kmetijskega gospodarstva, avto, drugi predmeti trajne potrošnje). Nekako polovica vseh anketirancev je po povratku iskala zaposlitev in med njimi jih je 6 od 10 zaposlitev našlo, 4 pa ne. Kljub nižji kvalificiranosti večina povratnikov opravlja dela kvalificiranega delavca (in velika večina ima občutek, da jim je doma zagotovljena trajna zaposlitev – 75 %). Samo redki posamezniki med anketiranimi so imeli težave v domačem okolju, soseski, ko so se vrnili domov. Med vsemi anketiranci jih je 8 % čutilo probleme v delovni organizaciji, kamor so se vrnili, še posebej v stiku s sodelavci. Proces reintegracije pri opazovani skupini torej ni bil zapleten in krčevit. Edina objektivna ovira, ki so jo čutili, je bila povezana z vstopom v zaposlitev: 20 % anketirancev zaposlitve ni našlo oziroma so morali čakati na zaposlitev šest mesecev, posamezniki med njimi pa celo tri do štiri leta. VREDNOTE-9.indb 104 13.10.2014 11:52:05 105 (3) Ocena remigrantske usmerjenosti glede na tip remigrantov in nameravano za poslitev po področjih (Migracije, 27) Položaj migranta na relaciji med emigrantsko in imigrantsko družbo ter njegovo remigrantsko usmerjenost smo opredelili na osnovi dejstev, aspiracij, ekspektacij, informiranosti, na osnovi delovanja institucij, sredstev in časovne dimenzije. Razkrili smo, da je usmerjenost k povratku splošna karakteristika opazovane populacije, diferencira pa jo le opredeljenost usmerjenosti k povratku, ki se kaže v navedbi števila let, ki jih anketiranec namerava še prebiti v ZR Nemčiji. Poleg tega je analiza pokazala, da usmerjenost k povratku še ne opredeljuje bodočega ravnanja migranta: njegove dejanske vrnitve. Poleg razkritih stanj in sprememb, aspiracij in informacij na realizacijo povratka pomembno vpliva tudi delovanje institucij v imigrantskem in emigrantskem družbenem okolju. Teh variabel pa v analizi nismo mogli kontrolirati. Le del teh dejavnikov, ki se nanašajo na delovanje institucij emigrantske družbe, še posebej okoliščine, ki jih obvladujejo institucije na ravni regije (gradbena dovoljenja, možnost zaposlitve, možnost kooperantske proizvodnje, POZD-i, gradnje infrastrukturnih objektov, urejanje krajev, splošna družbena in politična klima ipd.) – in le v omejenem obsegu – predstavlja akcijsko vsebino projekta. V poizkus klasifikacije migrantov glede na povratniško usmerjenost smo najprej vključili 52 spremenljivk (faktorska analiza brez omejitve faktorjev) in nato 49 spremenljivk (izločili smo kazalce časovne dimenzije; faktorska analiza, število faktorjev je omejeno na 12). Prva faktorska analiza je oblikovala štiri najmočnejše faktorje, ki nakazujejo povratniško usmerjenost, nadaljnje štiri faktorje, ki kažejo na intenzivno vključenost v imigrantsko družbeno okolje, medtem ko ostalih faktorjev ni mogoče enoznačno inter-pretirati. Druga faktorska analiza ponuja sedem faktorjev, ki nakazujejo pretežno povratniško usmerjenost in le en faktor kaže na pretežno integra-cijsko usmerjenost v imigrantskem družbenem okolju. Ker rezultati raziskave nakazujejo povratniško usmerjenost, je z vidika dolo- čanja alternativnih smeri akcij pomembno spoznati, kakšna so remigrantova delovna oziroma zaposlitvena pričakovanja. Večina anketirancev, ki izraža namen vrnitve, načrtuje svojo zaposlitev (70 %). Večina med njimi zaposlitve še ni iskala, glede na sektorje pa so usmerjeni takole: zasebni sektor – 28 %; družbeni sektor – 37 %; zasebno kmetijstvo – 9 %; ostali pa so glede področja zaposlovanja ostali neopredeljeni. Podatki torej zavračajo domnevo, da so remigranti predvsem usmerjeni v obrt in druge zasebne dejavnosti. Petina anketirancev kaže pripravljenost za združevanje sredstev v pogodbene organizacije združenega dela in polovica med njimi kaže neposredno pripravljenost za delovanje na ta način pod določenimi pogoji. VREDNOTE-9.indb 105 13.10.2014 11:52:05 106 (4) Pomurci v ZR Nemčiji; Pomurski migranti med dvema sistemoma (P. Klinar, N. Toš, F. Žižek, Migracije, 28) V obeh publikacijah so objavljeni rezultati raziskave, s katero smo v Pomurju in na Bavarskem (ZR Nemčija) zajeli skupno 536 delavcev na delu v ZR Nemčiji. Analiza rezultatov je bila posebej usmerjena v vprašanje remigracijske usmerjenosti in sicer skozi proučevanje poklicne mobilnosti in načina življenja pomurskih delavcev v ZRN ter glede na njihov položaj v prostoru dveh sistemov oz. med dvema sistemoma. V tem okviru je bila izdelana ocena povratniške usmerjenosti pomurskih migrantov. Raziskava potrjuje visoko stopnjo povezanosti Pomurcev z domačim okoljem, njihovo usmerjenost k proizvodnim investicijam, pripravljenost za sodelovanje z delovnimi organizacijami v domačem okolju ter interes za zaposlitev v družbenem sektorju oziroma obrti in kmetijstvu. Med njimi je izrazita težnja po ohranjanju nacionalne identitete: na remigrantsko usmerjenost kažejo tudi socialni procesi v ZR Nemčiji in prevladujoč potrošniški koncept. Seveda pa analiza pokaže tudi na okoliščine, ki pomurske migrante vse intenziv-neje vežejo na okolje nemške imigrantske družbe in jih stabilizirajo v tem prostoru. Med te okoliščine sodijo predvsem: združevanje družin, šolanje otrok v nemških šolah, omejeno znanje slovenščine pri otrocih, vključevanje druge in tretje generacije v delo v ZR Nemčiji, spreminjanje potrošniškega koncepta v smeri sprotne porabe dohodka, aktiviranje neformalnih stikov z Nemci, orientacija na nemška sredstva množičnega obveščanja, občutek stabilnosti v imigrantskem družbenem okolju in prilagajanje nanj itd. Kljub temu pa podatki dopuščajo sklep o pretežni povratniški usmerjenosti pomurskih delavcev na delu v ZR Nemčiji. Analiza dalje ugotavlja, da bodo migranti glede na objektivne spremembe, ki nastajajo v emigrantskem okolju, v prihodnje bolj kritično presojali pogoje delovnega in življenjskega vključevanja v domače okolje in bodo stek neugodnih okoliščin v obeh družbenih okoljih prej prevajali v sklep o podaljševanju bivanja v tujini oziroma celo v zavesten sklep o stabilizaciji v imigrantski družbeni sredini kot pa v sklep za »nesiguren« povratek. Glede na objektivne spremembe v obeh družbenih okoljih in omejene možnosti bo težnja po povratku vse bolj ostajala »zase«, nepovezana s prakso. Ljudje se bodo še naprej privajali na tuje okolje in vse manj živeli med dvema sistemoma. 4.4.4 Dopolnilne sociološke raziskave »Prezaposlovanje – primer “c” (I. Svetlik, S. Drobnič, Migracije, 30) Raziskava, opravljena na primeru stečaja večje gospodarsko nerentabilne temeljne organizacije združenega dela, pristopa k problematiki zaposlovanja z netipičnega zornega kota: prezaposlovanja. Analizirana je dinamika prezaposlovanja, čas čakanja na novo zaposlitev, kanali prezaposlovanja, možnost vplivanja na izbiro VREDNOTE-9.indb 106 13.10.2014 11:52:05 107 novih delovnih mest, priučevanje in prekvalifikacija, vloga organizacijskih in izve-norganizacijskih dejavnikov v procesu prezaposlovanja in sprejem prezaposlenih v novih OZD. Raziskava nakazuje modele družbene regulacije nezaposlenosti, ki nastane vsled ukinitve delovne organizacije, vendar v okolju, ki ga označuje višja stopnja gospodarske in družbene razvitosti in ki pred tem ni poznalo problema nezaposlenosti. Razkriti modeli regulacije in funkcioniranja so lidarnosti imajo tako le omejeno veljavo – in niso neposredno uporabni za obvladovanje eventualno podobne situacije v Pomurju. 4.5 Akcijsko delovanje in »operativni programi« V okviru koncepta raziskave je evaluacija faznih rezultatov in akcijsko delovanje potekalo na treh nivojih: v okviru projektnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter Gospodarske zbornice na ravni regije; z določitvijo »operativnih programov« in delovanjem v njihovih okvirih in končno s pripravo in izvajanjem širših strokovnih posvetovanj v okviru vsebine in akcijskih ciljev projekta. 4.5.1 Delo projektnega sveta in subjektov v okviru akcijske raziskave Regionalni projektni svet se je sestal na šestih celodnevnih delovnih sestankih in vrsto srečanj skozi vse obdobje raziskovalnega dela. Sodeloval je pri sprejemanju odločitve glede akcijske zasnove in vsebine raziskave, pri načrtovanju posameznih raziskovalnih nalog (ocena rezultatov eksplorativnih študij; ocena rezultatov popisa emigrantov; koncept raziskave med emigranti in remigranti; ocena rezultatov raziskave med emigranti in remigranti; ocena in izbor operativnih programov, program prenosa rezultatov raziskav v institucije na nivoju regije in republike; koncept širših strokovnih posvetovanj, itd.). Dejstvo, da so v projektnem svetu sodelovali najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja regije, je prispevalo k temu, da so rezultate raziskovanja prenašali v svoja delovna okolja, kar je prispevalo k ustvarjanju angažirane in pozitivne klime v odnosu do problematike migrantov in še posebej do remigracij na področju Pomurja. Večja angažiranost pa se je kazala tudi v smeri republiških institucij, pristojnih za področje migracij ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju in preoblikovanju republiške migracijske politike. Med subjekti v akcijskem polju raziskave so pomembneje sodelovali še: Medob- činski svet SZDL za Pomurje, Medobčinski svet ZKS za Pomurje, Medobčinski svet zveze sindikatov za Pomurje ter Regionalna gospodarska zbornica. Vsa ta telesa so obravnavala rezultate raziskave ter sodelovala pri evaluaciji in določanju smeri akcij, predvsem pa so ustvarjala pozitivno vez med raziskovalci, projektnim svetom ter vodstvenimi telesi v štirih pomurskih občinah. VREDNOTE-9.indb 107 13.10.2014 11:52:05 108 4.5.2 Strokovno akcijska posvetovanja V času od iniciranja projekta do dneva poročanja je raziskovalna skupina pri pravila in izvedla pet širših strokovnih in družbeno akcijskih posvetovanj in sicer: (1) »Sociološki vidiki povratništva – regionalna analiza za Pomurje« (Radenci 1978 – posvetovanja s približno osemdeset udeleženci s področja Pomurja ter strokovnjaki in raziskovalci migracij). Na posvetovanju je bila razgrnjeno poročilo iz raziskave med remigranti in podana prva zasnova programa akcijske raziskave Pomurja. (2) »Sociološka razsežja nerazvitosti v prostoru slovenskih občin« (Lenart, 1982). Posvetovanje je organiziral Raziskovalni inštitut FSPN v sodelovanju z Medobčinskim svetom ZKS Maribor in Občinskim komitejem ZKS Lenart. V obravnavi problematike nerazvitosti v prostoru SR Slovenije je bila izražena zahteva za zagotovitev enakomernejšega razvoja najmanj razvitih področjih SR Slovenije, med katera, poleg občine Lenart, sodijo tudi pomurske občine. Posvetovanje je obravnavalo tudi migracijsko dimenzijo nerazvitosti. Posvetovanja se je udeležilo okoli šestdeset gospodarstvenikov in družbenih delavcev s področja nerazvitih občin ter raziskovalcev, ekonomistov, sociologov, demografov, socialnih geografov in drugih. (3) »Evaluacija rezultatov raziskave med pomurskimi migranti«, dvoje razprav v organizaciji Medobčinskega sveta SZDL in Regionalne gospodarske zbornice za Pomurje, jeseni 1981. Obe obravnavi in razpravi sta služili predvsem spoznavanju povratniške usmerjenosti pomurskih emigrantov in presoji možnosti za zaposlovanje remigrantov; obravnavi pogojev njihovega enakopravnega vključevanja v zaposlovanje v družbenem sektorju ter spoznavanju pomena, ki ga ima pospeševanje družbenogospodarskega razvoja v regiji ter realizacija konkretnih gospodarskih razvojnih projektov. (4) Razprava o študijah »O delovni sili v pomurski regiji« in » O prestrukturi-ranju gospodarstva v pomurski regiji«. Posvetovanje je organiziral Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota v sodelovanju raziskovalne skupine Raziskovalnega inštituta FSPN (Murska Sobota, 1983). Gradivo za posvetovanje je nastalo ob mentorskem sodelovanju raziskovalcev iz Raziskovalnega inštituta FSPN. Posvetovanja se je udeležilo okoli petdeset gospodarstvenikov in družbenih delavcev s področja štirih pomurskih občin in pomeni vzpostavljanje strokovne osnove za usmerjanje družbeno razvojnih procesov v Pomurju. Posvetovanje je pokazalo na potrebo, da si pomurska regija za svoj na daljnji razvoj zagotovi vključevanje proizvodnega (materialnega) in razvojnega človeškega potenciala, ki ga predstavlja več kot šest tisoč pomurskih migrantov v ZR Nemčiji in Avstriji. VREDNOTE-9.indb 108 13.10.2014 11:52:05 109 (5) »Vloga regij v usmerjanju družbenega razvoja«, posvetovanje v soorganizaciji Slovenskega sociološkega društva in Raziskovalnega inštituta FSPN, junija 1983 v Murski Soboti. Ob veliki udeležbi gospodarstvenikov in družbenih delavcev s področja Po murja je potekalo letno sociološko srečanje v okviru Slovenskega sociološkega društva. Prva skupina (sekcija) posvetovanja je bila posebej posvečena sociološkim vidi-kom razvoja pomurske regije: obravnavi kulturnih, zgodovinskih, političnih in ekonomskih razsežij (usmerjanja) družbenega razvoja v regiji ter ovrednotenju aktualne družbeno gospodarske situacije in razvojnim možnostim v povezavi z osnovnimi »nosilci družbenega razvoja« na tem področju (agrarno-prehrambeni kompleks z ABC Pomurko; konfekcijska industrija Mura; turistično zdravili- ški in industrijski kompleks z Radensko; naftna in kemična industrija z INA NAFTA, Lendava in njeni opuščeni investicijski programi; kovinska industrija Auto-Radgona itd.). Poleg teoretične obravnave socioloških razsežij regionalnega razvoja je posvetovanje obravnavalo vprašanje zaposlovanja, brezposelnosti in načrtovanja kadrovskih potreb na regionalni ravni; trije referati so obravnavali aktualno migracijsko, še posebej remigracijsko problematiko Pomurcev; ključni referat v tem delu posvetovanja pa je bil analiza in ocena dolgoročnih razvojnih možnosti pomurske regije. Vseh nakazanih pet posvetovalnih oblik, ki so potekale med leti 1978 do 1983, je po sodbi raziskovalcev bistveno prispevalo k angažiranju zavesti osnovnih subjektivnih dejavnikov na področju regije v zvezi s problematiko t. i. mednarodne »migracijske komponente«. 4.5.3 Izbira »operativnih programov« Akcijski projekt je predvideval pripravo »operativnih programov« – konkretnih gospodarskih investicijskih projektov – ob katerih naj bi potekalo usmerjanje vračanja emigrantov in njihovega proizvodnega (delovnega, materialnega) vključevanja. Raziskovalna skupina in projektni svet sta pri tem odigrala le vlogo evaluacije migracijske komponente in selekcije že obstoječih investicijskih programov. Investicijski programi so nastali znotraj redne dejavnosti gospodarskih subjektov v regiji. Izbrali smo naslednje projekte: (1) Izgradnja Tovarne električnega ročnega orodja v Murski Soboti. Kot investitor in nosilec priprav investicijskega programa je nastopala ISKRA, Elek-tromehanika, TOZD Električnega ročnega orodja (ERO), Kranj. Program je predvideval širitev in prenos proizvodnje sestavnih delov električnega ročnega orodja iz Kranja v novo tovarno v Murski Soboti. Program je bil izrazito izvozno usmerjen in zastavljen na domači surovinski osnovi: tehnološka zasnova nove tovarne je dopuščala vključevanje kooperantov v VREDNOTE-9.indb 109 13.10.2014 11:52:06 110 neposrednem odnosu ali pa v okviru pogodbene organizacije združenega dela. Predvideno je bilo 254 delovnih mest, od tega 181 v proizvodnji in 73 v režiji. Projekt je bil predložen jugoslovansko-švedski mešani komisiji za vprašanja gospodarskega sodelovanja. Vsled splošnih gospodarskih težav in pomanjkanja finančnih sredstev je delo na projektu Tovarne električnega ročnega orodja v Murski Soboti leta 1983 v celoti zastalo, matična tovarna ISKRA ERO v Kranju pa je medtem delno dopolnila svojo tehnološko opremljenost. Raziskovalna skupina in regionalni projektni svet sta na program gradnje Tovarne električnega ročnega orodja v Murski Soboti vezala (načrtovala) konkretne usmerjevalne akcije za vračanje delavcev, ki delajo v ZR Nemčiji ter njihovo zaposlitveno vključitev oz. vključitev v proizvodni program – na osnovi uvoza opreme oz. vzpostavitve kooperantskih odnosov. (2) Izgradnja Tovarne dvižne opreme v Lendavi. Investitor: delovna organizacija PRIMAT Maribor, TOZD III., Lendava. Investicijski program kovinsko predelovalne smeri bi bistveno dopolnil proizvodne in gospodarske zmogljivosti najmanj razvite občine Pomurja in prispeval k izboljšanju njene strukture zaposlenosti. Program izgradnje bi pomenil širitev že obstoječega obrata za proizvodnjo skladiščne opreme. Struktura potrebne delovne sile bi ustrezala delovnemu izkustvu delavcev s področja Lendave v avtomobilski in strojni industriji na delu v ZR Nemčiji. Projekt je predvideval nad 70 % kvalificirane delovne sile in 2 % visokokvali-ficirane delovne sile. Realizacija projekta je zastala vsled splošnih gospodarskih težav in posebnih težav, v katerih se je znašlo lendavsko gospodarstvo po prekinitvi izgradnje Rafinerije INA – NAFTA, Lendava. (3) Razširitev kapacitete proizvodnje jadralnih desk; investitor: IMGRAD, Industrija montažnih in gradbenih elementov, Ljutomer. Program je bil izrazito tržno usmerjen; povpraševanje po jadralnih deskah ponuja kvalitetnemu proizvajalcu ugodne izvozne možnosti, hkrati pa se močno širi povpraševanje zanje na jugoslovanskem trgu. Investicijski program je predvideval trikratno povečanje že obstoječih zmogljivosti (od sedanjih 6.000 na 20.000 jadralnih desk letno). Program je predvideval 57 novih delovnih mest, med njimi po-lovico nekvalificiranih, četrtino polkvalificiranih in šestino kvalificiranih. V neposrednem okolju tovarne je mnogo iskalcev zaposlitve. Vsi trije investicijski programi so podrobneje opisani v publikaciji Migracije, bilten 27, stran 35–44. VREDNOTE-9.indb 110 13.10.2014 11:52:06 111 Izbor treh investicijskih programov na področju dveh nerazvitih občin (Lendava, Ljutomer) in občine Murska Sobota, z najvišjim deležem emigrantov, je potekal v prepričanju, da bo ob realizaciji teh programov mogoče praktično preizkusiti učinkovanje usmerjenega delovanja za vračanje naših emigrantov iz ZR Nemčije. Že v letu 1981 se je izkazalo, da bosta druga dva projekta (Lendava, Ljutomer) časovno odmaknjena, zato se je raziskovalna skupina osredotočila na priprave za spremljanje izgradnje Tovarne električnega ročnega orodja v Murski Soboti. V zvezi s tem so potekali intenzivni kontakti in dogovori z investitorjem ISKRA- -ERO Kranj v povezavi z občinskimi dejavniki. Akcijski program je za realizacijo »remigracijske komponente« predvideval obsežno konkretno informiranje delavcev v Ingolstadtu in drugih krajih ZR Nemčije o možnostih zaposlitve, vstopa v kooperantske odnose in smiselnega uvoza delovnih naprav za to. Delo na realizaciji projekta je povsem zastalo v letu 1983. 4.6 Širitev rezultatov in poglabljanje raziskave Ker so se možnosti za akcijsko delovanje v razmerah ekonomske krize bistveno zmanjšale, saj so zastajali celo nekateri normalni reprodukcijski procesi, zmanj- šala pa se je tudi stopnja zaposlovanja, se je raziskovalna skupina, poleg prenosa rezultatov analiz in raziskav v obliki posvetovanj, s svojo dejavnostjo usmerila v poglobitev teoretičnih osnov socioloških in socialno ekonomskih razsežij sodobnih migracij. Poleg tega pa je zadnje rezultate raziskave prenesla v mednarodno znanstveno komunikacijo. (1) Poglobitev teoretičnih osnov raziskave je izvršena s študijo »Mednarodne migracije v sodobnih kriznih razmerah« (P. Klinar, Migracije, 29 in 31). Študija obravnava aktualno fazo v razvoju sodobnih evropskih migracij in poizkuša oceniti vpliv kriznih razmer evropskega gospodarstva na migracijsko politiko emigracijskih in imigracijskih dežel in še posebej na socialni in ekonomski položaj migrantov in njihovih družin. Študija obravnava tudi položaj takozvanih »detaširanih delavcev« v tujini ter probleme, ki nastajajo ob najemanju tujih migrantov pri realizaciji investicijskih projektov, ki jih izvajajo naša podjetja v tujini. (2) Dosedanji rezultati akcijske raziskave so bili delno prikazani na posvetovanju Evropske znanstvene fundacije (Francija, Sophia–Anthipolis, september– oktober 1981) ter na zasedanju Raziskovalnega komiteja za migracije, ki je zasedal v okviru kongresa Mednarodne sociološke asociacije (ISA), New Mexico, avgust 1982, Migracije . VREDNOTE-9.indb 111 13.10.2014 11:52:06 112 4.7 Osnovna spoznanja in predlogi Poglejmo si fazne rezultate poteka naše »akcijske« raziskave glede na v izhodi šču definirane cilje. (1) Proučitev dokumentov (podatki o razvoju v preteklem obdobju in družbeni razvojni programi) o družbenoekonomskem razvoju in perspektivah pomurske regije pokaže, še posebej za tri občine (Lendava, Murska Sobota, Ljutomer), da je mogoče družbeni vpliv na remigracijske tokove utemeljiti le znotraj dinamičnega družbeno-gospodarskega razvoja na vseh sektorjih družbene proizvodnje, še posebej skozi dinamizacijo razvojnih programov regionalnih nosilcev razvoja ter ob enakopravnem upoštevanju možnosti, ki se ponujajo z razvojem malega gospodarstva bodisi kot družbene bodisi kot individualne ali kolektivne (zasebne) iniciative skupin občanov (in med njimi remigrantov), ki se lahko realizirajo v obliki obrti, pogodbenih organizacij združenega dela ali pa tržno usmerjenih individualnih kmečkih gospodarstev. Obseg remigracij v Pomurju je majhen in skladen z obsegom realnih (ne-) zmožnosti neposrednega delovnega vključevanja remigrantov. Z vidika usmerjanja tokov družbenogospodarskega razvoja ter intenziviranja remigracij (enega od deklariranih ciljev tega razvoja) v prihodnje predpostavlja: - bistveno večjo pripravljenost družbeno-gospodarskih subjektov iz razvitih okolij za uvajanje gospodarsko-razvojnih programov na še vedno relativno nerazvitem in izrazito migracijskem področju Pomurja. Ta obveza zadene še posebej velike gospodarske sisteme, ki na to področje (z izjemo Gornje Radgone) skoraj ne posegajo ali pa posegajo le deklarativno (primer: ISKRA ERO, Tovarna električnega ročnega orodja v Murski Soboti). Ta obveza zadene tudi velike gospodarske subjekte iz osrednje severovzhodne Slovenije, še posebej iz Maribora (npr. TAM, ki se razvija po načelu koncentracije de lovne sile, tudi iz drugih republik, ni pa do danes ovrednotil možnosti, ki jo predstavlja zanj več sto delavcev z izkušnjo v nemški avtomobil ski industriji s področja Pomurja). Takšna gospodarsko-razvojna usmeritev bi seveda morala biti neposredno utemeljena v družbeno razvojnih programih SR Slovenije. Hitrejši družbeno gospodarski razvoj nerazvitih predelov Pomurja je znotraj osrednjih ciljev družbeno gospodarskega razvoja kot celote. Visoka stopnja ekonomske emigracije s tega področja ni predvsem kazalec tradicije, temveč gospodarske in družbene nerazvitosti in omejenih možnosti zaposlovanja na tem področju v minulem obdobju. Le ob ustrez-nem angažiranju inovacijskega in finančnega potenciala iz razvitih središč Slovenije je mogoče vzpodbuditi razvojne tokove, ki bodo v večji meri an gažirali lastne regionalne materialne in delovne potenciale in še posebej VREDNOTE-9.indb 112 13.10.2014 11:52:06 113 materialne in delovne potenciale, ki so temelj tkzv. »migracijske komponente«. Gospodarsko politično vprašanje je, kakšne so oblike stimulacije za usmerjanje pomembnejših investicijsko razvojnih programov na nerazvito in izrazito migracijsko področje. Seveda pa bi strategije in ukrepi morali biti jasneje opredeljeni kot je to primer v resolucijah o družbeno gospo darskem razvoju SR Slovenije za leti 1983 in 1984. Politiki »policentrič nega« in »enakomernega« družbenoekonomskega razvoja bi se morali neposredno kazati tudi v razmerah prevladovanja družbeno-ekonomske krize in težnje njenega obvladovanja s pomočjo tkzv. »stabilizacijskih« programov. (2) Analiza socialno-ekonomskih struktur in razvojnih procesov v Pomurju pokaže, da so poleg nujnega hitrejšega razvoja industrije na tem področju osnovne možnosti v razvoju podane v kmetijsko-prehrambenem kom-pleksu. Glede na usmerjenost migrantov in realne razvojne možnosti na področju Pomurja se kot posebej pomembne kažejo naslednje oblike: razvoj obrtne dejavnosti oz. malega gospodarstva (v družbeni ali zasebni lasti) v neposredni povezavi z industrijo v obliki trajnih kooperantskih odnosov, ki vključujejo tehnološko, finančno in tržno povezanost. Raziskava med emigranti jasno pokaže njihov interes za takšno delovno vključevanje tudi na osnovi angažiranja lastnih sredstev, vendar pa ta raziskava in ocena okoliščin, ki pogojujejo nastanek in obstoj takšnih gospodarsko proizvodnih enot, pokažeta tudi, da je uspeh mogoče pričakovati le postopoma in ob angažiranem in usmerjenem delovanju družbeno gospodarskih subjektov. Iluzorno je namreč pričakovati, da emigranti ob dolgoletnem delu pri tekočem traku v tujini (npr. v Audiju) razvijajo v sebi sposobnosti za samostojno oblikovanje tehnoloških, organizacijskih, komercialnih zamisli in njihovo ustvaritev ter hkrati za premagovanje vseh administrativno bi-rokratskih barier in idejno političnih ovir, ki stoje na poti uveljavitve neke samostojne »zasebne« proizvodno gospodarske zamisli. Pomembno vlogo pri usmerjanju vračanja na področju Pomurja lahko odigra tudi dinamizacija deagrarizacijskih procesov in s tem sproščanje realnih možnosti zaokrožanje individualnih (zasebnih) kmetijskih gospodarstev na raven ekonomskih enot s proizvodno usmerjenostjo. K temu bi prispevala zemljiška politika, ki omogoča združevanje zemlje v rokah kmetijskih proizvajalcev. V zvezi s tem je potrebno izdelati predlog kooperantskih programov za osnovna področja kmetijske proizvodnje ter s pomočjo kreditne politike in združevanja zemlje kot temelja trajnih kooperantskih odnosov utrditi prepričanje o smiselnosti vlaganja remigrantovih prihrankov v proizvodne programe. Seveda slednja okoliščina velja tudi za področje obrti oz. eventuelno združevanje sredstev v okviru temeljnih organizacij združenega dela. Visoka inflacijska stopnja in razvrednotenje dinarja, ob VREDNOTE-9.indb 113 13.10.2014 11:52:07 114 tem pa še težave z repromaterialom, pogosto pa tudi s plasmajem proizvodov, namreč migrante objektivno sili v rentniški položaj in ne k produktivnemu vlaganju privarčevanih sredstev. Razmere v Pomurski regiji kažejo, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki se ponujajo za uveljavljanje malega gospodarstva, razvoj obrti ter zasebne kmetijske dejavnosti, utemeljene na kooperantskih odnosih in na razvoju zadružništva. Opredeljevanje takih programov bi morala biti trajna naloga vseh družbeno gospodarskih subjektov, regionalne gospodarske zbornice, regionalne temeljne banke ter organov družbenopolitičnih skupnosti na področju Pomurja. Bistveno ob tem je razviti ustrezno miselnost v družbenih proizvodnih kolektivih, ki bi morali dojeti pomen razvoja tovrstnih programov ter njihovega realnega materialnega, proizvodnega in komercial nega utemeljevanja. Rizika za razvoj malega gospodarstva objektivno ne more sprejeti nihče drug kot najmočnejši družbeno gospodarski in družbenopolitični subjekti na področju regije. Kot primerna oblika organiziranja malega gospodarstva se ponuja tudi pogodbena organizacija združenega dela (POZD). Razvoj te asociativne oblike pro izvodnega dela je še v večji meri kot individualna obrt odvisen od inicialne idejne, tehnološke, organizacijske, finančne in komercialne družbene pomoči. Pogodbena organizacija združenega dela kot oblika delovnega in proizvodnega angažiranja je še posebej primerna za aktiviranje »remigracijske komponente«. Neznatno uveljavljanje te oblike doslej pri nas je povezano z dejstvom, da je v celoti ali v glavnem omejena na združevanje individualnih, torej zasebnih sredstev. Uveljavljanje te oblike pro izvodnega delovnega združevanja na področju Pomurja bo odvisno od tega, ali se kot iniciatorji takih programov in združevanje »pogodbenikov« uveljavijo družbeni gospodarski subjekti: temeljne in delovne organizacije združenega dela, ali ne. Na tem mestu smo navajali le smeri delovanja, ki zadevajo nosilce družbenega razvoja znotraj regije oz. v republiki. Jasno pa je, da obseg remigracij in možnosti delovnega, produktivnega vključevanja remigrantov v izvorno okolje pogojujejo tudi regulacije, ki so v pristojnosti federacije. To še posebej velja za regulativne učinke carinskega sistema, ki so v nasprotju z deklarirano politiko remigracij in reintegracije, saj kljub občasnim – in tudi zadnjim delnim – prilagoditvam glede na inflacijsko stopnjo, dejansko preprečujejo uvoz moderne delovne opreme, emigranta v tujini pa silijo in vzpodbujajo k vlaganju denarja in rentništvu. Carinski sistem je potrebno bistveno spremeniti in prilagoditi deklarirani družbeni težnji po remigraciji in ponovnem delovnem vključevanju migrantov v domače družbeno okolje. Le na ta način bo latenten potencial »migracijske komponente« aktiviran v funkciji razvoja pretežno nerazvitega emigrantskega družbenega okolja. VREDNOTE-9.indb 114 13.10.2014 11:52:07 115 (3) Raziskava med emigranti v ZR Nemčiji ter popoln popis emigrantov pokažeta realen družbeno razvojni in proizvodni potencial, ki ni vključen v razvoj v domačem okolju (ali pa le posredno z gradnjo stanovanjskih in drugih objektov ipd.). Čeprav je za večino migrantov iz področja Pomurja značilno, da so odhajali na delo brez predhodne industrijske izkušnje, pa velja zanje po desetih oziroma petnajstih letih dela v tujini, da so v glavnem usposobljeni za industrijsko delo v pogojih visoke produktivnosti in visoke delovne zahtevnosti. Večina delavcev se je v obdobju dela v tujini povzpela za eno stopnjo v kvalifikacijski strukturi, posamezni med njimi pa tudi za več stopenj. Prevladujoča delovna izkušnja teh delavcev je omejena na delovno situacijo tekočega traku, ki ga označuje ozek izsek delovnega procesa in ponavljanje manjšega števila enostavnih operacij (repetitivna opravila). Seveda pa tega delovnega potenciala, še posebej glede na možnosti njegove prilagoditve in razvoja, ne smemo podcenjevati. (4) V zvezi z družbenim položajem emigranta s področja Pomurja v tujem okolju nas raziskava in analiza opozarja na njihovo sorazmerno visoko delovno vključenost, adaptiranost na okolje, jezikovno akulturiranost ob hkratni dis-kriminiranosti in marginaliziranosti. Glede na potek sprememb (družbenih, ekonomskih) v emigrantskem (domačem) in imigrantskem (tujem) okolju se pomurski migrant objektivno nahaja »med dvema sistemoma« z močno izraženo tež njo k povratku in hkrati (in nasprotujoče) z realno tendenco k ustalitvi v imigrantskem družbenem okolju. Poizkus klasifikacije migrantov glede na obseg povezav z izvornim okoljem, potrošniško obnašanje, način investiranja privarčevanih sredstev, delovni staž, družinski položaj (glede na to, kje so njegovi otroci) in tudi glede na njegovo osveščenost o lastnem dejanskem položaju, navrže nekaj osnovnih tipov migrantov: take, ki utrjujejo svoj položaj v imi grantski sredini, hkrati pa svojo marginalnost v tej sredini kompenzirajo z materialnimi prednostmi (plasmaja tuje valute) v domačem okolju (lastnina zemlje, lastnina hiše, vikenda, denarna renta na osnovi deviznega varčevanja ipd); migrante, ki imajo otroke pri sebi v tujini, pa se zavedajo omejene možnosti njihovega vključevanja v življenje in iščejo pot za njihovo in lastno ponovno vklju- čitev v domače delovno in življenjsko okolje; migrante, ki kljub dolgemu delovnemu stažu v tujini (tudi 15 let in več) še vedno živijo tipično začasno »migrantsko življenje« in celotno svojo eksistenco in dohodek prilagajajo potrebam končnega povratka oziroma potrebam svoje družine doma. Seveda je to le površna tipologija, ki pa lahko izostri predstavo o možnih smereh akcije za usmerjanje vračanja. Medtem, ko je za del migrantov bolj ali manj jasno, da se bodo po izteku petnajstega ali dvajsetega delovnega leta vrnili nazaj k družinam, da pa bodo v glavnem delovno iztrošeni, pa je z akcijske-VREDNOTE-9.indb 115 13.10.2014 11:52:07 116 ga vidika izjemno pomembno usmerjeno delovanje v zvezi z vsemi tistimi emigranti, ki imajo v tujini družine in otroke, ko le-ti dorastejo do šolanja oziroma do prehoda v delo, ko se znajdejo v presečišču različnih silnic in (ne-)možnosti. Seveda bi predvsem pri tej kategoriji morali nadaljevati s poizkusi ekonomsko utemeljenega akcijskega delovanja in remigracijskega usmerjanja. (Viri so prikazani v poglavju 7.0) VREDNOTE-9.indb 116 13.10.2014 11:52:07 117 SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO 5.0 Slovenci v ZR Nemčiji Vprašalnik in podatkovna knjiga raziskave Niko Toš, Peter Klinar, Stane Saksida, Silva Mežnarić, Sergio Švara Povzetek in pojasnila To poglavje vsebuje popoln prikaz rezultatov raziskave »Slovenci v ZR Nemčiji«, ki je bila zasnovana v okvirih projekta »Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v imigrantsko družbo ter vračanja v domovino«. Raziskavo je v okvirih programa FSPN, CJM (1974–1984) zasnovala in vodila zgoraj navedena skupina raziskovalcev. Empirična faza in terensko delo je ob vključitvi vrste raziskovalcev in študentov sociologije potekalo v času od 20. junija do 15. oktobra 1974 v izbranih zveznih deželah in mestih ZRN. V raziskavo je bilo vključenih 954 slovenskih imigrantov, ki so bili izbrani po posebnem postopku vzorčenja, opisanem v projektnem dokumentu. Osnova spraševanja je bil standardizirani vprašalnik, zasnovan na izhodiščih projekta. Vsa vprašanja iz vprašalnika so v tem dokumentu zapisana v prvotni obliki z vsemi merskimi in klasifikacijskimi podlagami. Pri manjšem številu odprtih vprašanj je bila opravljena naknadna klasifikacija odgovorov. Vsi podatki so prikazani v relativnih deležih na skupno osnovo (N=954), izjemoma pa kot srednje vrednosti na zmanjšanih osnovah. Prikazi, poročila in analize rezultatov te raziskave so objavljeni v seriji Migracije, bilteni 1 do 32, 1974–1984. Osnovni pojmi: Slovenci v Nemčiji; mednarodne migracije; motivi odhajanja; prilagajanje na imigrantsko okolje, procesi adaptacije, akulturacije, diskriminacije; imigrantske skupnosti in medetnična razmerja med njimi, itd. VREDNOTE-9.indb 117 13.10.2014 11:52:07 118 1. Spol 1 - moški 70,2 2 - ženski 29,8 N=954 Skupaj 100,0 2. Koliko ste stari? 1 - manj kot 20 let 3,5 2 - od 20 do 24 let 5,0 3 - od 25 do 29 let 9,1 4 - od 30 do 34 let 12,7 5 - od 35 do 39 let 17,4 6 - od 40 do 44 let 30,1 7 - od 45 do 49 let 18,2 8 - 50 let in več 4,0 0 - b.o. 0,0 3. Kakšne narodnosti ste? 1 - Slovenec, Slovenka 97,1 2 - druge narodnosti, katere: 2,9 0 - b.o. 0,0 4. V katerem kraju ste preživeli večji del svojega otroštva (predšolska leta)? Podatki so v datoteki! 5. V katerem kraju v Sloveniji (Jugoslaviji) je bilo vaše stalno bivališče pred odhodom v tujino? Podatki so v datoteki! 6. Kakšno državljanstvo imate? 1 - jugoslovansko 91,4 2 - nemško 2,6 3 - oboje 6,0 4 - drugo, katero: 0,0 0 - b.o. 0,0 7. Kje prebivate v Nemčiji? Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 118 13.10.2014 11:52:07 119 8. Zakaj ste odšli v tujino? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 27,7 2 - pull Nemčije 35,5 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 30,3 4 - push Nemčije 0,0 5 - pull Slovenije 0,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,0 7 - neopredeljeni 3,5 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 2,4 0 - b.o. 0,6 motivi: 1 - institucionalni, delovni 16,5 2 - institucionalni, politični 1,3 3 - institucionalni, lastninski 0,5 4 - institucionalni, generalno 1,0 5 - socializacijski, izobrazbeni 3,6 6 - socializacijski, izvorna družina 5,2 7 - socializacijski, lastna družina 7,3 8 - socializacijski, generalno 8,8 9 - sankcijski, dohodek 14,9 10 - sankcijski, potrošnja 0,8 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 8,0 12 - sankcijski, življenjski stil 0,1 13 - sankcijski, generalno 24,7 14 - drugo 0,1 40 - sistem kot celota 0,8 50 - neformalne grupe 1,6 60 - izključno osebni motivi 2,6 70 - slučajne okoliščine 0,5 80 - neopredeljivo 0,9 00 - b.o. 0,6 9. Ali nam lahko poveste, zakaj ste prišli prav v Nemčijo? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 2,1 2 - pull Nemčije 69,0 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 6,7 4 - push Nemčije 0,0 5 - pull Slovenije 0,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,0 7 - neopredeljeni 9,2 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 10,6 0 - b.o. 2,4 VREDNOTE-9.indb 119 13.10.2014 11:52:07 120 motivi: 1 - institucionalni, delovni 17,1 2 - institucionalni, politični 0,2 3 - institucionalni, lastninski 2,5 4 - institucionalni, generalno 4,3 5 - socializacijski, izobrazbeni 8,5 6 - socializacijski, izvorna družina 8,0 7 - socializacijski, lastna družina 1,2 8 - socializacijski, generalno 9,0 9 - sankcijski, dohodek 0,2 10 - sankcijski, potrošnja 0,3 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 17,1 12 - sankcijski, življenjski stil 0,0 13 - sankcijski, generalno 6,1 14 - drugo 0,4 40 - sistem kot celota 10,8 50 - neformalne grupe 17,4 60 - izključno osebni motivi 1,3 70 - slučajne okoliščine 8,5 80 - neopredeljivo 1,9 00 - b.o. 2,4 10. Kje ste dobili osnovne informacije, da ste se odločili za odhod v tujino? 1 - od prijateljev, znancev, sorodnikov, ki so že delali v Nemčiji, ali ki so (bili) v Nemčiji 50,3 2 - iz časopisov (oglasov) 2,9 3 - od Zavoda za zaposlovanje 21,4 4 - od nemškega delodajalca neposredno ali od njegovih zastopnikov 4,0 5 - od nemške komisije za zaposlovanje 0,3 6 - v jugoslovanskem podjetju, kjer sem bil prej zaposlen 7,9 7 - drugje 6,3 8 - nikjer nisem dobil informacij 6,4 0 - b.o. 0,5 11. Ali ste tudi vi sami komu dali informacije o situaciji v Nemčiji? (če da) Ali ste s temi informacijami koga vzpodbudili, da se je odločil za odhod na delo v Nemčijo? 1 - nikomur nisem dal informacij 60,4 2 - sem dal informacije, a-nisem nikogar vzpodbudil 18,1 3 - ne vem, če sem koga vzpodbudil 9,9 4 - dal sem informacije in vzpodbudil sem 11,3 0 - b.o. 0,3 VREDNOTE-9.indb 120 13.10.2014 11:52:08 121 12. Kdo vam je pomagal urediti vse formalnosti za odhod v Nemčijo? 1 - Zavod za zaposlovanje 34,3 2 - nemški konzulat 3,4 3 - zastopniki nemške firme 11,4 4 - jugoslovansko-nemška komisija 0,3 5 - jugoslovansko podjetje 12,4 6 - kdo drug, kdo: 19,2 7 - formalnosti sem uredil šele v Nemčiji 18,9 0 - b.o. 0,2 13. Koliko časa ste nameravali ostati v Nemčiji takrat, ko ste se odločili za odhod? 1 - do 6 mesecev 2,4 2 - manj kot leto dni 8,1 3 - več kot eno leto, do 2 leti 18,6 4 - več kot 2 leti, do 3 leta 14,0 5 - več kot 3 leta, do 4 leta 6,1 6 - več kot 4 leta, do 5 let 7,8 7 - več kot 5 let, do 6 let 2,4 8 - več kot 6 let, do 7 let 0,5 9 - od 7 do 10 let 1,4 10 - več kot 10 let 0,3 11 - za vedno 2,6 12 - nič določenega 35,8 00 - b.o. 0,0 14. Koliko časa ste sedaj že v Nemčiji? 2 - do 12 mesecev 3,2 3 - več kot 1 leto, do 2 leti 9,5 4 - več kot 2 leti, do 3 leta 11,7 5 - več kot 3 leta, do 4 leta 11,5 6 - več kot 4 leta, do 5 let 14,6 7 - več kot 5 let, do 6 let 16,7 8 - več kot 6 let, do 7 let 6,0 9 - več kot 7 let, do 8 let 4,3 10 - več kot 8 let, do 9 let 6,7 11 - več kot 9 let, do 10 let 2,6 12 - več kot 10 let, do 11 let 2,2 13 - več kot 11 let, do 12 let 2,3 14 - več kot 12 let, do 13 let 2,2 15 - več kot 13 let, do 14 let 1,4 16 - več kot 14 let, do 15 let 5,0 00 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 121 13.10.2014 11:52:08 122 (če je bil v Nemčiji že več časa, kot je prvotno nameraval) 15. Zakaj ste podaljšali svoje bivanje? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 3,0 2 - pull Nemčije 28,8 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 17,0 4 - push Nemčije 0,0 5 - pull Slovenije 0,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,0 7 - neopredeljeni 2,2 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 0,3 0 - b.o. 0,0 motivi: 1 - institucionalni, delovni 5,9 2 - institucionalni, politični 0,2 3 - institucionalni, lastninski 0,5 4 - institucionalni, generalno 1,0 5 - socializacijski, izobrazbeni 1,6 6 - socializacijski, izvorna družina 0,4 7 - socializacijski, lastna družina 6,4 8 - socializacijski, generalno 0,1 9 - sankcijski, dohodek 6,8 10 - sankcijski, potrošnja 0,6 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 7,5 12 - sankcijski, življenjski stil 5,3 13 - sankcijski, generalno 9,9 14 - drugo 0,4 40 - sistem kot celota 1,7 50 - neformalne grupe 0,7 60 - izključno osebni motivi 1,2 70 - slučajne okoliščine 0,2 80 - neopredeljivo 0,8 00 - b.o. 48,6 (če ni bil v Nemčiji več časa, kot je nameraval) 16. Ali nameravate ostati v Nemčiji več ali manj časa,kot ste se odločili v začetku? 1 - več časa kot sem nameraval 9,2 2 - toliko časa kot sem nameraval 5,5 3 - manj časa kot sem nameraval 2,2 4 - ne vem 9,2 5 - ko je odhajal v ZRN, še ni vedel koliko časa 26,7 6 - odhajal je v ZRN za stalno 2,6 9 - v Nemčiji je (že) več časa kot je nameraval 44,1 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 122 13.10.2014 11:52:08 123 17. Glede na izkušnje, ki jih imate o Nemčiji, ali bi svojemu prijatelju svetovali, naj pride na delo sem, ali ne? 1 - da, svetoval bi mu 25,9 2 - ne vem 22,7 3 - odsvetoval bi mu 50,0 4 - nimam še izkušenj, sem šele prišel v ZRN 0,6 0 - b.o. 0,7 18. Ali ste pred odhodom v Nemčijo že bili na delu v kaki drugi državi? 1 - da 12,2 2 - ne 87,3 0 - b.o. 0,5 19. Koliko let vsega skupaj ste doslej preživeli izven Jugoslavije? 1 - manj kot 1 leto 3,0 2 - do 3 leta 22,5 3 - od 4 do 6 let 41,6 4 - od 7 do 10 let 19,6 5 - od 10 do 15 let 7,8 6 - 16 let in več 4,9 0 - b.o. 0,5 20. Ali ste morda že kdaj prej bili v Nemčiji, kot turist ali drugače? (če da) Kolikokrat? 1 - enkrat 12,3 2 - dvakrat 4,4 3 - trikrat 1,7 4 - štirikrat 1,0 5 - petkrat 0,5 6 - šestkrat 0,4 7 - sedemkrat 0,1 8 - osemkrat 1,5 9 - sedaj sem prvič v ZRN 76,7 0 - b.o. 1,4 VREDNOTE-9.indb 123 13.10.2014 11:52:08 124 21. Kakšno izobrazbo imate, katere šole in koliko razredov ste končali redno ali izredno? (povejte zadnjo šolo, ki ste jo obiskovali in zadnji dokončani razred; tečajev ne upoštevajte) 1 - manj kot 4 razredi osnovne šole 1,5 2 - 4 razredi osnovne šole 1,9 3 - več kot 4 razredi, a nedokončana osnovna šola 9,7 4 - dokončana osnovna šola 23,1 5 - nedokončana vajeniška, industrijska, poklicna šola 5,2 6 - vajeniška, industrijska, poklicna šola 39,8 7 - nedokončana srednja šola 4,1 8 - štiriletna (ali več) srednja šola 8,7 9 - nedokončana višja, visoka šola 3,2 10 - višja, visoka šola 2,7 00 - b.o. 0,0 (za zaposlene pred odhodom v ZRN) 22. Ali ste bili pred odhodom v Nemčijo zaposleni? (če da) Prosimo povejte po vrsti vsa delovna mesta, na katerih ste delali pred prihodom v Nemčijo. a) število zaposlitev 1 - ena zaposlitev 21,4 2 - dve 5,5 3 - tri 7,2 4 - štiri ali več 20,4 9 - v YU ni bil zaposlen 45,5 b) kolikokrat je menjal kraj zaposlitve 1 - enkrat 20,8 2 - dvakrat 7,0 3 - trikrat in večkrat 14,4 8 - ni menjal kraja zaposlitve / v YU ni bil zaposlen 57,9 c) značilnost kraja prve zaposlitve 1 - izven SR Slovenije, v tujini 3,0 2 - izven SR Slovenije, v Jugoslaviji 1,7 3 - zaposlen v Ljubljani, Mariboru 28,8 4 - zaposlen v regionalnem središču 10,9 5 - zaposlen v občinskem središču – industrializiranem 14,9 6 - zaposlen v občinskem središču – neindustrializiranem 8,3 7 - zaposlen v kakšnem drugem kraju; občinskega središča ni mogoče določiti 13,0 8 - ni menjal kraja zaposlitve / v YU ni bil zaposlen, vajenec 19,4 VREDNOTE-9.indb 124 13.10.2014 11:52:08 125 d) panoga prve zaposlitve 0 - industrija in rudarstvo 34,9 1 - kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, vodno gospodarstvo 4,8 2 - gradbeništvo 7,8 3 - transport in zveze 2,9 4 - trgovina in gostinstvo, turizem 8,7 5 - komunalne in obrtne usluge 11,2 6 - finančne in ostale poslovne usluge, uprava 1,7 7 - izobrazba, znanost, kultura, informacije 2,5 8 - zdravstvo in socialna zaščita, zaposlovanje 2,2 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec 23,3 e) leto prve zaposlitve Podatki so v datoteki! f) leto prekinitve prve zaposlitve Podatki so v datoteki! g) poklic prve zaposlitve Podatki so v datoteki! h) kvalifikacija prve zaposlitve 1 - kmet 0,2 2 - brez kvalifikacije, delavec 17,6 3 - polkvalifikacija 11,0 4 - kvalifikacija 37,7 5 - visoka kvalifikacija 1,2 6 - nižja izobrazba 0,4 7 - srednja izobrazba 7,2 8 - višja in visoka izobrazba 3,1 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec / b.o. 21,5 i) položaj prve zaposlitve 1 - brez vodilnih funkcij 73,7 2 - z vodilnimi funkcijami 4,7 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec 21,6 (če je bil zaposlen v Jugoslaviji) 23. Kakšen je bil približno vaš mesečni dohodek v Jugoslaviji neposredno pred odhodom v tujino? Podatki so v datoteki! (če je bil zaposlen v Jugoslaviji) 24. Ali bi lahko rekli, da ste v času vseh vaših zaposlitev v Jugoslaviji (pred odhodom na delo v tujino) napredovali, ali ne? 1 - napredoval sem 32,9 2 - ostal sem na istem, nisem napredoval 41,0 3 - nazadoval sem 4,1 4 - ne vem, kakor se vzame 0,0 9 - v Jugoslaviji nisem bil zaposlen 22,0 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 125 13.10.2014 11:52:08 126 (če je bil zaposlen v Jugoslaviji) 25. Ali ste pred odhodom v tujino izgubili delovno mesto, ali pa je morda kazalo, da bi ga lahko izgubili? 1 - da, izgubil sem delovno mesto 3,8 2 - kazalo je, da bi ga lahko izgubil 2,7 3 - ne 71,7 9 - nisem bil zaposlen v Jugoslaviji 21,6 0 - b.o. 0,2 26. Kakšen je bil vaš poklic (če ste delavec ali uslužbenec) oziroma kakšna je bila vaša priznana kvalifikacija pred odhodom iz Slovenije? (vpiši in šifriraj) 1 - nekvalificirani delavec 15,2 2 - priučeni ali polkvalificirani delavec 12,8 3 - kvalificirani delavec 40,8 4 - visokokvalificirani delavec 2,7 5 - pomožni uslužbenec 0,0 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 0,0 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 10,7 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 4,3 9 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 9,0 10 - ostali 4,5 00 - b.o. 0,0 27. Ali ste pred odhodom obiskovali doma kak tečaj, seminar, večerno šolo, da bi se pripravili za delo v Nemčiji? 1 - da 4,4 2 - ne 95,0 0 - b.o. 0,6 28. Kakšna kvalifikacija (izobrazba) je bila potrebna za vaše prvo delo, ki ste ga opravljali ob prihodu v Nemčijo in kakšna kvalifikacija je potrebna za vaše sedanje delo? (v vsaki koloni po en odgovor) potrebna kvalifikacija prvo delo v ZRN sedanje delo v ZRN 1 - nobena kvalifikacija 52,3 36,9 2 - polkvalifikacija 9,9 13,3 3 - kvalifikacija 28,7 36,8 4 - srednja izobrazba 5,9 8,1 5 - višja in visoka izobrazba 3,2 4,9 0 - b.o. 0,0 0,0 VREDNOTE-9.indb 126 13.10.2014 11:52:08 127 29. Če bi se sedaj ponovno odločali za poklic, kateri poklic bi si izbrali? (odgovori so šifrirani glede na klasifikacijo modela) 1 - izbral bi si isti poklic 46,4 2 - ne vem, nisem razmišljal o tem 0,0 3 - izbral bi si drug poklic, kateri poklic: 53,6 1 - nekvalificirani delavec 0,0 2 - priučeni ali polkvalificirani delavec 0,8 3 - kvalificirani delavec 22,0 4 - visokokvalificirani delavec 3,4 5 - pomožni uslužbenec 0,2 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 0,9 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 10,2 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 11,2 9 - samostojni obrtnik 0,9 10 - svobodni poklic 0,9 11 - kmet 0,2 12 - kmečka gospodinja 0,0 13 - pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,0 14 - dijak 0,0 15 - vajenec 0,0 16 - študent 0,2 17 - upokojenec 0,0 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0,1 19 - druge vzdrževane osebe 0,1 20 - drugo 0,7 21 - izbral bi si isti poklic 31,3 22 - ne ve, kaj bi izbral 16,1 00 - b.o. 0,5 30. Sedaj pa vas prosim, da mi poveste po vrsti vaše zaposlitve v Nemčiji. 1 - zaporedna številka zaposlitve 2 - podjetje (firma) 3 - kraj zaposlitve 4 - panoga dejavnosti 5 - leta od – do 6 - poklic 7 - zahtevana kvalifikacija 8 - položaj Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 127 13.10.2014 11:52:08 128 31. Ali ste v času, odkar ste v Nemčiji, obiskovali ali pa sedaj obiskujete kak tečaj (seminar, šolo, itd.)? 1 - da, sem obiskoval 23,5 2 - da, sedaj obiskujem 2,3 3 - sem obiskoval in obiskujem 2,9 4 - nisem obiskoval in ne obiskujem 71,2 0 - b.o. 0,1 32. Ali nameravate v Nemčiji izboljšati svojo kvalifikacijo? (če da) S šolanjem ali s prakso? 1 - da, s šolanjem 12,9 2 - da, s prakso 9,6 3 - da, s šolanjem in s prakso 8,3 4 - ne, niti s šolanjem niti s prakso 59,2 5 - ne vem, nisem se še odločil 9,2 0 - b.o. 0,7 (če namerava izboljšati kvalifikacijo) 33. Kakšno stopnjo izobrazbe oziroma kvalifikacije nameravate doseči? (vpiši in šifriraj) 1 - nekvalificirani delavec 0,1 2 - priučeni ali polkvalificirani delavec 0,8 3 - kvalificirani delavec 8,2 4 - visokokvalificirani delavec 7,4 5 - pomožni uslužbenec 0,3 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 1,4 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 3,6 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 5,2 9 - samostojni obrtnik 0,3 10 - svobodni poklic 0,3 11 - kmet 0,1 12 - kmečka gospodinja 0,0 13 - pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,0 14 - dijak 0,0 15 - vajenec 0,0 16 - študent 0,0 17 - upokojenec 0,0 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0,0 19 - druge vzdrževane osebe 0,0 20 - drugo 0,5 21 - nobene, ne nameravam, ne vem 71,1 00 - b.o. 0,6 VREDNOTE-9.indb 128 13.10.2014 11:52:09 129 34. Ali ste pred odhodom v Nemčijo znali kaj nemško? (če da) Koliko ste znali? govoriti 1 - zelo dobro 5,1 2 - dobro 14,4 3 - slabo 24,9 4 - zelo slabo 18,8 5 - sploh ne 36,8 0 - b.o. 0,0 brati 1 - zelo dobro 5,5 2 - dobro 15,7 3 - slabo 19,8 4 - zelo slabo 17,5 5 - sploh ne 41,4 0 - b.o. 0,1 pisati 1 - zelo dobro 5,1 2 - dobro 11,8 3 - slabo 19,7 4 - zelo slabo 17,1 5 - sploh ne 46,0 0 - b.o. 0,2 35. Kako sedaj govorite, berete, pišete nemško? govorim 1 - zelo dobro 31,6 2 - dobro 50,6 3 - slabo 14,9 4 - zelo slabo 2,6 5 - sploh ne 0,3 0 - b.o. 0,0 berem 1 - zelo dobro 28,5 2 - dobro 44,1 3 - slabo 18,9 4 - zelo slabo 6,5 5 - sploh ne 2,0 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 129 13.10.2014 11:52:09 130 pišem 1 - zelo dobro 24,2 2 - dobro 34,7 3 - slabo 24,7 4 - zelo slabo 9,5 5 - sploh ne 6,8 0 - b.o. 0,0 (za tiste, ki govorijo, berejo, pišejo nemško slabo, zelo slabo ali sploh ne) 36. Ali imate zato kake težave, probleme? 1 - da 7,5 2 - ne 32,2 3 - govorim dobro, zelo dobro 58,7 0 - b.o. 1,6 37. Ali bi se radi (še) bolje naučili nemščine? 1 - da 61,7 2 - ne vem 5,3 3 - ne 32,5 0 - b.o. 0,4 38. Ali se sedaj učite nemško? (če da) Kje se učite? (možen le en odgovor) 1 - hodim na jezikovni tečaj pri podjetju ali drugje 3,2 2 - učim se v stikih z Nemci pri delu in v prostem času 41,0 3 - učim se iz knjig, kaset itd. 9,6 4 - učim se drugače, kako: 2,8 5 - se ne učim 43,0 0 - b.o. 0,3 39. Ali bi lahko opravljali svoje sedanje delo tudi brez znanja nemškega jezika? 1 - sploh ne bi mogel 39,0 2 - težko bi ga opravljal 18,0 3 - za silo bi šlo 11,9 4 - lahko bi ga opravljal 20,5 5 - pri delu sploh ne rabim nemščine 10,0 0 - b.o. 0,5 VREDNOTE-9.indb 130 13.10.2014 11:52:09 131 40. Če ste z družino oziroma prijatelji in znanci, ki znajo nemško in slovensko, kako z njimi govorite? slovensko nemško kakor kdaj b.o. 1 2 3 9 0 a - doma 95,6 1,6 1,9 0,5 0,4 b - na ulici 93,7 1,5 3,9 0,5 0,4 c - v avtobusu, na vlaku 93,8 1,7 3,5 0,5 0,5 d - v gostilni, restavraciji, ipd. 94,1 1,6 3,2 0,5 0,5 9 - nimam družine, prijateljev, znancev Slovencev v Nemčiji (če je bil v Jugoslaviji zaposlen) 41. Če primerjate svojo zadnjo službo v Jugoslaviji s prvo službo v Nemčiji, ali bi lahko rekli, da ste: 1 - napredovali 49,4 2 - ostali na istem / ne vem, kakor se vzame 19,4 3 - nazadovali 9,6 5 - v Jugoslaviji nisem bil zaposlen 21,6 0 - b.o. 0,0 42. Če primerjate svoje sedanje delovno mesto v Nemčiji s svojim prvim delovnim mestom v Nemčiji, ali bi lahko rekli, da ste: 1 - napredovali 43,3 2 - ostali na istem 9,5 3 - nazadovali 1,4 4 - ne vem, kakor se vzame 0,9 9 - to je moja prva služba v Nemčiji 43,9 0 - b.o. 0,9 43. Ali ste v času, odkar ste pri firmi, kjer sedaj delate, kaj napredovali, ali ne? 1 - napredovali 60,5 2 - ostali na istem / ne vem, kakor se vzame 36,8 3 - nazadovali 2,7 VREDNOTE-9.indb 131 13.10.2014 11:52:09 132 44. Ali nam lahko poveste, koliko približno ljudi je zaposlenih: a) v vseh tovarnah oz. enotah vaše firme v Nemčiji in drugje: b) v vaši tovarni oz. enoti firme v tem kraju: c) v obratu, kjer vi delate: a) b) c) 1 - od 1 do 10 0,1 3,0 27,0 2 - od 10 do manj kot 20 0,3 2,2 13,6 3 - od 20 do manj kot 50 0,5 4,3 19,7 4 - od 50 do manj kot 100 0,4 3,0 10,6 5 - od 100 do manj kot 200 1,4 3,7 7,3 6 - od 200 do manj kot 500 0,9 5,5 4,8 7 - od 500 do manj kot 1000 3,6 5,9 2,3 8 - od l000 do manj kot 5000 0,9 11,8 3,2 9 - od 5000 do manj kot 10000 1,2 2,5 0,1 10 - od 10000 do manj kot 15000 1,3 2,9 0,2 11 - od 15000 do manj kot 20000 10,7 3,2 0,0 12 - več kot 20000 ljudi 38,4 7,0 0,1 13 - ne vem koliko ljudi 3,1 24,2 6,5 14 - ne vem, ali ima firma enote tudi v Nemčiji ali izven Nemčije 18,4 0,4 0,0 15 - firma nima enot drugje v Nemčiji ali izven Nemčije 8,8 2,9 0,1 16 - cela firma ima le en obrat 0,1 11,3 2,2 00 - b.o. 9,9 5,9 2,0 45. Koliko delavcev v vašem podjetju je tujcev? 1 - sem edini ali skoraj edini 12,7 2 - le malo nas je (do četrtine) 20,3 3 - kar precej nas je (do polovice) 24,2 4 - več kot polovica 23,8 5 - smo skoraj sami tuji delavci 19,0 0 - b.o. 0,0 46. Kakšne narodnosti so vaši sodelavci v obratu, podjetju in kakšne stike imate z njimi? a. Španci 1 - smo prijatelji, si pomagamo 10,4 2 - včasih se pogovarjamo 10,0 3 - se le pozdravljamo 6,7 4 - nimamo nobenih stikov 5,9 5 - se ne trpimo 0,2 6 - smo si sovražni 0,1 7 - jih ni v mojem okolju 65,1 0 - b.o. 1,7 VREDNOTE-9.indb 132 13.10.2014 11:52:09 133 b. Italijani 1 - smo prijatelji, si pomagamo 13,3 2 - včasih se pogovarjamo 17,1 3 - se le pozdravljamo 12,8 4 - nimamo nobenih stikov 7,4 5 - se ne trpimo 1,0 6 - smo si sovražni 0,3 7 - jih ni v mojem okolju 46,8 0 - b.o. 1,3 c. Srbi 1 - smo prijatelji, si pomagamo 24,4 2 - včasih se pogovarjamo 23,7 3 - se le pozdravljamo 6,9 4 - nimamo nobenih stikov 3,5 5 - se ne trpimo 1,2 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem okolju 38,9 0 - b.o. 1,5 d. Slovenci 1 - smo prijatelji, si pomagamo 68,8 2 - včasih se pogovarjamo 6,6 3 - se le pozdravljamo 0,6 4 - nimamo nobenih stikov 0,9 5 - se ne trpimo 0,1 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem okolju 21,8 0 - b.o. 1,2 e. Hrvati 1 - smo prijatelji, si pomagamo 36,4 2 - včasih se pogovarjamo 21,8 3 - se le pozdravljamo 5,7 4 - nimamo nobenih stikov 3,2 5 - se ne trpimo 0,7 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem okolju 31,0 0 - b.o. 1,2 VREDNOTE-9.indb 133 13.10.2014 11:52:09 134 f. Grki 1 - smo prijatelji, si pomagamo 10,3 2 - včasih se pogovarjamo 13,6 3 - se le pozdravljamo 9,5 4 - nimamo nobenih stikov 8,1 5 - se ne trpimo 0,8 6 - smo si sovražni 0,2 7 - jih ni v mojem okolju 56,0 0 - b.o. 1,5 g. Nemci 1 - smo prijatelji, si pomagamo 54,4 2 - včasih se pogovarjamo 27,3 3 - se le pozdravljamo 6,2 4 - nimamo nobenih stikov 0,7 5 - se ne trpimo 0,3 6 - smo si sovražni 0,2 7 - jih ni v mojem okolju 9,5 0 - b.o. 1,4 h. Turki 1 - smo prijatelji, si pomagamo 10,7 2 - včasih se pogovarjamo 11,0 3 - se le pozdravljamo 12,1 4 - nimamo nobenih stikov 11,5 5 - se ne trpimo 2,4 6 - smo si sovražni 1,2 7 - jih ni v mojem okolju 49,8 0 - b.o. 1,4 i. drugi 1 - smo prijatelji, si pomagamo 9,5 2 - včasih se pogovarjamo 6,7 3 - se le pozdravljamo 2,8 4 - nimamo nobenih stikov 3,1 5 - se ne trpimo 0,0 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem okolju 62,9 0 - b.o. 14,9 VREDNOTE-9.indb 134 13.10.2014 11:52:09 135 47. Če so med vašimi sodelavci v obratu Slovenci, ki dobro govorijo nemško, kako z njimi v obratu običajno govorite? 1 - slovensko 65,2 2 - včasih slovensko, včasih nemško 8,1 3 - nemško 2,2 4 - v obratu ni Slovencev 22,9 9 - sploh ne govorim s sodelavci 0,3 0 - b.o. 1,4 48. Če so med vašimi sodelavci drugi Jugoslovani, ki dobro govorijo nemško, kako z njimi običajno govorite v podjetju? 1 - srbohrvaško 38,8 2 - slovensko 4,4 3 - mešano, srbohrvaško in slovensko 28,4 4 - kakor kdaj 2,7 5 - nemško 2,0 9 - v podjetju ni drugih Jugoslovanov 22,2 0 - b.o. 1,5 49. Ali bi nam lahko povedali, kaj pravzaprav delate v službi? Odgovori so klasificirani na osnovi modela opis dela - tehnologija 1 - vezana tehnologija (verižna) 50,1 2 - posredovalna tehnologija 28,8 3 - intenzivna tehnologija 10,9 4 - upravljalska (menedžerska) tehnologija 10,2 8 - neopredeljivo 0,0 opis dela – tip dela 1 - repetitivno delo 34,5 2 - standardizirano delo 40,8 3 - raznovrstno, heterogeno delo 24,7 0 - b.o. 0,0 50. Ali ste zadovoljni s svojim sedanjim delom? 1 - zelo sem zadovoljen 33,8 2 - sem zadovoljen 54,6 3 - ne morem reči, ali sem zadovoljen ali ne 7,3 4 - nisem zadovoljen 3,7 5 - zelo sem nezadovoljen 0,2 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 135 13.10.2014 11:52:09 136 51. Ali bi si želeli opravljati kako drugo delo? (če da) Kakšno delo? 1 - ne želim 73,7 2 - da 24,3 0 - b.o. 2,0 1 - repetitivno delo 2,7 2 - standardizirano 6,7 3 - raznovrstno, heterogeno 5,7 4 - delo, za katerega sem izučen 1,0 5 - lažje delo 0,6 8 - neopredeljivo 7,5 9 - ne želi opravljati drugega dela 73,8 0 - b.o. 1,9 52. Tukaj imam nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vaše delo. Prosim vas, da pri vsakem od teh vprašanj obkrožite ustrezen odgovor. le v majhni včasih da, v veliki v celoti sploh ne meri lahko včasih ne meri lahko lahko 1 2 3 4 5 a. V kolikšni meri si lahko sami določate zaporedje delovnih 21,8 13,8 15,4 19,3 29,7 operacij? b. Koliko lahko sami odločate o tem, ali se lahko med delom umaknete 13,8 17,4 21,5 19,5 27,8 iz neposrednega delovnega okolja? c. Do kakšne mere lahko sami ugotovite, koliko dela ste že 7,0 6,6 12,8 26,0 47,6 opravili? d. Do kakšne mere lahko vnaprej več naredite, potem pa počivate? 23,4 16,8 23,5 17,2 19,2 e. Koliko vas kontrolirajo med delom? 6,1 14,4 23,5 26,3 29,8 f. V kakšni meri si lahko sami določate hitrost vašega dela? 14,0 12,9 19,4 22,5 31,1 53. Ali ste v času, odkar delate v Nemčiji, doživeli kako nesrečo pri delu ali kako drugo nesrečo? 1 - da, nesrečo pri delu 12,1 2 - da, prometno nesrečo 14,7 3 - da, oboje 2,3 4 - da, drugo nesrečo 1,0 5 - ne, nobene nesreče 69,6 0 - b.o. 0,3 VREDNOTE-9.indb 136 13.10.2014 11:52:09 137 54. Koliko se strinjate z obema spodnjima trditvama? sploh ne vem, se ne se ne kaj bi se se zelo strinjam strinjam rekel strinjam strinjam b.o. 1 2 3 4 5 0 a. Večina del, ki jih opravljam v službi, me ne zanima 34,1 40,6 10,9 10,6 2,6 1,3 (moje delo je nezanimivo). b. Delam samo zato, da si lahko kupim stvari, ki si jih želim. 20,3 34,1 15,4 22,7 6,0 1,5 55. Ali so kakšne lastnosti, ki jih pri vaših nemških sodelavcih še posebej cenite? (če da) Katere so te lastnosti? 1 - navaja lastnost 51,3 2 - ne navaja lastnosti 47,5 0 - b.o. 1,2 56. Ali so kakšne lastnosti, ki vas pri vaših nemških sodelavcih motijo? (če da) Katere so te lastnosti? 1 - navaja lastnost 40,3 2 - ne navaja lastnosti 58,3 0 - b.o. 1,4 57. Kaj menite, ali vpliva na napredovanje delavcev v vaši firmi: do neke čisto ne zelo mere malo nič ne morem vpliva vpliva vpliva vpliva vpliva oceniti b.o. 1 2 3 4 5 6 0 a. delo, uspešnost pri delu 31,6 39,2 11,8 3,2 6,0 6,4 1,8 b. zveze, poznanstva, protekcija 4,8 10,3 15,6 8,9 44,8 13,6 2,0 c. to, da si Slovenec, Nemec, Španec itd. 5,9 12,9 11,7 6,6 46,8 13,0 3,1 d. drugo, kaj: 3,8 2,3 0,7 0,1 7,3 22,1 63,6 VREDNOTE-9.indb 137 13.10.2014 11:52:10 138 (če je ocenil, da narodnost vpliva na napredovanje) 58. Katerim narodom to koristi in katerim škoduje? (seštevek dveh odgovorov) koristi škoduje 1 - Turkom 0,2 14,3 2 - Italijanom 2,4 1,8 3 - Grkom 0,7 2,6 4 - Špancem 1,0 0,4 5 - Portugalcem 0,2 0,4 6 - Nemcem 16,6 0,3 7 - Avstrijcem 0,8 0,1 8 - delavcem iz držav EGS 0,4 0,0 9 - Hrvatom 0,6 1,0 10 - Srbom 0,2 1,4 11 - Muslimanom 0,0 0,1 12 - Bosancem 0,0 0,8 13 - Albancem 0,0 0,0 14 - Slovencem 15,7 0,5 15 - Makedoncem 0,1 0,2 16 - Jugoslovanom 3,1 3,1 17 - južnjakom 0,0 2,5 18 - Afričanom, Arabcem 0,0 0,6 19 - tujcem (imigrantom) 0,1 6,8 20 - drugim 0,5 1,5 66 - vsem koristi / škoduje 0,0 0,0 77 - narodnost vpliva, a ni odgovora, komu koristi 0,6 0,1 88 - ne ve, ali narodnost vpliva ali ne 3,2 0,8 99 - narodnost ne vpliva na napredovanje 55,1 2,0 00 - b.o. 6,8 67,6 59. Kako velik vpliv, po vašem mnenju, imate vi na delo naslednjih oseb v vaši firmi? bi težko sploh zelo ocenil nima nimam majhen srednji velik velik svoj sode- vpliva vpliv vpliv vpliv vpliv vpliv lavcev b.o. 1 2 3 4 5 6 9 0 a. na vaše sodelavce 19,5 17,8 31,0 14,3 6,2 8,3 1,5 1,5 b. na neposredno nadrejenega 34,8 17,6 20,6 9,4 2,4 7,1 5,2 2,7 c. na vodilne ljudi v obratu 52,2 8,6 8,3 6,1 1,8 11,0 7,0 5,0 d. na vodstvo podjetja (lastnika) 61,8 5,0 5,0 4,2 1,7 12,2 4,5 5,6 VREDNOTE-9.indb 138 13.10.2014 11:52:10 139 60. In kako velik vpliv imajo te iste osebe na vaše delo? bi težko ocenil sploh ne zelo njihov nima vplivajo majhen srednji velik velik vpliv sode-name vpliv vpliv vpliv vpliv name lavcev b.o. 1 2 3 4 5 6 9 0 a. vaši sodelavci 22,5 22,4 32,7 8,3 2,4 8,5 1,5 1,7 b. vaši neposredno nadrejeni 8,9 9,3 28,8 29,4 8,7 6,9 5,3 2,6 c. vodilni ljudje v obratu 26,5 7,8 14,6 16,8 5,7 16,7 6,8 5,2 d. vodstvo podjetja (lastniki) 37,3 4,7 8,4 10,8 5,0 23,8 4,5 5,5 61. Če primerjate razmere pri delu in v podjetju, kaj bi lahko rekli, ali so spodaj naštete zadeve bolje urejene v Jugoslaviji ali v Nemčiji? ne vem, dosti približno dosti ne bolje v bolje v enako v bolje v bolje v morem YU YU obeh ZRN ZRN oceniti b.o. 1 2 3 4 5 6 0 a. napredovanje pri delu 2,7 8,5 15,0 37,6 12,7 21,5 2,0 b. poklicno izobraževanje in izpopolnjevanje 4,8 23,5 15,4 22,9 6,4 24,8 2,2 c. vpliv delavcev na organizacijo dela 4,2 16,5 16,6 21,5 4,9 33,6 2,7 d. plačevanje po opravljenem delu 0,4 3,4 7,2 43,3 28,7 14,4 2,6 e. vpliv delavcev na razvoj podjetja kot celote 5,7 18,9 13,9 17,5 2,8 38,7 2,5 f. delavčeva varnost pri delu 2,9 8,9 21,2 30,1 12,6 21,8 2,5 g. zdravstveno zavarovanje 3,2 10,5 30,9 26,6 6,9 19,6 2,2 h. trajnost zaposlitve 10,0 33,8 19,5 12,8 1,6 20,0 2,4 i. zaščita za primer nezaposlenosti 3,4 12,7 16,2 30,1 5,5 29,8 2,4 j. pokojninsko zavarovanje 2,7 8,3 27,8 13,3 3,5 41,9 2,5 k. skrb za stanovanja delavcev 3,1 10,8 16,8 35,8 11,7 19,4 2,3 l. odnosi med sodelavci v podjetju 4,6 15,3 33,6 18,6 2,8 22,7 2,3 m. odnosi predpostavljenih do delavcev 2,7 9,6 23,9 31,0 7,7 22,5 2,5 VREDNOTE-9.indb 139 13.10.2014 11:52:10 140 62. Ali so za tuje delavce kake stvari v Nemčiji posebno neprijetne? (če da) Katere? 1 - neznanje jezika 0,5 2 - slabe stanovanjske razmere 0,5 3 - stiki z oblastmi, policijo, težave v zvezi z dovoljenji 0,1 4 - Nemci nas zapostavljajo, so neprijazni do nas 68,2 5 - imamo malo stikov z Nemci, človek se počuti osamljenega 0,5 6 - v prostem času je zelo dolgočasno 0,5 7 - delo je težko, delovni pogoji so slabi 0,4 8 - drugo: 0,0 9 - nič ni posebno neprijetnega, ne vem, kaj bi rekel 0,2 0 - b.o. 28,9 63. In kaj je za tuje delavce v Nemčiji posebno prijetno? 1 - dober zaslužek, možnost prihranka denarja 0,1 2 - življenjski standard 0,5 3 - urejeni odnosi pri delu, priznanje za opravljeno delo 0,0 4 - več možnosti za izkoriščanje prostega časa 23,4 5 - bolj sproščeni seksualni odnosi 0,3 6 - čistoča, urejenost okolja 0,3 7 - drugo 0,5 8 - ne morem oceniti, ne vem 0,0 9 - nič ni posebno prijetnega 0,0 0 - b.o. 74,8 64. Ali imate občutek, da vam je v Nemčiji zagotovljena trajna zaposlitev, ali ne? 1 - da 42,2 2 - ne vem 14,7 3 - ne 41,2 0 - b.o. 1,9 65. Koliko ur povprečno delate na teden (redno in nadure)? 1 - manj kot 40 ur 3,8 2 - od 40 do 44 53,5 3 - od 45 do 49 14,4 4 - od 50 do 54 13,4 5 - od 55 do 59 4,5 6 - od 60 do 64 4,8 7 - od 65 do 69 0,7 8 - 70 ur in več 3,2 0 - b.o. 1,7 VREDNOTE-9.indb 140 13.10.2014 11:52:10 141 66. Ali poleg dela v firmi delate morda še kje drugje? (če da) Kaj delate in koliko ur približno delate na mesec? 1 - manj kot 8 ur na mesec 0,7 2 - od 8 do 12 8,5 3 - od 13 do 17 0,2 4 - od 18 do 22 1,4 5 - od 23 do 27 0,6 6 - 28 ur in več 3,5 9 - ne dela drugje 82,5 0 - b.o. 2,6 67. Ali ste plačani na mesec, na uro, na akord ali drugače? (možna sta dva odgovora) prvi odgovor drugi odgovor 1 - na uro 50,5 0,4 2 - na mesec, na teden 30,9 10,5 3 - na akord 10,4 9,5 4 - na procente 1,7 3,5 5 - premija 0,4 2,0 6 - drugače: 3,2 1,9 7 - ne vem 0,1 0,2 9 - mašilo 0,0 72,0 0 - b.o. 2,7 0,0 68. Ali dobite glede na delo, ki ga opravljate, večje, enako ali manjše plačilo kot vaši nemški sodelavci? 1 - dobim več 6,8 2 - dobim enako plačilo 71,1 3 - dobim manj 8,9 4 - ne vem 4,2 9 - nimam nemških sodelavcev, ki opravljajo enako delo 7,1 0 - b.o. 1,9 VREDNOTE-9.indb 141 13.10.2014 11:52:10 142 (če je že bil zaposlen v Jugoslaviji) 69a. Če bi imeli možnost, da sami spremenite način dela ali kaj drugega v podjetju v Jugoslaviji, kjer ste bili nazadnje zaposleni, kaj in v kakšni meri bi spremenili? (če pred odhodom ni bil zaposlen v Jugoslaviji) 69b. Glede na vaše delovne izkušnje v Nemčiji, ali bi kaj spremenili v Sloveniji? (če da) Kaj in v kakšni meri bi spremenili? nič ne bi deloma spreme- spreme- bi spre- nil bi v nil menil celoti ne vem 1 2 3 4 9 0 a. organizacija in načrtovanje dela 11,7 27,8 18,3 18,7 22,2 1,3 b. strojna oprema 7,8 29,9 23,9 14,6 22,1 1,8 c. izkoriščanje delovnega časa 23,9 24,3 17,1 11,3 22,1 1,3 d. način poklicnega izobraževanja 33,8 18,0 7,2 17,3 22,1 1,6 e. kontrola delavcev nad vodilnimi 16,9 26,0 15,2 18,3 22,1 1,5 f. plačevanje po opravljenem delu 7,8 29,9 30,0 9,2 22,1 1,0 g. način napredovanja pri delu 15,6 29,6 16,8 14,2 22,1 1,8 h. odnosi med sodelavci 37,9 19,3 8,3 10,7 22,1 1,7 i. kontrola vodilnih nad delavci 20,1 27,1 13,4 15,8 22,1 1,4 j. vpliv političnih organizacij znotraj podjetja 22,0 15,2 8,7 30,2 22,1 1,8 k. obstoječi sistem samoupravljanja 28,9 17,2 5,6 24,4 22,0 1,9 l. prehrana delavcev v podjetju 36,8 13,6 9,1 17,0 22,0 1,5 m. stanovanjska politika 11,9 22,5 28,6 13,7 22,0 1,2 n. razpored delovnega časa 49,2 10,5 5,9 11,4 21,9 1,2 9 - v Jugoslaviji je bil zaposlen 0 - b.o. 70. Koliko časa nameravate še ostati v Nemčiji? (vpišite število let) 1 - eno leto 19,9 2 - dve leti 14,5 3 - 3 do 5 let 11,8 4 - 6 let in več 4,1 8 - ne vem 41,9 9 - za stalno 6,8 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 142 13.10.2014 11:52:10 143 (če se bo vrnil) 71. In zakaj boste ostali še toliko časa? (če bo ostal za stalno) Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 1,0 2 - pull Nemčije 22,4 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 36,0 4 - push Nemčije 0,5 5 - pull Slovenije 2,5 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,6 7 - neopredeljeni 2,2 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 0,4 0 - b.o. 34,3 motivi: 1 - institucionalni, delovni 2,8 2 - institucionalni, politični 0,2 3 - institucionalni, lastninski 0,5 4 - institucionalni, generalno 1,4 5 - socializacijski, izobrazbeni 6,6 6 - socializacijski, izvorna družina 0,3 7 - socializacijski, lastna družina 2,0 8 - socializacijski, generalno 0,4 9 - sankcijski, dohodek 7,9 10 - sankcijski, potrošnja 2,0 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 15,0 12 - sankcijski, življenjski stil 1,8 13 - sankcijski, generalno 20,2 14 - drugo 0,4 40 - sistem kot celota 0,9 50 - neformalne grupe 0,0 60 - izključno osebni motivi 1,9 70 - slučajne okoliščine 0,0 80 - neopredeljivo 1,5 00 - b.o. 34,2 VREDNOTE-9.indb 143 13.10.2014 11:52:10 144 Zakaj boste za stalno ostali tukaj? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 0,4 2 - pull Nemčije 4,1 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 0,9 4 - push Nemčije 0,0 5 - pull Slovenije 0,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,0 7 - neopredeljeni 0,1 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 0,1 0 - b.o. 94,3 motivi: 1 - institucionalni, delovni 1,2 2 - institucionalni, politični 0,1 3 - institucionalni, lastninski 0,7 4 - institucionalni, generalno 0,4 5 - socializacijski, izobrazbeni 1,3 6 - socializacijski, izvorna družina 0,2 7 - socializacijski, lastna družina 1,9 8 - socializacijski, generalno 0,2 9 - sankcijski, dohodek 0,5 10 - sankcijski, potrošnja 0,1 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 1,7 12 - sankcijski, življenjski stil 1,3 13 - sankcijski, generalno 3,2 14 - drugo 0,1 40 - sistem kot celota 0,8 50 - neformalne grupe 0,0 60 - izključno osebni motivi 0,5 70 - slučajne okoliščine 0,0 80 - neopredeljivo 0,0 00 - b.o. 85,7 72. In kam boste šli potem? 1 - v Jugoslavijo 82,6 2 - v drugo državo, katero: 1,3 3 - ne vem 9,0 4 - ostal bom v Nemčiji 6,9 0 - b.o. 0,2 VREDNOTE-9.indb 144 13.10.2014 11:52:11 145 (če se bo vrnil v Jugoslavijo) 73. In zakaj se boste vrnili v Jugoslavijo? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 0,8 2 - pull Nemčije 0,4 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 3,4 4 - push Nemčije 4,9 5 - pull Slovenije 57,5 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 10,8 7 - neopredeljeni 1,4 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 0,1 0 - b.o. 20,6 motivi: 1 - institucionalni, delovni 1,3 2 - institucionalni, politični 0,1 3 - institucionalni, lastninski 5,7 4 - institucionalni, generalno 0,9 5 - socializacijski, izobrazbeni 1,6 6 - socializacijski, izvorna družina 4,5 7 - socializacijski, lastna družina 11,7 8 - socializacijski, generalno 0,7 9 - sankcijski, dohodek 0,2 10 - sankcijski, potrošnja 0,1 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 7,9 12 - sankcijski, življenjski stil 0,3 13 - sankcijski, generalno 1,4 14 - drugo 0,2 40 - sistem kot celota 40,3 50 - neformalne grupe 0,6 60 - izključno osebni motivi 0,9 70 - slučajne okoliščine 0,9 80 - neopredeljivo 1,3 00 - b.o. 20,6 VREDNOTE-9.indb 145 13.10.2014 11:52:11 146 (za tiste, ki se nameravajo vrniti v Jugoslavijo) 74. V kakšnem primeru bi se bili pripravljeni vrniti tudi prej? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 1,4 2 - pull Nemčije 1,6 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 2,6 4 - push Nemčije 10,8 5 - pull Slovenije 36,9 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 1,2 7 - neopredeljeni 13,7 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 0,3 0 - b.o. 31,6 motivi: 1 - institucionalni, delovni 23,8 2 - institucionalni, politični 0,3 3 - institucionalni, lastninski 0,7 4 - institucionalni, generalno 0,7 5 - socializacijski, izobrazbeni 0,5 6 - socializacijski, izvorna družina 5,6 7 - socializacijski, lastna družina 2,7 8 - socializacijski, generalno 0,5 9 - sankcijski, dohodek 0,2 10 - sankcijski, potrošnja 0,2 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 4,3 12 - sankcijski, življenjski stil 12,8 13 - sankcijski, generalno 0,5 14 - drugo 9,3 40 - sistem kot celota 2,3 50 - neformalne grupe 0,5 60 - izključno osebni motivi 3,1 70 - slučajne okoliščine 23,8 80 - neopredeljivo 0,3 00 - b.o. 31,8 VREDNOTE-9.indb 146 13.10.2014 11:52:11 147 (za tiste, ki se ne nameravajo vrniti v Jugoslavijo) 75. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se vendarle vrnili v Jugoslavijo? Odgovori so klasificirani na osnovi modela 1 - push Slovenije 0,6 2 - pull Nemčije 0,1 3 - istočasno push Slovenije ter pull ZRN 0,1 4 - push Nemčije 1,2 5 - pull Slovenije 3,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,1 7 - neopredeljeni 2,7 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 0,0 0 - b.o. 92,1 motivi: 1 - institucionalni, delovni 1,8 2 - institucionalni, politični 0,4 3 - institucionalni, lastninski 0,1 4 - institucionalni, generalno 0,1 5 - socializacijski, izobrazbeni 0,0 6 - socializacijski, izvorna družina 0,2 7 - socializacijski, lastna družina 0,4 8 - socializacijski, generalno 0,5 9 - sankcijski, dohodek 0,0 10 - sankcijski, potrošnja 0,0 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 0,0 12 - sankcijski, življenjski stil 0,0 13 - sankcijski, generalno 1,2 14 - drugo 0,0 40 - sistem kot celota 2,2 50 - neformalne grupe 0,0 60 - izključno osebni motivi 0,4 70 - slučajne okoliščine 0,1 80 - neopredeljivo 0,3 00 - b.o. 91,6 76. Prosim obkrožite opis, ki najbolj ustreza vaši sedanji situaciji v Nemčiji? 1 - molče prenašam težave, nočem se zameriti, treba se je prilagoditi razmeram 8,6 2 - pri delu se je pač treba prilagoditi, doma in s prijatelji pa živim po svoje 26,9 3 - počutim se kot tujec, držim se zase, ali pa se družim le s Slovenci 17,7 4 - na nemške razmere sem se privadil, zadovoljen sem, da sem v Nemčiji 37,7 5 - nobeden od teh opisov ne ustreza, drugi 6,3 6 - ne vem 1,7 0 - b.o. 1,0 VREDNOTE-9.indb 147 13.10.2014 11:52:11 148 77. Koliko najmanj bi morali zaslužiti na mesec v Jugoslaviji, da bi se (prej) vrnili domov? Podatki so v datoteki! 6 - ne vem 8,1 7 - vrnitev ni odvisna od zaslužka 19,6 8 - sploh se ne mislim vrniti v Jugoslavijo 6,8 9 - ne vem, če se bom vrnil v Jugoslavijo 7,4 0 - b.o. 1,7 (če se namerava vrniti) 78. Kateri poklic oziroma kakšno delo nameravate opravljati po vrnitvi v Jugoslavijo? (vpiši odgovor in šifriraj) 1 - nekvalificirani delavec 3,7 2 - priučeni ali polkvalificirani delavec 9,5 3 - kvalificirani delavec 32,6 4 - visokokvalificirani delavec 5,1 5 - pomožni uslužbenec 0,1 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 1,3 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 6,8 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 4,7 9 - samostojni obrtnik 3,9 10 - svobodni poklic 0,2 11 - kmet 2,0 12 - kmečka gospodinja 1,5 13 - pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,4 14 - dijak 0,0 15 - vajenec 0,0 16 - študent 0,2 17 - upokojenec 2,9 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 1,2 19 - druge vzdrževane osebe 0,0 20 - drugo 2,0 21 - ne namerava se vrniti 11,6 22 - ne ve ali se bo vrnil 6,2 00 - b.o. 4,1 79. Kakšno je vaše sedanje zdravstveno stanje? 1 - odlično 40,3 2 - v glavnem dobro 51,2 3 - sem bolan, a ne prehudo 5,2 4 - sem bolan 2,6 5 - ne morem reči 0,7 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 148 13.10.2014 11:52:11 149 80. Ali ste bili v času, odkar ste v Nemčiji, kdaj resneje bolni? 1 - da, resno bolan 12,3 2 - da, a ne hudo 19,1 3 - nisem bil bolan 68,1 0 - b.o. 0,5 81. Ali je stanovanje, kjer ste živeli pred odhodom iz Slovenije, vaša last, ste bili najemnik ali podnajemnik? 1 - stanoval sem v lastni hiši / (bil) sem lastnik stanovanja 12,5 3 - bil sem najemnik stanovanja 11,9 4 - stanoval sem pri starših 55,3 5 - bil sem podnajemnik – samostojni ali v stanovanju sorodnikov ali prijateljev 15,6 7 - stanoval sem v domu, internatu, drugo 4,6 82. Kako ste bili zadovoljni z vašimi stanovanjskimi razmerami pred odhodom? 1 - bil sem zelo zadovoljen 18,6 2 - bil sem zadovoljen 40,9 3 - deloma sem bil zadovoljen 14,7 4 - bil sem nezadovoljen 16,7 5 - bil sem zelo nezadovoljen 9,2 0 - b.o. 0,0 83. Prosimo povejte, kako ste stanovali ob prihodu v Nemčijo, kje stanujete sedaj in kakšni so vaši načrti glede stanovanja v Nemčiji? ob prihodu sedaj v načrtu 1 - baraka, zasilni prostori 7,0 2,7 2,3 2 - le prostor za spanje 4,0 0,7 0,6 3 - dom za tuje delavce 44,8 30,9 26,7 4 - soba, podnajemnik 25,6 13,4 12,9 5 - samostojno stanovanje v bloku 6,8 20,8 20,4 6 - samostojno stanovanje v manjši stavbi 9,2 27,9 26,3 7 - enodružinska hiša 0,7 1,6 4,8 8 - drugo 1,4 0,5 1,4 0 - b.o. 0,4 0,3 4,4 VREDNOTE-9.indb 149 13.10.2014 11:52:11 150 84. Kdo vam je posredoval vaše sedanje stanovanje? 1 - firma, kjer sem zaposlen 52,2 2 - stanovanjska agencija 0,8 3 - prijatelji, sorodniki 8,1 4 - nemški znanci 2,2 5 - kdo drug, kdo: 5,8 6 - sam sem si ga poiskal 28,5 9 - sem (postajam) lastnik stanovanja 1,0 0 - b.o. 1,4 85. S kom ste stanovali ob prihodu v Nemčijo, s kom sedaj skupaj stanujete in s kom nameravate v Nemčiji v prihodnje skupaj stanovati? ob prihodu sedaj v načrtu 1 - z ženo, možem 8,3 14,7 14,3 2 - z otroci 0,6 1,6 1,3 3 - z ženo (možem) in otroci 3,7 21,8 24,1 4 - s starši, z drugimi sorodniki 7,2 3,6 2,7 8 - sam 28,4 23,8 23,0 9 - z dekletom (fantom) 0,6 1,9 2,1 10 - z drugimi delavci 49,7 30,7 26,7 00 - b.o. 0,7 0,5 4,9 86. Kako veliko je vaše stanovanje oziroma stanovanjski prostor? Podatki so v datoteki! 87. Koliko oseb vključno z vami prebiva v tem stanovanju (v tem prostoru)? 1 - 1 oseba 11,4 2 - 2 osebi 31,0 3 - 3 osebe 20,1 4 - 4 osebe 16,8 5 - 5 oseb ali več 4,7 9 - živim sam 15,3 0 - b.o. 0,6 88. Kako ste zadovoljni z vašimi sedanjimi stanovanjskimi razmerami v Nemčiji? 1 - zelo sem zadovoljen 28,9 2 - zadovoljen sem 45,1 3 - deloma, do neke mere sem zadovoljen 15,4 4 - nisem zadovoljen 8,6 5 - zelo sem nezadovoljen 1,1 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 150 13.10.2014 11:52:11 151 89. Kolikšna je mesečna najemnina za vaše stanovanje (stanovanjske prostore)? 2 - manj kot 79 DM 23,0 3 - od 80 do 119 DM 18,2 4 - od 120 do 159 DM 13,5 5 - od 160 do 199 DM 10,1 6 - od 200 do 299 DM 15,8 7 - od 300 in več 14,2 9 - ne plačujem najemnine (plačuje firma) 5,2 0 - b.o. 0,5 (če se namerava vrniti v Jugoslavijo) 90. V katerem kraju v Sloveniji ali drugje v Jugoslaviji želite prebivati po vrnitvi? Podatki so v datoteki! (če se namerava vrniti v Jugoslavijo) 91. V kakšni hiši nameravate stanovati po vrnitvi? 1 - v kmečki hiši 3,9 2 - v modernizirani kmečki hiši 6,8 3 - v enodružinski hiši, v vrstni hiši, v dvojčku 49,6 4 - v večnadstropni stari hiši 1,6 5 - v bloku, stolpnici 11,5 6 - v zasilnem prostoru 0,0 7 - še ne vem 11,5 9 - ne nameravam se vrniti, ne vem, če se bom vrnil 14,9 0 - b.o. 0,2 92. Ali morda nameravate kupiti stanovanje, graditi ali popraviti hišo v Jugoslaviji? 1 - da, graditi hišo 21,4 2 - da, kupiti stanovanje 7,4 3 - ne vem še, ali bom kupil ali gradil 9,2 4 - da, popravil bom hišo ali stanovanje 9,2 5 - sem že kupil, že gradim hišo, stanovanje 26,2 6 - ne nameravam kupiti, graditi 9,0 8 - ne vem, če se bom vrnil v Jugoslavijo 8,0 9 - ne nameravam se vrniti v Jugoslavijo 8,4 0 - b.o. 1,2 VREDNOTE-9.indb 151 13.10.2014 11:52:11 152 93. Ali ste se v času vašega bivanja v Nemčiji kaj preseljevali iz kraja v kraj? 1 - ne 73,0 2 - da, enkrat 18,7 3 - da, dvakrat 3,9 4 - da, trikrat 2,2 5 - da, štirikrat in večkrat 1,9 0 - b.o. 0,4 94. Ali so med vašimi najbližjimi sosedi oziroma ljudmi v okolju v katerem živite, ljudje naštetih narodnosti in kakšne stike imate z njimi? smo včasih se le jih ni v prijatelji, se po- poz- nima mojem si poma- gova- drav- nobenih se ne smo si okolju gamo rjamo ljamo stikov trpimo sovražni b.o. 1 2 3 4 5 6 7 0 a. Slovenci iz istega kraja 50,0 44,3 2,4 0,3 0,9 0,1 0,0 1,9 b. Slovenci iz drugih krajev 26,7 63,4 5,8 1,6 1,8 0,0 0,0 0,7 c. Italijani 60,3 4,9 9,0 11,5 12,5 0,3 0,1 1,4 d. Hrvati 35,7 26,6 19,6 9,4 8,0 0,0 0,1 0,5 e. Grki 65,9 3,4 6,1 9,4 14,0 0,1 0,2 0,8 f. Srbi 49,6 16,2 16,7 8,6 7,8 0,4 0,1 0,6 g. Turki 56,1 3,2 6,4 10,7 18,9 2,8 0,6 1,3 h. Nemci 19,0 32,7 28,0 13,4 6,5 0,0 0,0 0,4 i. Španci 69,4 3,5 6,3 7,5 11,4 0,1 0,0 1,8 j. drugi 69,1 2,5 3,5 3,8 4,3 0,1 0,2 16,6 95. Tukaj imam listo (seznam) različnih narodov, ki živijo in delajo v Nemčiji. V kakšnih stikih bi hoteli biti s pripadniki teh narodov? da bi ne delali morem v dobrih skupaj; da bi reči, ne v sorod- v prija- sosed- v dobrih se čim morem stvu s teljskih skih delovnih manj izogibal se poroko stikih odnosih odnosih družili bi se jih odločiti b.o. 1 2 3 4 5 6 7 0 a. Nemci 14,5 46,4 21,5 12,3 2,4 0,4 1,6 0,9 b. Slovenci 52,1 38,2 5,1 2,8 0,3 0,0 1,0 0,4 c. Hrvati 12,5 44,7 20,8 11,7 6,5 1,3 1,9 0,7 d. Grki 2,1 25,2 24,3 20,4 15,8 3,4 7,8 1,0 e. Španci 2,1 24,1 23,8 21,9 14,4 2,8 9,4 1,5 f. Srbi 5,2 40,1 23,9 14,3 9,7 2,1 3,6 1,0 g. Turki 1,3 20,4 19,2 20,5 21,2 8,9 7,4 1,0 h. Italijani 1,9 23,3 22,3 21,4 17,0 6,1 7,0 1,0 i. drugi 0,8 8,5 7,0 7,3 3,6 0,7 9,2 62,8 VREDNOTE-9.indb 152 13.10.2014 11:52:12 153 96. Ali ste imeli ali pa imate sedaj (bodisi v Sloveniji ali v Nemčiji) katerega od predmetov, ki jih bom naštel, in ali nameravate katerega od njih kupiti? kupil sem v imel sem času, odkar nimam in ne že pred delam v nameravam nameravam odhodom Nemčiji kupiti kupiti b.o. 1 2 4 8 0 a. pralni stroj 12,3 41,8 20,4 15,2 10,3 b. pomivalni stroj za posodo 0,4 7,3 15,1 73,5 3,7 c. stroj za pletenje 0,9 3,5 8,2 83,8 3,7 d. šivalni stroj 10,9 24,5 20,8 37,0 6,8 e. foto aparat 10,8 52,5 11,1 13,3 12,3 f. filmska kamera, projektor 0,9 11,9 17,4 66,1 3,6 g. avto 2,4 45,5 19,9 17,1 15,1 h. stereo radio, gramofon, stereo gramofon 5,1 49,0 12,9 22,9 10,2 i. pohištvo 9,0 32,0 21,6 10,9 26,5 j. televizor 9,6 52,0 12,8 17,2 8,4 k. barvni televizor 0,4 12,4 33,5 49,8 3,9 l. magnetofon 2,7 45,8 15,3 30,4 5,8 97. Ali imate tukaj v Nemčiji v zakupu nepremičnine ali pa jih morda nameravate vzeti v zakup (tudi gostilne)? 1 - da, imam v, zakupu, kaj: 5,3 2 - da, nameravam vzeti v zakup, kaj: 1,7 3 - imam in nameravam vzeti v zakup 0,5 4 - nimam in ne nameravam vzeti v zakup 91,8 0 - b.o. 0,6 98. Ali ste kupili ali pa nameravate kupiti v ZRN nepremičnine (npr. hišo, lokal, itd.)? (če da) Kaj ste kupili in kaj nameravate kupiti? 1 - nič nisem in ne nameravam kupiti 94,5 2 - kupil sem in ne nameravam drugega 1,9 3 - nameravam kupiti 2,4 4 - kupil sem in nameravam kupiti 0,7 0 - b.o. 0,4 99. Kakšen je bil vir dohodkov vašega gospodinjstva v Sloveniji? 1 - izključno iz nekmetijske dejavnosti 69,2 2 - iz nekmetijske in / ali kmetijske dejavnosti / b.o. 30,8 VREDNOTE-9.indb 153 13.10.2014 11:52:12 154 100. Ali ste vi lastnik ali solastnik posestva ali zemlje v Jugoslaviji? 1 - lastnik 6,0 2 - solastnik 6,9 3 - niti lastnik, niti solastnik, a domači imajo zemlji 26,6 9 - nimamo posestva 60,5 0 - b.o. 0,0 (če je lastnik ali solastnik posestva) 101. Kaj nameravate s posestvom? 1 - prodati vse posestvo 0,5 2 - prodati del posestva 0,3 3 - obdržati tako kot je 8,9 4 - še dokupiti zemljo 3,4 5 - kaj drugega, kaj: 2,6 9 - ni lastnik, niti solastnik 83,6 0 - b.o. 0,6 (za kmečka in mešana gospodinjstva v Sloveniji) 102. Med kakšne kmete se prištevate pri vas doma? 1 - med siromašne 2,6 2 - med male 18,6 3 - med srednje 15,6 4 - med velike (trdne) 2,2 5 - ne vem 0,1 6 - ne želim odgovoriti 0,1 9 - nimamo posestva → preidite na vprašanje 107 60,8 0 - b.o. 0,0 (za kmečka in mešana gospodinjstva v Sloveniji) 103. Koliko hektarjev zemlje imate (če ni sam lastnik) oziroma ima vaša družina? (vpiši in šifriraj) vse zemlje obdelovane gozda 1 - do pol hektarja 0,6 1,2 3,2 2 - od 0,5 do 1 ha 1,5 3,7 4,4 3 - od 1 do 2 ha 4,5 6,6 5,8 4 - od 2 do 3 ha 4,7 7,2 2,1 5 - od 3 do 4 ha 5,1 3,8 2,2 6 - od 4 do 5 ha 2,2 3,5 1,5 7 - od 5 do 8 ha 5,9 4,1 1,4 8 - od 8 do 10 ha 3,8 1,4 0,8 9 - od 10 do 15 ha 3,6 0,8 1,4 10 - od 15 do 20 ha 1,6 0,8 0,5 11 - 20 ha in več 2,4 0,8 0,5 99 - nimam, nimamo zemlje 60,9 60,9 60,7 00 - b.o. 3,2 5,2 15,5 VREDNOTE-9.indb 154 13.10.2014 11:52:12 155 (če imajo zemljo doma) 104. Ali ste pred odhodom v Nemčijo sami obdelovali zemljo? 1 - da 19,9 2 - ne 18,8 9 - nimamo zemlje 60,9 0 - b.o. 0,4 (za kmečka in mešana gospodinjstva v Sloveniji) 105. Ali imate sedaj na vaši kmetiji v Sloveniji tudi kmetijske stroje? (če da) Katere? Podatki so v datoteki! (za kmečka in mešana gospodinjstva v Sloveniji) 106. Ali nameravate kupiti še kakšen stroj? (če da) Povejte prosim, katere stroje nameravate kupiti? Podatki so v datoteki! (če izjavi, da namerava po vrnitvi opravljati obrt) 107. Ali nameravate kupiti stroje in naprave (tudi kamion) za opravljanje obrti v Nemčiji ali v Jugoslaviji, ali pa jih morda že imate? 1 - jih že imam 0,7 2 - nameravam jih kupiti 9,2 3 - nekaj jih že imam, a jih še nameravam kupiti 1,2 4 - ne vem, če bom kupil 6,1 5 - nimam jih in jih ne nameravam kupiti 3,4 8 - ne bom se vrnil v Jugoslavijo, ne vem, če se bom vrnil 9,3 9 - ne nameravam opravljati obrti 68,6 0 - b.o. 1,6 (če je bil pred odhodom v tujino zaposlen v Jugoslaviji) 108. Ali ste v času pred odhodom v tujino imeli kako funkcijo v organih (samo)upravljanja v podjetju? 1 - bil sem član upravnega odbora / delavskega sveta / drugega samoupravnega organa 16,8 4 - nisem bil član organov samoupravljanja 58,0 8 - bil sem zaposlen pri privatniku / nisem bil zaposlen v YU / b.o. 25,3 109. Ali ste bili ob odhodu iz Jugoslavije član sveta krajevne skupnosti, občinske skupščine in podobno? 1 - bil sem član 6,1 2 - nisem bil član 91,6 3 - ne želim odgovoriti 1,5 0 - b.o. 0,8 VREDNOTE-9.indb 155 13.10.2014 11:52:12 156 110. Ali ste bili v času tik pred odhodom iz Slovenije član naslednjih družbenopolitičnih organizacij in ali ste imeli v njih kako funkcijo? bil sem nisem bil bil sem član in sem bil sem član član deloval funkcionar b.o. 1 2 3 4 0 a. Socialistična zveza 59,9 36,8 0,9 1,2 1,3 b. Zveza komunistov 91,5 5,9 0,2 0,8 1,6 c. Zveza sindikatov 48,5 45,7 1,5 3,4 0,9 d. Zveza mladine, Zveza študentov 48,5 41,7 2,6 6,1 1,0 (če je član Zveze komunistov) 111. Ali nameravate po vrnitvi v Jugoslavijo zopet delovati kot član Zveze komunistov Jugoslavije? 1 - da, nameravam 2,5 2 - ne vem 1,9 3 - ne nameravam 1,5 7 - ne nameravam se vrniti 0,3 8 - ne vem, če se bom vrnil 0,3 9 - nisem bil član ZKJ 93,2 0 - b.o. 0,3 (samo za rojene pred letom 1929) 112. Ali ste sodelovali v NOB? Ali ste bili med vojno morda zaprti, internirani ali vojni ujetnik? 1 - da, aktivno sem sodeloval v borbenih formacijah narodno osvobodilne vojske 1,5 2 - da, bil sem aktivist, terenec, ilegalec, kurir 0,5 3 - materialno sem pomagal gibanju 0,5 4 - bil sem interniran, zaprt, vojni ujetnik (izseljen) 0,8 5 - nisem sodeloval v NOB 4,7 6 - ne želim odgovoriti 0,2 9 - rojen sem bil leta 1929 ali kasneje 91,7 0 - b.o. 0,0 113. Ali so vas morda mobilizirali v nemško vojsko ali pa izselili v Nemčijo? 1 - da, mobilizirali so me 1,8 2 - da, izselili so me v Nemčijo 2,3 3 - ne 11,0 4 - ne želim odgovoriti 0,2 9 - rojen po letu 1929; rojen po letu 1945 84,5 0 - b.o. 0,2 VREDNOTE-9.indb 156 13.10.2014 11:52:12 157 114. Ali ste sedaj član nemške Zveze sindikatov (DGB) in ali imate v DGB kako funkcijo? 1 - da, sem član / da, imam funkcijo 34,8 3 - nisem član, a sem bil / nisem član / b.o. 65,2 (če ni član DGB) 115. Ali nameravate postati član DGB? 1 - da 4,6 2 - ne 59,9 3 - sem že član 34,1 0 - b.o. 1,5 (če je član DGB ali če namerava postati) 116. Zakaj ste ali nameravate postati član DGB? prvi drugi odgovor odgovor 1 - je koristno za delavce nasploh 7,9 0,6 2 - sindikat delavce ščiti ob nezaposlenosti, odpovedi 5,5 1,0 3 - zaščita ob štrajku 7,7 1,5 4 - zaščita pred lastnikom 0,2 0,1 5 - pomoč nasploh 5,2 3,8 6 - potegujejo se za plače, stanovanje 0,8 0,2 7 - ker smo vsi delavci 1,9 0,1 8 - bil je član v Jugoslaviji, pa je tudi tukaj 0,3 0,1 9 - sindikati v Nemčiji se bolj zavzemajo za delavce kot v Jugoslaviji 0,1 0,1 10 - vsi moramo biti član sindikata 4,1 0,4 11 - nespecificirano pristajanje 2,3 0,3 12 - ne pride v poštev; detaširan, lastnik, premajhna firma, ni sindikata 2,8 0,0 13 - drugo 2,4 0,8 88 - ne vem 1,0 0,0 99 - ni član, ne namerava biti član 57,1 0,0 99 - b.o. 0,6 0,0 VREDNOTE-9.indb 157 13.10.2014 11:52:12 158 (če ni član DGB in ne namerava postati) 117. Zakaj niste in ne nameravate postati član DGB? prvi drugi odgovor odgovor 1 - ni nobene koristi, ne koristi tujim delavcem 6,6 0,4 2 - ga ne zanima, nima časa, noče biti član nobene organizacije 15,2 0,4 3 - ima slabe izkušnje s sindikati 0,5 0,2 4 - je v drugem sindikatu 0,6 0,0 5 - nič ne ve o tem, ni informiran 3,1 0,1 6 - samo jemljejo denar 1,4 0,3 7 - noče se družiti z Nemci, noče biti član nemškega sindikata 0,2 0,0 8 - hoče biti član samo jugoslovanskega sindikata 2,2 0,1 9 - misli se kmalu vrniti v Jugoslavijo 5,2 0,7 10 - nespecificirano odklanja 1,3 0,1 11 - ne pride v poštev; detaširan, lastnik, premajhna firma, ni sindikata v firmi 18,1 0,1 12 - drugo 4,4 0,8 88 - ne vem 1,6 0,0 99 - je že član sindikata, namerava postati 38,3 0,0 00 - b.o. 1,3 96,6 118. Ali veste, katere politične stranke so v Nemčiji? (če navede eno ali več strank) Ali simpatizirate s katero od teh strank in katero posebej odklanjate? (če da) Katero? pozna (ne simpatizira, ne pozna ne odklanja) simpatizira odklanja b.o. 1 2 3 4 0 a. SPD 28,8 39,7 30,0 1,0 0,4 b. CDU / CSU 33,4 47,2 4,9 13,8 0,6 c. FDP 44,4 42,6 8,2 4,1 0,7 d. DKP 46,1 43,6 2,8 6,7 0,7 e. NPD 47,5 31,2 0,1 19,9 1,3 119. Ali mislite, da bi tuji delavci morali imeti svoje sindikalne in politične organizacije? 1 - da, svoje sindikate 21,8 2 - da, svoje politične organizacije 1,0 3 - da, oboje 16,0 4 - ne vem, nisem razmišljal o tem 31,3 5 - ne 28,4 0 - b.o. 1,4 VREDNOTE-9.indb 158 13.10.2014 11:52:12 159 120. Ali mislite, da je za tuje delavce v Nemčiji pomembno, da imajo svoje predstavnike v lokalnih (mestnih, krajevnih, občinskih) organih? 1 - zelo pomembno 22,2 2 - pomembno 35,8 3 - malo pomembno 5,0 4 - nepomembno 10,9 5 - ne vem 25,6 0 - b.o. 0,4 121. Ali bi bili vi pripravljeni prevzeti kakšno funkcijo v krajevnih ali drugih lokalnih organih v Nemčiji, kjer živite? 1 - da 23,6 2 - ne vem 18,4 3 - ne 57,8 0 - b.o. 0,2 122. Ali se vam zdi, da si interesi nemških in tujih delavcev nasprotujejo, ali ne? 1 - da, nasprotujejo si 28,8 2 - ne vem 24,9 3 - ne nasprotujejo si 45,4 0 - b.o. 0,8 (če da) 123. V čem si nasprotujejo? 1 - nasprotujejo si zaradi delovnih navad 1,6 2 - izkoriščajo tujo delovno silo 1,3 3 - Nemci želijo obdržati svoje položaje, tujci pa jih želijo doseči 2,7 4 - tukaj ne trošimo denarja, ga pošiljamo domov 0,7 5 - tujci gledajo samo na denar, Nemci pa tukaj živijo 2,3 6 - Nemci lažje pridejo do stanovanja 0,3 7 - Nemci se čutijo ogrožene 1,9 8 - tujci se čutijo ponižani 0,6 9 - staro sovraštvo iz vojne 0,4 10 - Nemci so bolj dinamični, sposobni 0,4 11 - si pač tujec, Slovenec 1,6 12 - razredna dimenzija 0,3 13 - sistemska dimenzija 8,2 14 - drugo 5,1 88 - ne vem, če si nasprotujejo 25,7 89 - interesi si ne nasprotujejo 44,9 00 - b.o. 2,0 VREDNOTE-9.indb 159 13.10.2014 11:52:12 160 124. Ali se sindikati (DGB) bolj zavzemajo za nemške ali za tuje delavce, ali so nepristranski? 1 - bolj se zavzemajo za tuje delavce 1,8 2 - zavzemajo se za oboje enako 55,6 3 - včasih bolj za domače, včasih bolj za tuje 3,8 4 - bolj se zavzemajo za nemške delavce 15,0 5 - sploh se ne zavzemajo za delavce 0,1 6 - ne vem 22,4 0 - b.o. 1,4 125. Ali lahko delavci v ZRN vplivajo na odločanje v podjetjih? (če da) Na kakšen način? 1 - ne morejo vplivati 30,4 2 - ne vem, če lahko vplivajo in kako lahko vplivajo 31,3 3 - da, lahko vplivajo 37,4 0 - b.o. 0,6 126. Katere skupine ljudi so po vašem mnenju v Nemčiji najbolj privilegirane in katere najbolj zapostavljene? 127. Kaj pa v Jugoslaviji? (seštevek treh navedb pri vsakem odgovoru) 126. v Nemčiji 127. v Jugoslaviji najbolj najbolj najbolj najbolj priviligirani zapostavljeni priviligirani zapostavljeni 1 - lastnina 0,0 0,0 1,2 0,3 2 - premoženje 5,2 0,6 2,6 0,2 3 - status, splošni (delodajalci in pdb.) 5,1 0,5 6,4 0,0 4 - političen status generalno (politiki, člani partije in pdb.) 2,3 0,5 9,9 0,3 5 - politična hierarhija (funkcionarji in pdb.) 1,3 0,1 2,7 0,0 6 - vodilni v podjetju (top management) na sploh 0,6 0,0 4,4 0,0 7 - višji, srednji vodilni kader, šefi 0,2 0,0 1,7 0,0 8 - nižji vodilni kader (mojstri, delovodje in pdb.) 1,6 0,0 0,7 0,3 9 - strokovnjaki v podjetju 1,5 0,1 0,8 0,0 10 - beli ovratniki(uslužbenci raznih vrst, administracija ipd.) 0,8 0,1 1,5 0,0 11 - delavci nasploh 1,2 2,9 0,3 7,9 12 - delavci višjih kvalifikacij 0,3 0,0 0,1 0,1 13 - delavci nižjih kvalifikacij ‚navadni‘ 0,4 4,7 0,1 6,2 14 - izobrazba 2,2 0,9 3,5 1,6 15 - dohodek 0,6 0,3 0,4 0,2 VREDNOTE-9.indb 160 13.10.2014 11:52:13 161 126. v Nemčiji 127. v Jugoslaviji najbolj najbolj najbolj najbolj priviligirani zapostavljeni priviligirani zapostavljeni 16 - nacija kot celota 3,0 4,4 0,2 1,3 17 - nacija: domačini 13,2 0,1 0,0 0,1 18 - nacija: imigranti 1,7 9,3 0,1 1,0 19 - nacija: Slovenci 6,5 0,2 4,7 0,8 20 - nacija: Turki 0,1 15,0 0,0 0,0 21 - nacija: Hrvati 0,1 0,3 0,7 0,3 22 - nacija: Muslimani, Bosanci 0,0 0,3 0,0 2,7 23 - nacija: Srbi 0,0 0,1 0,8 0,5 24 - nacija: Grki 0,4 2,8 0,1 0,0 25 - nacija: Španci 0,5 0,5 0,0 0,1 26 - nacija: Makedonci, Šiptarji 0,0 0,2 0,1 2,6 27 - nacija:Italijani 2,9 2,3 0,0 0,0 28 - nacija: Portugalci 0,1 0,1 0,0 0,0 29 - supranacionalne organizacije (EVG) 0,4 0,1 0,0 0,0 30 - politična emigracija 0,0 0,0 0,0 0,0 31 - znanje jezika 0,2 0,3 0,0 0,0 32 - spol 0,2 0,4 0,1 0,2 33 - razred kot celota - kapitalisti 4,9 0,0 0,0 0,0 34 - razred kot celota – delavci 0,1 3,5 0,2 3,1 35 - razred kot celota – tuji delavci 0,0 1,0 0,0 0,1 36 - razred kot celota – kmetje 0,0 0,1 0,1 5,6 37 - majhni kmetje 0,0 0,0 0,0 0,5 38 - lenuhi 0,1 2,7 0,4 1,5 39 - reveži 0,0 2,1 0,1 2,5 40 - ostalo 0,9 1,9 0,7 1,3 41 - neformalne grupe (tisti, ki imajo / nimajo zvez ipd.) 0,6 0,1 2,7 0,9 42 - vsepovsod isto, ni razlike 0,2 0,0 0,2 0,0 43 - noče odgovoriti 0,9 0,1 1,4 0,1 44 - drugo, neopredeljivo 2,3 2,7 1,8 3,4 45 - religija 0,0 0,0 0,0 0,0 88 - ne vem, ne morem se odločiti 15,1 8,4 19,9 9,7 99 - ni privilegiranih, ni zapostavljenih 20,1 11,9 20,6 12,7 00 - b.o. 14,7 30,0 17,8 38,3 128. Ali kaj veste o tem, da je bila v Jugoslaviji pred kratkim sprejeta nova ustava? 1 - da, dobro sem seznanjen 9,7 2 - da, nekaj sem slišal o tem 43,5 3 - ne, nisem seznanjen 46,1 0 - b.o. 0,6 VREDNOTE-9.indb 161 13.10.2014 11:52:13 162 (za tiste, ki so seznanjeni) 129. Ali bi lahko navedli kako novost iz nove jugoslovanske ustave? 1 - navaja 13,7 2 - ne navaja, ostali 86,3 130. Ali ste vi kdaj sodelovali v štrajku v Nemčiji ali v Jugoslaviji? 1 - da, v Nemčiji 19,2 2 - da, v Jugoslaviji 1,3 3 - da, v Nemčiji in v Jugoslaviji 0,7 4 - ne 78,1 0 - b.o. 0,7 131. Če bi prišlo do štrajka v nemškem podjetju, ali bi bilo dobro, da bi se mu jugoslovanski delavci pridružili, ali ne? 1 - dobro bi bilo 61,7 2 - kakor kdaj 8,9 3 - ne bi bilo dobro 13,5 4 - ne vem 15,0 0 - b.o. 0,8 132. Če bi v vašem podjetju pričeli štrajkati tuji delavci, ali bi se jim vi pridružili, ali ne? 1 - da 45,0 2 - ne vem 18,4 3 - ne 27,8 4 - premalo nas je, ni tujih delavcev 6,6 0 - b.o. 2,2 133. Ali mislite, da je štrajk primerno sredstvo v borbi za zagotovitev delavskih interesov? 1 - da 59,1 2 - ne vem 20,4 3 - ne 19,8 0 - b.o. 0,6 VREDNOTE-9.indb 162 13.10.2014 11:52:13 163 134. Kakšen način življenja in navade vam bolj ustrezajo, ali slovenske ali nemške? bolj nemški mislim, da ni bolj sloven- način razlike ski način ne vem b.o. 1 2 3 4 0 a. hrana 2,5 11,7 85,5 0,1 0,1 b. zabava 15,3 19,1 61,1 4,3 0,2 c. preživljanje prostega časa 18,7 19,6 57,3 3,9 0,5 d. stiki s sosedi 4,9 25,9 61,0 7,8 0,4 e. življenje v klubu, društvu 7,5 15,3 43,4 32,9 0,8 f. pesmi, plesi 8,6 20,6 68,2 2,3 0,2 g. odnosi med starši in otroci 7,9 29,6 46,5 15,5 0,5 h. obnašanje 27,6 31,8 34,9 5,0 0,7 i. praznovanje 23,9 24,3 47,4 3,9 0,5 j. odnosi med fanti in dekleti 11,6 29,9 38,1 20,1 0,3 k. odnosi med možem in ženo 12,2 27,7 33,9 25,8 0,5 135. Ali nam lahko poveste, če ste verni in ali obiskujete verske obrede (hodite k maši)? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 6,9 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mesečno) obiskujem verske obrede 7,2 3 - sem veren in le včasih (ob velikih praznikih in ob posebnih priložnostih) obiskujem verske obrede 22,9 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 18,6 5 - ne morem reči, ali sem veren ali ne, čeprav obiskujem verske obrede 4,6 6 - ne morem reči, ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 5,6 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 4,8 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 28,2 9 - ne želim odgovoriti 1,0 0 - b.o. 0,2 (če obiskuje verske obrede) 136. Ali v Nemčiji obiskujete verske obrede (hodite k maši) bolj ali manj pogosto kot prej v Jugoslaviji? 1 - bolj pogosto kot prej 5,6 2 - enako pogosto kot prej 13,4 3 - manj pogosto kot prej 26,2 4 - ne želim odgovoriti 0,6 9 - ne obiskujem verskih obredov 53,8 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 163 13.10.2014 11:52:13 164 (če obiskuje verske obrede) 137. Ali obiskujete predvsem slovenske, hrvaške ali nemške maše in druge verske obrede? 1 - predvsem slovenske 32,4 2 - predvsem hrvaške 0,7 3 - predvsem nemške 3,6 4 - slovenske, hrvaške in nemške 4,3 5 - ne želim odgovoriti 0,8 9 - ne obiskujem verskih obredov 57,4 0 - b.o. 0,7 138. Če ocenjujete na splošno, kakšen je odnos nemških oblasti do Jugoslovanov v ZRN? 1 - zelo dober 4,0 2 - dober 52,7 3 - zadovoljiv 30,7 4 - slab 3,9 5 - zelo slab 0,5 9 - ne vem, nimam izkušenj 7,9 0 - b.o. 0,3 139. Ali vas je kdo s strani podjetja ali oblasti v Nemčiji kdaj resno opozoril na to, da bi lahko izgubili dovoljenje za delo ali bivanje? (če da) Kdo in zakaj? 1 - da, v podjetju 2,9 2 - da, izven podjetja 1,7 3 - da, v podjetju in izven podjetja 1,0 4 - ne 93,3 0 - b.o. 1,0 140. Ali ste doslej v Nemčiji imeli kake težave? 1 - da 20,6 2 - ne 79,4 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 164 13.10.2014 11:52:13 165 (če da) 141. Kakšne so bile te težave? (seštevek dveh odgovorov) 1 - težave z nemščino 2,9 2 - težave pri prilagajanju na novo okolje 0,8 3 - bolezen, poškodba 2,8 4 - težave v zvezi z delom, delodajalcem, šefom, mojstrom, težave v podjetju, na delovnem mestu, premalo zaslužil 3,4 5 - bil je brez zaposlitve, iskal je (ustrezno) zaposlitev 0,6 6 - osebne, intimne težave, osamljenost (npr. težave z ženo, otroki itd.) 1,4 7 - težave s stanovanjem 3,5 8 - težave z Nemci v okolju 0,1 9 - težave pri urejanju migrantskega statusa 0,8 10 - težave s političnimi emigranti 0,1 11 - težave z drugimi jugoslovanskimi delavci 0,3 12 - težave s Slovenci 0,0 13 - težave z drugimi tujimi delavci 0,1 14 - težave s cerkvijo, duhovnikom, cerkvenim davkom itd. 0,0 15 - težave s sodiščem, policijo, oblastmi 1,9 16 - težave z jugoslovanskim podjetjem 0,2 17 - težave z jugoslovanskim konzulatom 0,2 18 - težave s slovenskim klubom, jugoslovanskim klubom 0,0 19 - bil je ogoljufan, okraden 0,7 20 - težave zaradi diskriminacije 0,0 21 - smrt žene, moža, otroka, sestre, brata … 0,2 22 - druge težave 2,3 23 - imel je težave, a ni vpisano kakšne 0,7 99 - ni imel težav 70,3 00 - b.o. 9,2 VREDNOTE-9.indb 165 13.10.2014 11:52:13 166 (če je imel težave) 142. Na koga ste se obrnili po pomoč? 1. odgovor 2. odgovor 1 - na nadrejenega, šefa 1,6 0,1 2 - na prijatelje, sodelavce iz Slovenije 2,9 0,4 3 - na slovenski klub, društvo 0,0 0,0 4 - na socialnega delavca v podjetju, izven podjetja 1,3 0,1 5 - na jugoslovanski konzulat 0,9 0,3 6 - na prijatelje ali sodelavce iz drugih jugoslovanskih republik 0,1 0,1 7 - na jugoslovanski klub, društvo 0,0 0,0 8 - na slovenskega duhovnika 0,3 0,5 9 - na nemškega duhovnika 0,1 0,0 10 - na nemški sindikat (DGB) 0,5 0,2 11 - na Arbeiterwohlfahrt 0,6 0,0 12 - na Caritas 0,0 0,3 13 - na nemške oblasti 1,4 0,2 14 - na koga drugega, koga: 2,8 0,7 15 - na nikogar se nisem obrnil po pomoč 7,8 0,0 19 - nisem imel težav 78,8 0,0 20 - mašilo 0,0 97,0 00 - b.o. 0,8 0,0 143. Ali ste v času, odkar ste v Nemčiji, imeli kake težave z drugimi Slovenci ali drugimi Jugoslovani? (če da) S kom in kakšne vrste težave? 1 - s političnimi emigranti (ne glede na narodnost) 1,4 2 - s Slovenci 1,9 3 - s Hrvati 1,2 4 - s Srbi 1,0 5 - z Bosanci (Muslimani) 0,6 6 - s pripadniki drugih jugoslovanskih narodov ali narodnosti 1,5 7 - z Jugoslovani (z ‚južnimi brati‘, ‚jugoviči‘, jug. podjetjem) 2,9 8 - ne želi odgovoriti 0,1 9 - ni imel težav s Slovenci ali drugimi Jugoslovani 86,6 0 - b.o. 2,8 VREDNOTE-9.indb 166 13.10.2014 11:52:13 167 Vrsta težav: 1 - v zvezi s politiko, z odnosom do Jugoslavije 1,2 2 - v zvezi z nacionalizmom, šovinizmom 0,7 3 - pijančevanje, razgrajanje 0,5 4 - pretepi, poškodbe 1,9 5 - nepovrnjen dolg, bil je prevaran kot porok, kupil je slabo blago, ogoljufan, okraden 2,8 6 - povzročena škoda na avtu, predmetih 0,2 7 - druge težave 4,0 8 - ni opredeljeno 1,3 9 - ni imel težav s Slovenci in drugimi Jugoslovani 84,8 0 - b.o. 2,6 Ali je v izjavi šovinizem: 1 - šovinizem je jasno izražen 0,8 2 - odgovor dopušča sum o šovinizmu 1,0 3 - v odgovoru ni nobenih znakov šovinizma 5,0 4 - neopredeljivo 5,7 9 - ni imel težav s Slovenci in drugimi Jugoslovani 84,8 0 - b.o. 2,6 144. Ali lahko tuji delavci v ZRN izražajo svoja osebna prepričanja v enaki meri kot nemški državljani, ali ne? 1 - bolj kot nemški državljani 0,5 2 - enako kot nemški državljani 56,1 3 - manj kot nemški državljani 27,8 4 - mnogo manj kot nemški državljani 2,5 5 - sploh ne morejo izražati svojih osebnih prepričanj 0,4 6 - ne vem, ne morem oceniti 12,4 0 - b.o. 0,3 145. Kaj pa vi osebno? Ali v Nemčiji lahko izražate svoja osebna prepričanja v enaki meri, bolj ali manj kot nemški državljani? 1 - bolj kot nemški državljani 0,8 2 - enako kot nemški državljani 65,4 3 - manj kot nemški državljani 21,5 4 - mnogo manj kot nemški državljani 2,6 5 - sploh ne more izražati svojih osebnih prepričanj 0,7 6 - ne vem, ne morem oceniti 8,3 7 - je nemški državljan 0,2 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 167 13.10.2014 11:52:13 168 146. Kaj bi morali vedeti oziroma o čem bi morali več vedeti o Nemčiji, preden ste odšli? (možnih je več odgovorov) ni izbral izbral b.o. 1 3 9 0 a - o nemškem načinu življenja 43,1 37,3 16,8 2,8 b - o političnih razmerah v Nemčiji 73,0 7,5 16,7 2,8 c - o delovnem času 61,0 19,5 16,7 2,8 d - o vrsti (naravi) dela 66,7 13,8 16,7 2,8 e - o plačah 54,3 26,2 16,7 2,8 f - o cenah 62,7 17,8 16,7 2,8 g - o možnostih napredovanja, izobraževanja 70,9 9,6 16,7 2,8 h - o stanovanjskih razmerah, najemninah 61,8 18,7 16,7 2,8 i - o vremenu, nemški klimi 72,7 7,8 16,7 2,8 j - o davkih, tudi cerkveni davek 61,8 18,7 16,7 2,8 k - o predpisih o javnem redu in miru, o oblasteh 69,6 10,9 16,7 2,8 l - o socialnih dajatvah, zavarovanju 67,0 13,5 16,7 2,8 m - o čem drugem, o čem: 57,4 23,1 16,7 2,8 9 - nič, sem že vse vedel 147. Pri vsakem od naslednjih vprašanj obkrožite enega od petih odgovorov v ustrezni koloni: zelo do neke močno močno mere malo nič ne vem b.o. 5 4 3 2 1 6 0 a. Ali vas prizadene, kadar slišite, da ljudje žaljivo govorijo o Jugoslovanih, čeprav se to 29,1 34,2 23,8 5,2 5,7 1,6 0,4 ne nanaša na vas osebno? b. Ali imate občutek, da bi morali Jugoslovani v Nemčiji 19,8 36,3 27,4 7,2 5,9 2,6 0,8 »držati skupaj«? c. Ali vas kaj gane, če slišite slovensko pesem? 42,3 31,7 15,1 6,5 3,6 0,2 0,6 d. Ali imate občutek, da bi morali Slovenci v Nemčiji 37,2 37,1 15,2 3,8 3,7 1,7 1,4 „držati skupaj“? e. Ali občutite domotožje? 18,8 15,9 21,4 15,7 24,2 0,7 3,2 f. Ali vas moti, če Slovenec v Nemčiji spremeni (ponemči) 25,8 22,7 16,2 10,2 21,6 3,0 0,4 svoje ime? g. Ali bi vas motilo, če bi se morali zaposliti v podjetju, kjer dela 3,2 5,7 9,9 9,5 69,3 2,3 0,1 dosti Jugoslovanov? VREDNOTE-9.indb 168 13.10.2014 11:52:14 169 148. Ali imate prijatelje (prijateljice) v Nemčiji? (če da) Od kod so in kakšne narodnosti so? (možnih je več odgovorov) ni izbral izbral b.o. 1 3 9 0 a - Slovenci iz istega kraja kot jaz ali iz okolice 38,2 58,4 3,2 0,2 b - Slovenci od drugod 11,9 84,6 3,2 0,2 c - Hrvati 56,6 39,9 3,2 0,2 d - Srbi 74,3 22,2 3,2 0,2 e - Nemci 37,5 59,0 3,2 0,2 f - Turki 92,0 4,5 3,2 0,2 g - Grki 91,8 4,7 3,2 0,2 h - Španci 92,5 4,1 3,2 0,2 i - Italijani 89,3 7,2 3,2 0,2 j - drugi 93,7 2,8 3,2 0,2 9 - nimam prijateljev (prijateljic) v Nemčiji (če ima nemške prijatelje, prijateljice) 149. Kako pogoste se obiskujete z vašimi nemškimi prijatelji (prijateljicami)? 1 - zelo pogosto 6,7 2 - pogosto 14,5 3 - včasih 25,5 4 - redko 9,9 5 - nikoli 4,3 9 - nimam nemških prijateljev (prijateljic) 38,7 0 - b.o. 0,5 (če nima nemških prijateljev, prijateljic) 150. Ali bi si želeli nemške prijatelje (prijateljice)? 1 - da 8,6 2 - ne vem 7,5 3 - ne 20,4 9 - imam nemške prijatelje (prijateljice) 62,6 0 - b.o. 0,8 (za neporočene) 151. Ali imate dekle (fanta)? 1 - da 24,4 2 - ne → preidi k vprašanju 156 20,2 9 - sem poročen-a → preidi k vprašanju 156 54,8 0 - b.o. 0,5 VREDNOTE-9.indb 169 13.10.2014 11:52:14 170 (če ima dekle oz. fanta) 152. Kakšne narodnosti je vaše dekle (vaš fant)? 1 - slovenske 18,7 2 - druge jugoslovanske narodnosti, katere: 1,7 3 - nemške 4,3 4 - druge narodnosti, katere: 0,7 8 - nimam dekleta (fanta) 19,7 9 - sem poročen-a 54,4 0 - b.o. 0,5 (če ima dekle oz. fanta) 153. Kje ste spoznali vaše dekle (fanta)? 1 - v Jugoslaviji 13,2 2 - v ZRN 11,6 3 - drugje 0,4 9 - nimam dekleta (fanta) 19,8 0 - b.o. 0,4 (če ima dekle oz. fanta) 154. Ali morda živite skupaj z vašim dekletom (fantom)? 1 - da 3,4 2 - ne, dekle/fant je v Jugoslaviji 11,4 3 - ne, dekle/fant je v Nemčiji 9,3 4 - ne želim odgovoriti 0,5 8 - nimam dekleta (fanta) 19,8 9 - sem poročen-a 54,9 0 - b.o. 0,6 (če ima dekle oz. fanta in če skupaj živita) 155. Koliko časa že živita skupaj? 1 - do 6 mesecev 0,4 2 - od 6 do 12 mesecev 0,6 3 - eno leto do 3 leta 1,4 4 - 3 leta in več 1,2 7 - ne živim skupaj z njo (z njim) 21,3 8 - nimam dekleta (fanta) 19,8 9 - sem poročen-a 54,9 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 170 13.10.2014 11:52:14 171 156. Ali si dopisujete s svojci, prijatelji, znanci v Jugoslaviji? (če da) Od koga prejemate pisma in razglednice in komu sami pišete? prejemam niti ne pisma, preje- nimam s prejemam razgle- samo mam, niti so z njim kom in pišem dnice pišem ne pišem v Nemčiji b.o. 1 2 3 4 5 6 0 a. žena, mož 44,7 16,1 0,1 0,0 19,8 15,7 3,6 b. otroci 45,9 17,2 0,3 1,4 20,4 11,5 3,2 c. fant, dekle 67,0 12,5 0,6 0,1 13,3 2,8 3,7 d. starši, bratje, sestre 3,5 81,2 4,4 0,6 8,7 0,8 0,7 e. drugi sorodniki 5,2 43,1 6,0 3,8 40,6 0,0 1,4 f. prijatelji, znanci 6,7 35,2 5,8 3,0 48,4 0,0 0,8 157. Ali ste bili pred odhodom iz Jugoslavije član kakega kulturnega, športnega, poklicnega ali drugega društva? 1 - da 36,1 2 - ne 63,9 0 - b.o. 0,0 158. Ali v ZRN v vaši bližini deluje kako slovensko ali jugoslovansko društvo? (če da) Katero? 1 - da 63,5 2 - ne deluje 14,6 3 - ne vem, če deluje 21,7 0 - b.o. 0,2 (le za tiste, ki vedo za društvo) 159. Ali ste član kakega takega društva in ali opravljate kake dolžnosti v njem? (če da) Katerega društva? 1 - sem član 15,9 3 - nisem član 84,1 (če društva ni) 160. Ali mislite, da bi bilo koristno, če bi v vašem okolju ustanovili kako slovensko ali jugoslovansko društvo (klub)? 1 - da, slovensko 19,8 2 - da, jugoslovansko 1,3 3 - da, oboje 3,1 4 - ne vem 10,5 5 - ne bi bilo koristno 1,3 9 - društvo je že 63,5 0 - b.o. 0,5 VREDNOTE-9.indb 171 13.10.2014 11:52:14 172 (če je odgovoril, da naj bi ga ustanovili) 161. S čim naj bi se tako društvo predvsem ukvarjalo? društva ni potrebno ustanoviti, s čim ne vem, drugim, če je ni izbral izbral s čim potrebno društvo je b.o. 1 3 7 8 9 0 a. s športom 12,5 12,6 0,7 8,8 63,5 1,9 b. s politiko 23,6 1,5 0,7 8,8 63,5 1,9 c. z verskimi aktivnostmi 23,5 1,6 0,7 8,8 63,5 1,9 d. s stroko 23,4 1,7 0,7 8,8 63,5 1,9 e. s kulturo 10,4 14,7 0,7 8,8 63,5 1,9 f. z zabavami, veselicami 8,4 16,7 0,7 8,8 63,5 1,9 g. z medsebojno pomočjo članom 14,3 10,8 0,7 8,8 63,5 1,9 (če naj bi ustanovili slovensko ali jugoslovansko društvo) 162. Ali bi se vi včlanili v tako slovansko ali jugoslovansko društvo? 1 - da, v slovensko 20,1 2 - da, v jugoslovansko 1,0 3 - da, oboje 2,7 4 - da, vseeno katero 1,3 5 - ne bi se včlanil 8,5 8 - društva ni potrebno ustanoviti; ne vem, če je potrebno 0,5 9 - društvo je že, je že član 62,7 0 - b.o. 3,1 (če ne) 163. Zakaj se ne bi včlanili? Podatki so v datoteki! 164. Ali ste član kakega nemškega društva (kluba)? (če ni) Ali bi si želeli postati član kakega nemškega društva ali kluba? 1 - sem član nemškega kluba, društva, katerega: 8,1 2 - da, želel bi, katerega: 8,0 3 - ne želim 81,2 0 - b.o. 2,7 VREDNOTE-9.indb 172 13.10.2014 11:52:14 173 165. Kako preživljate prosti čas? (seštevek dveh navedb – prikazano le podatki, kjer je seštevek navedbe več kot 1 %) 4 - drugo delo 3,1 5 - učim se 1,5 11 - hodim na slovenske prireditve, zabave, veselice 4,2 13 - hodim na slovenske plese 1,5 14 - hodim na druge plese 6,4 15 - hodim v slovenske gostilne 2,6 16 - hodim v druge gostilne 3,6 17 - igram karte 2,9 19 - družba, petje s prijatelji 3,2 20 - druga zabava 3,0 21 - hodim na izlete, sprehode 28,7 24 - druge oblike rekreacije 1,3 25 - kegljam 2,4 26 - plavam, se kopam 2,2 27 - rokomet, nogomet, košarka, odbojka 2,9 29 - ping-pong, badminton, mini-golf 1,5 30 - šah 1,4 34 - drug šport 3,6 36 - berem leposlovne knjige 12,5 38 - hodim v kino 4,6 39 - poslušam glasbo, hodim na glasbene prireditve 1,6 42 - drugo (kulturno udejstvovanje) 1,6 43 - gledam televizijo 21,6 44 - poslušam radio, kasete, plošče 2,4 45 - hodim na obiske k prijateljem, znancem, se pogovarjam z njimi itd. 12,9 46 - berem časopise, revije 1,9 47 - obiskujem sorodnike 1,2 50 - družinska opravila (kuhanje, šivanje, pranje itd.) 6,3 52 - doma z ženo, z družino 7,5 53 - z dekletom, fantom 2,0 55 - počivam 1,5 57- spim 1,6 59 - ostajam doma 2,9 60 - pohajkujem po mestu, ogledujem trgovine, izložbe 1,3 62 - drugo 2,2 64 - obiskujem Slovenijo 1,9 65 - imam le malo prostega časa 2,4 66 - sploh nimam prostega časa 2,1 67 - delam hišo, gradim 1,0 00 - b.o. 2,6 VREDNOTE-9.indb 173 13.10.2014 11:52:14 174 166. Ali ste bili v zadnjem letu oziroma odkar ste v Nemčiji kdaj v gledališču? 1 - da, večkrat 16,8 2 - da, enkrat 4,5 3 - še ne 78,4 0 - b.o. 0,3 167. Ali ste v zadnjem letu oziroma odkar ste v Nemčiji prebrali kako slovensko leposlovno knjigo? 1 - da, eno knjigo 8,4 2 - da, več knjig 52,0 3 - še nobene 39,6 0 - b.o. 0,0 168. Ali menite, da bi bilo potrebno poskrbeti za to, da bi bile slovenske knjige v Nemčiji bolj dostopne? 1 - da 67,3 2 - ne vem 12,7 3 - ne 11,7 4 - vseeno mi je 8,1 0 - b.o. 0,2 169. Ali ste v zadnjem letu oziroma odkar ste v Nemčiji, prebrali kako nemško knjigo? 1 - da, več knjig 30,8 2 - da, eno knjigo 5,6 3 - še nobene 63,6 0 - b.o. 0,0 170. Ali ste v zadnjem letu oziroma odkar ste v Nemčiji že kdaj bili na kaki slovenski (jugoslovanski) zabavi, veselici, kulturni prireditvi? 1 - da 77,5 2 - še ne 22,5 171. Ali menite, da bi morali prirejati več slovenskih zabav in kulturnih prireditev? 1 - da 63,9 2 - ne 18,6 3 - vseeno mi je 17,2 0 - b.o. 0,3 VREDNOTE-9.indb 174 13.10.2014 11:52:14 175 172. Ali imate kako slovensko druščino, ki se z njo bolj ali manj redno sestajate? 1 - da, redno vsak teden / pogosto / včasih 69,6 4 - ne 30,4 (če da) 173. In kje se predvsem sestajate? (možna sta dva odgovora!) odgovor odgovor 1 - v slovenski gostilni 27,4 0,5 2 - v jugoslovanski gostilni 2,1 6,0 3 - v domu, klubu 7,8 16,1 4 - v stanovanju 27,8 1,7 5 - v cerkvi, pri duhovniku 0,6 4,1 6 - kje drugje 2,8 71,3 9 - nimam druščine 30,1 0,0 0 - b.o. 1,5 0,3 174. Ali se kaj ukvarjate s športom, hodite na tekme kot gledalec, hodite na izlete ipd.? 1 - da, redno vsak teden 13,8 2 - enkrat, dvakrat na mesec 9,4 3 - priložnostno, včasih 33,9 9 - ne ukvarjam se s športom, ne hodim na tekme 42,2 0 - b.o. 0,6 175. Ali greste kdaj v kino? (če da) Kolikokrat približno? 1 - da, večkrat na teden 2,6 2 - da, vsak teden 8,2 3 - enkrat, dvakrat na mesec 16,4 4 - priložnostno, včasih 37,3 5 - ne hodim v kino 35,2 0 - b.o. 0,3 VREDNOTE-9.indb 175 13.10.2014 11:52:14 176 176. Ali redno berete kak slovenski ali jugoslovanski časopis ali revijo? (če da) Katerega? (seštevek štirih navedb) 1 - Delo 21,2 2 - Večer 12,5 3 - Dnevnik 6,5 4 - Primorski dnevnik 0,3 5 - Nedeljski dnevnik 12,7 6 - Komunist 0,1 7 - Pavliha 2,4 8 - Antena 12,8 9 - Stop 0,8 10 - Jana 2,0 11 - Naša žena 0,6 12 - Avto 0,8 13 - Rodna gruda 4,9 14 - drugo 8,9 15 - Družina 1,6 16 - Ognjišče 2,8 17 - Naša luč 5,1 18 - drug verski časopis, revija 0,1 19 - Pomurski vestnik 3,9 20 - Dolenjski list 5,0 21 - Novi tednik (Celje) 0,2 22 - Gorenjski glas 0,2 23 - Tednik (Ptuj) 0,3 24 - drugi lokalni časopisi 0,7 25 - tovarniški časopisi 0,1 26 - Borba 0,3 27 - Vjesnik 0,3 28 - Politika 0,2 29 - Oslobodjenje 0,7 30 - drugo 3,5 31 - Vjesnik u srijedu 1,9 32 - NIN 0,1 33 - Arena 2,3 34 - Ilustrovane novosti 0,5 35 - Sport 1,0 36 - Čik, Novi Čik 0,1 37 - Adam in Eva 1,9 38 - Start 0,4 39 - Vikend 0,3 40 - Sirena 2,1 41 - drugo 1,7 99 - nobenega ne bere redno 36,2 00 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 176 13.10.2014 11:52:15 177 (če redno bere) 177. Ali se poročanje jugoslovanskih časopisov in revij ujema z vašimi lastnimi ugotovitvami in opažanji o naslednjih stvareh? včasih se ne popol- ujema, sploh vem, ne noma se ujema včasih se ne se ne morem ujema se ne ujema ujema oceniti b.o. 1 2 3 4 5 6 9 0 a. o razmerah v Nemčiji 4,0 19,6 21,1 4,6 0,9 12,7 36,9 0,2 b. o položaju jugoslovanskih 2,8 18,1 20,5 6,6 0,9 13,4 36,9 0,6 delavcev v Nemčiji c. o možnostih in pogojih vračanja naših 1,8 12,6 12,8 14,4 3,5 17,6 36,9 0,5 delavcev d. o dogodkih v Jugoslaviji 4,4 25,1 11,0 4,3 0,8 17,1 36,9 0,4 9 - nobenega časopisa ne bere redno VREDNOTE-9.indb 177 13.10.2014 11:52:15 178 178. Ali bi želeli dobivati (še) kak slovenski časopis ali revijo? (če da) Kateri? (seštevek štirih navedb) 1 - Delo 7,7 2 - Večer 6,3 3 - Dnevnik 3,8 4 - Primorski dnevnik 0,1 5 - Nedeljski dnevnik 11,4 6 - Komunist 0,1 7 - Pavliha 1,4 8 - Antena 10,3 9 - Stop 0,8 10 - Jana 2,2 11 - Naša žena 1,2 12 - Avto 0,0 13 - Rodna gruda 0,6 14 - drugo 11,0 15 - Družina 0,2 16 - Ognjišče 0,3 17 - Naša luč 0,4 18 - drug verski časopis, revija 0,0 19 - Pomurski vestnik 0,6 20 - Dolenjski list 1,3 21 - Novi tednik (Celje) 0,2 22 - Gorenjski glas 0,2 23 - Tednik (Ptuj) 0,6 24 - drugi lokalni časopisi 0,1 25 - tovarniški časopisi 0,0 26 - Borba 0,1 27 - Vjesnik 0,1 28 - Politika 0,3 29 - Oslobodjenje 0,0 30 - drugo 0,6 31 - Vjesnik u srijedu 0,0 32 - NIN 0,2 33 - Arena 0,4 34 - Ilustrovane novosti 0,1 35 - Sport 0,1 36 - Čik, Novi Čik 0,1 37 - Adam in Eva 0,2 38 - Start 0,0 39 - Vikend 0,0 40 - Sirena 0,0 41 - drugo 0,3 99 - nobenega ne bere redno 49,1 00 - b.o. 5,0 VREDNOTE-9.indb 178 13.10.2014 11:52:15 179 179. Ali kdaj berete nemške časopise in revije? (če da) Kako pogosto? 1 - redno vsak dan 38,6 2 - večkrat na teden 21,1 3 - večkrat na mesec 8,4 4 - še bolj poredko 6,2 5 - ne berem nemških časopisov in revij 25,4 0 - b.o. 0,4 (če bere) 180. Kateri nemški časopis in revijo berete najbolj pogosto? 1 - navedel nemški časopis 67,8 2 - ni navedel 24,9 0 - b.o. 7,3 181. Ali kdaj poslušate programe jugoslovanskih radijski postaj? (če da) Kako pogosto poslušate posamezne postaje? redko- redno pogosto kdaj nikoli b.o. 1 2 3 4 8 9 0 a. radio Ljubljana 37,3 30,7 18,2 6,8 3,8 2,4 0,7 b. radio Zagreb 1,9 4,1 13,5 71,3 3,7 2,4 3,1 c. radio Beograd 1,2 1,7 10,2 77,7 3,7 2,4 3,2 d. radio Skopje 0,7 1,2 5,9 82,9 3,7 2,4 3,2 e. druge jugoslovanske postaje 2,0 2,9 3,2 79,4 3,7 2,4 6,4 8 - rad bi jih poslušal, a jih ne morem slišati 9 - ne poslušam programa jugoslovanskih radijskih postaj (če poslušate radio Ljubljana) 182. Ali poslušate oddaje radia Ljubljana, ki so namenjene našim rojakom v tujini? (če da) Kako pogosto? 1 - da, redno 35,1 2 - da, pogosto 20,5 3 - redkokdaj 20,3 4 - ne poslušam teh oddaj 12,3 8 - ne poslušam radia Ljubljana 8,3 9 - ne poslušam radia 3,4 0 - b.o. 0,1 VREDNOTE-9.indb 179 13.10.2014 11:52:15 180 (če poslušate radio Ljubljana) 183. Kdaj naj bi bile te oddaje na sporedu? (obkrožite) 1 - pred 5. uro 0,2 2 - 5 do 6 1,2 3 - 6 do 7 0,2 4 - 7 do 8 0,0 5 - 8 do 12 1,0 6 - 12 do 16 0,1 7 - 16 do 17 0,4 8 - 17 do 18 0,1 9 - 18 do 19 0,9 10- 19 do 20 5,2 11 - 20 do 21 18,8 12 - 21 do 22 11,9 13 - 22 do 23 16,5 14 - 23 do 24 1,8 15 - 1 do 5 0,1 16 - ne vem, mi je vseeno 18,6 17 - ne poslušam teh oddaj 11,2 19 - ne poslušam radia Ljubljana 10,7 00 - b.o. 1,0 184. Ali kdaj gledate oddaje nemške televizije? 1 - redno 62,6 2 - pogosto 20,5 3 - včasih 14,2 4 - nikoli 2,5 0 - b.o. 0,2 (če gleda nemško televizijo) 185. Ali kdaj gledate tudi televizijske oddaje, ki so namenjene tujim delavcem v Nemčiji? (če da) Kako pogosto jih gledate? 1 - redno 55,0 2 - včasih 26,3 3 - redkokdaj 8,5 4 - nikoli 7,9 5 - ne gledam nemških televizijskih oddaj 2,3 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 180 13.10.2014 11:52:15 181 (če posluša nemški radio ali gleda televizijo) 186. Kako ocenjujete objektivnost poročanja nemških radijskih in televizijskih postaj o položaju tujih delavcev v Nemčiji? 1 - popolnoma objektivno poročajo 5,9 2 - objektivno poročajo 35,6 3 - kakor kdaj 29,6 4 - neobjektivno poročajo 8,0 5 - popolnoma neobjektivno poročajo 0,7 6 - ne vem, kaj bi rekel 17,7 9 - ne poslušam radia, niti ne gledam televizije 2,5 0 - b.o. 0,0 (če posluša nemški radio ali gleda televizijo) 187. Kako ocenjujete objektivnost poročanja nemških radijskih in televizijskih postaj o dogodkih v Jugoslaviji? 1 - popolnoma objektivno poročajo 4,1 2 - objektivno poročajo 33,5 3 - kakor kdaj 30,2 4 - neobjektivno poročajo 7,5 5 - popolnoma neobjektivno poročajo 0,3 6 - ne vem, kaj bi rekel 21,7 9 - ne poslušam radia, ne gledam televizije 2,5 0 - b.o. 0,1 188. Ali menite, da jugoslovanska (slovenska) družba stori dovolj za to, da Slovenci v tujini ostanejo Slovenci, ali ne? 1 - da, stori dovolj 31,2 2 - ne stori dovolj 37,8 3 - ne vem 27,0 9 - nič ni treba storiti 2,8 0 - b.o. 1,0 VREDNOTE-9.indb 181 13.10.2014 11:52:15 182 (če ne stori dovolj) 189. In kaj bi jugoslovanska (slovenska) družba morala storiti? (seštevek dveh navedb) 1 - ustanoviti klube, društva, jim pomagati, izboljšati njihovo delo, organizirati vse Slovence v tujini, nuditi pomoč za boljšo organizacijo 10,6 2 - poskrbeti za ljudi, ki bi delali v društvih 0,2 3 - poskrbeti, da zasedejo vodilna mesta v društvih Slovenci 0,0 4 - uvesti slovenske šole za otroke delavcev v tujini 4,8 5 - skrbeti za slovenske otroke, ustanoviti slovenske vrtce 2,2 6 - poslati socialne delavce in druge ljudi, ki bi nudili pomoč in reševali različne probleme 2,1 7 - ustanoviti organizacijo za nudenje pomoči Slovencem na tujem 0,2 8 - organizirati več športnih srečanj 0,4 9 - organizirati več zabavnih prireditev, več gostovanj narodno-zabavnih ansamblov 4,2 10 - poslati nam slovenske knjige, ustanoviti slov. knjižnice, čitalnice 4,5 11 - drugo v Nemčiji 4,0 12 - skrbeti za stalne stike med domovino in delavci na tujem 3,1 13 - dajati več informacij o Slovencih v tujini 0,9 14 - pokazati več interesa za delavce v tujini 2,2 15 - več obiskov iz domovine 0,3 16 - vsestranska pomoč iz domovine 0,6 17 - več slovenskega tiska za zdomca 2,2 18 - več slovenskih radijskih oddaj (govornih in glasbenih) 1,8 19 - povečati slišnost radijskih oddaj 0,4 20 - izdajati časopis za zdomce v Nemčiji 0,4 21 - drugo 1,5 22 - omejiti emigracijo, omogočiti vračanje 3,8 23 - seznanjati delavce s pogoji v tujini pred odhodom iz Slovenije 0,7 24 - izpolnjevati obljube zdomcem 0,3 25 - dati več informacij o domovini 0,7 26 - drugo 2,9 27 - družba stori dovolj 27,0 28 - nekaj bi morala storiti, a ne ve kaj 10,0 29 - nič ni potrebno storiti 8,0 00 - b.o. 14,6 VREDNOTE-9.indb 182 13.10.2014 11:52:15 183 190. Pogoji in možnosti za življenje niso enaki v Jugoslaviji in v Nemčiji. Prosimo vas, da za naštete stvari ocenite, ali so boljše v Jugoslaviji ali v Nemčiji, ali pa je približno enako v obeh? ne dosti približno dosti vem, ne bolje je v bolje je v enako je bolje je v bolje je v morem YU YU v obeh ZRN ZRN oceniti b.o. 1 2 3 4 5 6 0 a. možnosti za napredovanje 3,9 13,1 20,1 34,6 8,1 19,5 0,7 b. možnosti za šolanje 7,0 31,7 20,4 17,5 3,5 18,8 1,2 c. kulturno življenje 6,8 22,1 27,6 17,8 2,6 21,7 1,4 d. skrb za brezposelne in bolne 4,3 18,1 20,6 26,8 3,9 24,9 1,3 e. položaj vere, odnosi med cerkvijo in državo 2,3 8,9 13,7 40,0 11,9 22,0 1,0 f. gospodarjenje 0,7 2,9 6,3 38,7 36,6 13,6 1,2 g. miroljubna politika in ugled v svetu 13,5 27,9 22,6 7,1 1,4 26,2 1,3 h. razvoj znanosti in tehnike 1,2 1,0 6,4 43,1 30,4 16,5 1,5 i. naravne lepote dežele 42,8 32,3 13,8 2,9 1,2 6,0 1,0 j. možnosti vplivanja ljudi na družbene odločitve 7,0 19,5 15,5 14,3 1,6 40,9 1,3 k. tovariški odnosi in enakost med ljudmi 9,4 27,0 27,5 13,6 1,3 19,9 1,3 l. občutek osebne svobode 12,1 21,2 21,3 21,5 7,2 15,8 0,9 m. odprtost in sprejemljivost za nove ideje 5,1 9,4 15,3 26,9 9,2 32,9 1,0 VREDNOTE-9.indb 183 13.10.2014 11:52:15 184 191. Ali nam lahko poveste, kaj predvsem pogrešate iz Jugoslavije, Slovenije? (odgovori so šifrirani glede na klasifikacijo modela) 1 - dom, družino, domače 17,0 2 - ženo (moža), otroke 5,9 3 - starše, sorodnike 7,4 4 - dekle, fanta 1,6 5 - prijatelje, znance, družbo 10,5 6 - slovensko okolje, domačnost 10,7 7 - slovenski način življenja, navade, prosti čas 4,2 8 - hrano, pijačo 7,9 9 - domači kraj, hribe, doline, lepote pokrajine, prirodo, podnebje, zrak 8,1 10 - slovensko besedo, pesem knjige, filme 4,2 11 - druge vrednosti na ravni Slovenije 0,7 12 - domovino in druge vrednosti na ravni sistema (Jug.) kot celote 1,0 13 - drugo 1,3 14 - vse pogreša 2,1 99 - ničesar ne pogreša 12,8 00 - b.o. 4,7 192. Kaj menite, da bi najbolj pogrešali, če bi zapustili Nemčijo? (odgovori so šifrirani glede na klasifikacijo modela) 1 - zaslužek, denar 46,6 2 - zaposlitev 2,1 3 - standard, stanovanje 3,8 4 - prijatelje, znance, družbo 2,4 5 - nemško natančnost pri delu, organizacijo dela, odnose pri delu, disciplino, delavnost, vse v zvezi z delovnim okoljem 4,1 6 - nemško okolje, nemški način življenja, prosti čas, čistočo, red 2,1 7 - osebno svobodo, pravice, zakon, možnost napredovanja 2,6 8 - zabavo, hrano, pijačo 1,2 9 - druge osebne vrednote 0,6 10 - druge vrednote na ravni Nemčije 1,8 11 - vse bo pogrešal 1,3 99 - ničesar ne bi pogrešal, ostal bo v ZRN 25,7 00 - b.o., ne ve 5,8 193. Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen-a 54,9 2 - razvezan-a / vdovec, vdova / samski-a (ni bil-a nikoli poročen-a) 45,1 VREDNOTE-9.indb 184 13.10.2014 11:52:16 185 (za poročene in razvezane) 194. Ali ste morda bili že kdaj prej poročeni oziroma razvezani? 1 - da 8,3 2 - ne 66,9 9 - je vdovec, vdova, je samski-a 24,5 0 - b.o. 0,3 (za tiste, ki se nameravajo poročiti) 195. Če bi se poročili, kakšne narodnosti naj bi bila vaša žena (mož)? 1 - slovenske 28,1 2 - druge jugoslovanske narodnosti 0,7 3 - nemške 1,2 4 - druge narodnosti, katere: 0,3 5 - mi je vseeno, katere narodnosti 8,9 6 - ne vem, če se bom poročil-a 2,1 8 - se ne nameravam poročiti 4,0 9 - sem poročen-a 54,0 0 - b.o. 0,7 (če ni poročen-a) 196. Ali se nameravate poročiti? 1 - da 26,2 2 - verjetno da 7,9 3 - ne vem 4,7 4 - verjetno ne 0,7 5 - ne 5,2 9 - sem poročen-a 54,8 0 - b.o. 0,4 (če da ali verjetno da) 197. Kdaj približno se nameravate poročiti? 1 - čez eno leto 7,7 2 - čez dve leti 6,4 3 - čez tri leta 3,5 4 - čez štiri leta 1,6 5 - čez pet let 1,9 6 - več kot pet let 2,8 7 - se ne nameravam poročiti 6,0 8 - poročil se bom, a še ne vem kdaj 10,5 9 - sem poročen-a 55,3 0 - b.o. 4,4 VREDNOTE-9.indb 185 13.10.2014 11:52:16 186 Filter za neporočene PREIDITE K VPRAŠANJU 215 198. Kakšne narodnosti je vaša žena (mož)? 1 - Slovenka, Slovenec 47,6 2 - druge jugoslovanske narodnosti, katere: 3,4 3 - Nemka, Nemec 2,9 4 - druge narodnosti, katere: 0,9 9 - ni poročen-a 45,0 0 - b.o. 0,2 199. Kakšno izobrazbo ima vaša žena (mož)? (navedite zadnj0 šolo, ki jo je obiskoval-a in zadnji dokončani razred. Tečajev se ne upošteva) 1 - manj kot 4 razredi osnovne šole 0,4 2 - 4 razredi osnovne šole 1,6 3 - več kot 4 razredi, a nedokončana osnovna šola 5,5 4 - dokončana osnovna šola 18,0 5 - nedokončana vajeniška, industrijska, poklicna šola 1,1 6 - vajeniška, industrijska, poklicna šola 16,5 7 - nedokončana srednja šola 2,1 8 - štiriletna (ali več) srednja šola 6,8 9 - nedokončana višja, visoka šola 1,4 10 - višja, visoka šola 1,5 00 - ni poročen-a / b.o. 45,3 VREDNOTE-9.indb 186 13.10.2014 11:52:16 187 200. Kakšen poklic opravlja vaša žena (vaš mož)? (če je delavec oz. uslužbenec) Kakšna je njena (njegova) priznana kvalifikacija? (odgovori so šifrirani glede na klasifi-kacijo modela) 1 - nekvalificirani delavec 7,4 2 - priučen ali polkvalificirani delavec 8,7 3 - kvalificirani delavec 17,1 4 - visokokvalificirani delavec 1,4 5 - pomožni uslužbenec 0,4 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 0,8 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 7,1 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 2,0 9 - samostojni obrtnik 0,1 10 - svobodni poklic 0,0 11 - kmet 0,3 12 - kmečka gospodinja 2,2 13 - pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,4 14 - dijak 0,0 15 - vajenec 0,0 16 - študent 0,0 17 - upokojenec 0,4 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 6,1 19 - druge vzdrževane osebe 0,1 20 - drugo 0,1 21 - ni poročen-a 44,9 00 - b.o. 0,4 201. Ali zna vaša žena (mož) nemško? 1 - sploh ne 7,5 2 - zelo slabo 2,8 3 - slabo 7,9 4 - dobro 20,4 5 - zelo dobro 13,0 8 - je Nemka, Nemec 3,1 9 - ni poročen-a 44,9 0 - b.o. 0,3 VREDNOTE-9.indb 187 13.10.2014 11:52:16 188 202. Ali je vaša žena (mož) verna (veren)? 1 - da 36,0 2 - ne 17,6 3 - ne želim odgovoriti 0,6 9 - ni poročen-a 44,8 0 - b.o. 1,6 203. Kje ste spoznali svojo ženo (moža)? 1 - v Jugoslaviji 41,2 2 - tukaj v Nemčiji 13,0 3 - drugje 0,8 9 - ni poročen-a 45,0 0 - b.o. 0,0 204. Katerega leta ste se poročili? (velja za zadnji zakon) Podatki so v datoteki! 205. Ali ste bilo poročeni pred odhodom v tujino? 1 - da 27,6 2 - ne, poročil-a sem se kasneje 27,4 9 - ni poročen-a 45,1 0 - b.o. 0,0 206. Ali živi vaša žena (mož) z vami v Nemčiji, je ostal-a v Sloveniji, ali je kje drugje? 1 - je v Nemčiji 38,8 2 - je v Sloveniji / drugje 16,2 9 - ni poročen-a 45,0 (če žena oz. mož ni v Nemčiji) 207. Ali je vaša žena (mož) redno zaposlen-a? 1 - da 8,8 2 - ne 8,1 3 - žena (mož) je v Nemčiji 38,2 9 - ni poročen-a 45,0 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 188 13.10.2014 11:52:16 189 (če žena oz. mož ni v Nemčiji) 208. Ali si vaša žena (mož) želi priti v Nemčijo? 1 - da 2,6 2 - ne vem 1,0 3 - ne 12,6 8 - žena (mož) je v Nemčiji 38,7 9 - ni poročen-a 45,0 0 - b.o. 0,1 (če žena oz. mož ni v Nemčiji) 209. Ali bo tudi prišla (prišel)? (če da) Kdaj namerava priti? 1 - ne bo prišla (prišel) 14,0 2 - ne vem, če bo prišla (prišel) 1,6 3 - da, še letos 0,4 4 - da, drugo leto 0,3 5 - da, kasneje 0,1 6 - je že v Nemčiji 38,6 9 - ni poročen-a 45,0 0 - b.o. 0,0 (če je žena oz. mož v Nemčiji) 210. Ali je bila vaša žena (mož) zaposlena pred odhodom v Nemčijo, ali ne? 1 - da 25,7 2 - ne 14,0 7 - žena (mož) ni v Nemčiji / je Nemka, Nemec / ni poročen-a 60,3 (če je žena oz. mož v Nemčiji) 211. Ali je vaša žena (mož) zaposlen-a v Nemčiji? 1 - da, s polnim delovnim časom in še dodatno dela / da, s polnim delovnim časom / da, s skrajšanim delovnim časom 31,6 4 - dela le priložnostno / ni zaposlen-a 7,4 8 - žena (mož) ni v Nemčiji 15,8 9 - ni poročen-a 45,2 VREDNOTE-9.indb 189 13.10.2014 11:52:16 190 (če žena oz. mož ni zaposlen-a, a je v Nemčiji) 212. Ali si želite, da bi se vaša žena (mož) zaposlil-a? 1 - da, s polnim delovnim časom 2,7 2 - da, s skrajšanim delovnim časom 0,6 3 - da, le priložnostno 0,6 4 - ne vem, se ne morem odločiti 4,4 5 - ne želim 15,2 7 - žena (mož) ni v Nemčiji 31,2 8 - žena (mož) je zaposlen-a v Nemčiji 45,1 9 - ni poročen-a 2,7 0 - b.o. 0,1 (če je žena oz. mož zaposlen-a v Nemčiji) 213. Kakšen je ženin (možev) povprečen neto zaslužek na mesec? (upoštevajte tudi njen / njegov / zaslužek iz honorarnega in dodatnega dela in le-to, kar so ji / mu / izplačali) 1 - do 1000 DM 11,5 11 - od 1001 do 1500 DM 13,7 16 - od 1501 do 2000 DM 4,7 21 - od 2001 do 2500 DM 1,7 27 - žena (mož) ni zaposlen-a, a je v Nemčiji / žena (mož) ni v Nemčiji 22,3 29 - ni poročen-a 46,0 (če je žena oz. mož v Nemčiji) 214. Ali se vaša žena (mož) želi čimprej vrniti v Jugoslavijo? 1 - da 21,5 2 - ne vem 2,9 3 - ne 11,3 7 - žena (mož) ni v Nemčiji 16,1 8 - žena (mož) je Nemka (Nemec) 2,7 9 - ni poročen-a 45,0 0 - b.o. 0,4 (če se namerava vrniti) 215. Če ste poročeni, ali če se nameravate poročiti pred povratkom, ali naj bi po vaši vrnitvi v Jugoslavijo vaša žena (mož) bil-a zaposlen-a, ali ne? 1 - da 40,6 2 - ne vem 9,4 3 - ne 11,5 9 - vsi izločilni odgovori 37,7 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 190 13.10.2014 11:52:16 191 216. Ali imate otroke? 1 - da, enega ali več 53,1 6 - ne 46,9 217. Prosimo, navedite osnovne podatke o vaših otrocih! Začnite pri najmlajšem: SPOL: otrok otrok otrok otrok 1 - moški 25,9 12,3 2,9 1,0 2 - ženska 27,3 13,0 4,4 1,6 8 - mašilo / nima otrok 46,6 74,5 92,7 97,4 0 - b.o. 0,2 0,2 0,0 0,0 STAROST: otrok otrok otrok otrok 1 - do 1 leta 7,1 0,3 0,0 0,0 2 - 1 do 3 let 12,9 2,5 0,0 0,0 3 - 4 do 6 let 10,1 4,2 0,9 0,0 4 - 7 do 14 let 13,5 11,0 3,0 0,9 5 - 15 do 18 let 3,5 3,4 1,5 0,6 6 - 19 do 25 let 4,6 2,8 1,3 0,6 7 - več kot 25 let 1,5 1,0 0,5 0,4 8 - mašilo / nima otrok 46,6 74,6 92,7 97,4 0 - b.o. 0,2 0,1 0,1 0,0 VREDNOTE-9.indb 191 13.10.2014 11:52:16 192 ŠOLANJE: 1.otrok 2. otrok 3. otrok 4. otrok sedaj sedaj sedaj sedaj obiskuje šolo je obiskuje šolo je obiskuje šolo je obiskuje šolo je šolo končal šolo končal šolo končal šolo končal 1 - otrok še ne hodi v šolo; otrok še hodi 30,6 47,2 7,7 20,2 1,6 5,2 0,0 1,5 v šolo 2 - osnovna šola 12,9 2,2 10,3 1,8 2,6 1,0 0,9 0,5 3 - šola za KV, VKV delavce (poklicne šole) 1,4 0,6 1,2 1,0 0,4 0,3 0,2 0,4 4 - srednje strokovne šole (tehniške, ekonomska, 1,6 0,7 0,8 0,1 0,5 0,2 0,2 0,1 itd.) 5 - gimnazija 0,9 0,4 1,6 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 6 - višje in visoke šole 0,9 0,3 0,3 0,2 0,1 0,0 0,1 0,0 7 - ne hodi več v šolo 4,3 0,0 3,0 0,0 1,9 0,0 1,2 0,0 8 - mašilo / nima otrok 46,6 46,6 74,6 74,6 92,7 92,7 97,4 97,4 0 - b.o. 0,7 1,9 0,5 1,7 0,0 0,5 0,9 0,1 KJE JE OTROK: otrok otrok otrok otrok 1 - v ZRN 25,7 11,9 2,2 0,7 2 - namerava ga pripeljati 1,8 0,6 0,2 0,0 3 - ne ve ali ga bo pripeljal 1,6 0,7 0,0 0,0 4 - ne namerava ga pripeljati 23,1 11,7 4,7 1,9 8 - mašilo / nima otrok 47,5 74,9 92,8 97,4 0 - b.o. 0,4 0,0 0,1 0,0 (če otrok ni v ZRN) Ali je že kdaj bil v Nemčiji dlje kot 4 mesece? otrok otrok otrok otrok 1 - je v ZRN 26,2 12,4 2,3 0,1 2 - da 2,8 1,3 0,2 0,7 3 - ne 22,6 10,9 4,4 1,8 8 - mašilo / nima otrok 46,6 74,7 92,8 97,4 0 - b.o. 1,7 0,7 0,3 0,0 VREDNOTE-9.indb 192 13.10.2014 11:52:16 193 (za tiste, ki imajo otroke v Nemčiji) 218. Ali kaj razmišljate o tem, da bi dali svoje otroke v šolo v Slovenijo? (ne glede na stopnjo šole) 1 - da, na vsak način 10,6 2 - mislim, da bi bilo dobro 2,6 3 - nisem razmišljal o tem 2,6 4 - otroci se bodo šolali v Nemčiji 10,2 7 - otroci so v Jugoslaviji 22,6 8 - otroci so odrasli 4,3 9 - nimam otrok 46,9 0 - b.o. 0,2 219. Ali nameravate imeti (še) kaj otrok? 1 - da, enega 12,9 2 - da, dva 17,2 3 - da, tri in več 3,5 4 - da, ne vem koliko 11,8 5 - ne vem, nisem razmišljal o tem 16,4 6 - ne 36,2 0 - b.o. 2,1 220. Ali ste kaj razmišljali o tem, kje naj bi živeli vaši otroci? (če da) Ali naj bi živeli v Jugoslaviji, ali ne? 1 - v Jugoslaviji 53,4 2 - v Nemčiji 5,5 3 - drugje, kje: 2,1 4 - mi je vseeno, kje bodo živeli 6,9 5 - ne vem, nisem razmišljal o tem 7,3 9 - nimam otrok, ne bom imel otrok 23,5 0 - b.o. 1,4 Če nima otrok, preidite k vprašanju 230 VREDNOTE-9.indb 193 13.10.2014 11:52:16 194 (če so otroci v Jugoslaviji) 221. Kdo skrbi za vaše otroke v Jugoslaviji? 1 - žena, mož 13,9 2 - moji ali ženini (moževi) starši 8,2 3 - drugi sorodniki 1,2 4 - so pri neki družini, ki ni v sorodu 0,3 5 - so v internatih (dijaških, šolskih, vajeniških) 0,0 6 - skrbijo sami zase 0,6 7 - zanje skrbi kdo drug, kdo: 1,0 8 - so že odrasli 3,8 9 - nimam otrok, otroci so v Nemčiji 70,9 0 - b.o. 0,1 (če so otroci v Jugoslaviji) 222. Ali imajo vaši otroci zaradi vaše odsotnosti od doma kake težave? 1 - pogrešajo me, želijo si, da bi se vrnili domov 5,7 2 - težave v šoli, pri učenju 1,3 3 - vzgojne težave 0,8 4 - druge težave 1,0 5 - nimajo nobenih težav 17,5 6 - ne vem, če imajo težave ali ne 2,1 7 - nimam otrok 46,5 9 - otroci so v Nemčiji 24,6 0 - b.o. 0,4 (če ima v Nemčiji otroke, mlajše od 14 let) 223. Kdo skrbi za vaše otroke, ko ste na delu? 1 - žena (mož), ki ni zaposlen-a 6,1 2 - z ženo (možem) se izmenjujeva 3,5 3 - otroci so v varstvu 4,0 4 - otroci so v domu (Kinderheim) 2,8 5 - zanje skrbijo drugi 5,1 6 - otroci so sami doma 1,3 7 - nimam otrok, mlajših od 14 let 6,9 8 - otroci niso v Nemčiji 23,9 9 - nimam otrok 46,4 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 194 13.10.2014 11:52:17 195 (če otroci hodijo v šolo v Nemčiji) 224. Ali vaši otroci obiskujejo dopolnilni pouk v slovenščini? Ali so morda vključeni v dopisni dopolnilni pouk? 1 - da, obiskujejo dopolnilni pouk 3,8 2 - da, vključeni so v dopisni dopolnilni pouk 0,1 3 - ne, ne obiskujejo, ker ga ni 4,6 4 - ne, ne obiskujejo iz drugih razlogov, katerih: 2,9 5 - ne, ker ne vem, ali je dopolnilni pouk v slovenščini 0,5 6 - otroci ne hodijo v šolo, a so v Nemčiji 5,1 7 - nimam šoloobveznih otrok 11,6 8 - otroci niso v Nemčiji 24,5 9 - nimam otrok 46,8 0 - b.o. 0,0 (če so otroci v Nemčiji) 225. Ali imajo vaši otroci zaradi razmer v okolju kake težave? (če da) Kakšne so te težave? 1 - ne znajo jezika 0,4 2 - čutijo odpor do slovenščine, nočejo govoriti slovensko 0,0 3 - mešajo slovenščino in nemščino 0,3 4 - premalo imajo družbe, so osamljeni, izolirani 0,3 5 - otroci so preveč doma, premalo gredo v naravo 0,2 6 - razne oblike diskriminacije otrok v nemškem okolju 0,4 7 - konflikti med starši in otroki, generacijski konflikti 0,0 8 - druge težave 0,5 9 - otroci so še premajhni 0,9 10 - nimajo težav zaradi razmer v okolju 23,6 11 - ne vem ali imajo težave ali ne 0,1 12 - nima otrok 46,5 13 - otroci niso v Nemčiji 25,9 00 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 195 13.10.2014 11:52:17 196 226. Ali kaj storite za to, da bi vaši otroci ostali Slovenci? (če da) Kaj? 1 - doma govorim z njimi slovensko 2 - doma jih učim slovenščine 3 - kupujem slovenske knjige in jih navajam na branje 4 - obiskujem z njimi domovino 5 - pošiljam jih k slovenskem dopolnilnem pouku 6 - ko bodo začeli govoriti, se bodo vrnili v Slovenijo 7 - vrnili se bodo domov na šolanje 8 - drugo 9 - otroci so še premajhni 10 - nič ne stori, ker ne ve, kaj bi bilo treba storiti 11 - nič ne stori, ker ni potrebno, da bi kaj storil 12 - nima otrok 13 - nimam otrok v Nemčiji 00 - b.o. Podatki so v datoteki! (če so otroci v Nemčiji) 227. Ali vaši otroci za svoja leta dobro govorijo slovensko? 1 - zelo dobro 12,2 2 - dobro 6,9 3 - slabo 1,7 4 - zelo slabo 1,2 5 - sploh ne 1,3 7 - otroci sploh še ne govorijo 4,9 8 - otroci niso v Nemčiji 24,8 9 - nimam otrok 46,6 0 - b.o. 0,4 (če so otroci v Nemčiji) 228. Ali vaši otroci za svoja leta dobro govorijo nemško? 1 - zelo dobro 15,4 2 - dobro 4,6 3 - slabo 1,2 4 - zelo slabo 0,8 5 - sploh ne 1,3 7 - otroci sploh še ne govorijo 4,8 8 - otroci niso v Nemčiji 24,8 9 - nimam otrok 46,6 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 196 13.10.2014 11:52:17 197 (če so otroci v Nemčiji) 229. Ali se vaši otroci želijo vrniti v Jugoslavijo? 1 - da, želijo 8,8 2 - ne želijo 5,7 3 - eni želijo, drugi ne 0,8 7 - otroci so še premajhni 11,6 8 - otroci niso v Nemčiji 25,7 9 - nimam otrok 46,3 0 - b.o. 1,0 230. Ali so vaši starši živi? 1 - da, oče 7,8 2 - da, mati 26,0 3 - da, oba 52,1 4 - niti oče, niti mati 13,9 0 - b.o. 0,2 (če da) 231. Ali so vaši starši v Nemčiji? 1 - da, oče 1,4 2 - da, mati 1,9 3 - da, oba 3,8 4 - nihče ni v Nemčiji 80,4 9 - starši niso več živi 12,4 0 - b.o. 0,2 232. Ali je bila vaša mati kdajkoli zaposlena? 1 - da 32,7 2 - ne / ne vem 67,3 0 - b.o. 0,0 233. Kakšno stopnjo izobrazbe ima (je imela) vaša mati? (povejte zadnjo šolo, ki jo je obiskovala in zadnji dokončani razred; tečaji niso upoštevani) 1 - manj kot 4 razredi osnovne šole 13,2 2 - 4 razredi osnovne šole 1,3 3 - več kot 4 razredi, a nedokončana osnovna šola 28,2 4 - dokončana osnovna šola 10,2 5 - nedokončana vajeniška, industrijska, poklicna šola 31,3 6 - vajeniška, industrijska, poklicna šola 12,9 7 - nedokončana srednja šola 2,9 8 - štiriletna (ali več) srednja šola 0,0 9 - nedokončana višja, visoka šola 0,0 10 - višja, visoka šola 0,0 00 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 197 13.10.2014 11:52:17 198 234. Kakšen poklic opravlja (je opravljal) vaš oče večino svojega življenja? (odgovori so šifrirani glede na klasifikacijo modela) 1 - nekvalificirani delavec 8,3 2 - priučeni ali polkvalificirani delavec 8,5 3 - kvalificirani delavec 28,2 4 - visokokvalificirani delavec 8,7 5 - pomožni uslužbenec 0,6 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 1,3 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 4,0 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 2,3 9 - samostojni obrtnik 2,9 10 - svobodni poklic 0,0 11 - kmet 29,8 17 - upokojenec 0,6 21 - drugo, ne vem, se ne spomnim 1,6 00 - b.o. 2,3 (če je bil oče zaposlen) 235. Ali ima (je imel) vaš oče kak vodilni položaj pri delu? (zabeležen najvišji položaj, ki ga je imel v življenju) 1 - direktor / vodja sektorja, oddelka / poslovodja, obratovodja / mojster, delovodja / drug vodilni položaj 20,9 6 - ni imel vodilnega položaja 59,0 9 - oče ni bil nikoli zaposlen / b.o. 20,1 236. Kakšno stopnjo izobrazbe ima (je imel) vaš oče? (povejte zadnjo šolo, ki jo je obiskoval in zadnji dokončani razred; tečajev ne upoštevajte) 1 - manj kot 4 razredi osnovne šole 15,6 2 - 4 razredi osnovne šole 18,1 3 - več kot 4 razredi, a nedokončana osnovna šola 6,2 4 - dokončana osnovna šola 18,8 5 - nedokončana vajeniška, industrijska, poklicna šola 33,2 6 - vajeniška, industrijska, poklicna šola 1,6 7 - nedokončana srednja šola 4,5 8 - štiriletna (ali več) srednja šola 2,0 9 - nedokončana višja, visoka šola 0,0 10 - višja, visoka šola 0,0 00 - b.o. 0,0 237. Ali je (bil) vaš oče član Zveze Komunistov? 1 - da 7,5 2 - ne vem / ne / b.o. 92,5 VREDNOTE-9.indb 198 13.10.2014 11:52:17 199 238. Ali je vaš oče sodeloval v NOB? (če da) Kako? 1 - aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 26,8 2 - bil je aktivist, terenec, obveščevalec, ilegalec, kurir / bil je zaprt, interniran, izseljen, vojni ujetnik / materialno je pomagal gibanju 23,8 5 - ni sodeloval / ne želim odgovoriti / ne vem 49,4 239. Ali je bil vaš oče morda mobiliziran v nemško vojsko ali izseljen v Nemčijo? 1 - da, mobilizirali so ga v nemško vojsko 10,0 2 - da, izselili so ga v Nemčijo 7,5 3 - ne 72,6 4 - ne vem 8,9 5 - ne želim odgovoriti 0,2 0 - b.o. 0,7 240. Ali je imel vaš oče po vojni kakšno funkcijo v političnih organizacijah, oblastnih ali samoupravnih organih? 1 - da 10,3 2 - ne vem 11,5 3 - ne 72,4 9 - po vojni ni več živel 5,3 0 - b.o. 0,4 241. Ali so (bili) vaši starši verni? 1 - samo mati je (bila) verna 15,6 2 - samo oče je (bil) veren 0,4 3 - oba, oče in mati sta (bila) verna 69,3 4 - nobeden ni (bil) veren 11,1 5 - ne želim odgovoriti 0,2 6 - ne vem 3,4 242. Ali imate brate in sestre? (le žive) (če da) Koliko? 1 - en brat (sestra) 7,9 2 - dva brata (sestri) 23,3 3 - trije 11,4 4 - štirje in več 17,9 9 - nimam živih bratov (sester) 20,0 0 - b.o. 19,5 VREDNOTE-9.indb 199 13.10.2014 11:52:17 200 (če ima brate, sestre) 243. Ali kdo od njih živi v tujini? 1 - en 24,6 2 - dva 8,2 3 - trije 3,0 4 - štirje 1,6 5 - pet 0,9 6 - šest 0,4 7 - sedem 0,2 8 - nobeden ne živi v tujini 53,4 9 - nimam bratov (sester) 7,5 0 - b.o. 0,1 (če ima brate, sestre v tujini) 244. Ali kdo od njih živi v ZR Nemčiji? 1 - eden do štirje brati ali sestre 31,2 8 - nobeden ne živi v ZRN, so drugje 34,8 9 - nimam bratov (sester) / niso v tujini 34,0 245. Ali imate kake druge sorodnike v Nemčiji? 1 - imam sorodnike v ZRN 36,6 8 - nimam sorodnikov v ZRN 62,6 9 - b.o. 1,2 VREDNOTE-9.indb 200 13.10.2014 11:52:17 201 246. Ali mislite, da sedanji jugoslovanski carinski predpisi ustrezajo interesom delavcev v tujini, ali ne? (če ne) Kaj naj bi po vašem mnenju spremenili? 1 - carinski predpisi so prestrogi, carina je previsoka 39,1 2 - preveč je pregledovanja, preveč natančno pregledovanje 1,2 3 - ne bi smeli cariniti obrtnih strojev in orodja, nižje bi morali cariniti 0,5 4 - ne bi smeli cariniti gospodinjskih strojev, znižali naj bi carino za gospodinjske stroje 0,6 5 - ne bi smeli cariniti osebnih stvari 1,0 6 - ne bi smeli cariniti poljedelskih strojev, znižali naj bi carino za kmetijske stroje 0,3 7 - uvesti bi morali večje carinske olajšave za delavce, ki so že več let v tujini; ni olajšav za zdomce, premalo jih je 14,4 8 - meja 1 milijon starih din je prenizka 0,1 9 - carina za običajne predmete je previsoka 0,1 10 - previsoka carina za gradbeni material in stroje 0,4 11 - previsoka carina za avtomobile 1,3 12 - carinski predpisi so nejasni, izvajajo jih nedosledno, kriteriji niso enaki 1,8 13 - carinski predpisi se prehitro spreminjajo 0,4 14 - pri carinjenju ne upoštevajo dovolj obrabljenosti predmetov 0,6 15 - carina naj bi veljala samo za avtomobile 0,0 16 - predpisi ne ustrezajo zaradi drugih razlogov 5,9 17 - carino bi bilo treba odpraviti 0,6 18 - predpisi ustrezajo 11,3 19 - ne vem, jih ne poznam dovolj 19,3 00 - b.o. 1,0 247. In kakšne so vaše izkušnje z jugoslovanskimi cariniki? 1 - zelo slabe izkušnje 2,5 2 - slabe 12,3 3 - ne ve, kaj bi rekel, jih težko oceni, neopredeljeno, niti dobre niti slabe 9,1 4 - dobre 23,9 5 - zelo dobre 0,8 6 - ni mogoče oceniti z lestvico 25,6 9 - nimam izkušenj 24,5 0 - b.o. 1,3 248. Kakšne so vaše izkušnje z jugoslovanskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi? 1 - zelo slabe izkušnje 0,3 2 - slabe 2,7 3 - ne ve, kaj bi rekel, jih težko oceni, neopredeljeno, niti dobre niti slabe 2,3 4 - dobre 21,9 5 - zelo dobre 1,0 6 - ni mogoče oceniti z lestvico 9,7 9 - nimam izkušenj 61,0 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 201 13.10.2014 11:52:17 202 249. Kaj bi morala po vašem mnenju narediti jugoslovanska diplomatsko-konzularna predstavništva, da bi se izboljšal položaj jugoslovanskih delavcev v Nemčiji? 1 - morali bi se bolj zanimati za nas 4,0 2 - dajali naj bi nasvete delavcem 0,4 3 - lahko bi nam več pomagali (na razne načine) 3,1 4 - bolj bi morali zaščititi naše delavce 0,5 5 - govorili naj bi po slovensko in imeli naj bi formularje tudi v slovenščini 0,4 6 - ne bi smeli imeti slabega odnosa do Slovencev 0,9 7 - izboljšali naj bi svoje delo (manj čakanja, točnejše informacije, boljše znanje nemščine, več uradnih ur) 1,9 8 - odpravili naj bi negativne lastnosti ljudi na konzulatu (neprijaznost, grobost, lenost, brezobzirnost itd.) 0,4 9 - več sestankov z delavci, informiranje delavcev 2,4 10 - bolj naj bi skrbeli za slovenski pouk 0,3 11 - več srečanj slovenskih delavcev, več kulturnih prireditev, zabav 0,6 12 - drugo 6,6 13 - ne ve, kaj naj bi naredili, ne ve, kakšne naloge ima konzulat 61,3 14 - nič ni treba narediti, naredili so vse, kar so mogli 12,2 15 - nič ne morejo narediti 3,0 00 - b.o. 1,8 250. Kako velik je bil vaš povprečni neto zaslužek na mesec, ko ste pričeli delati v Nemčiji in kako velik je vaš sedanji povprečni neto zaslužek na mesec? (upoštevajte tudi vaš zaslužek iz honorarnega in dodatnega dela in upoštevajte le-to, kar so vam izplačali) dohodek ob pričetku dela dohodek sedaj 1 - manj kot 1000 DM 80,6 19,2 2 - od 1001 do 1600 DM 14,3 59,5 3 - 1601 DM in več 2,7 18,0 4 - ne vem, ne spominjam se, b.o. 2,4 3,3 251. Ali mislite, da bi morali glede na vaše delo imeti višjo plačo, ali ne? 1 - da 41,2 2 - ne vem, kaj bi rekel 15,3 3 - ne 41,9 0 - b.o. 1,6 VREDNOTE-9.indb 202 13.10.2014 11:52:17 203 252. Ali nam lahko poveste ali hranite privarčevani denar v jugoslovanski, nemški ali kaki drugi banki? 1 - v jugoslovanski banki 27,5 2 - v nemški banki 28,6 3 - deloma v jugoslovanski, deloma v nemški banki 14,4 4 - v drugi banki (niti jugoslovanski, niti nemški) 0,2 5 - deloma v nemški, deloma v drugi banki 0,7 6 - ne želim odgovoriti 0,6 8 - ne hranim denarja v banki 14,4 9 - nimam privarčevanega denarja 13,1 0 - b.o. 0,5 (če hrani denar (tudi)v jugoslovanski banki) 253. Povejte prosim, v kateri jugoslovanski banki imate naložen privarčevan denar? 1 - v Ljubljanski banki 33,0 2 - v Mariborski banki 5,3 3 - v Jugobanki 1,6 4 - v drugi jugoslovanski banki, kateri: 2,1 6 - ne želim odgovoriti 0,7 7 - ne hranim denarja v jugoslovanski banki 29,9 8 - denarja ne hranim v banki 13,0 9 - nimam privarčevanega denarja 13,7 0 - b.o. 0,6 (če ne hrani denarja v jugoslovanski banki) 254. In zakaj ne varčujete v kaki jugoslovanski banki? Podatki so v datoteki! (če ima denar naložen v jugoslovanski banki) 255. Ali nam lahko poveste, zakaj ste se odločili prav za to (jugoslovansko) banko? Podatki so v datoteki! (če ima denar naložen v jugoslovanski banki) 256. Kje ste dobili informacije o varčevanju pri tej (jugoslovanski) banki? Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 203 13.10.2014 11:52:17 204 257. Ali nam lahko poveste, koliko približno privarčujete na mesec (povprečno)? Privarčujem okoli: DM 1 - do 500 DM 25,9 10 - 501 do 1000 DM 36,5 15 - več kot 1000 DM 10,8 16 - nič ne privarčujem / ne želim odgovoriti / b.o. 26,8 (če ima prihranjen denar) 258. Koliko denarja približno ste doslej skupaj prihranili z delom v Nemčiji? 259. Koliko denarja nameravate skupno privarčevati v času, ko delate v Nemčiji? 259. 258. namerava skupno doslej prihranil prihraniti Povprečna ocena (šifrirano v tisočih DM) 29,16 49,97 777 - še ne ve, se še ni odločil - 52,4 888 - ne želi odgovoriti 27,8 13,6 999 - nič denarja ni prihranil / nič ne namerava prihraniti 14,4 5,5 000 - b.o. 7,5 2,8 260. Ali pošiljate denar svojcem ali komu drugemu v Jugoslavijo? (če da) Koliko približno pošljete na mesec? (šifrirano v čistem znesku) 1 - do vključno 100 DM 13,1 2 - od 101 do 200 DM 11,9 3 - od 201 do 400 DM 6,9 4 - 401 DM in več 6,9 88 - ne želi odgovoriti 3,6 99 - ne pošilja denarja svojcem ali drugim v Jugoslavijo 52,3 00 - b.o. 5,2 (če pošilja denar v Jugoslavijo) 261. Komu pošiljate denar in ali ga pošiljate redno ali priložnostno? redno priložnostno pošiljam pošiljam ne pošiljam 1 2 3 0 a. ožji družini (žena, mož, otroci) 17,0 2,3 74,6 6,1 b. staršem 17,5 15,1 64,6 2,8 c. drugim sorodnikom 1,8 2,9 90,6 4,7 d. komu drugemu: 0,7 0,6 72,2 26,4 VREDNOTE-9.indb 204 13.10.2014 11:52:18 205 (za tiste, ki se nameravajo vrniti v Jugoslavijo) 262. Ali bi nam lahko povedali, za kaj porabljate sedaj oziroma za kaj nameravate kasneje porabiti prihranjeni denar po vrnitvi v Jugoslavijo? (možnih je več odgovorov) nima ne bo se prihra- vrnil, ne nima njenega ve, če ni izbral izbral načrtov denarja se bo b.o. 1 3 7 8 9 0 a - za stanovanje, za gradnjo hiše 14,2 65,3 7,2 6,2 6,6 0,5 b - za vikend 78,0 1,5 7,2 6,2 6,6 0,5 c - za šolanje otrok 71,1 8,4 7,2 6,2 6,6 0,5 d - za nakup pohištva, gospodinjskih strojev 48,2 31,2 7,2 6,2 6,6 0,5 e - vložil ga bom v obrtno dejavnost 71,5 8,0 7,2 6,2 6,6 0,5 f - kupiti nameravam zemljo, kmetijske stroje, plemensko živino, 69,7 9,7 7,2 6,2 6,6 0,5 graditi gospodarsko poslopje g - osebni avto 57,1 22,3 7,2 6,2 6,6 0,5 h - hranil ga bom v banki 72,7 6,7 7,2 6,2 6,6 0,5 i - vložil ga bom v družbeno podjetje 79,1 0,3 7,2 6,2 6,6 0,5 j - kaj drugega, kaj: 73,5 6,0 7,2 6,2 6,6 0,5 263. Kako največ zveste o tem, kaj se dogaja v Jugoslaviji? (možnih je več odgovorov) ni izbral izbral b.o. 1 3 9 0 a - iz pogovorov v času obiskov v Jugoslaviji 66,0 32,8 1,0 0,1 b - od prijateljev in znancev v Nemčiji 75,9 23,0 1,0 0,1 c - po pismih iz Slovenije 84,7 14,2 1,0 0,1 d - na srečanjih v slovenskem klubu 97,4 1,5 1,0 0,1 e - na predavanjih, sestankih, ki se jih udeležujejo predstavniki iz Jugoslavije 98,5 0,3 1,0 0,1 f - na jugoslovanskem konzulatu 97,6 1,3 1,0 0,1 g - po nemškem radiu, televiziji, tisku 46,2 52,6 1,0 0,1 h - po jugoslovanskem radiu 39,7 59,1 1,0 0,1 i - iz jugoslovanskih časopisov, revij 49,2 49,7 1,0 0,1 j - drugače, kako: 97,8 1,0 1,0 0,1 9 - nikjer, o Jugoslaviji zvem zelo malo, skoraj nič VREDNOTE-9.indb 205 13.10.2014 11:52:18 206 264. Ali imate občutek, da ste dovolj seznanjeni z dogajanji v Jugoslaviji? 1 - zelo dobro sem seznanjen 7,4 2 - še kar dobro sem seznanjen 42,2 3 - premalo sem seznanjen 43,2 4 - sploh nisem seznanjen 3,7 5 - ne vem, kaj bi rekel 3,1 0 - b.o. 0,3 265. Ali bi radi več zvedeli o Jugoslaviji? 1 - da 59,4 2 - ne 39,2 0 - b.o. 1,4 (če da) 266. O čem v Jugoslaviji bi si želeli več vedeti? 1 - navaja 58,7 2 - ne navaja 37,9 0 - b.o. 3,4 267. Kolikokrat ste že bili v Jugoslaviji, odkar ste tukaj na delu? 1 - od 1 do 5 krat 11,1 2 - od 6 do 10 krat 17,2 3 - od 11 do 15 krat 12,5 4 - od 16 do 20 krat 13,8 5 - od 21 do 30 krat 16,2 6 - od 31 do 40 krat 6,7 7 - 41 krat in več 12,8 98 - obiskov je bilo 100 in več 6,5 99 - nikoli 1,6 00 - b.o. 1,6 268. Ali ste v letu 1973 in 1974 kdaj potovali v Jugoslavijo? (če da) Kolikokrat in za koliko časa? a. v letu 1973: 1 - nikoli 6,1 2 - enkrat ali dvakrat 30,6 3 - trikrat do petkrat 34,0 4 - skoraj vsak mesec 17,1 5 - enkrat na mesec in več 12,3 6 - skoraj vsak vikend 0,0 0 - b.o. 0,0 VREDNOTE-9.indb 206 13.10.2014 11:52:18 207 b. v letu 1974: 1 - nikoli 9,3 2 - enkrat ali dvakrat 41,4 3 - trikrat do petkrat 28,3 4 - skoraj vsak mesec 10,6 5 - enkrat na mesec in več 10,4 6 - skoraj vsak vikend 0,0 0 - b.o. 0,0 (če je bil doma leta 1973 ali 1974) 269. Kaj predvsem ste počeli v tem času? (seštevek štirih navedb – napisane le navedbe, kjer je seštevek navedb več kot 1%) 1 - dodatno delam pri drugi firmi 26,8 2 - izdelujem razne predmete 14,0 6 - berem strokovne časopise 4,8 13 - hodim na slovenske plese 1,5 15 - hodim v slovenske gostilne 1,5 16 - hodim v druge gostilne 2,4 18 - popivamo 1,6 20 - druga zabava 3,4 21 - hodim na izlete, sprehode 27,6 22 - hodim v hribe 3,1 24 - druge oblike rekreacije 2,1 47 - obiskujem sorodnike 18,1 49 - skrb za otroke 17,8 51 - delo z otroki, pomoč pri šolanju, vzgoji 1,5 52 - doma z ženo, družino 1,5 54 - drugo – druženje z družino 8,1 55 - počivam 1,9 58 - se dolgočasim 4,7 62 - drugo – počitek, ali neaktivno preživljanje prostega časa 4,7 63 - v slovenskem (jugoslovanskem) društvu, klubu 1,0 65 - imam le malo prostega časa 2,3 67 - drugo 2,4 99 - sploh nimam prostega časa 3,1 00 - b.o. 1,5 (če nima nemškega državljanstva) 270. Ali nameravate zaprositi za nemško državljanstvo? 1 - da 5,2 2 - ne vem, nisem še razmišljal o tem 6,6 3 - ne 79,1 9 - že imam nemško državljanstvo 8,7 0 - b.o. 0,3 VREDNOTE-9.indb 207 13.10.2014 11:52:18 208 (če da) 271. V koliko letih se nameravate priglasiti za nemško državljanstvo? 1 - v enem letu 2,0 2 - v dveh letih 0,8 3 - v treh letih 0,3 4 - v štirih ali več letih 0,7 7 - že imam nemško državljanstvo 8,7 8 - ne vem, če se bom priglasil 10,4 9 - se ne nameravam priglasiti 76,4 0 - b.o. 0,6 272. Ali imate v kraju, kjer živite v Nemčiji, ali pa v širši okolici tega kraja, kake znance Slovence? Ali nam lahko poveste njihove naslove, ker bi jih radi vključili v našo raziskavo. Podatki so v datoteki! 273. Če bi se v prihodnje obrnili na vas s podobno raziskavo, ali bi sodelovali z nami ali ne? 1 - da 91,5 2 - ne vem, če bi 5,0 3 - ne 2,0 0 - b.o. 1,5 274. Ali imate še kakšne pripombe, mnenja v zvezi z našo raziskavo? 1 - pozitivne pripombe 15,9 2 - negativne pripombe 2,7 3 - druge, niti pozitivne niti negativne (vrednostne) pripombe 5,2 4 - druge pripombe ali vprašanja 13,0 0 - nima pripomb 63,1 VREDNOTE-9.indb 208 13.10.2014 11:52:18 209 SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO 6.0 Slovenci po povratku iz ZR Nemčije Vprašalnik in podatkovna knjiga raziskave Niko Toš, Peter Klinar, Stane Saksida, Silva Mežnarić, Sergio Švara Povzetek in pojasnila To poglavje vsebuje popoln prikaz rezultatov raziskave »Slovenci po povratku iz ZR Nemčije«, zasnovane in izvedene v okvirih projekta »Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v imigrantsko družbo ter vračanja v domovino«, ki je potekala v okviru Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, CJM v letih 1974–1984. Empirična raziskava med slovenskimi povratniki iz Nemčije je bila izvedena v času od septembra 1976 do februarja 1977. Terensko delo so na osnovi standardiziranega vprašalnika opravili strokovni sodelavci in študenti/ študentke sociologije na FSPN. V okviru vzorčne zasnove raziskave je bilo anketiranih 461 migrantov po njihovem povratku v domovino. V poglavju je podan popoln zapis vprašalnika z vsemi merskimi in klasifikacijskimi podlagami. V primerih, ko so klasifikacije preobsežne, je uporabnik napoten na izvorno podatkovno bazo, ki je dostopna v ADP. V posameznih primerih je na-knadno uvrščanje odprtih odgovorov izvedeno na modelskih klasifikacijah (glej projektni dokument). Podatki so praviloma prikazani v deležih (%) od skupnega števila (N=461) v raziskavo vključenih respondentov; v posameznih primerih so podatki prikazani kot srednje vrednosti na zmanjšanih osnovah. VREDNOTE-9.indb 209 13.10.2014 11:52:18 210 Opisni prikazi rezultatov in analize te raziskave so objavljeni v seriji publikacij Migracije, 1 do 32, še posebej pa v biltenih Migracije 15 in 19.1 Osnovni pojmi: mednarodne migracije, remigracije, motivi za vračanje, push- -pull, odnos domačega okolja do remigrantov itd. 1. N. Toš, P. Klinar, S. Mežnarić, S. Švara (1977), Slovenci po povratku iz Nemčije, prvo poročilo, Migracije 15, 103 str. - N. Toš, P. Klinar, S. Mežnarić, S. Švara (1978), Slovenci po povratku iz Nemčije, drugo poročilo, Migracije 19, 143 str. VREDNOTE-9.indb 210 13.10.2014 11:52:18 211 1. Spol 1 - moški 69,0 2 - ženski 31,0 N=461 Skupaj 100,0 2. Koliko ste stari? 2 - manj kot 24 let 9,3 3 - od 25 do 29 let 27,1 4 - od 30 do 34 let 23,2 5 - od 35 do 39 let 19,3 6 - od 40 do 44 let 9,3 7 - od 45 do 49 let 5,6 8 - 50 let in več 6,1 3. V katerem kraju ste preživeli večji del svojega otroštva (predšolska leta)? Značilnost kraja otroštva: 1 - izven SRS, v tujini 2,0 2 - izven SRS, v YU 3,3 3 - Ljubljana, Maribor 15,0 4 - regionalno središče 18,0 5 - občinsko središče, industrializirano 32,1 6 - občinsko središče, neindustrializirano 28,9 7 - drugo; občine ni mogoče določiti 0,9 4. V katerem kraju v Sloveniji (Jugoslaviji) je bilo vaše stalno bivališče pred odhodom v tujino? 1 - rojen v tujini 1,1 2 - izven SRS, v YU 1,3 3 - Ljubljana, Maribor 21,5 4 - regionalno središče 18,4 5 - občinsko središče, industrializirano 33,0 6 - občinsko središče, neindustrializirano 23,9 7 - ni mogoče določiti 0,9 5. Kraj vašega sedanjega stalnega bivališča je: 1 - izven SRS 0,0 2 - izven SRS, v YU 0,0 3 - Ljubljana, Maribor 23,4 4 - regionalno središče 18,9 5 - občinsko središče, industrializirano 32,3 6 - občinsko središče, neindustrializirano 25,3 VREDNOTE-9.indb 211 13.10.2014 11:52:18 212 6. Ali ste bili morda večkrat na delu v tujini in vmes doma? (če da) Kolikokrat ste bili na delu v tujini? (velja tudi za zakonce, ki v tujini niso bili ves čas zaposleni) Ali je bil večkrat na delu v tujini? 1 - ne 80,9 2 - da 19,1 B. Če da, kolikokrat? 1 - ni bil večkrat na delu v tujini 80,9 2 - dvakrat 7,6 3 - trikrat in večkrat 11,5 (če je bil večkrat v tujini) 7. V kateri državi ste bili? Kdaj ste tja prišli in koliko časa ste bili tam? A1. Če je bil večkrat v tujini, kje je bil prvič? 1 - ni bil večkrat v tujini, b.o. 81,1 3 - bil je v Avstriji 6,1 5 - bil je v Franciji 0,7 6 - bil je v Švici 0,4 7 - bil je v ZRN 10,4 8 - bil je drugje 1,3 A2. Če je bil večkrat v tujini, kje je bil drugič? 1 - ni bil večkrat v tujini, b.o. 81,1 3 - bil je v Avstriji 1,1 7 - bil je v ZRN 17,6 8 - bil je drugje 0,2 A3. Če je bil večkrat v tujini, kje je bil tretjič? 1 - ni bil večkrat v tujini, b.o. 81,3 2 - bil je zunaj dvakrat 15,2 5 - bil je v Franciji 0,2 7 - bil je v ZRN 2,8 8 - bil je drugje 0,4 BC. Kdaj ste tja prišli in koliko časa ste bili tam? Podatki so v datoteki! 8. Kdaj ste (nazadnje) odšli na delo v ZRN? Podatki so v datoteki! 9. Kdaj ste se vrnili v Slovenijo (zadnja vrnitev)? Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 212 13.10.2014 11:52:18 213 10. Koliko časa ste bili (nazadnje) v ZRN? 2 - do 12 mesecev 5,4 3 - od 1 do 2 let 4,8 4 - od 2 do 3 let 10,6 5 - od 3 do 4 let 8,5 6 - od 4 do 5 let 9,5 7 - od 5 do 6 let 16,1 8 - od 6 do 7 let 13,0 9 - od 7 do 8 let 8,2 10 - od 8 do 9 let 4,3 11 - od 9 do 10 let 8,0 12 - 10 let in več 11,5 11. Koliko let vsega skupaj ste preživeli na delu v tujini? 1 - do 6 mesecev 0,2 2 - od 6 do 12 mesecev 2,2 3 - od 1 do 2 let 3,5 4 - od 2 do 3 let 9,8 5 - od 3 do 4 let 8,2 6 - od 4 do 5 let 9,1 7 - od 5 do 6 let 16,7 8 - od 6 do 7 let 12,8 9 - od 7 do 8 let 9,5 10 - od 8 do 9 let 4,3 11 - od 9 do 10 let 9,5 12 - 10 let in več 14,1 12. Kdo vam je posredoval zaposlitev v tujini? 1 - služba za zaposlovanje 24,5 2 - jugoslovansko podjetje 12,8 3 - nemški delodajalec, ustanova 8,0 4 - prijatelji, znanci, sorodniki 31,5 5 - nihče, sam je odšel 23,2 0 - b.o. 0,0 13. Kje ste največ časa prebivali v ZRN? 1 - Nordbayern 6,3 2 - Sudbayern 26,5 3 - Baden Wurtfnberg 32,3 4 - Hessen 9,3 5 - Nordrhein Westfalen 12,1 6 - Hamburg, Hanover, Berlin in ostalo 13,4 VREDNOTE-9.indb 213 13.10.2014 11:52:19 214 14. Povejte nam prosim, zakaj ste odšli na delo v tujino? 1 - push Slovenije 25,6 2 - pull Nemčije 36,9 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 32,3 4 - push Nemčije 0,0 5 - pull Slovenije 0,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,0 7 - neopredeljivo 1,3 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 2,2 0 - b.o. 1,7 15. Ali nam lahko poveste, zakaj ste odšli prav v Zvezno republiko Nemčijo? 1 - push Slovenije 1,3 2 - pull Nemčije 82,9 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 1,7 4 - push Nemčije 0,0 5 - pull Slovenije 0,0 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,0 7 - neopredeljivo 9,3 9 - detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 4,6 0 - b.o. 0,2 16. Kakšne težave ste imeli v času, ko ste živeli in delali v ZRN? (prikaz odstotka »imel težave z…«) 1 - težave v zvezi z jezikom 26,0 2 - težave v zvezi z delom 10,0 3 - osebne, intimne težave 4,8 4 - težave s stanovanjem 7,4 5 - razne politične težave, tudi z emigranti in cerkvijo 0,7 6 - težave v odnosih z okoljem 6,7 7 - ostalo 15,0 VREDNOTE-9.indb 214 13.10.2014 11:52:19 215 (če je imel težave) 17. Na koga ste se obrnili po pomoč? (seštevek odgovorov) 1 - na nadrejenega, šefa 6,5 2 - na prijatelje, sodelavce iz Slovenije 11,3 3 - na slovenski klub, društvo 1,1 4 - na socialnega delavca v podjetju, izven podjetja 2,0 5 - na jugoslovanski konzulat 3,7 6 - na prijatelje ali sodelavce iz drugih jugoslovanskih republik 1,3 7 - na jugoslovanski klub, društvo 0,0 8 - na slovenskega duhovnika 0,2 9 - na nemškega duhovnika 0,2 10 - na nemški sindikat (DGB) 3,5 11 - na Arbeiterwohlfahrt 0,4 12 - na Karitas 0,2 13 - na nemške oblasti 0,4 14 - na koga drugega, koga: 6,3 15 - na nikogar se nisem obrnil po pomoč 15,2 19 - nisem imel težav 58,4 18. Prosimo povejte, kaj je vplivalo na vašo odločitev, da ste se vrnili? 1 - push Slovenije 0,0 2 - pull Nemčije 0,0 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 0,0 4 - push Nemčije 25,4 5 - pull Slovenije 38,8 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 31,9 7 - neopredeljivo / detaširan, bil je na praksi, poslan v Nemčijo 3,9 19. Ali ste se morda vrnili zato, ker se vam je izteklo dovoljenje za delo ali dovoljenje za bivanje v ZRN? 1 - ne 93,3 2 - da, oboje 2,8 3 - da, za bivanje 1,7 4 - da, za delo 1,3 0 - b.o. 0,9 20. Ali ste se morda vrnili zato, ker ste v ZRN izgubilo delovno mesto, ali pa je kazalo, da bi ga lahko izgubili? 1 - da 5,2 2 - kazalo je 2,6 3 - ne 92,2 VREDNOTE-9.indb 215 13.10.2014 11:52:19 216 21. Ali ste v času vašega bivanja v ZRN kaj razmišljali o tem, da bi sprejeli nemško ali kako drugo državljanstvo? 1 - da, nemško 8,5 2 - da, drugo 0,4 3 - ne 91,1 (če da) 22. Zakaj? Kaj vas je vzpodbujalo k drugemu državljanstvu? 1 - dobil bi (ali obdržal) dobro delovno mesto 2,2 2 - imel bi razne privilegije, ugodnosti, imel boljše odnose z Nemci 3,3 3 - lahko bi imel privatno obrt 0,4 4 - ker se je poročil ali bi se lahko poročil z Nemko, Nemcem 0,7 5 - drugo 2,2 6 - ni razmišljal o tem, da bi sprejel tuje državljanstvo 88,7 7 - že ima nemško ali drugo tuje državljanstvo 0,4 0 - b.o. 2,2 23. Koliko časa pred (zadnjo) vrnitvijo ste resno razmišljali o vrnitvi in se nanjo pripravljali? 1 - nič ni razmišljal, ni se pripravljal; samo o tem je razmišljal, itd. 21,3 2 - do enega meseca 11,3 3 - od 1 do 3 mesece 13,2 4 - od 3 do 6 mesecev 12,8 5 - od 6 mesecev do 1 leta 20,6 6 - od 1 do 2 let 12,4 7 - več kot dve leti 8,5 24. Ko ste bili v tujini, kaj vse ste naredili v okviru vaših priprav za vrnitev? (več možnih odgovorov) 1 - opravki na konzulatu 10,6 2 - odpoved službe, stanovanja 23,2 3 - opravki na Uradu za delo, pri oblasteh, na policiji, uredil je dokumente za priznanje delovne dobe 20,2 4 - iskal stanovanje doma, opremil stanovanje, popravljal 7,6 5 - zanimal se je za jugoslovanske carinske predpise 6,7 6 - iskal je službo doma, prijavil se je na Zavodu za zaposlovanje 18,7 7 - drugo 12,4 VREDNOTE-9.indb 216 13.10.2014 11:52:19 217 25. Povejte nam prosim, kaj ste uspeli doseči z delom v Nemčiji? (več možnih odgovorov) 1 - naučil se je jezika, izpopolnil znanja jezika, izboljšal izobrazbo, kvalifikacijo 37,7 2 - dobro zaslužil, prihranil 27,8 3 - zgradil hišo, dogradil, predelal hišo, sedaj gradi hišo, kupil stanovanje, opremil stanovanje, hišo, izboljšal si je življenjski standard 44,3 4 - kupil je avtomobil, garažo 9,8 5 - kupil stroje za obrt, uredil delavnico, kupil kamion 5,9 6 - spoznal življenje v Nemčiji, spoznal svet, videl veliko novega, bolj razgledan ipd. 10,0 7 - drugo 11,3 26. Ali je kaj takega, kar ste hoteli doseči z vašim delom v Nemčiji, pa vam to ni uspelo? (več možnih odgovorov) 1 - privarčevati dovolj za hišo 3,7 2 - privarčevati dovolj za stanovanje 0,9 3 - kupiti avto, garažo 1,5 4 - končati tečaj, šolo, izboljšati kvalifikacijo, izobrazbo 1,7 5 - kupiti obrtne stroje, urediti delavnico 1,7 6 - še več privarčevati, izboljšati standard 3,3 7 - drugo 3,9 0 - nič ni takega, vse je dosegel, ne vem 84,6 27. Ali morda nameravate ponovno oditi na delo v tujino? 1 - ne 79,2 2 - ne ve 12,8 3 - da 8,0 (če namerava spet oditi na delo v tujino) 28. V katero državo nameravate oditi? 1 - da, v ZRN 8,0 2 - da, v drugo državo 1,3 3 - da, ne ve kam 1,3 4 - neodločen, še ne ve, če bo šel v tujino 11,1 9 - ne namerava oditi na delo v tujino, b.o. 78,3 (Če namerava spet oditi na delo v tujino) 29. Zakaj nameravate ponovno oditi na delo v tujino? 1 - push Slovenije 4,1 2 - pull Nemčije 3,0 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 2,0 7 - neopredeljivo 0,4 0 - b.o. 90,5 VREDNOTE-9.indb 217 13.10.2014 11:52:19 218 (če namerava spet oditi na delo v tujino) 30. Kdaj nameravate oditi na delo v tujino? 1 - ne namerava oditi, še ne ve, če bo šel 91,5 2 - namerava, še ne ve kdaj 6,7 3 - leta 76 0,4 4 - leta 77 1,1 5 - leta 78 0,2 (če ne namerava spet oditi na delo v tujino) 31. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se morda spet odločili za odhod na delo v tujino? 1 - push Slovenije 21,3 2 - pull Nemčije 3,7 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 3,5 7 - neopredeljivo 1,3 9 - detaširan, poslan na prakso, poslan v Nemčijo 0,7 0 - ni motiva 69,6 32. Kaj pa če bi v ZRN spet nastalo veliko povpraševanje po tujih delavcih, ali bi vi ponovno odšli tja na delo, ali ne? 1 - ne 70,1 2 - neodločen 12,8 3 - da 12,1 4 - namerava oditi v ZRN ali drugam 4,1 0 - b.o. 0,9 33. Ali imate priznano pokojninsko dobo za čas dela v ZRN? (če da) Koliko let, mesecev? (če ne) Zakaj ne? A. Ali ima priznano pokojninsko dobo za delo v ZRN? 1 - ne 16,9 2 - da 83,1 B. Koliko delovne dobe ima priznane? 1 - nič nima priznanega, je še neurejeno 17,6 2 - do 5 let 31,7 7 - od 5 do 10 let 39,9 8 - 10 let in več 10,8 C. Če nima priznane delovne dobe, zakaj? (več možnih odgovorov) 1 - nima še (vseh) dokumentov, so pomanjkljivi, izgubil jih je 2,8 2 - sedaj še ni zaposlen, mu niso vpisali dobe 2,4 3 - doslej še ni uveljavil nemške delovne dobe, se ni zanimal 5,2 4 - drugo 3,3 9 - ima priznano delovno dobo 84,4 0 - b.o. 1,7 VREDNOTE-9.indb 218 13.10.2014 11:52:19 219 34A. Ali je ostalo karkoli - pravice, obveze, neurejenega v zvezi z vašim delom in življen jem v ZRN? 1 - ne 83,9 2 - da 15,4 0 - b.o. 0,7 34B. Kaj je ostalo neurejenega? (več možnih odgovorov) 1 - priznanje delovne dobe za pokojnino, vpis delovne dobe v knjižico 8,9 2 - ni dobil povrnjenega (dela) davka na dohodek 2,2 3 - drugo 4,6 4 - nič 83,7 0 - b.o. 1,1 35. Zanima nas, kaj vas veže na Slovenijo (Jugoslavijo), oziroma kaj vas sedaj ‚drži‘ doma? (seštevek odgovorov) 4 - push Nemčije 2,6 5 - pull Slovenije 100,0 7 - neopredeljeni 1,5 Motivi: (seštevek odgovorov) 1 - institucionalni, delovni 7,6 2 - institucionalni, politični 0,2 3 - institucionalni, lastninski 0,2 4 - institucionalni, generalno 0,2 5 - socializacijski, izobrazbeni 0,2 6 - socializacijski, izvorna družina 5,2 7 - socializacijski, lastna družina 51,6 8 - socializacijski, generalno 7,4 9 - sankcijski, dohodek 0,0 10 - sankcijski, potrošnja 0,0 11 - sankcijski, stanovanje – hiša 4,3 12 - sankcijski, življenjski stil 0,0 13 - sankcijski, generalno 0,0 14 - drugo 0,0 40 - sistem kot celota 69,6 50 - neformalne grupe 5,9 60 - izključno osebni motivi 0,2 70 - slučajne okoliščine 0,0 80 - neopredeljivo 1,5 00 - b.o. 2,6 VREDNOTE-9.indb 219 13.10.2014 11:52:19 220 36. Ko ste delali v ZRN, od koga predvsem ste dobili informacije o situaciji doma, o možnostih zaposlitve, o zaslužku itd. (več možnih odgovorov) 1 - od prijateljev, znancev, sorodnikov doma 48,6 2 - od prijateljev, znancev, sorodnikov v ZRN 11,9 3 - iz časopisov 33,0 4 - od Zavoda za zaposlovanje 6,3 5 - od jugoslovanskega podjetja, kjer je bil prej zaposlen 5,4 6 - od drugega podjetja v Jugoslaviji 2,4 7 - drugo 19,7 9 - od nikogar ni dobil informacij, ni iskal informacij 17,6 37. Ali ste v času pred vrnitvijo iskali zaposlitev doma? 1 - ni iskal 53,1 2 - je iskal 33,0 3 - je imel zagotovljeno zaposlitev 13,9 38. Ali ste doma našli delo že pred vrnitvijo iz ZRN? (če da) Kje? A. Ali je našel delo? 1 - ne 63,6 2 - da 36,4 B. Če je delo našel, kje? 1 - ni iskal dela, ni ga našel / da, na kmetiji 66,2 3 - da, v podjetju, kjer je prej delal / da, v drugem podjetju 33,8 (če je našel delo že pred vrnitvijo) 39. Na kakšen način ste si doma zagotovili delo? 1 - doma ni imel zagotovljenega dela, ni iskal dela 59,7 2 - Zavod za zaposlovanje 2,8 3 - delovna organizacija, kjer je prej delal 11,3 4 - našli so mu ga sorodniki 5,2 5 - našli so mu ga prijatelji, znanci v YU 4,3 6 - sam, ob obisku, počitnicah 10,6 7 - drugo 6,1 VREDNOTE-9.indb 220 13.10.2014 11:52:19 221 (če je imel doma zagotovljeno delo že pred vrnitvijo, tudi na kmetiji) 40. Ali bi se vrnili tudi v primeru, če doma ne bi imeli zagotovljenega dela? 1 - doma ni imel zagotovljenega dela, ni iskal dela 55,5 2 - ne 21,7 3 - ne ve, neodločen 4,6 4 - da 18,2 41. Ali ste imeli kake težave pri iskanju zaposlitve? (če da) Kakšne težave? A. Ali je imel težave? 1 - da 54,0 2 - ni iskal zaposlitve 2,6 3 - ne 42,5 B. Kakšne težave je imel? (več možnih odgovorov) 1 - ni dobil dela takoj po vrnitvi, ne dobi dela, moral je čakati na delo, je (bil) brezposeln, na Zavodu za zaposlovanje niso imeli delovnih mest 21,5 2 - niso ga hoteli sprejeti v podjetjih, so mu očitali ZRN 3,9 3 - ni dobil (ne dobi) ustreznega dela, preveč naporno delo, slabo plačano, delo ne ustreza njegovi kvalifikaciji 5,6 4 - niso mu priznali v ZRN izboljšane kvalifikacije, izobrazbe 0,9 5 - na Zavodu za zaposlovanje so mu premalo pomagali, mu niso pomagali 2,0 6 - na prošnje (razpise) mu niso odgovarjali, odklanjali so jih 2,4 7 - druge težave 4,8 9 - ni imel težav 66,4 0 - b.o. 0,9 42. Glede na vaše izkušnje iz Nemčije, ali bi svojemu prijatelju svetovali, naj odide tja na delo, ali ne? 1 - da, svetoval bi mu, naj odide 28,6 2 - ne ve, neodločen, vsak po svojem 36,9 3 - ne bi mu svetoval, naj odide 33,6 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 221 13.10.2014 11:52:19 222 43. Kakšno izobrazbo imate, katere šole in koliko razredov ste končali redno ali izredno? (povejte zadnjo šolo, ki ste jo obiskovali in zadnji dokončni razred, tečajev ne upoštevajte) 1 - do 4. leta osnovne šole 2,4 2 - nepopolna osnovna šola 15,2 3 - popolna osnovna šola 17,6 4 - nepopolna poklicna šola 6,1 5 - popolna poklicna šola 41,9 6 - nepopolna srednja šola 5,4 7 - popolna srednja šola 8,0 8 - dokončana višja / visoka šola 3,5 44. Ali ste si zadnjo stopnjo izobrazbe pridobili: 1 - v YU pred odhodom 90,0 2 - v YU po vrnitvi 3,9 3 - v ZRN 5,0 4 - drugje v tujini 0,4 0 - b.o. 0,7 45. Ali ste bili pred odhodom v ZRN zaposleni, nezaposleni, ste delali na kmetiji? Prosimo povejte po vrsti, kje in kaj ste delali pred (zadnjim) odhodom v ZRN. a) število zaposlitev 1 - 1 zaposlitev 46,9 2 - 2 17,4 3 - 3 10,0 4 - 4 ali več zaposlitve 9,3 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji 16,5 b) kolikokrat je menjal kraj zaposlitve 1 - enkrat zamenjal 13,7 2 - dvakrat in večkrat zamenjal 10,8 5 - ni menjal kraja zaposlitve 58,8 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji 16,7 c) značilnost kraja prve zaposlitve 1 - prva zaposlitev je bila izven YU, Slovenije 5,0 3 - prva zaposlitev v Ljubljani, Mariboru 23,6 4 - prva zaposlitev v regionalnem središču 13,7 5 - prva zaposlitev v občinskem središču – industrializiranem 26,7 6 - prva zaposlitev v občinskem središču – neindustrializiranem 13,0 7 - prva zaposlitev v kakšnem drugem kraju; občinskega središča ni mogoče določiti 0,7 9 - ni menjal kraja zaposlitve / v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji, b.o. 17,3 VREDNOTE-9.indb 222 13.10.2014 11:52:19 223 d) panoga prve zaposlitve 1 - industrija in rudarstvo 49,0 2 - kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, vodno gospodarstvo 3,3 3 - gradbeništvo 6,1 4 - transport in zveze 2,0 5 - trgovina in gostinstvo, turizem 6,3 6 - komunalne in obrtne usluge 10,0 7 - finančne in ostale poslovne usluge, uprava 2,0 8 - izobrazba, znanost, kultura, informacije 2,0 9 - zdravstvo in socialna zaščita, zaposlovanje 1,5 0 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji 17,1 e) leto prve zaposlitve Podatki so v datoteki! f) leto prekinitve prve zaposlitve Podatki so v datoteki! g) poklic prve zaposlitve Podatki so v datoteki! h) kvalifikacija prve zaposlitve 1 - kmet 21,0 2 - brez kvalifikacije, delavec 8,0 3 - polkvalifikacija 38,8 4 - kvalifikacija 4,1 5 - visoka kvalifikacija 1,1 6 - nižja izobrazba 5,4 7 - srednja izobrazba 2,4 8 - višja in visoka izobrazba 18,0 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec / b.o. 19,1 i) položaj prve zaposlitve 1 - brez vodilnih funkcij 75,7 2 - z vodilnimi funkcijami 5,2 9 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji / b.o. 19,1 46. Kakšen je bil vaš poklic (če ste delavec ali uslužbenec) oziroma kakšna je bila vaša priznana kvalifikacija pred odhodom iz Slovenije? 1 - NK delavec 18,4 2 - priučeni ali PK delavec 13,2 3 - KV delavec 40,6 4 - VKV delavec 6,3 5 - pomožni uslužbenec 0,0 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 2,4 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 7,8 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 3,0 9 - samostojni obrtnik / svobodni poklic / kmet / kmečka gospodinja / pomagajoči družinski član v kmetijstvu / dijak / vajenec / študent / 8,2 upokojenec / gospodinja, ni v kmetijstvu / druge vzdrževane osebe / drugo VREDNOTE-9.indb 223 13.10.2014 11:52:20 224 (če je bil zaposlen v YU pred odhodom) 47. Ali bi lahko rekli, da ste v času vseh vaših zaposlitev v Jugoslaviji (pred odhodom na delo v tujino) napredovali, ali ne? 1 - v Yu ni bil zaposlen, vajenec, delavec na kmetiji, b.o. 21,5 2 - nazadoval je 1,5 3 - ostal je na istem 41,0 4 - ne ve 5,6 5 - napredoval je 30,4 (če je bil zaposlen v YU pred odhodom) 48. Ali ste pred odhodom v tujino izgubili delovno mesto, ali pa je morda kazalo, da bi ga lahko izgubili? 1 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji 21,0 2 - kazalo je, da bi ga izgubil 3,0 3 - da, izgubil je delovno mesto 3,9 4 - ne 70,3 0 - b.o. 1,7 49. Če bi se sedaj ponovno odločali za poklic, kateri poklic bi si izbrali? 1 - izbral bi si isti poklic, ne bi menjal poklica 28,6 2 - ne vem, ni razmišljal o tem 19,5 3 - izbral bi si drug poklic, ni razmišljal kakšnega 16,7 4 - izbral bi si drugi poklic in ga tudi navaja 33,4 0 - b.o. 1,8 50. Kateri poklic bi si izbrali? 1 - priučen ali PK delavec 0,7 2 - KV delavec 15,6 3 - VKV delavec 5,0 4 - pomožni uslužbenec, uslužbenec z nižjo izobrazbo 1,3 5 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 11,1 6 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 10,2 7 - samostojni obrtnik, svobodni poklic 2,8 8 - drugo 1,3 9 - ne bi menjal poklica; menjal bi, a ne ve, kaj bi izbral; ne navaja 50,5 0 - b.o. 1,5 VREDNOTE-9.indb 224 13.10.2014 11:52:20 225 51. Sedaj pa vas prosim, da mi poveste po vrsti vse vaše zaposlitve v ZRN. a) število zaposlitev 1 - 1 zaposlitev 54,2 2 - 2 24,7 3 - 3 11,9 4 - 4 ali več zaposlitve 8,3 0 - b.o. 0,8 b) kolikokrat je menjal kraj zaposlitve v ZRN 1 - enkrat zamenjal 16,3 2 - dvakrat in večkrat zamenjal 4,5 5 - ni menjal kraja zaposlitve 79,2 c) leto prve zaposlitve v ZRN Podatki so v datoteki! d) leto prekinitve prve zaposlitve v ZRN Podatki so v datoteki! e) poklic prve zaposlitve v ZRN Podatki so v datoteki! f) položaj prve zaposlitve v ZRN 1 - brez vodilnih funkcij 90,9 2 - z vodilnimi funkcijami 9,1 52. Ali ste v času, ko ste bili v ZRN, obiskovali kak tečaj (seminar, šolo itd.)? Če da, kakšne vrste tečaj (seminar, šola) je to bil? 1 - ni obiskoval 74,2 2 - je obiskoval 25,8 (če je obiskoval) 53. Kdo vam je plačeval stroške za tečaj? 1 - ni obiskoval 73,5 2 - podjetje 10,2 3 - Arbeitsamt 0,4 4 - nemške dobrodelne organizacije 0,7 5 - drugi 2,4 6 - sam 12,6 0 - b.o. 0,2 54. Ali ste si v ZRN izboljšali kvalifikacijo (izobrazbo)? Če da, s šolanjem ali s prakso? 1 - ni izboljšal 80,9 2 - je, s prakso 11,7 3 - je, s šolanjem 2,4 4 - je, s šolanjem in s prakso 5,0 VREDNOTE-9.indb 225 13.10.2014 11:52:20 226 (če si je v ZRN izboljšal kvalifikacijo oz. izobrazbo) 55. Kakšno kvalifikacijo oz. stopnjo izobrazbe ste si pridobili v Nemčiji? 1 - NK delavec 0,2 2 - priučen ali PK delavec 5,4 3 - KV delavec 6,7 4 - VKV delavec 3,3 5 - pomožni uslužbenec 0,0 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 0,4 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 0,7 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 0,9 9 - samostojni obrtnik 0,2 10- svobodni poklic 0,0 20- drugo 0,0 21- ni izboljšal kvalifikacije, izobrazbe 82,2 (če si je v ZRN izboljšal kvalifikacijo oz. izobrazbo) 56. Ali ste po vrnitvi uveljavljali izboljšano kvalifikacijo oz. izobrazbo? 1 - v ZRN ni izboljšal kvalifikacije, izobrazbe 82,0 2 - je izboljšal, ni uveljavljal 11,1 3 - je uveljavljal 6,9 (če si je v ZRN izboljšal kvalifikacijo oz. izobrazbo) 57. Kako ste uveljavljali izboljšano kvalifikacijo, izobrazbo? Ali ste pri tem imeli kake težave? Če da, kakšne? A. Ali je imel težave ali ne? 1 - v ZRN ni izboljšal kvalifikacije, izobrazbe 83,7 2 - je izboljšal, ni uveljavljal v YU 8,9 3 - je izboljšal, je uveljavljal v YU in ni imel težav 4,1 4 - je izboljšal, je uveljavljal v YU in je imel težave 2,6 0 - b.o. 0,7 B. Kakšne težave je imel pri uveljavljanju? 1 - ne priznajo mu izboljšane kvalifikacije, izobrazbe 1,7 2 - nekaj časa mu niso hoteli priznati, sedaj priznajo 0,2 3 - sedaj še ne ve, če mu bodo priznali izboljšano kvalifikacijo, izobrazbo 0,9 9 - v ZRN ni izboljšal kvalifikacije, izobrazbe 83,7 0 - b.o. 1,1 VREDNOTE-9.indb 226 13.10.2014 11:52:20 227 58. Prosimo, naštejte po vrsti vse vaše zaposlitve doma po vrnitvi iz Nemčije. (Beležite tudi čas brezposelnosti in delo na kmetiji) a) število vseh zaposlitev doma po vrnitvi 1 - 1 zaposlitev 67,9 2 - 2 zaposlitvi in več 10,4 8 - dela na kmetiji 4,8 9 - v YU ni zaposlen 16,7 b) kolikokrat je menjal kraj zaposlitve po vrnitvi 1 - enkrat ali večkrat zamenjal 10,2 7 - ni menjal kraja zaposlitve 67,7 8 - dela na kmetiji 4,8 9 - v YU ni zaposlen 16,7 0 - b.o. 0,6 c) značilnost kraja zaposlitve po povratku 1 - prva zaposlitev je bila zunaj Slovenije 0,4 3 - v Ljubljani, Mariboru 21,3 4 - v regionalnem središču 12,8 5 - v občinskem središču, industrializiranem 24,7 6 - v občinskem središču, neindustrializiranem, kraja ni mogoče določiti 14,3 8 - dela na kmetiji 5,4 9 - v YU ni zaposlen 20,8 0 - b.o. 0,2 d) panoga dejavnosti prve zaposlitve po povratku 1 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delo na kmetiji 26,7 3 - industrija in rudarstvo 43,4 4 - kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, vodno gospodarstvo 2,4 5 - gradbeništvo 2,6 6 - transport in zveze 2,4 7 - trgovina in gostinstvo, turizem 6,1 8 - komunalne in obrtne usluge 8,9 9 - finančne in ostale poslovne usluge, uprava 2,8 10 - izobrazba, znanost, kultura, informacije 1,7 11 - zdravstvo in socialna zaščita, zaposlovanje 2,8 0 - b.o. 0,2 e) leto prve zaposlitve po povratku Podatki so v datoteki! f) leto prekinitve prve zaposlitve po povratku Podatki so v datoteki! g) poklic v prvi zaposlitvi po povratku Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 227 13.10.2014 11:52:20 228 h) položaj prve zaposlitve v ZRN 1 - v YU ni bil zaposlen, vajenec, delal na kmetiji 26,2 3 - brez vodilnih funkcij 63,6 4 - z vodilnimi funkcijami 8,7 0 - b.o. 1,5 59. Ali ste morda v času po vrnitvi obiskovali ali pa morda sedaj obiskujete kak tečaj (seminar, šolo itd.)? 1 - ni, ne obiskuje 82,0 2 - je obiskoval, obiskuje 17,4 0 - b.o. 0,6 60. Med delom v ZRN ste si gotovo pridobili mnogo delovnih izkušenj. Ali ste jih v času, odkar ste doma, imeli priliko uveljavljati, ali ne? 1 - po vrnitvi ni bil zaposlen 16,1 2 - ni si pridobil delovnih izkušenj 5,4 3 - ni jih uveljavil 46,2 4 - da, uveljavil jih je 31,7 0 - b.o. 0,7 61. Ali ste pred odhodom v Nemčijo znali kaj nemško? Če da, koliko ste znali? A1. Ali je pred odhodom znal govoriti nemško? 1 - sploh ne 43,8 2 - zelo slabo 18,2 3 - slabo 20,0 4 - dobro 15,2 5 - zelo dobro 2,8 A2. Ali je pred odhodom znal brati nemško? 1 - sploh ne 49,0 2 - zelo slabo 13,9 3 - slabo 14,5 4 - dobro 19,1 5 - zelo dobro 3,5 A3. Ali je pred odhodom znal pisati nemško? 1 - sploh ne 54,0 2 - zelo slabo 12,8 3 - slabo 15,8 4 - dobro 14,8 5 - zelo dobro 2,6 VREDNOTE-9.indb 228 13.10.2014 11:52:20 229 62. Kako sedaj govorite, berete, pišete nemško? A1. Kako sedaj govori nemško? 1 - sploh ne 1,1 2 - zelo slabo 3,3 3 - slabo 13,2 4 - dobro 55,3 5 - zelo dobro 27,1 A2. Kako sedaj bere nemško? 1 - sploh ne 3,7 2 - zelo slabo 6,1 3 - slabo 16,1 4 - dobro 50,5 5 - zelo dobro 23,6 A3. Kako sedaj piše nemško? 1 - sploh ne 9,5 2 - zelo slabo 9,5 3 - slabo 27,5 4 - dobro 36,0 5 - zelo dobro 17,4 (če slabo ali zelo slabo govori nemško) 63. Ali je vašo slabo znanje nemščine kaj vplivalo na to, da ste se vrnili domov? 1 - samo zaradi tega se je vrnil 0,2 2 - močno je vplivalo na vrnitev 0,2 3 - vplivalo je 0,9 4 - nič ni vplivalo 37,3 5 - govori dobro, zelo dobro 61,0 0 - b.o. 0,4 64. Ali bi svoje delo v Nemčiji lahko opravljali tudi v primeru, če ne bi znali nemško? 1 - pri delu sploh ni rabil nemščine 11,3 2 - lahko bi ga opravljal 35,6 3 - za silo bi šlo 11,7 4 - težko bi ga opravljal 22,1 5 - sploh ne bi mogel 19,3 VREDNOTE-9.indb 229 13.10.2014 11:52:20 230 (če je bil v Jugoslaviji pred odhodom zaposlen) 65. Če primerjate svojo zadnjo službo v Jugoslaviji s prvo službo v Nemčiji, ali bi lahko rekli, da ste: 1 - v YU ni bil zaposlen 18,2 2 - nazadoval 5,9 3 - ostal na istem 23,0 4 - ne ve, kakor se vzame 11,3 5 - napredoval 39,7 0 - b.o. 2,0 66. Če primerjate svoje prvo delovno mesto v ZRN s svojim zadnjim delovnim mestom v ZRN, ali bi lahko rekli, da ste: 1 - nazadoval 2,0 2 - ostal na istem, v ZRN ni menjal delovnih mest 32,5 3 - ne ve, kakor se vzame 8,7 4 - napredoval 52,3 0 - b.o. 4,6 67. Če primerjate vaše zadnje delo v ZRN z vašim sedanjim delom, ali bi lahko rekli, da ste: 1 - nazadoval 18,7 2 - ostal na istem 26,5 3 - ne ve, kakor se vzame 16,9 4 - napredoval 18,4 5 - nezaposlen 18,6 0 - b.o. 0,9 68. Koliko delavcev je bilo tujcev v firmi v ZRN, kjer ste nazadnje delali? 1 - bili smo skoraj sami tuji delavci 10,6 2 - več kot polovica nas je bila tujcev 17,6 3 - kar precej nas je bilo (do polovice) 28,9 4 - le malo nas je bilo (do četrtine) 27,3 5 - bil sem edini ali skoraj edini 15,6 VREDNOTE-9.indb 230 13.10.2014 11:52:20 231 69. Koliko približno je bilo v tej firmi (v istem kraju) Jugoslovanov in koliko Slovencev? Koliko Jugoslovanov? 1 - od 1 do 5 14,3 2 - od 6 do 9 5,4 3 - od 10 do 14 4,8 4 - od 15 do 19 4,8 5 - od 20 do 29 5,6 6 - od 30 do 39 3,0 7 - od 40 do 99 7,4 8 - od 100 do 199 4,1 9 - od 200 do 499 5,4 10 - od 500 do 800 2,2 11 - od 801 do 998 26,0 99 - ni bilo Jugoslovanov 12,6 0 - b.o. 4,3 Koliko Slovencev? 1 - eden 33,8 2 - dva 5,4 3 - trije 5,0 4 - štirje 2,6 5 - pet 2,4 6 - šest 2,8 7 - sedem do 100 4,1 97 - več kot 100 11,7 98 - ne ve koliko 18,9 99 - ni bilo Slovencev 11,7 00 - b.o. 1,5 70. Kakšne narodnosti so bili vaši sodelavci v obratu, v podjetju (zadnja firma, kjer ste delali) in kakšne stike ste imeli z njimi? A. Stiki s sodelavci - Španci 1 - smo prijatelji, si pomagamo 13,2 2 - včasih se pogovarjamo 14,1 3 - se samo pozdravljamo 7,4 4 - nimamo nobenih stikov 11,5 5 - se ne trpimo 0,0 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 50,5 0 - b.o. 3,3 VREDNOTE-9.indb 231 13.10.2014 11:52:20 232 B. Stiki s sodelavci - Italijani 1 - smo prijatelji, si pomagamo 17,1 2 - včasih se pogovarjamo 21,5 3 - se samo pozdravljamo 9,5 4 - nimamo nobenih stikov 11,7 5 - se ne trpimo 0,4 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 36,7 0 - b.o. 3,0 C. Stiki s sodelavci - Srbi 1 - smo prijatelji, si pomagamo 31,5 2 - včasih se pogovarjamo 26,7 3 - se samo pozdravljamo 6,5 4 - nimamo nobenih stikov 3,5 5 - se ne trpimo 0,7 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 29,1 0 - b.o. 2,2 D. Stiki s sodelavci - Slovenci 1 - smo prijatelji, si pomagamo 61,6 2 - včasih se pogovarjamo 10,2 3 - se samo pozdravljamo 0,9 4 - nimamo nobenih stikov 0,7 5 - se ne trpimo 0,0 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 24,5 0 - b.o. 2,2 E. Stiki s sodelavci - Hrvati 1 - smo prijatelji, si pomagamo 36,7 2 - včasih se pogovarjamo 22,6 3 - se samo pozdravljamo 5,2 4 - nimamo nobenih stikov 2,8 5 - se ne trpimo 0,4 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 28,9 0 - b.o. 3,5 VREDNOTE-9.indb 232 13.10.2014 11:52:21 233 F. Stiki s sodelavci - Grki 1 - smo prijatelji, si pomagamo 15,0 2 - včasih se pogovarjamo 15,6 3 - se samo pozdravljamo 8,5 4 - nimamo nobenih stikov 13,7 5 - se ne trpimo 0,7 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 43,2 0 - b.o. 3,5 G. Stiki s sodelavci - Nemci 1 - smo prijatelji, si pomagamo 48,8 2 - včasih se pogovarjamo 33,2 3 - se samo pozdravljamo 8,5 4 - nimamo nobenih stikov 2,4 5 - se ne trpimo 0,4 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 4,1 0 - b.o. 2,6 H. Stiki s sodelavci - Turki 1 - smo prijatelji, si pomagamo 11,9 2 - včasih se pogovarjamo 18,9 3 - se samo pozdravljamo 11,1 4 - nimamo nobenih stikov 17,4 5 - se ne trpimo 1,5 6 - smo si sovražni 0,0 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 36,7 0 - b.o. 2,6 I. Stiki s sodelavci - drugi 1 - smo prijatelji, si pomagamo 14,5 2 - včasih se pogovarjamo 8,9 3 - se samo pozdravljamo 3,7 4 - nimamo nobenih stikov 7,6 5 - se ne trpimo 0,0 6 - smo si sovražni 0,2 7 - jih ni v mojem obratu, podjetju 55,7 0 - b.o. 9,3 VREDNOTE-9.indb 233 13.10.2014 11:52:21 234 71. Prosimo povejte, kakšno je bilo vaše delo v vaši zadnji službi v ZRN. Opišite to delo. A. Opis dela v ZRN - tehnologija 1 - vezana tehnologija (verižna) 26,7 2 - posredovalna tehnologija 7,8 3 - intenzivna tehnologija 54,7 4 - upravljavska (menedžerska) tehnologija 9,5 0 - b.o. 1,3 B. Opis dela v ZRN – tip dela 1 - repetitivno delo 22,8 2 - standardizirano delo 47,5 3 - raznovrstno, heterogeno delo 28,2 8 - neopredeljivo 0,0 0 - b.o. 1,5 72. Sedaj pa opišite še delo, ki ga opravljate v vaši sedanji službi. A. Opis dela v YU ob povratku - tehnologija 1 - vezana tehnologija 12,1 2 - posredovalna tehnologija 7,4 3 - intenzivna tehnologija 43,6 4 - upravljavska tehnologija 13,0 8 - neopredeljivo 0,0 9 - nezaposlen, gospodinja, kmet 23,9 B. Opis dela v YU ob povratku – tip dela 1 - repetitivno delo 10,6 2 - standardizirano delo 35,6 3 - raznovrstno, heterogeno delo 29,9 8 - neopredeljivo 0,0 9 - nezaposlen, gospodinja, kmet 23,9 73. Ali ste v času, ko ste delali v ZRN, doživeli kako nesrečo pri delu ali kako drugo nesrečo? 1 - da, nesrečo pri delu 15,4 2 - da, prometno nesrečo 13,4 3 - da, oboje 0,4 8 - da, drugo nesrečo 1,3 9 - ne, nobene nesreče 69,2 VREDNOTE-9.indb 234 13.10.2014 11:52:21 235 74. Ali ste bili v času vašega bivanja v ZRN kdaj resno bolni? Če da, navedite bolezni. 1 - da, resno bolan 16,1 2 - da, a ne hudo 19,1 3 - ni bil bolan 64,9 75. Kakšno je vaše sedanje zdravstveno stanje? 1 - ne more reči 2,0 2 - je invalid 1,1 3 - je resno bolan 2,4 4 - je lažje bolan, lažji invalid 6,9 5 - v glavnem dobro 72,0 6 - odlično 15,6 77. Če primerjate razmere pri delu in v podjetju, kaj bi lahko rekli, ali so spodaj naštete zadeve bolje urejene v Jugoslaviji ali v ZR Nemčiji? A1. napredovanje pri delu 1 - dosti bolje v YU 4,3 2 - bolje v YU 13,4 3 - približno enako v obeh 21,0 4 - bolje v ZRN 36,2 5 - dosti bolje v ZRN 9,1 6 - ne ve, ne more oceniti 15,6 0 - b.o. 0,2 A2. poklicno izobraževanje in izpopolnjevanje 1 - dosti bolje v YU 6,7 2 - bolje v YU 24,9 3 - približno enako v obeh 20,8 4 - bolje v ZRN 21,7 5 - dosti bolje v ZRN 3,9 6 - ne ve, ne more oceniti 21,7 0 - b.o. 0,2 A3. vpliv delavcev na organizacijo dela 1 - dosti bolje v YU 8,7 2 - bolje v YU 32,3 3 - približno enako v obeh 16,9 4 - bolje v ZRN 17,6 5 - dosti bolje v ZRN 4,1 6 - ne ve, ne more oceniti 19,7 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 235 13.10.2014 11:52:21 236 A4. plačevanje po opravljenem delu 1 - dosti bolje v YU 0,2 2 - bolje v YU 2,0 3 - približno enako v obeh 9,1 4 - bolje v ZRN 53,6 5 - dosti bolje v ZRN 24,9 6 - ne ve, ne more oceniti 10,0 0 - b.o. 0,2 A5. vpliv delavcev na razvoj podjetja 1 - dosti bolje v YU 10,0 2 - bolje v YU 32,8 3 - približno enako v obeh 16,3 4 - bolje v ZRN 10,4 5 - dosti bolje v ZRN 3,0 6 - ne ve, ne more oceniti 27,1 0 - b.o. 0,4 A6. delavčeva varnost pri delu 1 - dosti bolje v YU 1,7 2 - bolje v YU 11,7 3 - približno enako v obeh 31,2 4 - bolje v ZRN 27,3 5 - dosti bolje v ZRN 13,4 6 - ne ve, ne more oceniti 13,7 0 - b.o. 0,9 A7. zdravstveno zavarovanje 1 - dosti bolje v YU 3,0 2 - bolje v YU 12,8 3 - približno enako v obeh 42,1 4 - bolje v ZRN 22,6 5 - dosti bolje v ZRN 8,0 6 - ne ve, ne more oceniti 11,1 0 - b.o. 0,4 A8. trajnost zaposlitve 1 - dosti bolje v YU 14,3 2 - bolje v YU 40,3 3 - približno enako v obeh 17,6 4 - bolje v ZRN 7,6 5 - dosti bolje v ZRN 2,8 6 - ne ve, ne more oceniti 17,1 0 - b.o. 0,2 VREDNOTE-9.indb 236 13.10.2014 11:52:21 237 A9. zaščita za primer nezaposlenosti 1 - dosti bolje v YU 3,7 2 - bolje v YU 16,1 3 - približno enako v obeh 16,7 4 - bolje v ZRN 34,9 5 - dosti bolje v ZRN 11,9 6 - ne ve, ne more oceniti 16,3 0 - b.o. 0,4 A10. pokojninsko zavarovanje 1 - dosti bolje v YU 3,7 2 - bolje v YU 10,2 3 - približno enako v obeh 35,4 4 - bolje v ZRN 13,7 5 - dosti bolje v ZRN 3,7 6 - ne ve, ne more oceniti 32,3 0 - b.o. 1,1 A11. skrb za stanovanje delavcev 1 - dosti bolje v YU 4,1 2 - bolje v YU 21,3 3 - približno enako v obeh 20,4 4 - bolje v ZRN 32,1 5 - dosti bolje v ZRN 8,5 6 - ne ve, ne more oceniti 13,2 0 - b.o. 0,4 A12. odnosi med sodelavci v podjetju 1 - dosti bolje v YU 4,8 2 - bolje v YU 18,0 3 - približno enako v obeh 45,3 4 - bolje v ZRN 16,5 5 - dosti bolje v ZRN 2,4 6 - ne ve, ne more oceniti 12,4 0 - b.o. 0,7 A13. odnosi predpostavljenih do delavcev 1 - dosti bolje v YU 3,3 2 - bolje v YU 15,0 3 - približno enako v obeh 29,9 4 - bolje v ZRN 28,4 5 - dosti bolje v ZRN 8,9 6 - ne ve, ne more oceniti 13,9 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 237 13.10.2014 11:52:21 238 78. Ali ste v ZRN dobivali glede na delo, ki ste ga opravljali, večje, enako ali manjše plačilo kot vaši nemški sodelavci? 1 - ni imel nemških sodelavcev 1,5 2 - ne ve 2,0 3 - dobival je manj 8,9 4 - dobival je enako plačilo 72,5 5 - dobil je več 14,1 0 - b.o. 1,1 79. Če primerjate razmere pred vašim odhodom na delo v tujino z razmerami po povratku, kaj se je medtem v Jugoslaviji (Sloveniji) predvsem spremenilo? (navedeni so le odstotki odgovorov »se je spremenilo« - za vsako področje posebej) 1 - veliko se gradi, je bilo zgrajeno, veliko novih hiš, šol 18,0 2 - več je stanovanj, lažje je dobiti stanovanje, stanovanjske razmere so boljše 5,4 3 - standard se je izboljšal, splošne življenjske razmere so boljše, boljše je socialno skrbstvo 32,5 4 - promet se je povečal, nove ceste, boljše ceste, motorizacija 12,6 5 - TOZD-i, spremenjeni zakoni, ustava, delavec ima več pravic, samoupravljanje se je razširilo, delegatski sistem 8,5 6 - gospodarstvo je napredovalo, več industrije, boljše gospodarsko stanje, večja produktivnost, kmetje imajo več strojev 10,0 7 - gospodarsko stanje se je poslabšalo, dinar je padel, standard je nižji 1,3 8 - več je možnosti zaposlitve, več je delovnih mest 4,3 9 - delo je bolj mehanizirano, modernizirano, boljša organizacija dela, boljši delovni pogoji, več je tehnike 7,2 10 - v trgovinah je večja izbira 4,1 11 - cene so se zvišale, vse se je podražilo, višji življenjski stroški 7,8 12 - spremenilo se je vse na sploh 9,1 13 - spremenilo se je drugo 23,4 VREDNOTE-9.indb 238 13.10.2014 11:52:21 239 80. Glede na vaše delovne izkušnje v ZRN, ali bi vi kaj spremenili v Sloveniji? nič ne bi deloma bi v celoti bi ne ve, ni spremenil spremenil spremenil zaposlen b.o. 1 2 3 4 0 A1 - organizacija in načrtovanje dela 19,3 41,0 13,0 26,0 0,7 A2 - strojna oprema 15,8 43,2 21,7 18,7 0,7 A3 - izkoriščenje delovnega časa 32,3 33,0 15,8 18,0 0,9 A4 - način poklicnega izobraževanja 45,1 24,5 5,9 24,1 0,4 A5 - kontrola delavcev nad vodilnimi 29,7 31,7 15,0 22,8 0,9 A6 - plačevanje po opravljenem delu 16,1 46,4 23,9 13,2 0,4 A7 - način napredovanja pri delu 28,9 35,6 12,4 22,3 0,9 A8 - odnosi med sodelavci 51,8 23,0 7,4 17,1 0,7 A9 - kontrola vodilnih nad delavci 33,0 34,9 11,3 20,0 0,9 A10 - vpliv političnih organizacij znotraj podjetja 37,1 18,0 5,0 39,0 0,9 A11 - obstoječi sistem samoupravljanja 51,2 15,6 4,6 28,2 0,4 A12 - prehrana delavcev v podjetju 50,3 22,1 11,5 15,6 0,4 A13 - stanovanjska politika 26,7 27,3 23,2 22,3 0,4 A14 - razpored delovnega časa 63,3 18,0 4,1 13,9 0,7 81. Prosimo povejte, kateri opis najbolj ustreza situaciji v času vaše zadnje zaposlitve v ZRN? 1 - molče sem prenašal težave, nisem se hotel zameriti, treba se je bilo prilagoditi razmeram 10,6 2 - pri delu se je bilo pač treba prilagoditi, doma in s prijatelji pa sem živel po svoje 36,2 3 - počutil sem se kot tujec, držal sem se zase ali pa sem se družil le s Slovenci 11,7 4 - na nemške razmere sem se privadil, zadovoljen sem bil, da sem v Nemčiji 31,5 5 - nobeden od teh opisov ne ustreza, drugo 9,5 0 - b.o. 0,4 82. Kako velik je bil vaš povprečni neto zaslužek na mesec pred odhodom iz ZR Nemčije? (Upoštevajte tudi vaš zaslužek iz honorarnega in dodatnega dela in upoštevajte le to, kar so vam izplačali) Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 239 13.10.2014 11:52:21 240 84. Ko ste bili še na delu v ZR Nemčiji, kakšen zaslužek ste pričakovali doma po vrnitvi? 85. Kolikšen je vaš sedanji redni mesečni osebni dohodek? 84. pričakovani 85. dobljeni (dohodek v DIN) zaslužek zaslužek 1 - do 2.500 10,2 9,5 2 - od 2.501 do 3.500 31,2 25,4 3 - od 3.501 do 4.000 12,4 16,1 4 - od 4.001 do 5.000 9,1 15,0 5 - od 5.001 do 9.900 5,0 0,0 8 - doma se ni nameraval zaposliti 6,5 6,9 9 - ne, ni razmišljal 22,3 27,1 0 - b.o. 3,3 0,0 87. Ko ste bili še v ZR Nemčiji, kakšen poklic oz. kakšno vrsto dela ste si želeli opravljati doma po vrnitvi? 1 - NK delavec 5,9 2 - priučeni ali PK delavec 3,3 3 - KV delavec 36,7 4 - VKV delavec 3,5 5 - pomožni uslužbenec 0,0 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 2,2 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 7,6 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 3,5 9 - samostojni obrtnik 2,8 10 - svobodni poklic 0,4 11 - kmet 1,3 12 - kmečka gospodinja 0,2 13 - pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,4 14 - dijak 0,0 15 - vajenec 0,0 16 - študent 0,4 17 - upokojenec 0,0 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0,0 19 - vzdrževane osebe 0,0 20 - drugo 0,0 21 - ni imel načrtov, ni razmišljal o tem 27,1 00 - b.o. 4,8 VREDNOTE-9.indb 240 13.10.2014 11:52:21 241 88. Ali je bilo stanovanje, kjer ste živeli pred odhodom iz Slovenije, vaša last, ste bili najemnik ali podnajemnik? Kaj pa sedaj? A. stanovanjska situacija pred odhodom 1 - stanoval je v domu, internatu 1,5 2 - bil je podnajemnik 9,8 3 - bil je podnajemnik v stanovanju sorodnikov ali prijateljev 6,3 4 - stanoval je pri starših 53,8 5 - bil je najemnik stanovanja 13,9 6 - bil je lastnik stanovanja 5,6 7 - stanoval je v lastni hiši 7,8 8 - drugo 0,7 0 - b.o. 0,6 B. stanovanjska situacija sedaj 1 - stanuje v domu, internatu 0,4 2 - je podnajemnik 4,3 3 - je podnajemnik v stanovanju sorodnikov ali prijateljev 3,5 4 - stanuje pri starših 29,3 5 - je najemnik stanovanja 10,8 6 - je lastnik stanovanja 12,6 7 - stanuje v lastni hiši 37,7 8 - drugo 0,9 0 - b.o. 0,5 89. Kako ste bili zadovoljni z vašimi stanovanjskimi razmerami pred odhodom v ZR Nemčijo, med bivanjem v ZRN in kako ste zadovoljni sedaj? A. zadovoljstvo s stanovanjem pred odhodom 1 - zelo zadovoljen 10,4 2 - zadovoljen 44,3 3 - deloma zadovoljen 12,1 4 - nezadovoljen 20,8 5 - zelo nezadovoljen 12,4 B. zadovoljstvo s stanovanjem v ZRN 1 - zelo zadovoljen 22,8 2 - zadovoljen 51,4 3 - deloma zadovoljen 15,0 4 - nezadovoljen 6,1 5 - zelo nezadovoljen 4,8 VREDNOTE-9.indb 241 13.10.2014 11:52:22 242 C. zadovoljstvo s stanovanjem sedaj 1 - zelo zadovoljen 35,6 2 - zadovoljen 37,5 3 - deloma zadovoljen 8,2 4 - nezadovoljen 9,5 5 - zelo nezadovoljen 9,1 91. Ali ste v času vašega dela v Nemčiji ali pa po vrnitvi zgradili hišo, pričeli graditi hišo, kupili hišo ali stanovanje? 1 - ne 44,3 2 - odplačuje stanovanje 0,7 3 - kupil je stanovanje 2,4 4 - odplačuje hišo 0,9 5 - kupil je hišo 5,4 6 - gradi hišo 13,2 7 - zgradil, dogradil je hišo 32,5 0 - b.o. 0,7 (če zida hišo, če je kupil hišo, stanovanje) 93. Ali ste zadovoljni z izbiro kraja, kjer ste zgradili (gradite) hišo oz. ste kupili hišo ali stanovanje? 1 - ni zgradil, ne gradi, ni kupil 43,8 2 - ni zadovoljen 3,9 3 - ne ve 4,3 4 - je zadovoljen 47,1 0 - b.o. 0,9 95. Ali bi se bili pripravljeni preseliti v kak drug kraj v Sloveniji? Če da: kam in pod kakšnimi pogoji? A. Če bi se selil, kam? Podatki so v datoteki! B. Pod kakšnimi pogoji bi se preselil? 1 - pod nobenimi pogoji, ne bi se preselil, neodločen 73,5 2 - če bi imel tam (dosti) boljši zaslužek, dober zaslužek 1,1 3 - če bi mu tam zagotovili (dobro) stanovanje, če bi imel dovolj denarja za nakup stanovanja ali hiše, če bi tam lahko zgradil ali kupil hišo, če bi lahko zamenjal stanovanje 9,3 4 - če bi tam imel boljše delo, boljše delovne pogoje 7,2 5 - če bi izgubil delo, če tukaj ne bi mogel dobiti dela 0,0 6 - ekološke obrazložitve 0,9 7 - drugo, kamorkoli 2,2 0 - b.o. 5,9 VREDNOTE-9.indb 242 13.10.2014 11:52:22 243 96. V obmejni industrijski coni pri Sežani bodo v prihodnjih letih potrebovali več tisoč delavcev različnih poklicev in kvalifikacij. Ali bi se bili vi pripravljeni zaposliti tam? Če da: pod kakšnimi pogoji? 1 - ne; ne ve; nič ne ve o coni 80,7 2 - če bi imel tam (dosti) boljši zaslužek, dober zaslužek 8,0 3 - če bi mu tam zagotovili (dobro) stanovanje, če bi imel dovolj denarja za nakup stanovanja ali hiše, če bi tam lahko zgradil ali kupil hišo, če bi lahko zamenjal stanovanje 6,7 4 - če bi tam imel boljše delo, boljše delovne pogoje 2,6 5 - če bi izgubil delo, če tukaj ne bi mogel dobiti dela 0,4 6 - ekološke obrazložitve 0,0 7 - drugo, kamorkoli 1,3 0 - b.o. 0,2 97. Ali so bili med vašimi najbližjimi sosedi oziroma ljudmi v okolju, kjer ste živeli v ZRN, ljudje naštetih narodnosti in kakšne stike ste imeli z njimi? A1. Slovenci iz istega kraja 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 41,4 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 49,0 3 - včasih smo se pogovarjali 3,5 4 - smo se le pozdravljali 0,7 5 - nismo imeli nobenih stikov 1,5 6 - se nismo trpeli 0,0 7 - smo si bili sovražni 2,4 0 - b.o. 1,5 A2. Slovenci od drugod 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 26,5 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 56,8 3 - včasih smo se pogovarjali 10,8 4 - smo se le pozdravljali 1,3 5 - nismo imeli nobenih stikov 1,3 6 - se nismo trpeli 0,0 7 - smo si bili sovražni 2,0 0 - b.o. 1,3 VREDNOTE-9.indb 243 13.10.2014 11:52:22 244 A3. Italijani 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 41,6 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 11,7 3 - včasih smo se pogovarjali 13,0 4 - smo se le pozdravljali 11,7 5 - nismo imeli nobenih stikov 16,7 6 - se nismo trpeli 0,7 7 - smo si bili sovražni 3,0 0 - b.o. 1,5 A4. Hrvati 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 29,1 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 31,9 3 - včasih smo se pogovarjali 23,6 4 - smo se le pozdravljali 5,9 5 - nismo imeli nobenih stikov 5,9 6 - se nismo trpeli 0,0 7 - smo si bili sovražni 2,4 0 - b.o. 1,3 A5. Grki 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 45,1 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 9,8 3 - včasih smo se pogovarjali 10,2 4 - smo se le pozdravljali 11,9 5 - nismo imeli nobenih stikov 17,1 6 - se nismo trpeli 0,0 7 - smo si bili sovražni 4,1 0 - b.o. 1,7 A6. Srbi 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 33,6 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 26,0 3 - včasih smo se pogovarjali 21,7 4 - smo se le pozdravljali 6,3 5 - nismo imeli nobenih stikov 8,2 6 - se nismo trpeli 0,4 7 - smo si bili sovražni 3,0 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 244 13.10.2014 11:52:22 245 A7. Turki 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 39,0 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 8,9 3 - včasih smo se pogovarjali 13,2 4 - smo se le pozdravljali 10,6 5 - nismo imeli nobenih stikov 21,9 6 - se nismo trpeli 1,3 7 - smo si bili sovražni 3,5 0 - b.o. 1,5 A8. Nemci 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 6,9 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 44,0 3 - včasih smo se pogovarjali 26,7 4 - smo se le pozdravljali 14,1 5 - nismo imeli nobenih stikov 4,6 6 - se nismo trpeli 0,7 7 - smo si bili sovražni 1,3 0 - b.o. 1,7 A9. Španci 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 55,7 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 7,6 3 - včasih smo se pogovarjali 9,8 4 - smo se le pozdravljali 5,6 5 - nismo imeli nobenih stikov 13,0 6 - se nismo trpeli 0,0 7 - smo si bili sovražni 5,6 0 - b.o. 2,6 A10. drugi 1 - jih ni bilo, nisem poznal ljudi v okolju 55,7 2 - smo bili prijatelji, smo si pomagali 9,5 3 - včasih smo se pogovarjali 4,8 4 - smo se le pozdravljali 4,8 5 - nismo imeli nobenih stikov 5,4 6 - se nismo trpeli 0,2 7 - smo si bili sovražni 7,6 0 - b.o. 11,9 VREDNOTE-9.indb 245 13.10.2014 11:52:22 246 98. Povejte nam prosim, ali ste naštete predmete imeli že pred odhodom v ZR Nemčijo, ali jih imate sedaj, ali jih nameravate kupiti? 1 - imel pred odhodom 2 - ima sedaj 3 - imel pred odhodom in ima sedaj 4 - namerava kupiti 5 - imel pred odhodom in namerava še kupiti 6 - ima sedaj in namerava še kupiti 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 8 - nima, ne namerava kupiti 0 - b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 0 A1 - pralni stroj 7,8 55,1 18,9 10,2 0,4 0,0 0,0 6,1 1,5 A2 - pomivalni stroj za posodo 0,4 8,9 0,7 10,0 0,0 0,0 0,0 77,9 2,2 A3 - pletilni stroj 0,4 4,6 2,2 3,0 0,0 0,2 0,0 87,6 2,0 A4 - šivalni stroj 7,2 31,0 19,5 12,8 0,2 0,0 0,0 26,9 2,4 A5 - fotoaparat 5,6 45,8 19,1 5,6 0,0 0,0 0,0 21,7 2,2 A6 - filmska kamera 0,9 12,6 0,9 6,7 0,0 0,0 0,0 77,0 2,0 A7 - avto 1,3 50,5 9,8 17,6 0,9 0,2 0,0 18,0 1,7 A8 - stereo naprave 3,5 47,9 11,1 8,5 0,0 0,2 0,0 26,7 2,2 A9 - pohištvo 7,4 41,6 32,1 10,6 0,2 0,4 0,4 5,4 1,7 A10 - televizor navadni 10,0 45,8 20,6 6,9 0,0 0,0 0,0 13,2 3,5 A11 - barvni televizor 0,4 29,1 0,4 14,3 0,0 0,0 0,0 51,8 3,9 A12 - magnetofon 2,2 41,9 4,6 6,5 0,0 0,2 0,0 41,9 2,8 99. Zanima nas, kaj bi vi kupili in pripeljali s seboj ob povratku, če vam ne bi bilo treba plačati carine? da ne b.o. A1 - osebni avtomobil 47,1 27,3 25,6 A2 - kmetijske stroje 4,6 69,8 25,6 A3 - obrtne stroje, orodje za obrt (tudi tovornjak, bager, oprema za gostilno itd.) 21,9 52,5 25,6 A4 - gospodinjske stroje, tudi stroj za likanje 16,5 57,9 25,6 A5 - pohištvo 10,8 63,6 25,6 A6 - televizor (barvni, črno beli), stereo radio, video kasete 16,7 57,7 25,6 A7 - drugo 6,3 68,1 25,6 VREDNOTE-9.indb 246 13.10.2014 11:52:22 247 100. Kakšen je bil vir dohodkov vašega gospodinjstva v Sloveniji pred odhodom v ZR Nemčijo? 1 - samo iz kmetijstva 11,5 2 - iz kmetijstva in nekmetijstva 10,2 3 - izključno iz nekmetijstva 77,4 0 - b.o. 0,9 101. Ali ste vi lastnik ali solastnik posestva ali zemlje? 1 - nima posestva 68,8 2 - ne lastnik, ne solastnik, a domači imajo zemljo 14,1 3 - solastnik 7,2 4 - lastnik 9,8 0 - b.o. 0,2 102. Ali ste v času, ko ste bili v ZR Nemčiji, ali pa po vrnitvi, morda kupili obdelovalno zemljo, posestvo ali gradbeno parcelo? 1 - ne 68,5 2 - da, gradbeno parcelo 24,3 3 - da, obdelovalno zemljo 4,8 4 - da, oboje 2,0 0 - b.o. 0,4 (za mešana in kmečka gospodinjstva) 103. Koliko hektarjev zemlje imate (če ni sam lastnik) oziroma ima vaša družina? A. Koliko vse zemlje imajo, ima? 1 - do pol hektarja 3,7 2 - od 0,5 do 1 ha 3,3 3 - od 1 do 2 ha 3,9 4 - od 2do 3 ha 3,7 5 - od 3 do 4 ha 3,3 6 - od 4 do 5 ha 1,1 7 - od 5 do 8 ha 1,5 8 - od 8 do 10 ha 1,1 9 - od 10 do 15 ha 1,1 10 - od 15 do 20 ha 0,9 11 - 20 in več ha 1,3 12 - ima zemljo, ne ve, koliko 0,2 99 - nima zemlje 73,7 00 - b.o. 1,1 VREDNOTE-9.indb 247 13.10.2014 11:52:22 248 B. Koliko obdelovalne zemlje imajo? 1 - do pol hektarja 3,5 2 - od 0,5 do 1 ha 4,1 3 - od 1 do 2 ha 5,0 4 - od 2do 3 ha 3,3 5 - od 3 do 4 ha 1,7 6 - od 4 do 5 ha 1,3 7 - od 5 do 8 ha 1,1 8 - od 8 do 10 ha 1,3 9 - od 10 do 15 ha 0,0 10 - od 15 do 20 ha 0,2 11 - 20 in več ha 0,0 12 - ima obdelovalno zemljo, ne ve, koliko 2,4 99 - nima zemlje 74,2 00 - b.o. 2,0 C. Koliko gozda imajo? 1 - do pol hektarja 2,6 2 - od 0,5 do 1 ha 3,5 3 - od 1 do 2 ha 3,0 4 - od 2do 3 ha 1,7 5 - od 3 do 4 ha 0,9 6 - od 4 do 5 ha 0,2 7 - od 5 do 8 ha 1,1 8 - od 8 do 10 ha 0,4 9 - od 10 do 15 ha 0,7 10 - od 15 do 20 ha 0,4 11 - 20 in več ha 0,0 12 - nima gozda, ima obdelovalno zemljo 9,1 99 - nima zemlje 74,2 00 - b.o. 2,2 (če imajo zemljo doma) 104. Ali ste pred odhodom v Nemčijo sami obdelovali zemljo? 1 - nimajo zemlje, nimajo obdelovalne zemlje 73,1 2 - ne 11,7 3 - da 14,5 0 - b.o. 0,7 105. Ali sedaj sami obdelujete zemljo? 1 - nimajo zemlje, nimajo obdelovalne zemlje 72,9 2 - ne 11,7 3 - da 15,0 0 - b.o. 0,4 VREDNOTE-9.indb 248 13.10.2014 11:52:22 249 (za kmečke in mešana gospodinjstva) 106. Ali imate sedaj na vaši kmetiji tudi kmetijske stroje? (če da) Ali ste jih imeli že pred odhodom v ZR Nemčijo? Ali jih nameravate kupiti? A1. traktor s priključki 1 - imel pred odhodom 0,4 2 - ima sedaj 6,7 3 - imel prej in ima sedaj 0,9 4 - namerava kupiti 2,8 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 12,4 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 3,5 A2. puhalnik 1 - imel pred odhodom 0,0 2 - ima sedaj 3,7 3 - imel prej in ima sedaj 0,2 4 - namerava kupiti 2,6 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 15,8 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 4,3 A3. kosilnica 1 - imel pred odhodom 0,2 2 - ima sedaj 7,4 3 - imel prej in ima sedaj 1,1 4 - namerava kupiti 1,5 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 12,6 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 3,9 VREDNOTE-9.indb 249 13.10.2014 11:52:23 250 A4. obračalnik 1 - imel pred odhodom 0,4 2 - ima sedaj 3,5 3 - imel prej in ima sedaj 0,2 4 - namerava kupiti 2,8 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 15,4 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 4,3 A5. motorna žaga 1 - imel pred odhodom 0,7 2 - ima sedaj 6,1 3 - imel prej in ima sedaj 0,7 4 - namerava kupiti 2,2 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 13,2 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 3,9 A6. mlatilnica 1 - imel pred odhodom 0,4 2 - ima sedaj 1,1 3 - imel prej in ima sedaj 0,2 4 - namerava kupiti 1,1 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 19,3 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 4,6 VREDNOTE-9.indb 250 13.10.2014 11:52:23 251 A7. škropilnica 1 - imel pred odhodom 0,2 2 - ima sedaj 4,8 3 - imel prej in ima sedaj 0,7 4 - namerava kupiti 3,5 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 13,2 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 4,3 A8. druga mehanizacija 1 - imel pred odhodom 0,0 2 - ima sedaj 3,0 3 - imel prej in ima sedaj 0,4 4 - namerava kupiti 3,5 5 - imel prej in namerava kupiti 0,0 6 - ima sedaj in namerava kupiti 0,0 7 - imel prej, ima sedaj in namerava kupiti 0,0 8 - nima, ne namerava kupiti 14,3 9 - nimajo zemlje 73,3 0 - b.o. 5,4 107. Ali ste kupili ali pa morda nameravate kupiti stroj za opravljanje obrti? 1 - kupil, že opravlja obrt 6,5 2 - ni kupil, namerava 6,9 3 - ni kupil in ne namerava 75,3 4 - ni kupil in še ne ve, če bo kupil 7,4 5 - kupil, a ne opravlja obrti 2,4 0 - b.o. 1,5 108. Ali ste v čas pred odhodom v ZR Nemčijo bili član katerega od organov samoupravljanja v podjetju? Ali ste morda sedaj član? A. član organov samoupravljanja pred odhodom 1 - v YU ni bil zaposlen pred odhodom, kmet 13,2 2 - ni član, zaposlen pri privatniku, obrtnik 66,2 3 - bil je član drugega samoupravnega organa (delegacije) 1,7 4 - bil je član delavskega sveta 13,0 5 - bil je član UO, izvršilnega odbora 5,9 VREDNOTE-9.indb 251 13.10.2014 11:52:23 252 B. član organov samoupravljanja (tudi delegacije) sedaj 1 - nezaposlen, kmet 17,8 2 - ni bil član samoupravnih organov po vrnitvi, zaposlen 72,5 3 - bil je član drugega samoupravnega organa (delegacije) 3,3 4 - bil je član delavskega sveta 5,6 5 - bil je član UO, izvršilnega odbora 0,9 109. Ali ste morda bili pred odhodom iz Jugoslavije član sveta krajevne skupnosti, občinske skupščine ipd. Ali ste morda sedaj član (tudi delegat, član delegacije samoupravnih interesnih skupnosti ipd.)? A. Ali je bil pred odhodom v drugih samoupravnih organih (KS, občine in podobno)? 1 - ni bil član 95,0 2 - bil je član, delegat samoupravne interesne skupnosti in organov 0,4 3 - član sveta KS 1,5 4 - član (delegat) občinske skupščine in organov 2,8 0 - b.o. 0,2 B. Ali je sedaj član teritorialnih samoupravnih organov? 1 - ni član 95,4 2 - je član, delegat samoupravne interesne skupnosti in organov 0,7 3 - član sveta KS 2,2 4 - član (delegat) občinske skupščine in organov 1,5 0 - b.o. 0,2 110. Ali ste bili v času tik pred odhodom iz Slovenije član naslednjih družbenopolitičnih organizacij in ali ste imeli v njih funkcijo? A1. SZDL 1 - ni bil član 50,3 2 - bil je član 44,0 3 - bil je član in je deloval 3,3 4 - bil je funkcionar 0,4 0 - b.o. 2,0 A2. Zveza komunistov 1 - ni bil član 92,4 2 - bil je član 5,0 3 - bil je član in je deloval 0,9 4 - bil je funkcionar 0,4 0 - b.o. 1,3 VREDNOTE-9.indb 252 13.10.2014 11:52:23 253 A3. Zveza sindikatov 1 - ni bil član 38,4 2 - bil je član 55,1 3 - bil je član in je deloval 3,0 4 - bil je funkcionar 2,2 0 - b.o. 1,3 A4. Zveza mladine, zveze študentov 1 - ni bil član 61,4 2 - bil je član 33,2 3 - bil je član in je deloval 1,3 4 - bil je funkcionar 3,0 0 - b.o. 1,1 111. Ali ste sedaj član naslednjih družbenopolitičnih organizacij in ali imate v njih kako funkcijo? A1. SZDL, sedaj 1 - ni član 55,1 2 - je član 41,4 3 - je član in deluje 1,1 4 - je funkcionar 0,7 0 - b.o. 1,7 A2. Zveza komunistov, sedaj 1 - ni član 93,1 2 - je član 3,7 3 - je član in deluje 0,7 4 - je funkcionar 0,2 0 - b.o. 2,3 A3. Zveza sindikatov, sedaj 1 - ni član 43,2 2 - je član 53,6 3 - je član in deluje 1,5 4 - je funkcionar 0,4 0 - b.o. 1,3 A4. Zveza mladine, zveza študentov, sedaj 1 - ni član 90,7 2 - je član 6,3 3 - je član in deluje 0,4 4 - je funkcionar 0,4 0 - b.o. 2,2 VREDNOTE-9.indb 253 13.10.2014 11:52:23 254 112. Ali bi bili pripravljeni prevzeti kako vlogo (funkcijo) v samoupravnih organih ali vdružbenopolitičnih organizacijah? 1 - ni pripravljen 38,8 2 - neodločen, ne ve, ni razmišljal o tem 29,7 3 - da, v družbenopolitičnih organizacijah 3,9 4 - da, v samoupravnih organih 10,8 5 - da, oboje 12,8 6 - že ima funkcijo 3,5 0 - b.o. 0,4 113. Ali ste bili član Nemške zveze sindikatov (DGB)? (če da) Ali ste morda imeli kake funkcije? 1 - ni bil član 54,7 2 - bil je član 42,1 3 - imel je funkcijo 2,6 0 - b.o. 0,6 114. Ali se vam zdi, da si interesi nemških in tujih delavcev nasprotujejo, ali ne? 1 - ne nasprotujejo si 52,7 2 - ne vem 27,8 3 - nasprotujejo si 19,1 0 - b.o. 0,4 (če da) 115. V čem si nasprotujejo? (seštevek dveh odgovorov) 1 - nasprotujejo si zaradi delovnih navad 1,5 2 - izkoriščajo tujo delovno silo 2,0 3 - Nemci želijo obdržati svoje položaje, tujci pa si želijo doseči 2,8 4 - tukaj ne trošimo denarja, ga pošiljamo domov 1,1 5 - tujci gledajo samo na denar, Nemci pa tukaj živijo 2,0 6 - Nemci lažje pridejo do stanovanja 0,2 7 - Nemci se čutijo ogrožene 3,0 8 - tujci se čutijo ponižani 0,9 9 - staro sovraštvo iz vojne 0,2 10 - Nemci so bolj dinamični, bolj sposobni 0,2 11 - si pač tujec, Slovenec 2,4 12 - razredna dimenzija 0,2 13 - sistemska dimenzija 2,0 14 - drugo 3,9 88 - ne ve, če si nasprotujejo 27,5 99 - interesi si ne nasprotujejo 51,8 00 - b.o. 2,8 VREDNOTE-9.indb 254 13.10.2014 11:52:23 255 116. Ali se po vaših izkušnjah v Nemčiji sindikati (DGB) bolj zavzemajo za nemške ali za tuje delavce, ali so nepristranski? 1 - bolj se zavzemajo za tuje delavce 2,4 2 - zavzemajo se za oboje enako 59,4 3 - včasih bolj za domače, včasih za tuje 6,3 4 - bolj se zavzemajo za nemške delavce 16,1 5 - sploh se ne zavzemajo za delavce 0,0 6 - ne ve 14,8 0 - b.o. 1,1 117. Ali lahko delavci v ZRN vlivajo na odločanje v podjetjih? (če da) Na kakšen način? A. Ali lahko vplivajo, ali ne? 1 - ne 30,8 2 - ne ve 28,2 3 - da 40,3 0 - b.o. 0,7 B. Kako lahko vplivajo? 1 - individualno 1,3 2 - grupno, štrajk 4,6 3 - grupno, neinstitucionalizirano, nespecificirano 1,3 4 - institucionalni nivo (delavski razred) 0,7 5 - nedoločen nivo 0,0 6 - pogovor z vodji 0,2 7 - pogovor z lastnikom firme 0,7 8 - preko preddelavcev, mojstrov 0,2 9 - preko Betriebstrata ipd. 3,0 10 - preko sindikata, poverjenikov 15,6 11 - s predlogi, pogovori, z udeležbo na sestankih 5,9 12 - posamezne grupe delavcev lahko vplivajo 0,0 13 - v nekaterih podjetjih lahko vplivajo 0,4 14 - drugače 2,6 88 - ne vem, kako 28,9 99 - ne morejo vplivati 31,0 00 - b.o. 3,7 118. Ali ste vi kdaj sodelovali v štrajku v ZRN? 1 - ne 84,6 2 - da 14,5 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 255 13.10.2014 11:52:23 256 119. Ali mislite, da je v nemških razmerah štrajk primerno sredstvo za zagotovitev delavskih interesov, ali ne? 1 - ne 15,0 2 - ne ve 28,4 3 - da 55,7 0 - b.o. 0,9 A, B. Zakaj je primeren? (seštevek dveh šifriranih odgovorov) 1 - ker kapitalisti sami od sebe ne dvignejo plač 3,5 2 - ker se zvišajo plače 13,2 3 - ker se doseže krajši delovni čas 0,2 4 - ker se stvari hitreje rešijo 0,9 5 - ker se doseže lažje delo 1,7 6 - ker zmanjšuje profit lastnikov 0,2 7 - ker se le s štrajkom da izboljšati pogoje življenja 8,0 8 - ker je to v Nemčiji edini način 5,0 9 - ker brez štrajka ne bi ničesar dosegli 11,7 10 - ker se s štrajkom lahko vpliva 8,0 11 - da, če ustreza delavcem in sindikatu 0,4 12 - da, če so vsi delavci solidarni 0,4 13 - da, če ga vodijo sindikati, ki so močni 2,6 14 - da, če je dobro organiziran 1,3 15 - je primeren, če odpove vse drugo 0,4 16 - da, vendar je odvisno od samega štrajka 0,0 17 - da, v nekaterih tovarnah 0,0 18 - včasih pomaga 0,0 19 - če drugače ne gre, če ni druge možnosti 2,4 20 - primeren, vendar ne ve, zakaj 0,0 21 - nespecificirano, da (na primer da, če se godi krivica) 1,5 22 - drugo 1,5 77 - ne ve 23,6 99 - ni primeren 12,1 00 - b.o. 10,2 C. Zakaj ni primeren? 23 - ker se s štrajkom ne da nič doseči 2,8 24 - ker si s tem delavci le škodujejo 1,3 25 - ker zato trpi gospodarstvo 0,7 26 - ker se po mirni poti lahko več doseže 1,3 27 - ker je nasilen 0,0 28 - ker delavci niso solidarni 0,2 29 - ker se plače res dvignejo, a takoj nato tudi cene 0,2 66 - drugo, nespecificirano 0,0 77 - ne ve 24,3 99 - je primeren 51,4 00 - b.o. 17,8 VREDNOTE-9.indb 256 13.10.2014 11:52:23 257 120. Ali je po vašem mnenju kaka razlika med nemškimi in jugoslovanskimi sindikati? (če je) V čem je razlika? A. Ali je razlika, ali ne? 1 - ni razlike 17,6 2 - ne ve 40,1 3 - je razlika 39,0 0 - b.o. 3,3 B. Kakšna je razlika? Odgovori, ugodnejši za nemške sindikate: 1 - Nemški sindikat bolj ščiti delavce, je boljši kot naš, se bolj zavzema za delavce kot naš sindikat. 20,2 2 - V ZRN ima sindikata večji vpliv, večjo moč, večjo vlogo, večjo veljavo, je bolj pomemben kot pri nas. 6,9 3 - V ZRN pozna vlogo sindikata v podjetju, pri nas pa ne. 0,0 4 - V ZRN je sindikat v rokah delavcev, pri nas direktorjev. 0,0 Odgovori, ugodnejši za jugoslovanske sindikate: 5 - Jugoslovanski sindikat bolj ščiti delavce, je boljši kot nemški, se bolj zavzema za delavce. 3,7 6 - Nemški sindikat ima bolj omejene možnosti delovanja kot naš, manjši vpliv. 0,4 7 - V ZRN pomaga sindikat le v zvezi s štrajki, pri nas pa tudi drugače 0,2 8 - Pri nas lahko govori, tam pa le posluša. 0,2 9 - Članstvo v nemških sindikatih je prostovoljno, pri nas ni. 0,2 10 - V ZRN ima sindikat bolj politično funkcijo v podjetju kot pri nas, pri nas skrbi bolj za ozimnico itd. 0,2 11 - Nemški sindikat je ločen od podjetja, zato lahko več stori za delavce, ker se ljudje od sindikata ne bojijo za svoje položaje v podjetju. 1,3 12 - Razlika je v organizaciji dela. 2,6 13 - Za nemške sindikate je treba plačati večjo članarino. 0,0 14 - drugo 2,4 15 - je razlika, je ne zna (ne more) opisati 1,5 16 - ne vem, če je razlika 38,6 17- ni razlike 17,8 VREDNOTE-9.indb 257 13.10.2014 11:52:23 258 121. Ali veste, katere politične stranke so v ZR Nemčiji? (če navede eno ali več strank) Ali ste v času dela v ZRN simpatizirali s katero od teh strank in ali ste katero posebej odklanjali? (če da) Katero? pozna (ne simpa- tizira, ne ne pozna odklanja) simpatizira odklanja b.o. 1 2 3 4 0 A1 - SPD 25,2 32,1 39,5 1,7 1,5 A2 - CDU/CSU 26,0 44,9 2,8 23,9 2,4 A3 - FDP 35,8 41,9 10,4 7,8 4,1 A4 - DKP 41,2 38,2 10,8 5,9 3,9 A5 - NPD 44,0 27,8 0,2 25,2 2,8 Prikazani so podatki iz sumarnika (Bilten Migracije 14) 122. Če ocenjujete na splošno, kakšen je odnos nemških oblasti do Jugoslovanov v ZRN? 1 - zelo dober 6,5 2 - dober 43,2 3 - zadovoljiv 32,1 4 - slab 5,2 5 - zelo slab 0,4 6 - ne ve, nima izkušenj 11,5 0 - b.o. 1,1 123. Ali vas je kdo s strani podjetja ali oblasti v ZR Nemčiji resno opozoril na to, da bi lahko izgubili dovoljenje za delo ali bivanje? (če da) Kdo in zakaj? A. Ali so ga opozorili? 1 - da, v podjetju 3,0 2 - da, izven podjetja 1,7 3 - da, oboje 0,9 4 - ne 92,2 5 - izgubil je delo 1,3 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 258 13.10.2014 11:52:24 259 B. Kdo ga je opozoril? 1 - mojster, delovodja, skupinovodja, šef oddelka, obrata 1,1 2 - personalni šef, direktor, kdo drug od vodilnih v firmi 0,7 3 - lastnik firme 0,4 4 - sodelavec 0,0 5 - kdo drug v firmi 0,2 6 - nemške oblasti, policija, sodišče 0,7 7 - kdo drug izven firme 0,9 8 - ni povedal kdo, a so ga opozorili 0,9 9 - nihče ga ni opozoril 92,2 0 - b.o. 3,0 C. Zakaj so ga opozorili? 1 - zaradi krize v avtomobilski industriji, gradbeništvu, drugje, zaradi nevarnosti, da bodo odpuščali 0,9 2 - zaradi prepira, pretepa 0,2 3 - zaradi drugega prekrška 0,4 5 - ker se ni mogel hitro navaditi na delo, ker ni dovolj delal 0,0 6 - ker ga mojster (šef) ne mara, ga sovraži 0,2 7 - drugo 1,5 8 - ni povedal zakaj, a so ga opozorili 1,7 9 - nihče ga ni opozoril 92,2 0 - b.o. 2,8 124. Ali ste v času vašega bivanja v Nemčiji imeli kake težave z drugimi Slovenci ali z drugimi Jugoslovani? (če da) S kom ste imeli težave in kakšne vrste težav so to bile? A. Ali je imel težave? 1 - ni imel težav 91,8 2 - imel je težave 7,4 0 - b.o. 0,9 B. S kom je imel težave? 1 - s političnimi imigranti (ne glede na narodnost) 0,7 2 - s Slovenci 3,0 3 - s Hrvati 0,9 4 - s Srbi 0,7 5 - z Bosanci (Muslimani) 0,0 6 - s pripadniki drugih jugoslovanskih narodov ali narodnosti 0,2 7 - z Jugoslovani 1,1 8 - ne želi odgovoriti 0,0 9 - ni imel težav s Slovenci ali drugimi Jugoslovani 92,0 0 - b.o. 1,5 VREDNOTE-9.indb 259 13.10.2014 11:52:24 260 C. Vrste težav 1 - v zvezi s politiko, z odnosom do Jugoslavije 0,4 2 - v zvezi z nacionalizmom, šovinizmom 0,4 3 - pijančevanje, razgrajanje 0,0 4 - pretepi, poškodbe 0,4 5 - nepovrnjen dolg, bil je prevaran kot porok, kupil je slabo blago, ogoljufan, okraden 2,4 6 - povzročena škoda na avtu, predmetih 0,0 7 - druge težave 3,0 8 - ni opredeljeno 0,0 9 - ni imel težav s Slovenci in z drugimi Jugoslovani 92,0 0 - b.o. 1,3 126. O čem bi morali biti naši ljudje v ZN Nemčiji obveščeni, preden se vrnejo v Jugoslavijo? bi morali biti ni nič ni takega, obveščeni pomembno še ne ve b.o. 3 2 1 0 A1 - o zaposlitvi doma, o prostih delovnih mestih, o možnosti zaposlitve 73,1 12,4 13,0 1,5 v določenem kraju A2 - o zaslužkih 11,5 73,8 13,2 1,5 A3 - o stanovanjskih razmerah, o pogojih za gradnjo hiš 21,5 63,6 13,4 1,5 A4 - o socialnem zavarovanju, o pogojih za priznanje pokojnine 7,6 77,7 13,2 1,5 A5 - o carinskih predpisih, kaj lahko prinesejo s seboj 15,4 69,6 13,4 1,5 A6 - o davkih 0,9 84,2 13,4 1,5 A7 - ali bodo v Jugoslaviji priznali izboljšano kvalifikacijo, izobrazbo (šole, tečaji itd.) 2,0 83,1 13,4 1,5 A8 - o spremembah v jugoslovanskem in družbenem sistemu, o novosti doma, o spremembah zakonov, o tekočih 7,6 77,4 13,4 1,5 dogodkih A9 - o življenjskih pogojih, o standardu v YU, o ekonomskem stanju v YU 3,3 81,8 13,4 1,5 A10 - o vsem na sploh, o življenju doma na sploh (nespecificirano), drugo 4,8 80,3 13,4 1,5 VREDNOTE-9.indb 260 13.10.2014 11:52:24 261 127. Ali ste v ZRN kaj občutili domotožje? 1 - zelo močno 20,6 2 - močno 19,3 3 - do neke mere 30,4 4 - malo 15,0 5 - nič 14,8 128. Ali imate prijatelje (prijateljice) v ZR Nemčiji? (če da) Kakšne narodnosti so? imam prijatelja v ZRN A1 - Slovenci iz istega kraja 38,8 A2 - Slovenci od drugod 39,3 A3 - Hrvati 18,2 A4 - Srbi 11,7 A5 - Nemci 44,5 A6 - Turki 3,5 A7 - Grki 3,7 A8 - Španci 3,5 A9 - Italijani 4,1 A10 - drugi 5,6 1 - nima prijateljev v ZRN 20,4 129. Ali ste bili pred odhodom iz Jugoslavije član katerega od naštetih društev? Ali ste sedaj član? A. V društvih pred odhodom B. Član društva po vrnitvi A. B. 1 - športno društvo, TVD itd. 18,2 7,2 2 - kulturno-umetniško društvo (dramska skupina, pevski zbor, itd.) 4,1 2,2 3 - strokovno, poklicno društvo 3,3 3,0 4 - avto-moto društvo 7,2 9,5 5 - gasilsko društvo 6,5 3,7 6 - planinsko, lovsko, ribiško društvo 6,5 5,4 7 - izletniško, turistično društvo 0,4 0,0 8 - mladinski klub, disco klub 0,7 0,2 9 - šahovsko društvo, klub 0,4 0,4 10 - drugo društvo 0,4 0,4 11 - navedel je družbenopolitične organizacije (ZK, SZDL, ZMS, sindikati ipd.) 0,4 0,0 12 - ni bil član nobenega društva 51,6 67,0 VREDNOTE-9.indb 261 13.10.2014 11:52:24 262 130. Ali je v ZRN v vaši bližini delovalo kako slovensko ali jugoslovansko društvo? (če da) Katero? 1 - da, slovensko 34,3 2 - da, jugoslovansko 7,6 3 - da, oboje 6,7 4 - ne ve za društvo 24,3 5 - ni delovalo 26,7 0 - b.o. 0,4 131. Ali ste bili v ZR Nemčiji član kakega slovenskega društva ali kluba? (če da) Katerega društva (kluba)? Ali ste morda v društvu opravljali tudi kake dolžnosti? 1 - ni bil član 94,1 2 - bil je član 5,2 0 - b. o., ni vedel za društvo, ni bilo društev 0,7 (če ni bil član slovenskega društva, kluba) 132. Zakaj se niste včlanili v kako slovensko društvo ali klub? 1 - nima dovolj prostega časa (dela tudi v prostem času, neustrezen delovni čas, društvene dejavnosti bi mu vzele preveč časa) 19,5 2 - ima družinske obveznosti 0,2 3 - navajen je biti sam, nikamor ne hodi, ni navajen na družabno življenje 0,0 4 - ker misli, da ni primeren za take stvari (je prestar, poročen itd.) 0,4 5 - ker je zadovoljen z obstoječimi družabnimi stiki 0,2 6 - ker sploh ne ve, da obstoja društvo, ne pozna, premalo pozna 18,9 7 - ker ga ne zanima dejavnost društva, ne čuti potrebe, da bi se včlanil 6,5 8 - ker bo šel kmalu domov, začasno je tukaj 1,1 9 - včlanil bi se, če bi v društvu zadovoljevali tudi njegove interese 0,4 10 - društvo je predaleč 9,8 11 - ker društvo šele malo časa obstoja, še ni zaživelo 0,7 12 - ker društvo nima ustreznih prostorov 0,0 13 - ker ga nihče ni povabil k sodelovanju 1,7 14 - ker dejavnost društva ni ustrezna 0,4 15 - ker odnosi v društvu niso dobri 0,0 16 - ker v društvu nič ne delajo 0,2 17 - drugo 3,0 18 - bil je član društva 6,3 19 - ker ni bilo društva, ker ni delovalo 27,8 00 - b.o. 2,8 VREDNOTE-9.indb 262 13.10.2014 11:52:24 263 135. Ali menite, da sedanji jugoslovanski carinski predpisi ustrezajo interesom delavcev v tujini, ali ne? (če ne) Kaj naj bi po vašem mnenju spremenili? A. Ali ustrezajo, ali ne? 1 - ustrezajo 26,2 2 - ne ve 45,1 3 - ne ustrezajo 28,4 0 - b.o. 0,2 B. Kaj spremeniti? (prvi odgovor) 1 - carinski predpisi so prestrogi, carina je previsoka 24,7 2 - preveč je pregledovanja, preveč natančno pregledovanje 0,9 3 - ne bi smeli cariniti obrtnih strojev in orodja, nižje bi morali cariniti 1,5 4 - ne bi smel cariniti gospodinjskih strojev, znižali naj bi carine za gospodinjske stroje 0,9 5 - ne bi smeli cariniti osebnih stvari 0,4 6 - ne bi smeli cariniti poljedelskih strojev, znižali naj bi carino za kmetijske stroje 0,4 7 - uvesti bi morali večje carinske olajšave za delavce, ki so že več let v tujini; ni olajšav za zdomce, premalo jih je 8,9 8 - meja 1 milijon starih din je prenizka 0,9 9 - carina za običajne predmete je previsoka 0,4 10 - previsoka carina za gradbeni material in stroje 0,2 11 - previsoka carina za avtomobile 4,3 12 - carinski predpisi so nejasni, izvajajo jih nedosledno, kriteriji niso enaki 1,1 13 - carinski predpisi se prehitro spreminjajo 0,0 14 - pri carinjenju ne upoštevajo dovolj obrabljenosti predmetov 0,7 15 - carina naj bi veljala za avtomobile 0,4 16 - predpisi ne ustrezajo zaradi drugih razlogov 2,0 17 - carino bi bilo treba odpraviti 5,4 18 - predpisi ustrezajo 26,2 19 - ne ve, jih ne pozna dovolj 18,0 00 - b.o. 2,6 136. Ali po vašem mnenju carinski predpisi kaj vplivajo na vračanje Slovencev z dela v tujini? 1 - čisto nič ne vplivajo 2,8 2 - ne vplivajo 18,9 3 - ne ve, neodločen 13,2 4 - vplivajo 49,0 5 - zelo vplivajo 15,4 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 263 13.10.2014 11:52:24 264 137. S carinskimi olajšavami skušajo razne države pospešiti vračanje svojih državljanov z dela v tujini. Kako dolgo bi po vašem mnenju delali Slovenci v tujini, da bi zanje veljale carinske olajšave – in kakšne naj bi bile olajšave? A. Kako dolgo naj bi delavci delali v tujini za olajšave? 1 - eno leto 4,8 2 - dve leti 13,7 3 - tri leta 10,0 4 - 4 leta 1,7 5 - 5 let 38,8 6 - 6 let 0,2 7 - 7 let 1,5 8 - 8 let 0,4 10 - 9 let in več 6,9 99 - ne ve, drugi odgovori, razen let 18,0 00 - b.o. 3,9 B. Kakšne naj bi bile olajšave? (več možnih odgovorov) potrebne olajšave B1 - olajšave za avtomobile 14,8 B2 - za gospodinjske stroje, pohištvo 13,2 B3 - za kmetijske stroje 5,2 B4 - za obrtne stroje in orodje 8,7 B5 - za gradbeni material 0,4 B6 - za vse, kar bi želeli uvoziti 41,6 B7 - za drugo, ostalo 5,2 1 - olajšave niso potrebne, ne ve 15,2 138. Kakšna so bile vaše izkušnje z jugoslovanskimi cariniki ob vrnitvi? A. ocena izkušenj 1 - zelo slabe izkušnje 6,1 2 - slabe 19,3 3 - ne ve, kaj bi rekel, težko oceni, neopredeljeno, niti dobro niti slabo 4,6 4 - dobre 56,2 5 - zelo dobre 2,0 6 - ni mogoče oceniti z lestvico 1,1 9 - nima izkušenj 8,9 0 - b.o. 2,0 VREDNOTE-9.indb 264 13.10.2014 11:52:24 265 B. vrste izkušenj z jugoslovanskimi cariniki ob vrnitvi 1 - prestrogi, preveč natančni 4,6 2 - nevljudni, neprijazni, osorni, zaničevalni 7,2 3 - samovoljni, delajo kaj hočejo, krivični, ne držijo se predpisov 2,8 4 - počasni, leni 4,1 5 - premalo izobraženi, neizobraženi 0,0 6 - niso Slovenci, ne znajo slovensko, odgovori v zvezi z narodnostjo 0,0 7 - bedaki, cigani, hudiči 0,4 8 - drugi negativni odgovori 2,8 9 - so vljudni, prijazni, korektni 2,0 10 - drugi pozitivni odgovori 4,8 11 - na meji predolgo čakamo 2,4 12 - včasih je tako, včasih drugače, ne ve, kaj bi rekel 2,2 13 - to je odvisno od človeka 0,4 14 - nima izkušenj z njimi 8,0 15 - ocenjeno je bilo le z lestvico 55,7 00 - b.o. 2,6 139. In kakšne so vaše izkušnje z jugoslovanskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi? A. ocena izkušenj 1 - zelo slabe izkušnje 2,0 2 - slabe 8,0 3 - ne ve, kaj bi rekel, težko oceni, neopredeljeno, niti dobro, niti slabo 1,5 4 - dobre 58,8 5 - zelo dobre 3,3 6 - ni mogoče oceniti z lestvico 0,0 9 - nima izkušenj 24,9 0 - b.o. 1,5 VREDNOTE-9.indb 265 13.10.2014 11:52:24 266 B. vrste izkušenj z jugoslovanskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi (prvi odgovor) 1 - dobre, pozitivne 16,9 2 - so korektni, nima pripomb 7,4 3 - če prosiš, pomagajo; pomagali so klubu 1,5 4 - drugi pozitivni odgovori 0,7 5 - lahko bi več pomagali, premalo se zanimajo za nas 1,1 6 - ne govorijo slovensko, ni slovenskih formularjev 0,9 7 - slab odnos do Slovencev (Slovencev ni na konzulatu, premalo jih je) 0,7 8 - kritika dela na konzulatu (dolgo je treba čakati, neresnične in netočne informacije, ne znajo dovolj nemško, premalo delovnih ur) 3,9 9 - negativne osebne lastnosti (so neprijazni, leni, grobi) 1,5 10 - drugi negativni odgovori 0,7 11 - nič ne ve o konzulatu 0,4 12 - kakor kdaj, ne ve, kaj bi rekel 0,4 13 - nima izkušenj, ni imel stikov s konzulatom 18,0 14 - prišel je le podaljšati potni list 4,8 15 - ocenjeno je bilo le z lestvico 39,7 00 - b. o. 1,5 VREDNOTE-9.indb 266 13.10.2014 11:52:24 267 140. Zanima nas, kako preživljate prosti čas? (prikazane le navedbe nad 1 odstotkom) 3 - delam na vrtu 10,4 4 - drugo delo 4,6 5 - učim se 5,1 9 - obiskujem šolo, tečaj 2,4 11 - hodim na slovenske prireditve, zabave, veselice 1,8 13 - hodim na slovenske plese 3,3 15 - hodim v slovenske gostilne 1,9 17 - igram karte 1,1 21 - hodim na izlete, sprehode 14,3 22 - hodim v hribe, planine 2,2 23 - lov, ribolov 5,4 24 - druge oblike rekreacije 1,7 25 - kegljam 2,9 27 - rokomet, nogomet, košarka, odbojka 2,8 28 - smučam 1,2 30 - šah 1,8 31 - avtomobilizem 1,0 34 - drug šport 4,3 36 - berem leposlovne knjige 8,7 38 - hodim v kino 4,1 41 - rišem, slikam 1,3 43 - gledam televizijo 18,3 44 - poslušam radio, kasete, plošče 2,2 45 - hodim na obiske k prijateljem, znancem, se pogovarjam z njimi 5,2 46 - berem časopise, revije 12,2 47 - obiskujem sorodnike 3,7 49 - skrbim za otroke 3,5 50 - družinska opravila (kuhanje, šivanje, pranje itd.) 9,1 51 - delo z otroki, pomoč pri šolanju, vzgoji 11,5 52 - doma z ženo, z družino 12,6 55 - počivam 1,5 59 - ostajam doma 2,9 61 - ne vem, kaj bi počel, prostega časa je preveč 1,5 65 - imam le malo prostega časa 9,7 66 - sploh nimam prostega časa 8,7 67 - delam hišo, gradim 6,1 69 - drugo 4,3 VREDNOTE-9.indb 267 13.10.2014 11:52:24 268 141. Ali nam lahko poveste, če ste verni in ali obiskujete verske obrede (hodite k maši)? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 5,0 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mesečno) obiskujem verske obrede 4,3 3 - sem veren in le včasih (ob velikih praznikih in ob posebnih priložnostih) obiskujem verske obrede 22,6 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 8,0 5 - ne morem reči, ali sem veren ali ne, čeprav obiskujem verske obrede 2,6 6 - ne morem reči, ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 8,5 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 2,0 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 40,1 9 - ne želim odgovoriti 6,5 142. Kakšen način življenja in navade vam bolj ustrezajo, ali slovenske, ali nemške? bolj bolj nemški misli, da ni slovenski način razlike način ne ve b.o. 1 2 3 4 0 A1 - hrana 4,1 14,5 80,0 1,3 0,0 A2 - zabava 29,3 16,3 48,2 5,4 0,9 A3 - prosti čas 21,3 23,0 47,7 7,6 0,4 A4 - stiki s sosedi 6,1 24,3 63,6 5,9 0,2 A5 - življenje v klubu 8,9 9,1 25,4 56,2 0,4 A6 - pesmi, plesi 16,1 18,2 57,5 8,0 0,2 A7 - odnosi starši – otroci 11,9 27,3 43,0 17,4 0,4 A8 - obnašanje 29,7 32,1 31,7 6,1 0,4 A9 - praznovanje 35,8 20,6 35,6 7,4 0,7 A10 - odnosi fant – dekle 10,6 32,8 23,2 33,0 0,4 A11 - odnosi mož – žena 10,6 35,4 30,4 23,0 0,7 VREDNOTE-9.indb 268 13.10.2014 11:52:25 269 143. Glede na vašo izkušnjo v tujini – kam bi razvrstili sebe? Izberite opis, ki najbolj ustreza vaši situaciji? 1 - v tujini sem bil nezadovoljen, zato sem se vrnil in živim ter delam kot prej – po starem 7,2 2 - v tujini sem bil tujec, ves čas sem mislil na to, da bi se čim preje vrnil; varčeval sem denar, drugo me tam ni zanimalo; s privarčevanim denarjem 30,4 sem kupil orodje, hišo, začel na svoje, si življenje izboljšal 3 - v tujini sem si prislužil pokojnino, sedaj doma v miru živim 1,1 4 - v tujini sem zbolel, postal invalid, zato sem se moral vrniti; ne morem več delati, lahko samo še malo delam 0,9 5 - v tujini sem dobro zaslužil; pridobil sem si delovne izkušnje in znanje; navadil sem se na tamkajšnje življenje, napredoval sem in uspel, vendar sem se vrnil, ker menim, da bom doma s pridom uporabil 52,1 pridobljene izkušnje 6 - noben opis ne ustreza 7,2 0 - b.o. 1,3 144. Glede na vaše izkušnje iz Nemčije, ali mislite, da bi morali sedaj imeti glede na vaše delo večjo plačo, ali ne? 1 - da 30,6 2 - ne ve 24,1 3 - ne 28,6 4 - sedaj nezaposlen 15,8 0 - b.o. 0,9 145. Ali ste po vrnitvi iz Nemčije imeli doma kake težave? (če da) Kakšne težave so to bile in kdo vam jih je povzročil? A. Imel – ni imel težav po povratku 1 - imel težave 40,6 2 - ni imel težav 56,0 0 - b. o. 3,5 VREDNOTE-9.indb 269 13.10.2014 11:52:25 270 B. Kakšne težave je imel? 1 - sedaj je brezposeln 7,8 2 - ni dobil dela takoj po vrnitvi, moral je čakati na delo, je (bil) brezposeln, na Zavodu za zaposlovanje niso imeli delovnih mest 13,0 3 - niso ga hoteli sprejeti v podjetju, niso odgovarjali na prošnje za zaposlitev, odklanjali so prošnje, mu očitali bivanje v ZRN 0,7 4 - ni dobil, ne dobi ustreznega dela 3,7 5 - slabo plačano delo, delo ne ustreza nivoju kvalifikacije, prenaporno delo 0,7 6 - niso mu priznali v ZRN izboljšane kvalifikacije, izobrazbe 0,4 7 - težave v zvezi s stanovanjem, z gradnjo hiše 3,3 8 - neurejeno varstvo otrok, druge težave z otroki 0,4 9 - težav v družini, osebne težave 2,2 10 - druge težave 5,9 11 - ni imel težav 57,7 00 - b.o. 4,3 C. Kdo mu je povzročal težave? 1 - cariniki 1,7 2 - podjetje, vodilni v podjetju 6,9 3 - sodelavci 0,7 4 - sosedje, sovaščani, ljudje v okolju 1,5 5 - občina 6,5 6 - šola 0,4 7 - mož (žena), otroci 1,5 8 - kdo drug 9,3 9 - ni imel težav 57,5 0 - b.o. 13,9 146. Kako so vas kot zdomca – povratnika iz ZR Nemčije sprejeli v delovni organizaciji, kjer ste zaposleni? A. Ocena sprejema 1 - zelo dobro 5,0 2 - dobro (v redu), normalno, prijazno, srednje itd. 57,3 3 - eni tako, drugi drugače, ne ve, kaj bi rekel 3,9 4 - slabo 3,5 5 - zelo slabo 1,1 6 - ni mogoče oceniti lestvico 0,0 7 - niso vedeli (ne vedo), da je bil zdomec 0,7 8 - ni se zaposlil po vrnitvi, kmet, obrtnik 27,5 VREDNOTE-9.indb 270 13.10.2014 11:52:25 271 B. Kako so vas sprejeli v delovni organizaciji? 1 - ni bilo problemov, nihče mu ni nič rekel ali očital, enako kot drugje 9,3 2 - očitali so mu, da je šel v tujino, da se sedaj vrača, postrani so ga gledali itd. 2,6 3 - obrekovali so ga, odbijali, podcenjevali, ker je bil zdomec 2,4 4 - niso vedeli, ne vedo, da je bil zdomec 0,4 5 - ni se zaposlil po vrnitvi, kmet, obrtnik 26,9 6 - ocenjeno je bilo le z lestvico 57,3 0 - b.o. 1,1 147. In kako so vas sprejeli vaši sosedje ter drugi ljudje iz vašega kraja? 1 - zelo dobro (z veseljem, prisrčno) 7,4 2 - dobro (v redu, normalno, prijazno, srednje) 80,3 3 - eni tako, drugi drugače, ne ve, kaj bi rekel 4,8 4 - slabo 4,3 5 - zelo slabo 0,0 6 - ni mogoče oceniti z lestvico 1,1 7 - niso vedeli (ne vedo), da je bil zdomec 0,4 0 - b.o. 1,7 148. Ali ste v ZR Nemčiji imeli kako druščino Slovencev, s katero ste se bolj ali manj redno sestajali? Če da, koliko Slovencev vas je bilo v tej druščini? A. imel, ni imel druščine v ZRN 1 - ni imel 45,3 2 - imel 54,7 (če je imel druščino) 149. Koliko od teh se jih je že vrnilo domov? 1 - eden 5,9 2 - dva 6,7 3 - trije 7,6 4 - štirje 4,1 5 - pet 1,3 6 - šest 2,2 7 - sedem 0,2 8 - osem 0,4 9 - devet 0,2 10 - deset 5,9 11 - 11 in več 4,3 88 - ni imel druščine 44,0 99 - nobeden se ni vrnil (razen njega) 21,3 00 - b.o. 1,7 VREDNOTE-9.indb 271 13.10.2014 11:52:25 272 (če so se vrnili člani druščine) 150. Ali se še vedno sestajate? Če da, kako pogosto? A. Ali se sestaja z druščino? 1 - ni imel druščine, nobeden (razen njega) se ni vrnil 63,3 2 - se ne sestaja 8,7 3 - se sestaja 27,3 B. Kako pogosto se sestaja? 1 - ni imel druščine 45,6 2 - člani druščine se niso vrnili 18,4 3 - se ne sestajajo 8,9 4 - včasih 21,3 5 - pogosto 2,4 6 - redno 2,6 0 - b.o. 0,9 151. Če bi vas prijatelj, znanec, ki je sedaj v ZR Nemčiji, vprašal za nasvet, ali naj se vrne domov ali ne, kaj bi mu svetovali? 1 - naj se vrne 20,4 2 - neodločen 11,3 3 - naj se ne vrne 11,3 4 - niti eno, niti drugo, sam naj se odloči 56,2 0 - b.o. 0,9 152. Ali ste v času, ko ste bili v ZR Nemčiji, brali katerega od naštetih časopisov ali revij? Če da, kako pogosto ste brali? Koliko slovenskih časopisov je bral v ZRN (skupaj)? 1 - enega 50,3 2 - dva 28,4 3 - tri 13,9 4 - štiri in več 7,4 včasih pogosto redno nikoli b.o. 1 2 3 4 9 0 A1 - YU novosti 4,1 2,0 2,8 54,0 36,4 0,7 A2 - Večer 6,3 3,9 11,9 40,8 36,4 0,7 A3 - Rodna gruda 5,9 2,6 5,2 49,2 36,4 0,7 A4 - Dnevnik 5,6 2,8 7,4 47,1 36,4 0,7 A5 - Naša luč 4,8 2,4 6,5 49,0 36,4 0,9 A6 - Nedeljski dnevnik 9,5 8,0 17,6 27,8 36,4 0,7 A7 - Družina 2,2 1,1 1,3 58,4 36,4 0,7 A8 - Ognjišče 3,9 1,7 3,0 54,0 36,4 0,9 9 - nobenega ni bral VREDNOTE-9.indb 272 13.10.2014 11:52:25 273 153. Katere časopise ali revije v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku ste poleg tega še brali v ZRN? Anketar: vpiši naslove revij. Kako pogosto ste jih brali? T. Skupno število ostalih slovenskih časopisov, ki jih je bral v ZRN 1 - enega 21,5 2 - dva 5,9 3 - tri 1,1 4 - štiri in več 0,7 9 - nobenega ni bral, včasih je bral 70,7 0 - b.o. 0,2 včasih pogosto redno b.o. 1 2 3 4 9 0 A1 - Delo 3,0 4,3 6,1 20,8 65,5 0,2 A2 - Dnevnik 0,0 1,3 0,7 32,3 65,5 0,2 A3 - Večer 0,7 2,0 2,6 29,1 65,5 0,2 A4 - Antena 2,0 2,0 5,2 25,2 65,5 0,2 A5 - ITD 1,1 1,7 3,0 28,4 65,5 0,2 A6 - Jana, Naša žena 0,7 1,5 1,1 31,0 65,5 0,2 A7 - Nedeljski dnevnik 0,4 1,5 0,4 31,9 65,5 0,2 A8 - verski časopisi, revije 0,0 1,3 0,0 33,0 65,5 0,2 A9 - drugo 2,6 1,7 9,1 20,8 65,5 0,2 4 - ni bral tega časopisa, bral je drugega 9 - nobenega ni bral S. Skupno število časopisov in revij v srbohrvaščini, ki jih je bral 1 - enega 19,1 2 - dva 4,8 3 - tri 1,5 4 - štiri 0,2 5 - pet in več 0,2 9 - ni bral jugoslovanskih časopisov in revij, nobenega ni bral, bral včasih 73,8 0 - b.o. 0,4 B. Pogostost branja časopisov, revij v srbohrvaščini včasih pogosto redno b.o. 1 2 3 4 9 0 B1 - Dnevnik 0,7 0,7 0,7 30,6 67,0 0,4 B2 - Tednik 2,4 2,8 4,1 23,2 67,0 0,4 B3 - športni časopis 1,5 4,3 5,9 20,8 67,0 0,4 B4 - zabavni časopis 5,0 3,5 8,9 15,2 67,0 0,4 B5 - drugo 0,7 1,1 2,4 28,6 66,8 0,4 4 - tega ni bral, bral je drugega 9 - nobenega ni bral VREDNOTE-9.indb 273 13.10.2014 11:52:25 274 154. Ali ste v Nemčiji kaj brali nemške časopise in revije? Če da, navedite katere in kako pogosto ste brali. Koliko nemških časopisov, revij je bral v ZRN? 1 - enega 21,9 2 - dva 16,7 3 - tri ali več 14,8 9 - nobenega ni bral, včasih bral 46,6 A1. Katere nemške časopise, revije je bral? n=244; Podatki so v datoteki! A2. Ocena prvega časopisa (revije), ki ga je bral oceni – podatki so v datoteki 52,5 ne oceni 47,5 155. Ali sedaj kaj berete nemške, avstrijske časopise in revije? Če da, navedite katere. T. Skupno število nemških, avstrijskih časopisov, ki jih bere sedaj 1 - eden 5,6 2 - dva 2,2 3 - trije 0,4 4 - štirje ali več 0,7 9 - sedaj ne bere nemškega, avstrijskega tiska 90,7 A1. Kateri nemški časopis bere sedaj? N=67; Podatki so v datoteki! A2. Ocena nemškega časopisa, ki ga bere sedaj oceni – podatki so v datoteki 14,6 ne oceni 85,4 A3. Kateri avstrijski časopis bere sedaj? n=10; Podatki so v datoteki! A4. Ocena avstrijskega časopisa, ki ga bere sedaj oceni – podatki so v datoteki 5,0 ne oceni 95,0 VREDNOTE-9.indb 274 13.10.2014 11:52:25 275 156. Ali berete slovenske časopise in revije? Če da, katere časopise in revije berete? T. Skupno število slovenskih časopisov in revij, ki jih bere sedaj 1 - enega 24,9 2 - dva 31,5 3 - tri 18,2 4 - štiri 9,8 5 - pet ali več 4,3 9 - nobenega ne bere 10,2 včasih pogosto redno nikoli b.o. pogostost branja 1 2 3 4 9 0 A1 - Delo 2,4 8,2 19,1 59,0 10,8 0,4 A2 - Dnevnik 0,9 5,9 15,4 66,6 10,8 0,4 A3 - Večer 0,9 4,6 29,1 54,2 10,8 0,4 A4 - Antena 1,1 5,6 8,2 73,8 10,8 0,4 A5 - ITD 0,2 4,1 5,2 79,2 10,8 0,4 A6 - Jana, Naša žena 1,1 3,7 5,9 78,1 10,8 0,4 A7 - Nedeljski dnevnik 0,9 6,5 24,9 56,4 10,8 0,4 A9 - drugo (tudi religiozni tisk) 1,1 7,8 39,0 40,8 10,8 0,4 4 - bere drugo, ne … 9 - nobenega ne bere 157. Ali ste v ZR Nemčiji kaj poslušali oddaje ljubljanskega radia? Če da, kako pogosto ste jih poslušali? 1 - nikoli, ker ni mogel 8,7 2 - nikoli, ker ni želel 1,5 3 - včasih 32,8 4 - pogosto 22,8 5 - redno 34,3 158. Ali sedaj kaj poslušate nemške (avstrijske) radijske postaje? Če da, kako pogosto jih poslušate in katere? A. Ali posluša? 1 - ne posluša 55,7 2 - posluša 44,3 B. Katere postaje posluša? Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 275 13.10.2014 11:52:25 276 159. Ali kdaj poslušate poročila in druge govorne oddaje avstrijske televizije? Če da, kako pogosto? 1 - ne posluša (nima TV, ne dobi) 61,4 2 - včasih 27,8 3 - pogosto 7,6 4 - redno 3,3 (Če redno bere časopise, revije, redno posluša radio, redno gleda televizijo) 160. Ali se poročanje jugoslovanskih časopisov, radia in televizije ujema z vašimi lastnimi ugotovitvami in opažanji ob naslednjih stvareh? A1. o razmerah v ZRN 1 - popolnoma se ujema 3,5 2 - ujema se 25,4 3 - včasih se ujema, včasih ne 25,4 4 - se ne ujema 8,0 5 - sploh se ne ujema 2,0 6 - ne ve, ne more oceniti 12,6 9 – nobenega časopisa, revije ne bere redno, ne posluša radia, TV 22,6 0 - b.o. 0,7 A2. o položaju jugoslovanskih delavcev v ZRN 1 - popolnoma se ujema 3,0 2 - ujema se 24,5 3 - včasih se ujema, včasih ne 24,5 4 - se ne ujema 10,2 5 - sploh se ne ujema 1,5 6 - ne ve, ne more oceniti 13,0 9 – nobenega časopisa, revije ne bere redno, ne posluša radia, TV 22,6 0 - b.o. 0,7 A3. o možnostih in pogojih vračanja naših delavcev 1 - popolnoma se ujema 2,2 2 - ujema se 15,0 3 - včasih se ujema, včasih ne 20,0 4 - se ne ujema 23,2 5 - sploh se ne ujema 6,7 6 - ne ve, ne more oceniti 9,5 9 – nobenega časopisa, revije ne bere redno, ne posluša radia, TV 22,8 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 276 13.10.2014 11:52:26 277 A4. o dogodkih v Jugoslaviji 1 - popolnoma se ujema 7,2 2 - ujema se 37,7 3 - včasih se ujema, včasih ne 14,1 4 - se ne ujema 3,3 5 - sploh se ne ujema 1,3 6 - ne ve, ne more oceniti 12,8 9 – nobenega časopisa, revije ne bere redno, ne posluša radia, TV 22,8 0 - b.o. 0,9 161. Pogoji in možnosti za življenje niso enaki v Jugoslaviji in v Nemčiji. Prosimo vas, da za naštete stvari ocenite, ali so boljše v Jugoslaviji ali v ZR Nemčiji, ali pa je približno enako v obeh. A1. možnosti za napredovanje 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 5,4 2 - bolje je v Jugoslaviji 23,2 3 - približno enako je v obeh 27,8 4 - bolje je v ZRN 26,7 5 - dosti bolje je v ZRN 5,9 6 - ne more oceniti, ne ve 10,4 0 - b.o. 0,7 A2. možnosti za šolanje 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 9,3 2 - bolje je v Jugoslaviji 36,9 3 - približno enako je v obeh 24,9 4 - bolje je v ZRN 11,9 5 - dosti bolje je v ZRN 2,6 6 - ne more oceniti, ne ve 13,4 0 - b.o. 0,9 A3. kulturno življenje 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 4,8 2 - bolje je v Jugoslaviji 23,4 3 - približno enako je v obeh 35,4 4 - bolje je v ZRN 15,2 5 - dosti bolje je v ZRN 3,7 6 - ne more oceniti, ne ve 16,5 0 - b.o. 1,1 VREDNOTE-9.indb 277 13.10.2014 11:52:26 278 A4. skrb za brezposelne in bolne 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 5,0 2 - bolje je v Jugoslaviji 16,1 3 - približno enako je v obeh 19,5 4 - bolje je v ZRN 32,5 5 - dosti bolje je v ZRN 10,0 6 - ne more oceniti, ne ve 16,1 0 - b.o. 0,9 A5. položaj vere, odnosi med cerkvijo in državo 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 2,2 2 - bolje je v Jugoslaviji 9,3 3 - približno enako je v obeh 13,2 4 - bolje je v ZRN 34,9 5 - dosti bolje je v ZRN 13,4 6 - ne more oceniti, ne ve 26,2 0 - b.o. 0,7 A6. gospodarjenje 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 0,7 2 - bolje je v Jugoslaviji 5,2 3 - približno enako je v obeh 7,6 4 - bolje je v ZRN 43,6 5 - dosti bolje je v ZRN 21,9 6 - ne more oceniti, ne ve 20,0 0 - b.o. 1,1 A7. miroljubna politika in ugled v svetu 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 18,2 2 - bolje je v Jugoslaviji 35,8 3 - približno enako je v obeh 15,6 4 - bolje je v ZRN 2,6 5 - dosti bolje je v ZRN 0,7 6 - ne more oceniti, ne ve 26,5 0 - b.o. 0,7 A8. razvoj znanosti in tehnike 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 0,4 2 - bolje je v Jugoslaviji 3,0 3 - približno enako je v obeh 7,2 4 - bolje je v ZRN 50,1 5 - dosti bolje je v ZRN 28,4 6 - ne more oceniti, ne ve 10,0 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 278 13.10.2014 11:52:26 279 A9. naravne lepote dežele 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 26,5 2 - bolje je v Jugoslaviji 38,2 3 - približno enako je v obeh 21,9 4 - bolje je v ZRN 6,9 5 - dosti bolje je v ZRN 2,2 6 - ne more oceniti, ne ve 3,7 0 - b.o. 0,7 A10. vpliv ljudi na družbene odločitve 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 10,2 2 - bolje je v Jugoslaviji 32,3 3 - približno enako je v obeh 15,2 4 - bolje je v ZRN 7,4 5 - dosti bolje je v ZRN 1,1 6 - ne more oceniti, ne ve 33,2 0 - b.o. 0,7 A11. tovariški odnosi in enakost med ljudmi 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 10,2 2 - bolje je v Jugoslaviji 33,8 3 - približno enako je v obeh 36,0 4 - bolje je v ZRN 8,2 5 - dosti bolje je v ZRN 1,5 6 - ne more oceniti, ne ve 9,5 0 - b.o. 0,7 A12. občutek osebne svobode 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 11,7 2 - bolje je v Jugoslaviji 32,3 3 - približno enako je v obeh 32,8 4 - bolje je v ZRN 10,8 5 - dosti bolje je v ZRN 3,9 6 - ne more oceniti, ne ve 7,6 0 - b.o. 0,9 A13. odprtost in sprejemljivost za nove ideje 1 - dosti bolje je v Jugoslaviji 4,1 2 - bolje je v Jugoslaviji 18,0 3 - približno enako je v obeh 15,8 4 - bolje je v ZRN 22,6 5 - dosti bolje je v ZRN 7,2 6 - ne more oceniti, ne ve 31,7 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 279 13.10.2014 11:52:26 280 162. Ali nam lahko poveste, kaj ste v ZR Nemčiji predvsem pogrešali iz Slovenije, Jugoslavije? (seštevek dveh navedb) 1 - dom, družino, domače 26,0 2 - ženo, otroke 9,5 3 - starše, sorodnike 10,2 4 - dekle, fanta 0,4 5 - prijatelje, znance, družbo 16,3 6 - slovensko okolje, domačnost 7,6 7 - slovenski način življenja, navade, prosti čas 3,7 8 - hrano, pijačo 10,8 9 - domači kraj, hribe, doline, lepote pokrajine, prirodo, podnebje zrak 11,5 10 - slovensko besedo, pesem, knjige, filme 12,4 11 - druge vrednosti na ravni Slovenije 0,9 12 - domovino in druge vrednosti na ravni sistema (YU) kot celote 2,6 13 - drugo 4,8 14 - vse je pogrešal 2,0 99 - ničesar ni pogrešal 18,4 00 - b.o. 1,7 163. Ali sedaj kaj pogrešate iz ZR Nemčije? (seštevek dveh navedb) 1 - denar, zaslužek 26,9 2 - zaposlitev 3,9 3 - standard, stanovanje 3,0 4 - prijatelje, znance, družbo 4,6 5 - nemško natančnost, organizacijo dela, odnose pri delu, disciplino, delavnost, vse v zvezi z delovnim okoljem 2,0 6 - nemško okolje, nemški način življenja, prosti čas, čistočo, red 1,5 7 - osebno svobodo, pravice, zakon, možnost napredovanja 0,7 8 - zabavo, hrano, pijačo 2,6 9 - druge osebne vrednote 0,4 10 - druge vrednote na ravni Nemčije 4,3 11 - vse pogreša 0,4 12 - ničesar ne pogreša 54,7 13 - drugo 4,1 00 - b.o. 1,7 164. Koliko denarja na mesec (približno) ste porabili (za redno preživljanje) v zadnjem letu svojega življenja v ZR Nemčiji? Podatki so v datoteki! 165. Ali nam lahko poveste, koliko približno ste v Nemčiji uspeli privarčevati na mesec (povprečno)? Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 280 13.10.2014 11:52:26 281 166. Koliko pa vam uspe sedaj povprečno privarčevati na mesec? Podatki so v datoteki! 167. Ali ste iz Nemčije pošiljali denar svojcem ali komu drugemu v Jugoslavijo? Če da, koliko približno ste pošiljali na mesec? A. Koliko denarja je pošiljal domov? 1 - do 100 DM 1,5 2 - od 100 do 200 DM 7,8 3 - od 200 do 300 DM 6,5 4 - od 300 do 500 DM 7,6 5 - od 500 do 800 DM 7,6 6 - nad 800 DM 8,0 9 - nič ni pošiljal, ne ve 58,8 0 - b.o. 2,2 B. Komu je pošiljal? 1 - ožji družini (zakoncu, otroku) 23,4 2 - staršem 13,4 3 - drugim sorodnikom 2,8 4 - drugim, ne sorodnikom 4,3 9 - ni pošiljal denarja 54,9 0 - b.o. 1,1 168. Ali nam lahko poveste za kakšne namene ste uporabljali in sedaj uporabljate denar, ki ste ga zaslužili z delom v Nemčiji? (možnih je več odgovorov) A1 - za stanovanje, gradnjo hiše 60,7 A2 - za vikend 1,5 A3 - za šolanje otrok 17,4 A4 - za pohištvo, gospodinjske stroje 41,6 A5 - za obrtno dejavnost 8,9 A6 - za zemljo, živino, kmetijske stroje 5,2 A7 - za avto 32,8 A8 - hrani ga v banki 21,5 A9 - drugo 4,3 1 - ni prihranil denarja 11,3 169. Kolikokrat ste bili v Jugoslaviji v zadnjem letu svojega bivanja v ZR Nemčiji? 1 - enkrat ali dvakrat 29,3 2 - od 3 do 5-krat 30,8 3 - od 6 do 8-krat 24,7 4 - 9-krat in več 9,1 9 - ni bil v YU 6,1 VREDNOTE-9.indb 281 13.10.2014 11:52:26 282 170. Ali ste bili v času po dokončnem povratku v Slovenijo kdaj v ZRN? Če da, kolikokrat? 1 - enkrat 17,8 2 - dvakrat 9,1 3 - trikrat ali večkrat 9,1 9 - ni bil v ZRN 64,0 171. Če danes ocenjujete v celoti, katere so dobre strani in katere so slabe strani vašega dela in bivanja v Nemčiji? Dobre strani bivanja v ZRN – cilj (seštevek dveh odgovorov) 1 - push Slovenije 0,0 2 - pull Nemčije 38,8 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 13,9 4 - push Nemčije 2,0 5 - pull Slovenije 4,8 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 0,8 7 - neopredeljivo 1,8 Dobre strani bivanja v ZRN – subsistemi (seštevek dveh odgovorov) 1 - institucionalni, delovni 11,9 2 - institucionalni, politični 0,0 3 - institucionalni, lastniški 0,2 4 - institucionalni, generalni 0,4 5 - socializacijski, izobrazbeni 23,9 6 - socializacijski, izvorna družina 0,2 7 - socializacijski, lastna družina 0,9 8 - socializacijski, generalni 3,0 9 - sankcijski, dohodek 42,7 10 - sankcijski, potrošnja 2,2 11 - sankcijski, stanovanje-hiša 10,8 12 - sankcijski, življenjski stil 5,4 13 - sankcijski, generalno 9,3 14 - drugo 0,9 40 - sistem kot celota 4,8 50 - neformalne grupe 0,2 60 - izključno osebni motiv 0,7 70 - slučajne okoliščine 0,0 80 - neopredeljivo 0,9 00 - b.o. 17,4 VREDNOTE-9.indb 282 13.10.2014 11:52:26 283 Slabe strani bivanja v ZRN – cilj (seštevek dveh odgovorov) 1 - push Slovenije 0,0 2 - pull Nemčije 0,0 3 - istočasno push Slovenije in pull Nemčije 0,0 4 - push Nemčije 31,7 5 - pull Slovenije 3,2 6 - istočasno push Nemčije in pull Slovenije 13,3 7 - neopredeljivo 3,3 Slabe strani bivanja v ZRN – (seštevek dveh odgovorov) 1 - institucionalni, delovni 10,0 2 - institucionalni, politični 0,0 3 - institucionalni, lastniški 0,0 5 - socializacijski, izobrazbeni 1,7 6 - socializacijski, izvorna družina 0,4 7 - socializacijski, lastna družina 14,1 8 - socializacijski, generalni 2,4 9 - sankcijski, dohodek 1,1 11 - sankcijski, stanovanje-hiša 0,9 12 - sankcijski, življenjski stil 1,5 13 - sankcijski, generalno 2,8 14 - drugo 1,5 40 - sistem kot celota 14,5 50 - neformalne grupe 1,1 60 - izključno osebni motiv 2,0 80 - neopredeljivo 1,7 00 - b.o. 51,6 172. Prosimo vas, da nam na osnovi vaših izkušenj poveste vaše osebno mnenje o tem, kaj naj bi bilo treba narediti v Sloveniji (Jugoslaviji), da bi se naši delavci hitreje vračali z dela iz ZR Nemčije? A1 - zagotoviti delovna mesta, ustrezno delo, odpreti več delovnih mest, zgraditi nove obrate, omogočiti napredovanje v poklicu 65,3 A2 - zagotoviti stanovanja, ustrezna stanovanja, boljša stanovanja 34,9 A3 - carinske olajšave na sploh, izboljšati carinsko politiko, carinske olajšave na avtomobile, obrtne stroje, kmetijske stroje 17,1 A4 - skrajšati, poenostaviti postopke za odpiranje obrti, nuditi boljše pogoje za obrt, spremeniti davčno politiko v zvezi s samostojno obrtjo 5,9 A5 - poenostaviti, skrajšati postopke za gradbena dovoljenja, razširiti gradbene okoliščine 1,5 A6 - izboljšati življenjski standard, pogoje življenja, zaslužek 34,3 A7 - priznati v tujini pridobljeno kvalifikacijo, izobrazbo 2,8 A8 - drugo 20,4 1 - nič ni treba storiti 3,3 VREDNOTE-9.indb 283 13.10.2014 11:52:26 284 174. Ali menite, da jugoslovanska (slovenska) družba stori dovolj za to, da Slovenci v tujini ostanejo Slovenci, ali ne? 1 - da, stori dovolj 43,4 2 - ne stori dovolj 26,7 3 - ne vem 23,0 4 - nič ni treba storiti 3,3 0 - b.o. 3,7 (če ne stori dovolj) 175. In kaj bi jugoslovanska (slovenska) družba morala storiti, da bi Slovenci v tujini ostali Slovenci? 1 - uvesti slovenske šole za otroke delavcev v tujini, ustanoviti slovenske vrtce 22,6 2 - poslati socialne delavce in druge ljudi, ki bi nudili pomoč in reševali različne probleme 2,4 3 - organizirati več zabavnih, športnih, kulturnih prireditev 3,0 4 - ustanoviti klube, društva, jim pomagati, izboljšati njihovo delo 3,7 5 - več slovenskega tiska, več oddaj za zdomce, več informacij 3,5 6 - poslati slovenske knjige, ustanoviti slovenske knjižnice, čitalnice, izdajati specialne časopise 0,4 7 - skrbeti za stalne stike med domovino in delavci na tujem 5,9 8 - drugo 5,9 9 - ne ve kaj, nič ni potrebno storiti, družba stori dovolj 47,3 0 - b.o. 5,4 176. Povejte, kako se strinjate ali ne strinjate s spodaj navedenimi trditvami glede zaposlovanja naših delavcev v tujini? A1. Ljudje naj ostanejo doma, čeprav ne zaslužijo tako dobro. 1 - se strinja 26,5 2 - se ne strinja 56,8 3 - ne ve 16,1 0 - b.o. 0,7 A2. Ljudje, ki se zaposlujejo v bolje razvitih deželah, se bodo navadili na tamkajšnje razmere in se ne bodo nikdar več vrnili. 1 - se strinja 22,8 2 - se ne strinja 61,4 3 - ne ve 15,2 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 284 13.10.2014 11:52:26 285 A3. Ne moremo si privoščiti, da bi šolali in vzgajali ljudi za delo v tujini, ker jih sami potrebujemo. 1 - se strinja 61,2 2 - se ne strinja 23,4 3 - ne ve 14,3 0 - b.o. 1,1 A4. Ljudje težko prenašajo življenje v tujini. 1 - se strinja 50,3 2 - se ne strinja 29,3 3 - ne ve 19,5 0 - b.o. 0,9 A5. Z zaposlovanjem delovne sile v tujini slabimo obrambno moč naše dežele. 1 - se strinja 68,1 2 - se ne strinja 16,5 3 - ne ve 14,5 0 - b.o. 0,9 A6. Ljudje, ki delajo in živijo v bolj razvitih deželah, se bodo vrnili z boljšimi delovnimi navadami. 1 - se strinja 78,5 2 - se ne strinja 12,4 3 - ne ve 8,5 0 - b.o. 0,7 A7. Ljudje, ki so zaposleni v tujini, pošiljajo domov devize in tako pomagajo Jugoslaviji. 1 - se strinja 82,2 2 - se ne strinja 8,2 3 - ne ve 8,9 0 - b.o. 0,7 A8. Državljani, ki živijo predolgo v tujini, se nalezejo socializmu tujih idej. 1 - se strinja 34,1 2 - se ne strinja 42,3 3 - ne ve 22,8 0 - b.o. 0,9 A9. Ljudje naj se zaposlujejo v tujini, ker je tam življenje bolj pestro in privlačno. 1 - se strinja 11,7 2 - se ne strinja 74,0 3 - ne ve 13,4 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 285 13.10.2014 11:52:27 286 A10. Zaposlovanje v tujini nas povezuje z bolj razvitimi deželami. 1 - se strinja 62,3 2 - se ne strinja 18,7 3 - ne ve 18,4 0 - b.o. 0,7 A11. Ljudje, ki delajo v tujini, pomagajo krepiti kapitalistični družbeni sistem. 1 - se strinja 41,6 2 - se ne strinja 32,3 3 - ne ve 24,9 0 - b.o. 1,1 A12. Ljudje, ki delajo v tujini, bodo bolj razgledani od tistih, ki so ostali doma. 1 - se strinja 43,2 2 - se ne strinja 43,6 3 - ne ve 12,8 0 - b.o. 0,4 A13. Zaposlovanje v tujini rešuje nezaposlenost doma. 1 - se strinja 67,5 2 - se ne strinja 19,5 3 - ne ve 12,6 0 - b.o. 0,4 178. Ali ste vključeni v splošni ljudski odpor? 1 - da 39,5 2 - ne 60,5 179. Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - samski (ni bil nikoli poročen) 18,0 2 - vdovec, vdova 1,7 3 - razvezan 3,7 4 - poročen 76,6 (za poročene) 180. Kje ste spoznali svojo ženo, moža? 1 - v Jugoslaviji 72,0 2 - v Nemčiji 6,3 3 - drugje 0,7 9 - ni poročen 21,0 VREDNOTE-9.indb 286 13.10.2014 11:52:27 287 (za poročene) 181. Ali ste se poročili pred odhodom v tujino, v času, ko ste bili v tujini, ali po povratku? 1 - že pred odhodom 46,0 2 - ko je bil v tujini 24,1 3 - po vrnitvi 8,9 9 - ni poročen 21,0 (če ni poročen) 182. Ali se morda nameravate v kratkem poročiti? 1 - da 4,6 2 - neodločen 7,4 3 - ne 9,8 9 - je poročen 78,3 (če je poročen) 183. Kakšne narodnosti je vaša žena, mož? 1 - slovenske 69,0 2 - druge jugoslovanske 6,5 3 - nemške 0,7 4 - druge nejugoslovanske 1,5 9 - ni poročen 22,3 (če je poročen) 184. Kakšno izobrazbo ima vaša žena, mož? (Obkrožite zadnjo šolo, ki jo je obiskovala, in zadnji dokončani razred; tečajev ne upoštevajte) 1 - ni poročen 22,3 2 - nepopolna osnovna šola 9,1 3 - popolna osnovna šola 24,9 4 - nepopolna in popolna poklicna šola 25,6 5 - nepopolna in popolna srednja šola 13,5 6 - več kot srednja šola 4,1 VREDNOTE-9.indb 287 13.10.2014 11:52:27 288 (če je poročen) 185. Kakšen poklic opravlja vaša žena, mož oz. kakšna je njena, njegova priznana kvalifikacija? 1 - NK delavec 9,1 2 - priučen ali PK delavec 10,6 3 - KV delavec 20,2 4 - VKV delavec 2,4 5 - pomožni uslužbenec 0,4 6 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 2,2 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 11,9 8 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 3,3 9 - samostojni obrtnik 1,7 10 - svobodni poklic 0,2 11 - kmet 0,2 12 - kmečka gospodinja 3,9 13 - pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,2 14 - dijak 0,0 15 - vajenec 0,0 16 - študent 0,2 17 - upokojenec 0,7 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 9,3 19 - druge vzdrževane osebe 0,9 20 - drugo 0,0 21 - ni poročen 22,3 00 - b.o. 0,2 (če je poročen) 186. Ali zna vaša žena, mož nemško? 1 - sploh ne 20,0 2 - zelo slabo 4,3 3 - slabo 11,5 4 - dobro 25,6 5 - zelo dobro 14,8 6 - je Nemka, Nemec 0,9 9 - ni poročen 22,1 0 - b.o. 0,9 VREDNOTE-9.indb 288 13.10.2014 11:52:27 289 (če je bil poročen v času bivanja v ZRN) 187. Ali je bila vaša žena, vaš mož z vami v Nemčiji, je ostal-a v Sloveniji, ali je bil-a kje drugje? 1 - ni bil poročen 27,8 2 - bila je v Sloveniji 27,1 3 - bila je deloma v ZRN, deloma doma 6,7 4 - bila je drugje 1,5 5 - bila je z njim v ZRN 36,4 6 - je Nemec 0,4 (če je poročen) 188. Ali je vaša žena, mož sedaj v ZRN? 1 - da 47,1 2 - ne 28,9 9 - ni poročen 24,1 (če je žena, mož bil-a v ZRN) 189. Ali je bila vaša žena, mož zaposlen-a pred odhodom v ZRN, ali ne? 1 - ni bil poročen, ločen pred odhodom, vdovec, vdova, zakonec je Nemec, Nemka 28,9 2 - ne 12,4 3 - zakonec ni bil v ZRN 23,4 4 - da 34,9 (če je žena, mož bil-a v ZRN) 190. Ali je bila vaša žena, mož redno zaposlen-a v ZR Nemčiji? 1 - ni bil poročen, ločen, vdovec, vdova, zakonec je Nemec, Nemka 26,2 2 - ne 6,3 3 - zakonec ni bil v ZRN 26,7 4 - da 40,8 (če je poročen) 192. Ali bi si morda vaša žena, mož želel-a iti (vrniti) v Jugoslavijo? 1 - da 31,5 2 - ne ve 2,8 3 - ne 9,3 4 - ni (bil) poročen 28,4 5 - je šel v ZRN 0,9 9 - ni bil poročen 24,9 0 - b.o. 2,2 VREDNOTE-9.indb 289 13.10.2014 11:52:27 290 (če je poročen) 193. Ali bi si morda vaša žena (mož) želel-a iti (vrniti) v Nemčijo? 1 - da 9,3 2 - ne ve 6,7 3 - ne 52,9 4 - ni (bil) poročen 24,9 5 - je šel v ZRN 3,9 0 - b.o. 2,2 195. Ali imate otroke? 1 - ne 22,6 2 - da, enega 31,9 3 - da, dva 33,0 4 - da, tri 8,2 5 - da, štiri 2,8 6 - da, pet in več 0,4 (če ima otroke) 197. Prosimo, navedite osnovne podatke o vaših otrocih. Začnite pri najmlajšem. A1. Spol prvega otroka 1 - moški 39,5 2 - ženski 35,1 9 - nima otrok 22,1 0 - b.o. 3,3 A2. Starost prvega otroka 1 - do 1 leto 7,2 2 - od 1 do 3 let 18,0 3 - od 4 do 6 let 15,4 4 - od 7 do 14 let 22,3 5 - od 15 do 18 let 6,3 6 - od 19 do 25 let 6,1 7 - več kot 25 let 2,0 9 - nima otrok 22,1 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 290 13.10.2014 11:52:27 291 A3. Šola prvega otroka 1 - otrok še ne hodi v šolo, otrok se še šola 41,4 2 - osnovna šola 22,6 3 - šola za KV, VKV delavce (poklicna šola) 3,3 4 - srednja strokovna šola (tehniška, ekonomska itd.) 2,0 5 - gimnazija 0,2 6 - višja ali visoka šola 1,3 7 - ne hodi več v šolo 5,0 9 - nima otrok 22,1 0 - b.o. 2,2 A4. Končana šola prvega otroka 1 - otrok še ne hodi v šolo, otrok se še šola 60,3 2 - osnovna šola 5,0 3 - šola za KV, VKV delavce (poklicna šola) 2,6 4 - srednja strokovna šola (tehniška, ekonomska itd.) 1,3 5 - gimnazija 0,9 6 - višja ali visoka šola 0,0 7 - ne hodi več v šolo 1,3 9 - nima otrok 21,9 0 - b.o. 6,7 A5. Kje je bil prvi otrok v času, ko je bil anketiranec v ZRN? 1 - ves čas v ZRN 14,3 2 - pretežno v ZRN 4,6 3 - pretežno doma 6,1 4 - ves čas doma 37,7 5 - drugje 1,1 6 - še ni bil rojen 13,2 9 - nima otrok 22,1 0 - b.o. 0,9 Podatki od ostalih otrok v družini so v datoteki! 198. Ali nameravate imeti (še) kaj otrok? 1 - ne 50,1 2 - ne vem, ni razmišljal o tem 25,2 3 - da, ne ve koliko 10,4 4 - da, enega 7,2 5 - da, dva 5,6 6 - da, tri ali več 0,9 0 - b.o. 0,7 VREDNOTE-9.indb 291 13.10.2014 11:52:27 292 199. Ali ste kaj razmišljali o tem, kje naj bi živeli vaši otroci? Če da, ali naj bi živeli v Jugoslaviji, ali ne? 1 - nima otrok, ne bo imel otrok 6,7 2 - ne ve, ni razmišljal o tem 20,4 3 - drugje 0,9 4 - v Jugoslaviji 67,9 5 - v ZRN 0,4 6 - mu je vseeno, kje bodo živeli 3,3 0 - b.o. 0,4 (če so šoloobvezni otroci bili v ZRN) 201. Ali so vaši otroci obiskovali dopolnilni pouk v slovenščini? 1 - da 3,5 2 - ne 9,5 3 - ni imel šoloobveznih otrok, ni imel otrok v ZRN 64,6 4 - nima otrok, otroci niso bili v ZRN 21,0 0 - b.o. 1,3 (če so otroci bili v ZRN) 203. Ali so vaši otroci hodili v nemške šole? Ali so morda bili v uku? 1 - nima otrok 22,3 2 - otroci so bili še premajhni 16,5 3 - otroci niso bili v ZRN 50,3 4 - niti eno, niti drugo 2,2 5 - bili v uku 0,4 6 - hodili so v nemško šolo 7,6 0 - b.o. 0,7 (če so otroci bili v ZRN) 204. Ali imajo vaši otroci sedaj kake težave? Če da, kakšne? 1 - nima otrok 22,6 2 - otroci niso bili v ZRN 49,9 3 - ne 9,8 4 - da 13,4 0 - b.o. 4,3 VREDNOTE-9.indb 292 13.10.2014 11:52:27 293 (če so otroci bili v ZRN) 205. Ali otroci kaj pogrešajo iz ZR Nemčije? 3 - so še v ZRN 1,3 4 - da, pogrešajo 4,6 5 - ne ve, če kaj pogrešajo 1,5 6 - nič ne pogrešajo 11,1 7 - otroci niso bili v ZRN 48,4 8 - otroci so bili še premajhni 7,2 9 - nima otrok 24,7 0 - b.o. 1,3 (če so otroci bili v ZRN) 206. Ali bi se morda vaši otroci želeli vrniti v ZR Nemčijo? 1 - da 1,7 2 - ne ve 2,2 3 - ne 9,5 4 - eni da, drugi ne 0,7 5 - otroci niso bili v ZRN 47,5 6 - otroci so bili še premajhni 9,3 7 - ni imel otrok, nima otrok 27,3 0 - b.o. 1,7 (če so otroci bili v ZRN) 207. Ali vaši otroci za svoja leta dobro govorijo slovensko? 1 - sploh ne 1,7 2 - zelo slabo 0,9 3 - slabo 1,3 4 - dobro 12,8 5 - zelo dobro 12,8 7 - otroci sploh še ne govorijo 1,7 8 - otroci niso bili v ZRN 42,7 9 - ni imel otrok, nima otrok 24,5 0 - b.o. 1,5 VREDNOTE-9.indb 293 13.10.2014 11:52:27 294 (če so otroci bili v ZRN) 208. Ali vaši otroci za svoja leta dobro govorijo nemško? 1 - sploh ne 10,8 2 - zelo slabo 1,5 3 - slabo 2,4 4 - dobro 7,2 5 - zelo dobro 8,0 7 - otroci sploh še ne govorijo 1,5 8 - otroci niso bili v ZRN 44,0 9 - ni imel otrok, nima otrok 23,2 0 - b.o. 1,3 209. Ali so vaši starši živi? 1 - niti oče, niti mati 16,5 2 - da, mati 31,7 3 - da, oče 6,5 4 - da, oba 43,8 0 - b.o. 1,5 (če so starši še živi) 210. Ali so vaši starši bili na delu v ZR Nemčiji? 1 - starši niso (bili) več živi 11,9 2 - ne, nihče ni bil v ZRN 78,5 3 - da, mati 0,9 4 - da, oče 5,0 5 - da, oba 2,4 0 - b.o. 1,2 211. Kakšno stopnjo izobrazbe ima (je imela) vaša mati? Podatki so v datoteki! 212. Kakšen poklic opravlja (je opravljal) vaš oče večino svojega življenja? 1 - NK delavec 12,1 2 - priučen ali PK delavec 7,4 3 - KV delavec 29,9 4 - VKV delavec 8,5 5 - pomožni uslužbenec 1,5 7 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 4,8 8 - višja, visoka izobrazba 1,5 9 - ostalo 9,1 11 - kmet 24,9 VREDNOTE-9.indb 294 13.10.2014 11:52:27 295 (če je bil oče zaposlen) 213. Ali ima (je imel) vaš oče kdaj kak vodilni položaj pri delu? Povejte najvišji položaj, ki ga je imel kdaj v življenju? 1 - ni imel vodilnega položaja 50,5 2 - drug vodilni položaj 3,9 3 - mojster, delovodja 11,3 4 - poslovodja, obratovodja 2,2 5 - vodja sektorja, oddelka 3,3 6 - direktor 0,7 8 - ne ve 8,2 9 - oče ni bil nikoli zaposlen 18,4 214. Kakšno stopnjo izobrazbe ima (je imel) vaš oče? Podatki so v datoteki! 215. Ali je vaš oče sodeloval v NOB? Če da, kako? 1 - ni sodeloval 28,9 2 - materialno je pomagal gibanju 7,6 3 - bil je zaprt, interniran, izseljen, vojni ujetnik 15,7 4 - bil je aktivist, terenec, obveščevalec, ilegalec, kurir 9,3 5 - aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOV 25,4 6 - ne želi odgovoriti 0,2 7 - ne vem 14,1 216. Ali imate brate, sestre? Če da, koliko? 1 - enega 18,0 2 - dva 21,5 3 - tri 16,7 4 - štiri 11,1 5 - pet ali več 20,7 9 - nima bratov, nima sester 11,7 (če ima brate, sestre) 217. Ali kdo od njih sedaj živi v tujini? 1 - eden 19,7 2 - dva 7,6 3 - trije 1,7 4 - štirje ali več 0,4 8 - nobeden ne živi v tujini 59,9 9 - nima bratov, sester 10,4 0 - b.o. 0,2 VREDNOTE-9.indb 295 13.10.2014 11:52:28 296 (če ima brate, sestre v tujini) 218. Ali kdo od njih sedaj živi v ZR Nemčiji? 1 - da 21,5 7 - nobeden ni v ZRN, so drugje 20,0 8 - niso v tujini 48,4 9 - nima bratov, sester 10,2 (če ima brate in sestre) 219. Ali je bil kdo od vaših bratov in sester več kot pol leta na delu v tujini in se je že vrnil? Če da, koliko? 1 - nimam bratov, sester 14,5 2 - jih ima, niso bili v tujini 65,5 3 - so bili več kot pol leta na delu v tujini 19,3 0 - b.o. 0,7 (če ima brate, sestre, ki so bili, so v ZRN) 220. Ali ste morda v ZRN z vašimi brati, sestrami delali in živeli v istem kraju? 1 - ne 34,5 2 - da, deloma 8,5 3 - da, ves čas 11,7 8 - bratje, sestre niso bili (istočasno) v ZRN 33,6 9 - nima bratov, sester 10,4 221. Ali imate kake druge sorodnike, ki delajo v tujini? 1 - ne 65,3 2 - da 34,5 0 - b.o. 0,2 VREDNOTE-9.indb 296 13.10.2014 11:52:28 297 SLOVENSKI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. SOCIOLOŠKI VIDIKI EMIGRACIJE, VKLJUČEVANJA V IMIGRANTSKO DRUŽBO IN VRAČANJA V DOMOVINO 7.0 Viri, objave iz raziskave in publikacija migracije Tina Vovk, Živa Broder Pojasnila V tem poglavju je zapisan ožji izbor narodnih virov, objave iz oz. na osnovi migracijske raziskave ter pregled publikacije Migracije, ki je izhajala v obdobju 1973 do 1985, skupaj v šestintridesetih biltenih. Popoln nabor virov migracijskega projekta vključuje vire, zbrane v: - Migracije 3: Bibliografija tuje literature, 115 strani, - Migracije 5: Bibliografija slovenskih in srbohrvaških tekstov o migracijah, 66 strani ter obsežen nabor virov, ki jih je v okviru svojega študijskega dela zajel in doku-mentarno obdelal P. Klinar v letu 1973/74 v času svojega študijskega bivanja na sociološkem oddelku Univerze v Chicagu in so izpisani v publikaciji Migracije, bilteni 2, 7, 15 in 19 ter v knjigah P. Klinarja: Mednarodne migracije, 1976 in Mednarodne migracije v kriznih razmerah, 1985. Za delovne potrebe raziskovalne skupine je S. Švara izvedel klasifikacijo več tisoč virov, ki je bila v začetku osemdesetih let izročena ODK. Gradivo v tem poglavju je razporejeno v tri podpoglavja. Prvo (7.1) vključuje ožji izbor mednarodnih in domačih virov, v drugem poglavju (7.2) so navedena poročila, študije in članki, oblikovani v okviru migracijskega projekta. Ta pregled ni popoln. V tretjem poglavju (7.3) pa je prikazanih 36 biltenov publikacije Migracije. Izkaže se, da v dokumentaciji ni več primerkov biltenov št. 23, 24 in 29. VREDNOTE-9.indb 297 13.10.2014 11:52:28 298 7.1 Viri Berger, P. in Luckmann T. (1966): The Social Construction of Reality, Penguin Books. Bogardus, E. (1949): Cultural Pluralism and Acculturation, Sociology and Social Research 2, str. 125–129. Borrie, D. ed. (1959): The Cultural Integration of Immigrants, UNESCO, Paris, str. 89–98. Broom, L. (1959): Social Differentiation and Stratification v: R. Merton: Sociology Today, Basic Books, New York, str. 429–441. Buckley, W. (1969): Modern Systems Research for the Behavioral Scientis, Chicago. Cattell, R. L. (1964): Model for Factor Analysis, in: Handbook of Mathematical Sociology. Descloitres, R. (1967): The Foerign Worker. Adaption to Industrial Work and Urban Life, Paris. Descloitres, R. (1967): La migration internationale, son ampleur et sa nature, dans: Les travailleurs émigrés retournant dans leurs Pays, OECD Paris. Eisenstandt S. (1954): The Absorption of Immigrants, Routledge Kegan, London, str. 1–26, 168–202. Fairchild, H. P. (1925): Immigration: A World Movement and ist American Significances, New York, Mac Millan. Fairchild, H. P. (1926): The Melting-Pot Mistake, Little Brown and Co., Boston. Glass, D. V., London: Migration, International Chamber's Encyclopedia, London. Gordon, M. (1964): Assimilation in American Life, Oxford Press, New York, str. 60–83. Goričar, J. (1972): Temelji obče sociologije, DZS Ljubljana, str. 108–110 Haferkamp, H. (1973): Die Struktur elementarer/socialer Processe, Enke, Stuttgart. Harnam, H. H. (1962): Modern Factor Analysis, Chicago. Harris, C. W. (1957): An Factor and Factor Scores, Psyhometrika, Vol. 32, 4. Heintz, P. (1967): The Mobility of Nations Belonging to the International Upper Stratum, Bullteine. Heintz, P. (1968): Two Simple Prestige Power Models for Individual Mobility and System Change Bulltein 7. Heintz, P., Nowotny, H. J. (1969): Das Fremdarbeiterproblem aus sociologischer Sicht, in: Schweuter Nibatsgefte /Nr. 5. Hill, C. (1970): Immigration and Integration, Pergamon Press, Oxford, str. 184–203. Hoffmann-Nowotny, H. J. (1970): Migration. Ein Beitrag zu einer sociologischen Erklärung, F. Enke, Verlag, Stuttgart. Kayser, B. (1971): Manpower movements and labour markets, OECD, Paris. Kayser, B. (1972): Les retours conjonctureller de travailleurs migrants, OECD, Paris. Kuznets, S. Rubin, E. (1954): Immigration and the Foreign Born, New York. Lindermayer, I. (1979): Preservation of the Immigrants Culture and Sharing of Cultural Values, International Migration XVII. 1, 2, str. 243–247. Mc Ginnis, R. (1966): A Stochastic Theory of Social Mobility, Amer. Stat. Ass., New York. VREDNOTE-9.indb 298 13.10.2014 11:52:28 299 Melewski, A. (1970): The Degree of Status Incongruence and its Effects, v: M. Tumin ed.: Reading on Social Stratification. Prentice Hall, New Jersey, str. 82–92. Mikačić, V. (1976): Adaptacija, integracija in asimilacija naših izseljencev v prekomorskih deželah, v: Teme o migracijama, Centar za migracije, Zagreb, str. 1–5. Momirović, K. (1972): Metode za kondenzaciju i transformaiciju informacije, Institut za kineziologiju, Zagreb. Oriol, M. (1981): Report on Studies of the Human and Cultural Aspects of Migration in Western Europe (1918–1979), str. 1–11; 6; 100–104. Petersen, W. (1961): A General Typology of Migration, In: S. Lipset, Sociology, Prentice Hall, New York. Primorac M. (1980): Strani radnici, Študentski izdavački centar, Univ. Konf. SSO Beograd, str. 117–118, 157–158, 159–162. Ravenstein, E. G. (1885): The Laws of Migration, Journal of the Statistical Society, vol. XLVIII, Part II., June. Rose A. (1967): Migration in Europe, The Univ. of Minnesotta Press, Mineapolis, str. 134–142. Rosenthal, E. (1960): Acculturation Without Assimilation. The Jews Community of Chicago, Illinois, Am. Journal of Sociology. Saksida, S. Petrović, K. (1973): Numerična taksonomija – faktorska analiza, Institut za sociologijo, Ljubljana. Saksida, S., Caserman, A., Petrovič, K.(1974): Social Stratification and Mobility in Jugoslav Society, Dokument Instituta za sociologijo, Ljubljana. Shibutani T. (1969): Etnic Stratification, Mac Millan, Toronto, str. 491–500, 572–578. Shuval. J. (1963): Immigrants on the Threshold, Altherton Perss, New York. Sokal and Smeath (1962): Numerical Taxonomy, Mac graw Hill, New York. Stauffer, E. (1963): Die Eingliederung einer fremdländischen Arbeitsgruppe in die ein-heimische Beschäftigungsgemeinschaft, Z. Arb. Wiss., 2., Wiesbaden. Storer, D. (1979): The Preservation of Immigrants Cultures, International Migration, XVII 1/2, str. 230–241. Svalastoga, K. (1959): Social Differentiation, D. Me Kay, New York, str. 59–66. Taft, D. idr. (1955): International Migration, New York, str. 126, 127. Tanić Ž. (1979): Proletariat izvan domovine, Institut društvenih nauka, Pro sveta, Beograd, str. 64, 92, 88–101, 177, 179–182. Termote, J. M. (1967): Les models migratoires, Recherehes économiques de Lovain, september. Termote, M. (1969): Migration et équilibre économique spatial Faculté der sciences écon., sociales et politiques, Louvain. Thomas, B. (1960): International Migration and Economic Development, A trend Report and Bibliography, UNESCO Paris, SS. 60/XI. 6/A. Thomas, B. (1961): International Migration and Economic Development, Columbia University Press, New York. VREDNOTE-9.indb 299 13.10.2014 11:52:28 300 Tumin, M.(1970):Reading on Social Stratification, Prentis Hall, New Jersey. Zolotas, X. (1967): International Labou Migration and Economic Development, Bank of Greece papers and Lectures 21, Athens, 1966, in: Cahiers de I'ISEA, No. 4. Zubrzycki, J., Martinus Nijhoff (1956): Polish Immigrants in Britain: A Study Adjustment, Studies in Social Life III., The Hague. Widgren J. (1979): The Migratory Cain, OECD Paris, Razprave o mi gracijama, Centar za migracije, Zagreb, str. 1–62. Wiley N. (1967): The Ethnic Mobility, Social Problems 2, str. 147–159. 7.2 Objave iz raziskave Dejak, N., Krašovec, Z., Smrkol E., Tratnik, P. – študenti sociologije (1973): Bibliografija slovenskih in srbohrvaških tekstov o migracijah, Migracije 5, FSPN CJM, Ljubljana, 66 str. Goričar, J. (1974): Sociološki vidiki migracij, recenzija disertacije, Dokumentacija FDV, 12 str. Hanžek, M. (1976): Slovenski delavci v ZR Nemčiji. Primerjava dejanskega in perceptivnega napredovanja (diplomska naloga), Migracije 13, FSPN CJM, Ljubljana, 110 str. Klinar, P. (1973): Nekaj teoretičnih izhodišč za sociološko raziskovanje migracij, Migracije 2, FSPN CJM, Ljubljana, 125 str. Klinar, P. (1974/1): Sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi, Migracije 7, FSPN CJM, Ljubljana, 454 str. Klinar, P. (1974/ 2): Yugoslav workers in the Federal Republic of Germany : the theoreti-cal models for empirical sociological research of international migration. v: Some Yugoslav papers presented to the 8th ISA congress : Toronto. Ljubljana: University of Ljubljana, str. 188–209. Klinar P. (1976/1): Mednarodne migracije, Obzorja Maribor, 306 str. Klinar, P., Švara, S., Mežnarić S. (1976): Slovenci v Nemčiji – drugo poročilo o raziskavi, Migracije 11, FSPN CJM, Ljubljana, 99 str. Klinar, P. (1976/2): Imigrantski staž in reemigracije, Teorija in praksa, 1976, let. 13, št. 12, str. 1238–1248. Klinar, P. (1977): Nekateri vidiki vključevanja remigrantov v njihovo izvorno okolje, Migracije 15, str. 25–60. Klinar, P. (1978/1): Remigrants from the underdeveloptmen areas of Emigrant Society and the Problems of their Reintegration, v: Migracije: Workers in Federal Republic of Germany. Ljubljana: RSS, 89 str. Migracije 18, FSPN CJM, Ljubljana; objavljeno tudi v: Papers presented on 9th World Congress of Sociology. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 82–105. Klinar, P. (1978/2): Vključevanje remigrantov v izvorno družbeno okolje, Migracije 19, FSPN CJM, Ljubljana, str. 3–71. Klinar, P. Švara, S., Mežnarić, S. (1978): Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – drugo poročilo, Migracije 19, FSPN CJM, Ljubljana, 143 str. VREDNOTE-9.indb 300 13.10.2014 11:52:28 301 Klinar, P. (1978): Temeljni društveni procesi emigranata u imigrantskom društvu, Migracije 22, FSPN, CJM, Ljubljana, str. 11–27. Klinar, P., Toš, N. (1981): Pomurci v ZR Nemčiji – prvo poročilo o raziskavi, Migracije 27, FSPN CJM, Ljubljana, 44 str. Klinar, P. (1981/1): Evolution of Cultural Identity of the Second Generation Migrants, ESF, Sophia – Antipolis, (razmnoženo), str. 1–2; 3–9. Klinar, P. (1981/2): Družbeni položaj druge generacije migrantov. Teorija in praksa, let. 18, št. 4/5, str. 548–562. Klinar, P., Toš, N. (1981): Akcijski programi za vračanje naših delavcev iz Pomurja v domovino: referat na mednarodni znanstveni konferenci, Evolution of cultural identity of second generation migrants, International migrations as a field of action research, (Usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja SRS). Ljubljana: RSS, 11,12 f. Klinar, P., Toš. N., Žižek F. (1982): Pomurski migranti med dvema sistemoma – nadaljnja poročila iz raziskave, Migracije 28, FSPN CJM, Ljubljana, 79 str. Klinar, P., Toš, N., Pirher, S. (1984): Študij teoretičnih vidikov mednarodnih migracij, (Usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja SRS in SFRJ). Ljubljana: RSS, 1 zv. (loč. pag.). Klinar, P., Pirher, S., Toš, N. (1984): Vpliv migracij na družbeni razvoj: letno poročilo, (Usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja SRS in SFRJ, C5–0209). Ljubljana: RSS, loč. pag. Klinar, P. (1985/1): Mednarodne migracije v kriznih razmerah, Sociološka in politološka knjižnica 18, Obzorja Maribor, 212 str. Klinar, P. (1985/2): Remigracije v kriznih razmerah, Migracije 33, FSPN CJM, Ljubljana, 55 str. Klinar, P. (1986): Etnične, avtohtone in imigrantske manjšine, Migracije 36, FSPN CJM, Ljubljana, 116 str. Klinar, P. (1988): Mednarodne evropske migracije in jugoslovanska migracijska politika. Teorija in praksa, let. 25, št. 3/4, str. 348–355. Klinar, P. (1990): Zamisli o sodelovanju med Slovenci in njihovimi potomci v matici in v tujini. Dve domovini, št. 1, str. 319–341. Klinar, P. (1991): Imigrantske etnične skupnosti v sodobnih razmerah . Nova revija, let. 10, št. 107, str. 429–444. Klinar, P. (1992): Mednarodni migracijski trendi in begunci iz Bosne in Hercegovine. Teorija in praksa, let. 29, št. 7/8, str. 773–784. Klinar, P. (1993/1): International migration trends and refugees from Bosnia and Herze-govina. Migration, št. 19, str. 91–112. Klinar, P. (1993/2): Sodobne evropske migracije in Slovenija. Dve domovini, št. 4, str. 199–217. Klinar, P. (1993/3): Sodobni trendi mednarodnih migracij: Se klasično obdobje migracij končuje?. Teorija in praksa, let. 30, št. 5/6, str. 395–406. Klinar, P. (1993/4): Kontinuiteta prisilnih migracij. Teorija in praksa, let. 30, št. 7/8, str. 615–624. VREDNOTE-9.indb 301 13.10.2014 11:52:28 302 Klopčič-Casar, I. (1977): Vračanje pomurskih delavcev iz tujine in njihovo vključevanje v domače okolje (diplomska naloga), Migracije 17, FSPN CJM, Ljubljana, 85 str. Knap, Ž., Obranović (1973): Multivarijantni model za analizo mobilnosti ISF, Ljubljana. Mežnarić, S., Švara, S., Toš, N. (1973): Bibliografija tuje literature v zvezi z raziskavo zaposlovanja v ZR Nemčiji, Migracije 3, FSPN CJM, Ljubljana, 119 str. Mežnarić, S., Švara, S. (1976): Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – sumarni podatki iz raziskave, Migracije 14, FSPN CJM, Ljubljana. Mežnarić, S. (1976): Motivi odhajanja slovenskih delavcev na delo v ZR Nemčijo, Migracije 11, FSPN CJM, Ljubljana, str. 68–99. Mežnarić, S. (1977): Sistem kot celota – kot dejavnik odhajanja in vrnitve delavcev iz tujine, Migracije 15, FSPN CJM, Ljubljana, str. 61–86. Mežnarić, S. (1978/1): Težave povratnikov v združenem delu, Migracije 19, FSPN CJM, Ljubljana, str. 133-143. Mežnarić, S. (1978/2): Returneas home; Trial – Results of tipology of Slovene remigrants from West Germany, v: Migracije: Workers in Federal Republic of Germany. Ljubljana: RSS, Migracije 18, FSPN CJM, Ljubljana, 89 str. Mežnarić S. (1980): Akcijski (eksperimentalni) programi za usmerjanje vračanja naših delavcev iz Pomurja v domovino – poročilo, III. faza, Migracije 25, FSPN CJM, Ljubljana, 24 str. OECD, Pariz (1978): Eksperimentalni programi za odpiranje delovnih mest v izrazito emigracijskih področjih, prevod S. Švara, Migracije 20, FSPN CJM, Ljubljana, 42 str. Pirher, S. (1985): Sodobne mednarodne migracije in beg možganov (diplomska naloga), Migracije 34, FSPN CJM, Ljubljana, 77 str. Saksida, S., Klinar, P., Toš, N. (1973): Slovenski delavci v ZR Nemčiji. Sociološki vidiki emigracije, vključevanje v imigrantsko družbo ter vračanja v domovino – projekt, Migracije 1, FSPN CJM, Ljubljana, 104 str. Stare, F. (1973): Informacije o vračanju slovenskih delavcev iz tujine 1971–1973, Migracije 6, FSPN CJM, Ljubljana, str. 64–84. Stare, F. (1977): Organizirane zunanje migracije Slovencev – dokumentacija, Migracije 16, FSPN CJM, Ljubljana, 116 str. Svetlik, I., Drobnič S. (1982): Prezaposlovanje – primer C, Raziskava v okviru projekta Migracije in družbeni razvoj, Migracije 30, FSPN CJM, Ljubljana, 86 str. Švara, S., ured. (1973): Tuji delavci v ZR Nemčiji – dokumentacija, BAAB, Migracije 4, FSPN CJM, Ljubljana, 43 str. Švara, S, Mežnarić, S., Toš, N., ured. (1976): Posvetovanje o projektu Slovenci v ZR Nem- čiji. Sociološki vidiki emigracije, vključevanje v imigrantsko družbo ter vračanje v domovino, Migracije 10, FSPN CJM, Ljubljana 25. 12. 1973, str. 1–86. Švara, S., Mežnarić, S., Toš, N., ured. (1976): Poročilo o vtisih raziskovalcev pri izvajanju ankete Slovenci v ZR Nemčiji (julij–oktober 1974), Migracije 10, FSPN CJM, Ljubljana, 87–167. Švara, S. (1976): Informiranost slovenskih delavcev iz ZRN, Migracije 11, FSPN CJM, Ljubljana, str. 20–67. VREDNOTE-9.indb 302 13.10.2014 11:52:28 303 Švara, S. (1978/1): Osnovne dimenzije situacije povratnikov pred odhodom na delo v Nemčijo, Migracije 19, FSPN CJM, Ljubljana, str. 72–110. Švara, S. (1978/2): Motivi odhajanja na delo v tujino pri povratnikih, Migracije 19, FSPN CJM, Ljubljana, str. 111–132. Švara, S. (1982): Vsebinsko kazalo k migracijski bibliografiji, Migracije – informacije, FSPN CJM, Ljubljana, 24 str. Toš, N. (1973): Jugoslovanski delavci v Stuttgartu in okolici, Migracije 6, FSPN CJM, Ljubljana, str. 1–56. Toš, N. (1973): Slovensko javno mnenje o problemih migracij, Migracije 6, FSPN CJM, Ljubljana, str. 57–64. Toš, N. in skupina (1974): Slovenci v Nemčiji, Prikaz rezultatov in šifrirna knjiga, Migracije 9, FSPN CJM, Ljubljana, str. 331. Toš, N., Klinar, P. (1974): Slovenci v Nemčiji: sociološka raziskava: standardizirani vpra- šalnik, zgrajen na modelu projekta. Ljubljana: FSPN CJM, 130 str., tabele. Toš, N. (1974): Model of migrations research : Yugoslav workers in Federal Republic of Germany. v: Some Yugoslav papers presented to the 8th ISA congress : Toronto. Ljubljana: University of Ljubljana, 1974, str. 172–186. Toš, N., Klinar, P., Mežnarić S., Švara, S. (1975): Slovenci v Nemčiji – prvo poročilo iz raziskave, Migracije 8, FSPN CJM, Ljubljana, 132 str. Toš, N. in skupina (1976/1): Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – vprašalnik za remigrante, (julij 1976), Migracije 12, FSPN CJM, Ljubljana, str. 1–75. Toš, N. in skupina (1976/2): Sociološki vidiki migracij – vprašalnik za pare (september 1976), Migracije 12, FSPN CJM, Ljubljana, str. 1–38. Toš, N., Klinar, P. (1976): A System Model for Migrations Research, Yugoslav workers in the F. R. of Germany, in: Richmond A., ed: International Migration and Adaptation in the Modern World, Toronto, str. 80–113. Toš, N. (1977/1): Vzorec in značilnosti zajete populacije, Migracije 15, FSPN CJM, Ljubljana, str. 1–8. Toš, N. (1977/2): Socialna situacija migrantov v tujem okolju, Migracije 15, FSPN CJM, Ljubljana, str. 9–24. Toš, N. in skupina (1977): Slovenci po povratku iz ZR Nemčije. Sumarni podatki, Migracije 15, FSPN CJM, Ljubljana, 156 str. Toš, N., Klinar, P., Mežnarić S., Švara S. (1977): Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – prvo poročilo, Migracije 15, FSPN CJM, Ljubljana, 103 str. Toš, N., Klinar, P., Mežnarić, S., Saksida, S. (1978): Model of Migrations Research – Yugoslav Workers in the F. R of Germany, Migracije 18, FSPN CJM, Ljubljana, str. 89. Toš, N., Klinar, P., Mežnarić S. (1978): Sociološki i politološki vidiki emigriranja i vračanja, Slovenski radnici u SR Njemačkoj, Prikaz modela i djelimične analize, Migracije 22, FSPN CJM, Ljubljana, 125 str. Toš, N., Casar-Klopčič, I., Švara, S. (1978): Predlog vključitve SR Slovenije v mednarodni projekt (OECD), Eskperimentalni programi za odpiranje delovnih mest v izrazito emigracijskih področjih – utemeljitev za vključitev Pomurja, Migracije 20, FSPN CJM, Ljubljana, str. 47–66. VREDNOTE-9.indb 303 13.10.2014 11:52:28 304 Toš, N. (1979): Migracije iz Jugoslavije. Teorija in praksa, let. 1616, št. 1, str. 112–116. Toš, N., ured. (1982): Okrugli sto Jugoslovenskog udruženja za sociologiju, Ljubljana, 27.–28. maj, Savremeno jugoslovensko društvo: sociološko istraživanje uzroka krize i mogućnosti izlazka: material za okrugli sto, Ljubljana, 27.–28. maj 1982. Ljubljana: Jugoslovensko udruženje za sociologiju: RI FSPN, 200 str. Toš, N. (1983): Akcijski (eksperimentalni) program za usmerjanje vračanja naših delavcev iz Pomurja – poročilo, Migracije 32, FSPN CJM, Ljubljana, 25 str. Toš, N., ured. (1983): Integracioni i dezintegracioni procesi u jugoslovenskom društvu: zbornik referata, (Knjižnica FSPN). [1. natis]. Ljubljana: Jugoslovensko udruženje za sociologiju: RI FSPN, 680 str., tabele. Toš, N. (1984): Sociološki vidiki remigracij Pomurcev. V: Vloga regij v razvoju slovenske družbe. Murska Sobota: Slovensko sociološko društvo: Društvo sociologov in politologov Pomurja, str. 43–153. Žižek, F. (1981): Pomurci v ZR Nemčiji in po povratku iz ZR Nemčije, Prikaz podatkov, Migracije 26, FSPN CJM, Ljubljana, 55 str. 7.3 Publikacije migracije (1973–1986) Migracije 1: Projekt: Slovenski delavci v ZR Nemčiji. Sociološki vidiki emigracije, vklju- čevanje v imigrantsko družbo ter vračanja v domovino, Ljubljana, junij 1973, 104 str. Migracije 2: Nekaj teoretičnih izhodišč za sociološko raziskovanje migracij, Ljubljana, maj 1973, 126 str. Migracije 3: Bibliografija tuje literature v zvezi z raziskavo o socioloških aspektih zaposlovanja delavcev v ZR Nemčiji, Ljubljana, junij 1973, 115 str. Migracije 4: Tuji delavci v ZR Nemčiji (raziskava BAAB), Ljubljana, maj 1973, 43 str. Migracije 5: Bibliografija slovenskih in srbohrvaških tekstov o migraciji, Ljubljana, november 1973, 66 str. Migracije 6: Jugoslovanski delavci v Stuttgartu in okolici – Empirična dokumentacija o slovenskih delavcih v tujini, Ljubljana, december 1973, 84 str. Migracije 7: Sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi (Klinar, P.), Ljubljana, februar 1974, 454 str. Migracije 8: Slovenci v Nemčiji – prvo poročilo iz raziskave, Ljubljana, maj 1975, 132 str. Migracije 9: Slovenci v Nemčiji, Prikaz rezultatov empirične raziskave in šifrirna knjiga, Ljubljana, maj 1974, 331 str. Migracije 10: Slovenci v ZR Nemčiji. Posvetovanje o projektu. Poročila o izvajanju ankete v ZR Nemčiji, Ljubljana, februar 1976, 167 str. Migracije 11: Slovenci v Nemčiji – drugo poročilo, Ljubljana, december 1976, 99 str. Migracije 12: Metodološko gradivo – Sociološki in politološki vidiki migracij, vprašalnik raziskave med povratniki iz ZR Nemčije; vprašalnik za »pare« (ki niso bili na začasnem delu v tujini), Ljubljana, november 1976, 115 str. Migracije 13: Slovenski delavci v ZR Nemčiji – Primerjava dejanskega in perceptivnega napredovanja (Hanžek, M.), Ljubljana, september 1976, 110 str. VREDNOTE-9.indb 304 13.10.2014 11:52:28 305 Migracije 14: Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – Sumarni prikaz podatkov, poglavje 7, Ljubljana, december 1976. Migracije 15: Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – prvo poročilo, Ljubljana, april 1977, 103 str. Migracije 16: Organizirane zunanje migracije Slovencev (Stare, F.), Ljubljana, april 1977, 116 str. Migracije 17:Vračanje pomurskih delavcev iz tujine in njihovo vključevanje v domače okolje (Klopčič-Casar, I.), Ljubljana, junij 1977, 85 str. Migracije 18: Remigrants from the underdevelopment areas of Emigrant Society and the Problems of their Reintegration (Klinar, P.), Ljubljana, april 1978, 89 str. Migracije 19: Slovenci po povratku iz ZR Nemčije – drugo poročilo, Ljubljana, april 1978, 143 str. Migracije 20: Gradivo za mednarodni projekt (OECD) – Eksperimentalni programi za vračanje delavcev, Ljubljana, april 1978, 66 str. Migracije 21: Slovenački radnici v SR Njemačkoj, poznavanje, stavovi i aktivnost u jugoslovenskom i njemačkom političkom subsistemu, pokušaj tipologije, Ljubljana, september 1978, 100 str. Migracije 22: Sociološki i politološki vidici emigriranja i vračanja, Slovenački radnici u SR Njemačkoj, Ljubljana, oktober 1978, 125 str. Migracije 25: Akcijski (eksperimentalni) programi za usmerjanje vračanja naših delavcev iz Pomurja v domovino – poročilo, III. faza, Ljubljana, december 1980, 33 str. Migracije 26: Osnovni podatki iz vprašalnikov »Pomurci v ZR Nemčiji in pomurski delavci po povratku iz ZR Nemčije«, Ljubljana, september 1981, 55 str. Migracije 27: Pomurci v ZR Nemčiji – Prvo poročilo o raziskavi, Ljubljana, oktober 1981, 44 str. Migracije 28: Pomurski migranti med dvema sistemoma – nadaljnja poročila iz raziskave, Ljubljana, november 1982, 79 str. Migracije 30: Prezaposlovanje – primer C, Raziskava v okviru projekta Migracije in družbeni razvoj, Ljubljana, december 1982, 86 str. Migracije 31: Mednarodne migracije v sodobnih kriznih razmerah, Ljubljana, (Klinar, P.), december 1984 (kasneje objavljeno kot knjiga v Založbi Obzorja, 1985, 212 str.). Migracije 32:Akcijski (eksperimentalni) programi za usmerjanje vračanja naših delavcev iz Pomurja – poročilo, Ljubljana, december 1983, 25 str. Migracije 33: Remigracije v kriznih razmerah , Ljubljana, februar 1985, 55 str. Migracije 34: Sodobne mednarodne migracije in beg možganov (Pirher, S.), Ljubljana, februar 1985, 77 str. Migracije 35: Stališča o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji, Ljubljana, oktober 1985, 79 str. Migracije 36: Etnične avtohtone in imigrantske manjšine, Ljubljana, oktober 1986, 116 str. VREDNOTE-9.indb 305 13.10.2014 11:52:28 VREDNOTE-9.indb 306 13.10.2014 11:52:28 DRUGI DEL RAZREDNA BIT SODOBNE JUGOSLOVANSKE DRUŽBE 1983–1988 (Klasno biće savremenog jugoslavenskog društva) VREDNOTE-9.indb 307 13.10.2014 11:52:28 VREDNOTE-9.indb 308 13.10.2014 11:52:28 309 RAZREDNA BIT SODOBNE JUGOSLOVANSKE DRUŽBE 1983–1988 (Klasno biće savremenog jugoslavenskog društva) 8.0 Raziskava socialne strukture jugoslovanske družbe Zasnova, projekt in izvedba raziskave – zadnji poizkus Niko Toš Povzetek V sestavku je predstavljena jugoslovanska raziskava, ki je potekala pod naslovom Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe. Nakazani so teoretska izhodišča in metodološke rešitve pri zasnovi projekta, pri čemer je aktivni bralec napoten na projektni dokument, ki je bil v knjižni obliki, v srbohrvaškem jeziku, objavljen v publikacijah naročnika raziskave, Centra za družbeno raziskovanje pri CK ZKJ1. V sestavku so opisane družbene razmere v Jugoslaviji v sredini osemdesetih let in okoliščine nastajanja projekta. V izhodišču projekta je (mednarodno) primerjalni pristop. Projekt je usmerjen v odkrivanje podobnosti in razlik v razredni/slojni strukturiranosti republik in pokrajin takratne Jugoslavije. Prikazana sta tudi organizacija in potek empirične faze raziskave v vseh republikah in pokrajinah. Opisana je mreža sodelujočih ustanov in raziskovalcev pri snovanju projekta, njegovi operacionalizaciji in nadzoru izvedbe sociološke ankete. Terenska raziskava je v vseh republikah in pokrajinah zajela 15.976 respondentov iz osnovnega vzorca (18+) in dodatno 2083 respondentov iz t. i. vzorca BTP (birokrati, tehnokrati, politiki). Prikazani sta dve analitični študiji na podlagi rezultatov te raziskave (Hafner Fink, M. 1993; Jambrek, P. 1988). Osnovni pojmi: razredna struktura; socialna stratifikacija in mobilnost; stratifikacijske dimenzije; indikatorji zavesti; družbena kriza; primerjalna raziskava; republike in pokrajini bivše SFRJ itd. 1. Knjiga »Klasno biće savremenog jugoslovenskog društva« je dostopna v dokumentaciji oz. na domači strani www.cjm.si. VREDNOTE-9.indb 309 13.10.2014 11:52:29 310 8.1 Raziskava iz sociološke zakladnice Tri desetletja po tem, ko je nastala in se izoblikovala zamisel o kasneje izvedeni empirični raziskavi pod naslovom Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe in delovanje Zveze komunistov, me vseskozi muči občutek odgovornosti za iztek tega projekta. Lahko rečem, da je bil to eden redkih in hkrati zadnji poizkus kompleksne sociološke raziskave socialne strukture jugoslovanske družbe oz. jugoslovanskih družb in da gre za najobsežnejšo empirično sociološko raziskavo v vsem obdobju raziskovalno dejavne jugoslovanske (slovenske, hrvaške, srbske …) sociologije, nekako od konca petdesetih let2 vse do razpada Jugoslavije (1991). Iz pripovedi, ki sledi, lahko povzamemo vsaj dvoje: prvič, da je projekt nastajal iz notranje potrebe razvijajoče se družboslovne stroke, ki se že mnogo prej, morda konec šestdesetih ali v začetku sedemdesetih let, ni mogla spoznavno-raziskovalno izraziti v izoblikovanju in organiziranju ustreznega raziskovalnega projekta, in drugič, da je v začetku osemdesetih let družboslovni zaznavi potrebe po raziskavah sledila politika, ki je (so)oblikovala zamisel in (so)ustvarila razmere za vstop in izvedbo take sociološke empirične raziskave. In končno, značilnost projekta je, da je ostal torzo, da se projektne zamisli, obsežne raziskovalne datoteke in gradiva niso ustrezno izrazile v končnih analizah in študijskih prikazih. Ali je torej po treh desetletjih od izteka projekta smiselno njegovo prikazovanje? In na kaj se pri tem lahko opremo? Moj občutek odgovornosti za projekt je povezan z dejstvom, da sem bil leta 1983 povabljen k sodelovanju pri zasnovi in vodenju projekta. Spremenjene družbene okoliščine so žal preprečile izpolnitev dobre zamisli. Pogled v zakladnico projekta omogočata dve njegovi temeljni ostalini. Prvič, obsežen projektni dokument, ki je nastajal v obdobju 1983–1986, ki je svoj operacionalni izraz dobil v načrtu izvedbe raziskave in obsežni sociološki anketi3, ter drugič, obsežen empirični dokument, baza podatkov iz raziskave, ki je potekala v letih 1986–1988 v okviru projekta in ki je zajela reprezentativne vzorce polnoletnih prebivalstev vseh republik in pokrajin takratne Jugoslavije.4Analiza tega 2. Inštitut društvenih nauka v Beogradu je bil ustanovljen leta 1958, sočasno sta bila ustanovljena Inštitut za sociologijo Univerze v Ljubljani in Institut za društvena istraživanja pri Univerzi v Zagrebu; ustanavljajo se katedre za sociologijo na univerzah v Ljubljani Zagrebu, Beogradu; v tem času nastane tudi Jugoslovansko združenje za sociologijo itd. 3. Projektno gradivo je bilo pod naslovom Klasno biće jugoslovenskog društva objavljeno v seriji Centra za društvena istraživanja CK SKJ, Izdavački centar Komunist, Beograd 1989, 248 str. 4. Datoteka vključuje popolne preglede (šifrirne knjige) izvedenih raziskav v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški, na Kosovu, v Makedoniji, Sloveniji, ožji Srbiji, Vojvodini, torej skupaj 15.976 popolnih zapisov pogovorov z vzorčno izbranimi posamezniki na osnovi standardiziranega vprašalnika. VREDNOTE-9.indb 310 13.10.2014 11:52:29 311 obsežnega gradiva5 je bila izvedena le v omejenem obsegu in le deloma zapisana in objavljena.6 S predstavitvijo projekta, z odprtjem datoteke in opisom delnih analiz, opravljenih neposredno po zaključku terenske faze raziskave, si lahko – po skoraj treh desetletjih – postavimo vprašanje, ali sta njena analitična oživitev in poglobitev, torej njena aktualizacija, smiselni in vredni napora. Morda sta celo nujni, da bi lažje razumeli vse tektonske premike v družbeni, politični, ekonomski in institucionalni zasnovi v takratni Jugoslaviji ter družbene procese, ki so iz na videz enotno strukturirane družbe skozi skrajne spopade in konflikte privedli do konstituiranja mnoštva novih nacionalnih držav. Pri tem ne moremo mimo prikaza in razumevanja stanja, okoliščin in procesov, ki so potekli v takratni »jugoslovanski« družbi v prvi polovici osemdesetih let, mimo poteka njenega razpadanja in razpada kot državnega sistema ter vseh strukturnih premikov in procesov, ki potekajo v prostorih na novo oblikovanih držav Vzhodnega Balkana. Osebno čutim dolg, da raziskavo ponovno oživimo, a hkrati dvom, da bi to lahko storil sam. S prikazom raziskovalnega gradiva v tej knjigi se bo morda te naloge lotil kdo drug. 8.2 Jugoslovanska družba v krizi – čas nastajanja projekta Jugoslovansko družbo v svojem političnem, ekonomskem in kulturnem razsežju – v času nastajanja in izvedbe projekta – označujejo bolj ali manj trajna stanja in procesi družbene krize. To jasno označujejo tudi sociološke analize iz zgodnjih sedemdesetih let.7 Jugoslovanska sociologija tistega časa je bila do »vladajočih« 5. Celotna podatkovna baza je urejena in dostopna v Arhivu družboslovnih podatkov FDV UL pod oznako: http:/ www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/kb87/. 6. Doktorska disertacija Hafner Fink, Mitja (1994), Sociološka razsežja razpada Jugoslavije, Znanstvena knjižnica FDV, 221 str.; Jambrek, P. (1988), Zveza komunistov in politična kultura Jugoslavije, v: Stratifikacijske analize sodobnih družb, Slovensko sociološko društvo, str. 140–164 idr. 7. To se najbolj izrazi na posvetovanjih Jugoslovanskega združenja za sociologijo, npr. na posvetu o konfliktih in socialističnem razvoju Jugoslavije, ki je potekal v Portorožu od 10. do 13. februarja 1972. S tega posvetovanja v soorganizaciji Slovenskega sociološkega društva so bile objavljene tri knjige: Mlinar, Z., Rus, V., Toš, N., ured. (1972), Društveni konflikti i socialistički razvoj Jugoslavije, JUS in SSD, Portorož, prva knjiga, 355 str.; druga knjiga 358 str.; tretja knjiga 353 str. Dalje, okrogla miza »Sociološko raziskovanje vzrokov krize in možnosti izhoda«, maja 1982, v soorganizaciji JUS in RI FSPN. Gradivo je izšlo kot knjiga: Toš N., ured. (1982), Savremeno jugoslovensko društvo: Sociološke dimenzije krize i izlasci iz nje, JUS, RI FSPN, Ljubljana, 200 str. Dalje, sociološko posvetovanje v Portorožu, oktober 1983, katerega gradivo je izšlo v knjigi: Toš, N., ured. (1983), Integracioni i dezintegracioni procesi u jugoslovenskom društvu, JUS, RI FSPN, 280 str. VREDNOTE-9.indb 311 13.10.2014 11:52:29 312 ideoloških konceptov, stanja (struktur) ter načina usmerjanja razvojnih procesov izostreno kritična. Zaradi tega je bila vseskozi tarča političnih napadov, margina-lizacije ter preprečevanja in onemogočanja normalnega delovanja in raziskovanja.8 Pri označitvi razmer v jugoslovanski družbi na prehodu v osemdeseta leta se bom oprl na zapis J. Županova (1980), pripravljenega za razpravo o družbeni krizi v Jugoslaviji.9 V svoji analizi, ki jo, kot sam pravi, gradi na dinamičnosociološkem pristopu, opozarja na neugodne procese in trende v celotnem socialnokulturnem in političnogospodarskem sistemu, ki se izrazijo v družbeni krizi. To ilustrira z označevanjem procesov v temeljnih podsistemih globalnega sistema, in sicer: v tehnologiji, ekonomiji, socialni strukturi ter v političnoinstitucionalnem in normativno-vrednotnem podsistemu. Pri obravnavi tehnologije se Županov postavi na Ogburnovo10 opredelitev tehnologije kot materialne kulture družbe. Če torej sprejmemo, da je sodobna tehnologija del kulturnega sistema, smo opredelili tudi dva temeljna procesa v tem sistemu, in sicer proces invencije, izumiteljstva, in proces difuzije, prenašanja elementov iz drugih kultur v našo kulturo. V jugoslovanskih razmerah konec sedemdesetih let sta bila ta dva procesa bistveno upočasnjena, zadrževana. Zaradi razmer v drugih podsistemih, predvsem v ekonomskem in političnem, razvoj tehnologije ni dohajal dinamike razvitega sveta. Nobena sodobna kultura, tudi tehnološka, se ne more zapreti sama vase in iskati zgolj lastne rešitve; prav tako pa ne more živeti zgolj od izposoje tujih znanj. Županov ugotavlja zakrnelost invencijskih in predvsem opiranje na difuzne procese, kar se kaže v nakupovanju »pameti«. Izumiteljstvo v tem času je nerazvito, ni sistemsko podprto, redki izumi so posledica delovanja zgolj posameznikov in ne predvsem raziskovalnih ustanov. Hkrati pa razmere označuje hipertrofija kupovanja licenc. Difuzija tehnološkega znanja je neselek-tivna, nekreativna, ustvarja in poglablja tehnološko odvisnost in je ekonomsko vse bolj nevzdržna. Postavlja se vprašanje, ali je glavni krivec za zapostavljanje lastne pameti in neselektivno kupovanje tuje pameti »radikalna egalitarizacija« oz. egalitarni sindrom? Ali pa na te neselektivne poteke nabave tuje tehnologije 8. To ponazarja teza o »svinčenih letih« jugoslovanske sociologije (Supek, 1975; Kuvačić, 1977) oz. označevanje sociologije kot krizologije (Šuvar, 1982). Vladajoča politična oligarhija je sociološko prepoznavo krize v Jugoslaviji kot družbene in sistemske krize frontalno odklanjala, raziskujočim sociologom pa oteževala oz. onemogočala raziskovalno delo. To velja za čas z začetka sedemdesetih do sredine osemdesetih let, ko je bil razpad jugoslovanskega političnega sistema vse bolj izražen in očiten. 9. Županov, J. (1982), Aktualni društveni trenutak – jedan sociološki pregled, v: Toš, N., ured. Savremeno jugoslovensko društvo: Sociološko istraživanje uzroka krize i mogućnoti izlaska, JUS, RI FSPN, 118–141 str. 10. Ogburn, W. F. (1933), Living with machines; isti avtor (1934), You and machines; 1937, Technologies friends and national policy idr. VREDNOTE-9.indb 312 13.10.2014 11:52:29 313 vplivajo predvsem zasebni interesi močnih posameznikov v ekonomskem in političnem podsistemu? Ekonomski podsistem označujejo galopirajoča inflacija, upadanje gospodarske rasti z jasnimi tendencami ničelnega razvoja oz. stagnacije. Seveda ga pri tem zanimajo predvsem sociološki procesi in trendi, ki jih pogojujejo ekonomski procesi in trendi. Izstopa predvsem padanje realnega dohodka in življenjskega standarda ljudi. Zmanjševanje realnega dohodka in upadanje življenjskega standarda ljudi, ko se ustali in postane kroničen, povzročata upad splošne ekonomske motivacije za delo. Da bi odtujeno industrijsko delo (in o tem ni nobenega dvoma) funkcioniralo, mora biti odprto za ekstrinzične motivacijske dejavnike, v prvi vrsti s plačo in zagotavljanjem osebnega oz. družinskega standarda. Stalno zmanjševanje potrošnje in standarda sili k primitivnim, prisilnim motivacijskim pristopom oz. modelom, ki pa so v nasprotju s samoupravnim sistemom. Druga pomembna posledica stagnacije in inflacije je splošno civilizacijsko zaostajanje oz. celo nazadovanje. Razvoj potrošnje in spreminjanje življenjskih slogov je del civilizacijskega napredka; obnavljajo se stari obrazci potrošnje in življenjskega sloga, ko prevlada ekonomija pomanjkanja, kot v tradicionalnih družbah. Sproža se readaptacija, prilagajanje na presežene oblike in načine življenja. Skratka, pod vplivom pomanjkanja in nazadovanja se zaostrujejo družbeni konflikti. Zaostro-vanje odnosov pri delitvi vpliva na polarizacijo konfliktov v družbi kot celoti. V tedanjih razmerah se je to kazalo v zaostrovanju odnosov med delavskim razredom kot nosilcem proizvodnega dela ter družbeno nadgradnjo, torej intelektualnim delom družbe. Ta temeljni družbeni konflikt se ohranja vse v današnji čas. Gospodarska stagnacija je, kot pravi Županov, »mati brezposelnosti«. To sicer v razvoju jugoslovanske družbe ni nov pojav. Še posebej ostro prizadene mlade ljudi. In ta narašča. Družbene posledice brezposelnosti se med drugim grobo izražajo skozi »ekonomsko« utemeljeno odpuščanje delavcev. Delavec je (ponovno) zgolj »proizvodni faktor«, ki pod vplivom tržišča zgubi delo – in s tem svojo »samo-upravljavsko« vlogo. Institucionalni sistem samoupravljanja, ki logično zahteva polno zaposlenost, je seveda zgolj fikcija. Če so produkcijska sredstva dostopna le enemu krogu ljudi, ki drugemu krogu preprečujejo dostop do njih, ta zgubljajo lastnost družbene lastnine in se pretvarjajo v skupinsko, torej neko obliko kolektivne zasebne lastnine. Brezposelnost oz. odpuščanje delavcev torej kompro-mitira samoupravni sistem. Očitno je popolno protislovje med idejno zasnovo in ekonomsko realnostjo sistema. Županov opozarja, da brezposelnost ne prizadene vseh slojev enako, na mikroravni se to kaže predvsem v diskriminaciji proizvodnih delavcev in v privilegiranem položaju tehnokratskih struktur. Ponovno se vzpostavljajo najemni odnosi: tehnokrati so dejanski delodajalci, administracija je privilegiran sloj, delavci pa so najemniki. Na makroravni brezposelnost zaostruje socialne razlike. Največje so socialne razlike med tistimi, ki nimajo zaposlitve, in VREDNOTE-9.indb 313 13.10.2014 11:52:29 314 onimi, ki jo imajo.11 Med zaposlenimi obstaja »normalna« stratifikacija, medtem ko med zaposlenimi in nezaposlenimi nastaja globoko ekonomsko, socialno in institucionalno brezno. Na mnogoterih področjih življenja ostaja nezaposlena oseba brez pravic. V tem razmerju je struktura dihotomna, ne pa graduirana. Pojav ostaja še vedno družbeno nereflektiran in neraziskan. V okviru socialnega podsistema Županov opozarja predvsem na neugodne poteke procesov socialne mobilnosti in oblikovanje družbene solidarnosti. Za prvo ugotavlja, da je potek socialne mobilnosti bistveno zožen. Opozarja na neugodne poteke socialne mobilnosti znotraj stratifikacijskega sistema oz. njegovih treh temeljnih podsistemov: političnega, ekonomskega in profesionalnega. Profesionalni podsistem zajame najširše kategorije, v njem je zoževanje mobilnosti najbolj transpa-rentno. Znotraj tega podsistema se znajdejo fizični delavci in intelektualni poklici. Sociološko ključno je vprašanje odprtosti prehoda iz ene v drugo podstrukturo, torej prehod iz položaja fizičnega delavca v intelektualne poklice. Zdelo se je, da je bil ta prehod v prvih dveh desetletjih jugoslovanskega razvoja odprt, pri čemer je bilo prehajanje v mnogočem in pretežno politično determinirano. V kasnejšem razvoju je ta prehod vse bolj zaprt, hkrati pa so prizadevanja prebivalstva za ta prehod vse bolj izrazita. V zvezi s procesi socialne mobilnosti Županov opozarja tudi na vse očitnejše zavore v procesu intergeneracijske mobilnosti. Izobraževalni sistem kot normalni »kanal« socialne mobilnosti v sodobnih družbah – in tudi v Jugoslaviji – ni dovolj odprt in prepusten ali pa se celo administrativno zapira. To seveda zmanjšuje možnost, da bi se otroci iz delavskih družin umestili višje v hierarhiji socialne stratifikacije. To povzročajo tudi zastoji v razvoju izobraževalnega sistema. Mnogim, ki jim sicer uspe v izobraževalnem sistemu pridobiti višjo stopnjo izobrazbe, vzpon v hierarhiji socialne stratifikacije vendarle ne uspe. In to iz banalnega razloga, ker ne dobijo zaposlitve oz. dolgo ostajajo zunaj profesionalnega sistema. Pogosto se izkaže, da izobrazba ni zadosten pogoj socialne promocije. Promocijske možnosti posameznikov postajajo vse bolj odvisne od alternativnih, političnih in tradicionalnih mehanizmov.12 Seveda pa potek socialne promocije regulirajo družbene norme. V družbah s stabilno socialno strukturo družbene stratifikacije (torej sistema neenakosti) posamezniki družbene norme sprejemajo oz. prevzemajo v procesu socializacije, kar regulira njihova prizadevanja za spreminjanje položaja v socialni hierarhiji. Za jugoslovansko družbo konec sedemdesetih let je veljalo, da je vsakršna stratifikacija, torej tudi profesionalna, le fakt, dejanskost, ne pa tudi norma. Princip družbene neenakosti namreč ni priznan red stvari, ampak velja za patološki pojav. Če višja izobrazba pomeni višje plačilo, torej privilegij, mora biti izobrazba znotraj odprtega izobraževalnega sistema 11. In to se še bolj zaostreno izrazi v drugem desetletju tega stoletja – v novih, kapitalističnih sistemskih okvirih. 12. Vse to je še bolj značilno za razmere v Sloveniji in tudi danes, pol stoletja kasneje. VREDNOTE-9.indb 314 13.10.2014 11:52:29 315 dostopna vsem, da so deležni teh privilegijev. To je v danih razmerah privedlo do pretirane širitve izobraževalnega sistema in hiperprodukcije »strokovnjakov«. Sledeč Durkheimu Županov ugotavlja, da je visoka aspirirana mobilnost posledica globoke družbene anomije. In spet lahko ugotovimo: konfliktnost razmerja med visokimi aspiracijami in omejenimi možnostmi socialno-profesionalnega vzpe-njanja ni značilnost zgolj tistega časa, ohranila se je vse v današnji čas. Upadanje socialne mobilnosti sproža ekonomske in socialne posledice. Te se izražajo v spremembah v socialni strukturi. Čim višja je mobilnost, tem bolj fleksibilna je socialna struktura, sloji so odprtejši, socialne distance se zmanjšujejo. Omejevanje socialne mobilnosti ima tako globoke in dolgotrajne socialne posledice. Družbena realnost (socialna struktura) je povsem odmaknjena od ideoloških konceptov. Omejevanje družbene mobilnosti se nujno izraža (tudi) na ravni posameznikov. Tako ima uspela kakor tudi neuspela socialna promocija svojo socialno psiholo- ško ceno. Ker gre za sorazmerno široke skupine manj usposobljenih, predvsem mlajših, problema ne moremo odpraviti zgolj z ugotovitvijo o osebnih frustracijah, izgubi samozaupanja in apatiji pri posameznikih. To se lahko izrazi v postopnem spreminjanju zavesti ter usmerjanju h kolektivnim reakcijam, torej socialnim in tudi političnim akcijam. Socialni učinki zastojev v družbenem razvoju se izražajo v družbeni solidarnosti. Gre za pomemben vidik ohranjanja družbenosti. Jugoslovanska družba je že zdavnaj presegla značilnosti mehaničnega solidarizma, ki ga označuje neizdiferenciranost družbenih vlog, prevladovanje primarnih odnosov med ljudmi ter tog sistem vrednot, ki delujejo skoraj prisilno. Nasprotno pa organska solidarnost označuje izdiferenciranost družbe, z ljudmi v mnogoterih in različnih vlogah. Odnosi med ljudmi postajajo drugotni, vrednotni svet je sekulariziran, vrednote postajajo vse bolj racionalne in niso usodne za obstoj celote. Mehanična solidarnost temelji na kolektivnih opredelitvah in stališčih, organska solidarnost pa na medsebojni odvisnosti vlog, ki jih posamezniki prevzemajo v družbeni delitvi dela. Seveda gre pri tem za dva polarna tipa, ki ustrezata polarnim tipom družb. V vsaki konkretni družbi – tudi v Jugoslaviji tistega časa – razkrivamo prepletanje oz. prelivanje obeh. Glede na visoko institucionalno razčlenjenost takratne jugoslovanske družbe, pravi Županov, bi pričakovali, da se v njej krepi in prevlada organski tip solidarnosti. Pa ni tako. Ponovno se vse bolj uveljavljajo oblike mehanične solidarnosti, sočasno pa razpadajo povezave organske solidarnosti. Kot ponazoritev navaja ponovno krepitev vpliva družinskih skupin, ki ne le, da so ohranile osrednjo naravo v življenju posameznika, temveč še dodatno pridobivajo pomen. Zdi se, da gre za renesanso tradicionalne družine. To ponazarja z vlogo družine pri iskanju in zagotavljanju prehodov mladega človeka skozi šolski sistem, ki ga vodi do intelektualnega poklica; družina išče povezave in odpira prehode v dostopu do zaposlitve, družina sodeluje pri nakupu stanovanja, prevzema nase skrb za vzdrževanje nezaposlenega mladega člana itd. Ko beremo VREDNOTE-9.indb 315 13.10.2014 11:52:29 316 zapis J. Županova izpred štiridesetih let, se zdi, kot da označuje aktualno, današnjo situacijo na področju solidarnosti in socialne mobilnosti v Sloveniji. Seveda se Županov v svoji analizi ne izogne obravnavi pojava solidarnosti v gospodarskem polju, torej v polju t. i. združenega dela. Tu ugotavlja podobne tendence kot pri družini, namreč premike iz organske v smeri mehanske solidarnosti. Čim bolj slabi organska solidarnost, utemeljena na delitvi dela, tem bolj se krepijo izrazi mehanske solidarnosti. Pravi, da se skozi ideološko prizmo problem kaže tudi kot razmerje »razrednega in nacionalnega«. V bistvu je to problem različnih baz družbene solidarnosti, na katerih se razvijajo regionalne oz. političnoteritorialne (republike, pokrajine) skupnosti, po svojem končnem izrazu pa tudi zaokrožene in vase zaprte nacionalnodružbene enote. Slabitev organske solidarnosti v odnosih med njimi in na področjih, kjer ni (več) mogoča njihova nadomestitev z oblikami mehanske solidarnosti, se odnosi razvijajo v smeri entropije socialnega sistema, konfliktov med enotami (republikami, pokrajinami) političnega sistema – in mednacionalnih spopadov. Prevladujoča kriza pa se izraža tudi v političnoinstitucionalnem podsistemu, torej v sistemu delavskega samoupravljanja. Pri tem se pridružuje mnenju kritičnih ekonomistov, npr. Branka Horvata, ki ocenjujejo, da izvor težav jugoslovanske ekonomije ni v gospodarstvu, temveč v politični sferi. Za samoupravni sistem tistega časa je značilna hiperinstitucionalizacija, hipertrofija samoupravnih institucij in atrofija samoupravljanja kot gibanja. Ter tudi institucionalni gigantizem (npr. enormno število v sistem vključenih »odločevalcev« ipd.), težnja za t. i. institucionalnim perfekcionizmom kot posledico obsesije »arhitektov sistema« (Kardelj), da bi regulirali celoto človeškega vedenja, v birokratizaciji brez racionalizacije, ki se izraža predvsem v povečevanju števila uradništva in »neproduktivnih« zaposlitev. Ta in podobna stanja v razvoju samoupravljanja se ne kažejo le v ekonomski neučinkovitosti, v nesposobnosti, da bi se prilagajali razmeram zunanjega tržišča, temveč na socialnopolitični ravni v popolni in množični apatiji. Kaj torej ostaja samoupravljanju? Procesi ekonomske stagnacije se izražajo tudi na normativno-vrednotnem polju, torej na področju normativnega sistema in vladajočih vrednot. Vprašamo se lahko, ali prihaja (v začetku sedemdesetih let) v jugoslovanski družbi do sprememb v osrednjih družbenih vrednotah? Ali so mlade generacije nosilke novih ali tradicionalnih vrednot? Ali se je »radikalni egalitarizem« (teorija enakih želodcev), ki predstavlja širok kompleks kognitivnih orientacij, družbenih norm in stališč, spreminja v smeri umirjenega egalitarizma (teorija enakih življenjskih priložnosti)? O tem ni niti raziskav niti neposrednih opazovanj družbenih razmer, da bi lahko označili obseg in smer tega spreminjanja. Radikalni egalitarizem se še dodatno radikalizira, kar je izraz naraščajočega pomanjkanja in gospodarske stagnacije. Zdi se, da se vrednote, povezane z odtujenostjo dela, spreminjajo v smeri avtori-VREDNOTE-9.indb 316 13.10.2014 11:52:29 317 tarnosti, neparticipativnosti in odpora proti spremembam, torej v konservativni smeri. Jasno je, da gre pri tem za protisistemske (antisamoupravne) vrednotne spremembe, hkrati pa je med mlado generacijo kljub njeni marginaliziranosti opazen trend v smeri permisivnosti, participativnosti in inovacijam – torej povsem nasproten trend? V spreminjanju vrednot je tudi vse bolj izrazita krepitev osebnega interesa in njegovo umeščanje nad kolektivni in družbeni interes. Utilitarni individualizem pomeni prednostno vrednotenje lastnih materialnih koristi in osebnega interesa nad vsemi drugimi vrednotami in interesi. In prav naraščanje utilitarnega individualizma v vseh družbenih slojih, pa tudi med mladimi, ozna- čuje kriznost družbenih razmer. Individualne motivacije so bolj pod vplivom ekstrinzičnih (plača) kot intrinzičnih (vrsta dela, odgovornost, samorealizacija) dejavnikov. V postindustrijskem razvoju pa sicer prevladuje ekstrinzični vidik. Samo dokaz več, da se kriza izrazi tudi na vrednotni ravni. Tak potek spreminjanja vrednot ima svoj izvor – in se vse bolj izraža tudi na družbenosistemski ravni, v prevladovanju »individualnih« nad skupnimi interesi, v odnosih med republikami in pokrajinama – ter v mednacionalnih odnosih. Kriznost razmer v jugoslovanski in še posebej v slovenski družbi v začetku osemdesetih let dodatno ponazori zapis (Toš, 1987), ki povzeto prikaže analize in ugotovitve raziskav Slovensko javno mnenje v prvi polovici osemdesetih let.13 V tem času postaja kritičnost splošna sestavina ključnih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj. Kritičnost prevlada v oceni družbenega stanja, družbenih struktur in družbenih procesov. Prehod v osemdeseta leta označujejo množične frustracije, nerazumevanje in pretresenost ljudi zaradi sprememb, ki so nastale v razmerah njihovega življenja, življenja njihovih družin in delovnih kolektivov. Razvojni zastoj, stagnacija, inflacija, upadanje standarda, vse težja dostopnost do dela, do zaposlitve, otežen dostop do izobrazbe itd. Županov, ki se opre na Arzenškove14 raziskave, sicer nakazuje premik v smeri: avtoritarnost – neparticipativnost – odpor proti spremembam. Naše lastne raziskave, opravljene v slovenskem družbenem prostoru v začetku osemdesetih let, pa kažejo tem nasprotne vrednotne tendence. Stališča ljudi se sproščajo dogmatskih pritiskov. Sproža se sekularizacijski tok, ki hkrati pomeni trganje ideoloških spon. Novo kritično iz-kustvo odpira spoznavni dostop do gole resničnosti: danes živimo mnogo slabše kot včeraj, kot pred desetimi leti; ideja o vplivu mnogih delavcev na odločanje o bistvenih vprašanjih dela in življenja se izrazi kot ostra kritika sistema in prakse odločanja. Vse bolj jasno se kaže, da je »samoupravljanje« iluzija. Ljudje si na novo postavljajo osnovna eksistenčna vprašanja: kako preživeti, kako priti do stanovanja, kako priti do zaposlitve in ali je zaposlitev ogrožena? Vse bolj jasno postaja, da je 13. Toš, N. (1997), Raziskave SJM 1983–1987, glej: Vrednote v prehodu I., str. 401–603. 14. Županov se je skliceval na raziskave V. Arzenška, ki v času njegovega citiranja še niso bile objavljene. V kasnejših objavah V. Arzenška te raziskave nisem identificiral. VREDNOTE-9.indb 317 13.10.2014 11:52:29 318 globalni družbeni sistem, še posebej njen ekonomski, politični, pa tudi vrednotni podsistem, v krizi. Spoznanje o krizi ter ocenjevanje možnosti izhoda iz nje razkriva in sprošča dejavnostne potenciale. Meje med prometejskim aktivizmom in fatalizmom se zabrišejo, angažiranost nadomešča apatijo in prav kritičnost kot izraz človekove nenehne potrebe po emancipaciji, po razvoju, odpira nove možnosti, nov zagon aktivizma. Prevladujoča kritika, ki neposredno zadene vse sestavine in ravni politične in socialne organizacije družbe, se izrazi kot zahteva za odpravo dogmatskega političnega monolitizma, v visokem pozitivnem vrednotenju alternativnih družbenih gibanj ter v zavzemanju za pluralizacijo političnega sistema. Te nove tendence se v Sloveniji kažejo kot upor proti centralistični državi, proti ideološki indoktrinaciji in manipulaciji, ki omejuje vrednotenje osebnosti, svobode, človekovih pravic, demokracije, samoodločitve, avtonomnost nacije, odprtost do drugih kultur, kozmopolitsko usmerjenost – skratka usmerjenost k bistvenim prvinam sodobne demokratične družbe. Pomen pridobijo vse oblike neposrednega odločanja, poudarjena je odgovornost nosilcev javnih pooblastil. Namesto dogmatskega razumevanja »socialističnih zakonitosti« se razvije zavest o vrednotah. Nizko vrednotenje sistemskih norm še ne nakazuje splošne družbene anomije oz. tendence k brezpravju. Prisotne egalitarne tendence se ne kažejo več oz. predvsem v svoji skrajni obliki (radikalni egalitarizem), temveč dobijo svoj umirjeni izraz v zavzemanju za izenačevanje možnosti, za izenačenost življenjskih priložnosti. Vrednotenje »izenačenosti« nadomešča spoznanje o razlikah, o pluralizmu; konformizem nadomešča spoznanje o individualnosti, izvirnosti, o potrebnosti kritike, odporu zoper vsiljene rešitve. Stanje v zavesti – vsaj v Sloveniji v tem času – lahko označimo kot težnjo za dedogmatizacijo. In to ne zgolj v odnosu do fenomena ideologije, moči, oblasti, politike, temveč tudi v odnosu do vseh drugih vidikov institucionalnega življenja in odnosov v družbi. To se izrazi tudi v odnosu do cerkve. Religijski izsek naših raziskav jasno nakazuje dve na videz protislovni tendenci: relativno stabilnost in celo naraščanje pojavov cerkvene religioznosti ob hkratnem sproščanju njenih dogmatskih zahtev. Religioznost ljudi je vse manj cerkveno dogmatska, konser-vativno onostranska – vse bolj svetna, zemeljska.15 Spremembe v zavesti so še posebej izrazite v polju ekološke zavesti. Gre za aktivno vrednotenje pomena posegov v naravno okolje. Narava je privzdignjena na raven vrednote. Spremembe pa se pokažejo tudi v odnosu do tehnike oz. materialnih pogojev produkcije in v odnosu do ekonomije. Vulgarni ekonomizem v zavesti ljudi vse bolj nadomešča družbena, ekonomska in ekološka racionalnost. Materialistične ideje, ki so se izražale v visokem vrednotenje usmerjenosti k težki industriji in proletarizaciji družbe kot pogojih za ohranjanje delavskega razreda, 15. Dedogmatizacija se sočasno izraža tako v upadanju »politične« kakor tudi »tradicionalne« religioznosti. VREDNOTE-9.indb 318 13.10.2014 11:52:29 319 zgubijo pomen. Vse bolj se uveljavlja spoznanje o pomenu družbenoekološke usmerjenosti ekonomskega razvoja. Očitna je usmerjenost k novim tehnologijam in k visokemu vrednotenju tehniškega razvoja, dopolnjena s hkratnim spoznanjem o možnih negativnih posledicah tehnološkega razvoja za socialni in ekološki sistem in razvoj. Vsakršna nova tehnologija torej ni več a priori vrednota itd. 8.3 Potek nastajanja in izvedbe projekta Potek nastajanja in izvedbe projekta ter cilji in sodelujoči raziskovalci in svetovalci – vse to je podrobno opisano v predgovoru objavljenega projektnega dokumenta KB.16 V izhodišču projektnega dokumenta je zapisana ugotovitev, da je bilo raziskovanje socialnorazredne strukture jugoslovanske družbe in sprememb v njej (doslej) zapostavljeno ter da ni celovitih raziskav in študij o tej tematiki, pa čeprav je potreba po njih velika. Kot osnovni cilj projekta je zapisano, da naj prispeva k »identifikaciji družbene biti obstoječih socialnorazrednih subjektov jugoslovanske družbe ter razišče njihov družbeni položaj, zavest, delovanje, njihovo družbeno moč in – razredno naravo celotne jugoslovanske družbe. Na tej osnovi bi raziskali predpostavke, dejavnike, protislovja in stanja v razvoju konstituiranja delavskega razreda kot osnovnega subjekta celote revolucionarnega socialističnega razvoja, kakor tudi vloge in delovanje Zveze komunistov«. Projekt je bil zasnovan kot del programa Centra za družbene raziskave CK ZKJ (CDI). CDI je izbral Raziskovalni inštitut FSPN kot nosilno raziskovalno ustanovo, ki je projekt vključila v svoj raziskovalni program, izbral pa je tudi potencialne raziskovalce.17 V času nastajanja projektnega dokumenta je bilo v okviru CDI oz. sveta projekta KB več razprav 16. Skupina avtorjev (1989), Klasno biće savremenog jugoslovenskog društva, Založba Komunist, Beograd. 17. Spomnim se obiska Miša Nikolića, direktorja CDI, pri meni na FSPN, v Ljubljani, zgodaj leta 1983. Pripovedoval mi je o namenih CDI in o zamišljeni jugoslovanski raziskavi socialne strukture. Povabil me je, da RI FSPN prevzame vlogo nosilne raziskovalne ustanove, meni pa je ponudil vlogo nosilca oz vodje raziskovalne skupine. Po razmisleku in posvetu na fakulteti smo se odločili, da sprejmemo ponujeno vlogo. Dogovorili smo se o sestavi raziskovalne skupine, ki je najprej vključevala več raziskovalcev, z delom pri projektu pa se je izoblikovala skupina raziskovalcev: prof. dr. Vlado Goati iz IDN Beograd, prof. dr. Peter Jambrek in PF UL, prof. dr. Ivo Šiber in FPN Univerze v Zagrebu, dr. Vladimir Obradović iz Marksističnega centra iz Zagreba in Niko Toš iz FSPN UL (vodja projekta). Raziskovalni inštitut FSPN je s CDI podpisal pogodbo o izvajanju štiriletnega projekta KB s predvideno organizacijsko in finančno zasnovo in ob predpostavki, da bodo empirične raziskave v posameznih republikah in pokrajinah potekale pod nadzorom nosilca raziskave in ob ustrezni strokovni in finančni podpori republiških oz. pokrajinskih ustanov. H končni zasnovi in ureditvi teksta projekta je pomembno prispeval P. Jambrek kot urednik. VREDNOTE-9.indb 319 13.10.2014 11:52:30 320 o ciljih in izhodiščih projekta.18 Zasnova in končna verzija besedila projekta sta rezultat skupinskega prizadevanja ožje raziskovalne skupine.19 8.4 Prikaz projekta »Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe« (KB) Projekt KB je obsežno izpisan in objavljen v že citirani knjigi.20 Besedilo projekta obsega 139 strani in ga v tem sestavku ne bom podrobno prikazal. Glede na interese naročnika projekta so v uvodu21 navedeni osnovni sklopi, ki označujejo oz. znotraj katerih potekajo osnovni socialni procesi, ki se izražajo v družbenorazrednih razmerjih, v vlogi razredov in slojev ter v družbeni zavesti in družbeni moči. Kot taki so navedeni: – procesi samoupravljanja, – odnosi v polju družbene delitve dela, – razvoj tehnologije, – narava blagovne proizvodnje, – funkcija države in pojav etatizma ter – problemi, povezani s pojavom družbene krize. Sledijo podrobna razčlenitev ter opis delovnega poteka raziskave, izpeljave njene operacionalizacije in poteka terenskega dela in analitične faze. Ker je projekt v bistvu zasnovan kot raziskava socialne strukture in usmerjen v analizo procesov razrednega strukturiranja, je v njegov temelj vgrajen sistemsko-teoretski pristop, tudi modeli socialne stratifikacije in socialne mobilnosti. V izhodišču so tako opredeljeni osrednji družbeni procesi, ki znotraj kompleksnega raziskovalnega pristopa izstopajo kot bolj ali manj povezani oz. samostojni problemi, ki naj jih raziskava zajame. Med njimi so: – izkoriščanje oz. nagrajevanje kot motiv, – interesna nasprotovanja in konflikti oz. problem solidarnosti in integracije, – vertikalna socialna mobilnost oz. razredna/slojna zaprtost, – statusna kristalizacija oz. nekonsistentnost, – razredna identifikacija in idejna homogenizacija razreda/sloja oz. nevtrali-zacija razredne/slojne zavesti, 18. V svetu centra CDI je delovalo 25 članov, pretežno zastopnikov republiških marksističnih centrov. V svetu projekta KB pa je sodelovalo 16 članov, med njimi tudi dr. Stane Kranjc in Sonja Lokar iz Slovenije. 19. Končni tekst projekta: Idejni, teorijski i metodološki projekat naučnog istraživanja Klasno biće savremenog jugoslovenskog društva i delovanje Saveza komunista Jugoslavije je bil v celoti objavljen v prej omenjeni knjigi, KB, str. 7–138. 20. KB, opomba 2. 21. KB, str. 7. VREDNOTE-9.indb 320 13.10.2014 11:52:30 321 – interslojna/razredna homogenost oz. heterogenost, kot se izraža v življenj-skem slogu, delovnih razmerah, dohodkih in ugledu, – socialna distanca oz. bližina med sloji/razredi, – prevladujoči modeli socialnega strukturiranja (bipolarni, piramidalni in sploščeni (egalitarni), – koncentracija oz. disperzija ekonomske, politične in socialne moči. V nadaljevanju so v projektu navedene teme oz. problemska področja, ki se oblikujejo v preseku navedenih vidikov – med njimi predvsem: – družbena in idejna zavest, – procesi nacionalne identifikacije, solidarnost in konflikti, etnične stratifikacije, – procesi družbene mobilnosti kot merilo odprtosti oz. zaprtosti družbenega sistema, – produkcijski odnosi kot osnova razrednega strukturiranja družbe (družbena lastnina, razporeditev moči v samoupravljanju ipd.), – socialnodemografske značilnosti slojev/razredov, – analiza razredne/slojne strukture družbenih sistemov, kot jih predstavljajo republike, pokrajine itd. Raziskovalni pristop in njegova vzorčna zasnova sta grajena na osnovnih druž- benostrukturnih segmentih, kot so: – poljedelstvo, kmetje, – zasebno produktivno delo, obrt, svobodni poklici, – generacijska analiza razrednih/slojnih struktur, mladi, upokojenci, – spolni vidiki socialnostrukturne analize, – razredni/slojni vidiki participacije v političnih organizacijah, – analiza družbene strukture in zavesti: značilnosti republik in pokrajin in razlike med njimi itd. Besedilo projektnega dokumenta, ki je obsežno teoretsko in kulturnozgodovinsko utemeljeno, je predstavljeno v petih vsebinsko zaokroženih poglavjih, in sicer: – V prvem poglavju22 so prikazana osnovna teoretska in metodološka izhodišča raziskave. V tem delu je najprej zapisan poskus odgovora na tri osnovne pojmovne sestavine projekta: »sodobna jugoslovanska družba«, »razredna bit« in »zveza komunistov«. V nadaljevanju so predstavljena osnovna pojmovna izhodišča za analizo družbenorazredne strukture (družbeni razred, družbeni položaj, eksploatacija, privilegirani in deprivilegirani sloji, razredna slojevitost), nakazani so izvori socialnorazrednih razlik (družbena delitev dela, razlike v ekonomski moči, politična in pravna organizacija osnovnih druž- benih subjektov in pojav slojevske oz. razredne zavesti) in končno je uveden in pojasnjen vidik socializma kot »epohe socialne revolucije« (determinante 22. KB, str. 14–53. VREDNOTE-9.indb 321 13.10.2014 11:52:30 322 družbenorazrednih odnosov; spremembe družbenorazredne strukture; razredna nasprotja in spopadi; osvobajanje in samoupravno združevanje dela). Na koncu tega poglavja so zapisana nekatera metodološka napotila, nakazana je težnja za smiselno dopolnjevanje razredne in stratifikacijske analize ter dani napotki za operacionalizacijo teoretskih izhodišč. – V drugem poglavju23 so opredeljena osnovna problemska področja in razsežja družbenorazredne strukture. Tako so znotraj opredeljevanja globalne družbene strukture označena področja: družbene delitve dela, lastninski in produkcijski odnosi, vprašanje nacionalne identitete ter rezidencialni vidiki in migracije. Pomembni vidiki znotraj razredne/slojne strukture oz. hierarhije socialne stratifikacije (izobrazba, materialni položaj, družbena in politična moč) so v besedilu projekta ustrezno razčlenjeni. In končno so v ta okvir zajeti še formiranje in oblike družbene zavesti (socializacija, motivacija; družbena psihika, odtujenost kot stanje zavesti; razredna zavest; ideologija kot sistem). – V tretjem poglavju24 projektnega dokumenta so prikazani analitični modeli raziskovanja razredne biti in razredne/slojne zavesti. Osrednje vidike v tem okviru opredeljujejo: – človek kot subjekt socialne strukture in družbene zavesti (družbena bit; potrebe in socializacija; družbena psihika; družbena zavest), – primarni procesi socialnorazredne diferenciacije (dimenzije, pogoji in funkcije razslojevanja; identifikacija osnovnih razrednih/slojnih grupacij), – operacionalni modeli za raziskovanje spreminjanja razrednih/slojnih pozicij (stratifikacijski pristop: družbena neenakost, slojevitost in mobilnost; meje in distance med sloji; profili slojevitosti); operacionalizacija družbenega položaja v okviru razrednega pristopa; dialektika socialnorazrednih sprememb; konstrukcija modela družbenorazredne strukture. – V četrtem poglavju 25 projektnega dokumenta pa so prikazane rekonstrukcije variabel socialne strukture in zavesti oz. variabel na osnovi stratifikacijskega modela – kot so opredeljene v standardiziranem vprašalniku. V tem okviru so pojasnjeni sklopi variabel, ki zadevajo: 1) področje kulturne identitete in kulturna dediščina (življenjski ciklus, gospodinjstvo, družina; prostorska mobilnost/vezanost; nacionalna identiteta; solidarnost; religioznost in pripadnost verskim skupnostim; aktivnosti v prostem času, v neformalnem okolju in kulturnokomunikacijskem sistemu; osebnostne značilnosti); 2) vloga v družbeni delitvi dela (izobraževanje kot determinanta mobilnosti; stopnja in vrsta izobrazbe; zaposlitev in delovna kariera; položaj v družbeni delitvi dela; pogoji in način dela itd.); 3) politični odnosi (delavska solidarnost, samoupravna aktivnost v DO; sodelovanje in aktivnost v okviru družbenopoli-23. KB, str. 54–92. 24. KB, str. 93–138. 25. KB, str. 139–213. VREDNOTE-9.indb 322 13.10.2014 11:52:30 323 tičnih organizacij); 4) socialno-ekonomski položaj (značilnosti kraja bivanja, stanovanjske razmere, premoženjsko stanje, dohodkovni položaj) in končno 5) zgodovinska in razredna/slojna zavest (ne-zadovoljstva; ne-legitimnost družbene ureditve; vrednotenje socialnih neenakosti; zavest o družbenih razredih/slojih; razvojne vrednote in pogledi na razvoj globalne družbe). – V sklepnem, petem poglavju26 projektnega dokumenta so zapisani metodološki napotki in opisana raziskovalna orodja za izvedbo projekta. Na koncu je poudarjena »jugoslovanska« narava raziskave, kar se ustrezno izrazi v njeni problemski in izvedbeni zasnovi. Izhajajoč iz te predpostavke je bil kot izhodišče za zbiranje podatkov v neposrednem stiku z respondenti, polno-letnimi prebivalci vseh jugoslovanskih republik in pokrajin sprejet koncept reprezentativnega vzorca – in to na ravni vsake republike in pokrajine posebej. Na tej predpostavki je bila izvedena sociološka anketa s pomočjo standardiziranega vprašalnika. V nadaljevanju projektnega dokumenta27 je izpisan popoln standardizirani vprašalnik z zaporedjem vprašanj, ki ustrezajo njihovi umestitvi v prej prikazanem modelu variabel socialne strukture in zavesti. 8.5 Sociološka anketa: terensko delo; prve analize Sočasno z nastajanjem končne verzije projektnega dokumenta je raziskovalna skupina, ki je delovala na RI FSPN, pripravljala zasnovo operacionalizacije in predlog vprašalnika za sociološko anketo. Pri presoji poteka operacionalizacije in končni re-dakciji standardiziranega vprašalnika so poleg raziskovalne skupine in strokovnih sodelavcev RI FSPN28 sodelovali še republiški in pokrajinski koordinatorji.29 Končna varianta vprašalnika je bila izdelana in urejena za terensko delo spomladi leta 1986.30 26. KB, str. 214–231. 27. KB, str. 139–213. 28. Poleg že navedenih članov raziskovalne skupine še raziskovalci sodelavci Mitja Hafner Fink, Lidija Herek in Vera Kozmik, strokovni sodelavci CJM – RI FSPN. Delovna različica vprašalnika je bila formulirana v slovenščini pod naslovom »Socialna struktura sodobne slovenske družbe« in obsega 373 vprašanj oz. v tiskani obliki, 96 strani. Končna verzija vprašalnika, objavljena v tej knjigi (poglavje 10), je bila »matrična« verzija za pripravo vprašalnikov v vseh R/P v srbskem, hrvaškem, makedonskem in albanskem jeziku. 29. Prof. dr. Đemal Sokolović, BiH, prof. dr. Risto Kilibarda, ČG, prof. dr. Ivo Šiber in dr. Vladimir Obradović, HR, prof. dr. Djerdj Rapi in prof. dr. Fehmi Agani, KOS, prof. dr. Petre Georgievski, MAK, Mitja Hafner Fink, Lidija Herek, SLO, dr. Miroslav Janičijević, OSR, prof. dr. Sergej Flere, VOJ. 30. Celotno besedilo vprašalnika (v srbohrvaščini) je objavljeno v prej navedeni knjigi KB; slovensko besedilo vprašalnika je (v podlagi datoteke) objavljeno v 10. poglavju te knjige; prevod vprašalnika v angleščino je dostopen na domači strani www.cjm.si. VREDNOTE-9.indb 323 13.10.2014 11:52:30 324 Terenska faza raziskave je potekala od pomladi 1986 do jeseni 1987. V raziskavo smo, poleg reprezentativnega vzorca polnoletnih prebivalcev (18+) vseh republik in pokrajin, zajeli še vzorce BTP-skupin v republikah in pokrajinah, ki so bili izbrani (na kvotni osnovi) s seznamov vodilnih slojev: (B – birokrati) visokih državnih funkcionarjev in uradnikov; (T – tehnokrati) vodilnih strokovnjakov in podjetnikov ter (P – politiki) republiških in lokalnih političnih funkcionarjev. Izdelani so bili stratificirani reprezentativni vzorci polnoletnih prebivalcev31 vseh republik in pokrajin. Anketne pogovore na terenu so izvajali izbrani in šolani anketarji, njihovo delo so organizirali R/P-koordinatorji, potek empirične faze pa so na terenu spremljali in nadzirali raziskovalni sodelavci RI FSPN. Velikosti reprezentativnih in dopolnilnih (BTP) vzorcev so prikazane v spodnji preglednici. Realizacija vzorcev oz. število anketiranih oseb po R/P anketirani v osnovnem vzorcu republika/pokrajina število odstotek v število oznaka R/P anketiranih oseb skupnem YU vzorcu anketiranih BTP Bosna in Hercegovina BIH 2032 12,7 – Črna gora ČG 745 4,7 87 Hrvaška HRV 3014 18,9 668 Kosovo KOS 1623 10,2 280 Makedonija MAK 2064 12,9 264 Slovenija SLO 2056 12,9 265 Srbija – ožja OSR 2517 15,8 281 Vojvodina VOJ 1925 12,0 238 Skupaj SFRJ 15976 100,0 2083 Končna ureditev R/P-datotek, šifriranje ter kontrola in oblikovanje končne skupne datoteke KB so potekali postopoma v letu 1987 do pomladi 1988. Sočasno so potekali postopki preliminarne analize zbranega podatkovnega gradiva, izvedeni so bili alternativni poizkusi strnjevanja posamičnih indikacij v širše celote – indekse; izvedene so bile prve analize celotnega gradiva z uporabo multivariantnih metod (faktorske, clusterske analize ipd.). Te analize so bile usmerjene v odkrivanje in pojasnjevanje razmeroma neodvisnih dimenzij vertikalnega strukturiranja družbe, kot se oblikujejo na temelju porazdelitve pomembnih družbenih dobrin (npr. dohodki, izobrazba, položaj, moč itd.). Preizkus empirične identifikacije družbenih slojev/razredov je potekal na podlagi umeščanja posameznikov glede na njihove lastnosti v osnovne stratifikacijske dimenzije. S tem so bila zasnovana izhodišča za analizo družbene slojevitosti, ki se ne opira več le na informacije na ravni posameznega vprašanja (indikatorja), temveč na informacije na višji ravni oz. na ožje ali širše sklope indikacij, ki reprezentirajo pomembne stratifikacijske 31. Na podlagi volilnih seznamov po skupščinskih volitvah leta 1986. VREDNOTE-9.indb 324 13.10.2014 11:52:30 325 dimenzije. V postopku pretvarjanja posamičnih kazalcev v skupne (sintetizirane) dimenzije – indekse torej,32 nas je vodila želja, da bi odkrili, ali v Jugoslaviji oz. v prostoru R/P (v sredini osemdesetih let) obstaja enoten ali več različnih stratifikacijskih prostorov, torej več različnih vzorcev vertikalnega strukturiranja. V postopku preizkušanja povezanosti posameznih dimenzij vertikalnega strukturiranja družbe smo uporabili metode multivariantne analize (Nie et al., 1975; Fulgosi, 1979). V postopek analize je bilo vključenih veliko število spremenljivk in le izbrane med njimi (na osnovi rezultatov faktorskih analiz) so bile vključene v oblikovanje sintetičnih indeksov. Postopek njihovega oblikovanja je potekal ob predpostavki obstoja štirih temeljnih stratifikacijskih dimenzij, in sicer: izobrazbeno-poklicni status; materialni status; politična moč; kulturni status. Dodatno smo v tem postopku upoštevali še komplekse: ekonomsko moč na ravni delovne organizacije; proizvodne odnose in indikatorje zavesti.33 Pri tem smo se oprli na izkušnje iz raziskav družbene slojevitosti.34 Spomladi 1989 so se družbene razmere v Jugoslaviji tako spremenile, da je skupinsko strokovno delo jugoslovanskega tima zastalo. Pri projektu so vztrajali le še posamezni raziskovalci, npr. s študijskim ali analitičnim delom za doktorsko disertacijo, članek, referat ipd. 8.6 Kratek prikaz opravljenih analiz Pregled analiz na podlagi rezultatov raziskave KB je kratek in obsega dve posebej omembe vredni enoti. Prva je doktorska disertacija M. Hafnerja Finka pod naslovom Jugoslovanska družba ali »jugoslovanske« družbe – komparativne analize socialne stratifikacije. Dopolnjen tekst disertacije je leto po obrambi izšel kot knjiga z naslovom Sociološka razsežja razpada Jugoslavije.35 Analitično delo Mitje Hafnerja Finka pomeni edini poizkus celovite analize rezultatov raziskave KB na stratifikacijskih modelskih predpostavkah. V izhodišče svoje analize jugoslovanske družbe je avtor postavil tezo o »jugoslovanskih družbah«, torej o pluraliteti družb, ki se v enotnem političnosistemskem okviru ohranjajo oz. se razvijajo kot bolj ali manj avtonomne družbene enote; ki se na osnovi svojih lastnih kulturno-zgodo-32. Oblikovanju indeksov je prikazano v poglavju 11.0 v tej knjigi. 33. Osnovne stratifikacijske dimenzije, izražene v sintetičnih indeksih, so prikazane v posebnem dokumentu. V prikazu so navedene informacije o vključenih vprašanjih, njihovih merskih osnovah, njihova pretvorba in poimenovanje indeksa; predstavljene so tudi frekvenčne porazdelitve vrednosti na indeksih, prikazane po republikah in pokrajinah. 34. Saksida, S., Caserman A., Petrović, K. 1977, Lazić, 1987, Klinar, 1988, itd. 35. Mitja Hafner Fink, Jugoslovanska družba ali »jugoslovanske« družbe – komparativna analiza socialne stratifikacije, mentor N. Toš, kasneje je izšla v knjižni obliki: Hafner Fink, M. (1994), Sociološka razsežja razpada Jugoslavije, Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana, 221 str. VREDNOTE-9.indb 325 13.10.2014 11:52:30 326 vinskih, religijsko-kulturnih, družbenostrukturnih, stratifikacijskih in vrednotnih struktur in procesov razvijajo kot avtonomne družbene celote. Pri tem se je uspe- šno oprl na že v projektu (predvsem v njegovi operacionalizaciji) predstavljeno meddružbeno primerjalno zasnovo raziskave strukturnih in vrednotnih značilnosti zgodovinsko-kulturno ter socialnostrukturno opredeljenih politično-teritorialnih entitet, predstavljenih z republikami oz. pokrajinama.36 Koliko je avtorju uspelo potrditi hipotezo o pluraliteti družb v takratnem jugoslovanskem prostoru, je prikazano v poglavju 11.0 te knjige. Dodamo pa lahko, da je bilo avtorjevo delo ob zaključku ocenjeno37 kot teoretično in metodološko analitično poglobljeno; njegova knjiga je pomemben prispevek k obravnavi razredne in razredne/slojne strukturiranosti družb v tranziciji. Drugi pomembni analitični prispevek na podlagi rezultatov KB je tekst P. Jam-breka, Zveza komunistov in politična kultura Jugoslavije. Avtor, pomemben so-oblikovalec koncepta raziskave KB, ga je po opravljenih preliminarnih analizah raziskovalnega gradiva pripravil za sociološko posvetovanje o socialni stratifikaciji v Jugoslaviji.38 V izhodišče svoje razprave je postavil tri vprašanja. Prvič, ali glede na domnevno socialistično in samoupravno naravo jugoslovanske družbe njena razredna narava ni sporna? Drugič, ali ni prav »jugoslovanska družba« tudi tisti socialni sistem, ki generira in determinira razredne neenakosti, in ali ni – sociološko gledano – jugoslovanska družba le agregat subnacionalnih sistemov? In tretjič, koliko se Zveza komunistov prilagaja razredni naravi jugoslovanske družbe – ali jugoslovanskih družb – in ali jo uspeva preoblikovati skladno s svojimi cilji?39 V nadaljevanju Jambrek utemeljuje predpostavko o pluraliteti jugoslovanskih družb. Pri iskanju odgovorov se s pridom opre na primerjalno izhodišče raziskave, ki omogoča komparativno (meddružbeno, »mednarodno«) analizo znotraj osmih teritorialno-upravnih sistemov, hkrati pa odpira možnost raziskovanja v »diagonalah« jugoslovanskega, torej republiško/pokrajinskega, mnogonarodnega družbenega prostora na razredni/slojni ravni, s pomočjo razkrivanja sorodnosti in razlik v stratifikacijskih in vrednotnih sistemih v posameznih R/P oz. v virtualnih »družbenih« prostorih posameznih narodnih entitet, in pri tem poskuša odgovoriti na vprašanje o delovanju univerzalnih družbenorazvojnih determinant. Torej tistih determinant, ki bodisi kažejo svoj vpliv na vsem območju Jugoslavije – in onih, preostalih, ki določajo vse preostale, rezidualne značilnosti teh entitet, kot se izražajo predvsem v njihovi narodni sestavi, njihovi kulturi, 36. Mednarodni primerjalni temelj raziskave je na operacionalni ravni izražen skozi reprezentativne vzorce prebivalstev vseh republik in pokrajin. 37. Poročilo o doktorski disertaciji, 20. 5. 1993, arhiv študijskega referata FDV. 38. Jambrek, P. (1988), Zveza komunistov in politična kultura Jugoslavije, referat na posvetovanju Slovenskega sociološkega društva o socialni stratifikaciji, Nova Gorica 1988, kasneje objavljeno v zborniku referatov SSD, RI FSPN, 1989. 39. Jambrek, P. 1988/141. VREDNOTE-9.indb 326 13.10.2014 11:52:30 327 zgodovini, ozemlju in ki jih med seboj razdvajajo, delajo različne, bolj ali manj avtohtone v odnosu do drugih. Pri raziskovanju avtohtonosti, izvirnosti družbenih entitet, se avtor uspešno opre na teoretično-metodološko ovrednotene izkušnje iz mednarodnega primerjal-nega raziskovanja (Przeworski, Teune, 1970). To se izrazi predvsem v iskanju specifičnosti stratifikacijskih sistemov in vrednotnih prostorov posameznih R/P. Pri tem seveda naleti na vprašanje razmerja med teritorialno politično in nacionalno entiteto. Ti dve lastnosti se namreč ne prekrivata »enakomerno« oz. nista političnoteritorialno skladno razporejeni. Med vsemi republikami le Slovenija dopušča enoznačno prevedbo teritorialne v nacionalno oznako (Slovenija, Slovenci). Enačenje Srbije s Srbi je na ravni teritorialnega in kulturnega označevanja neusklajeno, saj so Srbi večinsko prebivalstvo v Srbiji in Vojvodini, so pa značilno prisotni tudi v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Makedoniji, Črni gori in seveda tudi na Kosovu. Albanci, sicer »manjšina« v (veliki) republiki Srbiji (v času raziskave) so večinsko prebivalstvo pokrajine Kosovo, so pa še bolj ali manj značilno prisotni v Makedoniji, Črni gori itd. Že iz tega je mogoče razbrati, da so analitične možnosti na ravni političnoteritorialnih entitet, torej analize med republikami in pokrajinami, omejene. Republike in pokrajine v mnogočem vežejo nase, prevzemajo kulturno-zgodovinske, kulturno-religijske in druge »rezidualne« družbene značilnosti prevladujočih narodov, pa vendar ne v celoti in izčrpno, kar narekuje analizo na ravni nacionalnih identitet – in torej z diagonalnimi preseki skozi teritorialno organiziranost takratne »jugoslovanske« družbe. V nadaljevanju se Jambrek usmeri v »idejnopolitično« dimenzijo raziskave, torej v poizkus razkrivanja razlik, kot se izražajo v vrednotenju Zveze komunistov med prebivalstvi republik in pokrajin. Pri tem se opre na pet osnovnih dimenzij: participativno privlačnost ZK, legitimiteto ZK, ocene učinkovitosti delovanja ZK, vrednotenje njene akcijske vloge in odnos do njene monopolne pozicije v političnem sistemu, in predpostavlja, da se republike in pokrajine na teh dimenzijah razvrščajo v empirično preverljive konfiguracije oz. sindrome, ki omogočajo prepoznavo dveh, v odnosu do ZK polarnih tipov politične kulture.40 Prvi je »re-alsocialistični« tip monopolne partije na oblasti in drugi »evrokomunistični« tip partije. Po razgrnitvi in ovrednotenju empiričnih podatkov se pokaže, da se polarno umestita entiteti Slovenija in Črna gora. Slovenija tistega časa je torej sinonim za razumevanje evrokomunističnega tipa in Črna gora sinonim za razumevanje monopolne partije na oblasti. Oba sinonima polarnih tipov, Srbija in Črna gora, sta v dimenziji idejnopolitičnega opredeljevanja do ZK močno oddaljena, lahko bi rekli v dveh različnih svetovih. V nadaljevanju Jambrek preizkuša, v kakšni meri končne kristalizacije odnosa do partije determinirajo: stopnja ekonomske razvitosti, kulturno-religijske značilnosti, razvitost idejnopolitične (civilne) 40. Jambrek, P. 1988/151. VREDNOTE-9.indb 327 13.10.2014 11:52:30 328 religioznosti, razredna pripadnost in razredna struktura posameznega sistema ter stanja v razdeljenosti družbene moči, v pomenu medgeneracijskih vplivov itd. Na koncu svoje analize, v sklepih, avtor ugotavlja, da je »Jugoslavija bila in ostaja v določeni meri agregat relativno avtonomnih sistemov, ki jih reproduci-rajo aktivni homeostatični mehanizmi«41. Pri utemeljevanju v analizi razkritega polarnega položaja Črne gore in Slovenije poudarja »moč ekologije in tradicije« tako na »črnogorskem« kot na »slovenskem« polu kontinuuma ali pa na primer na »kosovskem«, ekscentričnem primeru, ki močno izstopa iz tega kontinuuma. V napovedovanju nadaljnjega razvoja znotraj jugoslovanskega večdružbenega prostora pravi, da »ni realno predvidevati, da bo talilni lonec modernizacije in demokratizacije kot univerzalnih procesov čez nekaj let ali čez nekaj desetletij poenotil politično kulturo Jugoslavije na sedanji in takratni ravni Slovenije, ali pa, da bo v primeru Slovenije nadaljevanje dosedanjih razvojnih trendov pomenilo izločanje Zveze komunistov iz političnega prostora«. Pogled na razmere v medrepubliško-pokrajinskem oz. mednacionalnem prostoru Jugoslavije sredi osemdesetih let je že v času snovanja raziskave narekoval njeno zasnovo kot meddružbeni (med-narodni) raziskovalni projekt. Skoraj tri desetletja kasneje se več kot potrdi, da je bila taka zasnova upravičena in edino možna. Žal pa, z izjemo prikazanih prispevkov, taka zasnova ni bila v zadostni meri analitično izčrpana. To velja še posebej za primerjalne analize na izhodiščih posameznih republik/pokrajin ali pa na izhodiščih posameznih narodov (nacij) znotraj jugoslovanske večnarodne oz. večnacionalne skupnosti. Zbrano empirično gradivo na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalstev R/P, ki označuje prevladujoče družbenorazredne oz. stratifikacijske strukture in procese v osemdesetih letih, na izhodišču pospešenega razpadanja jugoslovanske državne in družbene skupnosti je še vedno aktualno in izjemno dragoceno. To gradivo, zbrano na medrepubliško/ pokrajinskem območju takratne Jugoslavije, označuje razmere in stanja razredne/ slojne in idejne strukturiranosti družb. Lahko torej rečemo, da gre za pomembno sociološko zgodovinsko materijo. Koliko so procesi rekonstrukcije, razpadanja oz. oblikovanja novih družbenih entitet, držav, izraženi tudi v razkroju (ali ohranitvi) prvotnih ter nastanku novih razrednih/slojnih struktur in procesov – vse do da-našnjega časa – pa terja dodatno raziskovalno in analitično delo. Raziskovalci iz akademskih središč današnjih suverenih držav bi se morali povezati v skupnem prizadevanju za koncipiranje nove primerjalne raziskave razredne/slojne strukturiranosti teh družb v aktualnem preseku. Šele to bi odprlo prostor za medčasovno, meddružbeno analizo in ovrednotenje sprememb, ki so nastale kot posledica opuščanja (rušitve) prejšnjega lastninskoupravljalnega (samoupravljanje), politič- noupravljalnega (monopol ene stranke) in večnacionalnega federalnega sistema, z vzpostavljanjem suverenosti R/P, vzpostavljanjem zasebnolastninskega, tržnega 41. Jambrek, P. 1988/161. VREDNOTE-9.indb 328 13.10.2014 11:52:30 329 in pluralnega političnega sistema. Najvidnejši obrat, ki je nastal v strukturiranju družb nekdanje SFRJ, pa je nastanek suverenih držav. Prostor za nadaljnje analize empiričnega gradiva, ki ga prikazujemo v tej knjigi na opisni ravni, je torej neizčrpan in spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju in primerjalni analizi. 8.7 Izbrane analitične vzporednice in ponazoritve Doslej opravljene analize so jasno pokazale, da so zametki avtonomizacije in suverenizacije (narodov, R/P) prisotni v svojski kristalizaciji razrednih/slojnih struktur in v razlikah v prevladujočih vrednotenjih, kulturah, religijskih tradicijah itd. tedanjih R/P. Sedem desetletij razvoja znotraj enotne države bodisi Kraljevine Jugoslavije bodisi SFRJ ni razkrojilo vsega v izhodišču prisotnega, različnega, specifičnega, kar se je ohranjalo, obnavljalo kot samobitno v narodnih skupnostih oz. političnoteritorialnih entitetah, kot so se v zadnjih desetletjih razvijale v okviru republik in pokrajin. Dvom, da gre v primeru Jugoslavije za enotno družbo, je bil prej ko slej vseskozi prisoten, ob hkratnih (vseskozi prisotnih) prizadevanjih, da bi se ta pluraliteta družb notranje, strukturno, idejno pregnetena in preletena razvijala v smeri enotne družbe. Res je tudi, da se v tem R/P oz. mnogodružbenem in mnogonarodnem prostoru meje med temi »družbami« niso nikoli jasno zarisovale in da so se ti »družbeni prostori« med seboj bolj ali manj prekrivali. O tem izrecno govorita tudi oba analitična prispevka (Hafner Fink, M., 1994 in Jambrek, P., 1988).42 Dosedanja analiza raziskave KB ponuja le izhodišča za kategorizacijo, kriterije za razvrščanje in dovolj jasne prepoznave polarnih umestitev (Slovenija – Kosovo). V ta prikaz bomo dodali nekaj ilustracij na temo medrepubliško-pokrajinskih oz. mednacionalnih razlik v jugoslovanskem prostoru. V analizo so vključene (večji del) sintetične dimenzije – indeksi, ki reprezentirajo osnovne stratifikacijske dimenzije in kompleks družbene zavesti. Tako smo s pomočjo postopka razvrščanja v skupine (clusterska analiza) v analizo najprej vključili 22 indeksov kompleksa družbene »zavesti« (grafa 1 in 2), nato 32 indeksov, ki označujejo osnovne stratifikacijske dimenzije (grafa 3 in 4), in končno smo v analizo vključili obe skupini indeksov (22 + 32) hkrati (grafa 5 in 6). Analizo smo gradili na dveh predpostavkah, pojasnjenih v predhodnih prikazih, in sicer prvič, na predpostavki razvrščanja narodov, in drugič, na predpostavki razvrščanja republik in pokrajin, kar pokaže njihove medsebojne bližine oz. oddaljenosti. Teoretsko utemeljen se je zdel prvi pristop k analizi in razvrščanju, ki temelji na predpostavki pripadnosti narodom oz. narodnostim (grafi 1, 3 in 5), pri čemer smo v analizo vključili le tiste med njimi, ki predstavljajo »domicilne« narode posameznih republik oz. pokrajin in dodatno še entiteto »Jugoslovan«, ki je po 42. Oba teksta sta dostopna na domači strani www.cjm.si. VREDNOTE-9.indb 329 13.10.2014 11:52:31 330 eni strani idejni konstrukt,43 po drugi plati pa odziv na realna prepletanja prebivalstev, pripadnikov različnih narodov in njihovega iskanja identitetnih opor. V drugem delu (grafi 2, 4 in 6) smo izvedli razvrščanja na predpostavki, da se pojavi socialne strukture in zavesti kristalizirajo na ravni političnoteritorialnih enot, torej na ravni posameznih republik oz. pokrajin. Obe temeljni izhodišči, namreč »republiško/pokrajinsko« in tudi narodna pripadnost, vsako zase nista zadostni. Pri tem ne smemo prezreti in zanemariti dejstva, da so narodnostne skupine razmeščene in razpršene na območjih republik in pokrajin. Tako so na primer Srbi večina v prebivalstvih Srbije in Vojvodine, a tudi velik, regionalno bolj ali manj strnjen del prebivalstev Bosne in Hercegovine, Hrvaške, pa tudi Kosova itd. Če jih torej v analizi strnemo v narodno enoto »Srbi«, pri tem zanemarjamo vse posebnosti in značilnosti in razlike v njihovem družbenokul-turnem razvoju znotraj teritorialno-regionalnih okolij. Analiza na tem izhodišču lahko zabriše razlike v kulturah med liškimi, vojvodinskimi, kosovskimi Srbi in Srbi v Srbiji itd. In drugo, ko razvrščamo prebivalstva R/P na osnovi strukturnih značilnosti, zakrivamo dejstvo, da so ta bolj ali manj narodno, kulturnozgodovinsko, kulturnoreligijsko, glede na tradicije itd. različna. To lahko ilustriramo z navedbo, da je v času raziskave44 v Bosni in Hercegovini (bolj ali manj regionalno strnjeno) živelo 40 % Muslimanov, 32 % Srbov, 16 % Hrvatov itd. Seveda ta pestrost nacionalne sestave, ki je sicer značilna za Bosno in Hercegovino, bolj ali manj označuje tudi druga republiško-pokrajinska območja, z izjemo Slovenije. Poglejmo si torej prikaze in razlike45 v umeščanju narodov (graf 1) in prebivalstev R/P (graf 2) na osnovi indeksov družbene zavesti. Analiza v tem preseku je grajena pretežno na subjektivnih podatkih, ki označujejo posebnost respondentov, njihovo nacionalno zavest, tradicionalno in civilno religioznost, politično zaupanje, poglede na razredno strukturiranost družb, idejne orientacije itd. Preizkus razvrščanja te skupine indeksov (22 – graf 1) pokaže, da se razlike na tej ravni jasno začrtujejo najprej v razmerju med Albanci in vsemi preostalimi »jugoslovanskimi« narodi; in nato med Slovenci in vsemi preostalimi narodi. Pokažejo pa se bližine v uvrščanju med Hrvati, Srbi in Muslimani ter Črnogorci in Makedonci. Preizkus bližin na predpostavki republiško-pokrajinske pripadnosti (graf 2) potrdi konfiguracijo na osnovi narodnosti. Tudi tu se pokaže, da Kosovo povsem izstopa, da se bolj ali manj osamljeno umešča Slovenija, da pa se preostale R/P razvrščajo v dve skupini (BiH, Hrvaška, Vojvodina) in (Makedonija, osrednja Srbija, Črna gora). 43. Rezultat ideološke postavke o »enotnosti in bratstvu«. 44. V nadaljevanju navedeni podatki so rezultat sociološke ankete KB; niso rezultat popisa prebivalstva. 45. Vsa razvrščanja, prikazana v grafih 1–6 temeljijo na clusterski analizi (Wardova metoda združevanja). VREDNOTE-9.indb 330 13.10.2014 11:52:31 331 Graf 1: Razvrščanje narodnostnih skupin (narodov) glede na dimenzije zavesti (22 indeksov) Graf 2: Razvrščanje republik in pokrajin glede na dimenzije zavesti (22 indeksov) V drugem koraku smo v analizo vključili indekse (32), ki ponazarjajo osnovne stratifikacijske dimenzije. Analiza v tem preseku je grajena pretežno na vključitvi objektivih podatkov o značilnostih bivalnih okolij, materialnih pogojih, vklju- čenosti v izobraževanje, o delu, vključenosti v upravljalne sisteme itd. Rezultati te analize razvrščanja (clusterske analize) so prikazani najprej z izhodiščem na narodnostih (graf 3) in nato na izhodišču republik in pokrajin (graf 4). Tudi ti preizkusi pretežno potrdijo predhodne ugotovitve. Pri umeščanju narodov so v polarne pozicije umeščeni na eni strani Albanci, na drugi pa Slovenci in Jugo-VREDNOTE-9.indb 331 13.10.2014 11:52:31 332 slovani. Vse preostale narodne skupine se umeščajo bližje, še posebej to velja za Muslimane, Srbe ter Hrvate in Črnogorce in Makedonce. Analiza na izhodišču R/P (graf 4) ponovno potrdi polarno pozicijo Kosova, pa tudi Slovenije. Vse preostale enote, še posebej pa BiH in osrednja Srbija ter Makedonija in Vojvodina, so uvrščene bliže skupaj. Graf 3: Razvrščanje narodnostnih skupin (narodov) glede na stratifikacijske dimenzije (32 indeksov) Graf 4: Razvrščanje republik in pokrajin glede na stratifikacijske dimenzije (32 indeksov) Končni analitični preizkus vključuje vseh 52 indeksov, torej vse indikacije dimenzij socialne strukture in zavesti hkrati. Tudi na tej ravni analize se v celoti potrdijo prejšnje ugotovitve. Predvsem Albanci oz. Kosovo in Slovenci oz. Slovenija so VREDNOTE-9.indb 332 13.10.2014 11:52:31 333 umeščeni posebej in oddaljeni od preostalih enot. Bližnje umestitve se kažejo predvsem v grozdih Muslimani/Srbi/Hrvati oz. republike BiH, OSR in HRV. Graf 5: Razvrščanje narodnostnih skupin (narodov) glede na stratifikacijske dimenzije in dimenzije zavesti (54 indeksov) Graf 6: Razvrščanje republik in pokrajin glede na stratifikacijske dimenzije in dimenzije zavesti (54 indeksov) V vseh prikazih očitno izstopa posebna (izločena) umestitev Albancev, Kosova ter Slovencev, Slovenije, približki ali prekrivanja med preostalimi narodnimi skupinami ter narodno-teritorialnimi enotami pa so bolj ali manj izraziti, vendar ne povsem enoznačni. Opravljeni preizkusi krepijo uvodoma izražen dvom o enotnosti jugoslovanske družbe in pritrjujejo domnevi o pluraliteti družb na jugoslovanskem območju v osemdesetih letih. VREDNOTE-9.indb 333 13.10.2014 11:52:32 334 Viri Bernik, I. (1987), Klase i slojevi ili: šta činiti sa marksističkim pojmom klase u empirijskom istraživanju. Sociologija (Bg.), Vol. 29, No. 4: 543–557. Fulgosi, A. (1979), Faktorska analiza, Školska knjiga, Zagreb. Giddens, A. (1973), The Class Structure of the Advanced Societies, Hutchinson Co, London. Goldthorpe J. H. (1988), Rezultati sodobnih raziskav socialne mobilnosti in projekt CA-SMIN. Družboslovne razprave (Lj.), No. 6: 130–138. Golubović, Z. (1988), Kriza identiteta savremenog jugoslovenskog društva. Jugoslovenski put u socijalizam viđen iz različitih uglova. Zavod za izdavačku delatnost »Filip Višnjić«, Beograd. Hafner Fink, M. (1988), Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji, Marksistični center CK ZKS, Ljubljana. Jambrek, P. (1988), Zveza komunistov in politična kultura Jugoslavije, v: Stratifikacijske analize sodobnih družb, Slovensko sociološko društvo in RI FSPN, Ljubljana, str. 140–164. Jambrek, P. (1989), Oblast in opozicija v Sloveniji, Založba Obzorja Maribor, 65 str. Klinar, P. (1988), Družbena kriza in raziskovanje razredov ter slojev v jugoslovanski družbi. V zborniku »Stratifikacijske analize sodobnih družb«. Slovensko sociološko društvo, Ljubljana: 232–252. Lazić, M. (1987), Društveni položaj: posredovanje između klasnog i stratifikacijskog pristupa. Sociologija (Bg.), Vol. 29, No. 3: 395–409. Lazić, M. (1987a), U susret zatvorenom društvu? Klasna reprodukcija u socializmu, Na-prijed, Zagreb, 175 str. Nie N. H. et al. (1975), SPSS. Statistical Package for Social Sciences. McGrow-Hill, New York. Popović, M. V. et al. (1977), Društveni slojevi i društvena svest, Institut društevnih nauka – Centar za sociološka istraživanja, Beograd. Saksida, S., Petrovič, K. (1972), Teoretični model socialne stratifikacije – poskus kvanti-tativne verifikacije. Teorija in praksa, Vol. 9, No. 10: 1407–1419. Sekulić, D. (1985), Neki problemi empirijske identifikacije slojne strukture društva. Revija za sociologiju (Zg.), Vol. 15, No. 1–2: 31–35. Skupina avtorjev (1974), Stavovi i opredeljenja jugoslovenske omladine, Mladost Beograd, 136 str. Šiber, I. (1986), Delavski razred, socialna struktura in mobilnost. Teorija in praksa, Vol. 23, No. 11: 1166–1176. Šiber, I. (1987), Savez komunista, socialna struktura i svijest SC Zagreb, 206 str. Toš, N. (1974), Družbena enakost in razvoj, Obzorja Maribor, 232 str. Županov, J. (1970), Egalitarizam i industrijalizam, Sociologija, Vol. 12, No. 1: 4–45. Županov, J. (1986), Delavski razred in družbena stabilnost, Teorija in praksa, Vol. 23, No. 11: 1152–1165. VREDNOTE-9.indb 334 13.10.2014 11:52:32 335 RAZREDNA BIT SODOBNE JUGOSLOVANSKE DRUŽBE 1983–1988 (Klasno biće savremenog jugoslavenskog društva) 9.0 Sociološki vidiki razpada Jugoslavije Mitja Hafner Fink Povzetek V prispevku so prikazane ključne ugotovitve iz študije o stratifikacijskih sistemih v republikah in pokrajinah nekdanje Jugoslavije v drugi polovici 80. let 20. stoletja – torej tik pred razpadom države. Študija je nastala v okviru doktorskega študija avtorja prispevka (objavljena je bila v obliki monografije leta 1994) in temelji na podatkih projekta »Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe«, ki so bili zbrani v obdobju 1986–1987. V izhodišče je bilo postavljeno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče govoriti o nekdanji Jugoslaviji kot o enotni družbi ali pa je v nekdanji Jugoslaviji obstajalo več različnih družb kot zaokroženih samostojnih sistemov. Z analizo stratifikacijskih sistemov ter analizo zavesti pripadnikov družbenih slojev (oz. razredov) po republikah in pokrajinah avtor pride sklepa, da je namesto vprašanja, ali je posameznim republikam in pokrajinama uspelo, da bi se vzpostavile kot neodvisne družbe, bolj smiselno postaviti vprašanje, ali je Jugoslaviji uspelo, da bi se vzpostavila kot celovit družbeni sistem. Glede na dejstvo o razpadu države in glede na rezultate analiz, tako anketnih podatkov kot tudi makro strukturnih (statističnih) podatkov, se zdi povsem utemeljen sklep, da se Jugoslaviji ni uspelo vzpostaviti kot celovit družbeni sistem. Osnovni pojmi: socialna stratifikacija, razpad Jugoslavije, družba, primerjalna analiza VREDNOTE-9.indb 335 13.10.2014 11:52:32 336 9.1 Uvod1 Smo v času, ko so se na območju nekdanje Jugoslavije iz njenih sestavnih delov dokončno izoblikovale samostojne države, ki se pravzaprav ujemajo z republikami nekdanje federalne države. Ko se danes družboslovci lotevamo raziskovanja pojavov na tem območju (ki se pogosto označuje z besedno zvezo ‚Zahodni Balkan‘), se zdi povsem primerno uporabiti oznake kot npr. mednarodno primerjalno raziskovanje ali primerjalna analiza družb ‚Zahodnega Balkana‘. Ko pa je bil v 80. letih 20. stoletja zasnovan projekt Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe, ta sicer ni temeljil na predpostavki o več jugoslovanskih družbah in o primerjalni analizi teh družb, vendar pa se je ideja o primerjalni analizi ‚jugoslovanskih družb‘ izkristalizirala med pripravo raziskovalnega načrta, ki je bil zasnovan po zgledu sodobnih mednarodnih družboslovnih anketnih raziskav. Namreč, zbiranje podatkov je potekalo po republikah in pokrajinah na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev vsake republike in pokrajine in s pomočjo standardiziranega inštrumenta (anketnega vprašalnika) v ‚uradnih‘ jezikih po teh republikah in pokrajinah. 9.2 Kratek pregled ugotovitev študije o stratifikacijskih sistemih nekdanje Jugoslavije Na podlagi podatkov projekta Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe sem pod mentorstvo prof. Nika Toša pripravil tudi doktorsko disertacijo Jugoslovanska družba ali ‚jugoslovanske družbe‘ – komparativna analiza socialne stratifikacije, ki je bila obranjena junija 1993. Kasneje je bil tekst disertacije revidiran in dopolnjen ter objavljen v obliki monografije z naslovom Sociološka razsežja razpada Jugoslavije (Hafner Fink, 1994). Osrednji del knjige je namenjen empirični analizi socialne stratifikacije v republikah in pokrajinah nekdanje Jugoslavije. Izhodišče za pripravo študije je bilo raziskovalno vprašanje, ali je mogoče govoriti o enotni jugoslovanski družbi ali pa je v nekdanji Jugoslaviji obstajalo več različnih družb kot zaokroženih samostojnih sistemov. Predmet analize pa nista bil zgolj sistem socialne stratifikacije in razredna struktura, ampak tudi struktura zavesti družbenih slojev po republikah in pokrajinah. Analiza je temeljila na splošnem modelu socialne stratifikacije, ki je bil utemeljen z odnosom med dvema družbenima podsistemoma, med pod-1. V pričujočem tekstu je povzeta vsebina monografije Sociološka razsežja razpada Jugoslavije (katere avtor je Mitja Hafner Fink), ki je izšla pri Znanstveni knjižnici FDV leta 1994. Monografija je nastala na podlagi doktorske disertacije avtorja, ki je od leta 1986 sodeloval v raziskovalni skupini projekta »Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe«. Ugotovitve v monografiji torej temeljijo na rezultatih analiz podatkov iz tega projekta. VREDNOTE-9.indb 336 13.10.2014 11:52:32 337 sistemom vlog in podsistemom distribucije dobrin. Pri tem pa so se upoštevale tudi posebnosti in problematika razrednosti (in slojevitosti) socialističnih družb. Analize so pokazale, da so tik pred razpadom nekdanje federalne Jugoslavije v njej delovali vsaj trije stratifikacijski sistemi: 1) ‚slovenski‘ stratifikacijski sistem; 2) ‚osrednji jugoslovanski‘ stratifikacijski sistem in 3) ‚kosovski‘ stratifikacijski sistem na Kosovu. Tako je v celotni Jugoslaviji prevladoval stratifikacijski sistem, ki je bil utemeljen na dveh razsežnostih oziroma hierarhijah: a) generalni družbeni položaj in b) politični položaj. Pri tem je bila edina izjema Kosovo, kjer se je družba strukturirala na treh hierarhičnih razsežnostih: kot tretja samostojna razsežnost se je iz generalnega družbenega položaja izločil materialni položaj (status). Glede drugih razsežnosti stratifikacijskega sistema so bile razlike večje. Tukaj so mišljene predvsem naslednje: oblika profila družbene slojevitosti, razmerje med položajem v (sub)sistemu vlog in (sub)sistemu porazdelitve dobrin, regulacijska funkcija izobrazbe, položaj razredov v (sub)sistemu porazdelitve dobrin, (ideološka) zavest slojev in razredov. Pri tem je še posebej izstopala Slovenija. Tako je bila za Slovenija značilna t. i. ‚čebulasta‘ oblika profila družbene slojevitosti (največji obseg srednjega sloja, nekoliko ožji spodnji sloj in še ožji zgornji sloj) v nasprotju s ‚piramidasto‘ obliko (najširši je spodnji sloj) v preostalih jugoslovanskih republikah. Slovenija se je od preostalih republik značilno razlikovala po (ideološki) zavesti razredov. Na podlagi opravljenih analiz s pomočjo razvrščanja v skupine se je izkazalo, da bi lahko govorili o dveh skupinah (grozdih) razredov: na eni strani vsi slovenski razredi, na drugi strani pa vsi razredi iz drugih jugoslovanskih republik. Tak rezultat se ujema tudi z analizo dejavnikov (ideološke) zavesti, ki je pokazala, da je bila na ravni celotne Jugoslavije ‚republiška‘ determinanta pomembnejša kot razredna – pomembnejše je bilo razlikovanje med Slovenijo in preostalo Jugoslavijo kot pa razlikovanje po razredni pripadnosti. Omenjena razvrstitev republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije v tipologijo treh stratifikacijskih sistemov se je skoraj v celoti ujemala z razvrstitvijo na podlagi kazalnikov razvitosti, strukturnih značilnosti ter kulturnozgodovinskih posebnosti (‚dediščine‘) posameznih republik in pokrajin. Na podlagi rezultatov analiz se pokaže splošen ‚geografski‘ vzorec razlikovanja na osi od severozahoda (Slovenija) do jugovzhoda (Kosovo, Makedonija). Na tej osi je bilo mogoče ugotoviti tako razlikovanje glede stopnje razvitosti (ekonomska razvitost, struktura prebivalstva ipd.) kot tudi glede kulturnozgodovinskih značilnosti družb (npr. od katolicizma na severozahodu do pravoslavja in islama na jugovzhodu). V tem okviru so analize kazale, da je smiselno sklepati o tem, da so bili ključni dejavniki pri oblikovanju (tipa) stratifikacijskega sistema (predvsem v smislu povezav med sistemom vlog in sistemom porazdelitve dobrin) trije: a) stopnja (ekonomske) razvitosti; b) ‚napredovanje‘ procesa urbanizacije oz. konkretneje, delež ruralnega prebivalstva; c) prisotnost islama (delež Muslimanov). Takšen rezultat je omogočil vsaj VREDNOTE-9.indb 337 13.10.2014 11:52:32 338 hipotetične zaključke v obliki teoretičnih posplošitev, ki bi jih lahko umestili v okvir modernizacijskih teorij. To še posebej velja za ugotovitev o povezanosti med značilnostjo stratifikacijskega sistema posamezne družbe in položajem te družbe v zgodovinskem ‚toku‘ modernizacijskih procesov. Ugotovljene razlike med republikami in pokrajinama nekdanje Jugoslavije so z vidika pojasnjevanja razpada Jugoslavije vodile do sklepa, da je namesto vpra- šanja, ali je posameznim republikam in pokrajinama uspelo, da bi se vzpostavile kot neodvisne družbe, bolj smiselno postaviti vprašanje, ali je Jugoslaviji uspelo, da bi se vzpostavila kot celovit družbeni sistem. Tak sklep temelji na trditvi, ki izhaja iz rezultatov omenjenih analiz, da na območju nekdanje Jugoslavije ni obstajal enoten kulturno-civilizacijski sistem, ki bi dajal legitimnost enotnemu družbenemu in političnemu sistemu tedanje federalne države. 9.3 Ali je Jugoslavija razpadla že pred svojim razpadom?2 Če bi upoštevali logiko klasičnega eksperimenta in Millova pravila vzročne analize, bi pojasnitev razpada Jugoslavije iskali tudi v odgovoru na dve vprašanji: a) ali smo dejansko spoznali vse tiste razlike med posameznimi deli nekdanje Jugoslavije, ki so bile usodne za njen razpad, in b) ali je bil zaradi teh razlik razpad države zares neizbežen. Takšna logika razmišljanja seveda predpostavlja pristajanje na možnost popolne deterministične razlage še tako kompleksnih družbenih pojavov oziroma nasploh sprejemanje takšnega spoznavnoteoretskega načela. Vendar nas tukaj ne zanima deterministično pojasnjevanje, ampak predvsem opis okoliščin in prepoznavanje pomembnih razlik v nekdanji Jugoslaviji tik pred njenim razpadom in na tej podlagi razumevanje procesov razpadanja države. V tej luči se je torej povsem smiselno vprašati, ali lahko o nekdanji Jugoslaviji govorimo kot o enotni družbi ali o več različnih družbah (oz. o različnih tipih družb) znotraj njenih nekdanjih meja. To še posebej velja za obdobje tik pred njenim razpadom (druga polovica 80. let). S tako postavljenim vprašanjem smo si namreč pripravili hipotetično izhodišče za razkrivanje in pojasnjevanje razlik med posameznimi predeli (med republikami in pokrajinama) nekdanje Jugoslavije. Če upoštevamo, da je Jugoslavija razpadla, pa lahko ob potrditvi hipoteze o obstoju več ‚jugoslovanskih‘ družb logično izpeljemo hipotetično vprašanje, ali je na razpad Jugoslavije odločilno vplivalo to, da so v njej že pred razpadom dr- žave obstajale različne družbe. In potem, ali se je ta različnost oblikovala znotraj Jugoslavije ali so različne družbe že vstopile v Jugoslavijo ob njenem nastanku. 2. Gre za posodobljeno verzijo zaključnega poglavje iz knjige Sociološka razsežja razpada Jugoslavije. Osnovni tekst je nastal na podlagi znanih dejstev v letu 1994, ki se vsaj v nekaterih točkah razlikujejo od stanja v letu 2014. Torej bi bili nekateri sklepi danes lahko tudi drugačni. VREDNOTE-9.indb 338 13.10.2014 11:52:32 339 Za pojasnjevanje dogodkov ob razpadanju Jugoslavije imamo po eni strani na voljo podatke iz naše raziskave, ki na neki način ‚napovedujejo‘ procese razpadanja. Po drugi strani pa si lahko pomagamo tudi z opazovanjem in analizo dogodkov, ki so pred nami potekali kot nekakšen ‚naravni eksperiment‘. Vprašamo se lahko, ali potek dogodkov potrjuje ‚napovedi‘ na podlagi podatkov naše raziskave, s katerimi smo prikazali razmere v nekdanji Jugoslaviji tik pred njenim razpadom. Rezultati empirične analize družbene slojevitosti, ki je bila usmerjena v primerjavo ter razvrščanje republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije, govorijo predvsem o razlikovanju Slovenije na eni strani in Kosova na drugi strani. To sta bili v drugi polovici 80. let tisti dve zvezni enoti, kjer so bile t. i. ‚separatistične‘ težnje najmočnejše. Nadaljnji potek dogodkov je pokazal, da so (takoj po razpadu države) obstajale možnosti za uresničitev teh teženj v Sloveniji, na Kosovu pa to zagotovo ni bilo mogoče. Ali bi torej lahko rekli, da je bil med republikami in pokrajinama nekdanje Jugoslavije le v Sloveniji takšen družbeni sistem, ki se je dovolj razlikoval od drugih in bil hkrati dovolj ‚samozadosten‘, da bi lahko govorili o njem kot o posebni družbi oz. tipu družbe v nekdanji Jugoslaviji? Na temelju držav, ki so se do zdaj oblikovale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in na temelju poteka razpadanja zvezne države bi lahko govorili tudi o nekaterih drugih republikah, ki so bile posebne družbe oz. ki so oblikovale posebne tipe družb v nekdanji Jugoslaviji. Poleg Slovenije so to vsaj še Hrvaška, Srbija, Črna gora in Makedonija. Bolj zadržani pa moramo biti tako glede Kosova kot Bosne in Hercegovine. Vse takšne klasifikacije in poskusi izločitve posameznih predelov nekdanje Jugoslavije kot samostojnih družb bi seveda zahtevali poprejšnje jasno definiranje pojma ‚družba‘. Tako bi šele prišli do meril, na temelju katerih lahko neko teritorialno enoto označimo kot družbo. Tukaj se z definicijo ne bomo obremenjevali, ampak bomo le ob nekaterih elementih možne definicije razmišljali o razmerah v nekdanji Jugoslaviji s pomočjo vprašanja: jugoslovanska družba ali ‚jugoslovanske‘ družbe? Omenili smo že merilo ‚samozadostnosti‘, ki ga je pri definiranju družbe uporabil tudi Parsons. Pravi namreč, da je družba »takšna vrsta družbenega sistema, ki dosega najvišjo raven samozadostnosti kot sistem v odnosu do svojega okolja« (Parsons 1988: 26). Pri tem se postavi vprašanje, ali so se republike in pokrajini nekdanje Jugoslavije dejansko vzpostavile kot samozadostni sistemi. Z vidika ekonomije bi na prvi pogled lahko ugotovili, da so bile republike in pokrajini nekdanje Jugoslavije medsebojno razmeroma močno odvisne. Ne nazadnje o tem pričajo tudi težave, s katerimi so se npr. srečevala slovenska podjetja, ki so po osamosvojitvi Slovenije izgubila trge na območju nekdanje Jugoslavije. V prid tezi o enotni družbi na območju nekdanje Jugoslavije govori tudi skupna normativna ureditev, ki je po Parsonsu »jedro neke družbe kot sistema« (Parsons, 1988: 29). Na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije je namreč deloval isti, skupni politični sistem, odnosi so bili VREDNOTE-9.indb 339 13.10.2014 11:52:32 340 na celotnem ozemlju regulirani s pomočjo iste vladajoče ideologije, oblast je bila v rokah iste Partije itd. Toda ali je imela skupna normativna ureditev tudi ustrezno legitimizacijsko podporo v skupnem dominantnem sistemu kulturnih vrednot (npr. Parsons, 1988: 30–31)? Iz zelo pisane etnične strukture v nekdanji Jugoslaviji lahko sklepamo, da so soobstajali različni kulturni sistemi. Upravičeno lahko torej dvomimo, da je »družbeni skupnosti« na območju celotne nekdanje Jugoslavije uspevalo vzdrževati celovitost »skupne kulturne usmeritve« kot temeljnega pogoja za njeno preživetje in razvoj (glej Parsons, 1988: 30). Delovanje različnih »kulturnih usmeritev« je bilo torej močnejše od enotnega ideološkega sistema, kar je razvidno tudi iz vojne, ki je pospremila razpad Jugoslavije. V vojni, ki je opustošila Bosno in Hercegovino ter nekatere dele Hrvaške, so se močno stopnjevala tudi nasprotja med tremi velikimi religijskimi sistemi, ki so soobstajali v nekdanji Jugoslaviji. Gre za tri religijske in hkrati kulturne sisteme (katoliškega, pravoslavnega in islamskega), ki očitno niso bili uspešno vključeni v enoten vrednostno-kulturni vzorec legiti-miranja normativne ureditve v nekdanji Jugoslaviji. Posebej značilno je, da je bilo predvsem v nacionalno in nasploh kulturno mešanih okoljih nekdanje Jugoslavije vsaj na deklarativni ravni močno prisotno sprejemanje ideologije ‚jugoslovanstva‘. V Bosni in Hercegovini je bilo npr. (v primerjavi z drugimi republikami) največ prebivalcev, ki so se po nacionalni pripadnosti izrekali za Jugoslovane. To lahko pomeni, da se je ‚jugoslovanska‘ vladajoča elita zavedala nujnosti povezovanja različnih kulturno-civilizacijskih sistemov v enoten vrednotni sistem, čeprav je danes očitno, da je pri tem ostajala zgolj na površini. Ključno torej ni vprašanje, ali so se posamezne republike uveljavile kot samostojne družbe, ampak že v uvodu omenjeno vprašanje, ali je nekdanji Jugoslaviji kot (zvezni) državi uspelo, da bi se uveljavila kot celovit in zaokrožen družbeni sistem. Analiza je pokazala, da so razlike, ki smo jih ugotovili med republikami in pokrajinama, predvsem posledica družbenih cepitev, ki se ne ujemajo povsem z republiškimi mejami. Tukaj mislimo na že omenjene tri kulturno-religijske sisteme, ki so nekako razporejeni na osi od katoliškega severozahoda do pravoslavnega jugovzhoda. Vendar pa se je čez celoten osrednji del nekdanje Jugoslavije – od severozahoda Bosne in Hercegovine čez Sandžak v Srbiji in Kosovo do Makedonije – vlekel pas z izrazito prisotnostjo islama. Le za Slovenijo lahko povsem nedvoumno rečemo, da je v smislu kulturno-religijskega sistema enotna – katoli- ška, pri Hrvaški pa to ne drži več povsem. Na Hrvaškem je bilo namreč ob sicer prevladujočem katolicizmu pomembno prisotno tudi pravoslavje. Če se je torej razmejitev katoliškega dela nekdanje Jugoslavije od njenega pravoslavnega dela (Slovenija in Hrvaška na eni strani ter Srbija in Črna gora na drugi strani) precej dobro ujemala z republiškimi mejami, pa je bil po drugi strani položaj islama povsem nasproten. Izrazito islamske republike ni bilo, čeprav lahko govorimo o dokaj strnjenem območju s prevladujočo islamsko kulturo, vendar se je raztezalo čez republiške meje in tako segalo v dele več posameznih republik. VREDNOTE-9.indb 340 13.10.2014 11:52:32 341 Razpad Jugoslavije in vojna, ki se je ob tem razplamenela, kaže tudi na to, da se je v prvem koraku kot samostojna in v celoti suverena država oz. družbeni sistem uspelo uveljaviti le tistim republikam, ki so imele enoten kulturno-religijski sistem. Razmere po razpadu države (na začetku v 90. let 20. stoletja) kažejo, da je to povsem veljalo le za Slovenijo, kot enotno katoliško kulturno-civilizacijsko okolje. Na prvi pogled se zdi, da je nekaj podobnega takrat veljalo tudi za t. i. Zvezno republiko Jugoslavijo, ki je združila pretežno pravoslavno Srbijo (z obema pokrajinama) in Črno goro. Vendar pa je šlo tukaj za nekoliko drugačno situacijo, saj legitimizacija normativne ureditve ni temeljila predvsem na enotnem sistemu kulturnih vrednot, ampak bolj na delovanju represivnih aparatov države (policija in vojska), ki je bilo usmerjeno predvsem na pretežno islamske predele (Kosovo in Sandžak). Hrvaški ravno zaradi pomembne prisotnosti srbskega prebivalstva (pravoslavja) takoj po osamosvojitvi še ni uspelo vzpostaviti države na celotnem ozemlju v njenih mejah znotraj nekdanje Jugoslavije. Videti pa je, da se je Makedoniji uspelo uveljaviti kot celovit družbeni sistem. Vendar lahko rečemo, da ji še ni uspelo vzpostaviti ustreznih mehanizmov legitimizacije normativne ureditve. Ne le da ni vzpostavljen povezan sistem kulturnih vrednot, ampak ni imela niti učinkovitega represivnega aparata, ki bi lahko uspešno (v daljšem obdobju) nevtraliziral notranja protislovja in zunanje pritiske. Seveda je največji problem Makedonije albanska ‚manjšina‘, ki si pravzaprav po svojem številu ne zasluži takšnega imena. Populacijski trendi namreč napovedujejo, da bo v Makedoniji kmalu težko govoriti o Albancih kot o manjšini. Neuspešnost povezovanja treh kulturno-religijskih sistemov nekdanje Jugoslavije pa se je najbolj brutalno pokazala v Bosni in Hercegovini, kjer so prisotni vsi trije, nobenemu pa se ni uspelo vzpostaviti kot dominanten. Posledica tega so tudi zelo slabe možnosti, da bi se Bosna in Hercegovina oblikovala kot celovit družbeni sistem v mejah, ki so bile postavljene znotraj nekdanje Jugoslavije. Pri tem pa je treba dodati še komentar, da je razmere še dodatno zapletla krvava vojna, ki je še bolj ostro zarezala v že obstoječe delitve. Na koncu se nam postavlja še vprašanje, kako lahko v takšno razmišljanje o okoliščinah nastajanja novih držav na Balkanu umestimo ugotovitve prikazanih empiričnih analiz o družbeni slojevitosti in zavesti pripadnikov družbenih razredov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Rezultati so bili namreč precej protislovni. Po eni strani se nam je namreč vsiljeval sklep, da je v celotni Jugoslaviji še tik pred njenim razpadom (v drugi polovici osemdesetih let) deloval enoten stratifikacijski sistem. V vseh republikah smo ugotovili stratifikacijsko strukturo, ki se oblikuje ob dveh osnovnih dimenzijah: 1) splošni družbeni položaj (materialni položaj, izobrazbeno-poklicni položaj in življenjski slog) in 2) položaj v porazdelitvi politične moči. Izjema je bilo le Kosovo, kjer se je iz splošnega družbenega položaja izločil materialni položaj kot posebna dimenzija. Tej izjemi pa so se pridružile še druge ugotovitve o razlikah med republikami in pokrajinama nekdanje Jugoslavi-VREDNOTE-9.indb 341 13.10.2014 11:52:32 342 je, ki so omogočale, da lahko po drugi strani tudi zavrnemo hipotezo o enotnem stratifikacijskem sistemu. Tukaj mislimo na tele razlike: – različne oblike profila slojevske strukture (v Sloveniji ‚čebulasta‘ oblika, drugod piramidasta); – različne povezave med podsistemom vlog in podsistemom porazdelitve dobrin (močnejše povezave v manj razvitih republikah in pokrajinah); – razlike glede položaja razredov na posameznih dimenzijah porazdelitve dobrin (izraziteje prisoten meritokratski vzorec v razvitejših predelih); – različni razponi v dohodkih (v Sloveniji so bile razlike med razredi največje, vendar hkrati razlike med najvišjimi in najnižjimi dohodki najmanjše, na Kosovu pa je bilo stanje ravno nasprotno); – razlike v odnosu posameznih razredov po republikah in pokrajinah do ‚pripovedi‘ takratne vladajoče ideologije (slovenski razredi so bili bistveno manj ideološko pravoverni od razredov v preostalih delih nekdanje Jugoslavije, kjer so bile pomembnejše razlike med razredi kot med republikami). Vse te razlike med stratifikacijskimi sistemi pa so se tako kot trije kulturno-religijski sistemi razporedile na osi severozahod–jugovzhod. Ugotovili smo namreč nekatere povezave med značilnostmi stratifikacijskih sistemov na eni strani ter kulturno-civilizacijskimi značilnostmi in stopnjo razvitosti posameznih predelov nekdanje Jugoslavije na drugi strani. Tako je bil npr. v razvitih predelih izraziteje prisoten meritokratski vzorec porazdelitve (pomembnejša vloga izobrazbe in politične moči). Hkrati je bil v predelih z večjo prisotnostjo islama regulativni učinek izobrazbe nižji. V bolj ruralnih predelih nekdanje Jugoslavije je bila povezava med podsistemom vlog in podsistemom porazdelitve močnejša, kar govori tudi o nižji stopnji diferenciacije v bolj tradicionalnih okoljih. To se je izrazilo tudi v tem, da je bil profil slojevske strukture izrazito piramidaste oblike ravno v republikah oz. pokrajinah z večjim deležem kmečkega prebivalstva in z večjim deležem muslimanov. Po drugi strani pa smo tudi ugotovili, da je bila kritičnost do vladajoče (‚jugoslovanske‘ in komunistične) ideologije najmočnejša med pripadniki razredov najbolj katoliških republik nekdanje Jugoslavije, medtem ko je bilo sprejemanje te ideologije najbolj poudarjeno v ‚pravoslavnih‘ republikah. Problematiko družbene slojevitosti v nekdanji Jugoslaviji je mogoče razumeti le ob upoštevanju neenakomerne družbenoekonomske razvitosti, etnične raznovrstnosti in s tem povezanega soobstoja treh različnih kulturno-religijskih sistemov. Poleg tega da je bila nekdanja Jugoslavija večnacionalna država, so bile različne etnične skupine v njenem okviru na različni stopnji razvitosti v smislu ‚nacije‘. Nekateri narodi so imeli za sabo že stoletno državotvorno tradicijo (predvsem Srbi in Črnogorci), drugi so si jasno izoblikovali svojo identiteto v okviru drugih nacionalnih držav (predvsem Slovenci in Hrvati), tretji pa so začeli oblikovati svojo nacionalno identiteto na podlagi svoje veroizpovedi šele v nekdanji Jugoslaviji VREDNOTE-9.indb 342 13.10.2014 11:52:32 343 (muslimani). Poseben problem pa so bili še Albanci, ki so bili vseskozi obravnavani zgolj kot manjšina, čeprav so bili na Kosovu v veliki večini (okrog 90 %), prav tako tudi v zahodnem delu Makedonije. Tako ni presenetljivo, da je na ravni celotne Jugoslavije postala nacionalna dimenzija razlikovanja pomembnejša od razredne dimenzije (glej Tomc, 1987). Ob neenakomerni razvitosti posameznih predelov (republik oz. pokrajin) nekdanje Jugoslavije je bila torej tudi etnična slojevitost pomembnejša od razredne slojevitosti (Klinar, 1991a: 1206). To je pokazala tudi naša analiza, ko smo ugotovili, da je bila pri pojasnjevanju razlik v (ideološki) zavesti republiška pripadnost pomembnejša od razredne pripadnosti. Omenjeno tezo potrjuje tudi dejstvo, da so se v nekdanji Jugoslaviji kot bistveni pojavljali konflikti med zveznimi enotami. V prvem obdobju so se ti konflikti kazali predvsem kot ekonomski konflikti med razvitimi in nerazvitimi. Pojavil se je problem, kako razrešiti te konflikte ter zagotoviti povezanost v razmerah neenakomerne razvitosti, nacionalne raznovrstnosti ter soobstoja različnih kulturno- -civilizacijskih sistemov. Poskusi povezovanja so temeljili predvsem na ideologiji ‚bratstva in enotnosti‘ (na graditvi ‚jugoslovanskega‘ naroda) ter ‚proletarskega internacionalizma‘, ob koncu 80. let pa vedno bolj na grožnjah in delno tudi uporabi represije zvezne države. To očitno ni bil uspešen povezovalni vzorec, saj so ob neenakomerni razvitosti ter nacionalnih in nasploh kulturno-civilizacijskih razlikah modernizacijski procesi v različnih predelih nekdanje Jugoslavije potekali različno hitro. Tako so se znotraj nekdanje Jugoslavije pojavili značilno različni politično-kulturni vzorci (glej npr. Jambrek, 1988 in 1989), ki so ob pritiskih iz Beograda povzročili, da so se ekonomskim konfliktom med republikami pridru- žili tudi politični konflikti (glej npr. Klinar, 1991: 371). V ozadju ekonomskih in političnih konfliktov pa so bili vseskozi implicitno prisotni etnični konflikti, ki so se napajali tudi iz razlik med omenjenimi tremi kulturno-religijskimi sistemi. Etnični konflikti so postali povsem razvidni ob pospešenem razpadanju Jugoslavije z vojno na Hrvaškem, še bolj pa z vojno v Bosni in Hercegovini. Vse prikazane razlike (gospodarska razvitost, nacionalne in kulturno-religijske razlike, politično-kulturne razlike) so bile očitno tolikšne, da so (kljub enotnemu institucionalnemu okviru) onemogočile vzpostavitev legitimizacijskega vredno-tnega sistema na ravni celotne Jugoslavije. To se je izkazalo tudi v rezultatih naših analiz. Ugotovili smo, da se je v nekdanji Jugoslaviji oblikovalo več različnih vzorcev socialne stratifikacije. Skupni institucionalni mehanizmi, ki so regulirali odnose med podsistemom vlog in podsistemom porazdelitve dobrin (ustavnopravni sistem in s tem povezan politični ter ekonomski sistem, dominantna ideologija), so delovali v zelo različnih okoliščinah. Te so bile determinirane z različnimi kulturno-civilizacijskimi vplivi, z velikimi razlikami v stopnji razvitosti in celo s povsem različnimi ali avtonomnimi proizvodnimi načini (tukaj mislimo predvsem na Kosovo z gospodarstvom, ki je temeljilo na velikih tradicionalnih družinah). VREDNOTE-9.indb 343 13.10.2014 11:52:33 344 Učinki skupnih regulativnih mehanizmov so torej v različnih razmerah privedli do različnih stratifikacijskih sistemov. Takšno stanje pa seveda sproža upravičeno sklepanje, da je že v drugi polovici 80. let (še pred začetkom intenzivnih procesov razpadanja Jugoslavije) razpadel enotni sistem institucionalnih regulatorjev in s tem tudi Jugoslavija kot celovit družbeni sistem. Sklenemo lahko z mislijo, da so bile kali razpada Jugoslavije prisotne že ob njenem nastanku po prvi svetovni vojni. V enotno državo so bila namreč združena ozemlja, ki so pred tem pripadala povsem različnim svetovom. V enotni državi so se znašli povsem različni tipi družbene organizacije, ki so se oblikovali v različnih kulturno-civilizacijskih sistemih. Že takrat so bile torej znotraj novonastalega sistema (kraljevina Jugoslavija) prisotne velike razvojne in kulturno-civilizacijske razlike, ki pa so bile z nastankom jugoslovanske države izpostavljene enotnim mehanizmom regulacije. Izkazalo se je, da z oblikovanjem skupne države ni bilo mogoče zmanjšati razlik. Še več, te so se na nekaterih točkah celo povečale. Namesto da bi bile vgrajene v sistem na funkcionalen način, so postajale vse bolj disfunkcionalne. Naša analiza kaže, da so omenjene družbene razlike ter družbe-ne cepitve pomembne za razumevanje razpada ‚jugoslovanske‘ družbe in njenih institucionalnih regulatorjev še pred fizičnim razpadom jugoslovanske države. Viri Hafner Fink, Mitja (1994), Sociološka razsežja razpada Jugoslavije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (Znanstvena knjižnica, 9). Jambrek, Peter (1988), Zveza komunistov in politične kulture Jugoslavije (Nekaj metodoloških pripomb in hipotez za primerjalno analizo na osnovi gradiva projekta o ‚Razredni strukturi sodobne jugoslovanske družbe in delovanju Zveze komunistov Jugoslavije‘). V zborniku Stratifikacijske analize sodobnih družb, str. 140–164. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo. Jambrek, Peter (1989), Oblast in opozicija v Sloveniji. Maribor: Založba Obzorja (zbirka Znamenja, 99). Klinar, Peter (1991), O mednacionalnih odnosih v Sloveniji (Avtohtoni in imigranti). Teorija in praksa, 28 (3-4): 370–383. Klinar, Peter (1991a), Slovenija in jugoslovanski etnični konflikti. Teorija in praksa, 28 (10-11): 1201–1211. Parsons, Talcott. (1988), Društva. Evolucijski i poredbeni pristup. Zagreb: August Cesarec. Tomc, Gregor (1987), Razredna dekompozicija in nacionalno formiranje v povojni Jugoslaviji. Problemi (Literatura), 25 (4): 175–194. VREDNOTE-9.indb 344 13.10.2014 11:52:33 345 RAZREDNA BIT SODOBNE JUGOSLOVANSKE DRUŽBE 1987 (Klasno biće savremenog jugoslavenskog društva) 10.0 Rezultati empiričnih raziskav v šestih republikah in dveh pokrajinah SFRJ, 1986–1987 Vprašalnik in podatkovna knjiga Niko Toš, Peter Jambrek, Vlado Goati, Vladimir Obradović, Ivan Šiber, Džemal Sokolović, Djerdj Rapi, Petar Georgievski, Miroslav Janičijević, Sergej Flere, Risto Kilibarda, Mitja Hafner Fink, Lidija Herek, Vera Kozmik1 Povzetek Na pobudo sveta Centra za družbene raziskave (Centar za društvena istraživanja) pri takratnem CK ZKJ je nastal projekt Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe in delovanje Zveze komunistov Jugoslavije. V snovanje projekta je bila vključena skupina sociologov v sestavi: Niko Toš kot vodja projekta, Peter Jambrek kot vodja projektnega dokumenta ter Vlado Goati, Vladimir Obradović in Ivo Šiber 1. dr. Niko Toš, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani (FSPN, UL) – nosilec projekta; dr. Peter Jambrek, Pravna fakulteta UL – koordinator projektnega dokumenta; dr. Vlado Goati, Institut društvenih nauka Beograd; dr. Vladimir Obradović, Marksistički centar SKH Zagreb; dr. Ivan Šiber, Fakultet političkih nauka, Sveučilište u Zagrebu; dr. Džemal Sokolović, Fakultet političkih nauka, Univerzitet u Sarajevu; dr. Risto Kilibarda, Univerzitet Crna Gora, Titograd; dr. Djerdj Rapi, Filozofski fakultet Universiteti i Prishtinës; dr. Petar Georgievski, Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij« vo Skopje; dr. Miroslav Janičijević, Institut društvenih nauka Beograd; dr. Sergej Flere, Pravni fakultet, Univerzitet Novi Sad; Mitja Hafner Fink, FSPN UL; Lidija Herek, FSPN UL; Vera Kozmik, FSPN UL VREDNOTE-9.indb 345 13.10.2014 11:52:33 346 kot člani projektne skupine. Po obsežni razpravi je nastal in bil sprejet Projektni dokument, ki je bil kasneje objavljen v knjižni obliki2. Izhodišča, predpostavke, osnovne dimenzije in operacionalizacija so podrobno opisani v Projektnem dokumentu. Izpeljana je bila obsežna sociološka anketa (standardizirani vprašalnik) na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev vseh republik in pokrajin. V raziskavo so bile tako vključene republike Bosna in Hercegovina (2032), Črna gora (745), Hrvaška (3014), Makedonija (2064), Slovenija (2056), Srbija – ožja (2517) in pokrajini Vojvodina (1925) ter Kosovo (1623) oz. skupaj 15956 respondentov. Terenska faza raziskave je potekala v letih 1986-1987. V tem poglavju so zapisani rezultati empiričnih raziskav v vseh republikah in pokrajinah v polnem obsegu operacionalizacije oz. uporabljenega vprašalnika. Zapis vprašanj v slovenščini ustreza zapisom v hrvaški, srbski, makedonski in albanski izpeljavi. V drugem delu tega gradiva je podan pregled strnitve tematskih kompleksov v širše modelske dimenzije – indekse, ki pokrivajo naslednja področja: a) bivalno materialni standard, b) izobrazbeno-poklicni status, c) medijsko kulturno parti-cipacijo, d) politično moč na lokalni ravni, e) ekonomsko moč na ravni delovne organizacije, f) odnose v proizvodnem okolju, g) indikatorje zavesti (osebnost, nacionalna zavest, politično zaupanje, percepcija razrednosti, politične orientacije). 2. CDI, 1989, Klasno biće jugoslavenskog društva, Istraživački centar Komunist Beograd, 248 str. Publikacija je dostopna na www.cjm.si. VREDNOTE-9.indb 346 13.10.2014 11:52:33 347 10.1 Pregled rezultatov po republikah in pokrajinah VSI RESPONDETNI Vprašanja o anketirancu/anketiranki in njegovem/njegovi partnerju/partnerki 1. Katerega leta ste rojeni? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do 30 let 50,6 31,1 24,5 41,1 30,9 29,1 21,0 19,8 30,1 2 - 31 do 40 let 13,6 28,1 23,2 21,1 23,3 23,0 22,4 22,0 21,7 3 - 41 do 50 let 8,3 21,2 19,6 17,3 18,8 17,8 20,5 19,0 17,7 4 - 51 do 60 let 18,4 14,9 19,5 15,3 17,7 17,5 24,0 24,3 19,5 5 - 61 in več let 9,2 4,7 13,2 5,2 9,4 12,7 12,1 14,9 10,9 2. Kakšen je vaš zakonski stan? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - samski-a 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 2 - poročen-a 74,8 71,8 75,1 70,7 77,6 69,9 77,8 77,1 74,8 3 - izvenzakonska skupnost 0,1 0,0 0,5 0,1 0,4 1,8 0,3 0,7 0,5 4 - razvezan-a 2,7 1,9 2,4 0,7 1,0 3,2 3,5 3,4 2,4 5 - vdovec, vdova 4,6 3,1 6,0 2,3 4,2 4,6 5,2 6,6 4,9 VREDNOTE-9.indb 347 13.10.2014 11:52:33 348 Sedaj vam bom postavil nekaj vprašanj o vašem možu (ženi), oziroma osebi, s katero živite kot z možem (ženo). Če sedaj živite sami, odgovarjajte za bivšega moža (ženo). 3. Katera je zadnja šola, ki jo je končal vas mož (žena)? 1 - štiri razrede osnovne šole ali manj 2 - 5-7 razredov osnovne šole oz. 1-3 razrede nižje gimnazije 3 - končana osnovna šola oz. nižja gimnazija 4 - 2 ali 3-letna strokovna šola za proizvodne poklice 5 - 2 ali 3-letna strokovna šola 6 - 2 ali 3-letna reformirana srednja šola 7 - 4-letna srednja strokovna šola (tehnična, ekonomska ipd.) 8 - gimnazija 9 - srednja učiteljska šola, pedagoška, vzgojiteljska 10 - reformirana 4-letna srednja šola naravoslovno-matematične smeri 11 - reformirana 4-letna srednja šola družboslovno-humanistične smeri 12 - reformirana 4-letna srednja šola tehnične in ostalih smeri 13 - druge 4-letne srednje šole 14 - višja šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri 15 - višja šola pedagoške, socialne, upravno-komercialne in podobnih smeri 16 - visoka šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri, medicinska fakulteta 17 - visoka šola ekonomske, pravne, družboslovno-humanistične smeri, umetnostne akademije 18 - druge visoke šole 99 - samski-a BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 35,2 16,9 22,2 34,1 32,0 5,1 32,6 24,7 25,8 2 - 3,1 2,6 6,4 7,1 5,0 9,4 3,1 10,5 6,1 3 - 12,7 13,4 13,3 14,7 17,5 19,6 13,9 15,0 15,0 4 - 9,5 8,6 11,0 2,2 5,1 16,9 8,2 10,6 9,3 5 - 3,5 5,0 3,3 0,7 2,2 6,3 2,3 3,5 3,3 6 - 1,4 0,5 1,0 1,0 0,9 0,8 0,4 0,7 0,9 7 - 6,9 10,5 10,5 4,6 7,4 9,7 10,1 8,7 8,6 8 - 1,4 4,2 2,3 1,5 2,4 1,4 2,5 1,8 2,1 9 - 0,7 1,2 0,7 0,9 0,5 1,4 1,4 0,5 0,9 10 - 0,0 0,3 0,1 0,3 0,4 0,1 0,2 0,2 0,2 11 - 0,1 0,5 0,5 1,0 0,2 0,2 0,2 0,3 0,4 12 - 0,2 1,2 0,9 0,7 0,7 0,2 0,4 1,1 0,6 13 - 1,1 1,7 1,4 0,4 1,5 0,8 1,4 1,9 1,3 14 - 0,5 0,7 1,6 0,6 0,7 1,2 1,5 1,0 1,1 15 - 2,2 2,7 2,7 1,8 2,2 1,9 2,7 3,1 2,4 16 - 1,2 1,5 2,5 0,7 1,3 2,4 2,3 1,4 1,8 17 - 1,9 4,3 2,7 1,6 2,3 1,8 2,9 2,1 2,4 18 - 0,4 1,1 0,9 0,0 0,9 0,2 0,9 0,7 0,6 99 - 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 VREDNOTE-9.indb 348 13.10.2014 11:52:33 349 4. Kakšno delo (poklic) opravlja vaš mož (žena)? 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslo.- mat., tehničh. ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvrš. organu, v družbenopolit. org., v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 16 - gospodinja 17 - nezaposlen 18 - študent, dijak 19 - upokojenec 97 - razvezan-a 98 - mož (žena) je umrl-a 99 - samski-a BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 22,2 20,0 23,4 14,3 24,6 29,9 18,5 20,7 22,1 2 - 3,2 2,3 3,2 2,2 3,6 3,6 3,2 2,9 3,1 3 - 3,9 7,7 5,6 2,0 4,1 5,1 4,8 4,9 4,7 4 - 0,6 0,9 1,2 1,1 1,5 1,7 0,9 0,9 1,1 5 - 0,4 1,2 0,5 0,7 0,7 0,7 0,6 0,6 0,6 6 - 0,4 1,9 0,6 0,5 0,4 0,1 0,5 0,4 0,5 7 - 1,4 2,6 2,5 1,6 2,3 3,2 3,4 1,9 2,4 8 - 1,2 1,9 1,7 2,6 1,7 1,9 1,6 1,7 1,7 9 - 1,3 1,9 2,4 0,4 1,4 2,3 2,5 2,0 1,8 10 - 0,6 1,1 1,5 0,3 0,5 0,6 1,2 1,3 0,9 11 - 0,8 0,9 0,7 0,4 0,9 0,7 0,8 0,7 0,7 12 - 0,1 0,5 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 13 - 0,0 0,1 0,5 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3 0,2 14 - 1,0 0,8 1,4 0,7 0,9 1,7 1,5 0,7 1,2 15 - 8,4 0,5 5,4 5,2 6,2 3,8 11,3 7,4 6,6 16 - 22,0 19,2 15,1 32,5 22,0 7,0 19,7 20,9 19,2 17 - 2,1 1,2 1,1 2,3 2,2 0,2 1,5 1,1 1,4 18 - 0,0 0,3 0,2 0,3 0,3 0,2 0,4 0,3 0,2 19 - 5,2 6,8 8,3 3,5 4,3 8,7 5,3 8,8 6,5 97 - 2,7 1,9 2,4 0,7 1,0 3,2 3,5 3,4 2,4 98 - 4,6 3,1 6,0 2,3 4,2 4,6 5,2 6,6 4,9 99 - 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 VREDNOTE-9.indb 349 13.10.2014 11:52:33 350 5. Kakšno delo (poklic) je pretežno opravljal vaš mož (žena)? 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnh ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 16 - gospodinja 17 - nezaposlen 18 - študent, dijak 98 - ni razvezen-a, partner ni zaposlen, ni umrl 99 - samski-a BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 6,4 6,7 8,7 4,4 2,9 8,5 4,8 8,5 6,5 2 - 0,5 0,5 0,9 0,4 0,3 0,8 0,5 1,2 0,7 3 - 0,6 0,5 1,3 0,2 0,3 1,3 1,0 1,8 0,9 4 - 0,2 0,4 0,3 0,2 0,1 0,4 0,2 0,6 0,3 5 - 0,4 0,3 0,2 0,1 0,1 0,2 0,5 0,4 0,3 6 - 0,3 0,8 0,3 0,0 0,1 0,4 0,7 0,4 0,4 7 - 0,2 0,4 0,6 0,1 0,1 0,7 0,6 0,5 0,4 8 - 0,2 0,3 0,4 0,2 0,4 0,1 0,4 0,5 0,3 9 - 0,4 0,3 0,4 0,1 0,1 0,5 0,5 0,5 0,4 10 - 0,0 0,3 0,8 0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,3 11 - 0,1 0,1 0,0 0,2 0,0 0,6 0,1 0,2 0,2 12 - 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,2 0,2 0,1 13 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 14 - 0,1 0,4 0,7 0,4 0,1 0,5 0,7 0,6 0,5 15 - 1,9 0,5 2,0 2,6 1,5 1,0 1,7 2,6 1,8 16 - 1,1 0,4 1,4 4,3 1,3 0,5 1,2 2,6 1,6 17 - 0,2 0,1 0,2 0,5 0,4 0,0 0,2 0,2 0,2 18 - 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 98 - 69,2 64,6 65,6 59,8 75,0 63,6 73,2 66,5 67,7 99 - 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 VREDNOTE-9.indb 350 13.10.2014 11:52:34 351 6. V kateri dejavnosti dela (je pretežno delal) vaš mož (žena)? 1 - industrija in rudarstvo 2 - kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo 3 - gradbeništvo 4 - promet in zveze 5 - trgovina 6 - gostinstvo in turizem 7 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 8 - stanovanjsko komunalna dejavnost 9 - finančne in druge poslovne usluge (npr. bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje ipd.) 10 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 11 - zdravstvo in socialno zavarovanje 12 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 13 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 14 - družbenopolitične organizacije in društva 15 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 16 - JLA, UJV 17 - drugo 98 - ni (bil) zaposlen, ni (bil) obrtnik ali kmet 99 - samski-a BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 16,3 14,4 20,5 8,9 15,7 29,1 17,5 15,9 18,0 2 - 13,0 3,2 11,1 5,3 11,6 7,5 16,4 17,2 11,6 3 - 7,5 4,3 5,5 6,0 5,9 4,6 4,2 4,4 5,3 4 - 3,6 4,6 4,4 1,5 2,8 5,0 3,6 3,8 3,7 5 - 3,3 5,9 4,5 2,3 4,7 4,7 4,0 4,8 4,2 6 - 1,5 3,9 2,8 0,6 1,1 2,6 1,4 1,2 1,8 7 - 1,8 1,7 2,9 1,0 1,7 4,0 3,1 2,9 2,5 8 - 0,6 0,9 1,0 0,7 0,8 0,9 0,8 1,2 0,9 9 - 1,2 2,0 1,7 0,7 1,0 1,4 1,8 1,4 1,4 10 - 2,3 3,8 3,8 3,4 4,0 3,6 3,7 4,2 3,6 11 - 1,4 2,3 3,1 1,0 2,0 2,7 2,7 2,3 2,3 12 - 0,2 0,7 0,3 0,5 0,5 0,4 0,3 0,6 0,4 13 - 0,7 2,0 0,5 0,4 0,5 1,0 1,1 0,8 0,8 14 - 0,1 0,4 0,2 0,2 0,3 0,1 0,5 0,4 0,3 15 - 0,1 0,5 0,1 0,1 0,3 0,2 0,2 0,4 0,2 16 - 1,7 3,1 2,1 0,7 1,3 1,4 2,2 1,8 1,7 17 - 1,3 1,6 3,8 6,7 2,2 2,7 2,3 2,1 2,9 98 - 25,5 21,5 15,5 33,8 26,7 7,7 20,9 22,5 21,1 99 - 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 VREDNOTE-9.indb 351 13.10.2014 11:52:34 352 7. Ali je (bil) vas mož (žena) veren? (če da) Katere veroizpovedi je (bil) vaš mož (žena)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni (bil) veren, ne pripada nobeni veroizpovedi 34,8 54,1 28,7 8,4 23,5 26,8 44,3 57,2 33,6 2 - katoliške 9,1 1,2 49,6 2,8 0,6 49,0 0,6 12,5 18,8 3 - pravoslavne 13,7 13,2 4,7 7,0 38,9 1,5 39,6 15,3 17,3 4 - muslimanske 24,2 7,7 0,3 55,3 18,7 1,0 1,8 0,2 12,0 5 - druge 0,4 0,7 0,7 0,2 1,5 1,2 0,5 2,6 1,0 9 - samski-a 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 8. Ali je vas mož (žena) bil kdaj član Zveze komunistov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 63,3 49,5 66,2 59,4 65,7 67,7 64,4 63,0 63,8 2 - da 18,8 27,2 17,7 14,4 17,4 11,8 22,4 24,9 18,8 9 - samski-a 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 9. Ali ima (je imel) vas mož (žena) kakšno funkcijo, oziroma ali je (je bil) član kakšnega političnega ali samoupravnega telesa? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 69,4 65,0 65,3 67,5 72,8 59,5 71,4 70,0 67,8 2 - da 12,7 11,8 18,6 6,3 10,4 20,0 15,4 17,8 14,8 9 - samski-a 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 10. Katere narodnosti je (bil) vaš mož (žena)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Albanec 0,5 2,7 0,2 58,8 14,8 0,1 0,4 0,2 8,2 2 - Črnogorec 0,3 51,3 0,4 0,9 0,7 0,0 2,1 3,1 3,4 3 - Hrvat 11,3 1,2 63,9 0,1 0,2 3,7 0,7 4,5 14,7 4 - Italijan 0,0 0,0 0,2 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 0,1 5 - Jugoslovan 7,3 5,1 5,1 0,2 0,2 0,7 4,6 5,4 3,6 6 - Madžar 0,2 0,1 0,6 0,0 0,0 0,6 0,0 15,5 2,1 7 - Makedonec 0,0 0,4 0,2 0,1 58,4 0,2 0,6 0,8 7,8 8 - Musliman 33,9 10,7 0,5 1,8 1,8 1,0 1,7 0,4 5,8 9 - Rom 0,0 0,0 0,1 1,3 1,6 0,0 1,1 0,8 0,6 10 - Slovenec 0,2 0,1 0,5 0,1 0,0 70,2 0,2 0,2 9,2 11 - Srb 27,6 4,8 11,3 9,3 2,6 2,4 74,0 50,5 25,2 12 - Turek 0,0 0,0 0,0 0,9 1,8 0,0 0,2 0,0 0,4 13 - drugo 0,7 0,3 0,9 0,2 0,8 0,3 1,4 6,4 1,4 99 - samski-a 17,8 23,2 16,1 26,2 16,8 20,5 13,2 12,2 17,4 VREDNOTE-9.indb 352 13.10.2014 11:52:34 353 (Odgovarjajo vsi) 11. Koliko otrok imate? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - enega 13,1 8,6 22,1 7,1 9,7 22,0 23,2 23,4 17,5 2 - dva 30,8 28,2 39,1 10,7 36,3 36,7 44,5 44,5 35,5 3 - tri 15,0 19,9 11,7 12,8 16,3 11,4 9,1 8,7 12,4 4 - štiri 8,3 8,1 3,7 10,8 8,8 3,5 1,9 2,3 5,4 5 - pet 5,0 3,1 1,2 8,6 3,6 1,2 0,9 0,9 2,7 6 - šest 2,5 1,6 0,5 7,7 1,9 0,6 0,2 0,6 1,7 7 - sedem in več 2,1 1,1 0,8 11,2 2,2 0,5 0,8 0,5 2,1 99 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 2,7 2,7 2,1 4,2 2,7 2,1 2,0 2,0 2,4 12. Koliko otrok vzdržujete? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - enega 19,1 15,8 22,1 9,0 17,2 24,9 20,0 22,1 19,5 2 - dva 27,1 25,9 25,8 12,7 29,1 21,9 25,8 24,6 24,4 3 - tri 9,4 14,5 5,2 12,6 9,6 4,8 3,3 2,7 6,8 4 - štiri 3,2 4,4 1,3 10,5 2,4 0,8 0,4 0,6 2,5 5 - pet in več 1,4 1,7 0,6 20,0 2,5 0,2 0,2 0,2 2,8 8 - ne vzdržuje otrok 16,5 8,1 24,0 4,1 18,2 23,4 30,8 30,9 21,4 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 13. Ali je kateri od otrok, ki ga vzdržujete, že končal šolanje, pa ni zaposlen? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 45,1 51,9 43,5 45,2 46,0 48,8 41,9 41,0 44,7 2 - da 15,1 10,5 11,5 19,5 14,7 3,8 7,9 9,1 11,3 8 - ne vzdržuje otrok 16,5 8,1 24,0 4,1 18,2 23,4 30,8 30,9 21,4 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 14. Koliko je star vas najstarejši otrok? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 19,9 16,7 20,9 18,0 19,7 19,0 22,1 22,5 20,3 99 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 353 13.10.2014 11:52:34 354 Vprašanja o otrocih, če so starejši od 15 let 15. Katera je zadnja šola, ki jo je končal vas najstarejši otrok? 1 - štiri razrede osnovne šole ali manj 2 - 5-7 razredov osnovne šole oz. 1-3 razrede nižje gimnazije 3 - končana osnovna šola oz. nižja gimnazija 4 - 2 ali 3-letna strokovna šola za proizvodne poklice (npr. kovinostrugar, električar, zidar) 5 - 2 ali 3-letna strokovna šola (administrativna, trgovska, PTT, ipd. 6 - 2 ali 3-letna reformirana srednja šola 7 - 4-letna srednja strokovna šola (tehnična, ekonomska ipd.) 8 - gimnazija 9 - srednja učiteljska šola, pedagoška, vzgojiteljska 10 - reformirana 4-letna srednja šola naravoslovno-matematične smeri 11 - reformirana 4-letna srednja šola družboslovno-humanistične smeri 12 - reformirana 4-letna srednja šola tehnične in ostalih smeri 13 - druge 4-letne srednje šole 14 - višja šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri 15 - višja šola pedagoške, socialne, upravno-komercialne in podobnih smeri 16 - visoka šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri, medicinska fakulteta 17 - visoka šola ekonomske, pravne, družboslovno-humanistične smeri, umetnostne akademije 18 - druge visoke šole 98 - nima otroka,starejšega od 15 let 99 - nima otrok BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 6,9 0,9 1,5 2,9 4,9 0,6 4,4 2,3 3,2 2 - 1,2 0,7 1,9 3,8 1,8 1,5 1,6 1,8 1,8 3 - 12,6 8,3 13,1 8,7 12,3 10,9 13,3 13,4 12,1 4 - 6,3 3,0 5,3 1,8 3,9 6,7 6,3 7,0 5,3 5 - 1,6 1,7 1,8 0,9 1,7 4,1 1,8 2,0 2,0 6 - 0,7 1,3 0,9 0,7 1,2 0,8 2,0 1,1 1,1 7 - 6,6 5,5 8,6 7,5 8,0 8,4 9,0 9,6 8,2 8 - 2,0 2,8 2,0 3,0 4,0 1,8 2,6 1,8 2,4 9 - 0,5 0,4 0,5 0,7 0,1 1,1 0,8 1,1 0,7 10 - 0,2 0,8 0,8 0,9 0,3 0,2 1,4 1,2 0,7 11 - 0,3 1,5 1,3 0,6 0,4 0,2 1,3 0,7 0,8 12 - 1,0 1,5 3,4 1,8 1,0 0,9 1,9 3,5 2,0 13 - 0,9 1,9 2,1 1,3 1,0 1,1 1,2 1,9 1,4 14 - 0,4 0,5 1,1 0,2 0,3 0,9 0,9 0,9 0,7 15 - 1,0 0,9 1,5 1,6 1,0 1,8 1,7 1,6 1,4 16 - 1,0 1,3 2,3 0,7 1,5 1,4 1,7 2,1 1,6 17 - 1,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,6 2,1 1,8 1,7 18 - 0,1 0,3 0,2 0,4 0,6 0,1 0,4 0,7 0,4 98 - 31,4 35,0 29,0 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,0 99 - 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 354 13.10.2014 11:52:35 355 16. Kakšno delo (poklic) opravlja vaš najstarejši otrok? 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnih.ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 16 - gospodinja 17 - nezaposlen 18 - študent, dijak 98 - nima otroka, starejšega od 15 let 99 - nima otrok BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 13,5 7,2 16,2 6,5 12,8 15,5 14,7 15,5 13,6 2 - 1,3 1,2 1,8 1,2 1,9 1,2 1,7 2,6 1,7 3 - 2,5 1,5 4,7 1,7 2,4 4,9 4,5 4,4 3,6 4 - 0,3 0,3 0,5 0,3 0,7 1,0 0,4 0,7 0,6 5 - 0,4 0,3 0,3 0,1 0,2 0,4 0,6 0,3 0,3 6 - 0,1 0,1 0,3 0,0 0,2 0,1 0,3 0,4 0,2 7 - 1,8 2,1 2,6 1,6 1,5 3,7 2,5 3,3 2,4 8 - 0,7 0,4 1,1 1,4 0,7 1,8 1,3 1,1 1,1 9 - 1,4 2,1 2,5 0,6 1,3 2,6 2,2 2,0 1,9 10 - 0,7 0,5 0,4 0,1 0,6 0,4 0,5 1,1 0,5 11 - 0,3 0,4 0,4 0,2 0,2 0,2 0,4 0,2 0,3 12 - 0,0 0,1 0,2 0,0 0,1 0,0 0,1 0,3 0,1 13 - 0,2 0,0 0,3 0,0 0,2 0,1 0,3 0,3 0,2 14 - 0,3 0,3 1,1 0,2 0,5 0,7 0,6 0,6 0,6 15 - 2,5 0,1 1,4 2,2 1,8 0,8 3,8 1,8 2,0 16 - 5,1 2,8 2,4 6,6 4,4 0,3 3,5 5,0 3,6 17 - 7,3 5,8 3,8 7,9 8,3 1,2 5,7 5,5 5,5 18 - 7,1 10,1 10,1 7,3 8,2 8,9 11,2 8,9 9,1 98 - 31,4 35,0 29,0 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,0 99 - 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 355 13.10.2014 11:52:35 356 17. V kateri dejavnosti dela vaš najstarejši otrok? 1 - industrija in rudarstvo 2 - kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo 3 - gradbeništvo 4 - promet in zveze 5 - trgovina 6 - gostinstvo in turizem 7 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 8 - stanovanjsko komunalna dejavnost 9 - finančne in druge poslovne usluge (npr. bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje ipd.) 10 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 11 - zdravstvo in socialno zavarovanje 12 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 13 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 14 - družbenopolitične organizacije in društva 15 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 16 - JLA, UJV 17 - drugo 97 - otrok je študent, učenec, nezaposlen ali gospodinja 98 - nima otroka, starejšega od 15 let 99 - nima otrok BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,6 5,5 12,3 4,9 9,8 14,5 12,2 11,6 10,6 2 - 3,5 0,4 2,4 2,2 2,9 1,8 4,7 5,5 3,1 3 - 2,8 1,2 1,8 1,7 1,8 1,1 2,5 1,8 1,9 4 - 1,7 1,3 2,6 0,9 0,8 2,1 2,3 1,7 1,8 5 - 1,7 1,6 2,7 1,4 2,1 3,0 2,7 2,6 2,3 6 - 1,0 0,7 1,9 0,2 1,0 0,9 0,8 0,9 1,0 7 - 1,0 0,5 1,5 0,4 0,9 1,8 1,3 1,5 1,2 8 - 0,2 0,1 0,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,5 0,3 9 - 0,5 0,8 1,6 0,5 0,7 1,8 0,8 0,9 1,0 10 - 1,0 0,9 1,8 1,4 1,2 2,5 2,3 2,2 1,8 11 - 1,2 1,6 2,2 0,7 1,1 1,9 1,1 2,3 1,5 12 - 0,1 0,1 0,1 0,4 0,1 0,0 0,3 0,5 0,2 13 - 0,3 0,7 0,3 0,0 0,2 0,2 0,4 0,7 0,3 14 - 0,2 0,0 0,2 0,1 0,1 0,1 0,0 0,4 0,2 15 - 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 16 - 0,7 0,7 0,8 0,1 0,6 0,6 0,8 0,6 0,6 17 - 1,1 0,4 1,2 0,9 1,4 0,9 1,4 1,1 1,1 97 - 19,5 18,7 16,3 21,8 20,8 10,4 20,4 19,4 18,2 98 - 31,4 35,0 29,0 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,0 99 - 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 356 13.10.2014 11:52:35 357 18. Ali je vaš najstarejši otrok veren? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 28,1 30,7 - 16,6 21,6 20,8 36,2 42,2 28,3 2 - da 11,9 2,4 - 20,1 17,9 19,8 11,4 8,8 14,0 3 - ne vem 5,3 2,3 - 1,1 6,4 3,4 6,7 3,2 4,5 8 - nima otroka, starejšega od 15 let 31,4 35,0 - 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,2 9 - nima otrok 23,2 29,5 - 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 23,0 19. Ali je vaš najstarejši otrok član Zveze komunistov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 29,3 23,2 39,3 28,7 31,0 36,7 34,6 34,6 33,5 2 - da 12,5 11,0 7,2 8,7 10,5 5,3 15,1 16,1 10,7 3 - ne vem 3,6 1,2 3,6 0,4 4,5 2,0 4,6 3,6 3,2 8 - nima otroka, starejšega od 15 let 31,4 35,0 29,0 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,0 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 20. Ali ima vaš najstarejši otrok kakšno funkcijo, oziroma ali je član kakšnega političnega ali samoupravnega telesa? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 32,9 28,6 36,9 33,7 35,9 29,7 39,3 37,9 35,1 2 - da 4,7 3,0 5,7 3,1 3,7 7,0 5,6 7,2 5,2 3 - ne vem 7,8 3,9 7,4 1,0 6,4 7,3 9,4 9,1 7,0 8 - nima otroka, starejšega od 15 let 31,4 35,0 29,0 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,0 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 357 13.10.2014 11:52:35 358 21. Katere narodnosti je vaš najstarejši otrok? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Albanec 0,0 0,7 0,1 29,5 7,0 0,0 0,4 0,0 4,0 2 - Črnogorec 0,1 27,0 0,1 0,6 0,2 0,0 0,5 1,4 1,6 3 - Hrvat 6,1 0,3 39,3 0,1 0,0 0,6 0,1 2,7 8,6 4 - Italijan 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 5 - Jugoslovan 5,0 2,4 3,9 0,0 0,3 0,5 3,3 4,6 2,7 6 - Madžar 0,1 0,0 0,3 0,0 0,0 0,2 0,0 9,4 1,2 7 - Makedonec 0,0 0,0 0,1 0,0 33,5 0,0 0,1 0,5 4,4 8 - Musliman 16,8 4,2 0,2 0,8 1,3 0,3 0,8 0,1 2,8 9 - Rom 0,0 0,0 0,0 0,8 0,6 0,0 0,6 0,4 0,3 10 - Slovenec 0,2 0,0 0,1 0,1 0,0 41,7 0,0 0,1 5,4 11 - Srb 16,1 0,7 5,2 5,2 1,5 0,4 47,7 31,2 15,1 12 - Turk 0,0 0,0 0,0 0,4 0,9 0,0 0,2 0,1 0,2 13 - drugo 0,8 0,3 0,6 0,2 0,6 0,0 0,6 3,9 0,9 98 - nima otroka, starejšega od 15 let 31,4 35,0 29,0 31,0 32,9 32,0 26,3 26,8 30,0 99 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 22. Ali se kateri od vaših otrok še redno šola? (če da) koliko? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - eden 17,0 15,8 18,8 11,2 15,7 18,9 17,2 18,5 17,0 2 - dva 12,8 13,6 13,2 11,5 18,1 12,8 12,6 12,1 13,3 3 - trije 3,0 7,9 1,8 10,0 4,3 1,8 1,0 0,6 3,1 4 - štirje 0,5 2,1 0,4 5,5 1,1 0,1 0,3 0,0 1,0 5 - pet 0,1 0,3 0,1 3,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,4 6 - šest 0,0 0,0 0,0 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 7 - 7 ali več 0,3 0,0 0,7 0,2 0,5 0,0 1,8 1,9 0,8 8 - nobeden 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 23. Ali poleg rednega šolanja kateri od vaših otrok obiskuje tudi kake druge šole (tečaje), oziroma ali se ukvarja z naslednjimi aktivnostmi: A. Treningi v športnih, planinskih klubih, taborništvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 26,9 31,0 29,1 38,1 32,8 19,5 24,9 23,2 27,7 2 - da 6,9 8,7 5,9 4,6 7,0 14,3 8,0 9,9 8,1 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 358 13.10.2014 11:52:35 359 B. Folklorno, dramsko in podobno društvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 29,3 34,9 32,3 37,8 36,5 28,4 26,2 26,9 31,0 2 - da 4,5 4,8 2,7 4,9 3,4 5,4 6,6 6,2 4,7 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 C. Glasbena, baletna šola ali tečaj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,9 37,4 33,4 41,5 38,1 27,8 30,6 30,2 33,3 2 - da 1,9 2,3 1,5 1,2 1,8 6,0 2,2 2,9 2,5 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 D. Ure oziroma tečaj tujih jezikov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 32,6 37,0 33,3 41,7 38,2 30,8 30,1 29,9 33,6 2 - da 1,2 2,7 1,7 1,0 1,6 2,9 2,8 3,2 2,1 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 E. Računalniški tečaj ali klub, foto-kino klub ipd. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 33,0 39,3 34,0 42,1 39,2 31,1 32,1 32,4 34,8 2 - da 0,8 0,4 1,0 0,6 0,7 2,6 0,8 0,7 1,0 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 F. Verouk BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,3 39,7 32,9 42,5 39,5 22,4 32,8 31,7 33,2 2 - da 3,5 2,1 0,2 0,3 11,4 0,0 1,4 2,6 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 VREDNOTE-9.indb 359 13.10.2014 11:52:36 360 G. Kaj drugega, navedite: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 33,1 39,1 34,3 42,4 39,5 31,2 31,9 32,2 34,8 2 - da 0,7 0,7 0,7 0,3 0,3 2,6 0,9 0,9 0,9 8 - nima otrok, ki se redno šolajo 43,0 30,7 44,0 26,1 39,0 42,3 47,7 47,9 41,6 9 - nima otrok 23,2 29,5 21,0 31,2 21,1 24,0 19,4 19,0 22,6 Vprašanja o starših 24. Kakšno izobrazbo imajo (so imeli) vaši starši 1 - štiri razrede osnovne šole ali manj 2 - 5-7 razredov osnovne šole oz. 1-3 razrede nižje gimnazije 3 - končano osnovno šolo oz. nižjo gimnazijo 4 - 2 ali 3-letno strokovno šolo za proizvodne poklice (npr. kovinostrugar, električar, zidar) 5 - 2 ali 3-letno strokovno šolo (administrativna, trgovska, PTT, ipd. 6 - 4-letno srednjo šolo 7 - višjo šolo 8 - visoko šolo 9 - ne vem Izobrazba očeta: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 72,4 58,1 58,7 76,2 68,5 26,9 67,0 58,8 60,7 2 - 2,3 4,0 7,3 5,2 5,4 14,3 3,1 11,7 6,8 3 - 7,3 8,3 7,4 5,6 8,0 19,8 6,5 7,6 8,8 4 - 7,5 8,2 9,5 2,0 2,6 18,4 6,2 8,2 8,0 5 - 1,6 1,9 2,2 0,7 1,5 2,7 2,1 1,8 1,9 6 - 2,9 9,9 5,1 2,8 4,0 5,7 5,5 4,1 4,7 7 - 1,5 3,2 1,9 1,8 1,5 2,3 2,6 1,7 2,0 8 - 1,0 3,5 3,2 0,9 1,9 1,9 3,5 1,9 2,3 9 - 3,4 2,8 4,8 4,7 6,7 8,0 3,4 4,3 4,9 Izobrazba matere: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 85,9 77,0 68,1 87,0 77,0 33,5 78,1 70,2 71,2 2 - 1,2 3,0 7,3 2,4 4,0 17,6 3,2 11,0 6,5 3 - 4,9 8,3 10,3 2,9 6,4 28,4 6,7 8,6 9,8 4 - 1,2 1,6 2,0 0,1 0,6 4,4 1,3 1,1 1,6 5 - 0,7 1,1 1,6 0,2 0,9 3,4 0,8 1,0 1,3 6 - 1,5 5,5 4,1 0,9 2,5 4,5 5,0 2,5 3,3 7 - 0,6 0,7 0,8 0,2 0,5 1,1 0,8 0,8 0,7 8 - 0,2 0,4 0,9 0,1 0,6 0,5 1,1 0,6 0,6 9 - 3,8 2,4 4,9 6,2 7,6 6,7 3,1 4,2 5,0 VREDNOTE-9.indb 360 13.10.2014 11:52:36 361 25. Kakšno delo (poklic) opravljajo (so opravljali) vaši starši? 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnih. ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 16 - gospodinja 17 - nezaposlen 99 - ne vem a. Poklic očeta: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 37,3 37,6 33,0 28,8 30,4 44,0 24,1 27,8 32,4 2 - 3,3 2,6 6,3 2,3 3,5 5,4 4,0 4,7 4,3 3 - 3,0 5,5 3,8 1,7 3,5 2,8 3,5 2,3 3,2 4 - 0,5 1,2 1,0 1,0 0,9 1,2 0,6 1,2 0,9 5 - 1,3 1,5 0,8 1,0 1,4 1,1 1,0 1,4 1,1 6 - 0,7 3,8 1,9 0,2 0,6 1,0 2,7 1,6 1,5 7 - 0,6 1,6 1,2 0,4 0,8 1,3 1,0 0,9 1,0 8 - 0,4 2,0 0,6 1,5 1,0 0,4 0,8 0,9 0,8 9 - 0,2 0,8 1,1 0,1 0,4 1,5 1,9 0,8 0,9 10 - 0,0 0,8 0,8 0,1 0,5 0,5 0,8 1,0 0,6 11 - 0,5 1,3 0,8 0,6 0,9 0,4 1,2 0,4 0,8 12 - 0,4 0,7 0,2 0,5 0,4 0,2 0,2 0,4 0,3 13 - 0,4 0,4 0,2 0,4 0,6 0,0 0,4 0,4 0,4 14 - 2,0 2,3 4,0 3,0 4,8 4,1 4,3 5,0 3,8 15 - 46,6 37,3 41,6 55,5 47,0 33,5 52,3 49,0 45,7 16 - 0,0 0,0 0,1 0,7 0,4 0,0 0,0 0,1 0,2 17 - 0,7 0,3 0,6 1,7 0,7 0,0 0,3 0,9 0,6 99 - 1,9 0,4 1,8 0,5 2,2 2,3 1,0 1,2 1,5 VREDNOTE-9.indb 361 13.10.2014 11:52:36 362 b. Poklic matere: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 2,7 8,3 9,7 1,2 5,4 18,2 5,5 6,4 7,4 2 - 0,3 0,3 0,5 0,0 0,2 0,4 0,2 0,4 0,3 3 - 1,2 2,1 3,0 0,5 1,8 4,0 2,2 1,5 2,2 4 - 0,2 0,3 0,2 0,0 0,3 0,6 0,3 0,2 0,3 5 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 6 - 0,0 0,0 0,1 0,1 0,5 0,0 0,3 0,0 0,2 7 - 0,0 0,4 0,6 0,2 0,3 0,9 0,6 0,5 0,5 8 - 0,5 1,1 0,9 0,2 0,6 1,2 1,1 0,8 0,8 9 - 0,1 0,3 0,4 0,0 0,3 0,4 0,7 0,2 0,3 10 - 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,1 0,2 0,1 0,2 11 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 12 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 13 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 14 - 0,1 0,1 0,5 0,1 0,1 1,0 0,3 0,7 0,4 15 - 15,2 1,9 18,4 0,7 10,5 15,8 24,8 10,6 14,1 16 - 78,1 84,6 64,5 96,2 77,3 56,4 62,7 77,1 72,2 17 - 0,1 0,3 0,2 0,2 0,4 0,0 0,2 0,2 0,2 99 - 0,9 0,3 0,8 0,4 1,5 0,6 0,9 0,9 0,8 26. V kateri dejavnosti delajo (so delali) vaši starši? 1 - industrija in rudarstvo 2 - kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo 3 - gradbeništvo 4 - promet in zveze 5 - trgovina 6 - gostinstvo in turizem 7 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 8 - stanovanjsko komunalna dejavnost 9 - finančne in druge poslovne usluge (npr. bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje ipd.) 10 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 11 - zdravstvo in socialno zavarovanje 12 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 13 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 14 - družbenopolitične organizacije in društva 15 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 16 - JLA, UJV 17 - drugo 98 - gospodinja, nezaposlen 99 - ne vem VREDNOTE-9.indb 362 13.10.2014 11:52:36 363 a. Dejavnost očeta: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 17,5 14,9 17,0 13,6 13,1 26,3 12,7 12,1 16,0 2 - 50,1 43,8 44,6 40,7 50,2 38,1 53,2 58,1 47,7 3 - 7,9 6,8 6,8 9,2 7,9 6,0 5,3 4,3 6,7 4 - 4,9 6,3 6,7 1,7 4,6 7,0 3,9 4,4 5,0 5 - 3,2 4,6 3,5 2,3 3,2 2,9 3,6 2,8 3,2 6 - 0,9 1,2 1,0 0,7 1,2 0,7 1,0 0,5 0,9 7 - 3,3 4,2 5,3 3,3 4,8 7,6 5,8 6,2 5,2 8 - 1,2 1,6 1,1 1,0 1,1 0,7 0,6 0,8 1,0 9 - 0,9 1,3 1,0 0,7 0,8 0,8 1,1 0,7 0,9 10 - 0,8 2,8 1,3 2,5 2,7 0,8 1,7 1,5 1,6 11 - 0,6 1,5 1,0 0,5 1,0 0,2 1,2 0,7 0,8 12 - 0,3 0,9 0,4 0,7 0,6 0,3 0,6 0,5 0,5 13 - 0,5 1,6 0,5 0,1 0,5 0,7 1,2 0,7 0,7 14 - 0,4 0,5 0,3 0,5 0,4 0,2 0,2 0,2 0,3 15 - 0,2 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,4 0,1 0,2 16 - 1,5 5,2 2,4 0,5 1,0 1,8 3,3 1,9 2,0 17 - 1,5 0,8 1,7 3,2 2,2 1,7 1,6 2,4 1,9 98 - 2,3 0,1 3,1 17,1 2,3 0,0 1,4 0,9 3,2 99 - 2,0 1,6 2,2 1,5 2,2 3,9 1,3 1,1 2,0 b. Dejavnost matere: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 1,3 3,2 5,7 0,3 2,8 11,3 2,9 3,0 4,1 2 - 15,7 3,1 20,0 0,2 12,1 16,4 26,6 12,4 15,3 3 - 0,1 0,3 0,3 0,0 0,1 0,3 0,3 0,2 0,2 4 - 0,1 0,4 0,2 0,1 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2 5 - 0,3 1,1 1,6 0,2 0,7 2,1 0,9 0,9 1,0 6 - 0,5 0,8 1,2 0,3 0,6 2,1 0,9 0,6 0,9 7 - 0,2 0,4 0,5 0,1 0,1 1,5 0,6 1,0 0,6 8 - 0,1 0,3 0,3 0,1 0,5 0,2 0,3 0,4 0,3 9 - 0,6 0,4 1,0 0,2 0,4 1,2 0,6 0,5 0,7 10 - 0,6 2,1 1,5 0,4 1,3 2,1 2,1 1,4 1,4 11 - 0,5 1,7 1,3 0,2 1,3 1,8 1,2 1,2 1,2 12 - 0,1 0,1 0,2 0,0 0,3 0,1 0,1 0,0 0,1 13 - 0,0 0,4 0,2 0,0 0,0 0,2 0,3 0,3 0,2 14 - 0,0 0,3 0,1 0,0 0,2 0,3 0,1 0,1 0,1 15 - 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 16 - 0,1 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,2 0,2 0,1 17 - 0,2 0,4 0,6 0,6 0,2 1,4 0,6 0,3 0,6 98 - 77,9 84,3 63,9 95,9 76,8 57,6 60,7 76,6 71,8 99 - 1,2 0,4 1,1 1,4 2,1 0,7 1,2 1,0 1,2 VREDNOTE-9.indb 363 13.10.2014 11:52:37 364 27. Ali so bili vaši starši verni? a. oče: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 29,3 56,1 27,0 11,8 26,6 25,0 38,9 51,4 31,6 2 - da 64,3 36,8 69,4 85,8 66,5 70,4 55,1 44,2 63,4 9 - ne vem 6,4 7,1 3,6 2,3 6,9 4,5 6,0 4,4 5,0 b. mati: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 22,0 50,1 21,0 9,4 19,4 19,1 32,7 43,5 25,4 2 - da 72,7 43,5 76,2 88,8 74,3 78,1 62,1 52,6 70,4 9 - ne vem 5,3 6,4 2,9 1,8 6,3 2,9 5,2 3,9 4,2 28. Ali so (bili) vaši starši člani Zveze komunistov? a. oče: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 83,8 66,7 83,2 85,3 79,3 86,9 81,4 79,8 82,0 2 - da 13,1 29,3 14,4 13,2 16,3 10,5 16,4 17,3 15,2 9 - ne vem 3,1 4,0 2,4 1,5 4,4 2,6 2,1 2,9 2,8 b. mati: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,6 88,7 94,0 94,9 91,3 94,0 93,4 92,9 93,2 2 - da 3,8 8,7 4,4 3,7 4,9 4,6 4,6 5,3 4,7 9 - ne vem 2,6 2,6 1,5 1,4 3,8 1,4 1,9 1,8 2,1 29. Katere narodnosti so (bili) vaši starši? a. oče: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Albanec 0,2 3,9 0,2 79,5 17,8 0,2 0,6 0,1 10,8 2 - Črnogorec 0,5 68,2 0,4 1,5 0,3 0,2 2,1 2,9 4,2 3 - Hrvat 16,1 2,8 76,4 0,4 0,2 5,2 0,8 6,2 18,2 4 - Italijan 0,0 0,0 0,4 0,1 0,0 0,2 0,0 0,0 0,1 5 - Jugoslovan 2,9 3,6 3,2 0,0 0,2 0,5 2,3 2,1 1,8 6 - Madžar 0,0 0,1 0,9 0,0 0,0 0,8 0,1 18,0 2,5 7 - Makedonec 0,0 0,3 0,3 0,0 70,0 0,2 0,8 0,9 9,4 8 - Musliman 43,3 14,9 0,8 3,1 2,2 1,1 1,9 0,2 7,4 9 - Rom 0,0 0,3 0,2 1,7 1,8 0,1 1,2 0,7 0,7 10 - Slovenec 0,3 0,0 0,9 0,2 0,1 88,0 0,4 0,5 11,7 11 - Srb 35,1 4,8 14,0 12,3 3,9 2,5 88,0 60,3 30,5 12 - Turk 0,0 0,0 0,0 1,0 2,2 0,0 0,0 0,0 0,4 13 - drugo 0,8 0,9 1,4 0,1 0,8 0,2 1,1 7,6 1,6 99 - ne vem 0,8 0,1 1,0 0,1 0,4 0,9 0,7 0,5 0,6 VREDNOTE-9.indb 364 13.10.2014 11:52:37 365 b. mati: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Albanka 0,2 3,5 0,2 79,1 17,3 0,1 0,7 0,1 10,6 2 - Črnogorka 0,5 67,1 0,2 1,5 0,3 0,2 2,1 2,4 4,1 3 - Hrvatica 16,3 2,8 77,8 0,5 0,0 5,3 1,3 6,4 18,6 4 - Italijanka 0,0 0,0 0,4 0,1 0,0 0,3 0,0 0,0 0,1 5 - Jugoslovanka 2,9 3,6 3,1 0,0 0,1 0,4 2,3 1,8 1,8 6 - Madžarka 0,0 0,1 0,8 0,0 0,0 0,6 0,3 18,8 2,6 7 - Makedonka 0,0 0,5 0,3 0,1 70,4 0,1 0,9 1,2 9,5 8 - Muslimanka 43,4 15,0 0,7 3,4 2,3 1,1 1,9 0,2 7,5 9 - Romka 0,1 0,3 0,2 1,7 1,8 0,0 1,2 0,6 0,7 10 - Slovenka 0,2 0,1 0,9 0,1 0,1 88,7 0,2 0,2 11,7 11 - Srbkinja 34,7 5,5 13,4 12,5 3,5 2,3 87,4 59,2 30,1 12 - Turkinja 0,1 0,0 0,0 1,0 2,5 0,0 0,0 0,0 0,4 13 - drugo 0,9 1,2 1,5 0,1 1,0 0,4 1,0 8,6 1,8 99 - ne vem 0,6 0,1 0,6 0,1 0,5 0,3 0,8 0,5 0,5 Vprašanja o starih starših 30. Kakšno izobrazbo je imel vaš stari oče? 1 - štiri razrede osnovne šole ali manj 2 - 5-7 razredov osnovne šole oz. 1-3 razrede nižje gimnazije 3 - končano osnovno šolo oz. nižjo gimnazijo 4 - 2 ali 3-letno strokovno šolo (vajeniška, poklicna ipd.) 5 - 4-letno srednjo šolo 6 - višjo, visoko šolo 9 - ne vem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 65,4 65,1 52,5 71,5 52,1 28,0 66,7 55,4 56,0 2 - 0,9 1,2 3,1 0,6 1,5 5,9 1,1 3,5 2,3 3 - 0,7 1,5 2,4 0,4 1,2 6,0 2,1 1,2 2,1 4 - 1,6 1,3 2,2 0,1 0,4 7,2 1,5 2,3 2,2 5 - 0,8 1,9 1,0 0,2 0,8 0,6 1,2 0,6 0,9 6 - 0,3 0,8 0,9 0,1 0,3 1,0 0,9 0,4 0,6 9 - 30,4 28,2 38,0 27,2 43,8 51,2 26,5 36,5 35,9 VREDNOTE-9.indb 365 13.10.2014 11:52:37 366 31. Kakšno delo (poklic) je pretežno opravljal vaš stari oče? 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnih.ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 99 - ne vem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,5 7,4 12,0 4,1 6,5 18,0 5,2 9,3 9,2 2 - 0,7 0,5 2,3 0,4 0,6 1,4 1,2 1,5 1,2 3 - 0,4 1,2 0,9 0,1 0,6 0,8 1,3 0,5 0,7 4 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,3 0,3 0,2 0,1 0,2 5 - 0,3 0,4 0,3 0,2 0,3 0,5 0,4 0,6 0,4 6 - 0,0 1,1 0,3 0,1 0,0 0,1 0,3 0,5 0,3 7 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1 8 - 0,1 0,5 0,3 0,0 0,4 0,1 0,3 0,2 0,2 9 - 0,0 0,1 0,2 0,0 0,1 0,5 0,4 0,1 0,2 10 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,2 0,2 0,1 11 - 0,3 0,3 0,1 0,1 0,2 0,2 0,6 0,2 0,3 12 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 13 - 1,1 0,3 0,2 0,7 0,7 0,1 0,4 0,6 0,5 14 - 2,6 3,4 4,4 3,1 6,2 4,4 4,5 5,4 4,4 15 - 68,0 69,7 62,4 79,1 64,6 46,5 72,8 66,2 65,5 99 - 17,9 15,2 16,0 12,1 19,1 26,7 12,0 15,0 16,8 VREDNOTE-9.indb 366 13.10.2014 11:52:37 367 Sodelovanje v NOB (če je anketiranec starejši od 55 let) 32. Ali ste vi sodelovali v NOB (v partizanskih enotah, kot ilegalec, aktivist)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 14,6 9,8 22,4 8,7 1,0 19,4 4,6 9,2 11,9 2 - da 0,5 5,4 0,5 4,4 0,0 0,7 0,6 1,0 1,2 9 - anketiranec je mlajši od 55 let 84,9 84,8 77,1 86,9 99,0 80,0 94,8 89,8 87,0 33. Ali so sodelovali v NOB vaši starši, vaši bratje ali sestre, vaš mož (žena) (v partizanskih enotah, kot ilegalci, aktivisti)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 59,5 44,6 53,7 62,7 60,3 49,2 51,5 50,6 54,5 2 - da 40,5 55,4 46,3 37,3 39,7 50,8 48,5 49,4 45,5 Delo v tujini 34. Ali ste delali kdaj v tujini več kot eno leto? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 92,8 96,5 91,5 93,2 95,1 93,3 94,9 94,9 93,7 2 - da 7,2 3,5 8,5 6,8 4,9 6,7 5,1 5,1 6,3 35. Ali kdo iz vaše ožje družine dela (je delal) v tujini več kot eno leto? a. mož, žena BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 92,8 97,2 93,6 96,5 94,6 95,5 96,3 95,8 95,0 2 - da 7,2 2,8 6,4 3,5 5,4 4,5 3,7 4,2 5,0 b. oče, mati BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,4 97,4 92,7 95,3 95,5 93,3 97,1 96,5 94,9 2 - da 6,6 2,6 7,3 4,7 4,5 6,7 2,9 3,5 5,1 c. otrok BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 95,1 99,1 95,1 98,0 96,0 97,6 96,0 95,8 96,3 2 - da 4,9 ,9 4,9 2,0 4,0 2,4 4,0 4,2 3,7 VREDNOTE-9.indb 367 13.10.2014 11:52:38 368 36. Ali ste vi oziroma kdo od članov vaše ožje družine kaj prihranili z delom v tujini? (če da) Ali lahko poveste, kaj ste storili s prihranki? (možnih je več odgovorov) a1. Prihranki so ostali naloženi v banko. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 13,6 3,9 11,9 9,4 5,9 10,0 7,2 6,5 9,1 3 - da 3,6 1,3 2,1 3,6 4,3 1,0 2,0 1,7 2,5 8 - nič ni prihranil 5,2 2,8 6,2 3,1 4,7 4,9 2,4 5,0 4,5 9 - nihče ni delal v tujini 77,6 91,9 79,8 83,9 85,1 84,0 88,4 86,8 83,9 a2. Vložil v gradnjo hiše. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,7 1,1 3,8 2,9 3,5 3,6 3,3 2,5 3,3 3 - da 13,5 4,2 10,2 10,1 6,7 7,5 5,8 5,7 8,3 8 - nič ni prihranil 5,2 2,8 6,2 3,1 4,7 4,9 2,4 5,0 4,5 9 - nihče ni delal v tujini 77,6 91,9 79,8 83,9 85,1 84,0 88,4 86,8 83,9 a3. Vložil v obrt (delavnico, opremo, stroje, ipd.). BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,6 5,2 12,8 12,4 10,0 10,2 8,8 7,6 10,9 3 - da 0,6 1,2 0,6 0,2 0,8 0,4 0,6 0,6 8 - nič ni prihranil 5,2 2,8 6,2 3,1 4,7 4,9 2,4 5,0 4,5 9 - nihče ni delal v tujini 77,6 91,9 79,8 83,9 85,1 84,0 88,4 86,8 83,9 a4. Vložil v povečanje in modernizacijo kmetije. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 15,0 4,7 12,3 11,5 9,5 8,9 7,7 6,9 10,1 3 - da 2,2 0,5 1,7 1,5 0,6 2,1 1,5 1,3 1,5 8 - nič ni prihranil 5,2 2,8 6,2 3,1 4,7 4,9 2,4 5,0 4,5 9 - nihče ni delal v tujini 77,6 91,9 79,8 83,9 85,1 84,0 88,4 86,8 83,9 a5. Vložil v nakup predmetov trajne vrednosti (nakit, umetnine ipd.). BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,6 4,7 13,5 12,2 9,6 10,7 8,9 7,9 11,1 3 - da 0,6 0,5 0,5 0,8 0,5 0,3 0,3 0,3 0,5 8 - nič ni prihranil 5,2 2,8 6,2 3,1 4,7 4,9 2,4 5,0 4,5 9 - nihče ni delal v tujini 77,6 91,9 79,8 83,9 85,1 84,0 88,4 86,8 83,9 a6. Kaj drugega. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,6 4,7 11,8 12,6 9,1 9,9 8,5 7,1 10,5 3 - da 0,6 0,5 2,2 0,4 1,1 1,2 0,6 1,1 1,1 8 - nič ni prihranil 5,2 2,8 6,2 3,1 4,7 4,9 2,4 5,0 4,5 9 - nihče ni delal v tujini 77,6 91,9 79,8 83,9 85,1 84,0 88,4 86,8 83,9 VREDNOTE-9.indb 368 13.10.2014 11:52:38 369 Vrednote Tu je nekaj trditev, s katerimi se nekateri ljudje strinjajo, drugi pa ne. Zanima nas vaše mnenje o teh trditvah: za vsako posebej povejte, v kolikšni meri sez njo strinjate, oziroma se ne strinjate. 37. Nove stvari v življenju je treba sprejeti brez razmišljanja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 29,3 35,2 29,8 19,6 21,4 32,7 23,8 24,1 26,6 2 - v glavnem se ne strinjam 22,4 19,9 29,0 19,5 24,9 28,2 26,5 26,2 25,4 3 - niti-niti 21,1 22,6 18,1 23,7 25,6 16,1 23,9 18,4 20,9 4 - v glavnem se strinjam 18,2 12,1 15,1 22,6 18,1 15,9 18,1 21,1 17,8 5 - popolnoma se strinjam 9,0 10,3 8,0 14,7 10,0 7,1 7,7 10,2 9,3 38. Po vsaki spremembi v družbi so stvari slabše kot pred tem. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 19,8 26,7 17,9 20,9 14,8 16,3 18,1 19,2 18,4 2 - v glavnem se ne strinjam 25,6 26,6 27,9 24,8 25,0 30,0 30,3 29,8 27,7 3 - niti-niti 33,0 33,0 33,6 37,8 35,0 29,5 34,9 29,5 33,3 4 - v glavnem se strinjam 15,9 8,5 14,3 11,3 16,5 17,3 11,1 14,0 14,1 5 - popolnoma se strinjam 5,6 5,2 6,4 5,1 8,7 6,9 5,6 7,6 6,5 39. Uporniške ideje mladih ljudi prispevajo k napredku družbe. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 29,7 26,3 23,8 27,4 16,0 7,3 20,6 24,6 21,5 2 - v glavnem se ne strinjam 20,4 16,2 20,1 21,3 17,1 13,2 20,3 21,6 19,0 3 - niti-niti 26,4 28,6 30,6 31,7 35,2 28,1 29,7 27,0 29,8 4 - v glavnem se strinjam 16,4 21,1 18,0 12,8 23,0 33,4 20,1 17,6 20,3 5 - popolnoma se strinjam 7,1 7,8 7,5 6,9 8,7 18,0 9,3 9,2 9,4 40. Motijo se ljudje, ki mislijo, da vsaka sprememba prinaša napredek. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 11,3 10,6 9,4 11,9 10,8 9,5 9,3 10,6 10,3 2 - v glavnem se ne strinjam 14,0 14,2 14,2 12,3 16,4 19,1 13,6 14,5 14,8 3 - niti-niti 26,6 27,8 28,0 37,8 34,1 21,4 29,0 23,7 28,4 4 - v glavnem se strinjam 29,8 28,2 29,0 25,7 26,8 31,1 27,4 29,2 28,5 5 - popolnoma se strinjam 18,3 19,2 19,5 12,3 11,9 18,8 20,7 21,9 18,0 VREDNOTE-9.indb 369 13.10.2014 11:52:38 370 41. Strinjati se z mnenji drugih je najboljši način vedenja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 16,3 20,5 21,8 19,0 12,5 37,8 21,3 23,0 21,7 2 - v glavnem se ne strinjam 13,9 16,4 19,8 12,6 16,9 28,4 19,4 16,9 18,5 3 - niti-niti 22,6 21,5 21,1 26,4 25,9 16,9 21,6 19,4 21,8 4 - v glavnem se strinjam 28,5 21,7 22,3 23,3 29,4 11,5 23,6 23,6 23,1 5 - popolnoma se strinjam 18,6 19,9 15,1 18,8 15,4 5,4 14,0 17,1 15,0 42. Nadrejene je treba poslušati le, če smatraš, da imajo prav. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,1 4,0 3,0 2,7 2,9 3,6 4,6 3,7 3,3 2 - v glavnem se ne strinjam 4,1 5,8 5,4 4,2 4,3 7,4 7,6 7,2 5,8 3 - niti-niti 11,7 13,3 12,5 17,4 14,2 13,8 17,0 11,1 13,9 4 - v glavnem se strinjam 35,6 29,3 27,5 33,0 34,7 34,4 27,9 27,1 31,0 5 - popolnoma se strinjam 46,5 47,7 51,6 42,8 43,9 40,7 42,9 50,9 46,0 43. Oblasti in bogovom se ne splača zameriti. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 15,8 26,0 18,2 15,5 17,3 16,9 20,1 22,9 18,6 2 - v glavnem se ne strinjam 11,4 14,9 12,4 12,4 14,2 14,0 14,3 14,0 13,3 3 - niti-niti 18,8 18,4 20,7 22,4 22,6 21,5 22,8 17,7 20,9 4 - v glavnem se strinjam 26,7 19,9 21,5 25,2 23,5 26,6 20,8 18,8 22,9 5 - popolnoma se strinjam 27,3 20,8 27,1 24,5 22,4 21,0 21,9 26,6 24,3 44. Otroke je treba naučiti predvsem tega, da ubogajo starejše. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 1,8 1,3 3,7 1,3 1,5 8,4 4,8 3,4 3,5 2 - v glavnem se ne strinjam 2,7 3,6 4,5 1,7 2,4 12,4 5,5 5,1 4,9 3 - niti-niti 8,1 7,2 9,4 11,1 13,0 13,6 11,8 8,4 10,6 4 - v glavnem se strinjam 23,1 23,4 21,2 26,3 29,5 31,5 24,5 22,4 25,1 5 - popolnoma se strinjam 64,4 64,4 61,2 59,6 53,7 34,2 53,5 60,6 55,9 45. Bolje je, da človek ne pove lastnega mnenja, saj nikoli ne ve, zaradi česa bo nastradal. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 17,3 24,6 18,5 9,9 10,2 19,2 18,9 21,2 17,2 2 - v glavnem se ne strinjam 14,4 17,3 16,0 11,6 12,8 16,4 16,4 15,7 15,1 3 - niti-niti 19,7 19,9 19,7 31,5 25,0 18,3 19,3 14,5 20,7 4 - v glavnem se strinjam 24,5 18,0 21,0 25,9 28,2 24,4 21,7 20,3 23,2 5 - popolnoma se strinjam 24,2 20,3 24,8 21,1 23,7 21,6 23,8 28,2 23,8 VREDNOTE-9.indb 370 13.10.2014 11:52:38 371 46. Vsak dober vodilni mora biti strog do svojih podrejenih, da bi dosegel njihovo spoštovanje. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 19,2 27,1 24,2 23,5 14,3 16,2 20,5 25,1 20,9 2 - v glavnem se ne strinjam 13,4 15,6 19,8 13,1 14,5 19,1 19,1 20,2 17,3 3 - niti-niti 21,5 19,3 18,1 28,0 20,9 17,2 17,3 13,4 19,1 4 - v glavnem se strinjam 23,9 20,1 19,2 18,4 26,2 25,4 20,4 18,1 21,5 5 - popolnoma se strinjam 22,0 17,9 18,6 16,9 24,1 22,0 22,8 23,2 21,2 Narodna vezanost in vrednotenje naroda 47. Katere narodnosti ste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Albanec 0,2 3,6 0,2 79,6 17,4 0,2 0,7 0,2 10,7 2 - Črnogorec 0,3 66,8 0,4 1,5 0,2 0,1 1,5 2,8 4,0 3 - Hrvat 15,8 2,4 76,6 0,4 0,2 4,2 0,6 5,4 17,9 4 - Italijan 0,1 0,0 0,5 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 1,4 5 - Jugoslovan 10,7 8,3 7,4 0,2 0,8 1,4 6,8 7,9 4,3 6 - Madžar 0,0 0,0 0,9 0,0 0,0 0,8 0,1 17,9 2,3 7 - Makedonec 0,1 0,4 0,2 0,0 69,9 0,1 0,7 0,9 9,4 8 - Musliman 39,5 14,4 0,7 3,0 2,3 1,1 1,8 0,1 6,8 9 - Rom 0,0 0,3 0,1 1,7 1,8 0,0 1,2 0,6 0,8 10 - Slovenec 0,2 0,0 0,6 0,0 0,0 88,7 0,2 0,2 13,6 11 - Srb 32,0 3,2 11,3 12,4 3,2 2,9 84,8 57,1 26,6 12 - Turek 0,0 0,0 0,0 1,0 2,3 0,0 0,0 0,0 0,4 13 - drugo 0,9 0,5 1,2 0,1 1,5 0,1 1,5 7,1 1,7 48. V kolikšni meri vas navedene stvari vežejo na vaš narod? A. jezik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 7,2 5,4 6,3 1,3 2,6 1,8 3,1 10,1 4,8 2 - malo veže 13,3 12,9 15,2 3,2 7,1 8,2 12,0 22,2 12,0 3 - zelo veže 71,3 78,9 70,0 93,1 85,1 88,1 79,8 61,8 77,8 9 - ne vem 8,2 2,8 8,5 2,4 5,2 1,8 5,1 5,9 5,4 B. religija (vera) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 39,4 53,7 39,8 19,8 20,9 37,2 40,6 61,0 38,3 2 - malo veže 19,8 19,2 24,7 22,6 22,1 32,0 22,0 19,3 23,1 3 - zelo veže 34,4 23,1 28,5 54,0 51,1 27,0 30,9 14,3 33,0 9 - ne vem 6,4 4,0 7,0 3,6 5,9 3,8 6,6 5,4 5,6 VREDNOTE-9.indb 371 13.10.2014 11:52:39 372 C. navade in običaji (tradicija) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 11,2 6,4 9,0 2,2 7,2 4,9 6,6 18,3 8,5 2 - malo veže 24,8 17,2 28,7 6,9 18,2 30,5 25,0 34,9 24,5 3 - zelo veže 58,3 74,6 55,6 87,9 69,5 61,8 63,3 42,2 62,3 9 - ne vem 5,8 1,7 6,7 3,1 5,2 2,8 5,0 4,6 4,8 D. zgodovina BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 7,3 4,0 10,1 1,4 4,0 5,6 3,7 15,1 6,8 2 - malo veže 18,6 13,4 25,0 5,8 12,1 28,8 16,0 29,9 19,7 3 - zelo veže 64,6 80,4 54,6 88,6 75,8 61,5 73,7 48,8 66,5 9 - ne vem 9,6 2,1 10,3 4,3 8,1 4,0 6,6 6,2 7,1 E. kultura BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 6,4 3,1 6,8 1,5 3,4 3,3 3,2 11,7 5,2 2 - malo veže 21,9 16,4 24,3 8,2 14,4 27,1 19,4 31,2 21,1 3 - zelo veže 62,0 78,1 59,0 85,3 73,8 66,4 69,4 50,6 66,4 9 - ne vem 9,7 2,4 9,9 5,0 8,4 3,3 8,0 6,4 7,3 F. ekonomski interesi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 19,5 16,2 20,3 11,2 9,6 15,1 15,6 36,7 18,3 2 - malo veže 20,2 21,7 25,9 18,7 16,9 38,3 25,3 24,0 24,3 3 - zelo veže 45,6 56,2 39,1 57,1 57,7 38,6 44,9 26,4 44,3 9 - ne vem 14,8 5,8 14,7 13,0 15,8 8,0 14,2 12,9 13,1 G. politični interesi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne veže 21,3 22,1 28,7 14,2 11,9 23,3 18,8 40,3 22,9 2 - malo veže 20,1 19,5 23,5 17,0 16,2 37,1 24,0 20,6 22,8 3 - zelo veže 42,7 51,8 31,8 54,0 54,8 30,4 42,1 25,1 40,0 9 - ne vem 15,9 6,6 16,1 14,7 17,1 9,1 15,2 14,0 14,3 49. Pripadniku lastnega naroda je treba pri izboru kandidatov za pomembne politične funkcije dati prednost pred pripadniki drugih narodov. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 43,2 47,2 35,9 18,5 32,1 17,7 41,1 68,1 37,4 2 - v glavnem se ne strinjam 12,6 16,1 16,7 13,5 18,5 12,9 15,8 11,8 14,8 3 - niti-niti 11,9 9,5 18,9 19,8 15,6 14,4 15,1 8,1 14,8 4 - v glavnem se strinjam 17,5 12,6 16,0 27,5 19,5 27,4 14,1 5,6 17,6 5 - popolnoma se strinjam 14,9 14,5 12,4 20,7 14,2 27,5 13,9 6,5 15,4 VREDNOTE-9.indb 372 13.10.2014 11:52:39 373 50. Brez posebnega razmišljanja bi bilo treba zapustiti svoje narodnostno okolje, če bi v drugem obstajali boljši pogoji za življenje in delo. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 27,5 27,4 34,5 28,8 29,2 45,2 32,6 37,6 33,5 2 - v glavnem se ne strinjam 14,7 9,8 19,9 20,0 26,6 25,6 17,8 15,0 19,5 3 - niti-niti 14,7 12,1 15,9 19,4 18,7 13,2 13,9 11,9 15,1 4 - v glavnem se strinjam 21,5 23,6 15,9 15,6 14,4 8,8 16,1 14,8 15,7 5 - popolnoma se strinjam 21,6 27,1 13,8 16,1 11,1 7,2 19,5 20,6 16,2 51. Vsak človek bi se moral zavedati, da je usoda njegovega naroda tudi njegova lastna usoda. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 9,5 5,4 7,9 2,8 3,4 1,4 5,7 15,0 6,5 2 - v glavnem se ne strinjam 8,1 3,6 7,7 2,6 5,4 2,2 5,9 10,5 6,1 3 - niti-niti 18,1 14,2 19,2 16,8 19,0 8,5 21,8 18,6 17,5 4 - v glavnem se strinjam 31,2 29,8 27,5 30,1 34,2 28,6 27,1 23,1 28,7 5 - popolnoma se strinjam 33,1 47,0 37,7 47,6 38,0 59,2 39,5 32,8 41,1 52. Človeštvo predstavlja edino pravo skupnost ljudi, zato je vsaka delitev na narode škodljiva ali nesmiselna. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 5,9 6,6 8,6 17,1 5,2 20,6 5,5 6,5 9,4 2 - v glavnem se ne strinjam 5,5 3,9 11,5 14,5 9,4 16,1 7,1 6,0 9,7 3 - niti-niti 19,0 18,1 25,3 28,0 27,8 22,4 24,4 16,1 23,1 4 - v glavnem se strinjam 29,3 22,4 23,0 20,5 28,2 21,7 24,1 24,2 24,4 5 - popolnoma se strinjam 40,3 49,0 31,6 19,8 29,4 19,2 38,9 47,2 33,5 53. Človek bi moral imeti rad celo pomanjkljivosti svojega naroda. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 17,8 24,3 17,0 24,4 10,5 10,4 15,1 21,5 16,7 2 - v glavnem se ne strinjam 12,4 11,4 13,8 12,9 13,4 13,3 15,7 12,9 13,5 3 - niti-niti 22,4 16,1 19,5 20,2 23,1 19,9 19,1 17,9 20,0 4 - v glavnem se strinjam 25,4 20,0 25,2 27,5 31,0 33,2 23,2 23,8 26,5 5 - popolnoma se strinjam 22,0 28,2 24,6 15,0 22,1 23,2 26,9 23,9 23,2 54. Jugoslovanstvo je edina možna rešitev nacionalnega vprašanja pri nas. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 5,2 3,4 9,5 38,3 4,1 29,2 4,4 7,5 12,4 2 - v glavnem se ne strinjam 4,2 3,9 8,5 11,2 4,1 13,1 5,2 6,9 7,3 3 - niti-niti 16,3 13,7 22,4 24,8 22,8 20,3 19,7 13,6 19,8 4 - v glavnem se strinjam 24,7 18,1 20,2 12,4 27,3 17,6 19,0 18,3 20,0 5 - popolnoma se strinjam 49,7 60,9 39,4 13,3 41,7 19,8 51,6 53,7 40,5 VREDNOTE-9.indb 373 13.10.2014 11:52:39 374 Šolanje in zaposlitve respondenta 55. Navedite vrsto in stopnjo šole, ki ste jo končali. Študentje in dijaki odgovarjajo za šolo, ki so jo dokončali. 1 - štiri razrede osnovne šole ali manj 2 - 5-7 razredov osnovne šole oz. 1-3 razrede nižje gimnazije 3 - končana osnovna šola oz. nižja gimnazija 4 - 2 ali 3-letna strokovna šola za proizvodne poklice (npr. kovinostrugar, električar, zidar) 5 - 2 ali 3-letna strokovna šola (administrativna, trgovska, PTT, ipd. 6 - 2 ali 3-letna reformirana srednja šola 7 - 4-letna srednja strokovna šola (tehnična, ekonomska ipd.) 8 - gimnazija 9 - srednja učiteljska šola, pedagoška, vzgojiteljska 10 - reformirana 4-letna srednja šola naravoslovno-matematične smeri 11 - reformirana 4-letna srednja šola družboslovno-humanistične smeri 12 - reformirana 4-letna srednja šola tehnične in ostalih smeri 13 - druge 4-letne srednje šole 14 - višja šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri 15 - višja šola pedagoške, socialne, upravno-komercialne in podobnih smeri 16 - visoka šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri, medicinska fakulteta 17 - visoka šola ekonomske, pravne, družboslovno-humanistične smeri, umetnostne akademije 18 - druge visoke šole BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 37,8 16,9 23,2 34,8 32,6 6,9 32,9 25,1 26,8 2 - 2,5 2,3 8,7 6,4 3,8 12,2 3,3 10,9 6,6 3 - 16,0 15,8 15,9 19,0 23,3 25,1 15,3 18,4 18,6 4 - 12,6 13,2 9,6 2,7 7,1 16,5 9,8 12,3 10,4 5 - 5,2 9,8 4,4 2,8 3,3 8,0 3,3 3,4 4,6 6 - 2,0 3,9 1,4 1,0 1,3 1,4 1,1 0,9 1,4 7 - 10,4 11,9 13,2 13,0 10,4 14,6 12,3 11,1 12,2 8 - 3,0 4,8 3,6 5,1 5,7 2,8 3,7 2,8 3,8 9 - 0,5 1,3 1,3 1,3 0,4 1,6 1,0 0,7 1,0 10 - 0,0 0,9 0,6 0,9 0,0 0,2 0,7 1,1 0,5 11 - 0,4 0,8 1,6 2,5 0,8 0,4 0,9 0,5 1,0 12 - 1,3 3,0 3,1 2,6 1,2 0,5 1,9 2,3 2,0 13 - 1,3 2,3 1,8 2,0 1,6 1,2 1,8 1,7 1,6 14 - 0,5 1,1 1,5 1,3 0,6 1,5 1,9 1,0 1,2 15 - 2,5 4,8 3,3 2,5 2,9 3,6 3,3 3,2 3,1 16 - 1,9 1,2 2,9 0,4 1,6 2,0 2,4 1,5 1,9 17 - 1,6 5,1 3,5 1,5 2,7 1,3 3,8 2,3 2,6 18 - 0,4 0,8 0,5 0,3 0,8 0,1 0,8 0,7 0,6 VREDNOTE-9.indb 374 13.10.2014 11:52:40 375 (Če je na vprašanje 55 odgovoril 2-13) 56. Ali ste obiskovali kakšno šolo, ki je niste dokončali? Katera šola je to? 3 - končana osnovna šola oz. nižja gimnazija 4 - 2 ali 3-letna strokovna šola za proizvodne poklice (npr. kovinostrugar, električar, zidar) 5 - 2 ali 3-letna strokovna šola (administrativna, trgovska, PTT, ipd. 6 - 2 ali 3-letna reformirana srednja šola 7 - 4-letna srednja strokovna šola (tehnična, ekonomska ipd.) 8 - gimnazija 9 - srednja učiteljska šola, pedagoška, vzgojiteljska 10 - reformirana 4-letna srednja šola naravoslovno-matematične smeri 11 - reformirana 4-letna srednja šola družboslovno-humanistične smeri 12 - reformirana 4-letna srednja šola tehnične in ostalih smeri 13 - druge 4-letne srednje šole 14 - višja šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri 15 - višja šola pedagoške, socialne, upravno-komercialne in podobnih smeri 16 - visoka šola tehnične, naravoslovno-matematične smeri, medicinska fakulteta 17 - visoka šola ekonomske, pravne, družboslovno-humanistične smeri, umetnostne akademije 18 - druge visoke šole 96 - sedaj se šola 97 - ni obiskoval nobene šole, ki je ni dokončal 98 - končal je višjo ali visoko šolo 99 - ima 4 razrede osnovne šole ali manj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 3 - 0,8 0,9 1,5 0,3 0,1 6,3 1,1 6,5 2,2 4 - 1,2 0,1 0,8 0,0 0,9 1,2 0,8 1,4 0,9 5 - 0,6 0,1 0,5 0,0 0,3 0,8 0,5 0,4 0,4 6 - 0,0 0,0 0,3 0,0 0,2 0,1 0,2 0,4 0,2 7 - 1,6 1,2 2,0 0,4 2,3 2,8 2,0 2,3 1,9 8 - 0,6 1,7 0,6 0,6 0,8 0,7 0,8 0,6 0,7 9 - 0,2 0,4 0,2 0,1 0,3 0,3 0,4 0,7 0,3 10 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 11 - 0,0 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 12 - 0,0 0,5 0,4 0,0 0,1 0,0 0,4 0,3 0,2 13 - 0,2 0,0 0,4 0,0 0,3 0,2 0,3 0,8 0,3 14 - 0,0 0,8 0,7 0,0 0,5 0,3 1,0 0,5 0,5 15 - 0,0 1,7 1,3 0,0 0,9 1,4 2,1 1,7 1,2 16 - 0,0 0,8 0,8 0,0 0,8 0,4 0,7 0,8 0,5 17 - 0,0 1,1 1,3 0,0 1,1 1,1 1,3 1,1 0,9 18 - 0,0 0,1 0,2 0,0 0,3 0,0 0,3 0,2 0,2 96 - 4,1 6,7 4,8 8,7 5,7 5,8 7,4 5,2 5,9 97 - 45,8 53,3 49,2 49,5 44,1 63,2 36,4 44,0 47,5 98 - 6,9 13,0 11,6 5,5 8,5 8,2 11,4 8,0 9,2 99 - 37,8 16,9 23,2 34,8 32,6 6,9 32,9 25,1 26,8 VREDNOTE-9.indb 375 13.10.2014 11:52:40 376 (Če je na vprašanje 55 odgovoril 14-18) 57. Katero srednjo šolo ste končali, preden ste se vpisali na višjo ali visoko šolo? 4 - 2 ali 3-letna strokovna šola za proizvodne poklice (npr. kovinostrugar, električar, zidar) 5 - 2 ali 3-letna strokovna šola (administrativna, trgovska, PTT, ipd. 6 - 2 ali 3-letna reformirana srednja šola 7 - 4-letna srednja strokovna šola (tehnična, ekonomska ipd.) 8 - gimnazija 9 - srednja učiteljska šola, pedagoška, vzgojiteljska 10 - reformirana 4-letna srednja šola naravoslovno-matematične smeri 11 - reformirana 4-letna srednja šola družboslovno-humanistične smeri 12 - reformirana 4-letna srednja šola tehnične in ostalih smeri 13 - druge 4-letne srednje šole 99 - na vprašanje 55 ni odgovoril 14-18 (ni dokončal višje ali visoke šole) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 4 - 0,4 0,5 0,7 0,0 0,0 0,0 0,2 0,5 0,3 5 - 0,4 0,0 0,2 0,0 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 6 - 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 7 - 2,4 3,2 3,5 0,9 2,4 2,3 2,9 2,8 2,6 8 - 3,4 7,5 5,0 2,8 4,8 4,8 6,6 3,7 4,8 9 - 0,4 1,1 0,9 0,5 0,2 1,0 1,2 0,9 0,8 10 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,1 11 - 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1 12 - 0,2 0,1 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,3 0,2 13 - 0,4 0,3 0,3 0,2 0,5 0,2 0,6 0,7 0,4 99 - 92,0 87,0 88,9 95,2 91,6 91,4 88,2 90,3 90,6 58. Ali ste kdaj prekinili šolanje in se medtem za nekaj časa zaposlili, oziroma ali ste bili pred dokončanjem zadnje šole kdaj zaposleni? BIH ČG HRV* KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 52,8 72,6 64,7 59,8 61,1 83,0 57,1 65,4 63,8 2 - da 9,4 10,5 12,0 5,5 6,3 10,1 10,0 9,5 9,4 9 - ima 4 razrede osnovne šole ali manj 37,8 16,9 23,2 34,8 32,6 6,9 32,9 25,1 26,8 *pri Hrvaški je prišlo do napake v temeljnem dokumentu - vprašalniku, tako da so podatki zgolj ilustrativni 59. Kako, na kakšen način ste se šolali? Odgovorite za zadnjo šolo, ki ste jo končali? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - redno 50,9 71,4 63,5 59,8 60,5 79,3 54,9 63,2 62,1 2 - ob delu, iz dela 8,9 8,5 9,1 4,6 4,7 10,8 8,7 8,8 8,1 3 - redno in ob delu 2,4 3,2 4,2 ,8 2,2 3,0 3,5 2,9 2,9 9 - ima 4 razrede osnovne šole ali manj 37,8 16,9 23,2 34,8 32,6 6,9 32,9 25,1 26,8 VREDNOTE-9.indb 376 13.10.2014 11:52:40 377 60. Ali sedaj obiskujete kakšno šolo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 95,6 92,6 94,3 91,3 94,3 94,2 92,5 94,8 93,8 2 - da 4,4 7,4 5,7 8,7 5,7 5,8 7,5 5,2 6,2 (Če da) 61. V katero šolo hodite? 1 - osnovna šola 2 - 2 ali 3-letna reformirana srednja šola 3 - reformirana 4-letna srednja šola naravoslovno-matematične smeri 4 - reformirana 4-letna srednja šola družboslovno-humanistične smeri 5 - reformirana 4-letna srednja šola tehnične in ostalih smeri 6 - višja šola tehnične, naravoslovne smeri 7 - višja šola pedagoške, socialne, upravno-komercialne in podobnih smeri 8 - visoka šola tehnične, naravoslovne smeri, medicinska fakulteta 9 - visoka šola ekonomske, pravne, družboslovno-humanistične smeri, umetniške akademije 10 - druge visoke šole 11 - podiplomski študij 99 - se ne šola BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 2 - 0,5 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,3 0,2 3 - 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 4 - 0,1 0,1 0,2 0,3 0,0 0,1 0,2 0,0 0,1 5 - 0,3 1,3 0,5 0,4 0,7 0,8 0,5 0,4 0,6 6 - 0,5 0,8 0,9 1,2 0,7 0,9 0,7 0,7 0,8 7 - 0,8 1,2 0,6 0,8 0,6 1,5 1,3 1,0 1,0 8 - 0,5 1,1 1,0 1,2 1,1 0,8 1,3 1,1 1,0 9 - 1,0 1,9 1,8 3,1 1,0 1,1 2,3 0,8 1,6 10 - 0,3 0,5 0,3 1,2 1,0 0,2 0,5 0,4 0,5 11 - 0,2 0,1 0,4 0,1 0,0 0,1 0,4 0,4 0,2 99 - 95,6 92,6 94,3 91,3 94,3 94,2 92,5 94,8 93,8 62. Na kakšen način se šolate? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - redno 1,3 4,2 2,5 6,4 4,3 3,0 3,3 2,7 3,3 2 - ob delu 2,8 2,1 3,0 2,2 1,3 2,8 3,8 2,2 2,6 3 - iz dela 0,3 1,1 0,2 0,1 0,1 0,3 0,3 0,2 9 - se ne šola 95,6 92,6 94,3 91,3 94,3 94,2 92,5 94,8 93,8 VREDNOTE-9.indb 377 13.10.2014 11:52:40 378 (Če se šola ob delu, iz dela) 63. Ali se šolate: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - za stroko in v stroki, v kateri delate 1,9 2,8 2,5 1,2 0,6 1,9 2,5 1,8 1,9 2 - izven stroke 1,2 0,4 0,7 1,1 0,8 0,9 1,6 0,7 1,0 8 - se ne šola ob delu ali iz dela 1,3 4,2 2,5 6,4 4,3 3,0 3,3 2,7 3,3 9 - ne obiskuje šole 95,6 92,6 94,3 91,3 94,3 94,2 92,5 94,8 93,8 (Če se šola ob delu, iz dela) 64. Kdo vas je napotil v šolo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - delovna organizacija 0,4 0,5 0,9 0,1 0,0 0,4 0,4 0,3 0,4 2 - sam se je odločil 2,6 2,7 2,3 2,1 1,4 2,4 3,7 2,2 2,4 3 - nekdo drug, kdo 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 8 - se ne šola ob delu ali iz dela 1,3 4,2 2,5 6,4 4,3 3,0 3,3 2,7 3,3 9 - ne obiskuje šole 95,6 92,6 94,3 91,3 94,3 94,2 92,5 94,8 93,8 (Če se šola ob delu, iz dela) 65. Kdo vam finančno omogoča šolanje? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - delovna organizacija 0,6 0,7 0,8 0,1 0,0 0,9 0,6 0,3 0,5 2 - starši 0,3 0,1 0,2 0,6 0,0 0,0 0,2 0,2 0,2 3 - zakonec, partner 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,1 4 - sam 2,0 2,4 2,1 1,7 1,4 1,9 3,2 1,9 2,1 8 - se ne šola ob delu ali iz dela 1,3 4,2 2,5 6,4 4,3 3,0 3,3 2,7 3,3 9 - ne obiskuje šole 95,6 92,6 94,3 91,3 94,3 94,2 92,5 94,8 93,8 (Če se redno šola) 66. Kateri finančni viri vam omogočajo redno šolanje? A. Štipendija BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,1 3,8 2,2 4,8 3,9 1,6 3,1 2,6 2,7 2 - da 0,2 0,4 0,4 1,6 0,3 1,4 0,2 0,1 0,6 9 - se ne šola redno 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 VREDNOTE-9.indb 378 13.10.2014 11:52:40 379 B. Pomoč staršev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,1 0,8 0,2 0,1 0,3 0,4 0,4 0,3 0,3 2 - da 1,2 3,4 2,4 6,3 3,9 2,6 2,9 2,4 3,0 9 - se ne šola redno 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 C. Honorarno delo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,2 3,6 2,1 6,2 4,1 2,0 2,9 2,4 2,9 2 - da 0,1 0,5 0,4 0,2 0,1 1,0 0,4 0,3 0,4 9 - se ne šola redno 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 D. Drugi viri, kateri: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,3 3,8 2,3 6,3 4,2 2,7 3,0 2,4 3,0 2 - da 0,0 0,4 0,2 0,1 0,1 0,3 0,4 0,3 0,2 9 - se ne šola redno 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 67. Ali se šolate v kraju vašega stalnega bivališča? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,8 2,4 1,2 4,9 2,1 2,1 1,2 1,9 1,9 2 - da 0,5 1,7 1,3 1,5 2,1 0,9 2,2 0,8 1,4 9 - se ne šola redno 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 (Če se ne šola v kraju stalnega bivališča) 68. Kje živite v času šolanja? 1 - doma, vsak dan se vozi 2 - v kraju, kjer se šola - pri sorodnikih 3 - v kraju, kjer se šola - v študentskem, dijaškem domu 4 - v kraju, kjer se šola - kot podnajemnik 5 - drugje, kje 8 - šola se v kraju stalnega bivališča 9 - se ne šola redno BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,3 1,1 0,6 2,2 0,9 1,2 0,7 0,9 0,9 2 - 0,0 0,3 0,1 0,3 0,1 0,0 0,0 0,2 0,1 3 - 0,1 0,4 0,3 1,2 0,6 0,6 0,2 0,1 0,4 4 - 0,2 0,4 0,2 1,0 0,5 0,2 0,3 0,7 0,4 5 - 0,0 0,3 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8 - 0,5 1,7 1,3 1,5 2,1 0,9 2,2 0,8 1,4 9 - 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 VREDNOTE-9.indb 379 13.10.2014 11:52:41 380 69. Kaj nameravate storiti po končanem šolanju? 1 - iskal bo zaposlitev 2 - zaposlil se bo v DO, ki ga štipendira 3 - nadaljeval bo šolanje 4 - namerava odpreti obrt 5 - namerava ostati na kmetiji 6 - drugo, kaj: 7 - še ne ve kaj 9 - se ne šola redno BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,8 3,9 1,9 4,0 3,6 1,6 2,6 1,9 2,4 2 - 0,2 0,0 0,2 0,9 0,1 0,9 0,2 0,1 0,3 3 - 0,1 0,1 0,2 0,8 0,2 0,2 0,4 0,2 0,3 4 - 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 7 - 0,2 0,1 0,1 0,6 0,3 0,2 0,2 0,5 0,3 9 - 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 (Če je na vprašanje 69 odgovoril 1) 70. Ali menite, da boste po končanem šolanju dobili zaposlitev? 1 - ne 2 - da, vendar zelo težko, po dolgem iskanju 3 - da, po nekaj mesečnem iskanju 4 - da, takoj po končanem šolanju 7 - ne vem 8 - se ne namerava zaposliti oziroma iskati zaposlitev 9 - se ne šola redno BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,0 0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,2 0,3 0,2 2 - 0,3 1,6 0,8 2,2 1,9 0,5 1,2 0,7 1,1 3 - 0,2 0,8 0,3 0,3 0,5 0,4 0,6 0,3 0,4 4 - 0,1 0,0 0,2 0,7 0,2 0,4 0,3 0,3 0,3 7 - 0,1 1,1 0,4 0,7 0,4 0,2 0,3 0,4 0,4 8 - 0,5 0,3 0,6 2,4 0,7 1,5 0,8 0,8 0,9 9 - 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 VREDNOTE-9.indb 380 13.10.2014 11:52:41 381 (Če bo iskal zaposlitev, če je na vprašanje 69 odgovoril 1) 71. Kakšna je možnost, da boste po končanem šolanju dobili zaposlitev, ki bo ustrezala vasi izobrazbi? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni možnosti 0,0 0,1 0,0 0,2 0,4 0,0 0,1 0,1 0,1 2 - majhna 0,2 0,7 0,8 1,0 0,8 0,3 0,6 0,6 0,6 3 - srednja 0,3 1,2 0,6 1,3 1,4 0,8 0,9 0,8 0,9 4 - velika 0,2 0,9 0,3 0,6 0,2 0,2 0,5 0,4 0,4 7 - ne vem 0,0 0,9 0,3 0,9 0,8 0,2 0,4 0,1 0,4 8 - se ne namerava zaposliti oz. iskati zaposlitev 0,5 0,3 0,6 2,4 0,7 1,5 0,8 0,8 0,9 9 - se ne šola redno 98,7 95,8 97,5 93,6 95,7 97,0 96,7 97,3 96,7 (Odgovarjajo vsi, ki se ne šolajo) 72. Ali ste po končanem šolanju obiskovali kakšen tečaj, specializacijo in podobno? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 77,8 73,0 69,8 83,1 79,2 63,4 76,0 73,5 74,1 2 - da, izven stroke 8,8 8,5 11,1 4,3 7,4 11,0 7,7 9,9 8,8 3 - da, v stroki 9,0 11,1 13,3 3,8 7,8 19,8 8,9 11,4 10,9 9 - sedaj se šola 4,4 7,4 5,7 8,7 5,7 5,8 7,5 5,2 6,2 (Odgovarjajo vsi, ki se ne šolajo) 73. Ali bi želeli nadaljevati šolanje? (če da) Zakaj? 1 - da, da bi bolje opravljal svoje delo 2 - da, zaradi napredovanja znotraj delovne organizacije 3 - da, laže bi dobil novo zaposlitev 4 - da, zaradi višjega dohodka 5 - da, saj to zahteva sedanje delovno mesto 6 - ne ve, ne more se odločiti, drugo 7 - ne želi nadaljevati šolanja 9 - sedaj se šola BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,8 7,9 8,0 7,1 5,4 7,9 5,8 4,3 6,9 2 - 3,9 4,7 2,6 2,6 3,8 4,0 3,1 3,5 3,4 3 - 4,0 3,0 2,5 6,5 2,7 2,4 2,5 2,5 3,1 4 - 5,5 3,0 3,9 3,9 3,9 2,8 3,8 3,4 3,8 5 - 0,7 0,5 1,0 1,8 0,3 1,7 0,4 0,8 0,9 6 - 6,0 4,7 5,9 7,9 9,5 7,1 9,7 5,7 7,3 7 - 66,7 68,9 70,3 61,3 68,8 68,2 67,3 74,6 68,4 9 - 4,4 7,4 5,7 8,7 5,7 5,8 7,5 5,2 6,2 VREDNOTE-9.indb 381 13.10.2014 11:52:41 382 (Odgovarjajo vsi, razen tistih, ki se redno šolajo) 74. Katero stopnjo strokovne izobrazbe, oziroma kakšno kvalifikacijo imate? 1 - nekvalificiran 2 - priučen (pol-kvalificiran) 3 - nižjo strokovno izobrazbo 4 - kvalificiran 5 - visoko-kvalificiran 6 - srednjo strokovno izobrazbo 7 - višjo strokovno izobrazbo 8 - visoko strokovno izobrazbo 9 - sedaj se redno šola BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 43,1 27,7 32,4 49,7 42,0 24,6 41,9 35,5 37,4 2 - 5,4 3,0 8,1 9,4 4,9 12,2 5,0 8,6 7,3 3 - 2,7 1,3 2,6 3,7 4,0 2,4 2,3 4,5 3,0 4 - 20,1 25,5 15,2 8,1 15,1 23,0 11,7 17,9 16,3 5 - 4,3 5,1 4,5 1,8 4,3 3,9 4,7 4,4 4,1 6 - 15,9 20,8 22,9 15,8 17,4 21,8 18,3 17,6 19,0 7 - 3,4 5,6 4,9 3,6 3,2 5,8 5,8 4,6 4,6 8 - 3,8 6,8 7,0 1,4 4,8 3,3 7,0 4,3 4,9 9 - 1,3 4,2 2,5 6,4 4,3 3,0 3,3 2,7 3,3 (Odgovarjajo vsi, razen tistih, ki se redno šolajo) 75. Kako, na kakšen način ste dosegli strokovno izobrazbo oziroma kvalifikacijo? 1 - z rednim šolanjem 2 - s šolanjem ob delu, iz dela 3 - s priznanjem preko zakonskih predpisov 4 - opravil je izpit za kvalifikacijo (interno, eksterno) 5 - s priznanjem na osnovi dolgoletnega dela na določenih delovnih opravilih 6 - na drugi način, kateri: 7 - nima strokovne izobrazbe, kvalifikacije 9 - sedaj se redno šola BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 40,6 52,5 49,2 39,4 40,2 44,7 38,4 44,4 43,3 2 - 11,4 10,9 13,3 6,0 6,6 14,3 11,6 11,7 11,0 3 - 0,5 0,8 0,8 0,3 0,8 0,7 0,4 0,4 0,6 4 - 5,0 2,4 5,7 1,7 5,5 7,8 5,0 6,6 5,3 5 - 1,9 1,9 2,3 0,1 1,8 3,7 1,6 1,8 2,0 6 - 0,7 0,1 0,4 0,4 0,5 0,9 2,0 0,3 0,7 7 - 38,5 27,2 25,8 45,7 40,3 24,9 37,6 32,1 33,9 9 - 1,3 4,2 2,5 6,4 4,3 3,0 3,3 2,7 3,3 VREDNOTE-9.indb 382 13.10.2014 11:52:41 383 (Odgovarjajo vsi) 76. Kateri od navedenih opisov najbolj ustreza vaši delovni aktivnosti? 1 - redno zaposlen in hkrati dela na kmetiji 2 - redno zaposlen v družbenem sektorju 3 - redno zaposlen v privatnem sektorju, pri zasebniku 4 - opravlja svobodni poklic 5 - oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, obrtnik 6 - kmet, kmečka gospodinja 7 - študent 8 - nezaposlen 9 - gospodinja 10 - nesposoben za delo, bolan in podobno 11 - upokojenec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,0 4,6 4,9 7,0 8,5 8,3 6,3 6,3 6,8 2 - 37,0 54,4 46,8 24,0 37,1 53,3 40,5 38,4 41,2 3 - 0,7 0,5 1,9 1,2 0,9 1,8 0,3 0,8 1,1 4 - 0,1 0,0 0,5 0,4 0,3 0,1 0,4 0,3 0,3 5 - 1,4 2,0 1,9 0,8 1,6 2,4 1,6 0,8 1,6 6 - 17,1 4,8 12,7 5,5 14,2 8,5 23,5 15,4 13,8 7 - 1,4 4,2 2,6 6,4 4,5 3,1 3,4 2,4 3,3 8 - 7,8 8,7 3,9 19,2 8,4 1,5 4,4 3,9 6,5 9 - 15,1 12,6 11,4 29,9 16,0 6,2 8,2 15,5 13,7 10 - 1,0 0,3 0,8 2,0 1,0 0,3 1,6 1,0 1,0 11 - 10,3 7,9 12,7 3,6 7,5 14,6 9,7 15,1 10,6 VREDNOTE-9.indb 383 13.10.2014 11:52:41 384 SamO upOkOjeNci 77. Kakšno pokojnino imate? 1 - osebno - starostno za polno delovno dobo 2 - osebno - starostno za nepolno delovno dobo 3 - osebno - starostno za beneficirano delovno dobo 4 - osebno - starostno za borčevska leta 5 - osebno - invalidsko 6 - družinsko, po zakoncu 7 - drugo, kakšno: 9 - ni upokojenec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 2,0 1,9 3,5 0,9 2,3 4,9 2,3 3,3 2,8 2 - 0,9 0,4 2,0 0,2 0,9 2,9 1,3 1,7 1,4 3 - 0,3 0,1 0,7 0,1 0,1 0,5 0,2 0,3 0,4 4 - 0,5 0,9 0,0 0,1 0,7 1,0 0,5 1,1 0,6 5 - 4,5 3,1 3,8 1,8 1,6 3,3 3,9 6,0 3,6 6 - 1,8 1,5 1,9 0,4 1,7 1,8 1,4 2,0 1,6 7 - 0,4 0,0 0,6 0,0 0,1 0,3 0,1 0,7 0,3 9 - 89,7 92,1 87,4 96,4 92,5 85,4 90,3 84,9 89,4 78. Ali pokojnino oziroma del pokojnine prejemate na osnovi dela v tujini? 1 - ne 2 - da, na osnovi priznane delovne dobe v tujini preje:na domačo pokojnino 3 - da, del pokojnine prejema iz tujine 4 - da, celotno pokojnino prejema iz tujine 9 - ni upokojenec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 9,7 7,9 12,0 3,3 7,4 14,3 9,7 14,5 10,3 2 - 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,2 0,0 0,2 0,1 3 - 0,3 0,0 0,4 0,0 0,0 0,1 0,0 0,3 0,2 4 - 0,2 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 9 - 89,7 92,1 87,4 96,4 92,5 85,4 90,3 84,9 89,4 79. Kolikšno mesečno pokojnino prejemate? Izračunajte povprečje zadnjih treh mesecev. (zneski so v starih dinarjih) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 65,9 50,5 53,2 57,6 32,9 58,8 51,2 47,3 52,6 996 - več kot 996 0,2 0,0 0,4 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,1 999 - ni upokojenec 89,7 92,1 87,4 96,4 92,5 85,4 90,3 84,9 89,4 VREDNOTE-9.indb 384 13.10.2014 11:52:42 385 80. Kolikšno pokojnino ste prejeli zadnji mesec? (zneski so v starih dinarjih) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 73,7 52,9 59,2 58,2 36,8 68,5 56,4 50,6 58,4 996 - več kot 996 0,2 0,0 0,4 0,1 0,0 0,1 0,3 0,0 0,2 999 - ni upokojenec 89,7 92,1 87,4 96,4 92,5 85,4 90,3 84,9 89,4 81. Kakšno delo oziroma kateri poklic ste opravljali, ko vam je bilo 40 let? Povejte naziv delovnega mesta oz. poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. Glej klasifikacijo pri vpr. 4. Podatki so v datoteki! 82. V kateri dejavnosti ste delali, ko vam je bilo 40 let? 1 - elektrogospodarstvo 2 - rudarstvo 3 - metalurgija 4 - strojna industrija 5 - avtomobilska industrija 6 - ladjedelništvo 7 - elektro industrija 8 - kemične industrija 9 - lesna in papirna industrija 10 - tekstilna industrija, usnje,obutev 11 - živilska industrija in proizvodnja pijač 12 - ostale industrijske panoge 13 - kmetijstvo in ribištvo 14 - gozdarstvo 15 - gradbeništvo 16 - vodno gospodarstvo 17 - promet in zveze 18 - trgovina 19 - gostinstvo in turizem 20 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 21 - stanovanjsko komunalna dejavnost 22 - finančne in druge poslovne usluge (bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje) 23 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 24 - zdravstvo in socialno zavarovanje 25 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 26 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 27 - družbenopolitične organizacije in društva 28 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 29 - JLA, UJV 30 - drugo 98 - ni bil zaposlen, gospodinja 99 - ni upokojenec Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 385 13.10.2014 11:52:42 386 83. Kakšno delo pa ste opravljali preden ste se upokojili? Povejte naziv delovnega mesta oziroma poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. Glej klasifikacijo pri vpr. 4. Podatki so v datoteki! 84. V kateri dejavnosti ste delali preden ste se upokojili? Glej klasifikacijo pri vpr. 82. Podatki so v datoteki! 85. Ali ste v zadnjih treh mesecih kaj zaslužili s honorarnim ali dopolnilnim delom? (če da) Koliko ste v zadnjih treh mesecih na ta način zaslužili? (znesek v starih dinarjih) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 60,5 45,0 105,3 70,0 62,5 44,2 191,0 66,9 81,9 996 - več kot 996 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 998 - nič ni zaslužil 9,8 7,7 11,9 3,6 7,3 13,7 9,5 14,3 10,1 999 - ni upokojenec 89,7 92,1 87,4 96,4 92,5 85,4 90,3 84,9 89,4 NezapOSleNi, gOSpODiNje 86. Ali ste bili do sedaj kdaj zaposleni? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 18,9 18,5 10,8 53,6 24,9 5,7 11,7 13,4 18,2 2 - da, sezonsko 1,7 3,8 2,1 0,8 1,8 0,5 1,2 3,3 1,8 3 - da, za določen čas 1,8 1,1 1,5 0,7 1,3 0,8 1,8 2,3 1,4 4 - da, v rednem delovnem razmerju 2,0 2,0 3,2 0,4 0,9 3,8 1,3 2,9 2,2 9 - ne spada v kategorijo ne- zaposlenih ali gospodinj 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 (Če da) 87a. Kakšno delo oz. poklic ste opravljali? Povejte naziv delovnega mesta oz. poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. Glej klasifikacijo pri vpr. 4. Podatki so v datoteki! 87b. V kateri dejavnosti ste delali? Glej klasifikacijo pri vpr. 82. Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 386 13.10.2014 11:52:42 387 88. Ali iščete zaposlitev? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 2 - da 7,7 9,7 4,3 14,5 9,0 1,6 5,0 5,0 6,5 9 - ne spada v kategorijo ne- zaposlenih ali gospodinj 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 (če išče zaposlitev) 89. Koliko časa že iščete zaposlitev? (število mesecev) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 27,8 36,8 21,1 37,9 27,1 13,3 22,2 38,7 29,6 98 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 99 - ne spada v kategorijo ne- zaposlenih ali gospodinj 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 (če išče zaposlitev) 90. Na kakšne načine poskušate najti zaposlitev? A. S prijavljanjem na razpis oziroma objavo v časopisu. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,2 3,2 2,0 3,3 4,6 0,9 1,8 2,6 2,5 2 - da 5,5 6,4 2,3 11,2 4,4 0,7 3,2 2,4 4,0 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 B. Preko skupnosti za zaposlovanje. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,5 1,1 0,7 2,0 1,1 0,5 1,4 0,7 1,0 2 - da 7,1 8,6 3,6 12,4 7,8 1,1 3,6 4,4 5,5 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 C. S pomočjo osebnih zvez (sorodstvo, prijatelji, znanci). BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,3 8,6 3,2 8,5 7,5 1,1 3,9 3,8 4,9 2 - da 1,3 1,1 1,2 6,0 1,5 0,5 1,1 1,2 1,6 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 VREDNOTE-9.indb 387 13.10.2014 11:52:42 388 D. Preko vplivnih ljudi na položajih. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 7,0 9,1 3,8 9,7 8,3 1,5 4,4 4,6 5,5 2 - da 0,6 0,5 0,5 4,8 0,7 0,1 0,6 0,4 0,9 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 E. Na drug način, kako: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 7,4 9,4 4,2 12,1 8,7 1,5 4,8 4,7 6,0 2 - da 0,3 0,3 0,1 2,4 0,3 0,1 0,2 0,3 0,4 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 (Če išče zaposlitev) 91. Ali bi sprejeli zaposlitev, če bi vam jo ponudili: A. Izven kraja stalnega bivanja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,6 4,7 1,6 4,2 3,7 0,3 2,1 1,4 2,3 2 - da 4,1 4,2 2,0 9,5 3,6 1,0 1,9 3,0 3,3 3 - neodločen 1,0 0,8 0,8 0,8 1,6 0,2 1,0 0,7 0,9 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 B. Izven stroke, za katero ste se šolali BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,1 1,3 0,6 3,1 2,2 0,4 1,2 0,9 1,4 2 - da 4,6 7,0 3,1 10,4 5,6 1,0 3,3 3,1 4,3 3 - neodločen 0,9 1,3 0,6 0,9 1,1 0,1 0,5 1,1 0,8 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 C. Delovno mesto z nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imate BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,6 2,8 0,7 3,7 2,9 0,5 1,7 1,1 1,9 2 - da 3,3 6,0 2,9 9,6 5,1 0,7 2,7 2,9 3,7 3 - neodločen 0,8 0,8 0,8 1,2 1,0 0,3 0,6 1,0 0,8 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 VREDNOTE-9.indb 388 13.10.2014 11:52:42 389 (Če išče zaposlitev) 92. Ali menite, da bi vam pri iskanju zaposlitve kaj pomagalo, če bi komu naredili kakšno uslugo, ali bi mu kaj dali, plačali? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,2 2,8 0,9 4,1 4,0 0,4 1,6 1,3 2,0 2 - ne ve 1,7 1,7 1,3 4,7 2,0 0,5 1,4 1,5 1,8 3 - da 3,8 5,1 2,2 5,6 3,0 0,6 1,9 2,3 2,7 8 - ne išče zaposlitve 16,6 15,7 13,2 41,0 19,9 9,2 11,0 16,9 17,1 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 (Za vse nezaposlene in gospodinje) 93. Kako se vzdržujete, oziroma kdo vas vzdržuje v času nezaposlenosti? (možnih je več odgovorov) a1. Vzdržujejo ga/jo starši ali sorodniki. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 17,1 15,4 12,8 34,6 17,5 7,3 10,3 16,8 15,7 3 - da 7,2 9,9 4,8 20,9 11,4 3,5 5,7 5,1 7,8 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 a2. Vzdržujejo ga/jo partner (mož, žena). BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 9,3 11,1 7,4 30,3 13,2 4,8 7,9 7,4 10,6 3 - da 15,0 14,2 10,2 25,3 15,6 6,0 8,1 14,5 12,9 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 a3. Opravlja honorarno, sezonsko delo ali delo po pogodbi. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,3 22,8 15,9 52,4 26,5 9,3 14,6 19,3 21,6 3 - da 1,0 2,6 1,7 3,1 2,4 1,5 1,4 2,6 1,9 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 a4. Prejema pomoč za nezaposlene. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 24,1 24,6 17,4 55,0 27,6 10,6 15,8 21,4 23,1 3 - da 0,2 0,8 0,2 0,6 1,3 0,2 0,3 0,6 0,5 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 VREDNOTE-9.indb 389 13.10.2014 11:52:43 390 a5. Živi od prihrankov, prodaje lastnine. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,9 25,1 17,3 52,1 27,5 10,4 15,6 21,1 22,6 3 - da 0,4 0,3 0,3 3,4 1,4 0,4 0,5 0,8 0,9 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 a6. Na drugi način, kateri: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,1 23,9 15,6 52,3 27,1 9,0 14,8 20,3 21,7 3 - da 1,2 1,5 2,0 3,2 1,8 1,8 1,2 1,6 1,8 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 94. Ali ste gospodinja? Če je očitno, da je anketirana gospodinja, ali da ni gospodinja, potem tega vprašanja ne postavljaj, ampak samo obkroži ustrezno šifro in nadaljuj z anketiranjem po navodilih, ki sledijo iz tega vprašanja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 7,7 11,1 5,7 26,9 12,5 4,5 7,5 6,7 9,5 2 - da 16,6 14,2 11,8 28,7 16,4 6,3 8,6 15,2 14,0 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 (če je gospodinja) 95. Koliko ur dnevno v povprečju porabite za gospodinjska dela? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 8,4 8,1 8,6 7,2 8,1 8,5 7,9 8,4 8,1 98 - ni gospodinja 7,7 11,1 5,7 26,9 12,5 4,5 7,5 6,7 9,5 99 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,8 74,6 82,4 44,6 71,9 89,2 83,9 78,1 76,6 (če je gospodinja) 96. Kdo v vašem gospodinjstvu v glavnem odloča o tem, kako se bo porabil denar za gospodinjstvo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - anketiranec 3,1 1,6 3,7 1,8 2,6 2,4 2,0 3,3 2,7 2 - partner (mož, žena) 3,9 3,8 1,2 16,9 5,0 0,4 1,4 1,7 3,7 3 - oba skupaj 7,0 7,4 5,4 3,8 6,2 3,2 4,1 8,2 5,5 4 - starši 0,7 0,4 0,0 2,8 1,2 0,1 0,1 0,6 5 - cela družina 1,9 1,1 1,6 3,3 1,4 0,3 1,0 2,0 1,5 8 - ni gospodinja 7,7 11,1 5,7 26,9 12,5 4,5 7,5 6,7 9,5 9 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 VREDNOTE-9.indb 390 13.10.2014 11:52:43 391 (če je gospodinja) 97. Ali imate kaj denarja, ki ga lahko porabite zase? (če da) Koliko denarja na mesec imate zase, za osebno rabo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 18,2 13,4 13,5 22,1 30,7 10,8 12,0 24,9 18,0 996 - b.o. 2,2 0,1 0,3 0,4 0,5 997 - nima nič denarja zase 11,4 6,6 6,6 21,9 14,4 3,3 5,2 10,6 9,6 998 - ni gospodinja 7,7 11,1 5,7 26,9 12,5 4,5 7,5 6,7 9,5 999 - ni nezaposlen, ni gospodinja 75,7 74,6 82,4 44,5 71,1 89,2 83,9 78,1 76,5 98. Ali ste redno zaposleni (v družbenem sektorju ali pri zasebniku)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne, ni zaposlen 18,4 6,2 11,0 8,9 16,1 11,0 26,4 16,5 15,2 2 - da 46,0 59,6 53,6 30,1 46,5 63,3 47,1 45,6 48,9 9 - upokojenec, nezaposlen, gospodinja, nesposoben za delo 35,7 34,2 35,4 61,0 37,4 25,7 26,5 38,0 35,9 zapOSleNi V DružBeNem SektOrju ali pri zaSeBNiku 99. Koliko let delovne dobe imate? A. Skupaj: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 13,3 14,4 15,6 12,3 14,1 15,3 15,6 15,4 14,8 99 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 B. V organizaciji, kjer delate: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 10,4 10,8 12,2 10,4 11,2 11,4 12,0 11,7 11,5 99 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 C. Na sedanjem delovnem mestu: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 8,6 9,5 9,9 9,9 9,7 9,0 10,0 9,4 9,5 99 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 391 13.10.2014 11:52:43 392 100. Katero je bilo vaše prvo delo oziroma zaposlitev po končanem šolanju? Točno navedite naziv delovnega mesta oziroma poklica, delovne nalogein položaj v procesu dela? 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnih.ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 99 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 31,3 36,5 31,9 16,1 31,1 44,7 26,5 28,1 30,7 2 - 1,2 1,5 3,7 1,0 1,6 1,1 0,8 1,5 1,7 3 - 5,1 7,8 7,0 3,8 4,6 6,5 6,7 5,5 5,9 4 - 0,3 1,3 0,5 0,4 0,8 0,4 0,3 0,5 0,5 5 - 1,3 0,7 0,2 1,0 0,2 0,4 0,6 0,5 0,6 6 - 0,2 0,8 0,5 0,2 0,3 0,1 0,3 0,2 0,3 7 - 2,3 3,2 3,6 2,8 2,9 3,7 4,6 3,3 3,4 8 - 1,2 3,2 2,4 3,6 2,0 3,2 2,0 2,5 2,4 9 - 2,3 3,5 3,1 0,4 2,6 2,2 4,4 1,8 2,6 10 - 0,1 0,5 0,5 0,3 0,2 0,5 0,6 0,7 0,4 11 - 0,2 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,2 0,2 0,1 12 - 0,1 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 13 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 14 - 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,3 0,1 15 - 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,2 0,0 0,3 0,1 99 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 392 13.10.2014 11:52:43 393 101. V kateri dejavnosti ste bili takrat zaposleni? 1 - elektrogospodarstvo 2 - rudarstvo 3 - metalurgija 4 - strojna industrija 5 - avtomobilska industrija 6 - ladjedelništvo 7 - elektro industrija 8 - kemične industrija 9 - lesna in papirna industrija 10 - tekstilna industrija, usnje,obutev 11 - živilska industrija in proizvodnja pijač 12 - ostale industrijske panoge 13 - kmetijstvo in ribištvo 14 - gozdarstvo 15 - gradbeništvo 16 - vodno gospodarstvo 17 - promet in zveze 18 - trgovina 19 - gostinstvo in turizem 20 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 21 - stanovanjsko komunalna dejavnost 22 - finančne in druge poslovne usluge (bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje) 23 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 24 - zdravstvo in socialno zavarovanje 25 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 26 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 27 - družbenopolitične organizacije in društva 28 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 29 - JLA, UJV 30 - drugo 99 - ni zaposlen VREDNOTE-9.indb 393 13.10.2014 11:52:43 394 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,8 0,5 0,8 1,4 1,6 1,5 1,4 0,3 1,1 2 - 2,4 1,6 0,5 0,7 2,5 1,5 1,4 0,2 1,3 3 - 2,2 2,0 1,8 0,8 1,8 2,1 0,9 1,0 1,6 4 - 3,8 3,0 2,4 1,5 1,7 6,0 3,3 2,9 3,1 5 - 1,5 0,7 0,4 0,4 0,3 1,9 1,4 0,3 0,9 6 - 0,0 0,3 1,5 0,2 0,0 0,0 0,0 0,3 0,4 7 - 0,6 1,3 1,4 0,3 0,6 1,7 1,6 0,5 1,0 8 - 1,4 0,5 1,5 0,9 0,8 1,3 1,0 1,3 1,2 9 - 2,8 2,6 2,3 0,4 1,6 5,0 1,3 1,7 2,2 10 - 3,3 3,9 5,0 1,7 5,4 6,0 4,0 3,9 4,3 11 - 0,7 1,9 2,5 0,5 1,8 1,9 1,4 3,2 1,8 12 - 0,9 1,7 1,8 1,1 2,5 2,4 1,9 1,4 1,7 13 - 1,1 1,7 2,1 1,0 3,2 1,9 1,4 6,6 2,4 14 - 1,4 1,6 0,6 0,1 0,5 0,5 0,6 0,3 0,7 15 - 5,6 6,7 5,0 4,6 4,2 5,0 4,1 3,8 4,7 16 - 0,2 0,1 0,3 0,1 0,6 0,2 0,3 0,3 0,3 17 - 2,2 3,2 3,4 1,3 1,7 2,9 2,7 1,9 2,4 18 - 3,5 5,8 4,3 2,0 3,9 4,8 3,8 3,3 3,8 19 - 2,1 4,3 3,2 0,4 1,2 2,7 1,3 1,0 1,9 20 - 1,1 1,3 1,3 0,7 1,2 2,4 1,0 1,6 1,3 21 - 0,7 0,3 0,5 0,3 0,5 0,6 0,4 0,4 0,5 22 - 0,9 0,4 1,1 0,8 0,5 1,2 1,2 0,9 0,9 23 - 2,5 5,4 3,5 4,9 3,5 3,8 4,1 3,8 3,8 24 - 1,5 2,4 2,9 1,0 1,7 2,1 2,7 1,8 2,1 25 - 0,5 0,7 0,4 0,2 0,2 0,2 0,4 0,3 0,3 26 - 0,6 1,7 0,6 0,6 0,6 0,8 1,0 0,6 0,7 27 - 0,1 0,0 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,2 0,2 28 - 0,1 0,5 0,3 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 29 - 0,5 2,3 0,9 0,7 0,8 0,6 1,2 0,4 0,8 30 - 0,8 1,1 1,5 1,0 0,8 2,1 1,1 1,2 1,2 98 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 394 13.10.2014 11:52:43 395 102. Ali ste v toku svoje delovne dobe kdaj zamenjali zaposlitev oziroma delovno organizacijo? (če da) navedite glavni razlog, zaradi katerega ste zamenjali zadnjo zaposlitev oziroma delovno organizacijo. 1 - zaradi manj napornega dela 2 - zaradi boljših pogojev dela, ustreznejšega delovnega časa 3 - zaradi boljšega zaslužka 4 - zaradi stanovanja 5 - zaradi napredovanja na boljše, ustreznejše delo 6 - zaradi uspešnosti in/ali sposobnejšega vodstva nove organizacije 7 - zaradi odnosov v kolektivu 8 - drugo, kaj: 88 - ni zamenjal zaposlitve, prva zaposlitev je sedanja zaposlitev 99 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 2,0 2,8 1,5 1,5 2,5 1,8 2,3 1,2 1,9 2 - 5,0 9,0 6,6 3,8 4,5 11,8 3,9 4,7 6,0 3 - 5,4 5,1 6,4 2,5 3,9 7,6 5,1 5,6 5,4 4 - 0,7 0,9 1,0 0,5 0,6 2,6 1,0 1,0 1,1 5 - 4,0 4,2 4,6 1,1 2,1 3,7 4,1 2,9 3,4 6 - 0,3 0,8 0,5 0,6 0,1 0,3 0,5 0,7 0,4 7 - 0,5 0,9 0,9 0,2 0,6 1,1 0,8 0,4 0,7 8 - 4,8 5,9 9,9 1,4 3,4 7,7 6,3 7,9 6,3 88 - 23,3 29,9 22,2 18,6 28,8 26,7 23,4 21,0 23,8 99 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 395 13.10.2014 11:52:44 396 103. Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Natančno povejte naziv vašega delovnega mesta, oziroma poklica, vaše delovne naloge in položaj v procesu dela. 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik - s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnih.ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja - direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 99 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 26,5 31,7 26,2 15,2 28,9 35,2 22,5 24,7 26,1 2 - 4,2 4,3 6,3 1,5 2,1 5,7 2,7 3,0 3,9 3 - 4,9 7,4 7,3 4,2 5,1 8,0 5,8 6,1 6,1 4 - 1,5 1,7 1,4 0,8 1,1 2,3 1,6 1,5 1,5 5 - 1,5 1,1 0,4 1,2 0,4 1,1 0,9 1,4 1,0 6 - 0,2 0,7 0,4 0,2 0,5 0,2 0,3 0,1 0,3 7 - 2,3 2,8 3,6 2,3 3,2 3,6 4,3 2,7 3,2 8 - 1,1 3,2 2,4 2,7 1,6 2,8 1,6 2,1 2,1 9 - 1,8 2,3 2,7 0,3 2,4 2,2 4,3 2,1 2,4 10 - 1,2 2,0 1,6 0,7 0,6 1,4 2,4 1,4 1,4 11 - 0,6 1,6 0,9 0,7 0,4 0,5 0,6 0,5 0,7 12 - 0,0 0,8 0,4 0,3 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 99 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 396 13.10.2014 11:52:44 397 104. V kateri dejavnosti ste zaposleni? 1 - elektrogospodarstvo 2 - rudarstvo 3 - metalurgija 4 - strojna industrija 5 - avtomobilska industrija 6 - ladjedelništvo 7 - elektro industrija 8 - kemične industrija 9 - lesna in papirna industrija 10 - tekstilna industrija, usnje,obutev 11 - živilska industrija in proizvodnja pijač 12 - ostale industrijske panoge 13 - kmetijstvo in ribištvo 14 - gozdarstvo 15 - gradbeništvo 16 - vodno gospodarstvo 17 - promet in zveze 18 - trgovina 19 - gostinstvo in turizem 20 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 21 - stanovanjsko komunalna dejavnost 22 - finančne in druge poslovne usluge (bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje) 23 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 24 - zdravstvo in socialno zavarovanje 25 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 26 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 27 - družbenopolitične organizacije in društva 28 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 29 - JLA, UJV 30 - drugo 99 - ni zaposlen VREDNOTE-9.indb 397 13.10.2014 11:52:44 398 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 1,2 0,9 0,8 1,2 1,6 1,9 1,5 0,4 1,2 2 - 2,5 2,3 0,4 0,7 2,5 1,3 1,2 0,1 1,2 3 - 2,3 2,4 1,5 1,0 2,2 2,5 0,9 1,0 1,7 4 - 3,5 2,8 2,2 1,4 1,5 6,2 3,9 2,3 3,0 5 - 1,2 0,4 0,3 0,3 0,4 1,4 1,3 0,2 0,7 6 - 0,0 0,4 1,4 0,2 0,0 0,0 0,1 0,2 0,4 7 - 0,9 0,8 1,3 0,3 0,5 2,3 1,5 0,5 1,1 8 - 1,2 0,5 2,0 1,3 1,1 2,2 1,3 1,9 1,5 9 - 3,1 2,8 2,3 0,5 1,6 4,7 1,1 1,4 2,1 10 - 3,7 4,4 5,2 2,0 5,6 5,4 3,7 3,8 4,3 11 - 1,0 1,9 2,0 0,7 1,9 2,4 1,4 3,8 1,9 12 - 1,2 1,6 1,8 1,0 2,5 3,1 1,7 1,7 1,9 13 - 0,8 1,2 1,5 1,2 2,8 1,1 1,0 5,0 1,8 14 - 0,9 1,6 0,6 0,1 0,4 0,4 0,4 0,2 0,5 15 - 4,0 3,5 4,1 3,7 3,5 3,4 3,3 3,6 3,7 16 - 0,1 0,4 0,5 0,1 0,3 0,2 0,2 0,4 0,3 17 - 3,1 4,3 3,8 1,5 2,0 3,0 3,0 2,5 2,9 18 - 3,5 5,9 4,8 2,5 5,0 4,7 4,1 3,7 4,2 19 - 2,2 4,0 2,9 0,6 0,9 2,0 1,2 0,9 1,7 20 - 0,9 0,7 1,0 0,6 0,6 1,4 0,4 0,8 0,8 21 - 0,6 0,3 0,7 0,5 0,5 0,7 0,7 0,5 0,6 22 - 1,1 1,6 1,1 0,7 0,5 1,9 1,3 1,3 1,2 23 - 1,9 5,2 4,1 4,5 3,4 4,0 4,1 3,7 3,8 24 - 1,6 3,2 3,2 0,4 2,0 2,4 3,0 1,8 2,2 25 - 0,6 0,5 0,5 0,2 0,4 0,1 0,7 0,5 0,5 26 - 0,7 1,6 0,7 0,4 1,0 1,1 1,5 0,9 0,9 27 - 0,2 0,3 0,3 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,2 28 - 0,3 0,5 0,5 0,4 0,3 0,1 0,2 0,3 0,3 29 - 0,7 2,0 1,0 0,6 0,8 0,7 1,0 0,5 0,9 30 - 0,6 1,3 1,2 1,0 0,5 2,2 1,4 1,5 1,2 99 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 398 13.10.2014 11:52:44 399 105. Ali pri svojem delu organizirate, nadzirate delo drugih? 1 - ne 2 - da, poleg svojega dela razporeja in nadzira delo svojih sodelavcev 3 - da, organizira in nadzira delo izvršilnih (nevodstvenih) delavcev 4 - da, organizira in koordinira delo drugih vodstvenih delavcev 5 - da, je poslovodni delavec ne nivoju TOZD, DO, SOZD 9 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 33,7 43,5 36,2 23,5 33,9 43,0 31,9 33,2 34,5 2 - 8,8 10,5 10,0 4,8 8,9 16,5 9,1 8,5 9,7 3 - 2,9 4,4 5,7 0,6 2,7 2,6 5,1 2,8 3,5 4 - 0,5 0,9 1,3 0,5 0,6 0,5 0,9 0,5 0,7 5 - 0,1 0,3 0,5 0,7 0,4 0,6 0,2 0,5 0,4 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 106. Ali svoje delo opravljate v stroki, za katero ste se šolali? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 9,6 8,1 11,0 8,4 12,2 13,7 8,1 8,7 10,2 2 - da, delno 5,4 7,4 5,7 5,5 7,9 6,9 5,6 5,6 6,1 3 - da, v glavnem 9,2 13,4 7,7 7,5 9,3 11,8 7,7 6,9 8,8 4 - da, izključno 16,1 22,8 22,0 6,2 11,2 21,4 20,4 18,2 17,5 8 - ni se šolal za določeno stroko 5,7 7,9 7,0 2,5 6,0 9,4 5,3 6,2 6,2 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 107. Ali ste v organizaciji, kjer ste zaposleni, že napredovali na boljše delovno mesto? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,6 44,7 34,4 25,1 36,8 40,7 32,5 32,1 34,0 2 - da 15,4 14,9 19,2 5,0 9,7 22,6 14,7 13,5 14,9 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 399 13.10.2014 11:52:44 400 (Če da) 108. Kaj vam je omogočilo napredovanje? Izberite najpomembnejši razlog! 1 - ustrezna delovne doba 2 - dodatno izobraževanje (dokončanje šole, tečaj, seminar) 3 - prosto delovno mesto 4 - delovne izkušnje in sposobnosti 5 - dobri odnosi, zaupanje vodilnih 6 - politična in samoupravna aktivnost 7 - drugo, kaj: 8 - ne vem kaj 9 - ni zaposlen 0 - ni napredoval BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 30,6 44,7 34,4 25,1 36,8 40,7 32,5 32,1 34,0 2 - 1,3 1,3 1,0 0,5 0,5 1,3 1,2 0,7 1,0 3 - 3,2 3,1 3,2 1,0 2,0 5,2 2,9 2,6 2,9 4 - 1,5 0,5 1,7 0,6 1,4 3,2 1,1 1,4 1,5 5 - 7,6 8,3 10,0 2,4 4,5 10,8 8,1 7,1 7,6 6 - 1,0 0,7 1,9 0,2 1,0 1,4 1,2 0,9 1,1 7 - 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 8 - 0,5 0,7 0,6 0,1 0,2 0,5 0,3 0,5 0,4 9 - 0,1 0,1 0,7 0,1 0,2 0,1 0,0 0,2 0,2 0 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 109. Ali delate za tekočim trakom? BIH ČG HRV* KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 41,8 56,1 48,3 28,8 42,8 58,7 44,8 42,1 45,2 2 - da 4,1 3,5 5,3 1,3 3,7 4,6 2,3 3,4 3,7 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 *pri Hrvaški je prišlo do napake v temeljnem dokumentu - vprašalniku, tako da so podatki zgolj ilustrativni. 110. Ali je vaše delo fizično naporno, ali ni? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni fizično naporno 22,7 25,8 28,0 17,1 21,5 32,3 25,2 23,2 24,8 2 - da, dokaj naporno 16,2 22,7 17,6 9,4 15,7 23,3 14,3 14,8 16,5 3 - da, zelo 7,0 11,1 8,0 3,5 9,3 7,6 7,6 7,6 7,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 400 13.10.2014 11:52:45 401 111. Ali je vaše delo psihično utrujajoče, ali ni? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni psihično utrujajoče 12,3 14,8 12,9 10,8 13,9 15,6 11,4 10,0 12,6 2 - da, dokaj utrujajoče 24,1 29,3 29,0 14,8 22,6 35,6 23,1 24,7 25,5 3 - da, zelo 9,6 15,6 11,6 4,4 10,0 12,1 12,6 10,9 10,7 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 112. Ali je vaše delo enolično in dolgočasno? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni enolično in dolgočasno 31,1 36,9 40,0 16,4 25,6 48,9 32,6 31,6 33,4 2 - da, dokaj enolično in dolgočasno 11,3 16,8 10,2 11,0 17,1 11,6 11,5 10,4 12,0 3 - da, zelo 3,6 5,9 3,4 2,6 3,8 2,8 3,1 3,5 3,4 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 113. Koliko časa dnevno porabite za pot na delo in domov - v obe smeri skupaj? (v minutah) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 62,0 46,9 56,8 59,1 53,9 54,2 58,5 50,5 55,8 000 - dela doma 0,5 0,3 0,8 0,2 0,2 1,6 0,6 0,4 0,6 999 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 114. Kako greste običajno na delo? (Možna sta dva odgovora) 1 - peš 2 - s kolesom 3 - z mopedom, motociklom, motorjem 4 - z osebnim avtom 5 - z lokalnim javnim prevozom (mestnim, primestnim) 6 - z medkrajevnim javnim prevozom 7 - z organiziranim prevozom delovne organizacije 8 - nekaj drugega, dela doma 9 - ni zaposlen 0 - samo en odgovor BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 22,7 34,5 19,9 17,6 21,5 22,8 19,8 14,6 20,6 2 - 1,1 1,3 3,4 0,4 1,6 5,6 1,8 8,4 3,1 3 - 0,4 0,4 0,7 0,1 0,3 2,1 0,4 1,3 0,7 4 - 2,9 8,6 10,9 1,7 3,9 14,7 5,2 5,7 6,9 5 - 12,5 7,8 13,5 6,1 9,5 11,1 16,4 8,2 11,4 6 - 1,8 1,2 2,2 2,3 1,5 4,7 1,1 3,5 2,3 7 - 4,4 5,5 2,4 1,7 8,1 1,8 2,1 3,5 3,5 8 - 0,1 0,3 0,6 0,2 0,2 0,5 0,2 0,3 0,3 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 401 13.10.2014 11:52:45 402 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 91,6 90,6 89,3 96,7 92,9 83,8 93,7 91,1 91,1 1 - 0,2 0,1 0,1 0,6 0,6 0,0 0,5 0,5 0,3 2 - 0,5 0,7 1,2 0,1 0,9 1,9 0,3 2,2 1,0 3 - 0,0 0,1 0,3 0,1 0,2 0,9 0,0 0,6 0,3 4 - 0,7 2,6 2,2 0,4 1,3 2,6 0,8 1,3 1,4 5 - 4,3 3,0 5,5 1,4 1,6 6,4 3,6 2,5 3,8 6 - 0,8 1,1 0,6 0,4 0,4 3,6 0,5 1,0 1,0 7 - 1,8 1,7 0,7 0,4 2,2 0,8 0,6 0,7 1,0 8 - 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 115. Ali delate v izmenah in v koliko? 1 - dela v eni izmeni 2 - dela v dveh izmenah 3 - dela v treh izmenah 4 - terensko delo 5 - sezonsko delo 6 - posebni pogoji delovnega časa 7 - sam sebi svobodno razporeja delovni bas (določene so delovne naloge, ne pa delovni čas) 9 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 25,2 35,3 31,3 19,2 25,0 38,5 27,6 25,0 28,2 2 - 10,9 14,6 13,3 6,1 12,7 15,5 12,2 10,6 12,0 3 - 6,5 6,8 4,8 3,8 6,4 4,9 5,1 6,1 5,4 4 - 0,9 0,8 0,7 0,4 1,1 1,1 0,5 0,7 0,8 5 - 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,3 0,1 6 - 1,6 1,3 2,8 0,1 1,1 2,9 1,5 2,2 1,8 7 - 0,7 0,7 0,7 0,5 0,2 0,4 0,2 0,6 0,5 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 116. Ali se v organizaciji, kjer ste zaposleni, nadzira točnost vašega prihoda in odhoda z dela? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 4,4 4,7 11,1 2,8 3,8 9,4 7,0 8,0 6,9 2 - da 41,5 54,9 42,5 27,2 42,7 53,8 40,1 37,6 41,9 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 402 13.10.2014 11:52:45 403 117. Ali je vas osebni dohodek določen na osnovi merjenja vašega dela? 1 - ne 2 - da, na osnovi skupinskega merila dela (norma-učinek delavnice, oddelka) 3 - da, na osnovi individualnega merila dela 4 - da, ima oceno kvalitete in uspešnosti izvedbe programa dela 5 - da, dobi premijo, stimulacijo za uspešno in pravočasno opravljeno delo 6 - da, na osnovi drugega merila 7 - ne vem 9 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 12,7 16,8 16,3 8,4 14,4 15,9 16,0 13,8 14,4 2 - 16,9 23,2 17,9 14,9 17,5 20,9 14,6 14,7 17,1 3 - 8,7 9,1 8,2 3,3 5,5 10,7 6,1 7,5 7,3 4 - 2,0 3,9 4,4 1,2 2,6 7,1 3,9 2,9 3,6 5 - 1,9 0,9 2,6 0,6 0,6 2,2 1,4 1,4 1,6 6 - 2,3 3,8 3,2 0,9 4,7 4,8 3,8 4,3 3,5 7 - 1,5 1,9 1,0 0,9 1,2 1,7 1,4 1,0 1,3 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 118. Kolikšen je vaš mesečni osebni dohodek, če izračunate povprečje za zadnje tri mesece? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 96,9 68,9 90,6 92,0 54,2 88,5 76,2 75,6 81,5 996 - ne ve, b.o. 0,5 0,1 0,9 0,0 0,4 0,1 0,3 0,7 0,4 999 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 119. Kolikšen osebni dohodek ste prejeli za zadnji mesec? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 102,8 75,5 98,4 96,4 57,0 98,6 81,6 83,7 88,2 996 - ne ve, b.o. 0,3 0,1 0,7 0,0 0,0 0,2 0,4 0,5 0,3 999 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 120. Ali odplačujete kredite (stanovanjski, potrošniški in podobno)? (Če da) Kolikšen je bil skupni znesek vseh obrokov za zadnji mesec? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 28,2 12,4 21,3 14,1 15,4 15,4 17,2 23,0 19,4 996 - ne ve, b.o. 0,6 0,0 1,5 0,0 0,0 0,8 0,2 0,6 0,6 998 - ne odplačuje, nima kredita 23,1 28,3 21,3 20,6 29,1 34,7 23,9 19,4 24,7 999 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 403 13.10.2014 11:52:45 404 121. Ali ste zadovoljni s svojim osebnim dohodkom, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 13,9 15,7 14,0 9,7 15,6 9,9 15,1 13,0 13,4 2 - v glavnem nezadovoljen 11,0 15,4 14,9 7,8 12,5 16,5 12,2 13,0 13,0 3 - niti nezadovoljen, niti zadovoljen 7,3 12,8 8,4 5,1 7,4 13,8 7,0 5,7 8,1 4 - v glavnem zadovoljen 11,5 13,4 13,8 6,5 9,4 21,6 10,8 11,4 12,4 5 - zelo zadovoljen 2,3 2,3 2,5 1,0 1,5 1,4 1,9 2,5 1,9 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 122. Ali ste v zadnjih treh mesecih kaj zaslužili s honorarnim, dopolnilnim ali popoldanskim delom? (če da) Koliko ste na ta način zaslužili v zadnjih treh mesecih? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 110,1 62,9 67,6 44,3 49,2 47,5 45,4 59,0 62,1 996 - ne ve, b.o. 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,4 0,0 0,1 998 - nič ni zaslužil 42,2 57,2 50,0 28,6 43,4 58,4 43,2 41,3 45,3 999 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 123. Ali ste zadovoljni s svojim delom, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 3,7 3,5 3,4 3,3 4,9 2,4 3,7 2,2 3,4 2 - v glavnem nezadovoljen 4,8 6,8 3,6 4,6 5,2 5,4 3,9 3,9 4,5 3 - niti nezadovoljen, niti zadovoljen 5,4 10,5 5,5 4,9 7,1 7,6 6,0 5,5 6,2 4 - v glavnem zadovoljen 24,2 28,3 26,5 11,8 22,2 39,7 23,1 21,9 24,9 5 - zelo zadovoljen 7,8 10,5 14,5 5,5 7,1 8,1 10,3 12,1 9,8 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 124. V kolikšni meri vam vaše delo omogoča, da pokažete svoje znanje, izkušnje in sposobnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 sploh ne omogoča 6,1 4,3 4,6 3,6 5,7 4,0 4,3 4,3 4,6 2 skoraj nič ne omogoča 4,7 5,8 3,8 2,6 3,2 5,2 4,2 3,6 4,0 3 delno omogoča 13,9 17,9 15,9 9,1 13,3 18,4 11,6 12,8 14,0 4 v glavnem omogoča 15,0 22,8 18,4 9,1 15,7 25,0 16,9 15,7 17,2 5 v celoti omogoča 6,3 8,9 10,8 5,8 8,5 10,6 10,2 9,1 9,0 9 ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 404 13.10.2014 11:52:45 405 125. Ali ima delo, ki ga opravljate, med vašimi sodelavci manjši, enak ali večji ugled kot druga dela? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manjši 9,6 8,3 7,6 5,3 7,9 6,4 9,3 9,2 8,0 2 - enak 24,2 36,6 28,3 16,5 23,4 42,7 25,1 25,0 27,3 3 - večji 8,8 9,0 12,9 5,2 9,9 10,8 7,7 7,0 9,2 8 - ne vem 3,3 5,6 4,8 3,1 5,2 3,5 5,0 4,4 4,4 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 126. V kakšnih odnosih ste bili v zadnjem letu s svojimi: A. nadrejenimi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - v slabih 2,6 2,3 1,1 1,2 1,8 1,6 2,4 1,8 1,8 2 - niti v slabih, niti v dobrih 6,5 6,4 6,1 5,9 5,0 9,8 6,6 6,0 6,6 3 - v dobrih 35,9 49,4 44,5 18,7 39,1 51,6 37,5 36,5 39,2 4 - ni v tem odnosu 0,9 1,5 1,9 4,3 0,5 0,3 0,6 1,3 1,3 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 B. sodelavci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - v slabih 1,0 0,4 0,3 1,0 0,9 0,6 1,3 0,4 0,7 2 - niti v slabih, niti v dobrih 3,4 3,1 3,1 3,6 2,6 4,7 3,7 2,9 3,4 3 - v dobrih 40,6 56,1 49,3 24,4 42,3 57,8 41,8 41,0 44,0 4 - ni v tem odnosu 0,9 0,9 1,1 0,7 0,2 0,4 1,3 0,7 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 C. podrejenimi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - v slabih 1,0 0,2 1,2 1,1 0,3 1,2 0,4 0,7 2 - niti v slabih, niti v dobrih 2,0 2,0 4,3 4,1 1,6 3,4 1,2 2,2 2,7 3 - v dobrih 18,8 22,4 38,3 16,0 27,6 35,6 16,0 24,7 25,9 4 - ni v tem odnosu 24,2 35,2 10,8 8,8 16,3 24,0 28,7 18,2 19,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 127. Koliko vaši sodelavci zaupajo svojim neposredno predpostavljenim? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ne zaupajo 3,0 1,6 1,6 1,5 2,6 1,5 3,2 2,5 2,2 2 - v glavnem ne zaupajo 5,5 5,1 5,1 1,5 4,3 8,2 5,8 6,5 5,4 3 - niti zaupajo, niti ne zaupajo 8,1 9,3 10,0 3,9 8,3 18,7 8,3 7,5 9,4 4 - precej zaupajo 23,2 31,8 27,9 16,5 24,4 30,2 22,4 21,8 24,6 5 - zelo zaupajo 6,2 11,8 9,1 6,6 6,9 4,7 7,5 7,2 7,3 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 405 13.10.2014 11:52:46 406 128. Ali radi hodite na skupne izlete, proslavljate razne obletnice, ali preživljate praznike s člani vašega kolektiva? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - izogibam se takšnih situacij 4,5 5,0 4,3 3,6 3,6 5,2 4,7 4,8 4,5 2 - nimam takšnih potreb 11,8 16,9 11,2 5,5 5,7 9,8 11,4 11,7 10,2 3 - kakor kdaj 12,8 20,0 15,4 9,7 12,1 19,8 12,0 11,5 13,8 4 - rad 10,1 11,5 12,7 7,9 19,4 18,2 10,7 10,0 12,8 5 - zelo rad 6,7 6,2 9,9 3,4 5,7 10,3 8,3 7,5 7,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 129. Ali imate v naslednjih nekaj letih realne možnosti napredovati v vašem poklicu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nima nobenih možnosti 20,6 25,1 23,9 11,8 20,2 30,4 22,6 24,6 22,5 2 - ima malo možnosti 7,9 11,5 8,3 7,7 6,4 9,7 7,0 6,9 7,9 3 - ima nekaj možnosti 8,3 10,1 6,9 3,1 8,4 12,1 7,2 6,6 7,7 4 - ima precej možnosti 6,0 5,0 7,1 2,5 4,9 4,7 5,1 3,7 5,1 5 - ima vse možnosti 1,5 1,6 2,1 1,4 2,7 2,6 2,0 1,0 1,9 8 - ne ve, ali ima kaj možnosti 1,7 6,3 5,3 3,6 3,9 3,8 3,1 2,8 3,7 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 406 13.10.2014 11:52:46 407 130. Ali bi zamenjali sedanjo zaposlitev, če bi se vam za to ponudila priložnost? (če da) Kateri bi bil glavni razlog za to? 1 - fizično in psihično prenaporno delo 2 - slabi pogoji dela, neustrezni delovni čas 3 - slab zaslužek 4 - stanovanje 5 - nima možnosti napredovanja 6 - poslovna neuspešnost organizacije 7 - slabo vodstvo 8 - slabi odnosi v kolektivu 9 - drugo, kaj: 88 - ne bi zamenjal zaposlitve 99 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 5,9 9,3 4,0 3,7 6,4 4,9 7,8 4,6 5,6 2 - 3,8 5,1 4,3 2,7 4,4 5,8 3,4 3,7 4,1 3 - 11,5 10,2 10,9 8,4 12,4 11,3 11,7 9,4 10,9 4 - 1,8 2,1 1,5 1,6 0,6 1,3 1,4 0,8 1,3 5 - 2,6 2,4 1,8 1,9 1,6 1,2 1,3 2,0 1,8 6 - 0,6 0,0 0,5 0,3 0,3 1,1 0,3 0,7 0,5 7 - 0,4 0,3 0,5 0,3 0,3 0,9 0,3 0,4 0,4 8 - 0,3 0,7 0,8 0,2 0,3 1,7 0,5 0,7 0,7 9 - 1,9 2,1 3,6 0,8 1,1 4,8 0,0 2,6 2,2 88 - 17,1 27,4 25,7 10,0 19,2 30,3 20,3 20,6 21,4 99 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 131. Ali bi pustili službo, če bi imeli možnost začeti »na svoje« npr. odpreti obrt ali lokal, prevzeti kmetijo, ipd? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 24,7 32,1 26,6 16,9 31,2 27,8 30,1 27,6 27,0 2 - ni razmišljal, ne ve, neodločen 5,0 8,9 7,3 4,6 6,6 10,1 6,2 5,6 6,7 3 - da 16,3 18,7 19,7 8,6 8,7 25,4 10,9 12,4 15,1 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 407 13.10.2014 11:52:46 408 Nezadovoljstva in konflikti v delovnem okolju 132. Recimo, da bi en del zaposlenih v vaši organizaciji prekinil delo, oziroma stavkal, kaj bi vi storili? 1 - strinjal bi se z njimi in tudi prekinil delo, stavkal 2 - prekinil bi delo le v primeru, če bi problem zadeval tudi mene 3 - opravljal bi svoje delo in se v to ne bi mešal 4 - poskušal bi ostalim razložiti, da je v samoupravljanju prekinitev dela nesprejemljiv način reševanja problemov 5 - kaj drugega, navedite 6 - ne vem, neodločen 9 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,8 9,5 11,3 2,3 6,3 13,9 8,6 6,5 8,7 2 - 5,4 3,8 4,4 3,6 4,2 18,0 6,4 7,0 6,8 3 - 7,7 9,7 8,6 9,4 12,0 6,9 6,8 7,8 8,4 4 - 15,7 22,7 14,6 9,6 16,2 11,1 15,3 15,6 14,6 5 - 1,1 2,1 2,9 0,4 1,0 2,8 1,8 1,7 1,8 6 - 7,2 11,8 11,8 4,9 6,9 10,7 8,2 7,0 8,6 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 133. Ali je v organizaciji, kjer ste zaposleni, v lanskem letu prišlo do kakšne od naštetih oblik izražanja nezadovoljstva zaposlenih? a. prekinitev dela, stavka, štrajk BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 40,8 55,7 48,5 29,0 40,8 56,1 43,3 42,4 44,3 2 - da 5,2 3,9 5,0 1,1 5,7 7,1 3,8 3,2 4,5 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 b. sestanek nekega organa sklican na zahtevo nezadovoljnih delavcev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 32,5 47,5 39,3 25,9 35,0 46,2 35,4 33,8 36,5 2 - da 13,5 12,1 14,3 4,2 11,5 17,1 11,8 11,7 12,4 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 c. pismena oblika izražanja nezadovoljstva (pisanje peticij, pritožb, zbiranje podpisov) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 40,7 53,8 46,4 28,3 39,4 53,9 40,0 39,9 42,4 2 - da 5,3 5,8 7,2 1,8 7,1 9,4 7,2 5,6 6,4 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 408 13.10.2014 11:52:46 409 d. izražanje nezadovoljstva in kritike na raznih javnih sestankih (zbor delavcev, sestanki samoupravnih organov in DPO) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,0 37,2 25,8 22,5 31,6 36,2 23,4 23,3 27,0 2 - da 23,0 22,4 27,8 7,6 14,9 27,1 23,7 22,3 21,8 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 e. glasno izražanje nezadovoljstva in protestov v pogovorih med delavci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 26,1 40,1 26,5 24,3 31,1 34,1 23,9 21,3 27,4 2 - da 19,8 19,5 27,1 5,8 15,5 29,1 23,2 24,3 21,5 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 (Če je prišlo do ene od teh oblik izražanja nezadovoljstva) 134. Kakšno je bilo v tem primeru vase stališče? (V kolikor je bilo več oblik izražanja nezadovoljstva, anketiranec odgovarja za tisto, ki se je nazadnje zgodila) 1 - sodeloval je v tej obliki izražanja nezadovoljstva 2 - ni sodeloval, vendar se je strinjal, solidariziral 3 - ni imel stališča, vseeno mu je 4 - ni se strinjal, vendar ni nič ukrenil 5 - aktivno se je zoperstavil 8 - ni bilo takih oblik izražanja nezadovoljstva 9 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,4 8,6 10,6 2,9 6,4 15,6 10,3 11,3 9,6 2 - 8,6 9,4 10,4 2,2 5,8 12,6 9,1 8,3 8,5 3 - 3,6 3,0 6,4 1,8 3,5 3,9 4,3 3,5 4,0 4 - 3,9 4,0 4,9 2,2 3,9 3,2 3,5 3,7 3,8 5 - 2,4 2,8 2,7 1,4 2,2 1,8 2,4 2,3 2,3 8 - 18,9 31,8 18,5 19,6 24,7 26,1 17,6 16,4 20,6 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 135. Ali v organizaciji, kjer ste zaposleni, prihaja do naslednjih pojavov: a. pogosto jemanje bolniških BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 27,3 33,6 33,2 20,1 30,0 44,0 27,5 27,4 30,5 2 - da 18,7 26,0 20,3 9,9 16,5 19,3 19,6 18,2 18,3 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 409 13.10.2014 11:52:47 410 b. odsotnost z dela BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,1 37,3 40,7 23,3 32,4 50,8 29,8 32,1 35,0 2 - da 14,9 22,3 12,9 6,8 14,1 12,5 17,4 13,5 13,8 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 c. zapuščanje delovnega mesta v toku delovnega časa, zamujanje na delo in predčasno odhajanje z dela BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,2 40,4 36,5 23,6 33,5 46,7 29,4 28,7 33,4 2 - da 15,7 19,2 17,1 6,5 13,0 16,6 17,8 16,9 15,4 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 d. upočasnjenje tempa dela BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 35,7 47,2 42,9 24,9 35,8 51,0 35,1 34,4 38,2 2 - da 10,3 12,3 10,7 5,2 10,7 12,3 12,0 11,1 10,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 e. nepazljivost, slabo delo, malomarnost BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,7 43,8 37,4 25,1 36,0 46,7 32,5 29,9 35,1 2 - da 14,2 15,8 16,2 4,9 10,5 16,5 14,6 15,7 13,8 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 f. namerno uničevanje strojev, opreme, inventarja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 43,8 56,8 51,4 29,0 44,4 61,1 44,4 43,3 46,7 2 - da 2,1 2,8 2,2 1,0 2,1 2,1 2,7 2,3 2,2 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 410 13.10.2014 11:52:47 411 (Če prihaja vsaj do enega od teh pojavov) 136. Kaj mislite, zakaj prihaja do takšnih pojavov? 1 - zaradi pomanjkanja delovne discipline in zavesti 2 - zaradi dopolnilnega, popoldanskega, sezonskega dela 3 - s tem zaposleni izražajo nezadovoljstvo in protest 4 - ne vem 8 - ne prihaja do taksnih pojavov 9 - ni zaposlen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 14,1 19,3 15,2 8,9 11,7 20,3 15,0 12,7 14,5 2 - 3,8 4,8 4,3 0,9 3,1 2,3 4,4 5,8 3,7 3 - 5,1 5,5 5,1 0,7 4,6 5,0 5,7 5,9 4,8 4 - 4,6 5,2 7,9 2,2 5,2 6,6 4,3 4,8 5,3 8 - 18,4 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 (Če prihaja vsaj do enega od teh pojavov) 137. Kaj menite, na kakšen način bi lahko preprečili tako obnašanje? (možnih je več odgovorov) a1. z višjimi dohodki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 15,5 19,9 19,3 6,0 12,4 23,6 19,3 17,8 17,0 3 - da 11,8 15,0 13,1 6,7 12,2 10,6 10,1 11,4 11,3 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 a2. s pravičnejšim nagrajevanjem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,6 23,0 20,7 7,8 17,3 21,2 17,9 17,6 17,8 3 - da 10,6 11,9 11,7 4,9 7,3 12,9 11,6 11,6 10,4 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 a3. z denarnimi kaznimi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 24,5 31,1 28,6 10,8 19,8 29,3 25,4 24,8 24,4 3 - da 2,7 3,8 3,9 1,9 4,8 4,9 4,1 4,4 3,9 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 411 13.10.2014 11:52:47 412 a4. z zamenjavo nesposobnega vodstva BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 21,4 29,1 24,8 9,9 19,1 26,1 24,1 22,1 22,0 3 - da 5,9 5,8 7,7 2,8 5,5 8,1 5,3 7,1 6,2 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 a5. z možnostjo odpustitve delavcev, ki to počno BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 24,2 29,9 27,8 11,2 20,7 27,1 25,3 24,9 24,0 3 - da 3,1 5,0 4,7 1,5 3,9 7,1 4,1 4,3 4,2 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 a6. z boljšo organizacijo dela BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,7 22,6 18,7 10,1 18,6 17,7 19,5 16,4 17,5 3 - da 10,5 12,3 13,7 2,6 6,0 16,4 9,9 12,7 10,8 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 a7. s poostreno kontrolo in disciplinskimi ukrepi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 18,7 22,0 21,9 11,0 13,6 20,5 19,6 18,0 18,3 3 - da 8,5 12,9 10,6 1,7 11,0 13,7 9,9 11,2 9,9 8 - ne prihaja do takšnih pojavov 18,8 24,7 21,1 17,3 21,9 29,1 17,7 16,4 20,6 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 138. Ali ste zaposleni v družbenem sektorju, ali pri zasebniku? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - v družbenem sektorju 45,3 59,1 51,7 28,9 45,6 61,2 46,8 44,8 47,7 2 - pri zasebniku 0,7 0,5 1,9 1,2 0,9 2,0 0,3 0,8 1,1 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 412 13.10.2014 11:52:47 413 poteki napredovanja; nagrajevanje, delitev dohodka; odločanje o investicijah - vpliv V delovnih organizacijah se odloča o vprašanjih, ki so pomembna za večino delavcev. Zanima nas, kako ste vi sodelovali pri reševanju nekaterih takšnih vprašanj. 139. A. Ali veste, kako je bil izbran vas nadrejeni (šef)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,6 32,5 24,7 17,9 26,8 31,3 22,0 19,7 24,3 2 - da 21,7 25,9 27,0 11,0 18,7 29,9 24,8 25,1 23,4 6 - nima nadrejenega 0,0 0,7 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 B. Ali ste se takrat z vašimi sodelavci pogovarjali o izboru vašega nadrejenega (šefa)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,3 7,5 7,7 3,0 4,6 8,1 6,0 7,9 6,4 2 - da 15,5 18,4 19,3 7,9 14,1 21,7 18,9 17,2 16,9 6 - nima nadrejenega 0,0 0,7 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 8 - nič ne ve o tem 23,6 32,5 24,7 17,9 26,8 31,3 22,0 19,7 24,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 C. Ali ste se udeležili kakega sestanka, na katerem se je govorilo o izboru vašega nadrejenega (šefa)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 10,1 8,9 11,7 3,7 8,3 13,7 9,7 10,7 9,9 2 - da 11,6 17,0 15,3 7,3 10,4 16,2 15,1 14,4 13,4 6 - nima nadrejenega 0,0 0,7 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 8 - nič ne ve o tem 23,6 32,5 24,7 17,9 26,8 31,3 22,0 19,7 24,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 413 13.10.2014 11:52:47 414 (Če je bil na sestanku) D. Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje stališče (mnenje, kritiko, oceno, predlog) o izboru vašega nadrejenega (šefa)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 4,1 5,0 4,9 1,8 2,5 4,8 4,1 4,5 4,0 2 - da 7,5 12,1 10,4 5,5 7,8 11,4 11,0 9,9 9,5 6 - nima nadrejenega 0,0 0,7 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 7 - ni bil na sestanku 10,1 8,9 11,7 3,7 8,3 13,7 9,7 10,7 9,9 8 - nič ne ve o tem 23,6 32,5 24,7 17,9 26,8 31,3 22,0 19,7 24,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 E. Kaj menite, ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na izbor vašega nadrejenega (šefa)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 14,4 13,7 16,0 5,2 10,8 16,7 13,5 14,2 13,4 2 - malo vpliva 3,7 6,2 5,4 2,3 4,8 8,0 6,5 5,6 5,4 3 - precej vpliva 1,8 2,3 3,4 1,9 1,4 3,1 2,3 2,5 2,4 6 - nima nadrejenega 0,0 0,7 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 7 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 1,8 3,8 2,1 1,6 1,7 2,0 2,5 2,8 2,2 8 - nič ne ve o tem 23,6 32,5 24,7 17,9 26,8 31,3 22,0 19,7 24,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 140. A. Ali kaj veste o problemih in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v vaši TOZD/DO? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 20,6 29,9 23,1 17,9 26,1 23,4 17,5 15,6 21,2 2 - da 24,7 29,1 28,6 11,0 19,5 37,8 29,3 29,1 26,5 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 B. Ali ste se o problemih in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov pogovarjali s sodelavci? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,7 1,6 2,1 0,7 0,7 2,2 1,6 1,7 1,6 2 - da 23,0 27,5 26,5 10,2 18,8 35,6 27,7 27,4 24,9 8 - nič ne ve o tem 20,6 29,9 23,1 17,9 26,1 23,4 17,5 15,6 21,2 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 414 13.10.2014 11:52:48 415 C. Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o tem? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,1 4,4 4,8 1,6 3,6 8,2 4,1 4,2 4,3 2 - da 21,6 24,7 23,8 9,4 15,9 29,6 25,2 25,0 22,2 8 - nič ne ve o tem 20,6 29,9 23,1 17,9 26,1 23,4 17,5 15,6 21,2 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 (Če je bil na sestanku) D. Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje stališče (mnenje, kritiko, oceno, predlog) o pravilniku in problemih delitve osebnih dohodkov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,4 4,7 6,6 1,4 4,3 8,2 5,4 6,3 5,6 2 - da 15,1 20,0 17,2 8,0 11,6 21,4 19,8 18,7 16,5 7 - ni bil na sestanku 3,1 4,4 4,8 1,6 3,6 8,2 4,1 4,2 4,3 8 - nič ne ve o tem 20,6 29,9 23,1 17,9 26,1 23,4 17,5 15,6 21,2 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 E. Kaj menite, ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na reševanje teh problemov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 11,1 9,7 12,4 4,1 9,5 15,4 12,4 12,3 11,3 2 - malo vpliva 8,0 10,1 9,2 3,2 5,7 14,6 10,0 9,7 8,9 3 - precej vpliva 3,3 4,6 4,3 2,4 2,3 4,3 4,1 3,2 3,6 7 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 2,2 4,8 2,7 1,2 1,9 3,5 2,7 4,1 2,8 8 - nič ne ve o tem 20,6 29,9 23,1 17,9 26,1 23,4 17,5 15,6 21,2 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 141. A. Ali veste, če se je v vaši TOZD/DO v zadnjem času razpravljalo o načrtu investicije v nove zgradbe, opremo, stroje, ipd? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,4 36,6 31,4 20,0 29,8 20,4 21,9 17,0 24,6 2 - da 21,9 22,4 20,3 8,9 15,7 40,8 25,0 27,7 23,1 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 415 13.10.2014 11:52:48 416 B. Ali ste se o tem kaj pogovarjali s sodelavci v TOZD/DO? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,1 5,6 3,2 1,7 3,5 6,3 5,4 6,8 4,7 2 - da 15,8 16,8 17,2 7,1 12,2 34,5 19,6 20,9 18,4 8 - nič ne ve o tem 23,4 36,6 31,4 20,0 29,8 20,4 21,9 17,0 24,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 C. Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o tem? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 7,0 7,4 4,3 2,2 5,8 14,4 7,2 9,5 7,2 2 - da 14,9 15,0 16,0 6,7 10,0 26,4 17,7 18,2 16,0 8 - nič ne ve o tem 23,4 36,6 31,4 20,0 29,8 20,4 21,9 17,0 24,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 (Če je bil na sestanku) D. Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče (mnenje, oceno, kritiko, predlog) o tem? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 5,5 2,7 5,3 1,0 2,5 9,5 5,2 6,2 5,0 2 - da 9,4 12,3 10,7 5,6 7,5 16,9 12,5 12,1 10,9 7 - ni se udeležil nobenega sestanka 7,0 7,4 4,3 2,2 5,8 14,4 7,2 9,5 7,2 8 - nič ne ve o tem 23,4 36,6 31,4 20,0 29,8 20,4 21,9 17,0 24,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 E. Ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na oblikovanje predlogov in na odločanje o investicijah? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 12,5 8,3 10,1 3,8 10,6 23,3 12,1 14,4 12,3 2 - malo vpliva 5,7 5,4 5,0 2,0 4,0 10,9 7,9 6,8 6,1 3 - precej vpliva 2,2 5,4 3,6 1,8 3,8 3,0 2,4 2,6 7 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 1,5 3,4 1,6 1,2 1,2 2,8 1,9 4,2 2,1 8 - nič ne ve o tem 23,4 36,6 31,4 20,0 29,8 20,4 21,9 17,0 24,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 416 13.10.2014 11:52:48 417 142. A. Ali kaj veste o problemih delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov v vaši TOZD/DO? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 20,9 29,8 23,0 20,0 27,8 22,3 18,8 14,8 21,6 2 - da 24,4 29,3 28,7 8,9 17,8 39,0 28,0 30,0 26,1 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 B. Ali ste se o problemih delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov pogovarjali s sodelavci? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,5 2,6 3,4 1,0 2,1 4,8 3,3 4,6 3,3 2 - da 20,9 26,7 25,4 7,9 15,6 34,1 24,7 25,4 22,8 8 - nič ne ve o tem 20,9 29,8 23,0 20,0 27,8 22,3 18,8 14,8 21,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 C. Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o tem? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 7,2 6,7 8,7 2,3 6,5 19,5 6,3 9,7 8,6 2 - da 17,1 22,6 20,0 6,7 11,2 19,5 21,7 20,3 17,5 8 - nič ne ve o tem 20,9 29,8 23,0 20,0 27,8 22,3 18,8 14,8 21,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 (Če je bil na sestanku) D. Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče (mnenje, oceno, kritiko, predlog) o tem? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 4,1 3,9 5,2 0,6 2,8 4,3 4,9 4,2 3,9 2 - da 13,0 18,7 14,8 6,1 8,5 15,2 16,8 16,1 13,6 7 - ni se udeležil nobenega sestanka 7,2 6,7 8,7 2,3 6,5 19,5 6,3 9,7 8,6 8 - nič ne ve o tem 20,9 29,8 23,0 20,0 27,8 22,3 18,8 14,8 21,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 417 13.10.2014 11:52:48 418 E. Ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na reševanje problema delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov v vasi TOZD/D0? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 14,0 13,4 15,6 3,7 10,2 23,1 14,1 15,1 14,1 2 - malo vpliva 6,3 7,9 7,0 2,2 4,4 9,1 7,9 6,7 6,5 3 - precej vpliva 2,5 5,8 4,0 2,0 1,9 3,7 4,1 4,6 3,5 7 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 1,6 2,1 2,1 1,0 1,3 3,1 1,9 3,6 2,1 8 - nič ne ve o tem 20,9 29,8 23,0 20,0 27,8 22,3 18,8 14,8 21,6 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 143. Ali ste kdaj nastopili proti kakemu negativnemu pojavu, ki ste ga opazili v vaši TOZD/DO? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 25,9 29,8 29,4 18,4 29,8 38,4 21,0 21,1 26,7 2 - da, enkrat 4,7 7,1 4,1 4,1 5,5 6,4 8,1 5,1 5,6 3 - da, večkrat 14,7 22,1 18,2 6,4 10,3 16,5 17,7 18,5 15,5 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 144. (Če ne) A. Zakaj niste nastopili? (vpiši odgovor anketiranca) 1 - ni bilo možnosti, priložnosti 2 - nima smisla, se ne izplača, ni učinka 3 - ni dovolj znanja 4 - ni dovolj dolgo v TOZD/DO 5 - ni znal nastopiti, ni vešč nastopanja 6 - ni bilo v njegovem interesu, ni bil osebno prizadet 7 - ne zanimajo ga problemi v TOZD/DO 8 - ni bil pozvan, ni kompetenten 9 - raje je tiho, ni tak človek 10 - raje se ne izpostavlja, da se ne bi komu zameril in občutil posledice 11 - ni aktiven, ne hodi na sestanke, nima časa 12 - se ne želi mešati v politiko in odnose delovne organizacije 95 - ni nastopil in ni navedel razloga 96 - drugo 97 - ni bilo negativnih pojavov 98 - nastopil je 99 - ni zaposlen v družbenem sektorju VREDNOTE-9.indb 418 13.10.2014 11:52:48 419 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,5 1,5 1,4 0,2 1,2 1,0 1,0 0,8 1,0 2 - 1,8 1,3 1,4 0,4 2,6 2,3 1,9 2,9 1,9 3 - 0,3 0,1 0,2 0,1 0,0 0,9 0,4 0,3 0,3 4 - 0,2 0,5 0,2 0,0 0,8 1,1 0,7 0,7 0,5 5 - 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,2 0,1 0,0 0,1 6 - 0,3 0,4 0,3 0,1 0,3 0,7 0,2 0,2 0,3 7 - 0,1 0,3 0,4 0,1 0,5 0,4 0,7 0,5 0,4 8 - 0,3 0,1 0,2 0,2 0,5 1,5 0,3 0,2 0,4 9 - 0,3 0,1 0,2 0,1 0,3 1,0 0,4 0,4 0,4 10 - 0,8 0,8 0,7 0,3 1,6 0,9 1,4 1,2 1,0 11 - 0,6 0,7 0,7 0,9 0,3 0,0 0,8 0,9 0,6 12 - 0,3 0,4 0,4 0,0 0,5 0,0 0,7 1,4 0,5 95 - 1,8 0,4 2,9 0,6 2,1 1,1 0,7 1,3 1,5 96 - 1,0 0,5 2,9 0,2 0,1 2,0 0,6 1,1 1,2 97 - 17,1 22,6 17,5 15,7 18,8 25,4 11,3 9,4 16,7 98 - 19,5 29,3 22,4 10,1 15,8 22,9 25,8 23,7 21,0 99 - 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 (Če da) B. Kako ste nastopili? (vpiši odgovor anketiranca) 1 - informiral se je in pogovoril o tem, odšel je do odgovornih 2 - s kritiko in opozarjanjem na napake in nestorjena dejanja 3 - s pisno iniciativo, predlogom, argumentom 4 - na organiziran način, s sodelovanjem pri odločanju in na sestankih 5 - javno predstavil svoje mnenje 95 - nastopil je, a ni navedel kako 96 - drugo 98 - ni nastopil, ni bilo negativnih pojavov 99 - ni zaposlen v družbenem sektorju BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 1,1 2,1 2,2 0,4 0,8 5,9 0,7 2,8 2,0 2 - 6,3 9,9 5,5 3,3 6,0 5,4 6,1 4,5 5,6 3 - 2,2 1,6 1,7 0,3 3,1 3,8 1,5 0,5 1,9 4 - 5,7 12,2 8,4 5,1 3,6 2,0 4,7 11,1 6,2 5 - 2,6 2,8 2,3 0,7 1,9 0,0 9,8 4,0 3,2 95 - 1,6 0,0 2,4 0,2 1,5 0,2 1,8 1,1 1,3 96 - 1,1 0,4 2,7 0,6 0,0 5,6 1,5 0,9 1,8 98 - 24,7 29,9 26,7 18,4 28,7 38,1 20,7 19,9 25,7 99 - 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 419 13.10.2014 11:52:49 420 Vloge v samoupravnih organih, sindikatu, delegacijah itd. 145. Ali ste sedaj, oziroma ali ste bili kdaj prej član delavskega sveta ali kakšnega drugega samoupravnega organa (odbora, komisije) v TOZD/DO? A. delavski svet BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli ni bil 30,0 38,8 33,2 17,1 30,5 37,9 26,7 24,0 29,5 2 - bil je, sedaj ni 10,5 14,5 13,1 5,9 10,8 16,8 15,6 15,2 12,9 3 - ni bil, sedaj je 1,5 1,1 1,2 1,8 1,3 1,3 0,9 1,1 1,3 4 - bil je in je sedaj 3,3 4,7 4,1 4,1 3,1 5,3 3,6 4,5 4,0 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 B. drugi samoupravni organi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli ni bil 30,4 35,7 33,5 19,2 32,2 35,5 26,3 24,3 29,6 2 - bil je, sedaj ni 9,3 13,2 9,3 3,9 8,2 13,8 13,7 12,8 10,5 3 - ni bil, sedaj je 1,2 2,0 1,7 1,7 2,3 2,9 1,6 1,6 1,9 4 - bil je in je sedaj 4,4 8,2 7,2 4,1 2,9 9,0 5,1 6,1 5,8 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 (Če je bil, ali če je član) 146. Ali ste bili, oziroma ali ste sedaj predsednik katerega od teh organov? 1 - nikoli ni bil član kakšnega samoupravnega organa 2 - nikoli ni bil predsednik kakšnega od teh organov 3 - bil je predsednik, sedaj ni več 4 - do sedaj ni bil predsednik, sedaj je 5 - bil je predsednik in je tudi sedaj 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 25,2 30,7 28,7 18,4 28,6 30,0 22,1 19,5 25,3 2 - 13,9 18,7 14,4 5,7 11,3 21,1 16,1 16,2 14,6 3 - 4,2 7,1 6,2 3,3 4,4 7,0 6,2 6,5 5,6 4 - 0,7 1,3 1,1 0,4 0,5 1,0 1,1 1,1 0,9 5 - 1,2 1,2 1,3 1,2 0,8 2,1 1,3 1,4 1,3 9 - 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 420 13.10.2014 11:52:49 421 147. Ali imate oziroma ste imeli v zadnjih dveh letih kakšno funkcijo v sindikalni organizaciji v vaši TOZD/DO? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni imel in tudi nima funkcije 38,6 49,8 43,8 24,9 40,1 49,1 36,2 36,7 39,7 2 - v zadnjih dveh letih je imel funkcijo, sedaj je nima 4,5 5,5 4,9 2,5 3,7 7,2 7,4 5,2 5,2 3 - do sedaj ni imel, sedaj ima funkcijo 0,7 0,9 1,2 0,4 0,8 2,4 1,4 1,2 1,2 4 - imel prej in sedaj 1,5 2,8 1,9 1,0 1,0 2,5 1,9 1,7 1,7 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 148. Ali ste, oz. ali ste bili član ali predsednik delegacije vaše TOZD/DO za občinsko skupščino, ali skupščino SIS? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni član, nikoli ni bil 37,9 49,7 42,7 25,1 39,8 45,5 36,2 33,1 38,4 2 - bil je član, sedaj ni 4,2 5,9 4,9 1,5 3,4 9,3 6,9 7,8 5,6 3 - sedaj je član delegacije 2,9 3,1 3,6 2,0 2,1 6,1 3,5 3,6 3,4 4 - sedaj je predsednik 0,3 0,4 0,5 0,3 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 149. Ali ste se kot delegat vaše TOZD/DO udeležili kakšnega sestanka občinske skupščine ali skupščine SIS? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne, nikoli 1,6 2,1 1,9 0,7 1,6 2,8 2,2 4,5 2,2 2 - da, enkrat 0,6 0,9 1,5 0,3 0,8 2,3 2,7 1,1 1,4 3 - da, večkrat 5,2 6,3 5,6 2,8 3,4 10,7 5,8 6,1 5,8 8 - ni član ali predsednik delegacije 37,9 49,7 42,7 25,1 39,8 45,5 36,2 33,0 38,4 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 150. Ali delate v svobodnem poklicu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,9 100,0 99,5 99,6 99,7 99,9 99,7 99,7 99,7 2 - da 0,1 0,0 0,5 0,4 0,3 0,1 0,3 0,3 0,3 VREDNOTE-9.indb 421 13.10.2014 11:52:49 422 reSpONDeNti V SVOBODNih pOklicih 151. Kateri svobodni poklic imate? 1 - rudar 2 - odvetnik 3 - umetnik 4 - prevajalec, tolmač 6 - arhitekt 7 - estradni umetnik 8 - duhovnik 9 - nima svobodnega poklica Podatki so v datoteki! 152. Ali ste bili, preden ste začeli delati v svobodnem poklicu, kdaj zaposleni? Podatki so v datoteki! (Če je bil zaposlen) 153. A. Kakšno delo (poklic) ste opravljali? Povejte naziv delovnega mesta oz. poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. Glej klasifikacijo pri vpr. 4. Podatki so v datoteki! 153. B. V kateri dejavnosti ste bili zaposleni? Glej klasifikacijo pri vpr. 82. Podatki so v datoteki! 154. Koliko let delovne dobe imate? A. Skupna delovna doba: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 25,7 - 16,8 6,5 16,7 19,7 12,9 8,5 14,4 B. Delovna doba v svobodnem poklicu: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 25,67 - 14,36 6,83 16,67 19,33 8,88 4,67 12,52 155. Koliko zaslužite povprečno na mesec, če računate povprečje za zadnje tri mesece? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 382,0 - 89,1 82,5 65,2 43,3 96,3 81,7 101,5 VREDNOTE-9.indb 422 13.10.2014 11:52:49 423 156. Koliko pa ste zaslužili v zadnjem mesecu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 80,0 - 21,6 75,8 47,7 46,7 114,3 60,0 58,6 157. Kolikšna je vrednost sredstev, s katerimi opravljate svobodni poklic, ki so vaša last? Poskušajte oceniti, koliko bi dobili v primeru, če bi jih danes prodali. A. Vrednost opreme, delovnih sredstev: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje - - 114,0 157,8 50,0 200,0 39,2 293,3 118,6 B. Vrednost prostorov, objekta, lokala, v katerem opravljate svobodni poklic; BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje - - - 216,4 - 100,0 - 197,0 158. Koliko ur na teden povprečno delate v svobodnem poklicu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 19,3 - 63,6 17,5 15,8 30,7 29,3 36,3 36,8 159. Koliko davka ste plačali v preteklem letu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 0,0 - 13,9 117,2 45,0 13,3 24,0 45,0 41,8 160. Ali ste zadovoljni s svojim zaslužkom v svobodnem poklicu, ali niste? Podatki so v datoteki! 161. Ali ste zadovoljni s svojim delom v svobodnem poklicu, ali niste? Podatki so v datoteki! 162. V kolikšni meri vam vaše delo v svobodnem poklicu omogoča, da pokažete svoje znanje in sposobnosti? Podatki so v datoteki! 163. Ali nameravate še naprej ostati v svobodnem poklicu, ali se nameravate zaposliti? Podatki so v datoteki! 164. Navedite glavne probleme, s katerimi se srečujete pri opravljanju svoje dejavnosti: Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 423 13.10.2014 11:52:49 424 165. Ali imate vi, ali kdo od članov vašega gospodinjstva obrt? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nihče 96,3 96,0 95,0 96,0 94,3 94,9 96,1 97,3 95,7 2 - da, nekdo od članov gospodinjstva 2,4 2,0 3,1 3,2 4,2 2,7 2,2 1,9 2,8 3 - da, anketiranec 1,4 2,0 1,9 0,8 1,6 2,4 1,6 0,8 1,6 OBrtNiki 166. S katero dejavnostjo se ukvarjate? 1 - izdelovanje izdelkov iz plastičnih mas 2 - izdelovanje kovinskih proizvodov 3 - izdelava in popravilo izdelkov iz lesa 4 - izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov 5 - izdelava in popravilo usnjenih in gumarskih izdelkov 6 - izdelava papirne galanterije 7 - izdelava in prodaja prehrambenih proizvodov 8 - izdelava in popravilo električnih strojev in naprav 9 - popravilo in vzdrževanje gospodinjskih aparatov in predmetov 10 - popravilo in vzdrževanje radia, TV, hi-fi, videa 11 - popravilo in vzdrževanje finomehanike 12 - popravilo in vzdrževanje motornih vozil 13 - transportne in mehanične storitve 14 - gradbeništvo (tesarji, zidarji, krovci) 15 - inštalaterji (vodovod, elektro, centralno ogrevanje) 16 - slikopleskarji, polagalci podov 17 - frizerske in kozmetične storitve 18 - pranje, čiščenje, barvanje oblačil in obutve 19 - gostinstvo in turizem 20 - fotografiranje, fotokopiranje, razmnoževanje 98 - drugo 99 - ni obrtnik Podatki so v datoteki! Skupen delež obrtnikov: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1,4 2,0 2,0 0,8 1,6 2,4 1,6 0,8 1,6 VREDNOTE-9.indb 424 13.10.2014 11:52:49 425 167. Ali svojo obrt opravljate v stroki, za katero ste se izšolali oziroma izučili? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,2 0,5 0,5 0,1 0,6 0,7 0,5 0,3 0,5 2 - da 0,9 1,1 1,3 0,5 0,8 1,5 0,9 0,5 1,0 8 - ni se šolal za določeno stroko 0,2 0,4 0,1 0,2 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 168. Ali ste bili, preden ste se začeli ukvarjati z obrtjo, kje zaposleni? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,6 0,7 0,6 0,6 1,3 0,4 0,8 0,2 0,6 2 - da 0,7 1,3 1,4 0,2 0,3 2,0 0,8 0,6 0,9 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 (Če je bil zaposlen) 169. Kakšno delo (poklic) ste opravljali? Povejte naziv delovnega mesta oz. poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. Glej klasifikacijo pri vpr. 4. Podatki so v datoteki! (Če je bil zaposlen) 170. V kateri dejavnosti ste bili zaposleni? Glej klasifikacijo pri vpr. 82. Podatki so v datoteki! 171. Koliko let delovne dobe imate? a. skupna delovna doba: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 13,0 9,9 18,5 9,9 15,3 16,3 16,3 13,3 15,4 99 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 b. delovna doba v obrti: let BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 8,9 5,1 12,2 9,2 13,0 8,6 11,4 9,6 10,4 99 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 172. Koliko delavcev zaposlujete - če sebe ne štejete? a. Število vseh, ki jih zaposlujete (vštevši člane vašega gospodinjstva) Podatki so v datoteki! b. število članov vašega gospodinjstva, ki jih zaposlujete Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 425 13.10.2014 11:52:50 426 173. Koliko ste zaslužili povprečno na mesec, če računate povprečje za zadnje tri mesece? Podatki so v datoteki! 174. Koliko pa ste zaslužili v zadnjem mesecu? Podatki so v datoteki! 175. Kolikšna je vrednost sredstev, s katerimi opravljate svojo obrt in ki so vaša last? Poskušajte oceniti, koliko bi dobili v primeru, če bi jih danes prodali. a. Vrednost opreme, delovnih sredstev, strojev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 618,7 289,4 466,4 137,9 229,0 738,2 568,1 283,2 491,0 b. Vrednost prostorov, objekta, lokala, v katerem opravljate obrt? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 865,0 745,7 701,3 335,3 817,7 859,4 421,9 545,3 685,1 176. Koliko ur na teden povprečno delate v svoji obrti? Število ur BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 46,4 57,0 46,6 45,7 41,4 50,7 52,3 40,4 47,6 177. Koliko davka ste plačali v preteklem letu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 76,0 20,8 55,9 130,8 55,3 86,2 64,4 90,3 68,4 178. Ali ste zadovoljni s svojim zaslužkom v obrti, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 0,1 0,3 0,2 0,1 0,1 0,4 0,3 0,2 0,2 2 - v glavnem nezadovoljen 0,3 0,4 0,3 0,2 0,2 0,5 0,3 0,1 0,3 3 - niti - niti 0,3 0,4 0,2 0,1 0,6 0,6 0,3 0,2 0,3 4 - v glavnem zadovoljen 0,5 0,8 1,0 0,4 0,4 0,7 0,6 0,3 0,6 5 - zelo zadovoljen 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 VREDNOTE-9.indb 426 13.10.2014 11:52:50 427 179. V kolikšni meri vam vaše delo v obrti omogoča, da pokažete svoje znanje, izkušnje in sposobnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ne omogoča 0,0 0,4 0,3 0,1 0,0 0,2 0,0 0,2 0,1 2 - skoraj nič ne omogoča 0,0 0,3 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 3 - delno omogoča 0,6 0,1 0,5 0,2 0,7 0,5 0,2 0,2 0,4 4 - v glavnem omogoča 0,4 0,8 0,7 0,4 0,3 0,7 0,7 0,2 0,5 5 - v celoti omogoča 0,2 0,4 0,5 0,1 0,4 0,8 0,4 0,3 0,4 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 180. Ali ste zadovoljni s svojim delom v obrti, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 0,0 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3 0,2 2 - v glavnem nezadovoljen 0,1 0,3 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 3 - niti - niti 0,2 0,1 0,4 0,1 0,5 0,2 0,3 0,0 0,3 4 - v glavnem zadovoljen 0,7 0,9 0,8 0,5 0,5 1,3 0,5 0,3 0,7 5 - zelo zadovoljen 0,3 0,5 0,3 0,1 0,3 0,4 0,4 0,1 0,3 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 181 a. Ali nameravate v naslednjih dveh letih kupiti nove stroje, opremo, zgraditi ali obnoviti prostore, delavnico, lokal? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,9 1,9 1,1 0,4 1,2 1,1 1,2 0,6 1,0 2 - da 0,5 0,1 0,9 0,4 0,4 1,3 0,5 0,2 0,6 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 b. Ali nameravate v naslednjih dveh letih zaposliti nove delavce? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,8 1,9 1,4 0,6 1,3 1,6 1,2 0,6 1,1 2 - da 0,5 0,1 0,6 0,2 0,3 0,8 0,5 0,2 0,4 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 (Če je na vprašanje 181. a. in 181. b. odgovoril »ne«) c. Ali nameravate v naslednjih dveh letih opustiti obrt in se zaposliti v družbenem sektorju? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,9 1,6 1,6 0,7 1,1 1,6 1,4 0,6 1,2 2 - da 0,1 0,3 0,2 0,1 0,4 0,4 0,2 0,2 0,2 8 - kupil bo nove stroje, opremo in/ali zaposlil nove delavce 0,3 0,1 0,2 0,1 0,4 0,1 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 VREDNOTE-9.indb 427 13.10.2014 11:52:50 428 182. S katerimi problemi se srečujete pri opravljanju vaše obrti? (možnih več odgovorov) a1. Predpisi ne dovoljujejo zaposlovanja večjega števila delavcev. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,1 1,2 1,5 0,7 1,2 2,1 1,3 0,8 1,3 3 - da 0,0 0,0 0,3 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a2. Previsoki davki. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,3 0,3 0,7 0,1 0,7 1,1 0,6 0,4 0,6 3 - da 0,7 0,9 1,1 0,6 0,6 1,1 0,7 0,4 0,8 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a3. Ni dovolj možnosti za prodajo (plasma) proizvodov, uslug. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,7 0,8 1,6 0,4 1,0 1,9 1,1 0,7 1,1 3 - da 0,3 0,4 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 0,1 0,3 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a4. Težave pri nabavi osnovnih sredstev, repromateriala (stroji, orodje) itd. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,9 0,5 0,9 0,4 1,0 1,3 0,8 0,5 0,8 3 - da 0,2 0,7 0,9 0,2 0,3 0,9 0,6 0,3 0,6 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a5. Nezaupanje in pomanjkanje podpore s strani občinskega vodstva. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,7 0,9 1,2 0,4 1,1 1,6 1,1 0,6 1,0 3 - da 0,3 0,3 0,6 0,2 0,2 0,7 0,2 0,2 0,4 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a6. Visoka inflacija. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,6 0,5 0,8 0,2 0,9 0,9 0,9 0,4 0,7 3 - da 0,4 0,7 1,0 0,4 0,4 1,3 0,4 0,4 0,7 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 VREDNOTE-9.indb 428 13.10.2014 11:52:50 429 a7. Pogosto spreminjanje zakonskih predpisov in politike do obrtnikov. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,6 0,5 0,9 0,6 0,9 1,2 1,0 0,7 0,8 3 - da 0,4 0,7 0,9 0,1 0,4 1,1 0,4 0,1 0,5 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a8. Kreditna politika (kreditiranje malega gospodarstva). BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 0,8 0,9 1,3 0,6 1,3 1,3 1,2 0,7 1,1 3 - da 0,2 0,3 0,5 0,1 0,0 0,9 0,2 0,1 0,3 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 a9. Drugo, kaj: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,0 0,9 1,7 0,7 1,2 2,0 1,3 0,7 1,3 3 - da 0,1 0,3 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 8 - nima problemov 0,3 0,8 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 9 - ni obrtnik 98,6 98,0 98,0 99,2 98,4 97,6 98,4 99,2 98,4 kmetje lastnina kmetije, obdelovalne površine 183. Ali ima vaše gospodinjstvo kmetijo oziroma obdelovalno zemljo, ki predstavlja pomemben dodaten vir za preživljanje? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 2 - da 36,2 14,1 24,0 37,2 30,6 22,6 36,1 30,8 29,8 184. a. Koliko zemlje imate (na kmetiji)? arov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 370,5 433,1 456,3 317,9 286,8 703,8 472,5 437,7 426,9 b. Koliko od tega je obdelovalne zemlje (polja, travniki, sadovnjaki, vinogradi)? arov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 267,3 227,6 347,4 254,9 236,7 359,1 326,2 428,1 313,1 VREDNOTE-9.indb 429 13.10.2014 11:52:51 430 c. Koliko od tega je gozdov, pašnikov? arov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 201,3 260,7 224,1 139,2 95,8 390,7 193,4 157,0 215,7 185. Na koliko kosov je razdeljena obdelovalna zemlja na vaši kmetiji? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 4,6 3,7 5,8 5,2 6,0 6,1 6,2 3,9 5,4 186. Ali ste v zadnjih desetih letih: a. opustili obdelovanje na delu zemlje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,7 11,3 21,5 10,5 26,3 20,5 33,1 29,8 24,5 2 - da 4,5 2,8 2,5 26,7 4,3 2,0 3,0 1,0 5,3 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 b. preorali travne površine za njive BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,0 9,5 17,9 15,2 26,6 15,1 25,6 29,2 21,2 2 - da 13,2 4,6 6,1 22,1 4,0 7,5 10,4 1,6 8,6 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 c. oddali del zemlje v najem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 35,4 13,0 23,0 10,5 29,6 21,6 34,7 28,6 26,0 2 - da 0,8 1,1 1,1 26,7 1,0 0,9 1,4 2,2 3,8 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 d. najeli kmetijsko zemljo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 32,9 12,3 21,5 10,7 26,8 15,7 31,3 26,3 23,5 2 - da 3,2 1,7 2,6 26,5 3,8 6,9 4,7 4,5 6,3 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 e. dokupili kmetijsko zemljo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,7 11,7 18,9 11,1 25,9 18,8 26,3 25,5 22,1 2 - da 5,5 2,4 5,1 26,1 4,7 3,7 9,8 5,4 7,7 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 VREDNOTE-9.indb 430 13.10.2014 11:52:51 431 f. prodali del kmetijske zemlje zaradi gradnje ali drugih razlogov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 34,1 12,8 21,0 11,1 28,2 20,3 32,5 28,0 24,8 2 - da 2,1 1,3 3,1 26,1 2,4 2,3 3,5 2,8 5,1 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 187. Kdo je lastnik zemlje? (lastništvo je določeno z vpisom v zemljiško knjigo) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - anketiranec, zakonec 23,4 7,9 17,0 17,0 17,2 13,9 23,3 23,0 18,7 2 - starši oz. zakonec 11,6 6,2 5,9 18,4 12,1 7,1 10,6 6,6 9,7 3 - sin, hči (zet, snaha) 0,4 0,4 0,4 0,6 0,3 0,9 0,6 0,5 4 - nekdo drug 0,8 0,8 1,5 0,7 1,2 1,2 0,6 0,9 9 - nimajo zemlje 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 188. Ali ima kmetija naslednika? 1 - nima naslednika 2 - gospodar je mlad, še ne razmišlja o nasledniku 3 - ima naslednika, ki se še šola 4 - ima naslednika, ki je zaposlen 5 - ima naslednika, ki dela samo na kmetiji 6 - drugo 9 - nimajo kmetije BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 2,8 0,7 2,0 1,8 2,3 2,5 2,2 2,6 2,2 2 - 7,8 3,5 4,2 7,9 8,8 3,6 3,7 5,6 5,6 3 - 5,3 2,4 2,6 8,3 3,2 3,2 3,9 4,4 4,1 4 - 13,1 4,8 11,0 8,5 9,4 10,1 17,4 11,9 11,5 5 - 5,2 1,6 3,1 9,2 5,6 2,5 7,7 4,1 5,0 6 - 2,1 1,1 1,0 1,5 1,3 0,8 1,2 2,3 1,4 9 - 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 189. Kakšen je vaš položaj na kmetiji? (Naslednik je tisti, ki bo prevzel kmetijo in ni nujno isto kot dedič.) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - gospodar 13,5 5,4 11,2 8,8 10,5 7,6 13,3 13,8 11,1 2 - mož (žena) gospodarja 11,1 2,7 7,0 8,3 8,1 6,2 10,9 9,8 8,4 3 - naslednik, mož (žena) naslednika 6,5 3,6 4,1 6,8 6,9 4,4 9,1 5,5 6,0 4 - oče (mati), tast (tašča) gospodarja 0,5 0,1 0,2 4,9 1,0 0,4 0,9 0,6 1,0 5 - drugo 4,6 2,3 1,5 8,4 4,0 3,8 1,9 1,1 3,3 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 VREDNOTE-9.indb 431 13.10.2014 11:52:51 432 190. Ali vi delate na kmetiji? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne dela na kmetiji 3,6 2,1 2,0 6,8 5,2 0,8 2,5 9,9 4,0 2 - občasno dela in je hkrati zaposlen 7,7 3,9 4,1 5,5 6,4 4,3 4,9 2,4 5,0 3 - redno dela in je hkrati zaposlen 1,8 2,0 3,0 2,3 2,8 5,8 3,1 0,9 2,8 4 - dela samo na kmetiji 23,0 6,0 14,9 22,6 16,1 11,7 25,6 17,6 18,0 9 - nimajo kmetije 63,8 85,9 76,0 62,8 69,4 77,4 63,9 69,2 70,2 191. Ali ste bili kdaj zaposleni? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 18,6 5,1 10,4 21,6 13,7 7,2 21,6 12,8 14,4 2 - da 4,4 0,9 4,6 1,0 2,4 4,4 4,0 4,7 3,6 8 - sedaj je zaposlen 9,5 5,9 7,1 7,8 9,3 10,1 8,0 3,3 7,8 9 - nimajo kmetije 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 192. a. Kakšno delo (poklic) ste opravljali? Povejte naziv delovnega mesta oz. poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. Glej klasifikacijo pri vpr. 4. Podatki so v datoteki! b. V kateri dejavnosti ste bili zaposleni? Glej klasifikacijo pri vpr. 82. Podatki so v datoteki! (Če je sedaj zaposlen) 193. Kako si zagotavljate čas za delo na kmetiji v času, ko je največ dela? (več možnih odgovorov) a1. Dela popoldne (po službi). BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,7 1,9 1,4 2,5 2,8 1,2 2,3 1,5 2,0 3 - da 6,8 3,9 5,4 4,5 6,2 8,9 5,6 1,7 5,6 7 - drugače 0,0 0,1 0,3 0,9 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 8 - ni zaposlen 23,0 6,0 14,9 22,6 16,1 11,6 25,6 17,6 18,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 432 13.10.2014 11:52:51 433 a2. Dela v sobotah, nedeljah in praznikih. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,6 1,1 2,1 3,4 2,1 2,5 2,2 1,1 2,2 3 - da 6,9 4,7 4,8 3,6 6,9 7,5 5,7 2,1 5,4 7 - drugače 0,0 0,1 0,3 0,9 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 8 - ni zaposlen 23,0 6,0 14,9 22,6 16,1 11,6 25,6 17,6 18,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a3. Vzame si bolniško. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 9,4 5,8 6,7 6,8 8,5 9,9 7,9 3,2 7,4 3 - da 0,1 0,2 0,1 0,5 0,1 0,0 0,0 0,2 7 - drugače 0,0 0,1 0,3 0,9 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 8 - ni zaposlen 23,0 6,0 14,9 22,6 16,1 11,6 25,6 17,6 18,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a4. Vzame dopust BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,3 3,0 4,0 5,4 6,2 4,1 6,0 2,6 4,8 3 - da 3,2 2,8 2,9 1,5 2,8 5,9 1,9 0,5 2,7 7 - drugače 0,0 0,1 0,3 0,9 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 8 - ni zaposlen 23,0 6,0 14,9 22,6 16,1 11,6 25,6 17,6 18,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a5. V času, ko je manj dela na kmetiji, nadomesti izostanke v organizaciji, kjer je zaposlen. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 9,5 5,8 6,5 6,7 8,3 9,3 7,8 3,2 7,3 3 - da 0,0 0,0 0,4 0,3 0,7 0,7 0,1 0,0 0,3 7 - drugače 0,0 0,1 0,3 0,9 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 8 - ni zaposlen 23,0 6,0 14,9 22,6 16,1 11,6 25,6 17,6 18,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 (Za vse, ki delajo na kmetiji) 194. a. Koliko ur povprečno na teden delate na kmetiji poleti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 36,1 33,8 41,3 31,9 34,9 39,2 46,5 44,6 39,3 VREDNOTE-9.indb 433 13.10.2014 11:52:52 434 b. Koliko ur na teden delate na kmetiji pozimi? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 12,1 12,4 25,1 7,9 9,0 25,7 18,2 25,9 17,0 195. S katero dejavnostjo se ukvarjate? a. poljedelstvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 22,9 3,6 16,7 13,1 15,6 14,0 23,9 18,9 17,4 2 - dopolnilna dejavnost 5,5 4,6 3,3 11,1 5,2 6,5 7,2 1,2 5,5 3 - se ne ukvarja 4,1 3,8 2,1 6,2 4,6 1,3 2,5 0,7 3,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 b. vinogradništvo, sadjarstvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 1,5 1,5 3,0 3,0 5,4 3,4 2,7 1,1 2,8 2 - dopolnilna dejavnost 9,7 4,8 8,3 7,3 7,4 8,2 17,0 2,6 8,8 3 - se ne ukvarja 21,3 5,6 10,7 20,1 12,5 10,1 13,9 17,1 14,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 c. vrtnarstvo, cvetličarstvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 3,7 1,3 1,8 2,8 3,7 0,7 3,5 1,0 2,4 2 - dopolnilna dejavnost 14,3 5,6 9,8 8,3 7,7 2,9 19,5 4,8 9,8 3 - se ne ukvarja 14,5 5,0 10,4 19,4 13,9 18,1 10,6 15,1 13,6 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 d. živinoreja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 6,2 3,5 5,3 4,7 2,5 9,5 9,4 2,3 5,7 2 - dopolnilna dejavnost 15,9 4,2 10,1 11,5 8,4 7,9 18,7 9,4 11,5 3 - se ne ukvarja 10,4 4,3 6,7 14,2 14,5 4,3 5,5 9,2 8,6 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 e. perutninarstvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 2,1 0,5 1,9 1,7 1,9 0,6 2,6 0,8 1,6 2 - dopolnilna dejavnost 15,8 5,0 11,1 8,6 7,2 7,3 23,3 7,4 11,6 3 - se ne ukvarja 14,7 6,4 9,1 20,2 16,2 13,8 7,7 12,6 12,6 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 434 13.10.2014 11:52:52 435 f. gozdarstvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 0,8 0,4 0,5 1,8 2,0 0,7 1,5 0,7 1,1 2 - dopolnilna dejavnost 6,3 1,3 4,9 6,5 2,0 8,6 11,9 0,7 5,8 3 - se ne ukvarja 25,3 10,2 16,6 22,2 21,3 12,5 20,2 19,5 19,0 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 g. prevozi in druge usluge s kmetijsko mehanizacijo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - glavna dejavnost 1,0 0,3 0,7 2,2 2,0 0,4 0,7 0,7 1,0 2 - dopolnilna dejavnost 1,2 0,4 1,4 4,1 0,9 1,0 2,7 1,2 1,7 3 - se ne ukvarja 30,3 11,3 20,0 24,2 22,5 20,3 30,2 18,9 23,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 196a. Ali imate na kmetiji vprežno živino? a1. konje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 8,7 3,6 3,5 12,4 7,0 10,5 15,2 1,1 8,0 3 - da 6,2 2,1 2,0 10,9 9,5 1,9 2,8 3,0 4,7 8 - nima vprežne živine 17,7 6,2 16,6 7,1 8,8 9,3 15,6 16,8 13,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a2. vole BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 12,6 3,9 5,0 18,2 12,6 11,3 16,3 3,7 10,7 3 - da 2,2 1,9 0,5 5,1 3,9 1,1 1,7 0,4 2,0 8 - nima vprežne živine 17,7 6,2 16,6 7,1 8,8 9,3 15,6 16,8 13,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a3. krave BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,0 0,4 2,2 5,8 5,7 11,0 5,0 2,3 5,0 3 - da 8,9 5,4 3,3 17,5 10,9 1,4 13,1 1,8 7,6 8 - nima vprežne živine 17,7 6,2 16,6 7,1 8,8 9,3 15,6 16,8 13,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 435 13.10.2014 11:52:52 436 196b. Ali imate traktor? (Če da) Koliko traktorjev imate? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - enega 6,7 1,1 11,1 10,2 7,7 13,1 15,8 10,2 10,4 2 - dva 0,2 0,1 0,8 0,4 0,1 3,7 0,8 1,4 1,0 3 - tri in več 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 8 - nimajo traktorja 25,5 10,7 10,0 19,8 17,5 4,8 16,9 9,1 14,3 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 197. Kaj od navedene kmetijske mehanizacije imate na kmetiji? a. kultivator BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 10,8 3,1 11,7 10,7 7,7 13,3 10,0 9,6 10,2 2 - da 2,2 2,0 5,0 3,4 1,6 7,3 10,8 5,0 5,1 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetiji, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 b. prikolico BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 7,3 4,3 7,8 9,4 4,9 8,6 8,1 2,5 6,9 2 - da 5,7 0,8 8,9 4,7 4,3 12,0 12,6 12,1 8,5 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 c. kosilnico BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 9,2 4,7 9,8 11,8 8,2 4,9 11,3 11,1 9,2 2 - da 3,8 0,4 6,9 2,3 1,1 15,7 9,5 3,5 6,1 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 d. kombajn BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 12,7 5,1 15,6 13,7 9,0 18,6 19,7 11,2 14,2 2 - da 0,3 1,1 0,4 0,3 1,9 1,1 3,4 1,2 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 436 13.10.2014 11:52:52 437 e. nakladalnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 13,0 5,1 14,8 13,3 9,1 13,9 20,3 14,4 13,9 2 - da 0,0 0,0 1,9 0,8 0,2 6,7 0,5 0,2 1,4 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 f. molzni stroj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 12,7 5,1 15,9 13,1 9,2 15,1 19,8 13,7 14,1 2 - da 0,3 0,8 1,0 0,1 5,5 1,0 0,9 1,3 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 g. škropilnico BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 11,3 3,5 12,6 12,7 6,3 7,7 15,0 8,3 10,4 2 - da 1,7 1,6 4,0 1,4 3,0 12,9 5,8 6,3 4,9 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 h. puhalnik za seno BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 13,0 5,1 15,6 14,0 9,2 10,6 20,1 14,2 13,7 2 - da 0,0 0,0 1,0 0,1 0,0 10,0 0,7 0,4 1,7 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 i. motorno žago BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 8,5 2,7 11,1 11,8 7,8 4,5 12,5 13,2 9,6 2 - da 4,5 2,4 5,6 2,3 1,5 16,1 8,3 1,4 5,7 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 437 13.10.2014 11:52:53 438 j. sejalnik, sadilnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 11,5 5,1 11,7 13,2 8,9 14,3 14,9 8,8 11,6 2 - da 1,5 4,9 0,9 0,4 6,2 5,9 5,8 3,7 8 - nimajo mehanizacije 19,5 6,8 5,4 16,3 16,1 1,2 12,8 6,3 10,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 198. Ali imate na kmetiji sodobne gospodarske objekte? a. sodoben hlev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 5,5 1,2 8,6 7,8 4,3 8,7 4,3 6,9 6,3 2 - da 1,2 0,7 0,6 1,7 0,4 8,0 4,1 0,8 2,3 8 - nima sodobnih objektov, ima le stare 25,8 10,1 12,9 21,0 20,6 5,1 25,3 13,1 17,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 b. sodoben svinjak BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,6 1,7 8,7 9,4 4,6 12,0 7,2 6,9 7,6 2 - da 0,0 0,1 0,5 0,1 0,1 4,7 1,1 0,9 1,0 8 - nima sodobnih objektov, ima le stare 25,8 10,1 12,9 21,0 20,6 5,1 25,3 13,1 17,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 c. sodoben kokošnjak BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,5 1,9 9,1 9,3 4,6 14,0 7,8 7,6 8,1 2 - da 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 2,6 0,6 0,1 0,5 8 - nima sodobnih objektov, ima le stare 25,8 10,1 12,9 21,0 20,6 5,1 25,3 13,1 17,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 d. silos BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,6 1,9 8,8 9,4 4,7 10,8 7,2 7,6 7,6 2 - da 0,1 0,0 0,4 0,1 0,0 5,8 1,2 0,1 1,0 8 - nima sodobnih objektov, ima le stare 25,8 10,1 12,9 21,0 20,6 5,1 25,3 13,1 17,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 438 13.10.2014 11:52:53 439 e. rastlinjak BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,6 1,9 9,1 9,3 4,2 16,3 7,6 7,6 8,4 2 - da 0,0 0,0 0,1 0,1 0,5 0,3 0,7 0,2 0,3 8 - nima sodobnih objektov, ima le stare 25,8 10,1 12,9 21,0 20,6 5,1 25,3 13,1 17,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 f. drugo, kaj: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,4 1,5 8,9 9,4 4,6 16,3 8,1 7,6 8,4 2 - da 0,2 0,4 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,2 0,2 8 - nima sodobnih objektov, ima le stare 25,8 10,1 12,9 21,0 20,6 5,1 25,3 13,1 17,2 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 199. Na kakšen način ste prišli do sredstev za modernizacijo vaše kmetije, za nakup mehanizacije, zemlje, itd.? a1. z zaslužkom na lastni kmetiji BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,8 0,1 2,3 2,9 1,4 4,3 3,4 0,9 2,3 3 - da 2,8 1,5 6,0 4,9 2,5 11,5 7,9 7,0 5,9 7 - na kak drug način 0,3 0,1 0,3 0,0 0,0 0,1 0,3 0,1 0,2 8 - ni moderniziral kmetije, ni kupoval mehanizacije, zemlje 27,7 10,2 13,5 22,7 21,5 5,8 22,0 12,9 17,4 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a2. z zaslužkom v delovni organizaciji (svojim ali nekoga od članov gospodinjstva) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,6 1,3 6,3 7,2 3,2 8,0 9,3 6,9 6,2 3 - da 0,9 0,3 2,0 0,6 0,6 7,8 2,0 1,0 2,1 7 - na kak drug način 0,3 0,1 0,3 0,0 0,0 0,1 0,3 0,1 0,2 8 - ni moderniziral kmetije, ni kupoval mehanizacije, zemlje 27,7 10,2 13,5 22,7 21,5 5,8 22,0 12,9 17,4 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 439 13.10.2014 11:52:53 440 a3. z zaslužkom v tujini (svojim ali nekoga od članov gospodinjstva) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,1 1,6 7,2 6,2 3,5 14,3 9,7 7,3 7,1 3 - da 1,4 0,0 1,1 1,6 0,3 1,6 1,7 0,6 1,1 7 - na kak drug način 0,3 0,1 0,3 0,0 0,0 0,1 0,3 0,1 0,2 8 - ni moderniziral kmetije, ni kupoval mehanizacije, zemlje 27,7 10,2 13,5 22,7 21,5 5,8 22,0 12,9 17,4 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a4. dobil posojilo banke BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 4,3 1,5 6,5 7,7 3,5 13,7 10,8 7,3 7,4 3 - da 0,2 0,1 1,8 0,1 0,3 2,1 0,5 0,6 0,8 7 - na kak drug način 0,3 0,1 0,3 0,0 0,0 0,1 0,3 0,1 0,2 8 - ni moderniziral kmetije, ni kupoval mehanizacije, zemlje 27,7 10,2 13,5 22,7 21,5 5,8 22,0 12,9 17,4 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a5. dobil posojilo zadruge BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 4,3 1,3 7,8 7,3 3,5 9,3 10,4 6,9 6,9 3 - da 0,2 0,3 0,5 0,4 0,3 6,5 0,9 1,0 1,3 7 - na kak drug način 0,3 0,1 0,3 0,0 0,0 0,1 0,3 0,1 0,2 8 - ni moderniziral kmetije, ni kupoval mehanizacije, zemlje 27,7 10,2 13,5 22,7 21,5 5,8 22,0 12,9 17,4 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 200. Kolikšen je bil lani čisti dohodek vašega gospodinjstva od prodaje kmetijskih proizvodov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 62,0 35,1 82,9 106,5 61,6 58,8 55,2 74,4 70,4 0 - ni bilo dohodka 14,9 0,0 0,0 3,1 4,5 0,0 5,9 1,9 3,9 996 - ne vem, b.o. 0,8 5,2 12,3 0,0 0,7 7,8 3,1 0,9 4,4 999 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 440 13.10.2014 11:52:53 441 201. Ali ste član organizacije združenih kmetov (kmetijske zadruge, temeljne zadružne organizacije, zadružne enote?) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,0 11,0 20,3 25,7 20,6 11,5 26,6 13,7 20,9 2 - da 1,6 0,9 1,8 4,7 4,7 10,2 7,0 7,2 5,0 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 202. Ali ste vključeni v: a. pašno skupnost BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,6 11,7 22,0 28,8 23,3 20,9 33,1 19,9 24,9 2 - da 0,9 0,3 0,1 1,6 2,0 0,8 0,6 0,9 0,9 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 b. strojno skupnost BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 32,4 11,9 22,0 28,4 25,0 17,9 33,3 20,3 24,9 2 - da 0,1 0,0 0,1 2,0 0,3 3,8 0,3 0,6 0,9 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 c. proizvodno skupnost (vinogradniška, poljedelska...) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 32,3 11,5 21,2 29,0 23,1 19,1 32,3 19,7 24,5 2 - da 0,2 0,4 0,9 1,5 2,2 2,7 1,3 1,1 1,3 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 203. Katere so glavne težave, s katerimi se vi srečujete v kmetijstvu? (možnih je več odgovorov) a1. slaba opremljenost kmetije BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 20,7 8,2 16,7 19,4 16,1 13,3 24,6 16,3 17,8 3 - da 8,9 2,6 4,3 10,3 6,8 7,2 8,2 3,5 6,6 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 441 13.10.2014 11:52:54 442 a2. zemlja je preveč razkosana, ni izvršena arondacija BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 12,9 3,4 14,0 11,8 14,7 13,2 21,8 14,4 14,4 3 - da 16,7 7,4 7,1 17,9 8,2 7,3 11,1 5,3 10,0 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a3. pomanjkanje delovne sile, mladi in sposobni so odšli, ostali so stari, nemočni BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 15,6 4,6 10,8 22,1 15,7 14,4 18,4 13,2 14,9 3 - da 13,9 6,2 10,3 7,6 7,1 6,1 14,5 6,5 9,6 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a4. nizke, nestabilne cene kmetijskih pridelkov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 19,2 7,0 9,7 14,1 12,3 6,3 12,6 4,8 11,0 3 - da 10,3 3,8 11,3 15,6 10,6 14,3 20,2 15,0 13,4 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a5. težave pri prodaji kmetijskih pridelkov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 22,5 7,8 13,8 19,0 14,3 15,2 18,5 7,0 15,3 3 - da 7,0 3,0 7,2 10,7 8,5 5,3 14,3 12,7 9,1 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a6. visoke cene rudninskih gnojil, semen, živalske krme, goriva in rezervnih delov za mehanizacijo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 11,4 5,6 3,8 10,5 9,5 4,2 6,4 2,8 6,6 3 - da 18,2 5,1 17,2 19,2 13,3 16,3 26,5 17,0 17,8 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 442 13.10.2014 11:52:54 443 a7. slaba pospeševalna služba BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 28,0 8,9 18,7 23,8 19,4 17,1 29,2 16,4 21,2 3 - da 1,6 1,9 2,4 5,9 3,5 3,5 3,7 3,3 3,2 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 a8. visoki davki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 16,2 6,7 1,8 22,6 14,2 11,0 15,7 8,9 11,8 3 - da 13,4 4,0 2,5 7,1 8,7 9,5 17,2 10,8 9,4 7 - drugo 0,3 0,0 0,1 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,2 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,1 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 95,3 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 77,4 a9. neustrezna kreditna politika BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 26,6 8,5 17,5 26,7 20,8 15,3 28,2 15,4 20,7 3 - da 3,0 2,3 3,6 3,0 2,1 5,2 4,6 4,4 3,7 7 - drugo 0,3 0,0 0,2 0,1 0,6 0,3 0,0 0,4 0,2 8 - nima težav 2,7 1,2 0,8 0,6 1,9 0,9 0,8 0,8 1,2 9 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 204. Koliko davka ste plačali v preteklem letu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 47,6 26,7 57,5 26,8 29,9 42,7 48,1 94,0 48,3 0 - ni plačal davka 2,0 0,0 0,0 0,9 2,3 0,0 0,0 0,6 0,7 996 - ne vem, b.o. 1,7 1,3 2,4 0,0 0,8 3,6 1,6 0,2 1,6 999 - nima kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 205. Ali ste zadovoljni s svojim zaslužkom na kmetiji, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 6,0 3,0 4,5 6,7 4,1 2,4 6,2 3,7 4,7 2 - v glavnem nezadovoljen 5,9 2,7 4,7 8,2 6,6 4,3 8,7 4,8 6,0 3 - niti - niti 11,5 3,6 6,0 7,9 7,4 10,6 7,4 3,9 7,5 4 - v glavnem zadovoljen 7,8 1,9 6,2 7,0 5,9 4,3 10,5 7,2 6,8 5 - zelo zadovoljen 1,4 0,8 0,5 0,6 1,3 0,2 0,8 1,2 0,8 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 443 13.10.2014 11:52:54 444 206. V kolikšni meri vam delo na kmetiji omogoča, da pokažete svoje znanje, izkušnje in sposobnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ne omogoča 7,4 3,6 3,2 7,8 4,1 1,9 3,6 2,2 4,1 2 - skoraj nič ne omogoča 5,2 2,1 3,5 5,6 3,8 2,6 4,8 2,1 3,8 3 - delno omogoča 12,0 4,0 9,0 11,3 10,1 8,7 13,4 7,3 10,0 4 - v glavnem omogoča 6,1 1,5 4,9 4,9 5,8 6,3 10,1 7,0 6,2 5 - v celoti omogoča 1,8 0,7 1,5 0,8 1,6 2,2 1,7 2,3 1,7 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetij 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 207. Ali ste zadovoljni s svojim delom na kmetiji, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 4,0 1,6 1,8 5,2 2,6 0,7 2,5 1,2 2,4 2 - v glavnem nezadovoljen 4,4 3,4 2,6 7,6 5,4 2,0 4,8 1,7 3,9 3 - niti - niti 8,7 2,7 4,3 7,4 8,2 4,0 8,2 3,8 6,1 4 - v glavnem zadovoljen 12,6 3,1 9,9 9,2 7,4 12,8 15,5 10,0 10,8 5 - zelo zadovoljen 2,8 1,2 3,5 1,1 1,7 2,2 2,5 4,1 2,6 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 208. Ali nameravate v naslednjih dveh letih kupiti nove stroje, zgraditi ali obnoviti gospodarska poslopja, objekte? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 28,3 9,5 16,7 22,6 21,9 12,9 22,7 15,0 19,4 2 - da 4,2 2,4 5,4 7,8 3,4 8,8 10,9 5,9 6,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 209. Ali nameravate v naslednjih dveh letih povečati obseg zemlje (z nakupom ali z najemom)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,7 10,9 20,5 27,5 22,3 19,3 29,7 18,2 23,3 2 - da 1,9 1,1 1,5 3,0 3,0 2,5 3,9 2,6 2,5 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 VREDNOTE-9.indb 444 13.10.2014 11:52:54 445 210. Kaj bo s kmetijo, ko je ne boste mogli več obdelovati? 1 - nekdo drug bo ostal na kmetiji (žena, mož, sin, hči...) 2 - nekdo drug bo ostal na kmetiji, vendar bo istočasno zaposlen v nekem podjetju 3 - nikogar ne bo, ki bi prevzel kmetijo 4 - zamenjal jo bo, prodal 5 - kmetijo bo oddal v zameno za pokojnino 6 - kmetijo bo oddal v najem za preužitek 8 - ne ve, ni razmišljal, ni lastnik kmetije 9 - nimajo kmetije, ne dela na kmetiji BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 16,8 5,8 9,6 21,9 11,4 10,6 15,4 9,7 12,9 2 - 7,9 1,9 5,9 2,2 5,4 5,6 10,3 4,9 6,0 3 - 0,5 0,3 0,6 0,3 0,1 0,2 0,6 0,3 0,4 4 - 0,3 0,4 0,4 0,3 0,4 0,0 0,4 0,4 0,3 5 - 0,2 0,0 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,4 0,2 6 - 0,1 0,1 0,5 0,1 0,0 0,0 0,2 0,8 0,3 8 - 6,7 3,5 5,0 5,5 7,6 5,1 6,5 4,5 5,7 9 - 67,5 88,1 77,9 69,6 74,7 78,3 66,4 79,1 74,2 gOSpODiNjStVa Sestav gospodinjstva 211. Koliko članov šteje vaše gospodinjstvo? (vključno z vami) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 4,5 4,6 4,0 8,3 5,1 3,8 4,2 3,7 4,7 99 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 212. Ali živijo z vami v gospodinjstvu? a. mož/žena BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 22,4 25,4 20,0 29,0 20,7 23,1 18,9 17,4 21,5 2 - da 74,1 71,0 75,6 69,8 76,2 71,4 77,4 77,0 74,6 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 b. vaši predšolski otroci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 69,6 67,5 75,5 55,6 72,7 69,2 79,4 77,0 72,0 2 - da 26,9 28,9 20,1 43,1 24,2 25,3 16,8 17,4 24,1 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 VREDNOTE-9.indb 445 13.10.2014 11:52:55 446 c. vaši otroci, ki obiskujejo šolo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 62,4 56,5 60,3 52,1 60,2 62,0 63,7 61,4 60,4 2 - da 34,1 39,9 35,3 46,6 36,7 32,5 32,5 33,0 35,6 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 d. vaši otroci, ki so končali šolo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 68,8 76,9 72,1 71,6 68,8 74,3 68,1 69,8 70,8 2 - da 27,7 19,5 23,6 27,2 28,2 20,3 28,2 24,6 25,3 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 e. oče, mati BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 69,7 64,2 72,0 53,9 63,6 71,3 67,9 74,2 67,9 2 - da 26,8 32,2 23,6 44,9 33,3 23,3 28,3 20,2 28,1 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 f. tast, tašča BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,6 93,7 89,9 90,8 93,8 89,6 91,5 90,5 91,4 2 - da 2,9 2,7 5,7 8,0 3,2 4,9 4,8 3,8 4,6 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 g. zet, snaha BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 86,4 92,5 87,6 91,5 84,1 89,7 82,2 85,8 86,8 2 - da 10,0 3,9 8,0 7,3 12,9 4,9 14,0 8,6 9,2 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 h. stari oče, stara mama BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,6 93,4 91,7 89,3 92,4 92,4 90,9 92,1 91,9 2 - da 2,9 3,0 3,9 9,5 4,6 2,1 5,4 2,3 4,2 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 i. vnuki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 87,5 93,4 87,0 82,7 82,1 88,4 82,0 86,6 85,6 2 - da 9,0 3,0 8,6 16,0 14,9 6,1 14,2 7,8 10,4 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 VREDNOTE-9.indb 446 13.10.2014 11:52:55 447 j. bratje, sestre BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 80,0 75,6 86,1 61,4 79,3 82,4 87,5 88,5 81,5 2 - da 16,5 20,8 9,6 37,4 17,7 12,1 8,7 5,9 14,6 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 k. drugi sorodniki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,3 92,3 92,3 88,4 95,1 91,1 93,9 92,2 92,5 2 - da 3,2 4,0 3,3 10,4 1,9 3,5 2,3 2,2 3,6 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 l. drugi člani BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 95,3 94,4 94,4 90,3 95,2 91,7 94,9 93,1 93,8 2 - da 1,1 2,0 1,2 8,5 1,7 2,8 1,3 1,3 2,3 9 - živi sam 3,5 3,6 4,4 1,2 3,1 5,4 3,8 5,6 3,9 213. a. Koliko članov vašega gospodinjstva prejema dohodek iz redne zaposlitve? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 21,9 13,4 20,8 19,5 21,1 15,3 24,6 27,5 21,2 1 - 40,6 39,5 30,5 50,0 33,0 23,9 32,7 34,4 34,5 2 - 28,8 36,4 38,8 22,4 35,9 45,3 34,8 33,2 34,9 3 - 6,5 9,0 7,4 6,2 7,4 11,0 6,3 4,1 7,1 4 - 1,7 1,7 2,1 1,2 1,9 3,4 1,1 0,6 1,7 5 - 0,3 0,0 0,3 0,6 0,5 0,9 0,1 0,1 0,4 6 - 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1 0,2 0,0 0,1 0,1 7 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 9 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,1 b. Koliko članov gospodinjstva se preživlja z delom na kmetiji? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 71,7 90,3 79,1 66,1 72,1 81,5 65,5 71,3 73,7 1 - 5,8 1,9 4,6 3,9 5,7 7,8 7,2 7,2 5,8 2 - 8,6 3,0 6,7 3,5 7,9 6,0 12,1 9,0 7,6 3 - 4,7 1,6 3,8 3,7 3,6 2,1 6,2 5,8 4,2 4 - 4,1 1,6 2,4 3,1 3,6 1,1 4,2 4,1 3,1 5 - 2,4 0,9 1,4 3,2 2,6 1,0 2,2 1,5 1,9 6 - 1,5 0,4 1,2 3,8 1,7 0,3 1,7 0,9 1,5 7 - 0,5 0,3 0,5 2,9 0,9 0,2 0,6 0,2 0,7 8 - 0,4 0,0 0,2 3,5 0,5 0,0 0,2 0,0 0,5 9 - 0,4 0,0 0,2 6,3 1,4 0,0 0,2 0,0 0,9 VREDNOTE-9.indb 447 13.10.2014 11:52:55 448 c. Koliko članov gospodinjstva ima obrt ali svobodni poklic? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 95,6 96,0 94,4 94,4 92,2 94,9 94,4 95,6 94,6 1 - 3,9 3,8 4,8 4,0 5,3 4,7 4,4 3,2 4,4 2 - 0,3 0,3 0,6 0,8 1,5 0,2 0,9 0,8 0,7 3 - 0,1 0,0 0,0 0,2 0,4 0,1 0,2 0,2 0,2 4 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,4 0,0 0,1 0,2 0,1 5 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 6 - 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 7 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9 - 0,0 0,0 0,1 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 d. Koliko članov gospodinjstva prejema pokojnino? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 71,1 66,3 65,9 81,5 77,1 61,8 75,1 68,3 70,8 1 - 27,1 30,1 28,8 16,9 20,3 30,1 21,5 26,0 25,0 2 - 1,8 3,6 5,0 0,9 2,3 7,5 3,3 5,5 3,9 3 - 0,0 0,0 0,2 0,1 0,1 0,6 0,1 0,3 0,2 4 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 6 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 7 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9 - 0,0 0,0 0,1 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 e. Koliko članov gospodinjstva nima dohodka, vendar s svojim delom doprinese gospodinjstvu (opravljanje gospodinjskih del, delo na vrtu ipd.)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 41,1 46,0 54,9 18,9 46,0 76,7 58,0 51,4 50,8 1 - 33,2 36,4 29,8 18,5 34,1 17,6 26,8 35,5 28,6 2 - 12,8 10,2 8,7 17,9 12,6 4,0 10,6 8,7 10,4 3 - 7,1 4,3 3,4 14,5 3,7 1,2 2,9 3,0 4,7 4 - 3,3 2,1 2,0 9,6 1,7 0,3 0,9 1,1 2,4 5 - 1,3 0,9 0,8 7,5 0,6 0,1 0,4 0,3 1,3 6 - 0,5 0,0 0,2 4,5 0,4 0,0 0,2 0,0 0,6 7 - 0,1 0,0 0,0 3,7 0,1 0,0 0,1 0,0 0,4 8 - 0,2 0,0 0,1 1,8 0,3 0,0 0,0 0,0 0,3 9 - 0,3 0,0 0,1 3,0 0,4 0,0 0,2 0,0 0,5 VREDNOTE-9.indb 448 13.10.2014 11:52:55 449 f. Koliko članov gospodinjstva nima vira dohodka in s svojim delom ne doprinese gospodinjstvu (otroci, ostareli, invalidi)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 33,8 29,8 41,1 14,2 26,2 44,0 37,0 46,3 35,3 1 - 21,7 17,7 24,6 11,5 20,2 26,5 24,6 25,1 22,3 2 - 28,5 27,1 26,0 16,5 32,5 22,8 30,4 24,1 26,3 3 - 10,3 16,4 5,8 15,2 10,4 5,1 5,8 3,7 8,1 4 - 3,9 5,4 1,8 13,1 4,3 1,2 1,4 0,7 3,4 5 - 1,1 2,3 0,5 8,4 2,1 0,2 0,5 0,2 1,6 6 - 0,5 0,8 0,0 7,5 1,6 0,2 0,0 0,0 1,1 7 - 0,1 0,1 0,0 4,7 1,2 0,1 0,0 0,0 0,7 8 - 0,0 0,1 0,0 4,1 0,5 0,0 0,0 0,0 0,5 9 - 0,0 0,3 0,1 4,9 1,0 0,0 0,2 0,0 0,7 ekONOmSki pOlOžaj gOSpODiNjStVa 214. a. Kolikšen je povprečni mesečni dohodek (vse oblike denarnih prejemkov) vseh članov vašega gospodinjstva - če izračunate povprečje za zadnje tri mesece? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 142,9 111,3 140,3 136,3 91,4 167,1 127,0 115,5 131,0 b. Kolikšen je bil mesečni dohodek (vse oblike denarnih prejemkov) vseh članov vašega gospodinjstva v zadnjem mesecu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 142,9 111,3 140,3 136,3 91,4 167,1 126,9 115,5 131,0 215. Ali ima kdo od članov vašega gospodinjstva popoldansko obrt? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 90,6 96,2 96,6 90,9 89,5 98,0 92,8 94,1 93,6 2 - da 9,4 3,8 3,4 9,1 10,5 2,0 7,2 5,9 6,4 216. Ali ste v zadnjih dveh mesecih pomagali z delom sorodniku, sosedu, prijatelju ali komu drugemu brezplačno s tem, da vam je ali vam bo, to povrnil s protiuslugo (z materialom, delom ipd.)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 75,4 88,2 71,9 84,3 76,0 65,8 69,8 68,8 73,4 2 - da 24,6 11,8 28,1 15,7 24,0 34,2 30,2 31,2 26,6 VREDNOTE-9.indb 449 13.10.2014 11:52:56 450 217. Ali ste vi ali nekdo od članov vaše ožje družine, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu, lastnik: a. etažnega stanovanja, v katerem stanujete BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 94,8 90,3 91,2 93,7 87,8 91,1 94,6 93,9 92,3 2 - da 5,2 9,7 8,8 6,3 12,2 8,9 5,4 6,1 7,7 b. etažnega stanovanja, v katerem ne stanujete BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,3 98,8 98,9 98,0 97,5 98,2 98,4 98,8 98,5 2 - da 0,7 1,2 1,1 2,0 2,5 1,8 1,6 1,2 1,5 c. hiše, v kateri stanujete BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 29,4 39,9 41,1 16,9 27,0 44,9 38,1 32,3 34,2 2 - da 70,6 60,1 58,9 83,1 73,0 55,1 61,9 67,7 65,8 d. hiše, v kateri ne stanujete BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 96,8 95,7 93,8 95,8 94,7 94,1 94,3 93,3 94,6 2 - da 3,2 4,3 6,2 4,2 5,3 5,9 5,7 6,7 5,4 e. vikenda (počitniške hišice), zidanice BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 96,4 95,4 88,8 99,1 98,2 92,8 94,4 95,6 94,5 2 - da 3,6 4,6 11,2 0,9 1,8 7,2 5,6 4,4 5,5 f. gradbene parcele BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,3 94,2 91,5 94,6 97,9 92,7 88,9 93,9 93,0 2 - da 6,7 5,8 8,5 5,4 2,1 7,3 11,1 6,1 7,0 g. obrtne delavnice BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 98,9 99,5 98,1 99,0 98,8 98,1 98,4 99,0 98,6 2 - da 1,1 0,5 1,9 1,0 1,2 1,9 1,6 1,0 1,4 h. gostilne, disco kluba, trgovine, ipd. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,7 99,2 99,4 99,7 99,3 99,2 99,6 99,6 99,5 2 - da 0,3 0,8 0,6 0,3 0,7 0,8 0,4 0,4 0,5 VREDNOTE-9.indb 450 13.10.2014 11:52:56 451 i. prostora in opreme za opravljanje svobodnega poklica (atelje ipd.) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,9 99,9 99,4 99,4 99,3 99,6 99,4 99,2 99,5 2 - da 0,1 0,1 0,6 0,6 0,7 0,4 0,6 0,8 0,5 j. obdelovalne zemlje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 64,7 83,9 68,1 71,0 71,7 71,1 62,2 70,3 68,9 2 - da 35,3 16,1 31,9 29,0 28,3 28,9 37,8 29,7 31,1 k. gozda, pašnikov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 75,7 88,3 82,2 83,2 93,2 77,8 70,4 97,5 82,6 2 - da 24,3 11,7 17,8 16,8 6,8 22,2 29,6 2,5 17,4 218. Ali ste vi oziroma vaša družina pred vojno imeli kako imetje? a. večje posestvo, zemljo, gozd, mlin, žago BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 77,5 63,1 82,5 78,0 82,1 81,9 76,8 81,3 79,3 2 - da 22,5 36,9 17,5 22,0 17,9 18,1 23,2 18,7 20,7 b. večjo stanovanjsko hišo ali stanovanje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,1 91,3 92,6 98,1 96,9 84,1 91,5 91,2 92,3 2 - da 6,9 8,7 7,4 1,9 3,1 15,9 8,5 8,8 7,7 c. tovarno, banko, hotel BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,8 99,7 99,6 99,9 99,9 99,7 99,5 99,9 99,7 2 - da 0,2 0,3 0,4 0,1 0,1 0,3 0,5 0,1 0,3 d. restavracijo, gostilno, trgovino BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 98,6 98,0 98,2 99,8 99,1 98,1 97,7 98,6 98,5 2 - da 1,4 2,0 1,8 0,2 0,9 1,9 2,3 1,4 1,5 e. kakšno drugo večje premoženje (delnice...) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,7 99,6 99,4 99,8 99,6 100,0 99,3 99,4 99,5 2 - da 0,3 0,4 0,6 0,2 0,4 0,0 0,7 0,6 0,5 VREDNOTE-9.indb 451 13.10.2014 11:52:56 452 219. Ali imate vi ali nekdo izmed članov vašega gospodinjstva tudi naslednje prejemke? (Ne vprašujemo za osebni dohodek, pokojnino, honorarno delo, dohodke iz obrti ali iz kmetovanja) a. obresti od deviznih prihrankov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 94,4 95,7 91,4 94,9 92,1 90,3 93,2 94,0 92,9 2 - da 5,6 4,3 8,6 5,1 7,9 9,7 6,8 6,0 7,1 b. socialno pomoč, invalidnino, štipendijo, otroški dodatek, alimente BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 90,1 92,1 87,1 92,4 92,1 81,3 90,7 89,3 89,0 2 - da 9,9 7,9 12,9 7,6 7,9 18,7 9,3 10,7 11,0 c. dohodke od dajanja v najem (hiše, stanovanja, zemlje) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 98,3 95,3 97,2 99,4 99,2 98,5 98,5 97,3 98,1 2 - da 1,7 4,7 2,8 0,6 0,8 1,5 1,5 2,7 1,9 d. materialno podporo oziroma pomoč zakonca ali drugega sorodnika, ki dela v drugi republiki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 98,0 99,5 99,4 99,0 99,4 99,6 99,7 99,6 99,3 2 - da 2,0 0,5 0,6 1,0 0,6 0,4 0,3 0,4 0,7 e. materialno podporo oziroma pomoč zakonca ali drugega sorodnika, ki dela v tujini BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 97,5 98,9 98,2 98,5 98,5 98,8 98,7 98,6 98,4 2 - da 2,5 1,1 1,8 1,5 1,5 1,2 1,3 1,4 1,6 VREDNOTE-9.indb 452 13.10.2014 11:52:56 453 Socialne diskriminacije; razredno samouvrščanje 220. Ali lahko od vaših prejemkov kaj prihranite, ali porabite vse, ali pa vam zmanjkuje denarja za osnovne življenjske potrebe? 1 - skoraj vedno nam zmanjka 2 - včasih nam zmanjka denarja za osnovne življenjske potrebe 3 - ne zmanjka nam denarja, vendar vse porabimo 4 - običajno lahko nekaj prihranimo (za nakup obleke, obutve, za počitnice ipd.) 5 - prihranimo lahko toliko, da načrtujemo nakup avtomobila, gradnjo vikenda, potovanje v tujino ipd. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 33,5 35,0 22,5 51,3 46,2 6,3 26,7 23,5 29,1 2 - 21,9 23,8 21,2 17,4 20,9 6,7 18,0 18,4 18,3 3 - 25,9 24,6 26,9 14,0 11,3 32,5 26,5 26,3 23,9 4 - 17,1 16,1 27,9 16,4 20,3 50,3 26,7 29,7 26,7 5 - 1,5 0,5 1,5 1,0 1,4 4,2 2,1 2,0 1,9 221. Kaj lahko rečete za vaš sedanji življenjski standard, ali je boljši, enak ali slabši od standarda večine ljudi pri nas? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - bistveno slabši 18,7 13,3 14,5 24,8 19,4 6,9 16,0 16,7 16,2 2 - nekaj slabši 24,9 20,9 20,7 23,1 23,1 20,0 21,1 20,3 21,7 3 - enak 42,8 48,6 43,3 32,0 36,5 53,4 42,7 46,3 43,0 4 - nekoliko boljši 10,5 13,4 15,3 16,0 14,5 14,7 14,8 12,0 14,0 5 - bistveno boljši 0,8 1,2 1,8 2,3 1,6 1,2 2,3 1,3 1,6 9 - ne ve, ne more oceniti 2,3 2,6 4,5 1,7 4,9 3,8 3,0 3,5 3,5 222. Ali ste zadovoljni s tem, kar ste do sedaj dosegli v življenju, ali niste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo nezadovoljen 8,8 7,7 6,6 19,6 11,4 5,0 7,5 8,2 9,0 2 - v glavnem nezadovoljen 12,9 9,4 13,1 23,9 17,3 15,9 12,6 11,3 14,6 3 - niti - niti 23,0 23,9 21,3 32,6 28,1 17,6 22,1 19,2 23,0 4 - v glavnem zadovoljen 46,3 48,2 51,0 18,3 37,1 56,3 47,0 49,6 45,0 5 - zelo zadovoljen 9,1 10,9 8,0 5,6 6,2 5,3 10,9 11,8 8,3 223. Ker imajo ljudje enake osnovne potrebe, je pravično, da imajo tudi približno enake dohodke. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 8,6 8,6 9,8 5,1 5,2 17,1 11,8 12,2 10,1 2 - v glavnem se ne strinjam 9,7 11,9 13,5 7,5 11,0 19,5 14,9 14,2 13,1 3 - niti - niti 13,2 13,4 12,5 21,7 18,4 11,8 16,9 12,5 14,9 4 - v glavnem se strinjam 36,9 29,8 31,7 35,4 37,7 30,9 31,1 29,5 32,9 5 - popolnoma se strinjam 31,6 36,2 32,6 30,4 27,7 20,7 25,3 31,6 29,0 VREDNOTE-9.indb 453 13.10.2014 11:52:57 454 224. Vsem je treba zagotoviti enake možnosti za delo, ne pa tudi enakega zaslužka. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 4,6 2,8 3,9 7,5 5,1 9,9 3,0 3,4 5,0 2 - v glavnem se ne strinjam 6,5 3,0 7,4 10,0 11,7 13,4 4,9 3,8 7,8 3 - niti - niti 15,4 10,2 14,7 22,7 23,5 15,6 15,0 11,6 16,3 4 - v glavnem se strinjam 35,6 30,1 32,3 32,4 34,8 33,4 33,5 31,1 33,1 5 - popolnoma se strinjam 37,9 54,0 41,6 27,5 24,9 27,8 43,6 50,1 37,7 225. V naši državi ljudem ne bi smeli omejevati zaslužka. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 16,4 25,6 19,7 17,9 17,9 10,0 17,6 22,6 17,9 2 - v glavnem se ne strinjam 17,5 16,2 20,3 20,8 24,6 14,2 18,9 17,2 19,0 3 - niti - niti 20,9 20,7 19,2 28,7 27,5 18,3 22,1 16,9 21,6 4 - v glavnem se strinjam 21,2 16,9 18,6 17,4 16,7 29,9 16,2 18,8 19,6 5 - popolnoma se strinjam 24,0 20,5 22,2 15,2 13,3 27,6 25,3 24,5 22,0 226. Pravilno je, da ljudje zaslužijo toliko, kolikor jim je potrebno za spodobno življenje, ne pa glede na delo, ki ga opravljajo. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 23,5 24,8 23,5 22,6 33,1 29,0 22,5 27,7 25,8 2 - v glavnem se ne strinjam 24,7 23,0 21,7 26,1 13,2 24,8 22,8 23,2 22,2 3 - niti - niti 22,8 20,8 18,6 24,6 26,8 14,2 25,3 18,9 21,5 4 - v glavnem se strinjam 17,3 14,9 20,5 16,9 17,3 19,4 16,2 17,2 17,8 5 - popolnoma se strinjam 11,8 16,5 15,7 9,8 9,5 12,7 13,2 13,0 12,7 227. Vsako izenačevanje zaslužka je v osnovi nepravično, ker vsi ljudje niso enako sposobni. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 3,5 4,0 3,8 5,3 3,9 4,5 2,9 4,2 3,9 2 - v glavnem se ne strinjam 5,3 6,6 7,8 7,1 8,8 8,7 8,2 5,4 7,4 3 - niti - niti 17,8 17,4 19,5 28,5 29,7 13,6 21,3 14,4 20,3 4 - v glavnem se strinjam 38,9 31,1 32,8 37,8 34,4 34,2 29,9 31,6 33,8 5 - popolnoma se strinjam 34,5 40,8 36,2 21,3 23,1 39,0 37,6 44,3 34,6 228. Postavljena mora biti zgornja meja, tako da nihče ne more zaslužiti veliko več od drugih. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 8,0 8,6 10,1 6,3 5,0 12,9 9,8 11,5 9,2 2 - v glavnem se ne strinjam 7,4 6,0 9,0 6,8 6,5 14,7 8,0 8,9 8,7 3 - niti - niti 15,8 14,1 14,6 25,3 21,6 15,4 17,5 14,4 17,3 4 - v glavnem se strinjam 32,7 25,8 28,2 29,5 32,4 30,4 26,1 23,9 28,8 5 - popolnoma se strinjam 36,1 45,5 38,1 32,2 34,5 26,6 38,6 41,2 36,1 VREDNOTE-9.indb 454 13.10.2014 11:52:57 455 229. Kakšno naj bi bilo po vašem mnenju v naši družbi razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - vsi naj bi imeli enake dohodke 6,6 10,1 8,3 17,9 12,1 4,8 4,4 5,6 8,2 2 - 1 : 2 32,2 35,7 24,6 42,9 43,0 23,2 26,7 27,6 30,8 3 - 1 : 3 24,9 30,7 25,6 23,4 22,6 29,8 26,8 28,1 26,2 4 - 1 : 4 8,7 5,9 8,8 3,2 4,0 13,3 8,7 9,8 8,1 5 - 1 : 5 2,9 2,1 3,5 1,0 1,5 5,2 5,4 4,3 3,4 6 - 1 : 6 in več, neomejeno 3,8 2,4 5,8 0,4 1,0 5,5 5,3 5,2 4,0 9 - ne vem, neodločen 21,0 13,0 23,5 11,2 15,8 18,3 22,7 19,5 19,2 230. Zakaj so po vašem mnenju upravičene razlike med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki? Navedite glavni razlog. 1 - zaradi razlik v strokovnosti, znanju 2 - zaradi razlik v vloženem trudu pri delu 3 - zaradi razlik v rezultatih dela (količina, kakovost) 4 - zaradi različnega pomena posameznih poklicev za družbo 5 - zaradi različnega prispevka k uspehu delovne organizacije 6 - zaradi različne odgovornosti 9 - razlike med dohodki niso upravičene BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 41,7 46,6 32,8 39,8 44,1 36,4 37,6 33,4 38,1 2 - 13,9 10,5 11,4 19,6 10,8 15,6 12,9 15,0 13,7 3 - 14,1 15,8 18,0 11,2 9,8 16,1 19,4 20,3 15,9 4 - 4,3 3,5 4,2 2,8 3,8 4,2 4,3 3,6 3,9 5 - 4,8 5,2 5,8 2,1 2,7 4,8 4,5 5,7 4,5 6 - 7,9 4,6 10,4 5,8 9,4 14,1 6,3 11,0 9,1 9 - 13,3 13,8 17,4 18,7 19,4 8,8 14,9 11,1 14,8 231. Ali se strinjate z mnenjem, da v naši družbi obstajajo skupine ljudi, ki živijo na račun drugih, oziroma ki druge izkoriščajo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 9,4 6,7 4,6 21,3 9,2 15,6 6,4 6,0 9,5 2 - v glavnem se ne strinjam 4,3 4,2 5,8 7,1 11,2 6,0 4,0 4,0 5,9 3 - neodločen 24,9 25,4 17,8 38,1 34,3 16,3 24,9 18,9 24,3 4 - v glavnem se strinjam 26,5 25,0 27,2 16,8 25,5 31,9 25,1 27,9 26,1 5 - popolnoma se strinjam 34,9 38,8 44,5 16,7 19,9 30,2 39,5 43,1 34,2 VREDNOTE-9.indb 455 13.10.2014 11:52:57 456 (Če se popolnoma ali v celoti strinja) 232. Katere skupine pa po vašem mnenju živijo na račun drugih, oziroma izkoriščajo druge? 1 - funkcionarji in vodstveni delavci na položajih, na oblasti 2 - del – nekateri funkcionarji in vodstveni delavci na položajih, na oblasti 3 - državna birokracija, aparat, administracija 4 - del državne birokracije, aparata, administracije 5 - administracija (v DO, SIS) 6 - del administracije (v DO, SIS) 7 - negospodarske dejavnosti 8 - del, nekatere negospodarske dejavnosti 9 - vodilni v delovni organizaciji 10 - del – nekateri vodilni v delovni organizaciji 11 - zasebni obrtniki 12 - del – nekateri zasebni obrtniki 13 - osebe z visokimi dohodki in premoženjem 14 - intelektualci 15 - del inteligence, nekateri intelektualci 16 - meščani 17 - tisti, ki ne delajo, ki niso zaposleni, ker nočejo delati 18 - zaposleni, ki delajo slabo, malo ali nič 19 - nesposobni in neefektivni delavci – brez rezultatov 20 - člani Zveze komunistov 21 - del, nekateri borcev 22 - družbeno politično aktivni, karieristi 23 - prevaranti (veze in poznanstva), tatovi družbenega premoženja 24 - osebe iz drugih republik 25 - študentje, mladina 26 - Romi 27 - osebe, ki predstavljajo socialni problem, alkoholiki 28 - privilegirane službe (JLA, ...) 29 - ljudje s posebnimi prejemki 30 - nekateri svobodni poklici 31 - zaposleni v monopolističnih delovnih organizacijah 32 - prejemniki podkupnin 33 - kmetje 34 - najemodajalci 97 - drugo 98 - ne vem 99 - se ne strinja, neodločen 00 - ni dal drugi odgovor VREDNOTE-9.indb 456 13.10.2014 11:52:57 457 Prva navedba BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 11,4 15,6 12,2 6,4 5,5 8,8 14,6 14,2 11,0 2 - 2,7 1,7 3,9 0,9 0,8 1,6 1,2 2,5 2,0 3 - 4,2 6,0 4,2 10,8 2,7 3,2 5,8 7,9 5,3 4 - 0,6 0,7 0,9 0,6 0,7 0,9 0,4 1,2 0,7 5 - 8,4 9,5 5,6 0,6 2,6 2,8 4,0 3,9 4,4 6 - 1,3 0,9 0,9 0,1 1,1 0,8 1,0 1,0 0,9 7 - 0,8 0,8 1,1 1,7 0,5 0,4 1,3 1,2 1,0 8 - 0,3 0,0 0,3 0,0 0,5 0,2 0,9 0,7 0,4 9 - 4,6 0,3 2,7 5,7 9,9 2,1 2,4 3,0 4,0 10 - 0,1 0,0 0,3 0,1 0,1 0,3 0,1 0,1 0,2 11 - 3,3 3,2 3,4 0,6 1,6 3,0 1,6 1,5 2,3 12 - 0,3 0,1 0,5 0,1 0,2 1,0 1,2 0,2 0,5 13 - 0,5 0,4 0,9 0,3 2,4 0,5 0,8 0,6 0,9 14 - 0,6 0,3 0,2 0,1 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 15 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 16 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 17 - 7,7 12,3 2,1 2,8 0,5 13,6 5,4 11,1 6,2 18 - 1,8 2,7 3,1 0,6 5,7 4,6 5,4 2,5 3,5 19 - 0,5 0,5 0,6 0,1 0,2 0,6 0,2 0,6 0,4 20 - 0,1 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 21 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 22 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,2 0,1 23 - 3,3 2,8 4,4 1,2 3,0 4,4 5,0 5,2 3,9 24 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,1 25 - 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,6 0,1 0,0 0,1 26 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,4 0,0 0,0 0,1 27 - 0,2 0,0 0,5 0,0 0,0 0,7 0,2 0,0 0,3 28 - 0,0 0,1 0,2 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 29 - 0,2 0,4 0,1 0,0 0,5 0,0 0,9 0,0 0,3 30 - 0,1 0,0 8,2 0,0 0,0 0,0 0,5 0,0 1,7 31 - 0,0 0,0 0,5 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,2 32 - 0,0 0,1 0,5 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 33 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 34 - 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,1 97 - 5,6 3,1 8,9 0,6 3,9 5,1 5,6 6,2 5,4 98 - 2,3 1,9 4,5 0,3 1,8 5,1 4,4 6,6 3,7 99 - 38,6 36,2 28,2 66,5 54,7 37,9 35,3 28,9 39,7 VREDNOTE-9.indb 457 13.10.2014 11:52:58 458 Druga navedba BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 89,5 89,3 87,0 92,9 93,2 91,7 89,6 85,5 89,7 2 - 1,4 1,2 0,5 0,8 0,4 0,8 0,8 1,2 0,8 3 - 0,4 0,9 1,2 0,4 0,1 0,2 0,5 2,0 0,7 4 - 0,7 0,7 0,6 0,9 0,2 0,7 0,6 0,9 0,7 5 - 0,3 0,0 0,4 0,3 0,1 0,0 0,5 1,7 0,5 6 - 1,6 2,3 1,1 0,2 0,3 0,4 1,0 1,4 0,9 7 - 0,4 0,1 0,4 0,3 0,1 0,4 0,4 0,4 0,3 8 - 0,1 0,0 0,2 0,2 0,0 0,1 0,4 0,3 0,2 9 - 0,0 0,3 0,2 0,0 0,1 0,0 0,3 0,5 0,2 10 - 0,8 0,1 0,9 2,2 2,0 0,8 1,2 0,8 1,2 11 - 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 12 - 1,3 0,8 1,1 0,1 0,5 0,7 0,5 0,5 0,7 13 - 0,4 0,3 0,4 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 14 - 0,0 0,0 0,3 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 15 - 0,1 0,3 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 16 - 0,1 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,2 0,1 17 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 18 - 0,3 0,9 0,3 0,4 0,1 0,8 0,3 0,6 0,4 19 - 0,1 0,7 0,1 0,1 0,4 0,6 0,8 0,6 0,4 20 - 0,0 0,1 0,2 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1 21 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 22 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 23 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 24 - 0,7 1,1 1,5 1,0 0,7 1,0 0,9 1,0 1,0 25 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 26 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 27 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,0 0,1 0,1 28 - 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 29 - 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,1 0,1 30 - 0,2 0,3 1,2 0,1 0,5 0,0 0,2 0,6 0,4 31 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,1 32 - 0,0 0,1 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 33 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 34 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 97 - 1,0 0,3 1,0 0,0 0,2 0,5 0,9 0,6 0,6 VREDNOTE-9.indb 458 13.10.2014 11:52:58 459 233. Na račun katerih skupin živijo, oziroma koga izkoriščajo? 0 - ni navedel druge navedbe 1 - družbo 2 - občino, socialo 3 - delavce 4 - sodelavce, svojo skupino 5 - neposredne proizvajalce 6 - delavski razred 7 - nižje sloje 8 - podrejene 9 - produktivne 10 - poštene ljudi 11 - naivne ljudi 12 - delavske organizacije 13 - strokovnjake 14 - kmete 15 - potrošnike, kupce 16 - vaščane 17 - družino, sorodstvo, starše 18 - povratnike iz tujine 19 - nezaposlene, zaposlene za določen čas, sezonske delavce 20 - podnajemniki 97 - drugo 98 - ne ve 99 - ne strinja se, neodločen VREDNOTE-9.indb 459 13.10.2014 11:52:58 460 Prva navedba BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 4,0 1,3 7,2 0,9 2,2 10,9 5,0 6,3 5,3 2 - 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,4 0,0 0,1 0,1 3 - 27,3 35,2 31,1 13,0 16,4 26,9 22,2 34,1 25,5 4 - 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 1,3 0,3 0,1 0,3 5 - 7,8 5,6 5,0 0,8 6,0 4,2 12,6 7,2 6,4 6 - 10,8 15,3 12,6 16,8 10,5 2,1 9,7 8,6 10,4 7 - 1,1 0,1 1,0 0,2 2,4 1,1 1,0 0,8 1,1 8 - 0,7 0,5 0,8 0,1 0,4 0,6 0,7 0,4 0,6 9 - 0,6 0,9 1,3 0,4 0,5 1,0 0,7 0,8 0,8 10 - 2,1 0,4 1,6 0,2 1,5 3,7 3,5 2,8 2,2 11 - 0,1 0,0 0,3 0,0 0,0 0,5 0,1 0,5 0,2 12 - 0,1 0,1 0,4 0,0 0,1 0,5 0,3 0,6 0,3 13 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 14 - 0,8 0,1 0,7 0,1 0,9 0,5 1,1 0,7 0,7 15 - 0,4 0,8 0,1 0,0 0,2 0,5 0,4 0,2 0,3 16 - 0,5 0,0 0,5 0,1 0,0 0,0 0,1 0,6 0,3 17 - 0,2 0,0 0,3 0,0 0,2 0,5 0,2 0,0 0,2 18 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 19 - 0,1 0,3 0,2 0,0 0,1 0,0 0,2 0,4 0,2 20 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,1 97 - 2,7 2,3 5,5 0,6 2,7 3,8 3,6 2,2 3,2 98 - 1,8 0,5 2,9 0,1 0,6 3,4 2,9 4,8 2,4 99 - 38,6 36,2 28,2 66,5 54,7 37,9 35,3 28,9 39,7 VREDNOTE-9.indb 460 13.10.2014 11:52:58 461 Druga navedba BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 94,1 95,7 93,3 97,5 98,2 94,5 92,8 94,8 94,8 1 - 0,5 0,4 0,1 0,1 0,1 0,5 0,4 0,5 0,3 2 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 3 - 1,0 0,1 0,8 0,4 0,1 1,4 0,6 0,7 0,7 4 - 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,0 0,0 5 - 0,4 0,1 0,2 0,1 0,1 0,3 0,4 0,2 0,2 6 - 0,2 0,3 0,4 0,2 0,3 0,1 0,5 0,3 0,3 7 - 0,2 0,0 0,3 0,1 0,1 0,2 0,1 0,3 0,2 8 - 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 9 - 0,1 0,0 0,2 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,1 10 - 0,2 0,1 0,2 0,1 0,0 0,2 0,2 0,2 0,2 11 - 0,1 0,0 0,1 0,0 0,2 0,0 0,1 0,2 0,1 12 - 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,1 0,1 0,3 0,1 13 - 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 14 - 1,6 2,0 2,3 1,1 0,7 1,5 3,9 0,9 1,8 15 - 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 16 - 0,4 0,5 1,3 0,3 0,1 0,0 0,2 0,8 0,5 17- 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 18 - 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 19 - 0,1 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 20 - 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 97 - 0,4 0,3 0,2 0,0 0,0 0,4 0,4 0,3 0,3 Ali se strinjate ali ne z naslednjimi trditvami? 234. Vsi zaposleni v družbenem sektorju pripadajo istemu družbenemu razredu. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 21,7 24,3 20,8 16,6 15,6 15,9 23,4 22,8 20,0 2 - v glavnem se ne strinjam 15,0 11,8 17,7 11,0 20,3 17,6 16,8 16,8 16,5 3 - niti - niti 8,5 7,7 9,6 15,0 12,2 11,2 7,9 8,9 10,1 4 - v glavnem se strinjam 20,0 17,3 19,8 18,2 16,1 24,1 16,0 19,0 18,9 5 - popolnoma se strinjam 15,3 18,9 15,4 17,5 8,2 15,4 11,9 16,1 14,4 9 - ne vem 19,6 20,0 16,7 21,7 27,6 15,9 24,0 16,5 20,1 VREDNOTE-9.indb 461 13.10.2014 11:52:58 462 235. Če nekateri ljudje zaslužijo 5x, ali večkrat več od drugih, ne morejo oboji pripadati istemu družbenemu razredu. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 10,5 10,6 10,2 14,7 10,1 14,8 7,9 11,9 11,1 2 - v glavnem se ne strinjam 8,1 7,0 9,5 8,2 8,6 12,3 6,0 8,3 8,6 3 - niti - niti 6,3 5,5 6,5 13,7 7,3 8,2 5,3 6,5 7,3 4 - v glavnem se strinjam 21,4 13,0 19,9 17,9 25,2 25,1 19,5 20,6 21,0 5 - popolnoma se strinjam 38,6 44,7 40,4 23,9 22,2 28,1 40,6 40,4 34,8 9 - ne vem 15,1 19,2 13,5 21,7 26,6 11,5 20,7 12,3 17,2 236. Ljudi v naši družbi lahko razvrstimo v dva družbena razreda: na tiste, ki imajo oblast in odločajo o položaju večine, in na tiste, ki nimajo oblasti in ne odločajo. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 9,6 9,9 8,1 13,6 8,0 11,0 7,0 11,1 9,5 2 - v glavnem se ne strinjam 7,6 8,2 10,4 5,9 8,2 10,8 7,0 8,7 8,5 3 - niti - niti 10,1 9,3 10,9 21,1 11,0 11,1 9,0 10,1 11,4 4 - v glavnem se strinjam 27,4 17,6 24,8 17,4 25,6 31,0 24,8 22,9 24,7 5 - popolnoma se strinjam 26,2 34,4 28,5 16,4 19,3 22,0 28,6 30,5 25,5 9 - ne vem 19,0 20,7 17,3 25,7 27,8 14,1 23,7 16,7 20,4 VREDNOTE-9.indb 462 13.10.2014 11:52:59 463 237. Kako bi poimenovali družbeni razred, ki mu vi osebno in vam podobni ljudje pripadajo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - najnižji sloj, razred 1,6 0,4 1,9 7,8 1,3 0,9 1,0 1,2 1,9 2 - nižji sloj, razred 0,5 0,0 0,8 0,1 0,9 0,9 0,4 0,6 0,6 3 - izkoriščani 0,3 0,5 0,4 0,1 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4 4 - podrejeni 0,6 1,2 0,9 0,4 1,6 0,6 1,9 1,4 1,1 5 - delavski razred 54,6 65,1 49,8 45,1 48,9 50,4 45,0 56,5 50,7 6 - delavci, delavci v proizvodnji 2,1 1,5 2,3 0,4 1,1 2,6 3,3 2,8 2,1 7 - delovno ljudstvo 0,4 0,1 0,9 0,5 0,1 0,7 4,0 1,0 1,1 8 - kmetijski delavec, polproletarec 1,6 0,4 0,4 0,2 0,4 1,7 1,2 1,4 0,9 9 - kmet, vaško prebivalstvo 5,2 0,4 3,9 4,3 2,5 2,0 6,4 2,7 3,8 10 - zasebni obrtnik 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 11 - uslužbenec, uradnik, administracija 0,2 0,3 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,0 0,2 12 - srednji sloj ali razred 4,6 2,6 8,1 5,4 3,1 4,1 6,2 6,1 5,4 13 - vodilni, višji 0,0 0,1 0,2 0,4 0,1 0,4 0,0 0,2 0,2 14 - strokovnjak, intelektualec 0,3 0,3 0,5 0,7 0,2 0,0 0,8 0,4 0,4 15 - birokrat 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 96 - dijak, študent 1,1 0,0 0,2 0,0 0,2 0,6 0,3 0,2 0,4 97 - upokojenec 0,6 0,0 0,8 0,0 0,0 0,5 0,5 0,5 0,4 98 - drugo 3,0 1,9 3,4 0,3 0,8 3,3 1,9 2,8 2,3 99 - ne ve 23,1 25,1 25,3 34,3 37,9 30,4 26,3 21,8 28,0 238. Vzemimo, da bi se vam zgodila krivica. Koliko je po vašem mnenju verjetno, da bi v pravdi uspeli vi, če bi v tem primeru tožili: a. delavca BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 7,6 7,0 7,9 11,3 8,6 9,5 7,0 8,0 8,3 2 - oba bi imela enake možnosti 46,5 43,8 40,8 42,3 37,0 40,6 45,1 46,5 42,7 3 - uspel bi 20,3 21,3 19,5 11,6 20,6 27,2 19,1 19,1 19,9 4 - ne vem 25,6 27,9 31,7 34,9 33,8 22,7 28,8 26,3 29,1 b. direktorja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 55,5 53,2 51,7 39,5 49,9 54,7 50,9 50,9 50,9 2 - oba bi imela enake možnosti 11,8 11,5 11,8 19,5 9,8 14,0 13,9 15,1 13,3 3 - uspel bi 8,9 9,3 8,4 10,2 7,1 10,2 8,3 8,9 8,8 4 - ne vem 23,9 26,0 28,0 30,8 33,2 21,1 26,9 25,1 26,9 VREDNOTE-9.indb 463 13.10.2014 11:52:59 464 c. poklicnega politika BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 59,3 59,5 57,0 41,4 51,4 63,4 56,5 56,7 55,8 2 - oba bi imela enake možnosti 10,4 9,3 9,1 17,3 8,4 8,9 10,6 11,0 10,5 3 - uspel bi 6,4 5,2 4,9 11,2 5,4 5,9 5,8 6,5 6,3 4 - ne vem 23,9 26,0 29,0 30,1 34,7 21,9 27,1 25,8 27,5 d. kmeta BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 8,0 7,0 7,7 12,3 9,6 11,8 6,8 9,4 9,0 2 - oba bi imela enake možnosti 45,8 46,3 42,0 40,7 37,2 42,0 45,0 46,1 42,9 3 - uspel bi 23,6 21,7 18,9 13,9 20,1 22,9 20,5 20,0 20,2 4 - ne vem 22,6 25,0 31,4 33,2 33,0 23,3 27,6 24,5 27,9 e. obrtnika BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 18,0 15,0 21,0 16,0 15,3 32,0 13,9 14,2 18,6 2 - oba bi imela enake možnosti 43,0 41,5 32,9 38,5 35,2 28,1 41,3 43,1 37,4 3 - uspel bi 14,6 15,0 12,4 9,8 15,5 15,5 14,4 16,6 14,2 4 - ne vem 24,4 28,5 33,6 35,7 34,1 24,4 30,5 26,1 29,9 f. inženirja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 41,3 34,6 30,7 28,9 38,7 35,4 28,3 32,2 33,5 2 - oba bi imela enake možnosti 24,2 25,8 26,5 28,9 17,9 27,1 30,9 28,4 26,3 3 - uspel bi 9,8 9,7 9,7 8,1 8,4 12,1 10,4 11,9 10,1 4 - ne vem 24,6 29,9 33,1 34,1 35,0 25,4 30,3 27,6 30,1 g. knjigovodjo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 24,9 17,2 22,1 22,2 25,6 28,2 17,4 22,4 22,8 2 - oba bi imela enake možnosti 37,7 41,2 33,1 35,1 30,0 30,7 38,8 36,5 34,9 3 - uspel bi 12,5 13,8 11,3 7,2 9,9 14,7 13,8 14,8 12,2 4 - ne vem 25,0 27,8 33,4 35,5 34,4 26,4 30,0 26,3 30,1 VREDNOTE-9.indb 464 13.10.2014 11:52:59 465 h. člana ZK BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 23,9 15,0 30,4 19,2 26,8 42,3 21,4 23,5 26,5 2 - oba bi imela enake možnosti 37,8 42,8 26,0 34,9 27,7 20,6 36,0 36,0 31,5 3 - uspel bi 12,5 15,0 9,6 9,4 10,5 11,5 11,7 12,9 11,3 4 - ne vem 25,7 27,1 33,9 36,6 35,0 25,6 30,9 27,6 30,7 i. občino BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 55,4 54,9 52,1 35,9 48,7 58,6 52,4 52,6 51,5 2 - oba bi imela enake možnosti 12,5 12,3 10,3 20,8 10,3 9,5 11,8 13,6 12,3 3 - uspel bi 7,0 6,3 5,5 8,1 6,3 6,8 6,3 7,8 6,7 4 - ne vem 25,1 26,4 32,2 35,2 34,7 25,1 29,5 26,0 29,6 j. podjetje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi uspel 47,4 44,3 42,3 33,5 43,4 46,8 44,0 44,4 43,4 2 - oba bi imela enake možnosti 17,2 16,9 16,1 22,1 13,3 15,9 16,3 17,2 16,7 3 - uspel bi 9,9 11,4 8,9 8,1 8,1 11,8 9,0 12,3 9,7 4 - ne vem 25,5 27,4 32,8 36,4 35,3 25,5 30,7 26,1 30,2 VREDNOTE-9.indb 465 13.10.2014 11:52:59 466 239. Posamezne družbene skupine so včasih v neenakopravnem položaju glede na možnosti za uresničevanje svojih interesov. Kje je po vašem mnenju enakopravnost največja? Izberite tisti odnos, v katerem se po vašem mnenju kaže neenakopravnost najbolj izrazito. 1 - v odnosih med ženskami in moškimi 2 - v odnosih med mladimi in starimi 3 - v odnosih med mestom in vasjo 4 - v odnosih med fizičnim in umskim delom 5 - v odnosih med zaposlenimi v proizvodnji in administraciji 6 - v odnosih med religioznimi in nereligioznimi 7 - v odnosih med člani ZK in ostalimi 8 - v mednacionalnih odnosih 9 - ne obstaja neenakopravnost 0 - nekaj drugega, b.o. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 8,6 12,6 6,4 15,9 7,8 9,8 9,1 8,4 9,2 2 - 14,6 15,6 14,7 12,4 17,0 14,2 17,8 18,8 15,7 3 - 15,3 7,0 9,9 21,7 11,8 8,0 15,0 7,2 12,1 4 - 12,9 16,4 15,8 15,5 12,7 18,1 10,0 10,5 13,8 5 - 34,1 33,7 31,1 15,2 26,1 23,4 26,2 30,9 27,6 6 - 0,9 0,3 0,5 0,6 0,4 1,9 0,4 0,8 0,7 7 - 1,4 0,9 4,7 0,1 0,5 6,0 2,4 2,5 2,6 8 - 1,7 3,2 2,7 3,5 3,8 5,2 6,4 6,1 4,1 9 - 10,6 9,5 11,2 15,0 15,1 13,3 11,8 14,8 12,8 0 - 0,0 0,8 2,9 0,2 4,8 0,0 0,9 0,0 1,4 VREDNOTE-9.indb 466 13.10.2014 11:52:59 467 (Če je odgovoril 1-8) 240. Kdo je po vašem mnenju v tem primeru zapostavljen (ima manj možnosti)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ne ve, b.o. 1,9 0,0 5,0 0,8 9,1 1,0 2,6 1,8 3,2 1 - ženske 8,2 12,6 6,0 15,2 6,4 8,3 9,0 7,1 8,5 2 - moški 0,2 0,0 0,2 0,4 1,3 0,2 0,2 0,5 0,4 3 - starejši ljudje 3,4 1,3 3,4 2,1 5,4 5,5 3,7 3,8 3,8 4 - mladi 11,8 14,4 11,1 10,2 9,5 8,4 13,6 15,1 11,6 5 - ljudje z vasi 13,3 6,4 9,2 21,9 10,8 7,6 14,4 6,5 11,4 6 - meščani 0,5 0,3 0,7 0,3 0,7 0,2 0,4 0,6 0,5 7 - kmetje 1,1 0,1 0,7 0,5 0,1 0,3 0,5 0,3 0,5 8 - fizični delavci 11,3 16,1 13,8 13,8 12,1 15,6 8,7 9,1 12,2 9 - umski, intelektualni delavci 0,4 0,4 0,6 0,2 0,7 1,6 0,8 0,6 0,7 10 - proizvodni delavci 32,6 34,0 29,3 15,1 25,0 23,7 25,0 29,4 26,5 11 - nekvalificirani delavci 0,1 0,0 0,0 0,3 0,0 0,2 0,1 0,3 0,1 12 - delavci v administraciji 0,3 0,1 0,5 0,1 0,3 0,5 0,2 0,6 0,4 13 - verni 0,4 0,3 0,5 0,2 0,2 0,9 0,2 0,4 0,4 14 - neverni 0,4 0,1 0,0 0,2 0,2 0,3 0,1 0,3 0,2 15 - člani ZK 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 16 - tisti, ki niso člani ZK 1,2 0,9 4,8 0,0 0,5 5,4 2,3 2,3 2,5 17 - nerazviti, revni narodi 0,0 0,0 0,1 0,0 0,3 1,1 0,1 0,2 0,2 18 - pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki so se priselili iz drugih republik, pokrajin, narodne manjšine 0,5 1,6 1,2 0,2 0,7 1,7 1,7 3,6 1,4 19 - lastna republika, pokrajina 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,2 0,1 0,1 20 - Srbi in Črnogorci na Kosovu 0,2 0,7 0,1 1,7 0,1 0,0 2,0 0,8 0,7 21 - Albanci 0,0 0,0 0,1 1,1 0,2 0,0 0,1 0,1 0,2 22 - Romi 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,2 0,1 0,1 23 - delavski razred 0,7 0,4 0,0 0,1 0,1 0,0 0,2 0,2 0,2 98 - drugo 0,7 0,7 1,5 0,2 0,9 4,0 1,8 1,6 1,5 99 - ne obstaja neenakopravnost 10,6 9,5 11,2 15,0 15,1 13,3 11,8 14,8 12,8 VREDNOTE-9.indb 467 13.10.2014 11:53:00 468 Stališča o socialni revoluciji, delavskem razredu 241. Ali verjamete, da se bo v prihodnosti uresničila zamisel o komunistični družbi? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 11,6 15,2 18,9 12,1 14,1 34,9 18,5 16,2 18,1 2 - v daljni prihodnosti 45,6 41,9 32,4 36,2 37,4 26,1 42,6 42,2 37,5 3 - v bližnji prihodnosti 12,5 14,8 5,9 8,7 4,9 4,4 5,6 9,5 7,5 9 - ne vem 30,3 28,2 42,9 43,0 43,6 34,6 33,3 32,1 36,8 242. Proti tistim, ki ne spoštujejo idealov socialistične revolucije, bi bilo treba ostreje nastopati. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 1,0 0,8 3,2 1,6 1,9 8,9 2,9 2,5 3,1 2 - v glavnem se ne strinjam 1,7 1,6 5,7 2,6 3,1 11,0 3,5 3,0 4,4 3 - niti - niti 9,6 6,3 19,9 19,2 21,4 20,9 17,0 12,0 16,8 4 - v glavnem se strinjam 25,5 15,0 31,1 31,8 29,2 31,5 25,3 23,6 27,7 5 - popolnoma se strinjam 62,2 76,2 40,0 44,8 44,4 27,7 51,3 58,9 48,1 243. Delavski razred je osnovni nosilec socialističnega razvoja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 0,8 1,5 1,8 1,2 1,6 2,9 1,7 1,1 1,6 2 - v glavnem se ne strinjam 1,7 1,6 4,2 1,3 2,8 5,9 2,8 1,9 3,0 3 - niti - niti 10,1 6,7 15,0 14,4 25,3 15,2 16,5 10,8 15,0 4 - v glavnem se strinjam 29,9 18,1 31,3 28,2 29,3 35,9 25,5 22,2 28,5 5 - popolnoma se strinjam 57,6 72,1 47,7 54,9 41,1 40,0 53,5 63,9 51,9 244. Prav je, da zaposleni stavkajo oz. prekinejo delo, če imajo prenizke plače, oziroma če jim niso izplačane. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 9,3 16,5 9,8 11,7 9,9 8,8 11,8 16,2 11,2 2 - v glavnem se ne strinjam 10,2 15,6 11,3 8,3 15,0 12,3 13,2 13,9 12,3 3 - niti - niti 22,0 20,1 20,7 25,1 30,4 17,7 25,0 18,6 22,6 4 - v glavnem se strinjam 28,3 19,1 26,8 28,3 22,0 29,3 20,9 19,0 24,6 5 - popolnoma se strinjam 30,1 28,7 31,4 26,6 22,7 32,0 29,1 32,4 29,3 VREDNOTE-9.indb 468 13.10.2014 11:53:00 469 245. Prav je, da zaposleni stavkajo oz. prekinejo delo zaradi samovolje ali nesposobnosti vodstva organizacije. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 13,5 19,6 12,7 31,4 11,8 11,1 15,2 19,8 16,0 2 - v glavnem se ne strinjam 13,8 16,0 13,1 19,9 18,0 12,6 14,1 14,9 15,0 3 - niti - niti 21,9 20,3 23,8 25,2 31,5 16,6 26,9 19,9 23,6 4 - v glavnem se strinjam 26,0 18,5 25,3 11,6 21,6 28,7 20,0 20,2 22,2 5 - popolnoma se strinjam 24,8 25,6 25,1 12,0 17,1 30,9 23,7 25,2 23,2 246. Delavski razred zaradi svoje izobrazbe in kulturnega nivoja ne more biti nosilec našega družbenega razvoja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 35,5 47,4 30,9 28,2 20,9 32,2 34,2 41,6 32,7 2 - v glavnem se ne strinjam 24,5 22,4 26,3 19,2 26,8 26,2 24,9 23,1 24,6 3 - niti - niti 23,7 16,0 27,5 34,6 35,4 23,1 26,5 20,1 26,6 4 - v glavnem se strinjam 9,8 6,8 10,6 10,8 10,7 12,4 8,5 8,2 10,0 5 - popolnoma se strinjam 6,4 7,4 4,7 7,2 6,3 6,1 6,0 7,0 6,2 247. V naši družbi lahko vsak mlad človek napreduje, če je sposoben in podjeten. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 6,1 9,7 8,8 6,4 5,1 7,0 8,2 6,1 7,1 2 - v glavnem se ne strinjam 6,8 11,4 12,3 7,2 8,2 13,0 10,9 10,6 10,2 3 - niti - niti 16,4 11,4 16,8 24,5 25,7 12,6 17,5 13,3 17,6 4 - v glavnem se strinjam 32,7 31,3 28,8 31,8 33,7 31,2 29,0 24,8 30,2 5 - popolnoma se strinjam 37,9 36,2 33,3 30,1 27,2 36,2 34,4 45,1 34,9 248. Napredovanje večine ljudi je bolj odvisno od tega, kdo jih pozna, kot od tega, kaj sami znajo. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 5,1 3,5 3,8 5,5 3,0 6,4 3,9 6,8 4,7 2 - v glavnem se ne strinjam 8,5 6,6 7,6 4,8 6,4 11,3 6,8 7,1 7,5 3 - niti - niti 22,2 16,8 20,9 27,8 28,9 19,9 21,7 18,9 22,4 4 - v glavnem se strinjam 29,8 24,4 34,6 30,6 30,7 32,9 27,8 28,3 30,5 5 - popolnoma se strinjam 34,4 48,7 33,1 31,3 31,0 29,6 39,8 39,0 34,9 249. Materialni položaj človeka je danes bolj odvisen od tega, kje dela, kot pa od tega, kaj in koliko dela. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,6 1,5 1,8 1,7 1,9 3,9 1,0 2,2 2,1 2 - v glavnem se ne strinjam 3,5 2,3 3,3 4,1 2,8 6,5 2,8 2,1 3,5 3 - niti - niti 17,7 12,1 16,7 19,5 22,8 15,9 15,2 11,2 16,7 4 - v glavnem se strinjam 34,9 25,4 34,0 31,6 33,8 32,3 28,4 27,0 31,5 5 - popolnoma se strinjam 41,2 58,8 44,3 43,1 38,7 41,4 52,5 57,5 46,3 VREDNOTE-9.indb 469 13.10.2014 11:53:00 470 250. V celoti gledano so pri nas na najvišjih položajih najsposobnejši ljudje. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 15,8 18,8 23,1 12,0 10,9 25,6 19,8 20,2 18,7 2 - v glavnem se ne strinjam 17,9 18,1 23,6 14,5 17,8 31,2 23,2 22,7 21,8 3 - niti - niti 26,0 23,4 26,9 28,0 36,2 20,8 25,5 24,6 26,6 4 - v glavnem se strinjam 25,4 22,3 19,1 23,8 22,7 16,0 20,6 19,7 20,9 5 - popolnoma se strinjam 14,9 17,4 7,3 21,6 12,4 6,4 10,9 12,8 12,0 251. Samo skozi delo lahko človek napreduje in doseže nek uspeh v življenju. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 5,9 6,6 8,0 3,3 5,4 8,3 7,4 6,9 6,7 2 - v glavnem se ne strinjam 6,4 8,5 12,3 3,8 9,9 14,2 12,5 11,7 10,4 3 - niti - niti 14,6 14,9 16,5 21,1 24,1 13,4 17,3 15,5 17,2 4 - v glavnem se strinjam 31,6 27,4 27,4 27,4 30,9 31,6 25,5 21,8 27,9 5 - popolnoma se strinjam 41,5 42,7 35,9 44,4 29,7 32,6 37,3 44,1 37,8 252. Delo je nujno zlo, ki je potrebno samo zato, da si človek zagotovi sredstva za življenje. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 12,9 21,3 24,1 40,2 6,9 26,7 20,9 19,6 21,3 2 - v glavnem se ne strinjam 15,7 18,9 21,6 23,4 11,5 24,3 19,5 21,0 19,6 3 - niti - niti 20,4 23,5 19,2 23,4 28,6 15,7 20,9 17,0 20,8 4 - v glavnem se strinjam 27,6 14,4 19,1 6,7 30,0 18,9 20,4 18,5 20,2 5 - popolnoma se strinjam 23,4 21,9 15,9 6,3 22,9 14,4 18,3 23,9 18,2 253. Pri delu se ne splača preveč naprezati, ampak je treba skrbeti za dobro življenje. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 19,1 25,1 25,5 24,5 15,4 31,4 22,7 24,5 23,4 2 - v glavnem se ne strinjam 21,9 18,8 25,4 16,9 26,6 26,6 23,0 23,7 23,5 3 - niti - niti 28,5 27,9 25,0 29,3 32,4 19,7 28,0 23,4 26,6 4 - v glavnem se strinjam 19,1 11,8 14,4 17,2 14,0 13,9 16,4 15,2 15,4 5 - popolnoma se strinjam 11,3 16,4 9,7 12,1 11,6 8,5 9,9 13,2 11,0 VREDNOTE-9.indb 470 13.10.2014 11:53:00 471 254. Za katerega človeka bi lahko rekli, da je uspel v življenju? 1 - za bogatega 2 - za tistega, ki je dosegel visok položaj v politiki 3 - za izobraženega človeka, za tistega, ki veliko zna 4 - za tistega, ki je uspel v poklicu 5 - za tistega, ki ima veliko prijateljev 6 - za tistega, ki je zadovoljen v družinskem življenju 9 - ne vem, neodločen BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 15,8 10,9 7,5 15,9 18,7 6,4 8,9 6,1 10,9 2 - 4,6 4,0 3,1 4,0 6,5 3,9 3,3 3,6 4,1 3 - 13,9 14,5 15,9 29,3 15,0 17,2 16,1 14,8 16,9 4 - 10,6 8,6 15,0 8,6 8,8 19,8 15,0 14,2 13,2 5 - 8,2 6,6 7,6 4,8 11,9 5,3 6,3 7,8 7,4 6 - 37,3 47,5 38,8 33,0 22,9 35,8 41,4 45,2 37,2 9 - 9,6 7,9 12,1 4,4 16,2 11,6 9,1 8,2 10,3 255. Vzemimo, da opravljate delo v pisarni. Ali bi bili pripravljeni pustiti to delo in sprejeti delo za strojem v tovarni, če bi se vaš mesečni zaslužek povečal za 50? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sprejel bi ponujeno delo 73,6 63,8 65,6 61,0 49,1 66,5 66,9 73,5 65,2 2 - ne bi sprejel 14,4 21,6 17,8 14,8 24,8 19,2 17,1 14,4 17,8 3 - ne vem 12,0 14,6 16,7 24,2 26,1 14,3 16,0 12,1 17,0 256. Kaj je po vašem mnenju pomembneje imeti: 1 - manj plačano, vendar zanesljivo (stalno) zaposlitev, ali 2 - dobro plačano, vendar nezanesljivo (nesigurno) zaposlitev? 3 - ne vem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 85,2 84,8 82,7 78,9 73,4 85,8 81,5 88,4 82,4 2 - 7,1 5,1 6,5 4,8 4,5 6,4 6,8 4,8 5,9 3 - 7,7 10,1 10,8 16,3 22,2 7,7 11,6 6,9 11,7 257. Če bi morali izbirati - kaj bi izbrali: 1 - slabše plačano delo, ki pa ga lahko samostojno načrtujete in izvršujete, ali 2 - bolje plačano delo, ki pa ga načrtuje in nadzira kdo drug? 3 - ne vem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 42,3 52,1 43,2 56,2 39,7 45,2 44,3 49,1 45,5 2 - 47,1 36,8 41,1 25,1 37,3 42,1 41,5 39,6 39,6 3 - 10,6 11,1 15,7 18,7 23,0 12,6 14,2 11,2 14,9 VREDNOTE-9.indb 471 13.10.2014 11:53:01 472 258. Ali je bolje, da človek opravlja: 1 - delo, za katero se je izšolal, vendar z nizkim zaslužkom, ali 2 - dobro plačano delo, vendar izven svoje stroke in za katerega je potrebna nižja kvalifikacija, kot jo ima? 3 - ne vem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 46,2 50,3 43,7 63,2 43,2 50,8 45,1 48,8 48,0 2 - 42,4 39,2 39,4 19,6 31,7 34,1 39,6 38,7 36,0 3 - 11,4 10,5 16,9 17,3 25,1 15,1 15,3 12,5 16,0 259. V naši družbi je treba odločanje o pomembnih družbenih vprašanjih zaupati strokovnjakom. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,9 3,5 2,9 3,1 1,8 3,8 2,9 4,7 3,2 2 - v glavnem se ne strinjam 4,5 2,7 4,3 2,5 4,6 6,8 4,4 6,4 4,7 3 - niti - niti 13,7 9,8 14,3 21,1 27,3 13,4 16,7 12,1 16,4 4 - v glavnem se strinjam 37,2 27,1 31,0 32,4 34,0 38,5 31,5 26,4 32,6 5 - popolnoma se strinjam 41,7 56,9 47,5 40,9 32,3 37,6 44,5 50,4 43,2 260. Predloge strokovnjakov je treba jemati z rezervo, saj običajno mislijo le na lastne interese. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 15,1 18,1 14,7 13,0 7,6 16,7 15,0 15,5 14,2 2 - v glavnem se ne strinjam 22,0 23,0 23,4 21,5 19,1 28,3 25,8 24,2 23,5 3 - niti - niti 31,5 28,3 31,4 39,2 40,1 30,0 31,9 27,6 32,6 4 - v glavnem se strinjam 21,0 13,8 19,8 14,9 22,4 17,7 18,1 19,6 19,0 5 - popolnoma se strinjam 10,4 16,8 10,7 11,3 10,8 7,4 9,2 13,1 10,7 261. Odločitve, sprejete brez strokovnjakov, pogosto privedejo do nezaželenih sporov. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 3,4 3,6 3,3 3,5 2,6 2,9 2,3 4,4 3,2 2 - v glavnem se ne strinjam 6,5 3,2 6,2 6,3 7,8 7,3 6,2 7,3 6,6 3 - niti - niti 25,8 22,3 23,5 31,4 37,1 23,1 29,2 23,5 27,1 4 - v glavnem se strinjam 35,8 36,8 34,2 32,3 31,7 40,2 30,0 32,3 33,9 5 - popolnoma se strinjam 28,5 34,1 32,8 26,5 20,8 26,6 32,3 32,5 29,2 VREDNOTE-9.indb 472 13.10.2014 11:53:01 473 262. Nezaupanje v odločitve strokovnjakov je v glavnem neutemeljeno. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 5,4 8,2 5,7 7,1 5,3 4,9 4,9 5,5 5,6 2 - v glavnem se ne strinjam 9,3 7,9 10,6 6,2 13,3 11,7 8,8 9,6 10,0 3 - niti - niti 32,0 30,7 33,4 38,9 45,3 31,1 32,5 29,6 34,3 4 - v glavnem se strinjam 33,5 27,5 30,7 23,2 23,4 32,6 30,5 30,1 29,3 5 - popolnoma se strinjam 19,8 25,6 19,6 24,6 12,6 19,6 23,3 25,2 20,8 StaNOVaNjSke razmere, lOkalNO OkOlje 263. Kdaj (katerega leta) je bila zgrajena stavba, v kateri živite? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do vključno leta 1918 2,1 4,3 8,4 1,2 1,8 18,2 1,5 11,0 6,3 2 - od leta 1919 do 1945 4,9 5,1 11,4 4,9 8,1 10,5 8,8 16,2 9,2 3 - od leta 1946 do leta 1960 16,3 14,9 13,7 15,0 15,8 14,1 17,4 12,1 14,9 4 - od leta 1961 do vključno leta 1975 43,8 36,1 42,2 45,1 45,8 33,4 46,8 30,8 41,1 5 - leta 1976 in pozneje 29,9 35,6 20,8 29,4 20,3 21,2 23,0 24,1 24,2 6 - ne ve 3,0 4,0 3,5 4,4 8,1 2,6 2,4 6,0 4,2 264. Koliko m2 uporabne površine je v vašem stanovanju (brez delavnice, kleti, podstrešja ipd.)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje m2 62,1 72,8 71,8 74,7 71,1 73,5 68,2 74,7 70,8 265. Koliko sob ima vaše stanovanje? Število sob: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 10,3 13,4 10,4 3,2 6,4 10,7 10,3 10,1 9,3 2 - 33,6 31,0 37,2 18,4 22,9 31,0 36,6 35,5 31,6 3 - 28,5 28,1 30,6 29,6 25,5 31,8 27,1 30,5 29,1 4 - 15,4 16,8 14,0 31,7 25,5 16,3 15,0 15,3 18,2 5 - 6,1 3,5 4,3 6,8 5,8 5,7 4,9 4,8 5,3 6 - 4,3 3,5 2,5 5,7 8,5 3,2 4,3 2,6 4,3 7 - 1,0 1,2 0,5 1,2 2,1 0,6 0,8 0,5 0,9 8 - 0,8 1,3 0,4 2,6 2,8 0,4 0,6 0,4 1,1 9 - 0,1 1,2 0,1 0,7 0,3 0,2 0,4 0,1 0,3 266. Koliko oseb živi v vašem stanovanju, vključno z vami? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje oseb 4,4 4,5 3,9 8,3 4,8 3,7 4,2 3,5 4,5 VREDNOTE-9.indb 473 13.10.2014 11:53:01 474 267. Ali imate v svojem stanovanju, ali hiši? a. električni tok BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,4 1,5 1,3 1,0 2,0 0,6 1,4 0,6 1,3 2 - da 97,6 98,5 98,7 99,0 98,0 99,4 98,6 99,4 98,7 b. vodovod, hladno tekočo vodo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,6 14,0 18,9 45,6 21,0 3,6 18,2 7,6 18,8 2 - da 76,4 86,0 81,1 54,4 79,0 96,4 81,8 92,4 81,2 c. toplo tekočo vodo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 55,9 38,8 43,4 73,2 70,4 32,8 63,3 34,0 51,9 2 - da 44,1 61,2 56,6 26,8 29,6 67,2 36,7 66,0 48,1 d. stranišče na izplakovanje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 40,4 24,8 25,1 60,5 46,9 13,3 32,9 27,8 33,5 2 - da 59,6 75,2 74,9 39,5 53,1 86,7 67,1 72,2 66,5 e. kopalnico BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 34,9 25,2 23,3 57,1 39,5 16,1 27,8 23,5 30,2 2 - da 65,1 74,8 76,7 42,9 60,5 83,9 72,2 76,5 69,8 f. centralno ogrevanje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 88,2 97,4 77,4 93,5 92,4 46,4 77,2 78,1 79,3 2 - da 11,8 2,6 22,6 6,5 7,6 53,6 22,8 21,9 20,7 g. telefon BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 66,7 45,9 63,3 78,2 64,3 58,5 50,9 56,4 61,2 2 - da 33,3 54,1 36,7 21,8 35,7 41,5 49,1 43,6 38,8 h. garažo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 78,7 83,1 69,7 86,7 77,3 49,2 73,9 71,0 72,4 2 - da 21,3 16,9 30,3 13,3 22,7 50,8 26,1 29,0 27,6 VREDNOTE-9.indb 474 13.10.2014 11:53:01 475 268. Ali je stanovanje, oziroma prostor v katerem živite, v družbeni ali privatni lasti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 2 - v privatni lasti 81,3 71,3 74,4 91,7 89,4 69,4 72,3 80,2 78,6 (Če je stanovanje v družbeni lasti) 269. Kdo je nosilec stanovanjske pravice? 1 - anketiranec ali njegov zakonec 2 - starši anketiranca ali njegovega zakonca 3 - otroci anketiranca 4 - brat, sestra, nek drug bližnji sorodnik 5 - druga oseba, ki anketirancu oddaja stanovanje 6 - živi kot podnajemnik, v internatu, študentskem naselju, v samskem domu 9 - stanovanje, hiša je v zasebni lasti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 14,2 18,9 18,6 6,0 6,6 25,2 19,2 16,4 15,9 2 - 3,4 8,6 5,7 2,0 3,4 4,2 7,2 3,0 4,6 3 - 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,3 0,2 0,1 4 - 0,4 0,3 0,4 0,1 0,1 0,2 0,4 0,2 0,3 5 - 0,2 0,7 0,3 0,2 0,1 0,4 0,4 0,1 0,3 6 - 0,2 0,3 0,5 0,0 0,1 0,5 0,3 0,1 0,3 9 - 81,3 71,3 74,4 91,7 89,4 69,4 72,3 80,2 78,6 (Če je anketiranec ali njegov zakonec nosilec stanovanjske pravice) 270. Kako ste prišli do tega stanovanja? 1 - stanovanje je dobil od delovne organizacije 2 - dobil je solidarnostno stanovanje 3 - stanovanje je dobil od občine, stanovanjske skupnosti 4 - ostal je v stanovanju staršev ali sorodnikov 5 - na drug način: 8 - ni nosilec stanovanjske pravice 9 - stanovanje, hiša je v zasebni lasti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 11,0 15,6 13,9 5,2 4,2 17,7 15,1 12,6 12,0 2 - 0,9 0,4 0,2 0,2 0,4 2,2 0,8 0,6 0,7 3 - 1,1 1,5 2,5 0,4 1,5 3,2 1,3 1,4 1,7 4 - 0,3 0,7 0,8 0,1 0,2 1,0 1,0 0,6 0,6 5 - 0,9 0,8 1,1 0,2 0,3 1,1 1,1 1,2 0,9 6 - 4,4 9,8 7,0 2,3 4,0 5,4 8,4 3,4 5,5 9 - 81,3 71,3 74,4 91,7 89,4 69,4 72,3 80,2 78,6 VREDNOTE-9.indb 475 13.10.2014 11:53:01 476 (Če je stanovanje v privatni lasti) 271. Kdo je lastnik stanovanja, hiše, v kateri živite? 1 - anketiranec ali njegov zakonec 2 - starši anketiranca ali njegovega zakonca 3 - otroci anketiranca 4 - brat, sestra, nek drug bližnji sorodnik 5 - druga oseba, ki anketirancu oddaja stanovanje 9 - stanovanje je v družbeni lasti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 50,5 44,2 49,4 47,4 51,9 44,8 47,4 57,0 49,4 2 - 25,0 21,7 19,3 40,6 35,1 19,6 19,7 17,1 24,2 3 - 0,6 0,0 0,9 0,7 0,6 1,0 1,5 1,7 1,0 4 - 2,0 1,3 1,5 1,7 0,9 1,8 1,2 1,1 1,5 5 - 3,1 4,0 3,3 1,3 0,9 2,2 2,4 3,3 2,5 9 - 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 (Če je anketiranec ali njegov zakonec lastnik stanovanja, hiše) 272. Kako ste dobili stanovanje ali hišo? 1 - podedoval je 2 - stanovanje, hišo je dobil kot darilo; bilo mu je odstopljeno 3 - kupil je 4 - zgradil je 8 - anketiranec ali njegov zakonec nista lastnika stanovanja ali hiše 9 - stanovanje je v družbeni lasti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 7,0 7,4 10,6 15,2 9,9 13,9 10,4 15,1 11,3 2 - 0,6 0,7 0,8 0,6 1,7 2,0 0,6 3,4 1,3 3 - 1,7 3,8 7,3 3,5 7,9 5,5 3,3 14,3 6,1 4 - 41,2 32,3 30,8 28,2 32,3 23,3 33,1 24,2 30,7 8 - 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 VREDNOTE-9.indb 476 13.10.2014 11:53:02 477 (Če je dal odgovor 3 ali 4: kupil ali zgradil hišo ali stanovanje) 273. Kako ste prišli do sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja ali hiše? 1 - ne 3 - da 7 - stanovanje ali hišo je podedoval ali dobil kot darilo (ni kupil, gradil) 8 - anketiranec ali njegov zakonec nista lastnika stanovanja ali hiše 9 - stanovanje je v družbeni lasti a1. prihranil je BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 10,2 14,2 11,5 10,8 11,4 3,0 8,1 25,3 11,4 3 - da 32,7 21,9 26,5 20,9 28,8 25,8 28,3 13,1 25,4 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 a2. dobil je bančno posojilo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 33,2 18,4 22,0 24,8 29,0 15,0 27,7 25,5 24,9 3 - da 9,7 17,7 16,0 6,8 11,2 13,8 8,7 12,9 11,9 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 a3. dobil je posojilo v DO BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 33,7 24,8 27,4 28,0 33,2 13,6 30,2 25,5 27,3 3 - da 9,2 11,3 10,7 3,7 7,0 15,3 6,2 13,0 9,5 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 3a4. sposodil si je od sorodstva ali prijateljev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 39,7 31,5 32,7 26,7 33,6 25,3 32,1 25,6 31,1 3 - da 3,2 4,6 5,4 4,9 6,6 3,6 4,3 12,9 5,7 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 VREDNOTE-9.indb 477 13.10.2014 11:53:02 478 a5. starši so mu dali denar BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 38,4 32,1 34,0 27,8 35,5 24,6 32,5 25,5 31,6 3 - da 4,5 4,0 4,1 3,8 4,7 4,2 3,9 12,9 5,2 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 a6. starši so mu dovolili nadzidavo, podarili parcelo, dali material BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 38,7 33,8 34,9 28,6 36,7 24,8 33,9 25,6 32,4 3 - da 4,2 2,3 3,1 3,1 3,5 4,0 2,5 12,9 4,5 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 a7. starši, sorodniki, prijatelji so pomagali z delom BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 35,2 31,3 28,9 28,0 33,9 21,4 30,1 32,6 30,0 3 - da 7,7 4,8 9,2 3,6 6,3 7,5 6,3 5,9 6,8 7 - ni kupil, gradil 7,6 8,1 11,4 15,7 11,7 15,9 11,0 18,5 12,6 8 - nista lastnika 30,8 27,1 25,0 44,3 37,5 24,7 24,9 23,2 29,1 9 - v družbeni lasti 18,7 28,7 25,6 8,3 10,6 30,6 27,7 19,8 21,4 (Odgovarjajo vsi, ki niso lastniki stanovanja ali hiše, v kateri žive) 274. Koliko najemnine plačujete na mesec za stanovanje? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje 8,8 5,0 8,1 7,5 7,3 8,0 11,9 11,4 9,0 0 - ne plačuje najemnine 23,1 23,8 25,5 45,5 32,2 25,1 21,6 17,8 26,4 996 - ne ve, b.o. 1,3 0,4 1,1 0,6 4,3 0,0 1,0 0,3 1,2 999 - lastniki stanovanja in hiše, v kateri žive 54,1 44,7 46,6 45,7 53,0 43,7 49,5 61,0 50,0 (Odgovarjajo vsi) 275. Katero od navedenih stvari imate v stanovanju oziroma v gospodinjstvu? a. električni ali plinski štedilnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 17,5 5,2 11,4 47,2 10,9 5,8 11,9 6,4 14,2 2 - da 82,5 94,8 88,6 52,8 89,1 94,2 88,1 93,5 85,8 9 - b.o. 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 VREDNOTE-9.indb 478 13.10.2014 11:53:02 479 b. hladilnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 11,8 5,0 9,3 27,7 10,9 8,5 9,5 6,3 11,1 2 - da 88,2 95,0 90,7 72,3 89,1 91,5 90,5 93,7 88,9 c. pralni stroj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 43,1 25,5 21,1 64,3 43,3 5,1 31,5 21,5 31,0 2 - da 56,9 74,5 78,9 35,7 56,7 94,9 68,5 78,5 69,0 d. stroj za pomivanje posode BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 98,5 96,9 96,6 98,5 97,9 93,7 95,8 97,4 96,8 2 - da 1,5 3,1 3,4 1,5 2,1 6,3 4,2 2,6 3,2 e. zamrzovalno skrinjo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 53,2 40,8 30,9 79,5 52,7 25,6 32,2 21,3 40,3 2 - da 46,8 59,2 69,1 20,5 47,3 74,4 67,8 78,7 59,7 f. hi-fi napravo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 95,0 93,0 89,3 94,1 92,8 87,2 89,4 92,2 91,2 2 - da 5,0 7,0 10,7 5,9 7,2 12,8 10,6 7,8 8,8 g. črno-beli TV BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 37,6 35,8 42,8 35,2 36,8 49,6 42,6 31,7 39,8 2 - da 62,4 64,2 57,2 64,8 63,2 50,4 57,4 68,3 60,2 h. barvni TV BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 77,2 69,5 60,4 78,6 70,8 52,0 61,5 66,3 66,0 2 - da 22,8 30,5 39,6 21,4 29,2 48,0 38,5 33,7 34,0 i. gramofon, magnetofon BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 53,6 54,8 57,3 72,5 61,1 59,5 57,7 58,2 59,2 2 - da 46,4 45,2 42,7 27,5 38,9 40,5 42,3 41,8 40,8 VREDNOTE-9.indb 479 13.10.2014 11:53:02 480 j. radio, tranzistor BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 28,1 22,8 15,2 41,0 28,5 7,8 18,0 12,2 20,7 2 - da 71,9 77,2 84,8 59,0 71,5 92,2 82,0 87,8 79,3 k. večje število knjig BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 75,1 54,9 62,0 78,6 74,6 39,7 65,6 63,9 64,6 2 - da 24,9 45,1 38,0 21,4 25,4 60,3 34,4 36,1 35,4 l. fotoaparat, kino-kamera BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 80,8 71,3 62,2 87,2 82,8 49,0 70,4 68,1 70,5 2 - da 19,2 28,7 37,8 12,8 17,2 51,0 29,6 31,9 29,5 m. video naprava, hišni računalnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 97,3 98,0 93,9 98,3 96,4 94,2 93,1 95,2 95,4 2 - da 2,7 2,0 6,1 1,7 3,6 5,8 6,9 4,8 4,6 n. sesalec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 38,3 23,6 32,1 49,2 40,0 24,7 28,1 20,7 32,3 2 - da 61,7 76,4 67,9 50,8 60,0 75,3 71,9 79,3 67,7 o. bojler BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 37,3 25,9 30,0 61,7 39,4 26,8 29,4 23,3 33,9 2 - da 62,7 74,1 70,0 38,3 60,6 73,2 70,6 76,7 66,1 276. Ali imate vi ali vaš zakonec katero od navedenih prevoznih sredstev? a. motorno kolo, motor BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 94,7 95,8 89,9 93,1 90,5 74,9 90,1 77,4 87,8 2 - da 5,3 4,2 10,1 6,9 9,5 25,1 9,9 22,6 12,2 b. osebni avto, do 750 cm3 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 93,7 90,3 89,3 90,3 88,0 83,6 89,2 89,9 89,2 2 - da 6,3 9,7 10,7 9,7 12,0 16,4 10,8 10,1 10,8 VREDNOTE-9.indb 480 13.10.2014 11:53:03 481 c. osebni avto od 750 cm3 do 1300 cm3 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 82,3 76,1 70,6 89,4 76,1 59,7 75,1 75,5 74,9 2 - da 17,7 23,9 29,4 10,6 23,9 40,3 24,9 24,5 25,1 d. osebni avto nad 1300 cm3 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 95,3 93,2 92,7 95,6 93,6 92,2 92,6 94,7 93,6 2 - da 4,7 6,8 7,3 4,4 6,4 7,8 7,4 5,3 6,4 e. čoln BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,3 97,2 94,6 99,9 99,2 98,1 99,1 97,0 97,9 2 - da 0,7 2,8 5,4 0,1 0,8 1,9 0,9 3,0 2,1 f. jahto ali jadrnico BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,7 99,6 99,6 100,0 99,9 99,6 99,8 99,7 99,7 2 - da 0,3 0,4 0,4 0,0 0,1 0,4 0,2 0,3 0,3 g. camp prikolico BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 99,2 99,5 99,3 99,9 99,2 98,2 99,1 99,2 99,2 2 - da 0,8 0,5 0,7 0,1 0,8 1,8 0,9 0,8 0,8 277. Ali je v bližini vašega doma: a. supermarket ali klasična trgovina BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,4 22,0 25,2 52,3 15,1 23,4 21,9 19,3 25,7 2 - da 69,6 78,0 74,8 47,7 84,9 76,6 78,1 80,7 74,3 b. osnovna šola BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 37,1 28,9 27,7 25,5 20,4 32,1 27,3 29,7 28,5 2 - da 62,9 71,1 72,3 74,5 79,6 67,9 72,7 70,3 71,5 c. otroški vrtec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 71,3 58,8 48,1 81,0 52,5 34,1 56,5 43,1 54,4 2 - da 28,7 41,2 51,9 19,0 47,5 65,9 43,5 56,9 45,6 VREDNOTE-9.indb 481 13.10.2014 11:53:03 482 d. ambulanta BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 56,6 58,0 43,6 53,9 46,5 52,0 47,5 34,5 48,0 2 - da 43,4 42,0 56,4 46,1 53,5 48,0 52,5 65,5 52,0 e. pošta BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 59,8 54,5 46,7 69,2 61,3 42,1 52,4 36,1 51,9 2 - da 40,2 45,5 53,3 30,8 38,7 57,9 47,6 63,9 48,1 f. banka BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 70,4 64,0 57,9 82,4 62,0 51,8 58,8 49,5 61,1 2 - da 29,6 36,0 42,1 17,6 38,0 48,2 41,2 50,5 38,9 g. postajališče javnega prevoznega sredstva BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 31,5 30,7 24,4 65,6 38,1 14,8 27,4 24,4 30,8 2 - da 68,5 69,3 75,6 34,4 61,9 85,2 72,6 75,6 69,2 h. dvorana za kulturne prireditve BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 62,9 73,0 53,9 75,7 64,4 40,9 59,0 49,5 58,1 2 - da 37,1 27,0 46,1 24,3 35,6 59,1 41,0 50,5 41,9 i. objekti za šport in rekreacijo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 65,6 69,0 56,2 81,5 69,0 40,2 62,1 49,6 60,3 2 - da 34,4 31,0 43,8 18,5 31,0 59,8 37,9 50,4 39,7 j. kinematograf BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 72,5 68,3 65,9 78,4 66,0 61,9 63,6 54,1 65,8 2 - da 27,5 31,7 34,1 21,6 34,0 38,1 36,4 45,9 34,2 k. knjižnica BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 73,4 70,6 65,6 72,0 69,8 51,5 59,4 52,1 63,6 2 - da 26,6 29,4 34,4 28,0 30,2 48,5 40,6 47,9 36,4 VREDNOTE-9.indb 482 13.10.2014 11:53:03 483 l. srednja, višja ali visoka šola BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 74,4 67,8 70,7 71,8 71,0 72,7 70,0 70,3 71,3 2 - da 25,6 32,2 29,3 28,2 29,0 27,3 30,0 29,7 28,7 m. postaja milice BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 76,3 65,4 71,6 71,7 73,3 58,9 70,5 66,5 69,7 2 - da 23,7 34,6 28,4 28,3 26,7 41,1 29,5 33,5 30,3 n. sodišče BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 80,7 77,3 81,4 80,9 80,2 78,6 77,0 80,1 79,7 2 - da 19,3 22,7 18,6 19,1 19,8 21,4 23,0 19,9 20,3 o. cerkev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 56,2 61,6 34,2 55,4 47,9 30,4 59,4 46,0 47,1 2 - da 43,8 38,4 65,8 44,6 52,1 69,6 40,6 54,0 52,9 p. gostilna, restavracija ipd. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 42,7 32,6 31,7 67,9 47,3 24,6 37,5 25,7 38,1 2 - da 57,3 67,4 68,3 32,1 52,7 75,4 62,5 74,3 61,9 r. hotel BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 77,7 64,0 77,0 81,8 79,5 71,9 74,7 77,5 76,3 2 - da 22,3 36,0 23,0 18,2 20,5 28,1 25,3 22,5 23,7 278. Ali je v bližini vašega doma – na poti do teh objektov: a. javna razsvetljava BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 58,1 40,8 18,7 69,0 34,2 29,2 37,7 5,9 34,7 2 - da 41,9 59,2 81,3 31,0 65,8 70,8 62,3 94,1 65,3 b. asfaltirane ceste BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 34,5 19,9 11,6 54,2 33,3 16,9 26,9 14,4 25,5 2 - da 65,5 80,1 88,4 45,8 66,7 83,1 73,1 85,6 74,5 VREDNOTE-9.indb 483 13.10.2014 11:53:03 484 279. Ali imate urejeno: a. kanalizacijo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 57,0 39,1 49,2 66,4 50,0 32,3 46,4 64,1 50,8 2 - da 43,0 60,9 50,8 33,6 50,0 67,7 53,6 35,9 49,2 b. odvoz smeti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 60,1 41,3 41,1 68,9 47,4 35,8 49,1 49,0 48,7 2 - da 39,9 58,7 58,9 31,1 52,6 64,2 50,9 51,0 51,3 V krajevnih skupnostih, v mestih in občinah se odloča o vprašanjih, ki so pomembna za ljudi, ki v njih žive. Povejte prosim, kako ste v zadnjih dveh letih sodelovali pri naslednjih aktivnostih, problemih: 280a. Ali kaj veste o tem, kako je bil v vaši krajevni skupnosti izbran kandidat za predsednika sveta krajevne skupnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič ne vem o tem 81,3 81,6 77,5 83,2 82,2 71,2 79,7 81,0 79,3 2 - da, vem 18,8 18,4 22,5 16,8 17,8 28,8 20,3 19,0 20,7 b. Ali ste se tedaj v vaši krajevni skupnosti s kom pogovarjali o izboru kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 8,0 7,0 10,7 8,9 8,2 11,7 7,8 9,6 9,2 2 - da 10,8 11,4 11,8 7,8 9,6 17,2 12,4 9,4 11,5 9 - nič ne ve o tem 81,3 81,6 77,5 83,2 82,2 71,2 79,7 81,0 79,3 c. Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o kandidatu za predsednika sveta krajevne skupnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 6,9 5,6 9,8 7,5 7,3 14,3 7,1 9,1 8,7 2 - da 11,9 12,8 12,7 9,3 10,6 14,5 13,2 9,8 11,9 9 - nič ne ve o tem 81,3 81,6 77,5 83,2 82,2 71,2 79,7 81,0 79,3 d. Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) o izboru kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 3,5 2,8 4,9 2,4 2,8 5,6 4,2 4,2 4,0 2 - da 8,3 9,9 7,8 6,9 7,8 8,9 9,0 5,7 7,9 8 - ni bil na sestanku 6,9 5,6 9,8 7,5 7,3 14,3 7,1 9,1 8,7 9 - nič ne ve o tem 81,3 81,6 77,5 83,2 82,2 71,2 79,7 81,0 79,3 VREDNOTE-9.indb 484 13.10.2014 11:53:04 485 e. Ali menite, da ste tudi vi imeli kaj vpliva na izbor kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 10,1 9,3 11,5 9,9 10,4 15,0 9,9 9,7 10,9 2 - malo vpliva 4,2 4,2 5,0 3,2 3,6 9,1 4,7 3,9 4,9 3 - precej vpliva 3,0 2,8 2,5 ,8 1,6 2,2 2,5 1,4 2,1 8 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 1,5 2,1 3,5 2,9 2,3 2,5 3,1 3,9 2,8 9 - nič ne ve o tem 81,3 81,6 77,5 83,2 82,2 71,2 79,7 81,0 79,3 281. a. Ali mogoče veste, o katerem problemu ureditve naselja je bilo največ govora v zadnjih dveh letih v vaši krajevni skupnosti? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne vem 70,8 81,1 68,9 86,6 78,2 51,5 76,3 71,8 72,0 2 - da, o: 29,2 18,9 31,1 13,4 21,8 48,5 23,7 28,2 28,0 b. Ali ste se o tem problemu s kom v vaši krajevni skupnosti pogovarjali? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 9,4 4,6 10,7 2,6 6,5 13,4 5,3 10,8 8,4 2 - da 19,9 14,4 20,4 10,8 15,2 35,1 18,4 17,4 19,6 9 - nič ne ve o tem 70,8 81,1 68,9 86,6 78,2 51,5 76,3 71,8 72,0 c. Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o tem problemu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 11,8 5,0 14,7 3,6 9,3 23,4 8,6 13,6 12,1 2 - da 17,5 14,0 16,4 9,8 12,5 25,0 15,1 14,6 15,9 9 - nič ne ve o tem 70,8 81,1 68,9 86,6 78,2 51,5 76,3 71,8 72,0 d. Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) v zvezi s tem problemom? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 4,7 2,3 4,5 1,1 3,0 5,5 2,9 4,8 3,8 2 - da 12,8 11,7 11,8 8,7 9,5 19,6 12,2 9,8 12,1 8 - ni bil na sestanku 11,8 5,0 14,7 3,6 9,3 23,4 8,6 13,6 12,1 9 - nič ne ve o tem 70,8 81,1 68,9 86,6 78,2 51,5 76,3 71,8 72,0 e. Ali menite, da ste tudi vi imeli kaj vpliva na reševanje tega problema? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 13,6 7,0 17,2 6,0 12,3 25,2 11,3 15,1 14,3 2 - malo vpliva 7,4 6,0 6,1 4,0 4,7 14,9 6,6 5,5 7,0 3 - precej vpliva 4,7 3,5 3,9 1,2 2,0 3,6 3,4 2,9 3,2 8 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 3,5 2,4 3,8 2,2 2,8 4,8 2,4 4,7 3,4 9 - nič ne ve o tem 70,8 81,1 68,9 86,6 78,2 51,5 76,3 71,8 72,0 VREDNOTE-9.indb 485 13.10.2014 11:53:04 486 282. a. Ali kaj veste o tem, kako se je sprejemal ali dopolnjeval urbanistični načrt vaše občine? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne vem 93,4 93,0 90,7 97,1 96,4 87,0 93,3 91,8 92,6 2 - da, vem 6,6 7,0 9,3 2,9 3,6 13,0 6,7 8,2 7,4 b. Ali ste se v vaši krajevni skupnosti ali občini s kom pogovarjali o urbanističnem načrtu (sprejemu ali dopolnitvah) vaše občine? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,0 1,5 3,5 0,8 1,1 3,9 2,6 3,4 2,5 2 - da 4,6 5,5 5,8 2,1 2,6 9,1 4,1 4,8 4,9 9 - nič ne ve o tem 93,4 93,0 90,7 97,1 96,4 87,0 93,3 91,8 92,6 c. Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o urbanističnem načrtu vaše občine? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 2,4 1,9 3,7 1,1 1,3 6,0 2,6 3,0 2,9 2 - da 4,3 5,1 5,6 1,8 2,3 7,0 4,1 5,2 4,5 9 - nič ne ve o tem 93,4 93,0 90,7 97,1 96,4 87,0 93,3 91,8 92,6 d. Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) o tem vprašanju? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 1,6 0,9 1,8 0,4 0,5 2,0 1,1 1,8 1,3 2 - da 2,7 4,2 3,8 1,4 1,8 5,0 3,0 3,4 3,1 8 - ni bil na sestanku 2,4 1,9 3,7 1,1 1,3 6,0 2,6 3,0 2,9 9 - nič ne ve o tem 93,4 93,0 90,7 97,1 96,4 87,0 93,3 91,8 92,6 e. Ali menite, da ste tudi vi imeli kaj vpliva na sprejemanje ali dopolnjevanje urbanističnega načrta vaše občine? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nič vpliva 3,9 3,1 5,4 1,6 2,0 7,2 3,7 4,5 4,2 2 - malo vpliva 1,2 2,6 1,9 0,6 1,1 3,3 1,6 1,5 1,7 3 - precej vpliva 0,8 0,5 0,9 0,2 0,3 1,1 0,6 0,8 0,7 8 - ne ve, ali je imel kaj vpliva 0,7 0,8 1,1 0,5 0,2 1,3 0,7 1,5 0,9 9 - nič ne ve o tem 93,4 93,0 90,7 97,1 96,4 87,0 93,3 91,8 92,6 VREDNOTE-9.indb 486 13.10.2014 11:53:04 487 283. Ali ste kdaj nastopili proti kakemu negativnemu pojavu, ki ste ga opazili v vaši krajevni skupnosti, mestu, občini? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 86,0 84,2 84,8 90,0 88,9 87,9 84,5 87,7 86,7 2 - da, enkrat 5,5 4,3 5,2 9,0 4,9 4,8 4,8 3,6 5,2 3 - da, večkrat 8,5 11,5 9,9 1,0 6,2 7,3 10,8 8,7 8,1 (Če ne) 284. Zakaj niste nastopili? 1 - ni bilo možnosti, priložnosti 2 - nima smisla, se ne izplača, ni efekta 3 - nima dovolj znanja 4 - ni dolgo – premalo časa je v krajevni skupnosti, mestu, občini (OOUR) 5 - ni znal nastopiti, nespretnost 6 - ni v njegovem interesu, ni bil osebno prizadet 7 - ne zanimajo ga problemi v krajevni skupnosti, mestu, občini 8 - ni poklican, ni kompetenten 9 - rajši molči, ni tak človek 10 - ne izpostavlja se, da se ne bi komu zameril in utrpel posledice 11 - ni aktiven, ne hodi na sestanke, nima časa 12 - noče se mešati v politiko in odnose v delovni organizaciji 95 - ni nastopil in ni navedel razloga 96 - drugo 98 - ni bilo negativnih pojavov 99 - nastopil je BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 3,8 6,6 10,4 2,2 5,0 2,4 6,4 6,3 5,7 2 - 2,0 2,1 4,0 1,0 5,5 4,3 4,2 4,9 3,7 3 - 2,1 3,0 1,9 1,2 1,6 4,5 1,9 1,2 2,1 4 - 0,3 0,4 0,6 0,2 2,3 0,9 0,4 0,8 0,8 5 - 0,1 0,0 0,4 0,2 0,4 0,7 0,1 0,3 0,3 6 - 0,3 2,4 0,8 0,4 0,7 2,4 0,6 0,5 0,9 7 - 1,0 1,2 4,8 1,2 2,8 4,3 4,3 4,1 3,3 8 - 0,6 0,5 1,5 1,3 1,1 1,6 0,8 1,1 1,1 9 - 0,4 0,1 0,8 0,0 0,3 1,3 0,7 0,4 0,6 10 - 0,7 0,5 0,6 0,0 1,0 0,5 1,4 0,9 0,8 11 - 8,6 9,1 12,8 11,7 6,6 0,0 20,9 24,3 12,2 12 - 0,5 0,1 1,0 0,2 1,5 0,0 1,4 1,9 0,9 95 - 1,4 1,2 10,1 0,2 1,4 4,5 3,1 1,5 3,6 96 - 2,4 0,9 15,3 1,1 0,1 7,6 2,9 4,5 5,3 98 - 61,3 54,9 19,2 67,7 58,7 52,2 35,5 34,9 45,0 99 - 14,5 16,8 15,8 11,5 11,1 12,7 15,5 12,3 13,8 VREDNOTE-9.indb 487 13.10.2014 11:53:04 488 (Če da) 285. Kako ste nastopili? 1 - informiral se je in pogovoril o tem, odšel je do odgovornih 2 - s kritiko in opozarjanjem na napake in nestorjena dejanja 3 - s pisno iniciativo, predlogom, argumentom 4 - na organiziran način, s sodelovanjem pri odločanju in na sestankih 5 - javno predstavil svoje mnenje 95 - nastopil je, a ni navedel kako 96 - drugo 99 - ni nastopil, ni bilo negativnih pojavov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 0,7 1,1 1,5 0,5 0,5 2,2 0,3 1,7 1,1 2 - 5,2 7,0 3,8 2,8 4,1 3,0 3,9 2,1 3,8 3 - 0,7 1,2 2,0 0,2 1,5 1,5 1,1 0,9 1,2 4 - 3,0 3,9 4,9 4,4 2,4 1,1 2,1 5,1 3,3 5 - 2,4 1,7 1,2 0,9 1,5 0,0 7,0 1,9 2,2 95 - 1,2 0,1 2,9 0,6 0,0 0,8 1,4 1,0 1,2 96 - 1,1 0,8 4,8 2,8 0,0 4,1 0,6 0,2 2,0 99 - 85,7 84,2 79,0 87,8 90,0 87,3 83,8 87,1 85,2 SelitVe 286. Koliko let že živite v tem kraju? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj povprečje let 30,9 25,5 29,9 28,5 27,5 26,6 31,4 32,1 29,4 287. Ali ste se v kraj, kjer sedaj živite, priselili od kje drugje? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 59,3 45,1 45,4 60,6 54,1 43,8 48,3 45,5 50,1 2 - da 40,7 54,9 54,6 39,4 45,9 56,2 51,7 54,5 49,9 (Če se je preselil) 288. Ali ste se v mesto, kjer sedaj živite, priselili zaradi zaposlitve? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 25,4 27,7 30,0 22,1 24,6 36,3 30,0 30,2 28,6 2 - da 15,3 27,2 24,6 17,3 21,4 19,9 21,7 24,3 21,3 9 - ni se priselil 59,3 45,1 45,4 60,6 54,1 43,8 48,3 45,5 50,1 VREDNOTE-9.indb 488 13.10.2014 11:53:05 489 (Če se je priselil) 289. Kakšne so značilnosti kraja, oziroma naselja, iz katerega ste se priselili v mesto, kjer sedaj živite? a. velikost 1 - naselje z manj kot 500 prebivalci 2 - naselje s 500 do 2.000 prebivalci 3 - naselje z 2.000 do 10.000 prebivalci 4 - mesto z 10.000 do 100.000 prebivalci 5 - mesto s 100.000 do 250.000 prebivalci 6 - mesto z več kot 250.000 prebivalci 9 - ni se priselil BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 16,1 21,3 19,8 11,8 22,7 21,7 13,5 12,8 17,4 2 - 10,4 10,1 14,1 17,8 11,1 14,5 15,5 12,9 13,6 3 - 5,6 7,0 8,2 4,3 5,2 8,7 8,3 15,1 7,9 4 - 5,7 11,3 6,7 3,5 4,5 6,7 8,8 9,4 6,8 5 - 1,2 2,7 2,1 1,2 1,0 1,7 2,3 2,0 1,7 6 - 1,8 2,6 3,7 0,8 1,4 2,9 3,3 2,3 2,5 9 - 59,3 45,1 45,4 60,6 54,1 43,8 48,3 45,5 50,1 b. tip naselja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - mestno 13,6 23,5 15,9 8,2 13,2 16,0 16,6 14,1 14,7 2 - primestno 4,1 8,7 4,7 3,6 4,1 8,3 3,8 3,5 4,8 3 - vaško 22,9 22,7 34,0 27,7 28,6 32,0 31,3 36,9 30,4 9 - ni se priselil 59,3 45,1 45,4 60,6 54,1 43,8 48,3 45,5 50,1 290. Ali ste se v kraj, kjer sedaj živite, priselili iz druge republike, pokrajine? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 34,9 43,1 43,0 35,2 41,1 47,4 40,8 33,1 40,0 2 - da 5,8 11,8 11,6 4,3 4,8 8,8 10,8 21,4 9,9 9 - ni se priselil 59,3 45,1 45,4 60,6 54,1 43,8 48,3 45,5 50,1 VREDNOTE-9.indb 489 13.10.2014 11:53:05 490 (Če da) 291. Iz katere republike/pokrajine ste se priselili? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Bosna in Hercegovina 0,0 3,2 6,9 0,3 0,2 3,5 3,1 8,2 3,4 2 - Črna gora 0,8 0,0 0,2 0,7 0,5 0,1 1,0 1,2 0,6 3 - Hrvatska 1,8 1,7 0,0 0,2 0,4 3,5 1,7 4,2 1,6 4 - Kosovo 0,2 2,0 0,3 0,0 1,1 0,0 1,5 0,4 0,6 5 - Makedonija 0,1 0,4 0,3 0,4 0,0 0,2 1,2 0,7 0,5 6 - Slovenija 0,3 0,0 0,9 0,0 0,0 0,0 0,2 0,4 0,3 7 - ožja Srbija 1,7 2,4 1,1 2,5 1,8 1,0 0,0 6,0 1,9 8 - Vojvodina 0,5 1,9 1,3 0,1 0,1 0,1 2,0 0,0 0,8 10 - iz tujine 0,2 0,1 0,6 0,0 0,6 0,4 0,2 0,4 0,4 98 - ni se priselil iz druge republike/pokrajine 34,9 43,1 43,0 35,2 41,1 47,4 40,8 33,1 40,0 99 - ni se priselil 59,3 45,1 45,4 60,6 54,1 43,8 48,3 45,5 50,1 prOSti ČaS 292. S čim se ukvarjate v prostem času? a. hodim na športne prireditve, tekme BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 70,3 62,4 69,3 72,7 71,1 66,9 70,6 70,1 69,7 2 - včasih 20,9 25,0 23,2 19,8 21,5 27,0 21,4 21,3 22,4 3 - pogosto 8,8 12,6 7,6 7,5 7,4 6,1 8,0 8,6 7,9 b. sam se ukvarjam s športom BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 82,6 78,0 80,8 83,2 82,5 70,1 81,9 85,0 80,7 2 - včasih 13,6 15,7 13,7 12,6 12,8 21,4 13,9 10,9 14,3 3 - pogosto 3,7 6,3 5,4 4,2 4,7 8,4 4,3 4,1 5,1 c. hodim na lov ali ribolov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 89,7 80,1 84,4 89,8 89,9 91,4 85,9 86,8 87,6 2 - včasih 7,0 12,8 10,7 7,5 7,1 5,7 9,6 8,6 8,5 3 - pogosto 3,3 7,1 4,8 2,7 3,1 2,9 4,5 4,6 4,0 d. hodim na izlete BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 57,4 55,3 54,3 64,6 62,1 34,0 63,4 63,4 56,7 2 - včasih 34,7 38,8 39,1 29,1 33,7 53,5 30,2 33,1 36,5 3 - pogosto 7,9 5,9 6,6 6,3 4,2 12,5 6,5 3,5 6,8 VREDNOTE-9.indb 490 13.10.2014 11:53:05 491 e. hodim na ples, v disco BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 83,4 81,7 79,0 87,1 85,7 67,9 83,6 87,9 81,7 2 - včasih 10,4 14,5 16,6 8,7 10,4 26,4 12,3 8,1 13,6 3 - pogosto 6,2 3,8 4,4 4,3 3,9 5,8 4,1 4,0 4,6 f. obiskujem kulturne prireditve BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 61,1 49,5 55,4 67,2 65,0 40,5 54,3 55,5 56,2 2 - včasih 32,9 41,9 37,1 25,3 30,4 51,0 36,7 39,0 36,7 3 - pogosto 6,1 8,6 7,4 7,5 4,7 8,6 9,0 5,5 7,1 g. hodim v kino BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 64,5 51,0 57,0 70,7 63,4 59,4 54,4 58,8 60,0 2 - včasih 28,7 35,8 34,4 22,2 27,6 35,1 35,0 34,1 31,8 3 - pogosto 6,8 13,2 8,5 7,0 9,0 5,5 10,6 7,2 8,2 h. sprehajam se po ulicah, trgovinah BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 44,8 29,9 48,7 83,3 43,5 51,8 43,0 41,2 48,8 2 - včasih 33,3 38,8 33,4 12,3 41,0 35,1 34,4 41,5 33,8 3 - pogosto 21,9 31,3 17,9 4,4 15,5 13,1 22,6 17,3 17,4 i. hodim v gostilno BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 67,0 59,3 64,0 78,0 70,7 60,0 62,2 69,0 66,3 2 - včasih 24,9 29,9 28,0 17,5 23,4 35,9 28,7 24,0 26,7 3 - pogosto 8,1 10,7 7,9 4,5 5,9 4,1 9,1 7,0 7,0 j. obiskujem sorodnike ali oni mene BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 6,7 6,2 7,9 11,0 11,1 10,7 6,7 8,7 8,7 2 - včasih 57,4 46,2 63,5 49,0 60,3 61,4 52,9 61,7 57,9 3 - pogosto 35,9 47,7 28,6 39,9 28,6 27,8 40,4 29,7 33,5 k. obiskujem prijatelje ali oni mene BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 7,0 5,2 7,9 9,8 14,0 13,3 6,5 8,6 9,2 2 - včasih 56,2 42,6 61,5 47,4 57,7 60,0 51,1 59,4 55,9 3 - pogosto 36,8 52,2 30,6 42,8 28,4 26,7 42,5 31,9 34,9 VREDNOTE-9.indb 491 13.10.2014 11:53:05 492 l. hodim na seminarje, študijska srečanja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 92,2 85,6 88,7 91,9 91,8 80,6 88,2 88,0 88,5 2 - včasih 6,3 10,6 9,5 6,0 6,7 16,3 9,5 9,7 9,3 3 - pogosto 1,6 3,8 1,9 2,0 1,5 3,1 2,3 2,3 2,2 m. berem knjige BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 52,2 33,6 42,2 54,0 59,5 27,1 44,9 40,7 44,8 2 - včasih 33,4 43,9 37,6 31,1 27,9 46,3 34,3 41,7 36,5 3 - pogosto 14,4 22,6 20,2 14,8 12,6 26,6 20,8 17,6 18,7 n. berem revije, časopise BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 30,4 10,9 16,5 41,0 39,2 8,2 22,2 15,8 23,2 2 - včasih 35,1 33,2 36,3 35,6 33,2 40,4 35,2 38,5 36,2 3 - pogosto 34,5 56,0 47,2 23,4 27,6 51,4 42,6 45,7 40,7 o. poslušam radio BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 13,5 9,4 10,4 17,7 16,3 4,7 8,2 8,4 10,9 2 - včasih 30,3 20,4 30,9 42,4 35,7 29,9 28,2 25,7 30,9 3 - pogosto 56,3 70,2 58,8 39,9 48,0 65,5 63,6 65,9 58,1 p. gledam televizijo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 15,4 8,2 9,5 19,7 17,3 7,9 9,6 5,9 11,6 2 - včasih 26,4 14,2 26,6 34,6 29,7 30,1 25,7 20,9 26,8 3 - pogosto 58,2 77,6 64,0 45,8 53,0 62,0 64,8 73,1 61,6 r. igram karte, šah BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 64,1 61,2 61,4 63,5 69,0 56,7 60,6 64,6 62,6 2 - včasih 25,9 27,5 30,2 24,9 23,3 35,9 27,5 26,6 28,0 3 - pogosto 10,0 11,3 8,4 11,6 7,7 7,4 11,9 8,8 9,4 s. igram instrument, slikam, pišem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 93,8 92,8 90,7 88,0 93,6 87,0 92,3 91,3 91,1 2 - včasih 4,3 4,7 6,0 8,6 4,2 9,6 5,0 6,0 6,1 3 - pogosto 1,9 2,6 3,3 3,3 2,2 3,4 2,7 2,8 2,8 VREDNOTE-9.indb 492 13.10.2014 11:53:06 493 t. ukvarjam se s hobijem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 79,9 81,2 73,7 85,5 85,4 68,3 77,6 77,7 77,9 2 - včasih 14,2 12,2 16,4 10,5 8,9 18,6 12,7 13,5 13,7 3 - pogosto 5,9 6,6 10,0 4,0 5,7 13,0 9,7 8,9 8,3 u. šivam, pletem BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 61,7 63,4 60,7 60,6 63,8 51,2 60,2 58,4 59,8 2 - včasih 24,0 19,9 24,5 20,1 24,9 27,2 21,3 25,3 23,8 3 - pogosto 14,3 16,8 14,8 19,3 11,4 21,6 18,6 16,3 16,5 v. delam v vrtu BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 39,0 51,9 39,6 42,8 59,9 29,4 47,8 31,6 42,1 2 - včasih 36,7 31,7 34,4 39,8 30,9 31,9 28,9 36,2 33,7 3 - pogosto 24,3 16,4 25,9 17,4 9,2 38,7 23,4 32,2 24,2 z. ukvarjam se z manjšimi popravili v hiši BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 52,6 46,6 40,6 38,0 55,6 30,1 47,3 41,1 43,9 2 - včasih 34,4 37,0 40,4 39,6 33,6 40,4 34,7 40,1 37,6 3 - pogosto 12,9 16,4 18,9 22,4 10,8 29,5 18,0 18,8 18,6 293. Kako ste preživeli svoj zadnji dopust? Ali ste bili ves čas doma, ali ste kam odšli? (možnih je več odgovorov) a1. pri sorodnikih na vasi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 21,5 20,7 28,8 14,8 25,8 45,4 28,8 27,3 27,6 3 - da 5,1 10,9 5,5 9,4 4,7 9,7 7,5 8,5 7,2 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 a2. v lastnem vikendu, počitniškem stanovanju BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 25,4 29,5 29,9 22,6 29,6 52,1 34,0 33,2 32,4 3 - da 1,1 2,0 4,3 1,5 1,0 3,0 2,3 2,5 2,4 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 VREDNOTE-9.indb 493 13.10.2014 11:53:06 494 a3. pri sorodnikih na morju ali v hribih BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 22,4 25,4 24,6 21,6 28,9 49,4 33,0 30,5 29,8 3 - da 4,1 6,2 9,6 2,6 1,6 5,8 3,3 5,2 5,0 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 a4. na morju ali v hribih v sindikalnem domu BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 21,5 27,4 29,5 18,7 25,4 38,4 31,7 30,0 28,3 3 - da 5,1 4,2 4,7 5,5 5,1 16,8 4,6 5,8 6,5 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 a5. v šotoru ali avtomobilski prikolici na morju ali v hribih BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 23,5 30,3 31,3 23,2 26,8 40,0 33,7 33,2 30,6 3 - da 3,1 1,2 3,0 1,0 3,7 15,1 2,6 2,5 4,3 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 a6. v penzionu, hotelu ali privatni sobi na morju ali v hribih BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 19,6 24,8 27,5 20,8 23,0 43,8 23,3 23,4 26,1 3 - da 6,9 6,7 6,7 3,4 7,5 11,3 13,0 12,3 8,8 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 a7. na potovanju po državi BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 25,0 28,2 32,5 23,0 29,9 52,7 35,3 33,8 33,2 3 - da 1,6 3,4 1,7 1,1 0,6 2,5 1,0 2,0 1,6 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 VREDNOTE-9.indb 494 13.10.2014 11:53:06 495 a8. v tujini BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 25,0 28,9 31,8 22,2 28,0 52,0 33,5 32,1 32,2 3 - da 1,6 2,7 2,5 2,0 2,5 3,2 2,9 3,6 2,6 8 - ni šel nikamor, bil je doma, počival 36,4 46,3 23,8 42,4 38,8 16,9 26,8 26,4 30,2 9 - ni šel nikamor, doma je delal 37,0 22,1 42,0 33,5 30,7 28,0 36,9 37,9 35,0 SOcialNa Omrežja, partNerji, prijateji Zastavil vam bom nekaj vprašanj o vašem najboljšem prijatelju/ici. 294. Od kod se poznate s svojim/svojo najboljšim/o prijateljem/ico? 1 - iz otroštva 2 - iz šole 3 - iz službe 4 - preko drugih prijateljev 5 - je sorodnik 6 - je sosed 7 - srečala sta se v društvu (športnem, kulturnem, strokovnem … ) 8 - srečala sta se pri opravljanju družbenopolitičnih aktivnosti 9 - srečala sta se naključno (na prireditvi, v lokalu…) 10 - od drugje, kje: 99 - nima prijatelja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 24,9 27,5 23,7 26,9 23,2 16,9 18,4 20,4 22,2 2 - 11,1 20,4 13,8 18,9 14,4 17,1 14,1 11,5 14,6 3 - 13,8 20,9 19,6 9,4 12,4 20,0 18,1 17,1 16,5 4 - 2,1 2,1 3,3 1,5 2,9 3,6 3,0 3,8 2,9 5 - 6,1 3,9 3,3 4,7 5,1 2,8 7,1 3,4 4,6 6 - 26,7 13,8 17,4 12,7 14,7 10,4 21,0 20,6 17,6 7 - 1,5 3,0 2,0 0,6 1,2 3,3 1,5 1,7 1,8 8 - 0,1 0,5 0,2 0,1 0,5 0,4 0,3 0,5 0,3 9 - 1,1 1,2 0,8 0,6 0,6 2,5 1,4 1,2 1,2 10 - 1,7 0,7 1,1 0,7 0,7 1,8 1,0 0,9 1,1 99 - 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 VREDNOTE-9.indb 495 13.10.2014 11:53:06 496 295. Katero šolo je končal/a vaš najboljši/a prijatelj/ica? 1 - štiri razrede osnovne šole ali manj 2 - 5 -7 razredov osnovne šole oz. 1-3 razrede nižje gimnazije 3 - končano osnovno šolo oz. nižjo gimnazijo 4 - 2 ali 3-letno strokovno šolo za proizvodne poklice (kovinostrugar, električar, zidar) 5 - 2 ali 3-letno strokovno šolo – administrativno, trgovsko, PTT ipd. 6 - 4-letno srednjo šolo 7 - višjo šolo 8 - visoko šolo 9 - ne vem 99 - nima prijatelja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 28,0 12,3 13,9 21,9 18,4 2,3 21,5 13,7 16,7 2 - 2,0 1,6 3,9 5,2 4,3 4,6 2,9 5,4 3,8 3 - 10,6 7,5 11,3 12,9 12,3 14,6 9,7 13,5 11,8 4 - 11,9 11,4 10,1 3,1 5,8 13,7 8,3 10,2 9,3 5 - 4,3 5,2 3,8 1,9 3,1 7,3 3,3 3,1 3,9 6 - 19,8 32,6 23,6 20,5 17,6 20,4 21,8 20,7 21,4 7 - 4,1 7,2 6,1 4,3 3,7 5,8 6,0 5,2 5,2 8 - 6,2 14,0 9,7 4,9 6,6 6,3 10,8 5,8 7,8 9 - 2,2 2,1 2,8 1,5 4,0 3,6 1,6 3,5 2,7 99 - 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 VREDNOTE-9.indb 496 13.10.2014 11:53:06 497 296. Kakšno delo (poklic) opravlja vaš najboljši prijatelj/ica? Naziv delovnega mesta oziroma poklica, delovne naloge in položaj v procesu dela. 1 - delavec 2 - poslovodja, delovodja, mojster, nadzornik ipd. 3 - izvršilni uslužbenec v administraciji 4 - vodstveni delavec v administraciji 5 - osebje zaščite na izvršilnih opravilih 6 - osebje zaščite na vodilnih položajih in vojaško osebje 7 - tehnik – s srednjo ali višjo strokovno izobrazbo naravoslovno-matematičnih, tehničnih.ved, prometa, medicine 8 - učitelj, vzgojitelj, socialni delavec in podobni s srednjo oziroma višjo izobrazbo 9 - strokovnjak brez vodstvenih funkcij 10 - strokovnjak z vodstvenimi funkcijami 11 - vodilni, organizator poslovanja – direktor 12 - funkcionar, vodilni v skupščini, v izvršnem organu, v družbenopolitični organizaciji, v SIS-u, zbornici, društvu 13 - svobodni poklic 14 - samostojni obrtnik 15 - kmet 16 - gospodinja 17 - nezaposlen 18 - študent, dijak 19 - upokojenec 99 - nima prijatelja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 25,0 26,7 23,8 14,1 22,0 27,1 20,5 22,5 22,6 2 - 3,0 4,2 4,8 2,2 3,3 3,0 2,6 3,0 3,3 3 - 5,9 11,0 8,7 2,5 5,7 8,6 7,2 5,9 6,8 4 - 1,0 2,6 1,3 1,4 1,7 2,0 1,2 0,9 1,4 5 - 0,7 1,1 0,5 0,3 0,4 0,6 0,6 1,1 0,6 6 - 0,5 1,1 0,5 0,3 0,6 0,3 0,6 0,5 0,5 7 - 3,1 4,6 2,9 2,5 1,8 5,7 4,0 3,0 3,4 8 - 1,7 3,5 3,2 3,7 2,6 2,9 2,8 2,5 2,8 9 - 3,7 5,6 4,5 0,9 1,9 5,1 6,4 2,7 3,9 10 - 0,8 1,3 1,8 0,6 1,1 0,6 1,4 1,3 1,2 11 - 0,9 2,0 0,8 0,3 0,6 0,8 1,1 1,0 0,9 12 - 0,2 0,5 0,4 0,7 0,7 0,2 0,5 0,7 0,5 13 - 0,1 0,1 0,7 0,2 0,2 0,3 0,4 0,3 0,4 14 - 1,3 1,7 2,1 0,8 1,2 1,9 1,5 1,5 1,5 15 - 10,1 2,3 6,9 7,1 5,7 3,4 12,2 7,5 7,4 16 - 19,1 10,6 10,9 21,3 13,6 4,8 12,1 15,0 13,2 17 - 5,8 7,0 2,5 10,1 5,6 0,7 2,9 2,3 4,1 18 - 1,7 3,9 2,8 5,6 4,1 3,5 3,5 2,7 3,4 19 - 4,4 4,3 6,0 1,4 2,9 7,2 4,4 6,6 4,8 99 - 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 VREDNOTE-9.indb 497 13.10.2014 11:53:07 498 297. V kateri dejavnosti dela vas najboljši prijatelj/ica? 1 - industrija in rudarstvo 2 - kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo 3 - gradbeništvo 4 - promet in zveze 5 - trgovina 6 - gostinstvo in turizem 7 - obrt, privatne storitve in svobodni poklici 8 - stanovanjsko komunalna dejavnost 9 - finančne in druge poslovne usluge (npr. bančništvo, zavarovalništvo, projektiranje ipd.) 10 - izobraževanje, znanost, kultura, umetnost, šport 11 - zdravstvo in socialno zavarovanje 12 - skupščine družbenopolitičnih skupnosti 13 - upravni organi družbenopolitičnih skupnosti 14 - družbenopolitične organizacije in društva 15 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna združenja, skladi 16 - JLA, UJV 17 - drugo 98 - ne vem, b.o. 99 - nima prijatelja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 18,9 16,5 19,3 9,6 14,0 24,0 17,7 15,0 17,3 2 - 11,6 5,2 8,6 7,0 8,3 6,0 13,6 13,6 9,7 3 - 4,5 3,5 3,6 4,3 3,3 3,9 3,4 3,4 3,7 4 - 3,6 5,2 3,9 1,0 2,2 3,8 3,0 2,3 3,1 5 - 3,5 8,9 5,6 2,2 4,4 5,8 5,1 4,2 4,8 6 - 2,0 3,4 3,4 0,6 0,9 1,5 1,4 1,1 1,8 7 - 2,2 2,0 2,8 1,4 1,5 3,5 1,9 2,3 2,2 8 - 0,7 0,8 0,9 0,2 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6 9 - 1,7 2,6 1,6 0,9 1,3 2,1 1,4 1,6 1,6 10 - 3,1 6,6 4,0 4,7 3,2 4,5 5,1 4,3 4,3 11 - 2,3 4,4 3,9 1,6 2,3 3,6 3,7 2,3 3,0 12 - 0,3 0,9 0,3 0,4 0,4 0,2 0,4 0,5 0,4 13 - 0,7 3,0 0,9 0,2 0,6 0,5 1,2 0,5 0,8 14 - 0,3 0,4 0,4 0,6 0,6 0,2 0,5 0,4 0,4 15 - 0,1 0,9 0,2 0,5 0,3 0,2 0,7 0,5 0,4 16 - 0,9 2,0 1,5 0,6 0,9 1,1 1,5 0,9 1,2 17 - 1,5 2,1 2,7 2,2 5,1 3,6 2,1 1,9 2,7 98 - 31,1 25,6 21,7 38,0 26,0 13,4 22,6 26,0 24,9 99 - 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 VREDNOTE-9.indb 498 13.10.2014 11:53:07 499 298. Ali je vaš najboljši prijatelj/ica veren? (Če da) Katere veroizpovedi je vaš prijatelj/ica? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni veren, ne pripada nobeni veroizpovedi 41,7 67,5 36,2 11,7 23,4 31,3 50,1 59,3 38,5 2 - katoliške 10,1 1,3 38,8 3,2 2,2 38,3 0,3 7,0 15,1 3 - pravoslavne 11,3 12,8 2,8 7,9 31,5 1,1 27,9 8,8 13,0 4 - muslimanske 19,9 5,9 0,5 50,8 10,9 0,6 1,0 0,2 9,7 5 - druge, katere 0,1 0,0 0,3 0,2 0,1 0,9 0,0 1,5 0,4 6 - ne vem 6,0 6,6 6,6 2,2 7,6 6,6 6,6 4,4 5,9 9 - nima prijatelja 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 299. Ali je vaš prijatelj/ica član/ica ZK? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 58,0 43,5 62,3 56,7 49,2 62,3 55,2 52,7 56,3 2 - da 25,3 44,8 17,0 16,0 17,5 11,7 25,8 23,9 20,9 3 - ne vem 5,9 5,8 5,8 3,4 9,0 4,8 4,8 4,5 5,5 9 - nima prijatelja 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 300. Ali ima vaš najboljši prijatelj/ica kakšno funkcijo, oziroma ali je član kakšnega političnega ali samoupravnega organa? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 66,5 70,7 63,3 67,0 57,6 50,6 63,0 60,1 61,6 2 - da 11,3 11,7 11,2 5,5 7,6 15,9 11,7 10,7 10,8 3 - ne vem 11,3 11,7 10,7 3,6 10,6 12,2 11,1 10,4 10,3 9 - nima prijatelja 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 301. Katere narodnosti je vaš najboljši prijatelj/ica? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - Albanec 0,0 2,8 0,1 58,3 8,4 0,2 0,4 0,2 7,3 2 - Črnogorec 0,6 66,0 0,3 1,0 3,4 0,0 2,3 2,3 4,4 3 - Hrvat 14,6 1,7 65,9 0,2 0,4 3,2 0,8 4,5 15,5 4 - Italijan 0,1 0,0 0,2 0,1 0,1 0,3 0,0 0,0 0,1 5 - Jugoslovan 9,7 5,6 4,6 0,1 0,2 0,7 3,7 3,7 3,5 6 - Madžar 0,1 0,0 0,8 0,0 0,1 0,8 0,1 12,6 1,8 7 - Makedonec 0,1 0,0 0,1 1,7 55,9 0,0 0,6 0,9 7,6 8 - Musliman 34,0 11,3 0,6 2,0 1,6 0,7 1,5 0,4 5,7 9 - Rom 0,0 0,3 0,0 0,5 0,7 0,0 0,6 0,3 0,3 10 - Slovenec 0,2 0,4 0,4 0,3 0,0 70,2 0,3 0,4 9,3 11 - Srb 28,5 5,5 9,8 11,2 1,6 2,1 74,3 49,7 25,1 12 - Turk 0,0 0,0 0,0 0,6 1,5 0,0 0,1 0,0 0,3 13 - drugo 1,1 0,4 2,3 0,1 1,8 0,3 1,2 6,3 1,8 99 - nima prijatelja 10,8 5,9 14,9 23,9 24,3 21,3 14,2 18,9 17,3 VREDNOTE-9.indb 499 13.10.2014 11:53:07 500 302. Ali se kdorkoli obrača na vas s prošnjo, da mu pomagate pri uveljavljanju nekaterih njegovih pravic? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 83,1 78,4 77,9 88,5 81,6 75,7 77,4 77,6 79,7 2 - da 16,9 21,6 22,1 11,5 18,4 24,3 22,6 22,4 20,3 (Če da) 303. Zakaj mislite, da se ljudje obračajo na vas za pomoč? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - poznam določene ljudi, ki bi lahko pomagali 5,9 8,3 5,7 3,7 5,0 6,2 7,6 7,9 6,2 2 - zaradi položaja, ki ga imam 2,1 2,0 3,2 1,3 3,9 2,8 2,7 2,4 2,7 3 - zaradi poklica oziroma znanja 5,1 7,2 8,2 5,1 7,8 9,1 8,2 7,3 7,4 4 - zaradi drugih razlogov, katerih: 3,8 4,0 5,1 1,5 1,6 6,2 4,1 4,8 4,0 9 - nihče se ne obrača nanj za pomoč 83,1 78,4 77,9 88,5 81,6 75,7 77,4 77,6 79,7 etNiČNe iN NazOrSke DiStaNce 304. Ali bi bili pripravljeni skleniti zakon s pripadniki naslednjih poklicev, ali ne? a. učitelj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 22,8 20,4 19,1 23,8 25,1 19,0 20,1 26,8 22,0 2 - raje ne bi 9,7 6,0 7,4 4,3 7,6 10,2 6,8 7,0 7,5 3 - neodločen 20,1 23,4 25,1 17,3 31,4 25,5 25,8 21,6 24,1 4 - pripravljen bi bil 40,7 44,7 39,3 34,1 32,4 40,7 37,4 35,3 37,7 5 - zelo rad 6,7 5,5 9,0 20,6 3,5 4,7 9,9 9,3 8,6 b. prodajalec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 20,9 21,2 17,3 26,5 24,0 14,9 20,6 22,9 20,6 2 - raje ne bi 9,1 5,5 7,5 6,7 8,5 8,7 7,8 8,1 7,9 3 - neodločen 19,3 23,0 25,2 22,6 31,3 27,1 25,8 22,6 24,9 4 - pripravljen bi bil 44,0 43,5 41,7 30,7 33,2 44,7 37,6 39,1 39,3 5 - zelo rad 6,8 6,8 8,3 13,5 3,1 4,6 8,2 7,3 7,3 VREDNOTE-9.indb 500 13.10.2014 11:53:07 501 c. obrtnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 19,4 19,2 15,6 27,8 23,4 12,7 18,4 20,7 19,2 2 - raje ne bi 9,7 5,8 6,0 7,7 8,0 7,7 7,3 6,3 7,4 3 - neodločen 20,2 23,2 24,3 24,0 32,2 25,6 25,3 21,5 24,7 4 - pripravljen bi bil 43,8 44,6 43,5 27,5 33,3 45,3 39,7 42,1 40,1 5 - zelo rad 6,9 7,2 10,5 12,9 3,1 8,7 9,4 9,4 8,6 d. medicinska sestra BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 22,1 24,8 20,0 22,5 24,8 17,3 22,4 27,9 22,3 2 - raje ne bi 9,9 4,4 7,6 4,8 7,8 9,7 7,8 8,4 7,9 3 - neodločen 19,2 23,1 25,7 21,4 32,4 26,0 25,2 21,5 24,6 4 - pripravljen bi bil 41,8 40,7 38,3 32,8 30,9 41,4 36,5 34,2 37,0 5 - zelo rad 6,9 7,0 8,4 18,5 4,1 5,6 8,1 8,0 8,2 e. inženir BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 20,8 18,1 17,8 19,8 25,7 16,2 19,8 26,1 20,5 2 - raje ne bi 9,0 4,4 6,7 3,8 7,8 8,9 6,8 7,3 7,1 3 - neodločen 16,9 20,9 24,4 19,8 30,2 25,6 23,9 21,6 23,3 4 - pripravljen bi bil 40,8 45,0 40,8 31,5 29,7 43,6 38,1 34,7 37,8 5 - zelo rad 12,5 11,5 10,4 25,1 6,6 5,6 11,4 10,4 11,2 f. priučeni gradbeni delavec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 25,9 27,4 21,7 28,7 30,0 17,1 28,5 27,3 25,4 2 - raje ne bi 12,1 8,9 9,3 7,3 10,4 9,9 9,8 7,6 9,5 3 - neodločen 20,0 24,3 26,6 25,4 32,1 28,9 26,3 22,9 26,1 4 - pripravljen bi bil 38,2 35,2 35,6 25,4 25,2 40,2 29,0 35,6 33,1 5 - zelo rad 3,8 4,3 6,7 13,2 2,2 3,9 6,4 6,6 5,9 g. oficir BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 27,0 29,9 28,9 39,2 34,3 33,6 28,6 33,0 31,5 2 - raje ne bi 10,4 6,4 9,5 5,3 7,8 13,6 7,4 8,8 8,9 3 - neodločen 18,4 22,3 24,5 22,4 31,4 23,6 25,0 21,5 23,9 4 - pripravljen bi bil 34,3 31,8 29,9 17,4 21,9 25,6 29,5 27,4 27,3 5 - zelo rad 9,9 9,5 7,2 15,7 4,7 3,6 9,5 9,3 8,3 VREDNOTE-9.indb 501 13.10.2014 11:53:08 502 h. znanstvenik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 25,0 22,4 22,0 26,4 32,1 24,7 25,1 30,5 26,0 2 - raje ne bi 11,3 7,2 8,3 4,6 8,2 10,8 9,2 9,1 8,8 3 - neodločen 20,6 22,0 25,4 22,9 30,5 25,5 26,1 22,4 24,8 4 - pripravljen bi bil 35,9 39,2 35,9 24,7 25,7 33,9 30,7 29,5 31,8 5 - zelo rad 7,1 9,1 8,4 21,4 3,5 5,1 8,9 8,5 8,6 i. poklicni politik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 30,4 31,7 31,4 36,8 36,8 36,8 34,2 37,6 34,4 2 - raje ne bi 12,8 8,2 11,2 6,3 9,4 14,8 9,6 10,8 10,7 3 - neodločen 19,8 23,1 24,1 25,0 30,1 23,4 25,2 22,0 24,2 4 - pripravljen bi bil 30,7 28,9 26,9 18,6 20,3 22,4 24,2 23,8 24,4 5 - zelo rad 6,2 8,2 6,4 13,2 3,3 2,6 6,8 5,8 6,2 j. kovinostrugar BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 30,4 31,7 31,4 36,8 36,8 36,8 34,2 37,6 34,4 2 - raje ne bi 12,8 8,2 11,2 6,3 9,4 14,8 9,6 10,8 10,7 3 - neodločen 19,8 23,1 24,1 25,0 30,1 23,4 25,2 22,0 24,2 4 - pripravljen bi bil 30,7 28,9 26,9 18,6 20,3 22,4 24,2 23,8 24,4 5 - zelo rad 6,2 8,2 6,4 13,2 3,3 2,6 6,8 5,8 6,2 k. knjigovodja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 21,9 20,7 19,7 26,9 25,2 14,7 22,2 24,3 21,8 2 - raje ne bi 10,2 6,2 7,0 7,2 8,6 9,0 7,6 7,4 8,0 3 - neodločen 22,1 25,1 27,5 25,5 31,9 28,9 27,9 23,5 26,8 4 - pripravljen bi bil 41,3 43,8 38,8 27,0 31,8 44,1 36,2 38,5 37,5 5 - zelo rad 4,5 4,3 6,9 13,4 2,4 3,3 6,1 6,3 5,9 l. snažilka BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 33,3 34,6 25,0 45,0 37,4 22,2 31,7 30,3 31,5 2 - raje ne bi 13,3 8,2 9,6 10,2 8,8 11,4 9,6 8,9 10,1 3 - neodločen 18,4 22,0 25,3 20,3 30,8 28,6 25,9 22,8 24,7 4 - pripravljen bi bil 32,0 32,1 33,7 15,0 21,3 35,0 27,4 31,9 28,9 5 - zelo rad 3,1 3,1 6,4 9,4 1,7 2,7 5,4 6,1 4,9 VREDNOTE-9.indb 502 13.10.2014 11:53:08 503 m. direktor BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 26,8 25,1 24,5 27,2 32,3 22,9 28,3 33,6 27,6 2 - raje ne bi 9,9 5,6 7,9 5,4 7,4 11,5 7,5 8,6 8,2 3 - neodločen 18,0 21,9 25,5 22,2 29,6 25,9 25,6 21,7 24,2 4 - pripravljen bi bil 34,9 36,0 33,4 24,8 23,6 35,0 29,4 28,3 30,5 5 - zelo rad 10,3 11,4 8,8 20,5 7,0 4,7 9,2 7,9 9,5 n. kmet BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 20,1 20,3 15,3 26,4 27,0 11,2 20,5 18,1 19,4 2 - raje ne bi 8,7 6,0 6,4 7,4 8,7 5,9 5,6 6,2 6,9 3 - neodločen 17,3 23,5 24,2 20,1 29,3 25,1 22,7 20,4 23,0 4 - pripravljen bi bil 45,6 42,4 43,4 27,5 30,7 48,5 39,6 42,2 40,3 5 - zelo rad 8,3 7,8 10,8 18,6 4,4 9,1 11,6 13,1 10,5 o. zdravnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 20,6 18,7 18,6 19,3 27,5 15,3 21,0 28,7 21,2 2 - raje ne bi 7,0 3,2 5,7 2,6 6,6 7,4 5,4 7,2 5,9 3 - neodločen 17,0 20,3 25,0 20,4 28,9 25,0 24,1 20,5 23,1 4 - pripravljen bi bil 40,6 42,8 39,3 27,2 27,3 45,1 36,1 32,7 36,3 5 - zelo rad 14,8 15,0 11,3 30,5 9,7 7,1 13,4 10,9 13,4 305. Ali bi bili pripravljeni skleniti zakon s pripadniki naslednjih narodnosti, ali ne? a. Albanec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 50,5 47,8 37,8 14,2 59,5 58,0 54,9 45,0 46,5 2 - raje ne bi 10,1 7,9 10,8 1,4 3,9 13,0 7,5 7,7 8,1 3 - neodločen 13,7 17,2 22,3 5,1 16,4 15,8 17,2 17,4 16,2 4 - pripravljen bi bil 22,6 23,2 25,0 13,9 15,3 12,4 16,9 24,9 19,3 5 - zelo rad 3,1 3,9 4,1 65,4 4,9 0,9 3,4 5,0 9,9 b. Črnogorec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 29,6 6,8 21,0 59,9 42,0 47,4 24,1 22,5 32,2 2 - raje ne bi 6,6 1,5 7,0 7,9 7,8 13,2 5,8 5,2 7,3 3 - neodločen 16,2 11,8 25,7 15,9 23,8 19,1 21,3 18,3 20,2 4 - pripravljen bi bil 41,7 51,0 39,7 10,2 24,2 19,0 39,8 44,8 33,5 5 - zelo rad 5,9 28,9 6,7 6,0 2,2 1,3 9,0 9,2 6,9 VREDNOTE-9.indb 503 13.10.2014 11:53:08 504 c. Hrvat BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 24,9 24,6 4,8 60,3 43,4 37,5 30,2 22,3 29,2 2 - raje ne bi 6,0 4,4 0,7 8,4 7,9 10,9 7,4 4,8 6,1 3 - neodločen 15,7 22,0 16,8 16,8 23,8 21,0 23,4 19,2 19,7 4 - pripravljen bi bil 44,6 42,3 54,8 11,2 23,2 28,3 33,3 45,5 36,5 5 - zelo rad 8,8 6,7 22,9 3,5 1,7 2,3 5,8 8,3 8,5 d. Madžar BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 37,1 33,3 22,8 64,9 49,8 47,6 34,6 22,8 37,9 2 - raje ne bi 8,9 6,8 7,3 8,9 8,0 13,2 8,0 4,6 8,3 3 - neodločen 16,8 23,8 26,2 16,3 22,7 19,3 24,0 17,7 21,2 4 - pripravljen bi bil 32,7 31,8 37,0 7,2 17,6 18,3 27,7 44,0 27,6 5 - zelo rad 4,6 4,3 6,7 2,7 2,0 1,6 5,8 11,0 5,0 e. Makedonec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 33,5 25,8 22,7 64,8 17,9 45,8 27,1 24,2 31,7 2 - raje ne bi 7,3 4,6 8,0 7,9 3,4 14,1 6,5 4,8 7,3 3 - neodločen 17,8 24,7 26,2 15,6 19,2 19,6 24,6 20,4 21,3 4 - pripravljen bi bil 37,0 40,0 36,9 8,7 35,7 19,1 35,4 42,4 32,2 5 - zelo rad 4,4 5,0 6,3 3,0 23,8 1,5 6,5 8,3 7,6 f. Musliman BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 17,8 31,8 28,7 51,3 55,8 53,7 40,1 34,5 39,0 2 - raje ne bi 3,5 5,1 10,0 7,9 5,4 13,6 8,5 7,3 8,0 3 - neodločen 14,0 19,7 24,8 17,2 18,6 17,2 22,1 19,5 19,6 4 - pripravljen bi bil 50,5 34,0 31,1 14,8 16,4 14,2 24,4 32,2 27,0 5 - zelo rad 14,2 9,4 5,5 8,8 3,9 1,4 5,0 6,4 6,4 g. Slovenec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 32,0 25,2 18,4 59,4 42,6 2,7 27,3 23,1 27,7 2 - raje ne bi 7,7 4,8 5,8 8,4 6,7 0,7 6,1 4,9 5,7 3 - neodločen 16,7 21,7 24,9 17,3 24,4 11,1 23,4 20,4 20,3 4 - pripravljen bi bil 38,6 42,7 43,2 9,8 24,0 40,9 36,0 42,7 35,2 5 - zelo rad 5,0 5,5 7,6 5,2 2,3 44,6 7,2 9,0 11,1 VREDNOTE-9.indb 504 13.10.2014 11:53:08 505 h. Srb BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 22,1 14,8 16,8 59,1 33,0 40,2 5,3 9,8 24,1 2 - raje ne bi 4,6 2,6 5,6 7,2 5,5 12,1 0,5 1,1 5,0 3 - neodločen 13,7 16,2 24,6 13,6 23,1 21,4 12,6 14,9 18,0 4 - pripravljen bi bil 47,8 54,2 44,5 9,1 32,9 24,2 47,6 52,5 39,1 5 - zelo rad 11,7 12,2 8,5 11,0 5,5 2,0 34,0 21,8 13,7 306. Ali bi bili pripravljeni skleniti zakon z: a. nekom, ki je veren (religiozen) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 25,2 39,7 18,6 13,5 25,4 11,6 24,5 34,6 22,7 2 - raje ne bi 8,3 6,4 6,0 2,3 5,7 6,6 7,0 7,8 6,4 3 - neodločen 15,3 16,9 19,1 8,2 20,9 18,2 20,4 15,1 17,3 4 - pripravljen bi bil 41,4 30,7 44,5 35,3 40,9 53,6 39,4 35,0 41,3 5 - zelo rad 9,7 6,2 11,8 40,7 7,1 9,9 8,7 7,4 12,3 b. nekom, ki ni veren (ni religiozen) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 13,5 5,6 11,3 24,3 15,8 10,7 7,5 8,3 12,2 2 - raje ne bi 4,2 0,5 4,4 5,2 5,0 6,4 2,3 2,1 4,0 3 - neodločen 17,3 12,5 22,5 15,7 22,3 22,2 19,9 13,4 19,1 4 - pripravljen bi bil 54,7 67,5 50,4 32,7 51,0 55,1 55,5 58,6 52,4 5 - zelo rad 10,3 13,8 11,4 22,0 5,9 5,5 14,8 17,7 12,3 c. članom ZK BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 9,2 3,0 9,5 12,8 11,5 12,5 5,2 7,1 9,2 2 - raje ne bi 2,7 0,4 3,7 2,3 4,0 7,0 1,6 1,8 3,2 3 - neodločen 16,5 12,5 22,9 16,2 24,0 25,2 20,1 14,4 19,9 4 - pripravljen bi bil 59,7 65,8 52,9 39,7 53,4 50,4 59,1 58,5 54,4 5 - zelo rad 11,8 18,4 10,9 29,0 7,1 4,8 14,0 18,2 13,3 d. nečlanom ZK BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne bi bil pripravljen 8,1 5,5 6,3 13,7 10,4 4,7 4,6 6,8 7,4 2 - raje ne bi 1,9 0,5 1,5 2,3 3,6 2,2 1,1 1,4 1,9 3 - neodločen 17,3 14,1 22,3 18,7 23,4 24,9 19,4 15,2 20,1 4 - pripravljen bi bil 62,5 67,8 58,5 39,7 56,9 62,2 61,6 61,3 58,6 5 - zelo rad 10,3 12,1 11,4 25,6 5,7 6,0 13,3 15,4 12,1 VREDNOTE-9.indb 505 13.10.2014 11:53:09 506 ugleD pOkliceV 307. Kakšen ugled imajo po vašem mnenju naslednji poklici? a. učitelj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 5,3 7,4 3,5 12,0 3,6 2,6 5,3 5,4 5,2 2 - majhen 14,3 22,0 11,5 15,0 14,8 11,1 14,7 14,6 14,0 3 - srednji 52,4 47,5 51,3 31,4 49,1 51,3 42,9 48,5 47,3 4 - velik 17,3 13,3 21,5 17,7 15,1 24,7 23,0 19,7 19,8 5 - zelo velik 5,6 3,4 4,1 12,9 4,7 5,2 6,1 5,8 5,9 6 - ne ve 5,1 6,4 8,0 11,0 12,6 5,1 7,8 5,9 7,8 b. prodajalec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 3,8 4,4 3,5 5,7 4,6 3,4 5,9 5,9 4,6 2 - majhen 17,4 19,9 20,6 15,5 22,3 28,8 20,5 19,2 20,7 3 - srednji 57,2 46,3 53,6 42,0 46,5 52,4 47,6 54,6 50,6 4 - velik 13,8 17,3 11,5 17,9 11,0 9,3 14,9 12,1 13,0 5 - zelo velik 3,1 5,6 2,1 7,3 3,0 1,8 2,9 2,1 3,1 6 - ne ve 4,6 6,4 8,7 11,7 12,6 4,4 8,2 6,1 7,9 c. obrtnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 2,0 2,0 1,6 4,9 3,5 0,8 2,9 2,5 2,5 2 - majhen 12,4 10,9 7,8 15,7 24,4 5,4 13,9 13,0 12,8 3 - srednji 52,4 47,8 48,9 46,6 43,2 41,3 52,2 55,4 48,7 4 - velik 22,1 23,8 26,9 13,9 13,2 37,3 17,9 18,1 21,9 5 - zelo velik 5,6 7,8 5,2 5,9 2,8 9,9 3,7 4,6 5,4 6 - ne ve 5,6 7,8 9,5 13,1 12,9 5,3 9,4 6,5 8,8 d. medicinska sestra BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 2,2 3,8 1,1 1,4 1,2 0,5 2,4 1,7 1,6 2 - majhen 9,5 16,4 8,4 7,6 9,4 6,0 12,6 11,1 9,6 3 - srednji 53,4 56,6 52,9 39,9 44,7 48,8 51,0 56,3 50,3 4 - velik 26,0 13,6 25,3 21,7 25,1 33,3 21,8 22,2 24,5 5 - zelo velik 4,3 2,6 4,3 16,6 6,2 7,0 4,2 3,5 5,9 6 - ne ve 4,6 7,1 8,1 12,8 13,6 4,4 8,0 5,3 8,0 VREDNOTE-9.indb 506 13.10.2014 11:53:09 507 e. inženir BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 0,5 0,1 0,4 0,3 1,0 0,4 0,9 0,3 0,5 2 - majhen 1,1 0,9 1,7 2,0 3,9 0,4 2,4 1,8 1,9 3 - srednji 16,6 17,3 23,3 12,4 13,1 21,3 21,4 22,3 19,1 4 - velik 49,7 49,0 50,3 35,5 43,2 56,0 48,1 52,9 48,4 5 - zelo velik 27,1 26,6 15,7 36,9 21,1 16,9 18,8 16,5 21,2 6 - ne ve 5,0 6,0 8,6 12,8 17,7 5,1 8,5 6,1 8,9 f. priučen gradbeni delavec BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 15,8 20,5 15,1 4,1 14,2 9,5 23,5 17,6 15,1 2 - majhen 28,3 30,1 29,1 9,1 31,4 33,1 28,4 33,2 28,2 3 - srednji 38,9 33,3 36,3 28,8 29,1 40,5 30,0 33,3 34,0 4 - velik 8,7 6,8 8,6 21,8 8,0 10,1 7,1 7,1 9,6 5 - zelo velik 2,2 2,1 1,5 21,3 3,6 1,8 2,1 2,2 4,1 6 - ne ve 6,1 7,1 9,5 14,9 13,7 4,9 9,0 6,6 9,0 g. oficir BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 0,6 1,3 1,4 2,3 1,1 2,2 1,5 1,2 1,4 2 - majhen 1,7 2,1 4,7 3,2 4,4 7,6 3,4 2,9 3,9 3 - srednji 18,1 21,1 30,8 15,1 18,9 34,2 25,3 25,0 24,5 4 - velik 40,0 38,5 37,7 30,0 31,6 35,7 38,0 43,6 37,0 5 - zelo velik 32,7 28,7 15,5 34,5 26,5 13,2 22,2 20,3 23,0 6 - ne ve 6,9 8,2 10,0 14,9 17,6 7,1 9,6 7,0 10,2 h. znanstvenik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 1,0 0,1 0,9 0,9 1,6 0,4 0,6 1,0 0,9 2 - majhen 2,5 0,9 3,6 1,7 4,0 1,8 2,2 2,1 2,5 3 - srednji 18,0 13,8 23,0 10,0 12,4 12,3 14,7 13,1 15,4 4 - velik 37,5 34,9 36,0 27,2 30,2 37,3 34,7 38,6 34,8 5 - zelo velik 33,8 40,7 26,2 44,2 32,6 41,7 36,9 37,1 35,5 6 - ne ve 7,2 9,5 10,4 16,1 19,3 6,6 10,8 8,1 11,0 i. poklicni politik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 1,8 2,3 2,3 2,2 1,9 3,0 3,8 3,1 2,6 2 - majhen 2,9 2,3 3,6 4,4 4,6 5,8 4,9 3,7 4,2 3 - srednji 15,0 15,4 18,1 11,5 11,3 22,0 17,2 16,2 16,2 4 - velik 32,4 23,4 31,8 21,9 24,4 35,4 28,8 32,7 29,6 5 - zelo velik 40,6 48,5 32,8 45,1 38,3 26,8 34,4 36,2 36,4 6 - ne ve 7,4 8,2 11,4 14,8 19,5 7,0 10,8 8,2 11,1 VREDNOTE-9.indb 507 13.10.2014 11:53:09 508 j. kovinostrugar BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 3,9 6,6 5,3 9,3 6,4 2,0 7,8 3,8 5,5 2 - majhen 20,5 23,8 20,8 17,8 29,6 20,0 22,6 18,8 21,7 3 - srednji 57,7 52,3 52,0 38,6 40,7 57,6 47,7 55,9 50,4 4 - velik 10,0 7,4 10,1 11,3 6,6 13,1 10,0 11,7 10,2 5 - zelo velik 2,2 2,6 2,1 6,0 2,6 2,2 3,0 3,4 2,9 6 - ne ve 5,8 7,4 9,8 17,1 14,0 5,0 8,9 6,3 9,3 k. knjigovodja BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 3,8 4,8 3,8 6,5 3,7 1,1 7,4 3,8 4,3 2 - majhen 17,9 24,8 15,6 13,3 20,1 12,7 21,9 18,1 17,6 3 - srednji 60,2 55,2 58,8 43,7 50,1 61,2 52,1 59,0 55,4 4 - velik 11,0 5,8 11,1 14,8 10,3 17,3 7,7 10,4 11,3 5 - zelo velik 1,1 1,3 1,4 4,7 2,2 2,1 1,7 2,2 2,0 6 - ne ve 6,0 8,1 9,4 16,8 13,5 5,6 9,3 6,5 9,3 l. snažilka BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 36,8 39,6 25,8 46,6 34,9 25,8 35,6 29,3 33,1 2 - majhen 31,4 31,4 33,7 21,4 31,8 37,0 29,8 34,8 31,7 3 - srednji 22,6 18,7 25,3 12,1 14,1 26,1 21,9 24,4 21,3 4 - velik 3,3 4,0 5,4 4,6 2,4 5,8 3,3 4,3 4,2 5 - zelo velik 1,1 0,7 1,3 2,8 1,8 1,4 1,3 1,4 1,5 6 - ne ve 4,7 5,6 8,5 12,6 15,0 4,0 8,1 5,9 8,2 m. duhovnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 11,9 23,0 9,5 29,5 11,9 6,1 15,5 18,2 14,3 2 - majhen 15,3 24,2 11,1 19,7 21,3 11,8 19,8 18,9 16,8 3 - srednji 39,3 23,6 34,5 15,7 26,8 34,9 32,3 29,7 30,8 4 - velik 17,4 9,8 22,3 8,4 14,3 24,4 13,4 15,2 16,7 5 - zelo velik 9,4 4,8 10,1 8,6 8,8 15,6 8,1 7,3 9,5 6 - ne ve 6,7 14,6 12,5 18,3 16,9 7,2 10,9 10,7 11,9 n. direktor BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 1,8 1,5 1,5 4,0 2,5 0,6 3,5 2,1 2,2 2 - majhen 2,0 1,9 2,1 2,8 4,6 2,1 4,1 3,2 2,9 3 - srednji 17,0 13,2 17,8 9,9 10,1 19,5 17,2 21,0 16,2 4 - velik 37,5 29,8 41,6 26,9 26,8 45,7 38,2 42,6 37,2 5 - zelo velik 36,5 46,7 27,9 44,5 38,1 27,1 29,0 25,1 32,6 6 - ne ve 5,1 7,0 9,0 12,0 18,0 5,0 8,0 6,0 8,8 VREDNOTE-9.indb 508 13.10.2014 11:53:10 509 o. kmet BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 13,9 12,1 12,9 25,9 17,6 6,2 16,4 9,0 14,1 2 - majhen 22,3 24,2 25,2 18,2 30,4 19,4 25,5 23,7 23,9 3 - srednji 43,6 41,9 39,2 22,3 24,6 47,4 33,7 42,7 36,9 4 - velik 10,3 9,9 10,8 11,5 7,4 16,8 10,2 13,0 11,3 5 - zelo velik 4,8 5,2 3,6 10,3 5,8 6,2 6,0 6,2 5,8 6 - ne ve 5,1 6,7 8,3 11,7 14,2 4,0 8,1 5,5 8,0 p. zdravnik BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 0,9 0,4 0,3 2,5 2,4 0,2 1,4 1,0 1,1 2 - majhen 0,7 0,9 0,8 4,1 3,7 0,7 2,1 2,1 1,9 3 - srednji 11,6 8,5 13,9 11,5 9,5 11,1 13,3 14,9 12,2 4 - velik 36,8 35,6 39,8 25,9 28,8 43,7 37,3 41,7 36,7 5 - zelo velik 45,3 47,8 37,1 43,9 36,8 40,2 38,3 34,8 39,6 6 - ne ve 4,7 6,8 8,1 12,2 18,8 4,1 7,7 5,5 8,5 r. poklic, ki ga vi opravljate BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 13,9 11,9 11,3 24,0 16,4 6,0 14,7 15,6 14,0 2 - majhen 21,2 22,7 19,8 22,1 23,9 19,5 20,1 21,6 21,1 3 - srednji 46,0 45,5 46,5 23,4 29,7 53,4 41,5 42,9 41,5 4 - velik 7,8 7,1 8,8 7,8 7,0 10,0 8,7 8,2 8,3 5 - zelo velik 2,6 3,1 2,3 8,9 4,5 2,7 4,7 3,7 3,9 6 - ne ve 8,5 9,7 11,4 13,8 18,5 8,4 10,3 8,0 11,1 ČlaNStVa iN DelOVaNje V OrgaNizacijah 308. Ali ste član katere od naštetih družbenopolitičnih organizacij in ali imate v njih kakšno funkcijo? a. SZDL BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni član 55,1 48,6 58,1 60,6 79,2 35,7 62,5 56,3 57,8 2 - član brez funkcije 40,0 47,1 37,9 37,2 18,0 59,7 31,9 38,9 37,9 3 - sedaj nima, prej imel funkcijo 2,3 2,8 2,7 1,0 2,0 2,1 3,5 3,1 2,5 4 - sedaj ima funkcijo 2,6 1,5 1,4 1,2 0,8 2,5 2,1 1,8 1,8 VREDNOTE-9.indb 509 13.10.2014 11:53:10 510 b. ZSMS BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni član 83,0 82,1 86,5 80,3 89,1 80,9 88,8 88,5 85,4 2 - član brez funkcije 13,9 14,9 10,8 17,3 8,5 16,1 8,5 8,6 11,8 3 - sedaj nima, prej imel funkcijo 1,9 2,3 1,9 1,5 1,5 1,5 2,1 2,4 1,8 4 - sedaj ima funkcijo 1,2 0,7 0,9 0,9 0,9 1,6 0,6 0,5 0,9 c. Zveza borcev BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni član 95,7 95,8 94,6 97,5 96,1 93,3 93,8 92,9 94,8 2 - član brez funkcije 3,0 3,2 4,0 1,8 3,2 5,1 4,6 4,9 3,9 3 - sedaj nima, prej imel funkcijo 0,5 0,4 0,8 0,2 0,4 0,7 0,9 1,5 0,7 4 - sedaj ima funkcijo 0,7 0,5 0,6 0,4 0,3 0,9 0,6 0,7 0,6 d. Zveza sindikatov BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni član 72,9 65,8 66,5 88,3 80,1 46,8 68,9 59,8 68,3 2 - član brez funkcije 23,4 29,5 27,9 9,9 16,9 44,3 25,8 32,7 26,5 3 - sedaj nima, prej imel funkcijo 1,9 2,3 3,6 0,9 2,0 5,4 3,0 5,6 3,2 4 - sedaj ima funkcijo 1,8 2,4 2,1 0,9 1,0 3,5 2,3 1,9 2,0 309. Ali ste bili oziroma ali ste član sveta krajevne skupnosti ali katerega drugega samoupravnega organa v krajevni skupnosti (skupščine, komisije, potrošniškega sveta ipd.)? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli ni bil 87,4 85,8 87,6 95,0 92,5 84,0 86,3 87,0 88,1 2 - bil je, sedaj ni več 7,1 8,5 7,3 2,2 4,9 9,4 9,2 8,9 7,3 3 - ni bil, sedaj je 1,2 1,5 1,1 1,0 0,9 1,8 1,2 0,8 1,2 4 - bil je in je tudi sedaj 4,3 4,3 4,0 1,8 1,6 4,7 3,3 3,3 3,4 310. Ali ste bili kdaj predsednik teh organov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikdar ni bil član teh organov 87,4 85,8 87,6 95,0 92,5 84,0 86,3 87,0 88,1 2 - nikdar ni bil predsednik 9,0 8,7 8,9 2,1 5,0 11,3 10,5 10,8 8,5 3 - prej je bil predsednik, sedaj ni 2,4 4,2 2,8 1,8 1,6 3,3 2,4 1,8 2,4 4 - prej ni bil predsednik, sedaj je 0,4 0,7 0,4 0,6 0,5 0,7 0,4 0,1 0,5 5 - bil je predsednik in tudi sedaj je 0,9 0,7 0,4 0,5 0,3 0,7 0,4 0,4 0,5 VREDNOTE-9.indb 510 13.10.2014 11:53:10 511 311. Ali ste (bili) član ali predsednik delegacije vaše krajevne skupnosti za občinsko skupščino ali za skupščino SIS? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni član in nikoli ni bil 92,8 91,1 92,9 96,0 95,5 88,5 92,2 92,4 92,7 2 - bil je član, sedaj ni 5,2 5,6 4,8 2,3 3,4 7,4 5,6 5,5 5,0 3 - je član 1,8 2,8 2,1 1,7 0,9 3,5 1,9 1,9 2,0 4 - je predsednik 0,3 0,4 0,3 0,1 0,2 0,5 0,3 0,3 0,3 312. Ali ste se kot delegat vaše krajevne skupnosti udeležili kakšnega sestanka občinske skupščine ali skupščine SIS? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 1,0 2,1 1,9 0,9 0,8 2,0 1,4 1,7 1,5 2 - da, enkrat 0,7 0,3 0,5 0,2 0,9 1,3 0,4 0,6 0,6 3 - da, večkrat 5,5 6,4 4,7 2,8 2,8 8,2 6,0 5,3 5,2 9 - nikoli ni bil član delegacije 92,8 91,1 92,9 96,0 95,5 88,5 92,2 92,4 92,7 313. Ali ste član kakšnega političnega ali samoupravnega organa, oziroma ali imate kakšno funkcijo na naslednjih ravneh: a. v občinskem ali medobčinskem organu BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli ni bil član oz. imel funkcijo 94,9 91,4 93,9 96,7 95,3 93,6 93,8 93,6 94,3 2 - sedaj ni član, bil je član 2,9 4,0 3,4 2,0 3,3 4,3 4,5 4,3 3,6 3 - je član oz. ima funkcijo 2,2 4,6 2,7 1,2 1,4 2,1 1,7 2,1 2,1 b. v republiškem ali medrepubliškem organu BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli ni bil član oz. imel funkcijo 99,1 97,6 98,9 99,3 98,7 98,4 99,2 98,6 98,8 2 - sedaj ni član, bil je član 0,6 1,7 0,8 0,6 0,8 0,8 0,6 1,0 0,8 3 - je član oz. ima funkcijo 0,2 0,7 0,3 0,2 0,5 0,8 0,2 0,4 0,4 c. v zveznem organu BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli ni bil član oz. imel funkcijo 99,8 99,5 99,7 99,2 99,6 99,7 99,8 99,4 99,6 2 - sedaj ni član, bil je član 0,2 0,5 0,2 0,6 0,2 0,2 0,2 0,5 0,3 3 - je član oz. ima funkcijo 0,0 0,0 0,2 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 VREDNOTE-9.indb 511 13.10.2014 11:53:10 512 314. Ali ste član Zveze komunistov? (Če da) Od katerega leta? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj Do leta 1946 0,3 1,1 1,0 0,3 1,2 0,4 0,8 1,2 0,8 1946 – 1957 1,7 4,6 2,1 1,6 1,6 1,0 3,5 2,5 2,2 1958 – 1967 2,1 4,6 2,2 1,4 2,1 1,3 3,4 3,0 2,4 1968 – 1977 6,0 11,8 4,3 5,2 4,2 4,0 6,8 7,2 5,7 1978 in dalje 7,9 8,9 3,5 5,1 6,0 1,9 4,7 4,9 4,9 00 - nikdar ni bil član Zveze komunistov 75,3 63,4 78,8 85,2 80,4 85,7 71,5 68,7 77,0 99 - bil je član, sedaj ni več 6,8 5,8 8,1 1,3 4,5 5,7 9,2 12,5 7,1 (Če je član) 315. Ali imate oz. ste imeli prej v Zvezi komunistov kakšno funkcijo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nisem imel, nimam 9,1 16,0 4,7 8,3 9,2 2,8 7,4 8,5 7,4 2 - prej sem imel, sedaj nimam 6,0 11,5 5,6 3,4 4,2 3,3 8,9 7,3 5,9 3 - prej nisem imel, sedaj imam 1,1 1,2 0,9 1,0 0,5 0,8 0,7 0,9 0,9 4 - imel sem prej in imam sedaj 1,8 2,1 1,8 0,8 1,3 1,7 2,3 2,2 1,8 9 - ni član ZK 82,1 69,1 87,0 86,4 84,8 91,4 80,7 81,1 84,1 316. Kateri je najvišji nivo, na katerem imate funkcijo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - osnovni nivo (krajevna skupnost, delovna organizacija) 2,2 2,0 2,2 1,4 1,3 1,8 2,5 2,5 2,0 2 - občinski oziroma medobčinski nivo 0,6 0,9 0,6 0,4 0,4 0,7 0,5 0,5 0,5 3 - republiški, pokrajinski ali zvezni nivo 0,1 0,4 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 8 - nima funkcije 15,0 27,5 10,3 11,7 13,4 6,1 16,3 15,7 13,3 9 - ni član ZK 82,1 69,1 87,0 86,4 84,8 91,4 80,7 81,1 84,1 (Za vse člane ZK) 317. Ali ste kdaj razmišljali, da bi izstopili iz članstva Zveze komunistov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 14,0 26,0 9,6 13,0 12,9 5,4 14,8 14,8 12,6 2 - da 3,9 4,8 3,4 0,6 2,2 3,2 4,5 4,1 3,3 9 - ni član ZK 82,1 69,1 87,0 86,4 84,8 91,4 80,7 81,1 84,1 VREDNOTE-9.indb 512 13.10.2014 11:53:11 513 (Če da) 318. Zakaj bi izstopili? 1 - negativni pojavi v delovanju ZK 2 - razkorak med programom ZK in politično prakso 3 - članarina 4 - slaba aktivnost in učinkovitost ZK 5 - zmanjšan ugled in vpliv ZK 6 - nič nimam od članstva v ZK 7 - drugo 8 - ni razmišljal o izstopu 9 - ni član ZK BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 1,0 1,2 0,5 0,2 0,9 1,1 1,0 0,5 0,8 2 - 0,5 0,4 0,9 0,1 0,5 0,4 0,6 0,8 0,6 3 - 0,2 0,5 0,5 0,1 0,6 0,8 0,7 0,5 0,5 4 - 0,7 0,4 0,6 0,1 0,2 0,0 1,0 0,7 0,5 5 - 0,1 0,0 0,2 0,0 0,2 0,0 0,3 0,1 0,1 6 - 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 7 - 1,0 2,0 0,8 0,1 0,0 0,7 0,9 1,5 0,8 8 - 14,1 26,2 9,6 13,1 12,7 5,6 14,9 14,8 12,7 9 - 82,1 69,1 87,0 86,4 84,8 91,4 80,7 81,1 84,1 (Za tiste, ki so bili člani Zveze komunistov, pa sedaj niso več) 319. Na kakšen način ste prenehali biti član Zveze komunistov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - izključen 0,9 0,4 0,8 0,1 0,1 0,4 0,6 1,0 0,6 2 - izstopil 3,8 3,0 5,2 0,3 1,8 4,4 5,4 7,1 4,1 3 - brisan iz evidence 2,1 2,4 2,2 0,9 2,2 1,0 3,2 4,4 2,3 8 - je član 17,9 30,9 13,0 13,6 15,2 8,6 19,3 18,9 15,9 9 - nikdar ni bil član 75,3 63,4 78,8 85,2 80,7 85,7 71,5 68,7 77,0 (Za nečlane Zveze komunistov) 320. Ali bi želeli postati član Zveze komunistov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 27,4 18,8 47,4 20,4 27,6 61,6 39,2 36,0 37,4 2 - ni prepričan 5,4 4,6 4,9 6,3 5,4 8,2 5,6 5,8 5,8 3 - da 20,4 24,8 8,6 27,9 15,1 4,2 13,1 12,4 14,3 8 - ni razmišljal o tem 28,9 20,9 26,1 31,9 36,7 17,4 22,7 27,0 26,6 9 - je član 17,9 30,9 13,0 13,6 15,2 8,6 19,3 18,9 15,9 VREDNOTE-9.indb 513 13.10.2014 11:53:11 514 StaliŠČa O zVezi kOmuNiStOV 321. Zveza komunistov je politična organizacija, ki je odigrala svojo vlogo v naši družbi v določenem času in danes ni več realne potrebe po njeni aktivnosti. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 50,1 63,0 36,1 42,3 33,1 24,4 41,4 53,7 40,8 2 - v glavnem se ne strinjam 20,0 12,8 24,6 19,8 21,7 27,1 20,8 15,5 21,2 3 - niti - niti 17,8 16,6 27,3 24,8 32,6 29,7 26,0 19,4 25,2 4 - v glavnem se strinjam 6,7 2,7 8,5 6,2 7,4 12,5 6,6 5,5 7,5 5 - popolnoma se strinjam 5,4 5,0 3,6 6,9 5,2 6,3 5,1 5,9 5,3 322. Zveza komunistov bi morala biti le ena od političnih partij v naši družbi, stvar vsakega posameznika pa je, za katero partijo se bo odločil. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 38,7 44,3 25,3 26,2 23,4 16,5 33,5 44,9 30,3 2 - v glavnem se ne strinjam 13,6 9,0 15,1 14,6 17,1 17,0 15,0 11,3 14,6 3 - niti - niti 22,1 18,4 29,1 33,0 37,0 27,7 28,6 21,0 27,9 4 - v glavnem se strinjam 14,2 12,5 17,9 16,8 14,5 23,0 11,0 11,0 15,4 5 - popolnoma se strinjam 11,4 15,8 12,5 9,4 8,0 15,9 11,9 11,8 11,9 323. Zveza komunistov mora biti edina organizirana politična sila v družbi. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 4,9 5,9 7,3 3,5 2,1 16,5 8,2 10,8 7,6 2 - v glavnem se ne strinjam 4,2 4,7 9,7 4,1 5,0 21,2 6,8 5,7 8,1 3 - niti - niti 19,0 18,1 27,1 24,6 33,7 25,0 26,4 18,8 24,9 4 - v glavnem se strinjam 28,3 14,5 24,8 28,2 26,1 19,8 19,8 16,9 22,9 5 - popolnoma se strinjam 43,6 56,8 31,2 39,6 33,1 17,6 38,8 47,9 36,5 324. Zveza komunistov mora energično vzeti v svoje roke neposredno reševanje vseh aktualnih družbenopolitičnih problemov. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,2 2,0 4,2 3,1 1,5 6,9 3,0 3,6 3,5 2 - v glavnem se ne strinjam 2,1 1,6 5,8 3,1 4,3 10,6 3,9 3,9 4,8 3 - niti - niti 16,9 15,2 24,4 26,4 32,7 23,6 21,1 16,7 22,7 4 - v glavnem se strinjam 30,6 23,5 28,1 28,1 27,0 29,6 23,4 19,3 26,4 5 - popolnoma se strinjam 48,3 57,7 37,5 39,2 34,5 29,4 48,6 56,6 42,6 VREDNOTE-9.indb 514 13.10.2014 11:53:11 515 325. Zveza komunistov se zavzema za interese delavcev le s parolami, v konkretnem delovanju pa na interese delavcev pozablja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 15,0 15,3 8,0 22,8 7,6 9,0 8,3 11,5 11,3 2 - v glavnem se ne strinjam 13,3 15,0 11,7 16,9 13,5 13,8 12,3 11,7 13,2 3 - niti - niti 32,9 29,4 32,8 36,7 40,3 29,7 32,7 28,5 33,1 4 - v glavnem se strinjam 22,2 19,1 26,3 11,6 21,1 26,9 21,5 24,2 22,4 5 - popolnoma se strinjam 16,6 21,2 21,2 12,0 17,4 20,6 25,2 24,1 20,1 326. Ali je politika Zveze komunistov skladna z interesi ljudi kot ste vi, ali ni skladna? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ni skladna 3,3 3,8 5,1 4,4 3,8 10,1 4,8 5,8 5,2 2 - v glavnem ni skladna 5,2 5,4 8,4 2,6 8,3 14,0 8,3 6,9 7,8 3 - deloma skladna 18,4 18,8 26,7 18,9 17,0 29,8 22,7 22,5 22,5 4 - v glavnem je skladna 32,8 28,2 24,4 28,0 23,8 23,8 27,0 30,4 27,0 5 - popolnoma je skladna 14,2 24,2 8,6 14,2 9,1 3,2 10,6 13,1 10,8 9 - ne ve, ne pozna politike Zveze komunistov 26,1 19,7 26,9 31,8 38,0 19,3 26,5 21,4 26,7 327. Kakšen ugled imajo člani Zveze komunistov med ljudmi v vašem bivalnem in delovnem okolju? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo majhen 4,3 3,9 5,1 5,3 5,1 9,4 6,7 6,4 5,9 2 - majhen 6,6 7,4 9,3 5,7 13,9 20,1 11,2 10,1 10,9 3 - srednji 42,0 43,2 44,5 39,1 32,5 44,4 42,5 47,2 42,0 4 - velik 25,8 23,0 15,6 15,5 12,8 8,2 16,4 16,4 16,1 5 - zelo velik 4,5 6,3 2,1 4,7 2,6 1,0 2,3 2,6 2,9 9 - ne vem, ne morem odgovoriti 16,7 16,2 23,5 29,6 33,1 17,0 21,0 17,4 22,2 328. Kako vi ocenjujete vsakodnevno delovanje Zveze komunistov pri uresničevanju sprejetih programov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo stori za uresničevanje programov 15,7 16,2 20,7 8,5 12,8 21,9 20,9 22,0 17,9 2 - se trudi, vendar brez velikega uspeha 36,3 35,0 32,8 26,6 29,9 43,3 38,2 38,9 35,3 3 - se trudi in dosega ustrezen uspeh 19,0 23,6 14,1 23,9 17,2 9,2 12,7 13,8 15,7 9 - ne vem, ne morem odgovoriti 29,0 25,1 32,4 41,0 40,1 25,5 28,2 25,3 31,1 VREDNOTE-9.indb 515 13.10.2014 11:53:11 516 329. Kakšen je po vašem mnenju pomen Zveze komunistov za napredek naše družbe? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikakršen 1,5 0,8 2,0 1,7 2,4 4,8 2,5 2,2 2,4 2 - majhen 2,5 1,7 5,6 3,1 9,6 15,3 6,2 5,7 6,7 3 - srednji 16,4 12,2 22,4 21,2 23,9 34,3 18,4 20,3 21,9 4 - velik 42,2 42,6 37,5 28,8 18,7 22,6 37,3 37,2 33,0 5 - zelo velik 19,9 24,4 10,4 14,4 8,7 3,1 14,5 17,3 13,0 9 - ne vem, ne morem odgovoriti 17,5 18,3 22,0 30,9 36,7 19,9 21,1 17,2 23,1 330. Ali so po vašem mnenju letošnji kongresi Zveze komunistov in nova vodstva zagotovilo, da bo Zveza komunistov delovala bolj uspešno kot doslej, ali pa ne bo bistvenih sprememb, oziroma bo delovanje ZK manj uspešno kot doslej? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - delovanje ZK bo manj uspešno 2,6 1,5 2,5 4,0 3,5 3,1 2,7 3,2 2,9 2 - ne bo bistvenih sprememb 22,6 24,8 33,4 18,6 25,7 51,9 33,1 31,1 31,2 3 - delovanje ZK bo bolj uspešno 36,2 44,0 24,9 33,6 30,5 16,8 27,5 32,6 29,1 9 - ne vem, ne morem odgovoriti 38,6 29,7 39,2 43,7 40,3 28,2 36,7 33,1 36,7 331. Ali bi po vašem mnenju verniki lahko bili člani Zveze komunistov? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 44,3 50,5 35,8 24,8 29,5 40,3 38,7 46,1 37,9 2 - da 35,3 23,8 37,8 42,7 27,8 38,9 34,1 30,0 34,6 9 - ne vem, ne morem odgovoriti 20,4 25,8 26,4 32,5 42,8 20,9 27,2 23,9 27,4 VREDNOTE-9.indb 516 13.10.2014 11:53:12 517 OceNa gOSpODarSkih razmer 332. Kako ocenjujete današnje gospodarske razmere v naši državi? Prosimo vas, da izberete odgovor, s katerim se najbolj strinjate? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 2 - menim, da je naše gospodarstvo v začasnih težavah 25,1 18,0 18,6 24,0 29,0 14,8 16,0 19,3 20,5 3 - naše gospodarstvo je še vedno v velikih težavah 28,2 27,1 31,8 32,1 26,2 34,8 31,9 33,4 31,0 4 - naše gospodarstvo je v zelo težki situaciji 38,5 49,9 44,7 28,5 31,9 47,4 44,2 41,9 40,7 (Če je na vprašanje 332 odgovoril 2-4) 333. Koga po vašem mnenju naše sedanje gospodarske težave zelo prizadenejo, koga delno in koga malo, ali ne prizadenejo? a. strokovnjake BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 44,0 45,0 33,5 47,1 36,2 28,9 37,4 36,4 37,5 2 - delno 30,4 33,2 35,5 18,5 22,6 39,2 32,9 36,7 31,6 3 - zelo 9,4 8,3 11,4 8,3 7,1 18,5 8,7 9,4 10,4 8 - ne ve 8,0 8,6 14,6 10,7 21,3 10,3 13,0 12,1 12,8 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 b. direktorje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 59,0 61,6 55,9 55,0 45,7 40,8 58,7 54,5 53,5 2 - delno 21,5 21,2 21,7 11,3 14,8 33,8 18,2 24,9 21,1 3 - zelo 5,3 5,5 6,6 9,2 6,3 13,9 5,0 5,9 7,2 8 - ne ve 6,2 6,7 10,9 9,1 20,3 8,5 10,2 9,4 10,5 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 c. kmete BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 4,0 7,5 5,0 8,5 6,4 7,3 8,5 11,4 7,2 2 - delno 17,6 27,0 21,7 12,9 23,5 30,6 24,7 33,1 23,8 3 - zelo 65,8 54,5 61,2 54,3 42,5 53,3 50,7 43,3 53,5 8 - ne ve 4,5 6,0 7,1 8,9 14,6 5,8 8,0 6,8 7,8 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 VREDNOTE-9.indb 517 13.10.2014 11:53:12 518 d. privatne obrtnike BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 24,5 34,9 27,3 17,6 12,6 30,7 24,1 18,5 23,3 2 - delno 44,2 40,7 40,1 37,3 39,0 42,6 40,8 44,4 41,2 3 - zelo 16,0 11,9 16,0 18,4 18,2 15,9 16,9 22,6 17,3 8 - ne ve 7,1 7,5 11,7 11,4 17,3 7,8 10,2 9,1 10,6 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 e. poklicne politike BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 53,9 59,3 53,9 50,7 41,3 48,2 59,1 54,9 52,4 2 - delno 22,1 19,2 17,2 12,4 15,6 25,0 14,3 19,7 18,1 3 - zelo 7,2 7,5 8,2 11,1 8,4 11,5 6,8 7,3 8,5 8 - ne ve 8,6 9,0 15,8 10,4 21,8 12,2 11,8 12,6 13,3 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 f. delavce BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 1,6 2,0 1,7 4,4 2,7 1,5 1,6 1,9 2,1 2 - delno 7,6 6,6 9,4 13,0 16,4 14,5 8,3 10,9 11,0 3 - zelo 78,4 81,5 77,2 57,9 54,0 76,8 74,5 75,7 71,9 8 - ne ve 4,2 5,0 6,8 9,3 14,0 4,2 7,7 6,1 7,3 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 g. uslužbence BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 7,5 10,3 7,7 7,9 7,1 4,2 7,4 7,5 7,2 2 - delno 51,9 52,2 43,0 45,0 45,4 40,5 41,5 44,5 44,7 3 - zelo 26,4 25,0 34,3 20,4 19,3 46,4 33,9 34,2 31,0 8 - ne ve 6,2 7,5 10,1 11,3 15,4 5,8 9,3 8,4 9,4 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 h. vas same BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 4,2 5,9 4,8 7,9 4,8 4,4 4,7 5,0 5,1 2 - delno 23,3 26,6 29,5 19,3 24,2 34,3 25,1 27,1 26,5 3 - zelo 59,6 57,2 54,2 47,8 43,6 53,2 54,9 56,6 53,3 8 - ne ve 4,8 5,4 6,6 9,6 14,5 5,0 7,3 5,9 7,4 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 VREDNOTE-9.indb 518 13.10.2014 11:53:12 519 (Če je na vprašanje 332 odgovoril 2-4) 334. Ali so po vašem mnenju naštete skupine ljudi bolj, manj, oziroma malo ali nič odgovorne za naše gospodarske težave? a. strokovnjaki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 5,5 5,1 8,3 4,6 3,9 7,9 7,1 7,3 6,5 2 - delno 26,3 24,4 30,8 16,8 21,8 32,5 27,6 26,9 26,6 3 - zelo 52,7 57,9 42,2 51,9 43,6 48,9 44,7 49,6 47,6 8 - ne ve 7,4 7,7 13,8 11,3 17,8 7,7 12,6 10,8 11,6 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 b. direktorji BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 2,9 1,9 3,9 2,0 3,1 3,8 2,9 4,3 3,3 2 - delno 20,0 21,1 26,3 12,3 17,0 31,1 18,3 23,5 21,7 3 - zelo 62,1 64,6 52,4 61,0 50,5 55,6 59,1 56,9 56,8 8 - ne ve 6,9 7,5 12,5 9,3 16,5 6,4 11,7 9,9 10,5 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 c. kmetje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 58,9 60,8 59,0 44,3 39,4 51,4 54,9 52,6 52,6 2 - delno 21,8 22,4 20,1 19,7 20,3 31,7 21,7 26,1 22,9 3 - zelo 5,0 4,6 4,5 10,8 6,0 7,2 5,1 6,7 6,1 8 - ne ve 6,2 7,2 11,4 9,9 21,4 6,7 10,4 9,2 10,7 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 d. privatni obrtniki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 38,9 46,7 41,4 26,0 29,7 32,4 44,5 46,1 38,2 2 - delno 37,8 30,7 32,7 34,8 28,1 43,2 29,3 31,1 33,5 3 - zelo 7,2 8,3 6,3 12,1 7,6 12,3 6,4 6,5 8,1 8 - ne ve 8,0 9,3 14,6 11,7 21,7 9,0 11,8 10,8 12,5 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 VREDNOTE-9.indb 519 13.10.2014 11:53:12 520 e. poklicni politiki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 2,8 1,6 2,5 2,5 3,5 2,7 2,5 3,2 2,7 2 - delno 17,5 13,4 16,3 11,0 18,0 15,1 9,9 14,9 14,6 3 - zelo 63,0 70,9 62,4 61,0 47,9 72,3 68,0 66,0 63,4 8 - ne ve 8,6 9,1 13,9 10,1 17,7 6,9 11,7 10,6 11,4 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 f. delavci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 43,4 44,3 45,5 30,1 31,0 - 44,6 43,9 35,5 2 - delno 33,2 31,7 30,8 27,8 26,0 - 28,4 31,9 26,0 3 - zelo 9,3 11,9 7,7 17,6 10,7 - 8,8 9,6 8,9 8 - ne ve 6,0 7,1 11,1 9,2 19,4 - 10,2 9,2 9,3 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 - 8,0 5,4 7,3 0 - vprašanje ni bilo zastavljeno 100,0 12,9 g. uslužbenci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 22,0 23,9 30,1 11,6 15,2 25,0 29,0 31,4 24,3 2 - delno 51,5 48,2 44,4 44,2 42,4 51,9 42,6 43,0 45,7 3 - zelo 11,0 15,2 8,2 18,1 11,5 12,5 8,9 9,9 11,2 8 - ne ve 7,3 7,8 12,4 10,7 18,0 7,4 11,5 10,3 11,0 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 h. vi sami BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 53,4 59,3 55,4 45,6 37,0 48,6 54,9 54,9 51,0 2 - delno 25,8 23,0 23,9 17,6 20,3 32,9 21,2 23,5 23,7 3 - zelo 5,1 6,6 4,2 11,0 9,6 6,6 5,5 6,2 6,6 8 - ne ve 7,5 6,2 11,5 10,5 20,3 8,8 10,4 10,0 11,1 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 VREDNOTE-9.indb 520 13.10.2014 11:53:13 521 (Če je na vprašanje 332 odgovoril 2-4) 335. Ali lahko naštete skupine ljudi veliko, srednje oziroma malo ali nič prispevajo k reševanju gospodarskih težav? a. strokovnjaki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 0,9 1,5 2,3 1,0 1,6 2,1 2,6 2,8 1,9 2 - delno 10,1 6,8 13,9 8,6 15,5 15,5 9,9 11,7 12,1 3 - zelo 74,8 79,7 68,8 66,2 54,7 73,8 69,6 72,3 69,2 8 - ne ve 6,0 7,0 10,0 8,7 15,5 5,6 10,0 7,8 9,1 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 b. direktorji BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 2,0 2,3 4,1 0,9 1,9 3,6 3,5 2,6 2,8 2 - delno 12,8 13,6 17,7 6,7 16,6 22,2 12,4 15,9 15,1 3 - zelo 71,3 72,5 63,0 68,9 53,5 65,2 66,7 68,6 65,4 8 - ne ve 5,8 6,7 10,3 8,1 15,0 5,9 9,4 7,4 8,9 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 c. kmetje BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 27,8 27,1 29,7 23,4 18,7 19,7 30,9 24,8 25,6 2 - delno 35,3 37,4 34,6 28,0 31,0 47,7 30,2 34,2 34,6 3 - zelo 22,6 23,6 20,7 24,1 20,5 23,3 21,6 28,4 22,8 8 - ne ve 6,2 6,8 10,1 9,1 17,0 6,3 9,4 7,3 9,3 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 d. privatni obrtniki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 19,9 24,7 22,1 12,6 16,4 13,1 26,2 23,4 19,9 2 - delno 41,6 39,5 40,7 36,3 32,3 50,6 34,5 39,2 39,4 3 - zelo 23,6 23,0 20,1 25,9 20,3 25,9 20,9 23,6 22,6 8 - ne ve 6,8 7,9 12,1 9,9 18,1 7,3 10,4 8,3 10,4 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 VREDNOTE-9.indb 521 13.10.2014 11:53:13 522 e. poklicni politiki BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 2,7 2,0 3,3 0,7 2,2 4,8 3,2 2,6 2,9 2 - delno 11,4 8,1 12,4 6,5 15,8 13,7 8,6 10,0 11,2 3 - zelo 71,2 77,4 68,1 68,9 53,3 72,1 70,6 74,2 68,8 8 - ne ve 6,5 7,5 11,2 8,4 15,8 6,4 9,6 7,7 9,4 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 f. delavci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 15,4 14,8 19,0 11,6 11,9 14,3 19,8 18,2 16,1 2 - delno 36,2 33,2 36,2 29,6 30,0 46,7 32,0 33,6 35,0 3 - zelo 34,6 40,3 30,3 35,1 29,4 30,3 31,1 35,7 32,5 8 - ne ve 5,7 6,8 9,6 8,3 15,8 5,6 9,1 7,1 8,8 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 g. uslužbenci BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 11,9 11,5 16,0 5,4 6,9 11,9 17,0 16,7 12,7 2 - delno 44,0 45,0 45,0 38,0 38,4 53,2 39,8 42,2 43,2 3 - zelo 29,8 30,9 23,6 31,8 25,7 25,7 25,3 28,0 26,9 8 - ne ve 6,3 7,7 10,5 9,4 16,1 6,1 9,9 7,7 9,4 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 h. vi sami BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - malo ali nič 32,8 34,2 34,6 30,3 22,0 24,9 36,3 34,4 31,3 2 - delno 31,6 32,3 33,3 22,5 28,1 45,9 27,9 31,6 31,8 3 - zelo 20,7 20,3 16,4 21,6 18,9 18,2 17,9 20,8 19,0 8 - ne ve 6,8 8,2 10,7 10,2 18,1 8,0 9,9 7,8 10,2 9 - gospodarske razmere so dobre 8,1 5,0 4,9 15,4 12,9 3,1 8,0 5,4 7,7 VREDNOTE-9.indb 522 13.10.2014 11:53:13 523 336. Katere od naštetih področij oziroma dejavnosti bi, po vašem mnenju, morale dobivati od družbe manj, enako ali več sredstev kot sedaj? a. zvezna administracija in diplomacija BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 36,8 43,2 42,6 32,0 27,9 58,0 48,5 43,0 41,9 2 - enako 27,1 33,8 24,0 24,3 24,0 19,8 17,6 23,1 23,2 3 - več 6,4 4,6 3,9 9,0 4,3 3,8 4,4 5,0 5,0 9 - ne ve 29,8 18,4 29,4 34,7 43,8 18,3 29,5 28,8 29,9 b. manj razvite republike, pokrajine BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 4,8 5,2 12,6 10,2 4,7 40,4 24,5 18,9 16,2 2 - enako 20,4 22,8 30,7 10,9 21,2 30,6 26,1 29,2 24,9 3 - več 57,1 60,9 36,5 54,8 42,2 17,9 28,0 31,7 38,6 9 - ne ve 17,8 11,0 20,2 24,1 31,8 11,1 21,4 20,2 20,4 c. vojska BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 3,7 5,5 14,1 12,5 4,0 33,8 11,2 7,8 12,2 2 - enako 29,1 31,3 38,0 33,0 28,2 39,9 32,7 34,5 33,8 3 - več 51,7 51,7 29,7 27,5 38,6 14,6 38,9 39,7 35,2 9 - ne ve 15,6 11,5 18,2 26,9 29,3 11,7 17,2 17,9 18,8 d. zdravstvo, socialno in otroško varstvo BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 0,7 0,5 0,8 0,7 1,3 1,1 1,1 1,5 1,0 2 - enako 8,9 8,3 8,5 7,5 21,2 16,9 11,2 11,9 12,0 3 - več 78,2 83,5 79,6 73,1 50,8 75,6 74,5 73,9 73,2 9 - ne ve 12,3 7,7 11,1 18,8 26,7 6,4 13,2 12,7 13,8 e. šolstvo, znanost, kultura BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 0,6 0,4 0,6 0,5 1,3 1,0 1,0 1,4 0,9 2 - enako 11,8 8,6 9,9 7,1 22,2 18,7 10,9 12,1 12,9 3 - več 75,0 83,1 78,0 73,9 49,8 73,8 74,5 73,9 72,2 9 - ne ve 12,7 7,9 11,6 18,5 26,7 6,5 13,6 12,7 14,0 f. komunala, promet (vodovod, ceste, železnice) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 3,1 4,4 5,2 5,2 1,9 4,4 4,6 5,7 4,3 2 - enako 21,9 23,8 18,1 17,1 25,3 23,4 19,7 24,2 21,4 3 - več 60,7 62,1 63,6 56,9 44,4 64,5 61,5 54,9 58,8 9 - ne ve 14,3 9,7 13,1 20,8 28,3 7,7 14,1 15,2 15,5 VREDNOTE-9.indb 523 13.10.2014 11:53:13 524 g. gradnja stanovanj BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 3,2 1,6 3,1 2,5 3,1 2,3 4,4 4,0 3,2 2 - enako 15,5 9,1 12,1 18,2 24,1 24,0 13,3 18,2 17,0 3 - več 67,2 80,8 71,3 58,1 44,2 65,9 67,0 63,2 64,0 9 - ne ve 14,1 8,5 13,5 21,3 28,6 7,8 15,3 14,5 15,8 h. družbenopolitične organizacije BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 25,0 36,9 35,5 29,7 21,5 43,6 44,3 33,8 34,1 2 - enako 37,6 37,9 31,1 26,4 29,4 35,6 25,0 31,4 31,2 3 - več 15,6 11,9 12,0 12,3 11,6 7,9 8,8 13,8 11,6 9 - ne ve 21,8 13,3 21,4 31,6 37,5 12,9 21,9 21,0 23,1 i. republiška administracija BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 33,9 46,6 43,4 31,2 25,2 53,6 52,9 43,4 41,6 2 - enako 33,0 31,9 27,1 26,2 28,3 27,5 19,3 26,3 26,9 3 - več 9,5 7,7 6,9 10,4 7,9 5,0 4,6 7,7 7,2 9 - ne ve 23,6 13,8 22,6 32,2 38,6 13,9 23,2 22,5 24,3 j. občinska administracija BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - manj 35,4 45,5 44,4 29,4 25,4 52,8 52,6 44,5 41,7 2 - enako 31,8 32,5 26,7 27,3 28,6 28,5 19,7 27,0 27,1 3 - več 10,3 8,3 7,0 11,8 8,0 5,3 5,1 7,2 7,6 9 - ne ve 22,5 13,7 21,9 31,5 38,0 13,5 22,5 21,2 23,6 VREDNOTE-9.indb 524 13.10.2014 11:53:14 525 StaliŠČa O izhODih iz DružBeNe krize 337. Vsaki družbi je predvsem potrebna močna državna oblast. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 10,7 17,3 9,2 18,8 5,2 11,5 11,6 13,6 11,4 2 - v glavnem se ne strinjam 9,2 11,0 10,8 12,5 10,2 13,8 11,0 11,2 11,2 3 - niti - niti 24,3 25,1 22,2 31,8 31,7 18,6 25,7 21,6 24,8 4 - v glavnem se strinjam 30,5 17,4 28,3 20,2 30,3 31,8 24,9 23,5 26,9 5 - popolnoma se strinjam 25,3 29,1 29,6 16,7 22,6 24,3 26,8 30,1 25,8 338. Odločitve je treba sprejemati v enem centru, ker se tako zagotavlja pravična razdelitev družbenih sredstev. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 12,9 16,5 13,4 17,3 6,2 18,5 9,9 13,7 13,1 2 - v glavnem se ne strinjam 11,5 11,7 14,0 13,2 13,8 19,8 12,3 13,1 13,8 3 - niti - niti 29,5 27,8 28,4 38,9 36,3 23,1 28,8 22,3 29,2 4 - v glavnem se strinjam 26,3 17,2 24,3 18,9 25,9 22,8 23,9 21,2 23,2 5 - popolnoma se strinjam 19,9 26,8 19,9 11,6 17,9 15,8 25,2 29,8 20,6 339. Delovne organizacije naj bi bile čim bolj samostojne pri odločanju o svojem razvoju. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,0 3,6 2,0 2,5 3,6 1,8 3,0 3,8 2,7 2 - v glavnem se ne strinjam 4,0 3,9 4,2 3,1 10,4 4,9 7,7 7,7 5,9 3 - niti - niti 24,5 21,3 21,5 29,4 35,5 14,7 28,5 21,9 24,8 4 - v glavnem se strinjam 38,4 31,1 36,1 34,8 30,0 39,5 29,7 28,6 33,8 5 - popolnoma se strinjam 31,1 40,0 36,2 30,3 20,6 39,2 31,0 38,0 32,9 340. Spoštovanje človekove svobode je važnejše od nekaterih državnih interesov. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 3,7 5,9 2,3 3,0 5,1 1,5 3,1 4,8 3,4 2 - v glavnem se ne strinjam 6,2 9,7 6,2 3,8 11,2 5,2 7,4 8,3 7,1 3 - niti - niti 25,7 22,7 25,0 30,0 37,9 20,3 31,7 23,9 27,5 4 - v glavnem se strinjam 31,7 25,1 31,0 30,4 26,8 35,8 24,4 25,5 29,1 5 - popolnoma se strinjam 32,7 36,6 35,5 32,8 18,9 37,2 33,4 37,6 32,9 VREDNOTE-9.indb 525 13.10.2014 11:53:14 526 341. Močna roka, ki ve kaj hoče, bi naši družbi veliko bolj koristila kot vse parole o samoupravljanju. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 11,3 18,5 11,6 20,9 5,5 8,3 11,2 12,0 11,6 2 - v glavnem se ne strinjam 8,6 7,7 9,8 11,3 11,5 11,0 8,8 8,8 9,8 3 - niti - niti 27,3 23,5 25,5 43,1 34,0 19,6 26,5 22,4 27,6 4 - v glavnem se strinjam 26,3 16,6 23,3 10,8 25,7 26,5 19,6 19,4 21,8 5 - popolnoma se strinjam 26,4 33,7 29,8 13,9 23,3 34,6 33,8 37,4 29,3 342. Verjetno ste se že pogovarjali o tem, kaj je samoupravljanje. Navedel vam bom štiri mišljenja o samoupravljanju, vi pa izberite tisto, s katerim se najbolj strinjate. 1 - samoupravljanje je pravica vsakega državljana, da upravlja z družbenimi zadevami 2 - samoupravljanje je način sprejemanja odločitev o ekonomskih problemih 3 - samoupravljanje predstavlja socialno pravico in enakost 4 - samoupravljanje je potreba vsakega človeka po osebni svobodi 9 - ne ve, ne pozna dovolj, ne more se odločiti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 27,2 33,6 20,4 29,2 27,4 33,1 22,8 21,1 25,8 2 - 5,7 5,4 8,5 5,7 5,5 8,9 7,1 7,3 7,0 3 - 21,4 24,7 20,4 15,4 11,9 17,0 17,2 18,6 18,0 4 - 24,5 19,7 22,9 19,5 14,8 15,8 21,2 25,9 20,7 9 - 21,2 16,6 27,8 30,1 40,4 25,2 31,7 27,0 28,5 KULTURNE IN MEDIJSKE AKTIVNOSTI 343. Ali ste v zadnjega pol leta prebrali kakšno leposlovno knjigo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 89,9 81,1 81,4 91,3 91,6 70,2 82,4 83,6 83,8 2 - da, katero: 10,1 18,9 18,6 8,7 8,4 29,8 17,6 16,4 16,2 344. Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno strokovno knjigo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 85,3 80,8 79,3 82,1 85,3 72,6 79,3 81,2 80,6 2 - da 14,7 19,2 20,7 17,9 14,7 27,4 20,7 18,8 19,4 345. Ali ste si v zadnjem letu ogledali kako gledališko, operno ali baletno predstavo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 90,0 83,9 75,0 88,5 85,4 76,6 81,4 81,9 82,1 2 - da 10,0 16,1 25,0 11,5 14,6 23,4 18,6 18,1 17,9 VREDNOTE-9.indb 526 13.10.2014 11:53:14 527 346. Ali ste bili v zadnjem letu na kakšni glasbeni prireditvi? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 68,4 65,0 68,0 67,5 75,6 58,9 68,1 71,0 68,1 2 - da 31,6 35,0 32,0 32,5 24,4 41,1 31,9 29,0 31,9 (Če da) 347. Na kakšni glasbeni prireditvi ste bili? (možnih je več odgovorov) a1. klasična glasba BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,3 32,8 26,0 31,6 22,0 33,6 27,8 24,8 28,0 3 - da 1,3 2,3 5,9 0,9 2,4 7,5 4,1 4,2 3,9 9 - v zadnjem letu ni bil na glasbeni prireditvi 68,4 65,0 68,0 67,5 75,6 58,9 68,1 71,0 68,1 a2. zborovski koncert BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 29,8 33,0 29,0 31,8 23,1 28,1 30,2 26,3 28,5 3 - da 1,8 2,0 3,0 0,7 1,3 13,0 1,7 2,6 3,4 9 - v zadnjem letu ni bil na glasbeni prireditvi 68,4 65,0 68,0 67,5 75,6 58,9 68,1 71,0 68,1 a3. zabavna, pop, rock BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 19,7 19,7 15,1 26,7 14,8 25,8 23,1 18,6 20,1 3 - da 11,9 15,3 16,9 5,8 9,6 15,3 8,8 10,4 11,8 9 - v zadnjem letu ni bil na glasbeni prireditvi 68,4 65,0 68,0 67,5 75,6 58,9 68,1 71,0 68,1 a4. narodno-zabavna BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 10,5 14,2 25,1 4,6 6,5 27,0 11,4 10,6 14,6 3 - da 21,1 20,8 6,9 27,9 17,9 14,1 20,5 18,4 17,4 9 - v zadnjem letu ni bil na glasbeni prireditvi 68,4 65,0 68,0 67,5 75,6 58,9 68,1 71,0 68,1 a5. drugo: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 30,9 34,2 31,0 31,6 23,9 39,9 31,1 27,7 31,1 3 - da 0,7 0,8 1,0 0,9 0,4 1,2 0,8 1,2 0,9 9 - v zadnjem letu ni bil na glasbeni prireditvi 68,4 65,0 68,0 67,5 75,6 58,9 68,1 71,0 68,1 VREDNOTE-9.indb 527 13.10.2014 11:53:14 528 348. Ali ste v zadnjega pol leta bili kdaj v kinu? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne 68,4 59,1 64,2 73,9 70,9 65,8 63,1 65,9 66,6 2 - da 31,6 40,9 35,8 26,1 29,1 34,2 36,9 34,1 33,4 349. Ali berete časnike? Katere od naštetih berete in kako pogosto? a. republiški dnevnik (Slovenija - Delo, Dnevnik, Večer) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 34,6 13,6 16,9 40,7 41,4 10,6 25,7 20,4 25,6 2 - včasih 29,2 25,2 25,5 26,2 31,0 28,1 25,7 32,9 28,0 3 - pogosto 17,1 23,9 21,5 19,9 14,6 25,4 17,0 17,8 19,3 4 - redno 19,1 37,3 36,2 13,1 13,0 35,9 31,5 28,9 27,1 b. politični tednik (Slovenija - Teleks, Mladina) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 68,6 50,3 68,2 66,8 70,3 53,4 61,3 64,1 64,1 2 - včasih 22,0 30,6 22,5 19,8 20,1 30,0 22,2 21,5 23,0 3 - pogosto 5,4 10,7 4,6 10,2 5,4 9,3 8,2 6,2 7,0 4 - redno 3,9 8,3 4,6 3,2 4,2 7,3 8,3 8,3 5,9 c. verski list, časopis (Slovenija - Družina, Ognjišče) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 89,0 97,9 85,2 88,1 96,4 68,8 96,0 96,0 88,9 2 - včasih 9,0 1,3 12,1 8,4 2,4 20,0 3,1 2,8 8,1 3 - pogosto 1,6 0,7 1,6 2,8 0,4 6,4 0,5 0,4 1,8 4 - redno 0,4 0,1 1,1 0,7 0,8 4,8 0,4 0,8 1,2 d. zabavne, poljudne časopise in revije BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 41,6 27,5 30,9 65,4 58,6 29,2 33,7 33,0 39,7 2 - včasih 32,8 29,0 36,7 20,9 23,0 38,6 31,3 36,7 31,9 3 - pogosto 18,0 31,8 22,3 10,3 11,6 22,2 21,9 20,1 19,3 4 - redno 7,6 11,7 10,1 3,4 6,8 10,0 13,1 10,1 9,2 e. strokovne revije in časopise (za poklic) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nikoli 74,5 67,2 66,7 71,4 73,9 53,0 71,3 70,4 68,5 2 - včasih 16,0 16,5 18,2 13,7 16,0 25,3 14,6 17,1 17,3 3 - pogosto 5,8 10,9 9,0 10,0 6,3 12,6 7,3 6,5 8,3 4 - redno 3,7 5,4 6,1 4,9 3,7 9,1 6,8 6,0 5,8 VREDNOTE-9.indb 528 13.10.2014 11:53:15 529 350. Ali poslušate radio? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne posluša radia 7,9 7,0 8,1 8,3 13,6 2,9 5,3 7,0 7,5 2 - redko 15,0 10,7 13,8 37,2 20,9 9,6 12,8 10,5 16,0 3 - večkrat na teden 23,6 20,0 22,4 21,7 19,4 16,2 21,1 15,9 20,2 4 - vsak dan 53,5 62,3 55,7 32,9 46,1 71,4 60,8 66,6 56,3 351. Ali gledate televizijo? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne gleda TV 10,5 5,1 7,3 9,2 15,4 7,0 7,1 4,6 8,4 2 - redko 13,6 7,1 9,6 28,8 16,5 11,4 10,6 6,8 12,9 3 - večkrat na teden 20,0 13,8 18,0 19,3 17,1 18,3 17,5 11,7 17,3 4 - vsak dan 55,9 74,0 65,1 42,7 51,0 63,3 64,8 76,9 61,4 SVOBODa izražaNja, meDijSka SVOBODa 352. Delovni ljudje in občani lahko v celoti vplivajo na izbor svojih delegatov. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 8,1 11,1 9,8 5,7 5,1 15,8 11,1 10,4 9,7 2 - v glavnem se ne strinjam 10,0 14,4 16,2 7,3 11,5 21,9 16,2 12,3 14,1 3 - niti - niti 24,6 23,1 25,0 30,4 35,9 19,0 27,1 22,0 26,0 4 - v glavnem se strinjam 31,9 27,1 30,5 32,7 28,8 26,3 25,1 26,3 28,6 5 - popolnoma se strinjam 25,3 24,3 18,6 24,0 18,6 17,0 20,4 29,1 21,6 353. Svoboda izražanja stališč in mišljenja v naši družbi obstaja samo za tiste, ki se strinjajo z uradno politiko. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 12,8 13,2 11,5 10,2 7,6 13,0 10,6 15,6 11,6 2 - v glavnem se ne strinjam 16,5 14,9 16,3 12,1 15,7 19,9 16,5 18,2 16,5 3 - niti - niti 37,7 32,9 35,2 42,8 45,9 30,8 37,1 29,8 36,6 4 - v glavnem se strinjam 19,9 19,3 24,4 22,1 19,3 23,5 21,2 19,4 21,5 5 - popolnoma se strinjam 13,0 19,7 12,6 12,9 11,5 12,7 14,7 17,0 13,7 354. Naš tisk, radio in televizija popolno in objektivno informirajo o vsem, kar se dogaja v naši državi. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 9,6 13,6 10,7 13,3 6,1 18,7 11,8 11,9 11,7 2 - v glavnem se ne strinjam 18,1 21,9 19,1 13,1 14,9 26,4 20,4 21,0 19,3 3 - niti - niti 27,1 26,0 27,0 31,5 33,1 22,4 29,6 21,9 27,4 4 - v glavnem se strinjam 31,3 25,4 29,9 27,2 30,5 24,2 25,7 26,6 27,9 5 - popolnoma se strinjam 13,9 13,2 13,3 14,9 15,5 8,3 12,4 18,5 13,7 VREDNOTE-9.indb 529 13.10.2014 11:53:15 530 355. V naši družbi ima vsak posameznik popolno svobodo izražanja svojih prepričanj, stališč in mišljenja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 6,6 9,3 9,8 7,1 4,7 13,8 10,3 8,8 8,9 2 - v glavnem se ne strinjam 8,9 10,2 16,7 9,2 13,6 22,0 15,4 12,9 14,3 3 - niti - niti 26,8 24,4 28,8 37,8 35,4 24,0 29,9 23,2 29,0 4 - v glavnem se strinjam 34,0 30,1 28,2 28,3 28,7 26,5 26,5 27,2 28,5 5 - popolnoma se strinjam 23,8 26,0 16,5 17,5 17,5 13,7 17,8 27,9 19,3 356. Volitve so le demokratični videz za izvajanje odločitev, ki jih v imenu državljanov sprejemajo drugi. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 11,9 14,5 10,1 14,3 5,3 10,0 9,4 14,8 10,8 2 - v glavnem se ne strinjam 18,2 14,4 15,3 15,8 15,2 15,7 15,4 14,3 15,6 3 - niti - niti 37,0 33,2 35,9 44,7 43,8 30,9 36,5 30,6 36,6 4 - v glavnem se strinjam 20,0 17,0 23,9 15,3 21,9 27,4 21,3 20,4 21,6 5 - popolnoma se strinjam 12,8 20,9 14,9 9,9 13,7 16,1 17,4 19,9 15,4 357. Tisk, radio in televizija pri nas pogosto zamolčijo ali izkrivljajo dejstva. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 10,1 10,3 7,9 9,2 8,1 5,4 7,5 11,7 8,5 2 - v glavnem se ne strinjam 18,2 13,7 17,9 16,1 20,3 16,6 16,8 16,2 17,3 3 - niti - niti 31,6 29,4 34,3 36,7 35,8 27,0 32,0 25,7 31,8 4 - v glavnem se strinjam 26,8 21,5 26,6 16,8 22,7 32,1 25,9 27,6 25,6 5 - popolnoma se strinjam 13,3 25,1 13,3 21,3 13,1 18,9 17,8 18,9 16,8 VREDNOTE-9.indb 530 13.10.2014 11:53:15 531 izražaNje (Ne)VerNOSti, ODNOS DO cerkVe, VreDNOte 358. Katera od naslednjih trditev najbolje opisuje vaš odnos do religije? 1 - sem veren in obiskujem verske obrede 2 - sem veren in včasih obiskujem verske obrede 3 - sem veren, vendar ne obiskujem verskih obredov 4 - nisem veren, čeprav včasih obiskujem verske obrede 5 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 6 - sem odločen nasprotnik religije 9 - ne more odgovoriti BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 18,5 2,6 11,2 24,3 20,5 12,6 14,4 6,6 14,4 2 - 15,3 4,6 25,1 17,4 22,4 29,9 13,8 11,5 19,0 3 - 16,3 11,5 18,2 35,8 10,1 16,3 9,0 10,1 15,7 4 - 4,9 3,6 7,1 4,3 11,0 7,1 13,5 11,9 8,5 5 - 33,8 53,7 27,3 10,3 16,9 29,7 36,3 39,4 29,5 6 - 9,0 19,5 7,5 4,0 7,4 2,1 9,0 16,6 8,5 9 - 2,3 4,6 3,6 3,9 11,7 2,3 4,0 3,8 4,5 359. Katere veroizpovedi ste? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne pripada nobeni veroizpovedi 29,1 54,0 27,4 6,5 17,7 27,0 41,7 51,9 30,6 2 - katoliške 14,1 2,1 64,8 3,6 6,0 68,4 0,9 17,2 26,3 3 - pravoslavne 21,9 29,8 6,5 11,8 54,7 2,1 53,5 27,2 25,6 4 - muslimanske 34,4 13,0 0,4 77,8 21,3 1,1 2,7 0,1 16,3 5 - druge, katere: 0,5 1,1 0,8 0,3 0,3 1,4 1,2 3,5 1,1 360. Vera v boga daje življenju pravi smisel. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 41,9 67,7 37,7 15,9 32,2 35,7 51,9 60,5 41,4 2 - v glavnem se ne strinjam 10,7 7,9 12,2 10,0 16,8 15,5 12,2 9,4 12,3 3 - niti - niti 18,7 14,6 23,2 21,0 22,5 22,9 19,4 16,4 20,5 4 - v glavnem se strinjam 16,4 5,0 16,1 25,3 17,9 16,7 9,7 7,0 14,7 5 - popolnoma se strinjam 12,3 4,8 10,8 27,8 10,6 9,2 6,8 6,8 11,1 361. Idejo o obstoju boga je treba sprejeti kot popolno resnico. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 41,8 67,2 40,0 15,0 32,2 40,4 53,0 60,6 42,5 2 - v glavnem se ne strinjam 11,4 8,9 12,5 8,4 16,2 15,7 11,7 8,3 12,0 3 - niti - niti 18,1 13,6 22,7 24,2 25,0 21,5 19,7 16,1 20,7 4 - v glavnem se strinjam 15,9 5,0 13,3 22,0 15,6 13,0 8,9 7,1 12,9 5 - popolnoma se strinjam 12,8 5,4 11,5 30,4 10,9 9,3 6,6 7,9 11,8 VREDNOTE-9.indb 531 13.10.2014 11:53:15 532 362. Le človek, ki je osvobojen verskih zablod, lahko svobodno odloča o svoji usodi. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 11,7 8,5 15,4 13,2 7,6 17,8 9,1 10,7 12,1 2 - v glavnem se ne strinjam 12,1 6,7 16,2 14,8 14,9 15,8 8,6 9,6 12,9 3 - niti - niti 29,9 23,8 31,7 37,3 34,5 26,4 30,1 22,9 30,0 4 - v glavnem se strinjam 24,6 22,6 17,9 20,1 24,1 22,3 22,0 18,6 21,3 5 - popolnoma se strinjam 21,8 38,5 18,8 14,6 18,9 17,8 30,1 38,2 23,7 363. Bolj ko se razvija znanost in narašča izobrazba človeka, manjša je potreba po religiji. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 5,6 3,4 11,5 7,2 4,5 12,2 6,0 6,3 7,6 2 - v glavnem se ne strinjam 7,1 3,1 13,1 7,2 10,3 15,9 6,6 5,9 9,4 3 - niti - niti 25,9 17,0 28,1 35,6 31,2 24,0 27,2 20,4 26,9 4 - v glavnem se strinjam 32,7 26,6 23,9 23,9 27,1 26,4 26,0 22,3 26,0 5 - popolnoma se strinjam 28,7 49,9 23,5 26,1 27,0 21,6 34,2 45,1 30,1 364. Potrebno je imeti le toliko otrok, kolikor jih človek lahko preživlja. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,0 0,8 3,6 2,2 1,9 1,8 3,1 3,6 2,6 2 - v glavnem se ne strinjam 2,7 1,2 4,7 3,8 4,0 5,3 3,8 3,9 3,9 3 - niti - niti 8,0 5,8 11,4 13,8 19,0 7,4 12,8 9,1 11,4 4 - v glavnem se strinjam 33,1 25,6 27,8 29,5 33,2 31,6 25,6 21,7 28,6 5 - popolnoma se strinjam 54,2 66,6 52,4 50,8 41,9 54,0 54,7 61,6 53,4 365. Ni prav, da mož in žena omejujeta število svojih otrok. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 28,6 30,7 32,2 12,8 21,2 38,0 31,7 40,8 30,0 2 - v glavnem se ne strinjam 21,1 17,0 21,4 12,3 21,9 23,2 18,0 18,2 19,6 3 - niti - niti 16,1 16,2 17,5 19,3 24,2 14,6 22,5 14,7 18,4 4 - v glavnem se strinjam 18,6 16,5 15,2 20,9 20,2 12,7 13,1 10,5 15,7 5 - popolnoma se strinjam 15,6 19,5 13,8 34,8 12,5 11,4 14,6 15,8 16,3 VREDNOTE-9.indb 532 13.10.2014 11:53:16 533 ekOlOŠka VpraŠaNja 366. Tovarne, ki onesnažujejo okolje in niso sposobne zgraditi čistilnih naprav, je treba zapreti. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 6,0 3,6 3,9 15,7 8,9 5,7 4,7 6,1 6,6 2 - v glavnem se ne strinjam 9,3 6,6 11,4 12,3 17,9 9,8 7,2 10,8 10,9 3 - niti - niti 16,5 12,3 17,1 18,5 29,0 14,2 15,1 13,7 17,4 4 - v glavnem se strinjam 27,0 17,7 26,5 18,1 23,2 25,7 22,2 21,5 23,5 5 - popolnoma se strinjam 41,3 59,7 41,1 35,4 21,0 44,5 50,8 47,9 41,6 367. Prihodnji razvoj je možen le ob gradnji novih nuklearnih elektrarn. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 65,9 74,5 51,5 50,3 41,0 61,4 70,6 70,2 59,5 2 - v glavnem se ne strinjam 14,5 8,1 18,8 14,2 20,4 20,1 10,3 10,7 15,4 3 - niti - niti 14,8 12,1 19,6 27,7 29,4 10,1 13,2 11,9 17,6 4 - v glavnem se strinjam 3,0 2,6 6,5 4,7 6,0 5,6 2,5 3,1 4,5 5 - popolnoma se strinjam 1,7 2,8 3,6 3,1 3,2 2,7 3,4 4,1 3,1 368. Boljše življenje je mogoče le z gradnjo novih tovarn, povečevanjem proizvodnje. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,0 1,7 3,2 1,5 2,3 8,8 3,6 3,8 3,5 2 - v glavnem se ne strinjam 2,3 3,1 5,5 1,2 2,8 12,9 4,8 5,8 5,1 3 - niti - niti 10,7 10,5 15,1 14,5 20,8 18,1 14,9 12,5 15,0 4 - v glavnem se strinjam 36,7 27,0 33,8 24,0 30,8 32,1 30,3 27,1 30,9 5 - popolnoma se strinjam 48,4 57,7 42,3 58,8 43,3 28,0 46,4 50,8 45,4 369. Varnega odlagališča za radioaktivne odpadke ni mogoče zgraditi. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 7,7 9,9 7,3 18,9 7,6 12,8 7,5 7,8 9,5 2 - v glavnem se ne strinjam 5,3 3,5 6,6 10,6 8,7 10,5 3,9 3,7 6,7 3 - niti - niti 18,8 14,4 25,0 36,7 35,2 18,3 17,6 16,2 23,1 4 - v glavnem se strinjam 22,2 14,6 19,8 13,1 22,6 20,2 14,7 12,7 17,9 5 - popolnoma se strinjam 46,0 57,6 41,2 20,8 25,9 38,2 56,3 59,5 42,7 VREDNOTE-9.indb 533 13.10.2014 11:53:16 534 370. Zbiranje odpadkov in njihova uporaba bi morala postati pomemben vir surovin. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh se ne strinjam 2,1 4,8 2,1 6,5 3,7 2,3 3,7 2,9 3,2 2 - v glavnem se ne strinjam 2,0 2,8 1,9 3,5 4,1 2,2 1,5 0,9 2,3 3 - niti - niti 12,6 13,2 17,3 26,0 27,2 8,2 14,5 9,9 16,2 4 - v glavnem se strinjam 29,1 26,0 26,7 23,4 30,3 22,4 25,1 19,9 25,5 5 - popolnoma se strinjam 54,2 53,2 52,0 40,5 34,6 64,9 55,2 66,4 52,8 zakljuČNa VpraŠaNja iN prOStOrSka umeStiteV aNketiraNceV (Če je zaposlen) 371. Navedite natančno ime delovne organizacije in TOZD-a, v katerem ste zaposleni: Delovna organizacija: / TOZD: / Kraj, ulica: Podatki so v datoteki! 372. Jugoslavija je v gospodarski in družbeni krizi. Na kakšen način bi po vašem mnenju morali premagovati obstoječo krizo? Kaj storiti? Podatki so v datoteki! 373. Eventuelne sugestije, pripombe v zvezi z raziskavo. Podatki so v datoteki! Spol anketiranca: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - moški 48,2 54,9 48,0 53,0 51,6 47,0 50,4 47,3 49,5 2 - ženski 51,8 45,1 52,0 47,0 48,4 53,0 49,6 52,7 50,5 VREDNOTE-9.indb 534 13.10.2014 11:53:16 535 Velikost naselja, v katerem živi anketiranec? BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - naselje z manj kot 500 prebivalci 27,5 13,8 18,0 10,4 11,8 27,5 10,0 1,2 15,4 2 - naselje s 500 do 2.000 prebivalci 30,6 27,7 19,8 42,8 26,7 25,0 24,7 12,3 25,3 3 - naselje z 2.000 do 10.000 prebivalci 17,6 23,6 17,7 17,6 32,1 21,7 17,7 36,6 22,6 4 - mesto z 10.000 do 100.000 prebivalci 12,8 19,5 22,1 18,7 24,2 11,3 24,2 35,0 21,2 5 - mesto s 100.000 do 250.000 prebivalci 4,7 15,4 4,3 10,0 0,5 4,2 4,1 8,1 5,4 6 - mesto z več kot 250.000 prebivalci 6,8 0,0 18,1 0,5 4,7 10,3 19,4 6,9 10,1 Tip krajevne skupnosti: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - mestna 32,7 51,5 44,8 32,3 49,8 37,7 46,9 48,9 42,9 2 - primestna 10,2 30,7 16,2 9,4 10,6 18,1 12,5 7,0 13,3 3 - vaška 57,1 17,7 39,1 58,3 39,6 44,2 40,6 44,1 43,9 Tip stavbe, v kateri živi anketiranec: 1 - v kmečki hiši vaškega tipa 2 - v enodružinski hiši, modernega tipa 3 - v vrstni hiši 4 - v stanovanjski hiši z do 10 stanovanji 5 - v bloku ali stolpnici z večjim številom stanovanj 6 - v zasilnem bivališču, baraki 7 - v internatu, samskem domu, študentskem naselju, domu za ostarele, samostanu, ipd. BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 43,9 20,0 - 57,7 40,4 26,7 31,8 43,5 38,6 2 - 35,4 42,8 - 19,9 26,1 34,6 36,4 35,1 32,4 3 - 3,2 8,1 - 15,0 18,3 3,9 4,7 3,1 7,8 4 - 7,0 11,0 - 3,2 5,0 12,5 6,0 7,3 7,1 5 - 8,9 13,6 - 3,7 8,9 21,4 20,0 10,0 12,8 6 - 1,4 4,4 - 0,4 1,3 0,4 0,9 0,9 1,1 7 - 0,1 0,1 - 0,0 0,0 0,5 0,3 0,1 0,2 VREDNOTE-9.indb 535 13.10.2014 11:53:16 536 Ali imate vtis, da anketirana oseba na nekatera vprašanja ni želela odgovoriti po resnici, ali pa ni mogla odgovoriti po resnici? (Tu ne gre za slabo poznavanje ali nepoznavanje vsebine, o kateri sprašujemo, pač pa za vašo oceno iskrenosti oziroma »zavor« v ljudeh). BIH ČG KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sodim, da takih vprašanj ni bilo 75,9 80,7 81,6 73,5 75,1 73,7 74,6 75,8 2 - sodim, da je bilo takih vprašanj le nekaj 13,5 8,7 10,8 8,1 14,2 11,8 13,0 11,8 3 - sodim, da je bilo takih vprašanj dosti 3,3 3,1 2,6 2,9 3,8 5,7 4,6 3,9 4 - sodim, da so bila taka skoraj vsa vprašanja 1,1 0,5 0,1 1,5 0,5 2,7 1,4 1,3 5 - neodločen, ne vem, težko je reči 6,2 7,0 4,9 13,9 6,4 6,1 6,3 7,3 (Če sodite, da je bilo vsaj nekaj takih vprašanj) O čem so po vašem mnenju spraševala tista vprašanja, kjer ocenjujete, da anketirana oseba ni želela odgovoriti po resnici, ali pa ni mogla odgovoriti po resnici? Podatki so v datoteki! VREDNOTE-9.indb 536 13.10.2014 11:53:16 537 RAZREDNA BIT SODOBNE JUGOSLOVANSKE DRUŽBE 1983–1988 (Klasno biće savremenog jugoslavenskog društva) 11.0 Rezultati empiričnih raziskav v šestih republikah in dveh pokrajinah SFRJ, 1986–1987 Modelske spremenljivke – indeksi Mitja Hafner Fink, Lidija Herek, Vera Kozmik, Peter Jambrek, Niko Toš Povzetek Poglavje Modelske spremenljivke – indeksi predstavlja nabor in poizkus sinteti-zacije velikega števila variabel iz raziskave Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe (KB) in podatkov v manjše (zgoščeno) število indeksov, grajenih na modelskih predpostavkah. Prikazani indeksi so rezultat analitične nadgradnje osnovne datoteke KB. Po zaključeni ureditvi datoteke je skupina raziskovalcev RI FSPN (1988) izvedla serijo poizkusov multivariatnih povezav med in znotraj osnovnih stratifikacijskih dimenzij, ki so razvrščene takole: (A) dimenzije bivalno-materialnega statusa, ki vključujejo 64 osnovnih indikatorjev, strnjenih v 9 indeksov; (B) dimenzije izobrazbeno-poklicnega statusa, ki se oblikujejo v 7 indeksov; (C) dimenzije medijsko-kulturne participacije, ki združujejo 9 primarnih indikacij v 2 indeksa; (D) dimenzije politične moči na lokalnem nivoju, ki združujejo 36 indikatorjev v 12 indeksov; (E) dimenzije ekonomske moči na nivoju delovne organizacije (45 primarnih indikacij se izrazi v 12 indeksih); (F) dimenzije proizvodnih odnosov (24 primarnih indikacij, izraženih v 6 indeksih). V obsegu vseh šestih stratifikacijskih dimenzij je 185 primarnih indikacij preoblikovanih v 40 sintetičnih indeksov. Prav tako so v razsežju dimenzij zavesti po izvedbi multivariatnih obdelav primarnih indikatorjev (podatkov) oblikovani indeksi, ki označujejo področja osebnosti (4), nacionalne zavesti (5), političnega zaupanja (6), percepcije razrednosti (6) in idejnopolitične orientacije (6). VREDNOTE-9.indb 537 13.10.2014 11:53:16 538 Vsi posegi v bazično datoteko in pretvorbe v sintetične indekse so v tem poglavju podrobno opisani. Pri zasnovi in izpeljavi postopka strnjevanja so (delujoči) raziskovalci sledili modelskim izhodiščem. Pri tem se niso mogli izogniti tudi svojim vrednotenjem. Osnovni pojmi: stratifikacijske dimenzije, indikatorji zavesti, multivariatna analiza, indeksi, bivše jugoslovanske republike in pokrajine VREDNOTE-9.indb 538 13.10.2014 11:53:16 539 A. Bivalno materialni standard IME: TIPHISE TIP STAVBE, V KATERI ŽIVI ANKETIRANEC SESTAVA: TIPHISE Tip stavbe, v kateri živi anketiranec IZVEDBA: RECODE TIPHISE (6=1) (7=1) (1=2) (5=3) (4=4) (3=5) (2=5) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni vključena variabla 100,0 18,9 1 - skupinsko ali zasilno bivališče, v internatu, domu za ostarele 1,5 4,6 0,4 1,3 0,9 1,2 0,9 1,0 2 - v kmečki hiši vaškega tipa 43,9 20,0 57,7 40,4 26,7 31,8 43,5 31,3 3 - v bloku ali stolpnici z večjim številom stanovanj 8,9 13,6 3,7 8,9 21,4 20,0 10,0 10,4 4 - v stanovanjski hiši z do 10 stanovanji 7,0 11,0 3,2 5,0 12,5 6,0 7,3 5,8 5 - v vrstni hiši, v enodružinski hiši modernega tipa 38,7 50,9 34,9 44,4 38,6 41,1 38,2 32,6 IME: STARHISE STAROST HIŠE, V KATERI ŽIVI ANKETIRANEC SESTAVA: V263 Kdaj (katerega leta) je bila zgrajena stavba, v kateri živite? IZVEDBA: COMPUTE STARHISE=V263 RECODE STARHISE(6=2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do vključno leta 1918 2,1 4,3 8,4 1,2 1,8 18,2 1,5 11,0 6,3 2 - od leta 1919 do 1945, ne ve 7,9 9,1 14,9 9,3 16,2 13,0 11,2 22,1 13,4 3 - od leta 1946 do 1960 16,3 14,9 13,7 15,0 15,8 14,1 17,4 12,1 14,9 4 - od leta 1961 do 1975 43,8 36,1 42,2 45,1 45,8 33,4 46,8 30,8 41,1 5 - od leta 1976 naprej 29,9 35,6 20,8 29,4 20,3 21,2 23,0 24,1 24,2 IME: POVRHISE UPORABNA STANOVANJSKA POVRŠINA NA ANKETlRANCA V m2 SESTAVA: V264 Koliko m2 uporabne površine je v vašem stanovanju (brez delavnice, kleti, podstrešja, ipd)? V266 Koliko oseb živi v vašem stanovanju, vključno z vami? IZVEDBA: RECODE V264(996=70 / V266(96=4) COMPUTE POVRHISE=RND(V264/V266) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do 10 m2 28,3 21,7 13,9 62,2 27,8 11,6 17,8 10,0 22,7 2 - 11 do 20 m2 50,0 50,5 46,4 29,0 46,1 43,2 52,4 41,8 45,2 3 - 21 do 30 m2 13,1 17,9 23,5 5,1 14,1 25,0 19,5 26,1 18,7 4 - 31 do 40 m2 4,8 5,5 9,9 1,8 5,8 10,7 5,9 12,8 7,5 5 - 41 in več m2 3,7 4,4 6,3 2,0 6,2 9,5 4,4 9,2 5,9 VREDNOTE-9.indb 539 13.10.2014 11:53:17 540 IME: OSEBSOBE ŠTEVILO OSEB NA SOBO SESTAVA: V265 Koliko sob ima vaše stanovanje? V266 Koliko oseb živi v vašem stanovanju, vključno z vami? IZVEDBA: COMPUTE OSEBSOBE=RND(V266/V265) RECODE OSEBSOBE (0=5) (1=4) (2=3) (3=2) (ELSE=1) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - več kot tri osebe 6,5 8,9 4,3 18,5 5,7 3,2 5,9 4,1 6,5 2 - tri osebe 12,1 14,0 9,5 23,5 8,6 7,6 9,1 6,5 10,7 3 - dve osebi 37,2 36,1 36,2 39,6 29,5 29,3 38,1 30,6 34,5 4 - ena oseba 42,4 39,5 48,1 17,7 53,0 58,0 45,7 56,2 46,4 5 - manj kot ena oseba 1,9 1,6 1,9 0,7 3,3 1,9 1,2 2,5 1,9 IME: KONFHISE OPREMLJENOST (KOMFORTNOST) STANOVANJA SESTAVA: V267A Ali imate v svojem stanovanju ali hiši: električni tok V267B vodovod, hladno tekočo vodo V267C toplo tekočo vodo V267D stranišče na izplakovanje V267E kopalnico V267F centralno ogrevanje V267G telefon V267H garažo IZVEDBA: RECODE V267A TO V267E(2=1)(ELSE=0) / V267F TO V267H(2=2)(ELSE=0) COMPUTE KONFHISE=RND(V267A+V267B+V267C+V267D+ V267E+V267F+V267G +0267H) RECODE KONFHISE(0,1=1) (2,3=2) (4 THRU 7=3) (8,9=4) (10,11=5) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni opremljeno 19,9 10,7 12,9 39,7 17,4 2,5 14,1 5,9 15,0 2 - slabo opremljeno 16,6 11,1 11,0 19,7 23,2 9,5 12,4 14,7 14,7 3 - delno opremljeno 44,3 65,2 50,7 29,7 41,5 38,5 42,8 50,1 44,4 4 - dobro opremljeno 16,7 12,2 19,0 8,9 16,2 29,3 24,8 21,4 19,6 5 - zelo dobro opremljeno 2,4 0,7 6,4 2,0 1,7 20,2 5,8 7,9 6,4 IME: STANKVAL KVALITETA STANOVANJA (STANOVANJSKI STANDARD) SESTAVA: TIPHISE Tip stavbe, v kateri živi anketiranec STARHISE Starost hiše, v kateri živi anketiranec POVRHISE Uporabna stanovanjska površina na anketiranca KONFHISE Opremljenost stanovanja OSEBSOBE Število oseb na sobo IZVEDBA: COMPUTE STANKVAL=RND((TIPHISE*0.38)+ (STARHISE*0.37)+(KONFHISE*0.42)+(OSEBSOBE*0.24) RECODE STANKVAL(2,3=1)(4=2)(5=3)(6=4)(7=5) VREDNOTE-9.indb 540 13.10.2014 11:53:17 541 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo slabo 16,9 13,3 19,8 33,6 19,5 19,7 14,7 21,0 19,8 2 - slabo 29,9 29,1 25,9 32,6 33,3 20,9 26,9 26,4 27,8 3 - delno 45,4 51,9 43,5 30,3 42,3 33,2 46,6 37,5 41,1 4 - dobro 6,9 5,5 9,5 3,1 4,7 22,3 10,2 12,5 9,8 5 - zelo dobro 0,8 0,1 1,3 0,3 0,2 3,9 1,5 2,5 1,5 IME: STANLAST LASTNIŠTVO STANOVANJA, HIŠE SESTAVA: V268 Ali je stanovanje, oziroma prostor v katerem živite, v družbeni ali privatni lastnini? V269 Kdo je nosilec stanovanjske pravice (ko je stanovanje v družbeni lasti)? V271 Kdo je lastnik stanovanja, hiše (ki je v privatni lastnini), v kateri živite? IZVEDBA: RECODE STANLAST=0 IF ((V268 ED 1)AND(V269 EQ 1)) STANLAST=1 IF ((V268 ED 1)AND(V269 EQ 2 OR 3 OR 4) STANLAST=2 IF ((V268 ED 1)AND(V269 EQ 5 OR 6) STANLAST=3 IF ((V268 ED 2)AND(V271 EQ 1))STANLAST=4 IF ((V268 ED 2)AND(V271 EQ 2))STANLAST=5 IF ((V268 ED 2)AND(V271 EQ 3 OR 4))STANLAST=6 IF ((V268 ED 2)AND(V271 EQ 5)}STANLAST=7 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - 0,1 0,0 1 - družbena last, anketiranec lastnik stanovanjske pravice 14,2 18,9 18,6 6,0 6,6 25,2 19,2 16,4 15,9 2 - družbena last, bližnji sorodnik lastnik stanovanjske pravice 4,0 8,9 6,2 2,1 3,7 4,4 7,8 3,3 5,0 3 - družbena last, tretja oseba je lastnik stanovanjske pravice 0,4 0,9 0,8 0,2 0,3 1,0 0,6 0,2 0,6 4 - privatna last, anketiranec ali zakonec je lastnik 50,5 44,2 49,4 47,4 51,9 44,8 47,4 56,9 49,4 5 - privatna last, lastnik starši 25,0 21,7 19,3 40,6 35,1 19,6 19,7 17,1 24,2 6 - privatna last, bližnji sorodnik lastnik 2,6 1,3 2,4 2,4 1,6 2,8 2,8 2,8 2,4 7 - privatna last, tretja oseba lastnik 3,1 4,0 3,3 1,3 0,9 2,2 2,4 3,3 2,5 VREDNOTE-9.indb 541 13.10.2014 11:53:17 542 IME: IMANEPRE LASTNINA NEPREMIČNIN (PREMOŽENJSKI STATUS) SESTAVA: Ali ste vi ali nekdo od članov vaše ožje družine, s katerim živite v skupnem gospodinjstvu lastnik: V217B etažnega stanovanja, v katerem ne stanujete V217D hiše, v kateri ne stanujete V217E vikenda (počitniške hišice), zidanice V217F gradbene parcele V267F ali imate vi ali vaš zakonec jahto, jadrnico V267G ali imate vi ali vaš zakonec kamp prikolico IZVEDBA: RECODE V217B(2=4)(1=0)/V267F(2=3)(1=0)/V217D V217E V217F(2=2)(1=0)/V267G(2=1)(1=0) COMPUTE IMANEPRE=RND(V217B+V217D+V217E+V217F+ V267F+V267G) RECODE IMANEPRE(0=0)(1=1)(2=2)(ELSE=3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - osnovna 86,4 86,2 76,0 88,5 88,2 79,3 78,9 81,8 82,2 1 - Ima nekaj 0,4 0,0 0,3 0,1 0,7 1,1 0,6 0,7 0,5 2 - Ima nekaj več 10,9 10,7 19,4 8,6 8,1 15,0 15,5 14,7 13,6 3 - Ima veliko več 2,3 3,1 4,2 2,8 3,0 4,6 5,0 2,8 3,6 IME: OPREGOSP LASTNINA PREMIČNIN (OPREMLJENOST STANOVANJA S PREDMETI TRAJNE POTROŠNJE) SESTAVA: Katero od navedenih stvari imate v stanovanju oziroma v gospodinjstvu: V275A električni ali plinski štedilnik V275B hladilnik V275C pralni stroj V275D stroj za pomivanje posode V275E zamrzovalno skrinjo V275F HI-FI napravo V275G črnobeli TV V275H barvni TV V275I gramofon, magnetofon V275J radio, tranzistor V275K večje število knjig V275L fotoaparat, kinokamera V275M video naprava, hišni računalnik V275N sesalec V275O bojler IZVEDBA: RECODE V275A V275B V275C V275N V275O V275E V275G(2=1) (1=0)/V275H V2751 V2753 V275K V275L (2=3)(1=0)/ V275D V275M V275F(2=10)(1=0) VREDNOTE-9.indb 542 13.10.2014 11:53:17 543 COMPUTE OPREGOSP=RND(V275A+V275B+V275C+V275D+ V275E+V275F+V275G+V275I+V275J+V275K+ V275L+V275M+V275N+V275O+V275H) RECODE OPREGOSP(0 THRU 9=1)(10 THRU 19=2) (20 THRU 29=3)(30 THRU 39=4)(40 THRU HI=5) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - slaba opremljenost 57,1 43,2 40,8 71,3 56,1 27,3 44,5 40,4 46,9 2 - osnovna 35,6 46,6 43,5 23,4 33,1 53,6 39,6 47,4 40,4 3 - dobra 5,0 7,8 11,2 4,4 8,5 12,7 10,9 8,5 9,0 4 - boljša 1,7 2,1 3,3 0,4 2,0 5,1 3,7 2,7 2,8 5 - zelo dobra opremljenost 0,6 0,3 1,2 0,4 0,2 1,4 1,4 1,0 0,9 IME: IMATRANS LASTNINA TRANSPORTNIH SREDSTEV SESTAVA: Ali imate vi ali vaš zakonec katero od navedenih prevoznih sredstev: V276A motorno kolo, motor V276B osebni avto do 750 cm3 V276C osebni avto od 750 cm3 do 1300 cm3 V276D osebni avto nad 1300 cm3 IZVEDBA: RECODE V276A V276B(2=1)(1=0)/ V276C(2=2)(1=0)/V276D(2=3)(1=0) COMPUTE IMATRANS=RND(V276A+V276B+V276C+V276D) RECODE IMATRANS(0=0)(1=1)(2=2)(3=3)(ELSE=4) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni lastnik 68,4 58,9 49,2 70,9 53,7 29,3 53,0 50,4 53,1 1 - en mali avto / motor 9,3 10,9 13,7 13,6 15,5 19,5 13,6 17,5 14,4 2 - dober transport 16,7 22,6 26,0 10,4 21,9 32,4 23,4 19,8 22,2 3 - boljši transport 4,9 6,3 9,7 4,3 7,5 15,6 8,0 9,7 8,6 4 - lastnik več transportnih sr. 0,7 1,3 1,4 0,8 1,4 3,2 1,9 2,6 1,7 VREDNOTE-9.indb 543 13.10.2014 11:53:17 544 BIVALOKOL KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA IME: OKOLHISE KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA, CENTRALNOST NASELJA SESTAVA: Ali je v bližini vašega doma: V277A supermarket ali klasična trgovina V277B osnovna šola V277C otroški vrtec V277D ambulanta V277E pošta V277F banka V277G postajališče javnega prevoznega sredstva V277H dvorana za kulturne prireditve V277I objekt za šport in rekreacijo V277J kinematograf V277K knjižnica V277L srednja, višja ali visoka šola V277M postaja milice V277N sodišče V277O cerkev V277P gostilna, restavracija V277R hotel IZVEDBA: RECODE V277L V277R V277N(2=2)(ELSE=0)/ V277A TO V277K V277M V277O V277P (1=0)(2=1) COMPUTE OKOLHISE=RND(V277A+V277B+V277C+V277D+ V277E+V277F+V277G+V277H+V277I+V277J+ V277K+V277L+V277M+V277N+V277O+V277P+ V277R) RECODE OKOLHISE(0=0)(1 THRU 3=1)(4 THRU 7=2) (8 THRU 11=3) (12 THRU HI=4) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - brez infrastrukture 12,1 4,8 3,1 11,3 2,5 4,7 7,4 0,8 5,7 1 - slaba 21,9 15,2 11,4 32,5 15,8 12,9 15,3 11,2 16,4 2 - osnovna 21,3 23,5 20,9 21,7 25,5 13,0 18,9 16,8 19,9 3 - dobra 13,4 17,4 18,1 12,8 20,1 13,0 17,5 15,8 16,2 4 - zelo dobra 31,4 39,1 46,5 21,6 36,1 56,3 41,0 55,4 41,8 VREDNOTE-9.indb 544 13.10.2014 11:53:17 545 B. Izobrazbeno poklicni status IME: POKLIC POKLICNI STATUS ANKETIRANCA SESTAVA: IZVEDBA: BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - kmet 17,1 5,0 12,7 8,1 14,3 8,5 23,6 15,4 14,1 2 - polproletarec 6,7 3,4 4,9 3,8 7,0 7,1 5,4 1,6 5,2 3 - NK,PK delavec 6,6 8,2 9,2 5,7 7,8 12,9 6,5 8,5 8,3 4 - KV,VKV delavec 13,0 19,9 12,1 5,4 14,1 15,2 10,6 14,5 12,6 5 - obrtnik 1,4 2,0 1,9 0,8 1,6 2,4 1,6 0,8 1,6 6 - delovodja 4,2 4,3 6,3 1,5 2,1 5,7 2,7 3,0 3,9 7 - uslužbenec - nižji (administracija, osebje zaščite) 6,4 8,5 7,7 5,2 5,6 9,1 6,8 7,4 7,0 8 - uslužbenec - srednji (tehniki, učitelji, socialni delavci) 3,3 6,0 6,0 5,0 4,8 6,4 5,9 4,8 5,3 9 - uslužbenec - višji (vodstveni delavci v administraciji) 1,7 2,4 1,8 1,0 1,6 2,6 1,9 1,6 1,8 10 - strokovnjak 3,2 4,3 4,7 1,4 3,3 3,7 7,0 3,7 4,1 11 - vodilni, organizator poslovanja, direktor 0,6 1,6 0,9 0,7 0,4 0,5 0,6 0,5 0,7 12 - funkcionar 0,0 0,8 0,4 0,3 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 13 - nezaposlen, študent, gospodinja, nesposoben za delo 35,7 33,7 31,3 61,1 37,4 25,7 27,4 38,0 35,3 IME: IZOBRAZ IZOBRAZBA ANKETIRANCA SESTAVA: V55 Navedite vrsto in stopnjo šole, ki ste jo končali IZVEDBA: COMPUTE IZOBRAZ=V55 RECODE IZOBRAZ(1=1)(2=2)(3=3)(4,5,6=4) (7 THRU 13=5)(14,15=6)(16,17,18=7) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - 4 razrede osnovne šole ali manj 37,8 16,9 23,2 34,8 32,6 6,9 32,9 25,1 26,8 2 - 5-7 razredov osnovne šole, 1-3 razrede nižje gimnazije 2,5 2,3 8,7 6,4 3,8 12,2 3,3 10,9 6,6 3 - končana osnovna šola ali nižja gimnazija 16,0 15,8 15,9 19,0 23,3 25,1 15,3 18,4 18,6 4 - 2 ali 3-letna strokovna šola 19,8 26,8 15,4 6,5 11,7 25,9 14,2 16,6 16,4 5 - 4-letna srednja šola 17,0 25,1 25,2 27,3 20,2 21,3 22,1 20,2 22,1 6 - višja šola 3,0 5,9 4,7 3,8 3,5 5,2 5,2 4,2 4,4 7 - visoka šola 3,9 7,1 6,9 2,2 5,0 3,4 7,0 4,6 5,1 VREDNOTE-9.indb 545 13.10.2014 11:53:17 546 IME: KVALIF KVALIFIKACIJA ANKETIRANCA 5ESTAVA: V74 Katero stopnjo strokovne izobrazbe, oziroma kakšno kvalifikacijo imate? IZVEDBA: COMPUTE KVALIF=V74 RECODE KVALIF(9=6) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nekvalificiran 43,1 27,7 32,4 49,7 42,0 24,6 41,9 35,5 37,4 2 - priučen, polkvalificiran 5,4 3,0 8,1 9,4 4,9 12,2 5,0 8,6 7,3 3 - nižja strokovna izobrazba 2,7 1,3 2,6 3,7 4,0 2,4 2,3 4,5 3,0 4 - kvalificiran 20,1 25,5 15,2 8,1 15,1 23,0 11,7 17,9 16,3 5 - visokokvalificiran 4,3 5,1 4,5 1,8 4,3 3,9 4,7 4,4 4,1 6 - srednja strokovna izobrazba, sedaj se redno šola 17,2 25,0 25,4 22,2 21,7 24,9 21,6 20,3 22,3 7 - višja strokovna izobrazba 3,4 5,6 4,9 3,6 3,2 5,8 5,8 4,6 4,6 8 - visoka strokovna izobrazba 3,8 6,8 7,0 1,4 4,8 3,3 7,0 4,3 4,9 IME: POLSEFDO VODILNI POLOŽAJ V ORGANIZACIJI DELA: AVTORITETA V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V105 Ali pri svojem delu organizirate, nadzirate delo drugih? IZVEDBA: COMPUTE POLSEFDO=V105 ASSIGN MISSING POLSEFDO(9) RECODE POLSEFDO(1=0)(2=1)(3=2)(4,5=3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ne 33,7 43,5 36,2 23,5 33,9 43,0 31,9 33,2 34,5 1 - da, poleg svojega dela razporeja in nadzira delo svojih sodelavcev 8,8 10,5 10,0 4,8 8,9 16,5 9,1 8,5 9,7 2 - da, organizira in nadzira delo izvršilnih delavcev 2,9 4,4 5,7 0,6 2,7 2,6 5,1 2,8 3,5 3 - da, organizira in koordinira delo drugih vodstvenih delavcev 0,6 1,2 1,7 1,2 1,0 1,1 1,1 1,0 1,2 4 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 546 13.10.2014 11:53:18 547 IME: STAROST STAROST ANKETIRANCA SESTAVA: V1 Katerega leta ste rojeni? IZVEDBA: COMPUTE STAROST=86-V1 RECODE STAROST(LO THRU 30=1)(31 THRU 40=2) (41 THRU 50=3)(51 THRU 60=4) (61 THRU HI=5) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do 30 let 50,6 31,1 24,5 41,1 30,9 29,1 21,0 19,8 30,1 2 - 31 do 40 let 13,6 28,1 23,2 21,1 23,3 23,0 22,4 22,0 21,7 3 - 41 do 50 let 8,3 21,2 19,6 17,3 18,8 17,8 20,5 19,0 17,7 4 - 51 do 60 let 18,4 14,9 19,5 15,3 17,7 17,5 24,0 24,3 19,5 5 - 61 in več let 9,2 4,7 13,2 5,2 9,4 12,7 12,1 14,9 10,9 IME: OSEBDOHO OSEBNI DOHODEK ANKETIRANCA SESTAVA: V119 Kolikšen osebni dohodek ste prejeli za zadnji mesec? IZVEDBA: COMPUTE OSEBDOHO=V119 RECODE OSEBDOHO(LO THRU 30,996=1)(31 THRU 60=2) (61 THRU 90=3) (91 THRU 120=4) (121 THRU 150=5) (151 THRU 180=6) (181 THRU 210=7) (211 THRU 240=8) (241 THRU 995=9)(999=10) MISSING VALUES OSEBDOHO(10) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do 30.000 din 1,1 2,1 1,6 1,1 4,5 0,5 2,9 1,4 1,9 2 - 30.001 do 60.000 din 7,4 22,4 8,7 9,6 26,8 7,1 14,1 14,3 12,9 3 - 60.001 do 90.000 din 15,6 22,0 19,8 11,9 11,8 25,2 15,8 18,5 17,4 4 - 90.001 do 120.000 din 10,6 8,6 13,7 4,0 2,7 17,8 9,3 6,6 9,6 5 - 120.001 do 150.000 din 5,5 3,1 5,4 1,5 0,5 8,7 3,2 2,9 4,0 6 - 150.001 do 180.000 din 3,0 0,8 2,2 0,7 0,1 2,2 1,0 0,7 1,4 7 - 180.001 do 210.000 din 1,3 0,3 1,2 0,2 0,0 0,9 0,4 0,6 0,7 8 - 210.001 d0 240.000 din 0,4 0,0 0,3 0,1 0,0 0,5 0,1 0,1 0,2 9 - 241.001 in več 0,9 0,3 0,7 1,0 0,1 0,3 0,4 0,6 0,6 10 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 547 13.10.2014 11:53:18 548 IME: SKUPDOHO SKUPNI DOHODEK GOSPODINJSTVA SESTAVA: V214B Kolikšen je bil mesečni dohodek (vse oblike denarnih prejemkov) vseh članov vašega gospodinjstva v zadnjem mesecu? IZVEDBA: COMPUTE SKUPDOHO=V214B RECODE SKUPDOHO(LO THRU 20=1)(21 THRU 40=2) (41 THRU 60=3)(61 THRU 80=4) (81 THRU 100=5) (101 THRU 120=6) (121 THRU 140=7) (141 THRU 160=8) (161 THRU 180=9) (181 THRU 200=10) (201 THRU 250=11) (251 THRU 300=12) (301 THRU 500=13) (501 THRU 995=14) (996=15) MISSING VALUES SKUPDOHO(15) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - do 20.000 din 1,5 0,7 4,9 2,5 6,9 1,1 5,3 4,5 3,8 2 - 20.001 do 40.000 din 1,6 8,9 6,1 6,8 13,8 2,2 7,0 9,4 6,8 3 - 41.001 do 60.000 din 2,6 13,4 8,1 14,1 16,7 5,3 10,7 12,9 10,0 4 - 60.001 do 80.000 din 2,4 14,2 8,2 16,8 12,9 5,3 11,0 12,2 9,8 5 - 80.001 do 100.000 din 25,7 12,3 9,6 11,3 12,8 7,1 10,9 12,0 12,5 6 - 100.001 do 120.000 din 13,3 9,7 8,1 7,1 8,9 7,1 8,1 9,0 8,8 7 - 120.001 do 140.000 din 6,6 9,0 7,8 6,8 5,6 7,1 6,2 7,5 6,9 8 - 140.001 do 160.000 din 8,7 8,6 9,8 6,2 6,8 11,1 9,3 9,0 8,8 9 - 160.001 do 180.000 din 5,0 7,4 6,5 4,6 3,0 8,0 5,2 4,7 5,5 10 - 180.001 do 200.000 din 7,4 6,3 7,7 6,1 3,2 10,4 6,7 4,5 6,7 11 - 200.001 do 250.000 din 8,0 4,7 9,3 5,2 2,0 14,0 6,9 5,5 7,3 12 - 250.001 do 300.000 din 5,1 2,6 5,9 4,6 1,2 9,7 2,9 2,6 4,5 13 - 300.001 do 500.000 din 5,3 0,8 3,8 3,3 0,9 8,4 2,4 1,6 3,5 14 - 500.001 in več 0,9 0,3 0,9 2,6 0,5 0,2 0,4 1,1 0,9 15 - ne ve, ni navedel 5,9 1,2 3,4 2,0 4,9 3,1 7,0 3,4 4,2 VREDNOTE-9.indb 548 13.10.2014 11:53:18 549 C. Medijsko kulturna participacija IME: MEDIJPAR MEDIJSKA PARTICIPACIJA SESTAVA: V349A Ali berete republiške dnevnike? V349B Ali berete politični tednik? V350 Ali poslušate radio? V351 Ali gledate TV? IZVEDBA: RECODE V349A V349B V350 V351 (1=0)(2=1)(3=2)(4=3) COMPUTE MEDIJPAR=RND((V349A+V349B+V350+V351)/4) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ne spremlja 6,6 1,2 3,6 7,7 11,8 1,1 4,4 2,1 5,0 1 - občasno 30,9 20,0 22,9 42,1 34,9 18,1 22,2 19,0 26,1 2 - pogosto 52,7 54,1 59,9 43,6 43,7 60,8 54,9 63,3 54,7 3 - redno spremlja 9,8 24,7 13,6 6,5 9,5 20,0 18,4 15,6 14,2 IME: KULTPART SESTAVA: V343 Ali ste v zadnjega pol leta prebrali kakšno leposlovno knjigo? V345 Ali ste si v zadnjem letu ogledali kakšno gledališko, operno ali baletno predstavo? V346 Ali ste bili v zadnjem letu na kakšni glasbeni prireditvi? V348 Ali ste v zadnjega pol leta bili kdaj v kinu? V292S V prostem času igra instrument, slika, piše IZVEDBA: RECODE V343 V345 V346 V348 (1=0)2=1)/ V292S(1=0)(ELSE=1) COMPUTE KULTPART=RND(V343+V345+V346+V348+V292S) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič 54,5 43,0 42,8 57,5 59,4 33,4 48,3 46,6 48,1 1 - komaj kaj 17,9 21,5 22,4 15,0 15,2 25,6 18,2 21,7 19,8 2 - slabo 15,7 18,3 15,3 12,9 13,4 19,2 15,4 16,3 15,6 3 - nekaj 8,3 10,2 12,1 9,3 8,1 12,0 10,4 10,2 10,2 4 - dobro 2,7 5,9 5,4 4,2 3,1 7,6 5,8 4,2 4,8 5 - zelo 1,0 1,2 1,9 1,0 0,9 2,3 1,9 0,9 1,5 VREDNOTE-9.indb 549 13.10.2014 11:53:18 550 D. Politična moč lokalni nivo IME: INFLOK INFORMIRANOST O JAVNIH ZADEVAH, O KATERIH SE ODLOČA V KRAJEVNI SKUPNOSTI IN V OBČINI SESTAVA: V280A Ali kaj veste o tem, kako je bil v vasi krajevni skupnosti izbran kandidat za predsednika sveta krajevne skupnosti? V281A Ali mogoče veste, o katerem problemu ureditve naselja je bilo največ govora v zadnjih dveh letih v vaši krajevni skupnosti? V282A Ali kaj veste o tem, kako se je sprejemal ali dopolnjeval urbanistični načrt vaše občine? IZVEDBA: RECODE V280A V281A V282A(1=0)(2=1) COMPUTE INFLOK=V280A+V281A+V282A BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič ni informiran 64,0 74,0 60,5 78,9 71,6 43,2 68,0 65,5 64,4 1 - malo 21,7 12,2 21,6 11,0 15,8 31,1 17,5 18,7 19,6 2 - nekaj 10,1 9,4 12,6 8,4 10,3 17,9 10,4 10,8 11,5 3 - zelo informiran 4,2 4,4 5,3 1,8 2,3 7,8 4,1 5,0 4,5 IME: RAZGOLOK PARTICIPACIJA V NEFORMALNEM KOMUNICIRANJU O JAVNIH ZADEVAH V LOKALNIH SKUPNOSTI SESTAVA: V280B Ali ste se tedaj v vaši krajevni skupnosti s kom pogovarjali o izboru kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti? V2818 Ali ste se o tem problemu s kom v vaši krajevni skupnosti pogovarjali? V282B Ali ste se v vaši krajevni skupnosti ali občini s kom pogovarjali o urbanističnem načrtu (sprejemu ali dopolnitvah) vase občine? IZVEDBA: RECODE V280B V281B V282B(1,9=0)(2=1) COMPUTE RAZGOLOK=V280B+V281B+V282 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič se ni pogovarjal 76,7 81,9 75,8 87,1 81,6 60,0 77,5 79,0 76,7 1 - malo 14,0 8,1 13,5 6,4 10,8 23,5 12,6 13,0 13,3 2 - nekaj 6,7 7,0 7,7 5,2 6,1 11,7 7,4 5,5 7,3 3 - zelo 2,6 3,1 3,0 1,3 1,5 4,8 2,5 2,5 2,7 IME: PARTCLOK PARTICIPACIJA V FORMALNEM KOMUNICIRANJU O JAVNIH ZADEVAH V LOKALNI SKUPNOSTI SESTAVA: V280C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o kandidatu za predsednika sveta krajevne skupnosti? V281C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o tem problemu? V282C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o urbanističnem načrtu vaše občine? VREDNOTE-9.indb 550 13.10.2014 11:53:18 551 IZVEDBA: RECODE V280C V281C V282C(1,9=0)(2=1) COMPUTE PARTCLOK=V280C+V281C+V282C BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič se ni udeleževal 78,9 82,3 79,3 87,7 84,6 70,6 80,0 81,8 80,2 1 - malo 11,1 7,0 10,2 5,1 7,0 16,2 10,1 9,6 9,9 2 - nekaj 7,6 7,4 7,2 5,8 6,9 9,0 7,4 5,7 7,2 3 - zelo 2,5 3,4 3,4 1,4 1,6 4,1 2,5 2,9 2,7 IME: INICILOK INICIATIVNOST V FORMALNEM KOMUNICIRANJU O JAVNIH ZADEVAH V LOKALNI SKUPNOSTI SESTAVA: V280D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, kritiko, predlog) o izboru kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti? V281D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) v zvezi s tem problemom? V282D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) o urbanističnem načrtu vaše občine? IZVEDBA: RECODE V280D V281D V282D(1,8,9=0)(2=1) COMPUTE INICILOK=V280D+V281D+V282D BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nobene iniciative 85,4 85,6 86,4 89,8 88,4 77,9 84,8 88,2 85,7 1 - malo 7,0 5,6 6,1 4,5 5,0 13,6 8,0 6,6 7,2 2 - nekaj 5,9 6,0 5,0 4,6 5,7 5,6 5,2 3,4 5,1 3 - zelo 1,7 2,7 2,4 1,1 0,9 2,9 1,9 1,8 1,9 IME: SUBVPLOK PERCEPCIJA LASTNEGA VPLIVA NA ODLOČANJE O JAVNIH ZADEVAH V LOKALNI SKUPNOSTI SESTAVA: V280E Ali menite, da ste tudi vi imeli kaj vpliva na izbor kandidata za predsednika sveta KS? V281E Ali menite, da ste tudi vi imeli kaj vpliva na reševanje tega problema? V282E Ali menite, da ste tudi vi imeli kaj vpliva na sprejemanje ali dopolnjevanju urbanističnega načrta vaše občine? IZVEDBA: RECODE V280E V281E V282E(1,8,9=0)(2=1)(3=2) COMPUTE SUBVPLOK=V280E+V281E+V282E BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič vpliva 86,0 87,7 86,7 93,3 91,3 77,1 87,5 89,6 87,2 1 - 5,6 5,2 6,0 2,9 3,5 12,3 5,4 4,9 5,8 2 - 4,7 3,2 3,6 2,6 3,3 7,0 3,8 3,1 4,0 3 - malo vpliva 1,2 1,6 1,4 0,7 0,7 1,7 1,4 1,1 1,2 4 - 1,9 1,6 1,6 0,4 0,8 0,8 1,2 0,5 1,1 5 - 0,5 0,3 0,2 0,5 0,4 0,3 0,3 6 - precej vpliva 0,6 0,1 0,4 0,1 0,1 0,7 0,4 0,6 0,4 VREDNOTE-9.indb 551 13.10.2014 11:53:19 552 IME: MOCKALOK KADROVSKA MOČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI SESTAVA: V280A Ali kaj veste o tem, kako je bil v vaši KS izbran kandidat za predsednika sveta KS? V280B Ali ste se tedaj v vaši KS s kom pogovarjali o izboru kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti? V280C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o kandidatu za predsednika sveta KS? V280D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) o izboru kandidata za predsednika sveta KS? IZVEDBA: RECODE V280A(1=0)(2=1)/V280B(1,9=0)(2=1)/ V280C(1,9=0)(2=1)/V280D(1,8,9=0)(2=1)/ COMPUTE MOCKALOK=V280A+V280B+V280C+V280D BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič moči 81,3 81,6 77,5 83,2 82,2 71,2 79,7 81,0 79,3 1 - 5,6 4,3 7,6 6,3 5,8 10,0 5,1 7,3 6,7 2 - 3,1 2,7 4,5 2,5 2,6 5,5 3,7 3,6 3,7 3 - 2,5 2,8 3,6 2,5 3,1 4,8 3,6 2,9 3,3 4 - veliko moči 7,6 8,6 6,8 5,5 6,4 8,5 7,9 5,1 7,0 IME: URBKS VPLIV NA ODLOČANJE O JAVNIH ZADEVAH V KRAJEVNI SKUPNOSTI SESTAVA: V281A Ali mogoče veste, o katerem problemu ureditve naselja je bilo največ govora v zadnjih dveh letih v vaši krajevni skupnosti? V281B Ali ste se o tem problemu s kom v vaši KS pogovarjali? V281C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o tem problemu? V281D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) v zvezi s tem problemom? IZVEDBA: RECODE V281A(1=0)(2=1)/V281B(1,9=0) (2=1)/ V281C(1,9=0)(2=1)/V281D(1,8,9=0)(2=1)/ COMPUTE URBKS=V281A+V281B+V281C+V281D BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič vpliva 70,8 81,1 68,9 86,6 78,2 51,5 76,3 71,8 72,0 1 - 7,5 3,5 9,2 2,2 5,5 11,6 4,7 8,2 7,0 2 - 5,6 2,0 6,5 1,8 4,6 12,6 4,2 7,0 5,9 3 - 3,8 2,3 4,1 0,9 2,4 5,7 2,7 4,1 3,4 4 - veliko vpliva 12,3 11,1 11,3 8,6 9,3 18,5 12,0 8,9 11,6 VREDNOTE-9.indb 552 13.10.2014 11:53:19 553 IME: URBOBC VPLIV NA ODLOČANJE O JAVNIH ZADEVAH V OBČINI SESTAVA: V282A Ali kaj veste o tem, kako se je sprejemal ali dopolnjeval urbanistični načrt vaše občine? V282B Ali ste se v vaši krajevni skupnosti ali občini s kom pogovarjali o urbanističnem načrtu (sprejemu ali dopolnitvah) vaše občine? V282C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je govorilo o urbanističnem načrtu vaše občine? V282D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje mnenje (stališče, oceno, kritiko, predlog) o tem vprašanju? IZVEDBA: RECODE V282A(1=0)(2=1)/V282B(1,9=0)(2=1)/ V282C(1,9=0)(2=1)/V282D(1,8,9=0)(2=1)/ COMPUTE URBOBC=V282A+V282B+V282C+V282D PREMALO INFORMATIVNO! INDEKS NI UPORABEN! BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič vpliva 93,4 93,0 90,7 97,1 96,4 87,0 93,3 91,8 92,6 1 - 1,4 0,8 2,4 0,6 0,8 3,1 1,9 2,2 1,8 2 - 1,2 1,5 2,1 0,6 0,6 3,4 1,2 1,7 1,6 3 - 1,6 0,8 1,3 0,4 0,4 1,8 0,6 1,1 1,0 4 - veliko vpliva 2,4 3,9 3,5 1,3 1,7 4,7 2,9 3,1 2,9 IME: NEGMOLOK PARTICIPACIJA PRI KONTROLI DEVIANTNOSTI V LOKALNI SKUPNOSTI SESTAVA: V283 Ali ste kdaj nastopili proti kakemu negativnemu pojavu, ki ste ga opazili v vaši krajevni skupnosti, mestu, občini? IZVEDBA: RECODE V283(1=0)(2,3=1) COMPUTE NEGMOLOK=V283 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni nastopil 86,0 84,2 84,8 90,0 88,9 87,9 84,5 87,7 86,7 1 - je nastopil 14,0 15,8 15,2 10,0 11,1 12,1 15,5 12,3 13,3 IME: LOKMOC SKUPNI INDEKS POLITIČNE MOČI V PROCESIH LOKALNEGA ODLOČANJA SESTAVA: MOCKALOK Kadrovska moč v krajevni skupnosti URBKS Vpliv na odločanje o javnih zadevah v KS URBOBC Vpliv na odločanje o javnih zadevah v občini IZVEDBA: COMPUTE LOKMOC=RND((MOCKALOK+URBKS+URBOBC)/3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nič vpliva 73,9 79,6 71,0 84,7 78,9 55,7 74,6 74,2 73,2 1 - 14,5 8,6 16,1 7,0 11,9 26,4 13,6 15,5 14,9 2 - 4,6 3,5 5,3 3,0 3,3 8,0 4,6 4,9 4,8 3 - 4,9 5,5 4,8 4,0 4,6 6,5 5,0 3,3 4,8 4 - veliko vpliva 2,2 2,8 2,7 1,2 1,3 3,4 2,1 2,1 2,2 VREDNOTE-9.indb 553 13.10.2014 11:53:19 554 IME: POLANG PARTICIPACIJA V POLITIČNIH ORGANIZACIJAH SESTAVA: V308A Ali ste član SZDL? V315 Ali imate oz. ste imeli prej v Zvezi komunistov kakšno funkcijo? IZVEDBA: COMPUTE POLANG=4 IF (V308A EQ 1 AND V315 EQ 9) POLANG=0 IF (V308A EQ 2 AND V315 EQ 9) POLANG=1 IF ((V315 EQ 1) AND (V308A EQ 1 OR 2) POLANG=2 IF ((V315 EQ 1 OR 9) AND (V308A EQ 3 OR 4)) POLANG=3 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nikjer ni član 50,4 39,3 54,6 57,1 70,7 34,5 56,1 50,9 52,9 1 - je član SZDL, ne ZK 29,8 28,7 30,1 28,5 12,6 54,1 22,1 27,5 29,1 2 - je član ZK 8,4 15,2 4,6 7,9 8,7 2,6 6,8 8,2 7,0 3 - ima funkcijo v SZDL 2,6 1,9 2,3 1,2 2,0 3,0 3,1 3,0 2,5 4 - ima funkcijo v ZK ali v ZK in SZDL 8,9 14,9 8,3 5,2 6,0 5,8 12,0 10,4 8,6 IME: FORPARLK FORMALNA PARTICIPACIJA V LOKALNI SAMOUPRAVI SESTAVA: V309 Ali ste bili oziroma ali ste član sveta KS ali katerega drugega samoupravnega organa v KS (skupščine, komisije, potrošniškega sveta ipd)? V311 Ali ste (bili) član ali predsednik delegacije vaše KS za občinsko skupščino, ali za skupščino SIS? IZVEDBA: RECODE V309(1,2=0)(3,4=1)/V311(1,2=0)(3,4=1) COMPUTE FORPARLK=V309+V311 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni član 93,8 92,9 93,9 96,7 97,1 91,7 94,7 94,9 94,5 1 - član enega 4,9 5,2 4,8 2,1 2,2 6,1 3,8 3,9 4,1 2 - član KS in SIS 1,3 1,9 1,3 1,2 ,7 2,2 1,5 1,2 1,4 E. Ekonomska moč: nivo delovne organizacije IME: INFDO INFORMIRANOST O PROCESIH ODLOČANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V139A Ali veste, kako je bil izbran vaš nadrejeni? V140A Ali kaj veste o problemih in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v vaši TOZD/DO? V141A Ali veste, če se je v vaši TOZD/DO v zadnjem času razpravljalo o načrtu investicije v nove zgradbe, opremo, stroje, ipd? V142A Ali kaj veste o problemih delitve stanovanj in stanovanjskihkreditov v vaši TOZD/DO? VREDNOTE-9.indb 554 13.10.2014 11:53:19 555 IZVEDBA: RECODE V139A V140A V141A V142A (1,6=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V139A V140A V141A V142A (9) COMPUTE INFDO=V139A+V140A+V141A+V142A ASSIGN MISSING INFDO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh ni informiran 9,5 16,8 14,7 12,0 15,9 7,7 8,2 5,2 11,0 1 - slabo 7,8 10,9 6,4 5,5 7,9 9,3 6,6 6,4 7,3 2 - malo 8,6 9,4 6,8 3,5 7,8 12,9 8,7 7,6 8,1 3 - nekaj 9,6 11,0 10,6 4,6 7,8 12,7 10,1 11,7 9,8 4 - zelo informiran 9,7 11,0 13,2 3,4 6,2 18,5 13,2 13,8 11,5 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: RAZGOVDO PARTICIPACIJA V NEFORMALNEM KOMUNICIRANJU O PROCESIH ODLOČANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V139B Ali ste se takrat z vašimi sodelavci pogovarjali o izboru vašega nadrejenega? V140B Ali ste se pogovarjali o problemih in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v vaši TOZD/DO? V141B Ali ste se o tem (investicijah) kaj pogovarjali s sodelavci v TOZD/DO? V142B Ali ste se o problemih delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov pogovarjali s sodelavci? IZVEDBA: RECODE V139B V140B V141B V142B (1,8,6=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V139B V140B V141B V142B (9) COMPUTE RAZGOVDO=V139B+V140B+V141B+V142B ASSIGN MISSING RAZGOVDO(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh se ni pogovarjal 13,8 21,3 17,6 13,7 19,0 11,6 12,0 9,4 14,4 1 - slabo 8,4 10,6 7,4 5,9 7,8 10,6 6,7 7,7 7,9 2 - malo 9,1 9,7 8,2 3,2 7,9 13,9 10,0 8,8 8,9 3 - nekaj 7,7 10,3 9,6 3,3 6,3 13,0 8,5 10,0 8,7 4 - veliko se je pogovarjal 6,4 7,1 8,9 2,8 4,6 12,2 9,6 8,9 7,8 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 555 13.10.2014 11:53:19 556 IME: PARTICDO PARTICIPACIJA V FORMALNEM KOMUNICIRANJU O PROCESIH ODLOČANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V139C Ali ste se udeležili kakega sestanka, na katerem se je govorilo o izboru vašega nadrejenega? V140C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o delitvi osebnih dohodkov? V141C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o investicijah? V142C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o delitvi stanovanj in stanovanjskih kreditov v vaši TOZD? IZVEDBA: RECODE V139C V140C V141C V142C (1,6,8=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V139C V140C V141C V142C (9) COMPUTE PARTICDO=V139C+V140C+V141C+V142C ASSIGN MISSING PARTICDO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh se ni udeleževal 16,1 23,9 21,2 15,4 24,2 19,4 14,7 13,1 18,2 1 - slabo 9,5 11,9 8,0 4,9 7,4 15,3 8,2 8,8 9,0 2 - malo 8,2 8,7 7,8 3,1 5,9 10,7 8,7 7,4 7,6 3 - nekaj 6,6 8,1 7,6 3,1 4,4 8,7 6,7 7,7 6,6 4 - pogosto se je udeleževal 4,9 6,4 7,2 2,4 3,8 7,3 8,5 7,8 6,2 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: INICIDO INICIATIVNOST V FORMALNEM KOMUNICIRANJU O PROCESIH ODLOČANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V139D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje stališče o izboru vašega nadrejenega? V140D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje stališče o pravilniku in problemih delitve osebnih dohodkov? V141D Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče o problemih investicij? V142D Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče o problemih delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov? IZVEDBA: RECODE V139D V140D V141D V142D (1,6,7,8=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V139D V140D V141D V142D (9) COMPUTE INICIDO=V139D+V140D+V141D+V142D ASSIGN MISSING INICIDO (9) VREDNOTE-9.indb 556 13.10.2014 11:53:19 557 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh ni dajal iniciativ 24,7 29,9 28,2 17,6 29,1 31,4 22,0 20,9 25,4 1 - slabo 6,9 11,5 7,8 3,9 6,2 10,9 7,0 7,0 7,4 2 - malo 5,9 6,4 6,2 2,8 4,4 7,8 6,4 5,8 5,8 3 - nekaj 4,7 5,9 5,1 2,6 3,1 6,2 5,2 6,0 4,9 4 - pogosto je dajal iniciative 3,1 5,2 4,3 2,0 2,8 5,0 6,2 5,0 4,2 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: SUBVPLDO PERCEPCIJA VPLIVA NA ODLOČANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V139E Kaj menite, ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na izbor vašega nadrejenega? V140E Kaj menite, ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na reševanje problemov v zvezi s pravilnikom in delitvijo osebnih dohodkov? V141E Ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na oblikovanje predlogov in na odločanje o investicijah? V142E Ali ste tudi vi imeli kaj vpliva na reševanje problema delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov v vaši TOZD/DO? IZVEDBA: RECODE V139E V140E V141E V142E (1,6,7,8=0) (2,3=1) (9=9) MISSING VALUES V139E V140E V141E V142E (9) COMPUTE SUBVPLDO=V139E+V140E+V141E+V142E ASSIGN MISSING SUBVPLDO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh nima vpliva 28,0 35,0 31,4 20,1 32,6 33,4 26,6 25,0 28,9 1 - slabo 7,6 11,3 8,2 3,7 6,1 11,3 7,4 8,2 7,8 2 - malo 5,0 5,6 5,5 2,2 3,5 7,3 4,5 4,5 4,8 3 - nekaj 3,0 3,5 3,6 1,7 2,1 5,3 4,0 4,2 3,5 4 - veliko vpliva 1,7 3,6 3,0 1,2 1,2 3,9 4,4 3,0 2,8 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 557 13.10.2014 11:53:19 558 IME: MOCKADDO KADROVSKA MOČ V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V139A Ali veste, kako je bil izbran vaš nadrejeni? V139B Ali ste se takrat z vašimi sodelavci pogovarjali o izboru vašega nadrejenega? V139C Ali ste se udeležili kakega sestanka, na katerem se je govorilo o izboru vašega šefa? V139D Ali ste na sestanku izrazili tudi svoje stališče (mnenje, kritiko, oceno, predlog) o izboru vašega nadrejenega? IZVEDBA: RECODE V139A (1,6=0) (2=1) (9=9) / V139B V139C (1,6,8=0) (2=1) (9=9) / V139D (1,6,7,8=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V139A V139B V139C V139D (9) COMPUTE MOCKADDO=V139A+V139B+V139C+V139D ASSIGN MISSING MOCKADDO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh nima moči 23,6 33,2 24,8 17,9 26,9 31,4 22,0 19,7 24,4 1 - slabo 5,2 5,4 6,0 2,3 3,9 6,5 5,2 6,3 5,2 2 - malo 5,6 4,6 6,7 1,8 4,6 8,1 5,0 5,4 5,5 3 - nekaj 3,6 5,0 4,8 1,6 2,8 4,4 3,9 3,9 3,8 4 - veliko moči 7,2 11,0 9,6 5,2 7,4 10,8 10,7 9,4 8,9 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: DELDOHDO VPLIV NA ODLOČANJE O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V DELOVNI ORGANIZACIJI: DOHODKOVNA DISTRIBUTIVNA MOČ SESTAVA: V140A Ali kaj veste o problemih in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v vaši TOZD/DO? V140B Ali ste se o problemih in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov pogovarjali s sodelavci? W40C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o tem? V140D Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče o pravilniku in problemih delitve osebnih dohodkov? IZVEDBA: RECODE V140A (1=0) (2=1) (9=9) / 140B V140C (1,8=0) (2=1) (9=9) / 140D (1,8,7=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V140A V140B V140C V140D (9) COMPUTE DELDOHDO=V140A+V140B+V140C+V140D ASSIGN MISSING DELDOHDO (9) VREDNOTE-9.indb 558 13.10.2014 11:53:20 559 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh nima vpliva 20,6 29,9 23,1 17,9 26,1 23,4 17,5 15,6 21,2 1 - slabo 1,0 0,7 1,1 0,6 0,3 1,1 0,8 1,2 0,9 2 - malo 2,5 4,3 4,5 1,2 3,4 7,8 3,7 3,2 3,9 3 - nekaj 6,3 4,6 6,0 1,3 4,3 7,9 5,5 6,3 5,5 4 - veliko vpliva 14,8 19,6 17,0 7,9 11,4 21,0 19,3 18,4 16,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: MOCINVDO PODJETNIŠKA MOČ V DELOVNI ORGANIZACIJI: VPLIV NA POSLOVNE ODLOČITVE SESTAVA: V141A Ali veste, če se je v vaši TOZD/DO v zadnjem času razpravljalo o načrtu investicije v nove zgradbe, opremo, stroje, ipd? V141B Ali ste se o tem kaj pogovarjali s sodelavci? V141C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o tem? V141D Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče? IZVEDBA: RECODE V141A (1=0) (2=1) (9=9) / V141B V141C (1,8=0) (2=1) (9=9) / V141D (1,7,8=1) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V141A V141B V141C V141D (9) COMPUTE MOClNVDO=V141A+V141B+V141C+V141D ASSIGN MISSING MOCINVDO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh nima moči 23,4 36,6 31,4 20,0 29,8 20,4 21,9 17,0 24,6 1 - slabo 3,9 4,3 1,4 1,0 2,5 4,6 3,7 4,2 3,1 2 - malo 4,7 3,9 4,4 1,5 4,1 11,2 4,7 7,3 5,3 3 - nekaj 4,5 2,4 4,2 1,0 1,9 8,4 4,6 5,0 4,2 4 - veliko moči 8,8 11,8 10,4 5,3 7,3 16,6 12,0 11,3 10,5 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 559 13.10.2014 11:53:20 560 IME: DELSTADO VPLIV NA ODLOČANJE O DELITVI STANOVANJ V DELOVNI ORGANIZACIJI: DISTRIBUTIVNA MOČ SESTAVA: V142A Ali kaj veste o problemih delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov v vaši TOZD/DO? V142B Ali ste se o problemih delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov pogovarjali s sodelavci? V142C Ali ste se udeležili kakšnega sestanka, na katerem se je razpravljalo o tem? V142D Ali ste na sestanku izrazili svoje stališče o tem? IZVEDBA: RECODE V142A (1=0) (2=1) (9=9) / V142B V142C (1,8=0) (2=1) (9=9) / V142D (1,7,8=0) (2=1) (9=9) MISSING VALUES V142A V142B V142C V142D (9) COMPUTE DELSTADO=V142A+V142B+V142C+V142D ASSIGN MISSING DELSTADO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh nima moči 20,9 29,8 23,0 20,0 27,8 22,3 18,8 14,8 21,6 1 - slabo 2,6 1,5 2,1 0,9 1,5 4,0 2,2 3,2 2,3 2 - malo 5,2 6,0 7,6 1,4 5,5 16,1 4,8 7,4 6,9 3 - nekaj 3,8 3,4 4,6 0,7 2,4 4,0 4,7 3,6 3,6 4 - veliko moči 12,7 18,4 14,5 5,9 8,3 14,9 16,3 15,7 13,3 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: NESMOCDO PARTICIPACIJA PRI KONTROLI DEVIANTNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: V143 Ali ste kdaj nastopili proti kakemu negativnemu pojavu, ki ste ga opazili v vaši TOZD/DO? IZVEDBA: MISSING VALUES V143 (9) COMPUTE NEGMOCDO=V143 ASSIGN MISSING NEGMOCDO (9) RECODE NEGMOCDO (1=0) (2,3=1) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ne 25,9 29,8 29,4 18,4 29,8 38,4 21,0 21,1 26,7 1 - da 19,4 29,3 22,4 10,5 15,8 22,9 25,8 23,7 21,0 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 VREDNOTE-9.indb 560 13.10.2014 11:53:20 561 IME: EKONMOC SKUPNI INDEKS EKONOMSKE MOČI: VPLIV NA PROCESE ODLOČANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI SESTAVA: MOCKADDO Kadrovska moč v delovni organizaciji DELDOHDO Vpliv na odločanje o delitvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji MOCINVDO Podjetniška moč v delovni organizaciji DELSTADO Vpliv na odločanje o delitvi stanovanj v delovni organizaciji IZVEDBA: MISSING VALUES MOCKADDO DELDOHO MOCINVDO DELSTADO (9) COMPUTE EKONMOC=RND ((MOCKADDO+DELDOHDO+ MOCINVDO+DELSTADO) / 4) ASSIGN MISSING MOCKADDO (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh nima moči, vpliva 12,0 19,3 16,3 13,1 18,0 9,5 10,4 7,4 12,9 1 - slabo 11,0 13,0 9,6 6,4 10,7 16,2 9,4 10,5 10,7 2 - malo 9,7 11,1 9,4 3,6 7,9 16,0 10,5 9,6 9,8 3 - nekaj 7,2 9,0 9,2 3,3 5,2 11,0 8,0 9,4 7,9 4 - veliko moči, vpliva 5,4 6,6 7,3 2,6 3,8 8,5 8,5 7,9 6,5 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 IME: FORPARDO PARTICIPACIJA V DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU SESTAVA: V145A Ali ste sedaj, oziroma ali ste bili kdaj prej član delavskega sveta v TOZD/DO? V145B Ali ste sedaj, oziroma ali ste bili kdaj prej član kakšnega drugega samoupravnega organa? V147 Ali imate, oziroma ali ste imeli v zadnjih dveh letih kakšno funkcijo v sindikalni organizaciji v vaši TOZD/DO? V146 Ali ste bili, oziroma ali ste sedaj predsednik katerega od teh organov? V148 Ali ste, oziroma ali ste bili član ali predsednik delegacije vaše TOZD/DO za občinsko skupščino, ali skupščino SIS? IZVEDBA: RECODE V145A V145B (1,2=0) (3,4=1) (9=9) / V146 (1 THRU 3=0) (4,5=1) (9=9) / V147 (1,2=0) (3,4=1) (9=9) / V148 (1,2=0) (3,44=1) (9=9) MISSING VALUES V145A V145B V146 V147 V148 (9) COMPUTE FORPARDO=V145A+V145B+V147+V146+V148 ASSIGN MISSING FORPARDO (9) RECODE FORPARDO (0=0) (1=1) (2=2) (3=3) (4,5=4) VREDNOTE-9.indb 561 13.10.2014 11:53:20 562 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - nikjer ni član, nima funkcije 35,0 43,2 38,1 19,8 36,0 41,6 34,8 31,6 34,9 1 - 1 5,3 9,4 6,9 3,6 5,9 10,7 6,4 6,7 6,7 2 - 2 3,1 4,2 4,3 3,8 2,5 6,0 3,6 4,2 3,9 3 - 3 1,4 1,3 1,7 1,1 1,0 2,0 1,3 1,7 1,5 4 - povsod je član in ima funkcijo 0,5 0,9 0,7 0,6 0,3 1,0 0,8 0,6 0,7 9 - 9 ni zaposlen v družbenem sektorju 54,7 40,9 48,3 71,1 54,4 38,8 53,2 55,2 52,3 F. Proizvodni odnosi IME: KONFLIDO SESTAVA: Ali je v organizaciji, kjer ste zaposleni, v lanskem letu prišlo do kakšne od naštetih oblik izražanja nezadovoljstva zaposlenih: V133A Prekinitev dela, stavka V133B Sestanek nekega organa, sklican na zahtevo nezadovoljnih delavcev V133C Pismena oblika izražanja nezadovoljstva (pisanje peticij, pritožb, zbiranje podpisov) V133D Izražanje nezadovoljstva in kritike na raznih javnih sestankih (zbor delavcev, sestanki samoupravnih organov in DPO) V133E Glasno izražanje nezadovoljstva in protestov v pogovorih med delavci IZVEDBA: RECODE V133A V133B V133C (2=2) (1=0) (9=9) / V133D V133E (2=1) (1=0) (9=9) MISSING VALUES V133A V133B V133C V133D V133E (9) COMPUTE KONFLIDO=RND (V133A+V133B+V133C+ V133D+V133E) ASIGN MISSING KONFLIDO (9) RECODE KONFLIDO (0=0) (1,2=1) (3,4=2) (5,6=3) (7,8=4) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni konfliktov 20,1 32,3 20,1 20,7 25,8 26,3 18,8 16,9 21,7 1 - 1 11,3 13,7 16,8 5,1 7,8 17,8 14,5 15,6 13,2 2 - 2 7,9 7,8 9,3 2,6 5,5 9,4 7,2 7,9 7,4 3 - 3 5,0 5,0 5,8 1,3 5,3 7,8 5,2 4,0 5,1 4 - zelo močni konflikti 1,7 0,8 1,6 0,4 2,1 1,9 1,3 1,2 1,5 9 - ni zaposlen v družbenem sektorju 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 VREDNOTE-9.indb 562 13.10.2014 11:53:20 563 IME: SIVISTRA SESTAVA: Ali v organizaciji, kjer ste zaposleni, prihaja do naslednjih pojavov: V135C Zapuščanje delovnega mesta v toku delovnega časa, zamujanje na delo in predčasno odhajanje z dela V135D Upočasnjenje tempa dela V135E Nepazljivost, slabo delo, malomarnost V135F Namerno uničevanje strojev, opreme, inventarja IZVEDBA: RECODE V135C TO V135F (2=1) (1=0) (9=9) MISSING VALUES V135C TO V135F (9) COMPUTE SIVISTRA=RND (V135C+V135D+V135E+V135F) ASSIGN MISSING SIVISTRA (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni takih pojavov 24,7 33,6 28,5 21,3 28,7 35,5 24,2 21,4 26,9 1 - en pojav 8,3 11,1 11,8 3,8 6,9 14,6 8,6 10,4 9,6 2 - 2 6,4 7,1 6,7 1,9 5,0 7,6 6,5 7,2 6,1 3 - 3 5,3 6,3 5,5 2,1 4,2 4,5 5,9 5,0 4,9 4 - vsi pojavi 1,4 1,5 1,1 0,9 1,7 1,1 1,9 1,5 1,4 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 IME: SATISDEL SESTAVA: V121 Ali ste zadovoljni s svojim osebnim dohodkom, ali niste? V123 Ali ste zadovoljni s svojim delom, ali niste? V124 V kolikšni meri vam vaše delo omogoča, da pokažete svoje znanje, izkušnje in sposobnosti? V125 Ali ima delo, ki ga opravljate, med vašimi sodelavci manjši, enak ali večji ugled kot druga dela? IZVEDBA: MISSING VALUES V125(8,9)/V121 V123 V12(9) RECODE V125(1=1)(2=3)(3=5) COMPUTE SATISDEL=RND((V121+V123+V124+V125/4) ASSIGN MISSING SATISDEL(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nezadovoljen 1,9 0,9 0,6 1,3 1,7 0,2 2,2 0,9 1,2 2 - 2 6,7 6,8 6,1 4,7 6,5 4,8 5,0 5,4 5,7 3 - 3 17,4 25,1 18,0 10,5 17,4 25,9 17,0 17,7 18,2 4 - 4 14,5 19,1 20,6 9,4 13,7 27,2 15,2 14,9 17,1 5 - zadovoljen 2,1 2,0 3,5 0,9 2,0 1,7 2,7 2,4 2,3 9 - ni zaposlen 57,4 46,0 51,2 73,1 58,7 40,2 57,9 58,8 55,5 VREDNOTE-9.indb 563 13.10.2014 11:53:20 564 IME: FIZIDELO – MEZDDELO SESTAVA: V109 Ali delate za tekočim trakom? V110 Ali je vaše delo fizično naporno, ali ni? V112 Ali je vaše delo enolično in dolgočasno, ali ni? V116 Ali se v organizaciji, kjer ste zaposleni, nadzira točnost vašega prihoda in odhoda z dela? IZVEDBA: RECODE V109(1=0)(2=1)(9=9)/ V110(1=0)(2,3=1)(9=9)/ V112(1=0)(2,3=1)(9=9)/ V116(1=0)(2=1)(9=9) MISSINGVALUES V109 V110 V112 V116(9) COMPUTE FIZIDELO=RND(V109+V110+V1112+V116) ASSIGN MISSING FIZIDELO(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - ni fizični delavec 2,4 1,9 0,6 1,1 1,6 4,1 3,5 3,6 2,3 1 - 1 15,4 18,1 5,9 11,5 13,6 24,9 17,2 15,9 14,7 2 - 2 17,8 23,8 22,7 9,1 16,9 25,7 18,3 17,8 19,1 3 - 3 8,7 14,1 19,0 7,9 12,6 7,0 7,4 7,0 10,7 4 - zelo fizično in nadzorovano delo 1,7 1,7 5,4 0,4 1,8 1,6 0,8 1,2 2,1 9 - ni zaposlen 54,0 40,4 46,4 69,9 53,5 36,7 52,9 54,4 51,1 IME: KOHEZDEL SESTAVA: V kakšnih odnosih ste bili v zadnjem letu s svojimi: V126A nadrejenimi V126B sodelavci V126C podrejenimi V127 Koliko vaši sodelavci zaupajo svojim neposredno predpostavljenim? V128 Ali radi hodite na skupne izlete, proslavljate razne obletnice, ali preživljate praznike s člani vašega kolektiva? IZVEDBA: RECODE V126A V126B V126C(1=1)(2=3)(3=5)(4,9=9) MISSING VALUES V126A V126B V126C V127 V128(9) COMPUTE KOHEZDEL=RND ((V126A+V126B+V126C+V127+ V128)/5) ASSIGN MISSING KOHEZDEL(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo slabi odnosi 0,6 0,0 0,0 0,4 0,3 0,0 1,0 0,0 0,3 2 - 2 0,6 0,3 0,3 0,6 0,6 0,2 0,2 0,5 0,4 3 - 3 2,1 2,6 3,6 3,6 2,1 3,4 1,6 2,2 2,7 4 - 4 11,7 12,8 22,8 10,4 14,1 23,2 8,7 14,4 15,3 5 - zelo dobri odnosi 6,6 7,8 15,3 5,4 12,8 12,3 6,6 9,2 10,0 9 - ni zaposlen, ni v teh odnosih 78,4 76,6 58,1 79,7 70,1 60,8 82,0 73,8 71,3 VREDNOTE-9.indb 564 13.10.2014 11:53:21 565 IME: EKSVRDEL SESTAVA: V255 Vzemimo, da opravljate delo v pisarni. Ali bi bili pripravljeni pustiti to delo in sprejeti delo za strojem v tovarni, če bi se vaš mesečni zaslužek povečal za 50 . V256 Kaj je po vašem mnenju pomembneje imeti: - manj plačano, vendar zanesljivo zaposlitev - dobro plačano, vendar nezanesljivo delo IZVEDBA: RECODE V255 V256(1=3)(3=2)(2=1) COMPUTE EKSVRDEL=RND(V255+V256) RECODE EKSVRDEL(2=1)(3=2)(=3)(5=4)(6=5) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - pisarna-dobro plačano 0,1 0,1 0,5 0,6 0,8 0,7 0,5 0,2 0,5 2 - 2 12,0 10,3 15,1 12,1 10,0 14,1 12,2 10,7 12,4 3 - 3 73,0 67,5 63,8 72,5 64,2 64,5 69,1 74,1 68,3 4 - 4 14,6 21,5 19,8 14,4 22,1 19,6 17,5 14,7 17,9 5 - karkoli zanesljivo 0,3 0,5 0,8 0,5 2,9 1,1 0,8 0,4 1,0 IME: INTVRDEL SESTAVA: V257 Če bi morali izbirati – kaj bi izbrali: - slabše plačano delo, ki pa ga lahko samostojno načrtujete in izvršujete, ali - bolje plačano delo, ki pa ga načrtuje in nadzira kdo drug V258 Ali je bolje, da človek opravlja: - delo, za katero se je izšolal, vendar z nizkim zaslužkom, ali - dobro plačano delo, vendar izven svoje stroke in za katerega je potrebna nižja kvalifikacija, kot jo ima IZVEDBA: RECODE V257 V258(2=3)(3=2)(1=1) COMPUTE EKSVRDEL=RND(V257+V258) RECODE EKSVRDEL(2=1(3=2)(4=3)(5=4)(6=5) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - samostojno, izšolano 27,1 33,2 26,3 48,7 28,2 29,8 27,6 30,9 30,5 2 - 2 3,6 5,1 7,1 4,5 5,5 8,4 5,2 5,2 5,7 3 - 3 37,9 37,7 36,5 32,3 39,6 34,3 39,1 37,6 37,0 4 - 4 4,0 3,1 6,8 1,9 5,4 6,8 4,2 5,1 5,0 5 - plačilo 27,4 20,9 23,3 12,6 21,3 20,7 23,9 21,1 21,9 VREDNOTE-9.indb 565 13.10.2014 11:53:21 566 G. Indikatorji zavesti I. Osebnost IME: ETIKADEL ETIKA DELA: INTRINZNIČNO OZIROMA EKSTRINZIČNO VREDNOTENJA DELA SESTAVA: V252 Delo je nujno zlo, ki je potrebno samo zato, da si človek zagotovi sredstva za življenje. V253 Pri delu se ne splača preveč naprezati, ampak je treba skrbeti za dobro življenje. IZVEDBA: RECODE V252 V253(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE ETIKADEL=RND((V252+V253)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zunanji dejavniki (denar) ekstirzično 8,3 10,2 5,5 4,2 8,8 4,9 6,9 8,5 6,9 2 - 2 18,8 13,6 13,3 7,8 15,0 12,5 15,4 15,5 14,2 3 - 3 42,0 34,9 34,3 32,0 51,5 27,8 36,7 34,3 36,8 4 - 4 19,0 21,5 24,4 27,4 17,9 27,5 21,0 23,2 22,8 5 - notranje - intrinzično 12,0 19,9 22,5 28,7 6,7 27,2 20,0 18,5 19,3 IME: KONFORM KONFORMIZEM / OPORTUNIZEM SESTAVA: V41 Strinjati se z mnenji drugih je najboljši način vedenja. V43 Oblasti in bogovom se ne splača zameriti. V45 Bolje je, da človek ne pove lastnega mnenja, saj nikoli ne ve, zaradi česa bo nastradal. IZVEDBA: COMPUTE KONFORM=RND((V41+V43+V45/3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - oportunisti 8,3 11,3 10,2 3,1 4,2 11,0 10,7 10,5 8,7 2 - 2 14,7 23,6 18,9 15,3 15,6 26,1 19,1 21,8 19,1 3 - 3 31,3 31,0 31,5 41,3 38,6 35,4 34,8 29,0 34,1 4 - 4 33,4 25,6 28,7 32,7 32,5 22,8 25,7 26,9 28,6 5 - konformisti 12,4 8,5 10,7 7,6 9,2 4,7 9,7 11,8 9,5 IME: AVTORITA EMANCIPIRANOST – AVTORITARNOST SESTAVA: V46 Vsak dober vodilni mora biti strog do svojih podrejenih, da bi dosegel njihovo spoštovanje. V44 Otroke je treba naučiti predvsem tega, da ubogajo starejše. IZVEDBA: COMPUTE AVTORITA=RND((V46+V44)/2) VREDNOTE-9.indb 566 13.10.2014 11:53:21 567 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - emancipiranost 1,1 0,9 2,4 0,7 0,8 4,2 2,8 2,6 2,1 2 - 2 3,2 4,0 5,9 2,4 2,9 11,8 6,1 6,2 5,6 3 - 3 27,6 34,1 32,5 35,7 29,0 27,5 32,3 31,9 31,1 4 - 4 33,1 31,1 28,6 34,5 32,8 30,6 26,7 26,6 30,2 5 - avtoritarnost 35,0 29,8 30,6 26,7 34,4 25,8 32,1 32,7 31,1 IME: POPUKONT POZITIVEN ODNOS DO KONTROLE ROJSTEV SESTAVA: V364 Potrebno je imeti le toliko otrok, kolikor jih človek lahko preživlja. V365 Ni prav, da mož in žena omejujeta število svojih otrok. IZVEDBA: RECODE V365(1=5)2=4)(3=3)4=2)(5=1) COMPUTE POPUKONT=RND((V364+V365)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - negativen odnos 0,6 0,7 1,1 1,3 0,7 0,6 1,1 1,2 1,0 2 - 2 1,8 0,8 3,0 3,6 1,8 2,0 2,1 2,4 2,3 3 - 3 34,4 33,8 33,5 56,5 44,3 27,2 34,2 29,3 36,2 4 - 4 27,3 23,4 25,5 23,0 26,8 26,8 25,3 21,7 25,2 5 - pozitiven odnos 36,0 41,3 36,9 15,6 26,4 43,3 37,2 45,4 35,3 II. Nacionalna zavest IME: NACSIM SIMBOLIČNI (KULTURNI) NACIONALIZEM (VEZANOST, ORIENTACIJA NA NAROD) SESTAVA: V48A V kolikšni meri ga na narod veže jezik? V48C V kolikšni meri ga na narod veže tradicija? V48D V kolikšni meri ga na narod veže zgodovina? V48E V kolikšni meri ga na narod veže kultura? IZVEDBA: RECODE V48A TO V48E(1,9=0)(2=1)(3=2) COMPUTE NACSIM=RND(V48A+V48C+V48D+V48E) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh ne vezan 5,7 1,7 6,5 2,2 3,5 1,6 3,8 7,1 4,4 1 - 1 1,8 0,5 2,2 0,1 0,4 0,6 0,8 2,8 1,3 2 - 2 3,7 2,0 4,6 1,6 2,7 2,0 2,1 5,6 3,2 3 - 3 4,3 1,9 4,3 ,5 1,8 2,6 2,3 7,3 3,3 4 - 4 9,2 6,6 10,8 2,5 7,3 7,2 8,1 13,3 8,5 5 - 5 8,8 5,5 10,6 2,6 6,3 12,8 7,7 12,1 8,8 6 - 6 15,0 9,8 12,2 5,2 12,1 12,4 12,2 13,3 11,9 7 - 7 14,5 14,4 12,4 6,9 11,1 15,0 15,7 12,2 12,9 8 - zelo vezan 37,0 57,6 36,4 78,3 54,8 45,7 47,4 26,3 45,8 VREDNOTE-9.indb 567 13.10.2014 11:53:21 568 IME: NACINT INTERESNI (EKONOMSKO-POLITIČNI) OZIROMA RACIONALNI NACIONALIZEM (VEZANOST, ORIENTACIJA NA NAROD) SESTAVA: V48F V kolikšni meri ga na narod vežejo ekonomski interesi? V48G V kolikšni meri ga na narod vežejo politični interesi? IZVEDBA: RECODE V48F V48G(1,9=0)2=1)(3=2) COMPUTE NACINT=RND(V48F+V48G) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh ne vezan 31,2 19,3 31,6 22,8 23,8 19,9 26,6 45,8 28,5 1 - 1 4,4 5,9 8,6 4,5 2,7 10,0 5,6 7,1 6,3 2 - 2 19,5 20,9 24,6 16,7 17,2 33,0 23,8 21,4 22,6 3 - 3 6,3 5,8 7,8 3,9 4,4 10,7 6,2 4,8 6,4 4 - zelo vezan 38,6 48,1 27,5 52,1 52,0 26,3 37,9 20,9 36,2 IME: NACKOHEZ NACIONALIZEM (NACIONALNA VEZANOST, ORIENTACIJA) SESTAVA: V48A V kolikšni meri ga na narod veže jezik? V48C V kolikšni meri ga na narod veže tradicija? V48D V kolikšni meri ga na narod veže zgodovina? V48E V kolikšni meri ga na narod veže kultura? V48F V kolikšni meri ga na narod vežejo ekonomski interesi? V48G V kolikšni meri ga na narod vežejo politični interesi? IZVEDBA: RECODE V48A TO V48G(1,9=0)(2=1)(3=2) COMPUTE NACKOHEZ=RND(V48A+V48C+V48D+V48E+ V48F+V48G) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 0 - sploh ni vezan 5,4 1,5 6,4 1,9 3,4 1,6 3,6 6,8 4,2 1 - 1 1,6 0,4 2,0 0,1 0,4 0,5 0,8 2,4 1,2 2 - 2 3,3 2,0 3,8 1,7 2,3 1,6 1,9 4,8 2,8 3 - 3 2,7 0,9 3,1 0,3 1,1 1,8 1,4 5,5 2,2 4 - 4 4,8 4,8 5,0 2,0 4,6 2,7 4,3 9,0 4,7 5 - 5 5,2 2,4 5,4 1,4 2,5 5,0 3,8 7,5 4,4 6 - 6 9,2 4,2 8,5 2,6 6,9 8,2 8,3 10,0 7,7 7 - 7 6,3 6,4 8,2 4,6 4,0 10,5 6,8 9,2 7,2 8 - 8 10,5 10,9 12,5 13,6 10,8 12,4 11,6 12,3 11,9 9 - 9 6,4 7,1 7,9 5,4 5,2 10,1 8,5 6,4 7,3 10 - 10 9,9 10,7 11,0 12,3 10,9 15,7 12,3 8,6 11,5 11 - 11 9,4 8,9 6,4 4,7 6,6 10,2 7,7 4,9 7,3 12 - zelo vezan 25,2 39,7 19,7 49,4 41,1 19,7 29,1 12,5 27,7 VREDNOTE-9.indb 568 13.10.2014 11:53:21 569 IME: ETNOCENT ETNOCENTRIZEM SESTAVA: V50 Brez posebnega razmišljanja bi bilo treba zapustiti svoje narodnostno okolje, če bi v drugem obstajali boljši pogoji za življenje in delo. V51 Vsak človek bi se moral zavedati, da je usoda njegovega naroda tudi njegova lastna usoda. V53 Človek bi moral imeti rad celo pomanjkljivosti svojega naroda. IZVEDBA: RECODE V50(1=5)(2=4)(3=3)(4=2)(5=1) COMPUTE ETNOCENT=RND((V50+V51+V53)/3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ne etnocentrizem 3,0 1,5 2,3 0,4 0,4 0,2 1,8 4,5 1,8 2 - 2 14,7 18,1 12,4 9,9 5,8 2,9 12,6 17,4 11,3 3 - 3 40,9 34,0 34,6 38,9 40,4 23,8 35,5 31,7 35,0 4 - 4 30,7 32,2 33,2 42,8 37,3 46,6 33,1 33,4 36,1 5 - etnocentrizem 10,7 14,2 17,6 8,0 16,1 26,4 17,0 13,1 15,9 IME: ANACIONA JUGOSLOVANSKA VEZANOST/IDENTIFIKACIJA/ ORIENTACIJA SESTAVA: V54 Jugoslovanstvo je edina možna rešitev nacionalnega vprašanja pri nas. V52 Človeštvo predstavlja edino pravo skupnost ljudi, zato je vsaka delitev na narode škodljiva ali nesmiselna. IZVEDBA: COMPUTE ANACIONA=RND((V54+V52)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - jugoslovansko nevezan 1,6 1,2 3,1 12,4 1,3 13,1 1,5 2,1 4,4 2 - 2 3,2 4,2 7,5 18,7 2,7 16,1 3,6 3,9 7,4 3 - 3 19,7 15,8 28,2 39,2 28,2 33,7 24,6 19,6 26,8 4 - 4 30,3 23,5 28,4 18,4 33,3 22,0 24,7 25,4 26,3 5 - jugoslovansko vezan 45,2 55,3 32,7 11,3 34,4 15,1 45,6 49,0 35,1 VREDNOTE-9.indb 569 13.10.2014 11:53:21 570 III. Politično zaupanje IME: ODPRMEDI ZAUPANJE V OBJEKTlVNOST MNOŽIČIH MEDIJEV INFORMIRANJA SESTAVA: V354 Naš tisk, radio in televizija popolno in objektivno informirajo o vsem, kar se dogaja v naši državi. V357 Tisk, radio in televizija pri nas pogosto zamolčijo ali izkrivljajo dejstva. IZVEDBA: RECODE V357(5=1)(4-2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE ODPRMEDI=RND((V354+V357)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ne zaupa 6,0 11,0 7,0 9,6 3,9 11,1 8,6 8,7 7,9 2 - 2 17,8 21,3 18,4 13,1 12,7 25,5 18,3 20,4 18,3 3 - 3 36,9 36,1 38,8 44,4 47,1 37,5 42,2 34,6 39,9 4 - 4 28,3 21,5 26,4 21,9 26,4 20,9 23,0 23,2 24,3 5 - popolnoma zaupa 11,1 10,1 9,3 11,0 9,9 5,0 7,9 13,1 9,5 IME: SVOBIZRA ZAUPANJE V OBSTOJ SVOBODE IZRAŽANJA SESTAVA: V353 Svoboda izražanje stališč in mišljenj v naši družbi obstaja samo za tiste, ki se strinjajo z uradno politiko. V355 V naši družbi ima vsak posameznik popolno svobodo izražanja svojih prepričanj stališč in mišljenj. IZVEDBA: RECODE V353(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE SVOBIZRA=RND((V353+V355)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - zelo omejena svoboda 3,3 5,8 5,0 2,7 2,0 5,5 5,4 5,1 4,3 2 - 2 8,0 11,0 13,2 8,9 7,9 17,2 13,7 11,1 11,7 3 - 3 44,4 39,7 46,0 54,3 55,0 41,0 45,9 40,1 46,1 4 - 4 30,0 29,3 24,7 24,6 27,1 26,0 24,1 25,7 26,1 5 - popolna svoboda 14,3 14,2 11,1 9,4 8,0 10,3 10,9 18,0 11,8 IME: SVOBVOLI ZAUPANJE V DEMOKRATIČNOST VOLITEV SESTAVA: V352 Delovni ljudje in občani lahko v celoti vplivajo na izbor svojih delegatov. V356 Volitve so le demokratični videz za izvajanje odločitev, ki jih v imenu državljanov sprejemajo drugi. IZVEDBA: RECODE V356(1=5)(2=4)(3=3)(4=2)(5=1) COMPUTE SVOBVOLI=RND((V352+V356)/2) VREDNOTE-9.indb 570 13.10.2014 11:53:22 571 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nedemokratično 3,3 6,3 5,3 2,2 3,1 7,2 6,7 6,3 5,1 2 - 2 10,7 13,2 14,5 5,9 8,5 19,5 13,4 11,8 12,4 3 - 3 40,9 40,5 42,6 43,9 54,7 39,6 45,3 40,2 43,7 4 - 4 30,0 25,5 26,5 33,0 26,8 23,7 24,2 25,9 26,8 5 - demokratično 15,1 14,5 11,1 15,0 6,9 9,9 10,4 15,8 11,9 IME: OCEDEMOK ZAUPANJE V OBSTOJ POLITIČNE DEMOKRACIJE SESTAVA: ODPRMEDI Zaupanje v objektivnost množičnih medijev informiranja SVOBIZRA Zaupanje v obstoj svobode izražanja SVOBVOLl Zaupanje v demokratičnost volitev IZVEDBA: COMPUTE OCEDEMOK=RND((ODPRMEDI+SVOBIZ.A+SVOBVOLI)/3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ne zaupa 1,8 3,0 2,8 1,2 1,0 4,3 3,1 2,8 2,5 2 - 2 9,6 14,9 14,6 8,7 7,6 19,4 15,3 14,0 13,1 3 - 3 46,1 45,4 49,1 54,7 58,1 48,2 50,2 43,1 49,6 4 - 4 36,3 32,5 28,2 29,9 29,8 24,5 26,5 31,6 29,5 5 - popolnoma zaupa 6,3 4,3 5,3 5,6 3,5 3,6 4,8 8,5 5,3 IME: UGLEDZK DEMOKRATSKA LEGITIMNOST ZVEZE KOMUNISTOV SESTAVA: V325 Zveza komunistov se zavzema za interese delavcev le s parolami, v konkretnem delovanju pa na interese delavcev pozablja. V326 Ali je politika Zveze komunistov skladna z interesi ljudi, kot ste vi, ali ni skladna? V327 Kakšen ugled imajo člani Zveze komunistov med ljudmi v vašem bivalnem in delovnem okolju? IZVEDBA: RECODE V325(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) MISSING VALUES V326 V327(9) COMPUTE UGLEDZK=RND((V325+V326+V327)/3) ASSIGN MISSING UGLEDZK(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - sploh ni legitimna 1,9 1,6 2,5 2,0 2,1 5,5 3,6 3,3 2,9 2 - 2 9,3 11,7 16,6 6,7 13,3 23,6 16,7 15,8 14,8 3 - 3 32,5 29,7 31,6 25,6 26,0 32,0 29,4 32,5 30,1 4 - 4 23,0 26,6 13,4 24,8 12,7 12,6 15,7 18,5 17,2 5 - zelo legitimna 4,0 6,2 2,2 4,6 1,8 0,8 2,3 2,6 2,7 9 - ne ve, ne pozna 29,3 24,3 33,8 36,4 44,0 25,4 32,1 27,4 32,3 VREDNOTE-9.indb 571 13.10.2014 11:53:22 572 IME: USPEHZK OCENA AKCIJSKE ENOTNOSTI ZVEZE KOMUNISTOV SESTAVA: V328 Kako vi ocenjujete vsakodnevno delovanje Zveze komunistov pri uresničevanju sprejetih programov? V329 Kakšen je po vašem mnenju pomen Zveze komunistov za napredek naše družbe? V330 Ali so po vašem mnenju letošnji kongresi ZK in nova vodstva zagotovilo, da bo Zveza komunistov delovala bolj uspešno kot doslej, ali pa ne bo bistvenih sprememb, oziroma bo delovanje ZK manj uspešno? IZVEDBA: MISSING VALUES V328 V329 V330(9) RECODE V328 V330(1=1)(2=3)(3=5) COMPUTE USPEHZK=RND((V328+V329+V330)/3) ASSIGN MISSING USPEHZK(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni enotnosti 0,7 0,1 0,6 1,2 1,0 1,5 0,9 0,7 0,9 2 - 2 4,4 3,2 8,3 2,7 7,8 14,5 7,6 7,6 7,5 3 - 3 17,8 20,8 21,0 13,8 15,3 29,5 24,4 23,5 21,0 4 - 4 22,1 20,8 13,6 16,0 14,8 11,9 17,9 19,4 16,6 5 - visoka enotnost 12,1 19,9 8,2 16,1 11,1 3,6 8,3 9,3 10,0 9 - ne ve 42,8 35,2 48,4 50,2 50,1 39,1 40,9 39,5 44,0 IV. Percepcija razrednosti IME: STRATFUN ZAUPANJE V FUNKCIONALNOST DRUŽBENE STRATIFIKACIJE SESTAVA: V248 Napredovanje večine ljudi je bolj odvisno od tega, kdo jih pozna, kot od tega, kaj sami znajo. V247 V naši družbi lahko vsak mlad človek napreduje, če je sposoben in podjeten. V250 V celoti gledano so pri nas na najvišjih položajih najsposobnejši ljudje. V249 Materialni položaj človeka je danes bolj odvisen od tega, kje dela, kot od tega, kaj in koliko dela. V251 Samo z delom lahko človek napreduje in doseže nek uspeh v življenju. IZVEDBA: RECODE V248 V249(5=1)(4=2)(3=3)(2-4)(1=5) COMPUTE STRATFUN=RND((V248+V247+V250+V249+ V251)/5) VREDNOTE-9.indb 572 13.10.2014 11:53:22 573 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ni zaupanja 3,3 4,8 5,5 2,0 2,4 4,4 5,5 4,3 4,2 2 - 2 16,2 23,8 23,6 13,0 16,4 24,8 23,6 22,4 20,7 3 - 3 60,3 55,4 56,7 65,3 69,6 54,7 57,4 56,8 59,5 4 - 4 18,7 15,7 13,6 19,1 10,9 14,8 13,0 15,5 14,9 5 - veliko zaupanje 1,4 0,3 0,6 0,6 0,6 1,2 0,4 1,0 0,8 IME: EGALITAR DOHODKOVNI (EKONOMSKI) EGALITARIZEM SESTAVA: V223 Ker imajo ljudje enake osnovne potrebe, je pravično, da imajo tudi približno enake dohodke. V226 Pravilno je, da ljudje zaslužijo toliko, kolikor jim je potrebno za spodobno življenje, ne pa glede na delo, ki ga opravljajo. V228 Postavljena mora biti zgornja meja, tako da nihče ne more zaslužiti veliko več od drugih. IZVEDBA: COMPUTE EGALIT1=RND((V223+V228+V226)/3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - neegalitarizem 3,6 3,6 4,6 2,3 1,5 7,1 4,4 4,8 4,1 2 - 2 11,1 11,8 12,6 7,9 11,4 22,0 14,3 15,8 13,6 3 - 3 36,6 31,7 33,6 44,2 42,8 35,4 37,6 35,1 37,2 4 - 4 37,7 38,0 34,9 38,3 35,8 27,3 32,9 32,3 34,2 5 - močan egalitarizem 11,0 14,9 14,2 7,3 8,6 8,2 10,8 12,0 10,8 IME: ANTIEGAL ANTIEGALITARIZEM (elitizem DOHODKOVNI ELITIZEM) SESTAVA: V224 Vsem je treba zagotoviti enake možnosti za delo, ne pa tudi enakega zaslužka. V225 V naši državi ljudem ne bi smeli omejevati zaslužka. V227 Vsako izenačevanje zaslužka je v osnovi nepravično, ker vsi ljudje niso enako sposobni. IZVEDBA: RECODE V224 V225 V227(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE ELITIZEM=RND((V224+V225+V227)/3) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - egalitarizem 0,3 0,9 0,9 0,9 0,6 0,7 0,5 0,7 0,7 2 - 2 6,0 5,4 7,1 8,6 9,1 8,3 5,6 5,0 6,9 3 - 3 35,6 32,5 35,7 48,6 51,1 31,5 36,0 30,5 37,7 4 - 4 39,2 41,7 38,3 34,8 30,9 41,7 36,9 41,9 37,9 5 - antiegalitarizem 18,9 19,5 18,0 7,2 8,3 17,7 20,9 21,8 16,7 VREDNOTE-9.indb 573 13.10.2014 11:53:22 574 IME: RAZRPER1 PERCEPCIJA RAZREDNE STRUKTURIRANOSTI DRUŽBE SESTAVA: V231 Ali se strinjate z mnenjem, da v naši družbi obstajajo skupine ljudi, ki živijo na račun drugih, oziroma, ki druge izkoriščajo? V236 Ljudi v naši družbi lahko razvrstimo v dva družbena razreda: na tiste, ki imajo oblast in odločajo o položaju večine in na tiste, ki nimajo oblasti in ne odločajo. IZVEDBA: MISSING VALUES V236(9) COMPUTE RAZRPER1=RND((V236+V231)/2) ASSIGN MISSING RAZRPERC(9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nestrukturirana družba 2,2 1,9 1,2 6,1 1,6 2,9 1,5 1,6 2,2 2 - 2 4,3 4,6 3,6 8,9 5,1 7,5 2,5 3,8 4,8 3 - 3 18,8 17,2 16,9 26,7 22,4 22,7 14,5 18,6 19,4 4 - 4 26,0 18,7 24,9 19,5 24,4 27,1 23,3 24,0 24,1 5 - oblast-izkoriščani 29,6 37,0 36,2 13,1 18,8 25,7 34,4 35,3 29,1 9 - ne vem 19,0 20,7 17,3 25,7 27,8 14,1 23,7 16,7 20,4 IME: IDEOLRAZ KRITERIJI RAZREDNOSTI SESTAVA: V235 Če nekateri ljudje zaslužijo 5 krat ali večkrat več od drugih, ne morejo oboji pripadati istemu družbenemu razredu. V234 Vsi zaposleni v družbenem sektorju pripadajo istemu družbenemu razredu. IZVEDBA: RECODE V234(1=5)(2=4)(3=3)(=2)(5=1)(9=9) MISSING VALUES V234 V235(9) COMPUTE IDEOLRAZ =RND((V234+V235)/2) ASSIGN MISSING IDEOLRAZ (9) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - ideološka razrednost 3,8 3,8 3,4 4,3 1,7 4,8 2,5 4,3 3,5 2 - 2 8,1 7,5 8,2 8,6 7,0 11,5 5,4 7,6 7,9 3 - 3 26,3 27,5 26,3 35,5 26,4 31,9 21,0 26,7 27,2 4 - 4 16,1 13,6 18,6 13,9 18,4 18,3 17,2 18,0 17,2 5 - materialna razrednost 23,7 25,1 24,4 12,4 15,1 15,4 27,2 24,5 21,2 9 - ne vem 21,9 22,6 19,1 25,3 31,5 18,1 26,7 18,9 22,9 VREDNOTE-9.indb 574 13.10.2014 11:53:22 575 IME: STROKODL MERITOKRATSKA ORIENTACIJA SESTAVA: V259 V naši družbi je treba odločanje o pomembnih družbenih vprašanjih zaupati strokovnjakom. V260 Predloge strokovnjakov je treba jemati z rezervo, saj običajno mislijo le na lastne interese. V261 Odločitve, sprejete brez strokovnjakov, pogosto privedejo do nezaželenih sporov. V262 Nezaupanje v odločitve strokovnjakov je v glavnem neutemeljeno. IZVEDBA: RECODE V260(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE STROKOLD=RND((V259+V260+V261+V262)/4) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nemeritokratsko 0,2 0,5 0,5 0,1 0,3 0,1 0,4 0,2 0,3 2 - 2 2,9 2,3 2,9 2,1 2,6 2,8 2,7 4,1 2,8 3 - 3 32,9 27,5 31,3 38,8 48,2 31,1 32,5 30,2 34,3 4 - 4 50,0 50,6 49,3 45,8 41,1 51,2 46,5 48,4 47,7 5 - meritokratsko 14,1 19,1 16,1 13,2 7,8 14,7 18,0 17,1 14,9 V. Idejnopolitične orientacije IME: TRADIREL TRADICONALNA RELIGIOZNOST SESTAVA: V360 Vera v boga daje življenju pravi smisel. V361 Idejo o obstoju boga je treba sprejeti kot popolno resnico. IZVEDBA: RECODE V360 V361(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE TRADIREL=RND(V360+V361)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - tradicionalna religioznost 10,2 3,5 8,5 24,3 8,6 7,2 5,1 5,6 9,1 2 - 2 15,5 5,0 13,7 25,1 16,1 13,3 8,7 6,5 13,3 3 - 3 19,9 13,8 24,0 25,0 24,7 22,3 19,5 17,0 21,4 4 - 4 12,2 10,3 14,9 9,7 17,8 19,2 14,4 11,0 14,2 5 - nereligioznost 42,3 67,4 38,9 15,8 32,8 38,0 52,3 59,9 42,1 IME: CIVILREL POLITIČNA RELIGOZNOST SESTAVA: V241 Ali verjamete, da se bo v prihodnosti uresničila zamisel o komunistični družbi? V242 Proti tistim, ki ne spoštujejo idealov socialistične revolucije, bi bilo treba ostreje nastopiti V243 Delavski razred je osnovni nosilec socialističnega razvoja IZVEDBA: MISSING VALUES V241(9) RECODE V241(1=1)(2-3)(3=5) COMPUTE CIVILREL=RND((V242+V241+V243)/3) ASSIGN MISSING CIVILREL(9) VREDNOTE-9.indb 575 13.10.2014 11:53:22 576 BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - nereligioznost 0,1 0,1 0,7 0,2 0,6 1,8 0,8 0,4 0,7 2 - 2 2,1 2,0 6,1 2,3 3,6 15,0 5,1 3,1 5,3 3 - 3 21,8 18,9 36,9 30,3 39,3 42,3 29,0 24,2 31,7 4 - 4 40,1 32,6 39,7 46,8 38,4 30,8 39,4 40,6 38,9 5 - politična religioznost 35,8 46,3 16,6 20,5 18,0 10,2 25,7 31,8 23,5 IME: LIBERALI LIBERALIZEM SESTAVA: V339 Delovne organizacije naj bi bile čim bolj samostojne pri odločanju o svojem razvoju. V340 Spoštovanje človekove svobode je važnejše od nekaterih državnih interesov. IZVEDBA: RECODE V339 V340(5=1)(4=2)(3=3)(2=4)(1=5) COMPUTE ANTILIBE=RND((V339+V340)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - liberalizem 0,4 0,9 0,2 1,0 1,4 0,2 0,6 1,2 0,7 2 - 2 2,0 2,6 1,6 1,5 5,3 1,8 3,2 3,6 2,7 3 - 3 24,9 23,6 21,8 27,1 41,1 15,9 30,8 23,9 26,2 4 - 4 40,1 36,0 40,5 34,7 34,0 42,1 35,0 36,0 37,6 5 - neliberalizem 32,7 36,9 35,8 35,7 18,3 40,0 30,5 35,3 32,8 IME: ETACENT AVTORITARNA DRŽAVA SESTAVA: V337 Vsaki družbi je predvsem potrebna močna državna oblast. V338 Odločitve je treba sprejemati v enem centru, ker se tako zagotavlja pravična razdelitev družbenih sredstev. V341 Močna roka, ki ve, kaj hoče, bi naši družbi veliko bolj koristila kot vse parole o samoupravljanju. IZVEDBA: COMPUTE ETACENT=RND((V337+V338+V341)/ BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - neavtoritarnost 5,5 12,1 6,1 9,6 2,4 5,4 5,7 6,1 6,0 2 - 2 12,0 12,5 12,0 19,6 11,0 15,9 12,8 13,6 13,5 3 - 3 33,7 27,5 32,0 42,9 39,2 31,3 30,7 27,8 33,2 4 - 4 33,0 27,9 31,5 21,7 32,9 32,8 30,3 29,5 30,5 5 - avtoritarnost 15,8 20,0 18,4 6,2 14,5 14,6 20,5 23,1 16,8 VREDNOTE-9.indb 576 13.10.2014 11:53:23 577 IME: ZKOBLAST POZITIVEN ODNOD DO VODILNE VLOGE ZK V DRUŽBI SESTAVA: V321 ZK je politična organizacija, ki je odigrala svojo vlogo v naši družbi v določenem času in danes ni več realne potrebe po njeni aktivnosti. V324 ZK mora energično vzeti v svoje roke neposredno reševanje vseh aktualnih družbenopolitičnih problemov. IZVEDBA: RECODE V321(1=5)(2=4)(3=3)(4-2)(5-1) COMPUTE ZKOBLAST=RND((V321+V324)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - negativen odnos 0,4 0,1 0,6 0,4 0,3 1,6 0,8 0,4 0,6 2 - 2 1,4 1,2 2,7 1,1 1,2 5,8 1,7 1,0 2,2 3 - 3 21,5 20,3 30,4 32,7 38,9 35,9 27,4 24,7 29,7 4 - 4 25,0 14,0 28,0 23,6 23,4 31,3 24,8 20,4 24,9 5 - pozitiven odnos 51,8 64,4 38,3 42,2 36,2 25,4 45,3 53,5 42,6 IME: ZKMONOF POZITIVEN ODNOS DO MONOPOLNE VLOGE ZK V RAZMERJU DO DRUGIH POLITIČNIH STRANK SESTAVA: V321 ZK bi morala biti le ena od političnih partij v naši družbi, stvar vsakega posameznika pa je, za katero partijo se bo odločil. V323 ZK mora biti edina organizirana politična sila v družbi. IZVEDBA: RECODE V322(5=1)(4=2)(3-3)(2=4)(5-1) COMPUTE ZKMONOP=RND((V322+V323)/2) BIH ČG HRV KOS MAK SLO OSR VOJ skupaj 1 - večpartijski sistem 1,4 1,9 3,8 0,3 0,7 8,0 4,3 3,0 3,2 2 - 2 3,5 3,9 8,2 1,5 2,0 17,1 6,0 4,9 6,3 3 - 3 36,1 37,0 43,6 44,2 50,0 43,4 38,5 36,5 41,6 4 - 4 21,9 14,6 18,9 26,1 20,5 18,2 17,3 15,3 19,2 5 - enopartijski sistem 37,1 42,6 25,5 27,9 26,6 13,2 34,0 40,2 29,7 VREDNOTE-9.indb 577 13.10.2014 11:53:23 • Vrednote v prehodu I., 1997 Slovensko javno mnenje 1968–1990 • Vrednote v prehodu II., 1999 Slovensko javno mnenje 1990–1998 • Vrednote v prehodu III., 2004 Slovensko javno mnenje 1999–2004 • Vrednote v prehodu IV., 2009 Slovensko javno mnenje 2004–2009 • Vrednote v prehodu V., 2012 Slovenija v evropskih primerjavah 2002–2010 • Vrednote v prehodu VI., 2012 Slovenija v mednarodnih primerjavah 1992–2011 • Vrednote v prehodu VII., 2013 Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah SJM–ISSP, 1991–2012 • Vrednote v prehodu VIII., 2014 Slovenija v srednje in vzhodnoevropskih primerjavah 1991–2011 • Vrednote v prehodu IX., 2014 Iz zakladnice socioloških raziskav • Vrednote v prehodu X., 2015 Slovensko javno mnenje 1968–2014, medčasovne primerjave