LETO XXXIV., ŠT. 23 Ptuj, 18. junija 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Razprava delegata na III. kongresu (stran 3) Iz akcije bogatejši za nova spoznanja (stran 4) Socialni politiki vse več pozornosti (stran 5) Razvijali ga bomo v izvirni obliki (stran 7) Prisluhnimo utripu srca domačega človeka (stran 8) 20. JUNIJ - DAN CIVILNE ZAŠCiTE JUGOSLAVIJE ^^^^.^.^ CIVILNA ZAŠČITA MNOŽIČNO OBR ANIBNOZAŠČITNO GIBANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV Letošnje praznovanje Dneva civilne zaščile Jugoslavije sovpa- da z 40. obletnico vstaje jugoslo- vanskih narodov in narodnosti. yio se moramo v naši družbeno- politični skupnosti, v sleherni te- nieljni in drugi organizaciji zdru- ženega dela ter v krajevni sku- pnosti še toliko bolj poglobiti v Dccno usposobljenosti, organizi- ranosti in opremljenosti enot ter šiabov za civilno zaščito. Civilna zaščita je del našega samoupra- vnega sistema spk)šne ljudske obrambe in družbene samozašči- te, je najširša oblika priprav ter udeležbe delovnih ljudi m obča- nov za zaščito ter reševanje ogro- ženega prebivalstva m material- nih. Kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali v vojni. Naš koncept civilne zaščite te- melji na samoza.ščiti delovnih ljudi in občanov ter njihovi pri- pravljenosti, da po načelu vzaje- mnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu, ter da varujejo in rešujejo svoje in družbene mate- rialne, kulturne in druge dobrine. V naši nadaljni usmeritvi razvoja civilne zaščile moramo težiti za tem. da bo čim več delovnih ljudi in občanov usposobljenih za tem. za izvajanje samozaščitnih ukrepov ter nudenje sa- mopomoči. V civilni zašči- ti in v družbi kot celoti se moramo z vso odgovornostjo za- vedati, da bomo ob izvajanju za- ščitnih ukrepov in akcij reševanja prebivalstva ter materialnih do- brin uspešni in učinkoviti, če se bodo v akcije zaščite in reševanja vključevali vsi delovni ljudje in občani, kar je ustavna pravica in dolžnost slehernega izmed nas. Načela našega socialističnega humanizma, vzajemnosti in soli- darnosti nas obvezujejo, da se za nalose zaščite ter reševanja pre- bivaTstva in materialnih dobrin ustrezno organiziramo, stalno usposabljamo in načrtno oprem- ljamo s sredstvi ter opremo civilne zaščite. Eno izmed idejnopolitičnih iz- hodišč XI. kongresa ZKJ je. da morajo sile splošne ljudske ob- rambe in družbene samozaščite po svoji organiziranosti in pri- :>ravljenosti prvenstveno delovati cot družbena preventiva. To konkretno pomeni, da moramo tudi v civilni zaščiti imeti nepre- stano aktivni odnos do nalog na podlagi ocene in predvidevanj ogroženosti, da pravočasno pre- ventivno delujemo, v kolikor pa do posledic nesreč v miru ali v vojni že pride, pa moramo delo- \ati hiiro in učinkovito, da so posledice teh čim manjše. Reso- lucija XI. kongresa ZKJ poudarja pomen civilne zaščite, njeno sa- mozaščitno in obrambno vlogo v zaščiti ter reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih vrednot v vseh situacijah v miru ali vojni ter poudaria. da njeno nadaljnje usposabljanje in opremljanje zahteva večjo skrb vseh družbenih sil. zlasti še v te- meljnih in drugih organizacijah združenega dela. krajevnih sku- pnostih in v občini. Stališča XI. kongresa ZKJ nam naj služijo za izhodišča pri našem nadaljnem razvoju in krepitvi civilne zaščite kot enotnega in sestavnega dela obrambno zaščitnega sistema, hkrati pa tudi spodbuda pri hi- trejšem podružbljanju nalog na področju ci\ilne zaščite. Civilna zaščitaje organizirana v vseh de- lovnih 1 bivatnih okoljih. skratkešno opravljajo humane in zelo odgovorne naloge zaščite in reševanja. Kot je na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi povedal poveljnik 0§ CZ Feliks Bagar, bodo nadaljne aktivnosti v okviru tedna namenjene analizi in oceni stanja v vseh sredinah s sprejemom ustreznih akcijskih programov. Zaključek pa bo jutri zvečer na osrednji občinski proslavi, ki bo v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Pred ogledom razstave je delovno organizacijo Jeklotehna in njihova prizadevanja na področju zagotavljanja opreme in sredstev za civilno zašči- to predstavil Milan Nežmah, direktor sektorja Tanin. Prvo samostojno razstavo te vrste DO Jeklotehna bodo zaprli jutri. Tekst in foto: 1. kotar Z otvoritve Del razstavljene opreme MEDOBČINSKI SVET ZKS MARIBOR O URESNIČEVANJU DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSOV V KMETIJSTVU v Ormožu je bila 12. maja letos razširjena seja medobčinskega sve- ta ZKS Maribor, ki je obravnavala uresničevanje družbenoekonom- skih odnosov agroživilstva v Po- dravju. Po obširni razpravi so sprejeli stališča, ki naj prispevajo k nadaljnji krepitvi idejnopolitične in akcijske učinkovitosti pri ure- sničevanju nalog na področju agroživilstva v Podravju. Stališča obsegajo naslednje naloge: Kljub temu, da uresničevanje do- govorjenega razvoja agroživilskega kompleksa in družbeno ekonom- skih odnosov v preteklem srednje- ročnem obdobju, ter po sejah MS ZKS in sekretariata Medobčinske- ga sveta ZKS Maribor kaže, da so bili doseženi v Podravju določeni pozitivni premiki, ugotavljamo, da je še vedno vrsta odprtih vprašanj, ki se odražajo v prepočasnem uve- ljavljanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, v preslabem doseganju donosov v celoti, kar vpliva v končni fazi na neza- dovoljivo preskrbo potrošnikov z osnovnimi življenjskimi proizvodi. Da bi to stanje presegli morajo ZK in drugi odgovorni dejavniki usmeriti vse sile v izvajanju in pra- vilno izkoriščanje kmetijskih ze- mljišč, v povečanje proizvodnje hrane, zlasti še v zasebnem sektor- ju kmetijstva, kjer pridelki kljub razvoju proizvajalnih sil in večjemu števUu strokovnega kadra precej manjši kot v družbenem sektorju ali v drugih razvitih drža- vah, in v povečanje obdelovalnih površin z melioracijami, komasa- cijami in odkupom. Bolj kot doslej se je potrebno usmeriti v izvoz. To je stalna naloga kmetijsko zem- ljiških skupnosti, izvršnih svetov SO in vseh subjektivnih sil. S srednjeročnim planom za leto 1981/85 so delavci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane sprejeli obve- ze, ki jih bodo lahko izpolnili le v primeru, če bodo ob podpori dru- žbene skupnosti, tudi sleherni od zaposlenih v agroživilstvu, vložil maksimalne napore v realizacijo zastavljenih ciljev. Zveze komunistov in drugi de- javniki ter vsi delavci odgovorni v agroživilstvu morajo sprotno spremljati izvajanje letnih in srednjeročnih programov, razvoja, jih dopolnjevati in usklajevati pri vseh nosilcih razvoja agroživilstva. Na seji je bilo ugotovljeno, da nima nobena od občin v Podravju izdelanih agrokart, brez katerih ni moč preprečiti neracionalnost po- segov v zemljo. Kmetijsko zemlji- ške skupnosti morajo čim prej pripraviti' predloge, da bodo SO izvedle postopke in sprejele agro- karte. Več kot doslej moramo še v tem letu narediti na uvedbi namakalnih sistemov. Za uvedbo le-teh imamo idealne možnosti, kljub temu pa razen nekaj manjših poizkusov ni- smo na tem področju naredili niče- sar. Preprečevati moramo nenehno širjenje mešanih kmetij, hkrati pa tudi preseči razkorak med privat- nim in družbenim sektorjem kme- tijstva, ki se je povečal z organizi- ranjem kmetijskih zadrug in izloči- tvijo obratov za kooperacijo iz kmetijskih kombinatov. Naše območje razpolaga z veliki- mi površinami travnikov in pašni- kov, ki niso racionalno izkoriščeni. Vprašanje racionalnega koriščenja le-teh je potrebno takoj razrešiti. Nedopustno je, da komunisti zaposleni v kmetijstvu niso aktiv- nejši v prizadevanjih za aktiviranje vseh površin, ob tem, ko dobro vedo, kako pomembno je, da za- gotovimo čimveč v področju, kjer proizvajamo meso in s tem zmanj- šamo našo odvisnost od proizva- jalcev iz drugih področij. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi razvoju manj razvitih in še posebej obmejnih območij. Ker ni bilo v preteklem obdobju nič narejeno na revitalizaciji hri- bovitih predelov se je potrebno te naloge takoj lotiti pri vseh nosilcih družbenga razvoja. Ker smo v regiji prepočasi snova- li programe, interesantnc za repu- bliko kot celoto, smo se v podro- čju kot celoti razvijali počasneje kot bi se lahko. Premalo smo vla- gali v skupne naložbe, pa še tista vlaganja za katera smo se dogovo- rili da bodo skupna, so bila finan- cirana s krediti in ne z deležem na skupnem dohodku. Zaradi tega, pa tudi zaradi nizke akumulativ- nosti, je kmetijstvo prezadolženo. kar ima oz. bo Se imelo za posledi- co zastoj v naložbah. Pri odloči- tvah za skupne naložbe so prisotna celo nasprotovanja tistih posamez- nikov, ki bi radi izvedli naloge brez težav, rizika in dodatnega de- la. S temi sicer redkimi posamezni- ki se mora ZK odločno spoprijeti. Preseči je treba ozke podjetniške interese in akcijo usmeriti v priza- devanja za to, da bo bodoči razvoj slonel na kvalitetnejših odnosih. Akcija mora iti v smer, ki bo za- gotovila skupno planiranje, skup- na vlaganja, skupen dohodek in skupen riziko. Pospešiti moramo proces združevanja sredstev za skupna vlaganja v regiji, zlasti pa še s partnerji iz drugih področij. V vseh sredinah kjer bomo naleteli na odpore je potrebno izpostaviti odgovornost, zlasti še komunistov in poslovodnih organov ter stro- kovnjakov. Pri izdelavi programov za uresni- čevanje dohodkovnih odnosov se morajo bolj kot doslej angažirati tudi delavci iz znanstvenih in stro- kovnih institucij (VAS, kmetijski zavod, ECM, ind.), zlasti Se, ko gre za uvedbo dohodkovnih odnosov v panogah, kjer so ob določenih ce- nah končnih proizvodov velika ne- skladja med cenami repromateriala in proizvodnimi cenami. Bolj kot doslej bomo morali iskati najrazlišnejše oblike povezo- vanja v in izven regije. Nikakor se ne smemo zapirati v območje, zlasti še ne, če so partnerji s katerimi se povezujemo, pripravljeni pri nas vlagati v večjo proizvodnjo hrane. Naša regija je bila in tudi v bodoče mora biti odprta v širši slovenski in jugoslovanski prostor. To mora bi- ti stalna skrb vseh nas. V regiji smemo v tem srednje- ročnem obdobju izvajati samo tiste naložbe, ki bodo usklajene v širšem prostoru. Nikjer ne sme priti do po- dvojenih kapacitet, vse nove kapa- citete pa morajo sloneti na zago- tovljenih domačih surovinah. Nedopustno je, da imamo že danes zgrajene objekte kjer kapacitet ni- mamo izkoriščenih, hkrati pa ima- mo neobdelane površine, kar je tre- ba odpraviti. V vseh občinah je potrebno izde- lati bilance potreb po prehrambe- nih proizvodih in pospešiti konsti- tuiranje SIS za preskrbo Podravja. Nosilci teh nalog so IS SO. Komunisti in drugi odgovorni delavci v zadrugah morajo hitreje spreminjati odnose na področju združevanja dela, sredstev in zem- lje. V zasebnem sektorju so velike rezerve, ki pa jih vse premalo izko- riščamo. Jasno pa je, da mora pro- izvodnja temeljiti na ekonomskih interesih kmeta, zato morajo iti na- ša prizadevanja v smer zagotovitve le-teh. Naš cilj je in bo tudi v bodo- če težil k podružbljanju kmetijske proizvodnje. V zadrugah morajo pričeti spreminjati preživele kupo- prodajne odnose v dohodkovne odnose z prevzemom skupnega rizi- ka. Od govorjenja je potrebno pre- iti k dejanjem in povsod tam kjer bodo odpori, izpostaviti odgovor- nost. Z organiziranjem SIS za preskr- bo potrošnikov Podravja postane le-ta skupaj z MGZ za Podravje nosilec usklajevanja razvoja v območju, ki ga pokriva. Ti dve in- stituciji morata tudi preprečiti zapi- ranje v OZD, občine in regijo. Z ustrezno kreditno monetarno politiko moramo zagotoviti pravo- časno dovolj sredstev za odkup vseh tržnih viškov po ?£tvi, ter po- speševati združevanje sredstev in sovlaganje večjih potrošniških centrov in predelovalne industrije za povečanje proizvodnje hrane na tistih območjih, kjer so za to na razpolago naravne danosti. Z ustrezno kreditno politiko, hranilno kreditno službo, sredstvi skladov za pospeševanje kmetijst- va, vzajemnosti in solidarnosti in širše družbene skupnosti je potreb- no zagotoviti sredstva za melioraci- je in odkup zemlje, za izgradnjo stojišč v skupnih hlevih za govedo in prašiče in za sofinanciranje po- speševalnih služb in obrambe pred točo. Republiška vodstva se bodo morala čim prej opredeliti glede na- daljnjega razvoja proizvodnje umetnih gnojil v Sloveniji. Pri tem bi bilo potrebno opredeliti lastne kapacitete ali se ustrezno povezati z drugimi proizvajalci v Jugoslaviji, kot npr. z INA Kutina. Glede na specifičnost posamezne dejavnosti znotraj posameznih pa- nog bo potrebno oblikovati dodat- ne kriterije za nove naložbe in v čim krajšem možnem roku dokončati RRP, ki bo strokovna osnova za usmeritev naložb. Zagotoviti je potrebno učinkovi- to izvajanje že sprejetega samoup- ravnega sporazuma o osnovah, me- rilih in pogojih za izvajanje skup)- nega zavarovanja kmetijske proiz- vodnje, ki sta ga sklenili Zadružna zveza Slovenije in Zavarovalna skupnost Triglav, in da bodo stro- ški zavarovanja kmetijske proiz- vodnje sestavni del proizvodnih stroškov. Omogočiti moramo visokošolski študij kmetijstva v okviru Univerze v Mariboru s preraščanjem sedanje višje agronomske šole v visoko agronomsko šolo in v skladu s po- trebami našega kmetijstva izobra- ževati ustrezen profil kmetijskega strokovnjaka. Neobdelana ali slabo obdelana zemljišča v zasebni ali družbeni la- sti se morajo s sistemskimi pristopi celotne družbe aktivirati v skladu z družbenimi načrti za povečanje proizvodnje hrane. Večjo vlogo morajo pri tem odigrati IS SO in KZS v občinah Podravja. Pri tem je treba urediti vikendaStvo in odpravljati gradnje na črno vseh vrst. Z ustrezno ekonomsko politiko moramo stimulirati kmetijsko tržno naročeno proizvodnjo oz. pravočasno zagotoviti ustrezna na- domestila s kompenzacijami in ta- ko doseči večjo socialno in eko- nomsko varnost delavcev ter kme- tov. Doseči moramo takšno samoup- ravno organiziranost na osnovi planske in dohodkovne povezano- sti v skupnem riziku vseh udeležen- cev v agroživiiski reprodukcijski verigi, ki bo zagotavljala dolgoroč- no načrtovano in rentabilno proiz- vodnjo ter preskrbo, kakor tudi konkurenčnost na tujih tržiščih. Uvesti je potrebno takšno davč- no politiko, da bi tako družbeni kot zasebni kmetijski proizvajalec bila za ustvarjeni proizvod enako obre- menjena z dajatvami in da bodo« sti, ici zemljo slabo ali pa sploh ^ obdelujejo plačali večje dajatve oh tistih, ki dobro delajo. V prometu z zemljišči je potreij. no odpraviti možnosti prenojj zemlje z darilnimi pogodbami. Xo je eden od vzrokov drobljenja zem. Ije in izogibanju običajnemu pr^ metu z zemljo. Pri nakupu zemijt mora imeti družbeni sektor priorj. teto, nato pa združeni kmetje ^ kooperanti nosilci naročene tržne in dolgoročne usmerjene proizvod, nje. Potrebno je tudi jasno oprede. liti status kmeta in s tem zaustaviti drobljenje zemlje. MS ZKS Maribor podpira zahtj. ve ostalih odgovornih dejavnikov da bi morali delegati občinskih ii republiških skupščin večkrat obrav- navati to stanje in razvojne moi. nosti agroživilstva. S posebnimi družbenimi intervencijami zaustaviti proces de- agrarizacije v hribovitem in gričev- natem področju, kakor tudi obmej- nih območij in zagotoviti socialno varnost ostarelih kmetov. Pri izvajanju na področju kmetijstva je potrebno bolj kot do- slej uveljavljati pozitivno kmetij, sko zakonodajo, zlasti Se: zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o d^ dovanju kmetijskih zemljišč, zakon o združevanju kmetov in zakon o preživninskem varstvu kmetov in druge. Za izvedbo navedenih stališč so zadolženi vsi odgovorni dejavniki, vsi komunisti v Podravju, OZD, IS OS, KZS, Banke, MGZ za Podrav- je, SIS za preskrbo, izobraževalne institucije in zavodi. Komisija za kmetijstvo pri MS ZKS Maribor bo redno spremljala izvajanje sprejetih staliSč ter po po- trebi predlagala MS ZKS Maribor ustrezne ukrepe. Vse sprejete dogovore je potreb- no dosledno izvajati. Zaostriti je potrebno materialno in to individu- alno in skupinsko odgovornost vseh, ki so zadolženi za izvajanje teh sklepov. OCENA AKCUE NNNP 81 V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Resno in s polno odgovornostjo Koordinacijski odbor za SLO in DS pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj je na seji v preteklem tednu ocenil izvedene aktivnosti v okviru letošnje akcije NNNP. Ob tej priložnosti so vodje strokovnih skupin, ki so pripravile strokovno podlago za 6 predpostavk, kolikor smo jih .v okviru akcije izvajali v krajevnih skupnostih ptujske občine, v okviru svoje ocene opozorile na določene nedoslednosti v posameznih aktivnostih. Med skupnimi zaključki, ki veljajo za vse predpostavke je rečeno, daje bilo delo med samo vajo premalo uskla- jeno, da bo potrebno za določene strukture izvesti programe izpolnje- vanja in izobraževanje, dalje, da bo v bodoče ob podobnih aktivnostih potrebno več pozornosti dati prevejanju dejanskih stanj in da je v bodoče potrebno težišče dogajanja prenašati v krajevno skupnost. Tako niso redki primeri, ko imajo posamezniki zadolžitve izven krajevne sku- pnosti, čeprav bi v danem trenutku morali delovati v krajevni skupnosti Potrebno pa bo tudi večje vključevanje prebivalstva v te aktivnosti. Dogovorili so se. da je potrebno na podlagi danih poročil v naj- krajšem času sestaviti celovito oceno izvajanja vaje in jo posredovati "republiški konfeJ-enei socialistične zveze. V ptujskih krajevnih skupnostih so izvajali predpostavko potres. Pri analizi vaje so ugotovili, da so aktivnosti potekale skladno s sprejetimi usmeritvami, pri tem pa so ugotovili določene pomanjkljivosti. Slabša je bila tudi aktivnost organizacij združenega dela, ki niso v celoti izvedli predvidenih aktivnosti in jih načrtujejo še za mesec september. Krajevne skupnosti so naloge uspešno opravile, razen nekaterih, pred- vsem velja to za KS '>Boris ZiherI« in oTone Žnidarič«. V akciji sami pa so se najbolj izka/ali štabi civilne zaščite, manj pa ostale strukture v krajevnih skupnostih. Tudi informiranje občanovje bilo zadovoljivo, saj je priložnostno brošuro »Potres« prejelo vsako gospodinjstvo v 11 kra- jevnih skupnostih mesta Ptuja. Tudi akcija evakuiranja in namestiteve otrok v haloške družine ji^ ocenjena kot uspešna. Pri tem je pomemben še drugi vidik in sicer navezovanje stikov z halo.škimi vrstniki: rojena so bila številna prija- teljstva, otroci so bili navdušeni nad življenjem, kije precej drugačnood tistega, ki ga žive v mestu. Akcija je dosegla namen in po ugotovitvah strokovne skupine, presenečenj tudi ob resničnem dogodku, ne bi smel'^ bili. Predpostavka »Pojav slinavke in parkljevke, posebno nevarne ku- žne bolezni«, ki sojo izvajali na območju krajevnih skupnosti Grajena- Rogo/nica. Destrnik. Trnovska vas, Vitomarci in Juršinci, je po ocenah dosegla svoj namen. Vaja je dokazala, daje mogoče v najkrajšem ča.s" obvestiti slehernega živinorejca o nevarnosti prek kurirske mreže ^ krajevnih skupnostih in prek šolske in druge mladine. Pomembenje lud' \idik izvedenih predavanj o živalskih kužnih boleznih, še posebej slinavki in parkljevki. Predavanja so opravili veterinarji, ki so bil' dok)čeni kot strokovni vodje v operativnih štabih CZ v krajevnih sku- pnostih. Predavanja so najbolje uspela v KS Destrnik in Rogoznica. .Aktivnosti v okviru predpostavke »Obramba pred poplavami«. |" soph izvajali v krajevnih skupnostih Majšperk, Ptujska gora'. Dolena i" Videm, so potekale tako v pripravljalnem kot izvedbenem pogledu- nadv<>^e uspešno. Pri tem je potrebno izvzeti aktivnosti v Vidmu. Tudiostali predpostavki »protidesantnaobramba« in »zračninapi''' z zažigalnimi sredstvi« sta dosegli namen. - 18. junij 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 imam DELO iN DPO OBČINE PTUJ RAZPRAVA DELEGATA ZA III. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE l\la podlagi razprav o osnutku resolucije za III. kongres samoupra- ^,cev Jugoslavije je delegat tretjega kongresa EDI KUPČIČ, vodja ^''^"j-^oJn/e v TOZD Sadjarstvo Osojnik Kmetijskega kombinata Ptuj, /-^v'/ osnutek razprave, ki jo bo v imenu združenega dela in družbe- f^^^liličnili organizacij občine Ptuj prebral na kongresu. Vsebina raz- vejt-' "^'^^ vana na več organih in končno besedilo potrjeno na seji f ^jjfiacijskega odbora občine Ptuj za pripravo III. kongresa samo- ^^'iivljiivccv Jugoslavije. Besedilo razprave objavljamo v celoti: Br občini Ptuj smo v predkon- 'J^nem preverjanju samoupra- ^ga delovanja in obravnavanja * nutka resolucije za ta kongres l^^^^fjlikovali sledeče ugotovitve: [slaša socialistična samoupra- vni pot nam je bila in ostaja v jitxiočc temeljna osnova za naše jclo in življenje. Mnenja smo, da j,j hila lahko resolucija bolj kon- j,fetna m akcijsko usmerjena. Verjamemo pa in smo v to tudi prepričani, da bodo odgovorne subjektivne sile nadaljevale akci- jo uresničevanja usmeritev kon- ore.sa s ciljem hitrejših in učinko- vitejših rešitev prek samoupra- vljanja v zaostrenih pogojih go- spodarjenja. Resolucija pa je in naj nam bo izhodišče za konkre- jno in odgovornej.še delo, zato jo podpiramo. V pridelavi hrane smo v zadnjih nekaj letih veliko dosegli. Reso- lueija bi naj bolj poudarila, daje pridelovanje hrane družbeni in- teres in ena izmed prioritet za naš nadaljnji razvoj. V kmetijstvu so še velike rezerve v izkoriščenosti zemlje v družbenem in zasebnem sektorju, kot tudi v tehnologiji. Da bi to izkoristili in pobrali iz neder zemlje čim več, je potrebno spodbuditi večja sovlaganja v njive in od nje, ne pa samo v končni proizvod, npr. v meso. Pri tem se ne smemo zapirati za plo- love lokalnih mej. Pridelava več hrane je odvisna tudi od našega pona.šanja in sa- moupravnega delovanja, to je od na.s samih in od združevanja sredstev v te namene. Pri vzpo- stavljanju neposrednih vezi in povezovanja bi morali bili odloč- nejši, posebno v smeri dohodko- vnega povezovanja od primarne proizvodnje do potrošnje. - Še vedno tu preveč iščemo in pričakujemo rešitev od drugod, kar je razvidno iz sporočil kon- gresu. Rešitev ni v tem. da so ne- kateri kmetijski proizvodi, kot osnova življenjskega standarda pod močno družbeno regulativo oziroma kontrolo cen. kar pogo- juje malo akumulacijo in celo iz- gubo, npr. v mlečni in mesni pri- delavi, ampak v dohodkovnem povezovanju. Pri nas so "dohod- kovni odnosi urejeni pri hmelju, uresničujejo se v vinogradništvu in sladkorni pesi. realno možno pa jih je vzpostaviti še v pridelavi sadja in delno mleka pa tudi drugod. V naši praksi povezave vzpo- stavljamo preko poslovnih sku- pnosti, ki bi naj prerasle v repro- dukcijske celote. V teh okvirih je lažje priti do izračuna prispevka v .skupnem.prihodku in vsklajevati planiranje kapacitet proizvodnje, izdelave vsklajenih proizvodnih programov, prometa in potrošnje in kar je posebej važno, dogova- rjanje za enotiiejše in stabilnejše cene. Takšne oblike povezovanja bi morale prerasli okvire regij in re- publik. Ob takem j>ovezovanju bi v naši SFRJ dosegli tudi raci- onalno delitev dela. med vsemi pridelovalci, ne pa da si na račun ekonomičnosti pridelovanja, kije pogojeno z boljšimi ali slabšimi stalnimi in prirodnimi danostmi, medsebojno konkuriramo, ter s tem zmanjšujemo interes za pri- delovanje hrane in količine pri- delkov. Istočasno pa postavlja- mo podvprašanje rentabilnosti proizvodnje in ekonomike poslo- vanja tako v zasebnem kot druž- benem sektorju, na nekaterih področjih SIR J. Pripomb za enoten jugoslo- vanski trg je veliko. Poudarili bi radi. da kmetijstvo to še posebej prizadeva. Je pa to tudi vzrok za prekupčevanje in nestabilnost nekaterih cen in ustvarjanje la- žnega vtisa, daje nečesa prevečali premalo; občutimo pa to vsi v potrošnji. Res je tudi. da premala prožnost prilagajanja cen (pari- tete) vnaša zaskrbljenost v oskrbi z repromateriali ali vsakoletnemu preusmerjanju proizvodnje pri kmetih. Dt)gaja .se. da je cena končnega proizvoda npr. mesa pod družbene) kt)ntrolo. cene po- trebnim krmilom pa se oblikujejo prosto. Tudi v ptujski občini smo pri- čeli s pridobivanjem novih obde- lovalnih zemljišč s hidro in agro- melioracijami, kar prinaša velike uspehe. Poudariti pa je potrebno, da tovrstna usposobitev zemlje zelo bremeni ekonomičnost pro- izvodnje, zato daje v kmetijstvu premalo denarja za tovrstna so- vlaganja. Na drugi strani pa s kmetijskim prostorom ne gospo- darimo racionalno in izgubljamo mnogo dobre in najboljše zemlje za druge namene. Tisti, ki zemljo rabijo za nekmetijske namene, naj zagotove nove kmetijske površi- ne, oziroma za usposobitev novih površin po sprejetih prostorskih planih, morajo prispevati ustrezni delež sredstev vsi. Resolucija govori o zaposlova- nju v prihodnje. Širilo se bo tudi malo go.spodarstvo. Velik del ak- tivnega prebivalstva, bo ostal na zemlji, saj nam lastninski odnosi takšno zaposlitev omogočajo. To pogojuje večjo f)otrebo po intezi- vnejši izkoriščenosti zemlje in s tem zagotavljanja socialne in ekonomske varnosti delovnega mesta kmeta, kol pridelovalca hrane. Tu nas čaka mnogo dela in nalog, saj naročena in dogovo- rjena proizvodnja zahteva stabil- ne ekonomske vezi na eni strani, na drugi pa strokovno razgleda- nega pridelovalca in pospeševal- ca. Službo pospeševalcev mora- mo dograditi in bolje opredeliti ter jo vezati za družbeni interes in gospodarnost. Želimo, da se v smislu usmeri- tev resolucije nerešena vprašanja v kmetijstvu čimprej prično raz- reševati, seveda p>o samoupravni poti. S tem bi doprinesli svoj delež k sklepom iz Novega Sada o pri- dobivanju hrane in bi tako v Ju- goslaviji, optimistično rečeno s prizvokom realnosti, p/idelali hrano ne le za 22 milijonov, tem- več za 80 milijonov ljudi! SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČM O gospodarstvu Podravja Delcgali občin Lenari. Maribor. Ormt)ž. Ptuj in Slovenska Bistrica bodo na jutrišnji seji namenili osrednjo pozornost gospodarskim giba- njem v Podravju. Ocenili bodo rezultate v preteklem letu. gospodarska gibanja v prvem četrtletju letos, obravnavali informacijo o nalogah malega gospodarstva v letu 1981 ter informacijo o načrtovanih naložbah v kmetijstvu in osnovno predelavo v tem letu. Na seji. ki bo jutri v Slovenski Bistrici — zadnjič v tem mandatu — bodo delegati razpravljali tudi o predlogu družbenega dogovora o usklajenem zagotavljanju sredstev za skupne in splošne potrebe v kra- jevnih skupnostih omenjenih občin, pregledali pa bodo tudi delo v preteklem mandatu. Izvolili bodo tudi predsednika in namestnika predsednika sveta skupnosti. Sedež te medobčinske organizacije bo v naslednjem mandatu v občini Lenart, za omenjeni funkciji pa sla predlagana Božo Tuš. predsednik skupščine občine Lenart in Edo Zorko. predsednik izvršnega sveta te občine. N. Dobljekar PRIPRAVE NA VOLITVE V ORMOŠKI OBČINI Naloge potekajo po programu v ormoški občini ugotavljajo, da potekajo priprave na volitve skladno s sprejetimi aktivnostmi, ki so natančno opredeljene. Za prvo tromesečje so načrtovali in tudi sprejeli program političnih aktivnosti v pripravah in izvedbi volitev 1982. Volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL je v tem obdobju sprejela program dela in poslovnik o delu volilne komisije. Ob tem pa je pripravila tudi podrobne načrte aktivnosti za krajevne konferen- ce socialistične zveze in osnovne organizacije sindikatov. V prvi številki volilnega biltena, ki so ga izdali prvega junija, so opredeljene aktivnosti v pripravah na volitve, oziroma staliSča sveta za družbenopolitični sistem in naloge osnovnih organizacij sindikata v TOZD, delovnih skupnostih in krajevnih konferenc SZDL. Analiza dosedanjega delovanja delegatskega sistema je dala določene usmeritve v pripravah na nove volitve. Tako so med ostalim ugotovili, da so nekatere delegacije bile preširoke. Izdelali so predlog, da sicer skupSčine in zbori ostanejo številčno nespremenjeni, da pa v okviru delegacij pride do določenih korektiv. Dogovor je bil, da se številčno zmanjšajo delegacije za DPS s tem, da bi od prejSnjih 23 članov delegacije, sedaj imeli v KS in DO od 7 do 11 članov delegacije. Opredelili pa so že tudi število delegatskih mest v zboru združenega dela in sicer bi imeli do 200 zaposlenih 1 delegat- sko mesto, nad 200 zaposlenih 2 delegatski mesti in nad 5(X) zaposlenih 3 delegatska mesta. Zbor združenega dela se ne povečuje, le notranja razporeditev delegatskih mest je delno spremenjena. Zbor krajevnih skupnosti ostaja številčno nespremenjen; vse krajevne skupnosti imajo enako število delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti. Družbenopo- litičen zbor ostane prav tako nespremenjen; v njem 20 delegatskih mest, od tega jih ima SZDL (vključno z zvezo rezervnih vojaških starešin) 6, zveza komunistov 5, zveza sindikatov 5, ZSMS 2 in zveza borcev 2 delegata. V krajevnih skupnostih se za področje samoupravnih interesnih skupnosti volijo posebne delegacije, za vsako interesno skupnost posebna delegacija. V organizacijah združenega dela je pri 30 zaposlenih celotna skupnost delegacija, katere člani se po svojem interesu povezujejo v konferenco. Od 30 do 50 zaposlenih bo volilo dve združeni delegaciji, nad 100 zaposlenih pa praviloma voli posebne delegacije. Številčnost delegacij v krajevni skupnosti je med 5 in 9 delegatov in v organizacijah združenega dela med 5 in 7 delegatov. Po programu aktivnosti priprav na volitve, v tem trenutku sestavljajo prvo poročilo za republiško volilno komisijo. Na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL Ormož in občinskega sveta ZSS so ocenili, da so naloge po programu izpolnjene, da pa je nekaj zastojev pri sestavi poročil. Za tretje tromesečje bo volilna komisija v skladu s sprejetimi aktivnostmi, pripravila pregled popisnic predlaganih možnih kandidatov za družbene funkcije na nivoju občine, regije in republike, izdala drugo številko biltena in druge naloge iz programa. ZMDA SLOVENSKE GORICE 81 Uspela udarniška akcija v soboto 13. junija je bilo na delovišču Zvezne MDA Slovenske gorice 81 izredno živahno. Brigadirjem prve izmene so se na trasi Desenci— Ločič priključili še člani kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone iz Ptuja — teh je bilo 40 ter brigada iz KS Olga Meglic v Ptuju — v njej je bilo 30 mladincev; Na udarniški akciji so skupaj nadaljevali z izkopom jarka za vodovod, po katerem bo čez mesec dni že stekla pitna \oda. Brigadirje treh generacij je hrabrila pesem, pa vzkliki in seveda lep«, skorajda prevroče vreme. Na udarniški akciji so sodelovali tudi člani štaba in skupščine letošnje akcije s Savom Kozjakom na čelu. Delovni učinek je bil tega dne prav gotovo več kot zadovoljiv. Popoldne so se vsi udeleženci akcije pomerili med seboj v dveh športnih disciplinah, zvečer pa je bilo v brigadirskem domu še tovariško srečanje. Udar- niška akcija je v celoti uspela. M. Ozmec HO—RUK, HURA! Kot pred leti s krampom v roki in nasmehom na obrazu. V ospredju levo Franc Žinko, komandant brigadirjev veteranov in desno Feliks Bagar, predsednik kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone. ČAKOVEC Jubilejni bilten in bilten Čakovec 81 v okviru koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske in njegovega odbora za dokumentacijo in obve- Sianje, so se pretekli četrtek v Cakovcu dogovorili za izdelavo dveh bilte- nov, posvečenih 20-tim srečanjem bratstva in prijatejstva sodelujočih ob- Sn. V biltenu Čakovec 81 bodo zabeležene vse prireditve in druge manife- stacije v okviru bratskega sodelovanja. Jubilejni bilten bo izšel 16. septembra, ko bo svečano obeležena 20- letnica srečanj bratstva in prijateljstva. Bilten bo rosfl naslov: 20 let sre- iSanj bratstva in prijateljstva; za bilten, ki bo izšel ob 20-tih srečanjih pa bo izdan z naslovom: 20. srečanja — Čakovec 81. V jubilejnem biltenu bo zbrana vsa dokumentacija dosedanjega sodelovanja bratskih občin. Odbor za dokumentacijo in obveščanje je zasedal v delovni organizaci- ji Cateks, kjer so jih prisrčno sprejeli. Ob tej priložnosti se je tudi sezna- mi z kulturnim življenjem v tej tekstilni organizaciji, ki zaposluje okrog ^5 odstotkov žensk in ki bo letos ustvaril 1 milijardo 100 milijonov dinarjev skupnega prihodka. Čateks je tudi prva organizacija v Jugoslavi- A ki je pričela s proizvodnjo politeksa in tako nadomestila surovine iz "^oza. Prek milijon politeksa Čateks letno tudi izvozi in sker v OB PRIPRAVAH NA VOLITVE 1982 Dosledno izpeljati številne naloge Svet za družbenopolitični sistem P^' predsedstvu občinske konfe- rence SZDL Ptuj je podrobneje "'■"avnaval naloge ob pripravah na molitve v letu 1982 in nakazal vr- ° nalog, ki jih je treba izpeljati v pripravah na volitve. Stališča, ki je na zadnji seji potrdilo tudi predsedstvo OK SZDL, so posre- ovana vsem krajevnim konferen- ^^"^ SZDL, obsegajo pa sledeče politična in samoupravna aktiv- ^°st v pripravah na volitve mora "logočiti celovito uresničevanje j!*^'c in obveznosti delovnega (jP^.el^a in občana kot nosilca poli- «iih in kadrovskih priprav na vo- J^- Do skupščinskih volitev leta °2 je za uresničevanje teh smo- , ^ Potrebno izpeljati naslednje •^^'^nosti: t^g^^^aga pripravam in usmeri- za volitve 1982 je ocena do- (j^l^jcga dela delegacij in članov egacij v temeljnih samouprav- nih skupnosti. Ocena dela skupščin DPS in SIS. njihovih izvršnih oi gahov ter nosilcev posameznih funkcij. Oceno delovanja dela si- stema je potrebno opraviti na vseh področjih delegatskega odločanja. Na podlagi ocen in ugotovitev delovanja delegatskega sistema in delegatskega odločanja je potreb- no pripraviti predloge sprememb in dopolnitev obstoječih samo- upravnih aktov (statut, pravilnik, odlok) v skladu z amandmaji, ki spreminjajo vsebino zakonodaje in dosedanjo prak-so. Samoupravni akti morajo biti vsebinsko pripravljeni tako, da bo v praksi mogoče realizirati načela kadrovske politike, ki mora pri- spevati k poglabljanju kolektivne- ga dela in odgovornosti. V pripravah na volitve moramo v celoti uveljaviti naček) rotacije in reelekcije. Zato je potrebno v dele- gacijah upoštevati načelo omejitve ponovne izvolitve v isto delegacijo, nihče ne more opravljati funkcij v isti delegaciji več kot dvakrat zaporedoma, pri nosilcih posamez- nih družbenih funkcij pa je treba upošteati določilo ustavnih spre- memb. V postopku priprav na volitve je potrebno uveljaviti načelo prepre- čevanja ,,kopičenja" funkcij, pri posameznikih in preprečiti pojave prehajanja od ene funkcije na dru- go na isti ravni. Uveljavitev teh načel zahteva oblikovanje posebnih delegacij povsod tam kjer so za to dani po- goji; združene delegacije se naj obhkujejo le izjemoma za sorodne dejavnosti, pri čemer bi splošne delegacije odpadle. Števila konferenc delegacij kot obliko in metode dela delegatskega odločanja ne bi povečevali. Zlasti ni primerno oblikovanje konferenc delegacij krajevnih skupnosti. Poseben položaj v oblikovanju delegacij imajo delavci v disloci- narnih obratih in manjših delovnih skupnostih. Primemo bi bilo obb- kovati s samoupravnim sporazu- mom skupne delegacije takšnih de- lovnih skupnosti. Kmetje koop)eranti bi se naj po- vezali vdelegacijo v tistih TOK, kjer ustvarjajo pretežni del dohod- ka. SIS morajo prav tako opraviti oceno delovanja delegatskega si- stema in na osnovi tega predlagati usmeritve nadaljnjega oblikovanja delegacij, konferenc delegacij in skupščin. Priprave na vohtve zahtevajo ustrezno informativno propagan- dno dejavnost. Dejavnost Tednika in radia je že vključena v te pripra- ve in ustrezno redakcijsko organi- zirana. Svet za DPS pn predsedstvu OK SZDL in komisija za volitve bosta v predvolilnih aktivnostih po- skrbea za usposabljanje vseh sre- din, katerih naloge so neposredne priprave na volitve. VESTI IZ0RM02A Priprave na vlak bratstva \ in enotnosti z aktivnostmi prr pripravah na letošnji vlak bratstva in enotnosti so ; v ormoški občini pričeli že zgodaj spomladi. Koordinacijski odbor za I pripravo vlaka je sprejel akcijski program, v katerem so rokovno^ opredelili naloge in izvedbo le-leh. Pozive za udeležbo so poslali vsem • nekdanjim izseljencem, trenutno pa razpolagajo s 42 prijavami. Kot je povedal Martin Kramar, sekretar OK SZDL Ormož, bodo ormoških iz.seljenci obiskali predvsem Čačak in Vrnjačko banjo. MG 1 \ V Velenju tradicionalno { srečanje žensk v okviru tradicionalnega sodelovanja pobratenih občin Vrnjačke : Banje. Pucareva. Velenja in Ormoža, je bilo v prejšnjem tednu v Velenju j srečanje žensk omenjenih občin, v okviru katerega so pripravile tudi j ra/govore na temo ženska-samoupravljalka v krajevni skupnosti. Na | letošnjem srečanju so sodelovale tudi ženske iz Splita in Subotice ter - predstavnice slovenskih žena iz Celovca. ] Med bivanjem \ Velenju so obiskale tudi tovarno Gorenje in ; krajevno skupnt)st Konovo. kjer so si ogledale nekaj kmetij in se po- ■ govarjalc s lamka)šnjinii ženami. ; Drugo leto ho srečanje žensk v Ornn)žu. MG j V kmetijsko šolo le nekaj učencev Na podlagi ankete o izbiri poklica, ki so jo izvedli v zaključnih ! ra/redih osni)vnih šo\ v t)rmt)ški občim, so ugotovilj.da bo v šolskem letu ; 1980/81 zaključilo osnov no šolanje 282 učencev. Čeprav je kmetijstvo v i družbenem proizvtniu občine zasH)pano z okrog 40 odstotki, pa so se le' 4 učenci t)dločili. da ostanejo na kmetiji. Lc 19 pa jih bo nadaljevalo] šolanje v kmetijski šoli. MG i 4 ~ DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 18. junij 1981 TEDNIH OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE 0RM02 Dopolnitev in usklaje- vanje plana zaposlovanja Včeraj, 17. junija se je v Ormožu sestala na 15. seji skupSčina občinske skupnosti za zaposlovanje Ormož in obravnavala kar 14 točk dnevnega reda. Med temi velja posebej omeniti dopolnitev in usklajevanje plana zaposlovanja občinske skupnosti za zaposlovanje Ormož za ieto ivsi, obravnavo in sprejem osnutka nove samoupravne organiziranosti skupnosti za zaposlovanje v SRS, analizo uresnitevanja politike zaposlovanja v letu 1980 z začasno oceno gibanj v letošnjem letu, oceno uresničevanja štipendiranja, uresničevanje in izvajanje sklepov in priporočil skupščine SRS, ki zadevajo vračanje naših delavcev z začasnega dela v tujini in še vrsto drugih sprotnih nalog. Na podlagi resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ormož v letu 1981, je bil koncem lanskega leta izdelan tudi plan zaposlovanja za leto 1981. Osnutek je bil poslan vsem delovnim organizacijam in skupnostim v občini z navodili za prijavo letnih planov potreb po kadrih. Ocenjujejo, da je bil ugoden odziv, saj so s popisom zajeli delovne organizacije, kjer je 3.176 zaposlenih ali 98 odstotkov vseh zaposlenih v občini, prav tako je ustrezna tudi usklajenost planov. Tako so načrtovali v OZD povečanje števila zaposlenih v letošnjem letu za 145 oseb, v občinski resoluciji pa je načrtovana rast za 150 oseb. Največjo rast zaposlenosti načrtujejo v OZD s področja stanovanjsko komunalne dejavnosti, gradbeništva, gostinstva in turizma. Ocenjujejo, da bo v letošnjem letu povpraševalo po delu okrog 750 ljudi, tu je upoštevan priliv iz vseh vrst Sol, iz rezerv v kmetijstvu in osebe, ki so iskale zaposlitev že v letu 1980, v manjSi meri pa so upoštevani delavci, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini. Skupno potrebo po delavcih v občini pa načrtujejo na okoli 200 delavcev, kar pomeni, da bo presežek števila delavcev za okoli 550, vendar je treba uj)oštevati zaposlitvena gibanja in migracijo med občinami, tako da bo teh delavcev dejansko precej manj. V gradivu so nakazane tudi ugotovitve in predlogi, ki jih na kratko povzemamo. Čeprav ugotavljajo, da je pri načrtovanju letnih potreb po kadrih v letošnjem letu napravljen precejSenj kakovosten premik v primerjavi s prejšnjimi leti, je vendar očitno, da poteka planiranje Se precej neusklajeno. Temeljni vzrok za to je prav gotovo v nepovezanosti kadrovskega planiranja z razvojnimi plani OZN, neupoštevanje resolucijskih usmeritev, neustrezna organiziranost kadrovskih in planskih služb, premalo odgovoren pristop do načrtovanja kadrov in neenotna metodologija za pripravo kadrovskih planov. Glede na precej nižjo načrtovano rast zaposlenosti v letošnjem letu (4,7 %) v primerjavi z lanskim letom (7,9 %) in glede na rast zaposlovanja v prvih treh mesecih letos (zmanjšanje za 2,2 '^'o glede na december 1980) predvidevajo, da se bo v letošnjem letu zaostrilo vprašanje brezposelnosti. Zaradi minimalnega odstopanja načrtovane rasti zaposlovanja v planih OZD (4,6 "fo) in v resoluciji (4,7 %) smatrajo, da usklajevanje planov na tem področju ni potrebno. Za učinkovito usklajevanje planov zaposlovanja, je treba predvsem upoštevati podrobneje razčlenjene prednostne usmeritve v resoluciji. Da bi lahko kar najbolj dosledno uresničevali načrtovano gospodarsko in družbeno racionalno zaposlovanje — so poudarili v ugotovitvah in predlogih — bodo morali vsi nosilci kadrovske politike in zaposlovanja dosledno izvajati ukrepe in aktivnosti začrtane v planih zaposlovanja. — u . OCENA AKCIJE NNNP 81 V ORMOŠKI OBČINI Iz akcije bogatejši za nova spoznanja V ormoški občini ocenj ujejo, da so načrtovane aktivnosti v okviru letošnje akcije NNNP dobro opravili. Po oceni so uspešno iz- polnili zastavljene naloge v okviru treh obdobij priprav na akcijo. Prvo so izvedli v jeseni leta 1980. ko so izpopolnili obrambne na- črte, druga aktivnost je zajela več ti.soč prebivalcev, ki so se udeležili predavanj, namenjenih za utrje- vanje znanj o splošni ljudski ob- rambi in družbeni samoza.ščiti, v okviru katere je posebna pozor- nost veljala pripravam in vklju- čevanju v konkretne aktivnosti akcije NNNP. Tretje obdobje priprav pa je bilo posvečeno iz- vedbi akcije. V ormoški občini so se odločili za predpostavke mir- nodobskega značaja, zaradi več- jih angažiranj v preteklih akcijah vojaškega značaja. V tem jih je vodila praktičnost in možnost uporabe izkušenj za vsakodnevne življenjske potrebe. Šli so v evidentiranje material- nih virov, opuščenih vodnjakov, vodoodtokov. starih čevljarskih delavnic, kmečkih orodij in kmečkih peči in podobno. Evi- dentiranje pa so zaključili 30. maja na sam dan izvedbe akcije. V oceno so zapisali, da so vse sprejete naloge izpolnili in da ni bilo odstopanj od zastavljenih ciljev. Pri vseh aktivnostih so na- leteli na veliko pripravljenost prebivalcev, na razumevanje. Ugotovili so, daje opravljenodelo velikega pomen^za primer, ko bi v resnici prišlo 3o napada, za- sedbe in podobnega.^V celotni občini je v teh akcijah sodelovalo okrog4200obč»nov in okrog 1200 pripadnikov enofcivilne zaščite in gasilskih enot, ki so preverjale svojo pripravljenost. Delovne or- ganizacije so se prav tako vklju- čevale v akcijo in sicer v okviru programov krajevnih skupnosti. Ob sami analizi vaje, ki pa še ni dokončna, so imeli nekaj pripomb glede samega časa vaje, ki ni naj- bolj primeren glede na dela v kmetijstvu. Ob tem so sklenili, da je potrebno vsem. ki se akcije niso udeležili izreči javni opomin na zborih volilcev. Predlagajo pa tudi. da v bodoče ob takih akti- vnostih pripadnikov več ne bi klicali s pozivi, ampak bi jih vpoklicali prek lokalne radijske postaje. Prepričani, da so dosegli tako velik odziv prebivalcev že zaradi samega namena vaje. Ob nekaterih aktivnostih pa so le ugotovili, da določenih naloo. nekod le niso zadovoljivo sir^^ vno pripravili. Velja za pri^g ko je prišlo več ljudi, kot so J' čakovali. To jim nalaga, davU doče bolj opredelijo naloge in ^ nosilce nalog. Na sam dan akcije so izvg,, akcije čiščenja okolja, pn kater, je sodelovalo veliko število n/ bivalcev in tudi okrog 150 vozi]!' nekaterih krajevnih skupnostih gramozirali ceste in tudi uspoJ" bili 18 mostov in brvi. Kramar Martiri, sekretar činske konference SZDL Orn,^, je povedal da je potrebno za ^ vedbo akcije pohvaliti vse kr% vne konference .socialistične zve^ in komiteje, ki so akcije izvajal, Ažuriranje obrambnih načrtovn bo postala stalna naloga ob ien| da bodo vse evidentirane virj vnesli v obrambne načrte. Dokončno analizo letošnje akcije NNNP bodo sestavili septembra in jo tudi izdali v po. sebni brošuri. Martin Kramar Akcija čiščenja okolja je naletela na izreden odziv Prevoz je bil zelo dobro organiziran in izpeljan foto: L. Kotai IZ POROČILA O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA MARIBOR ZA LET01980 PROCES SAMOUPRAVNE PREOBRAZBE Pri ocenjevanju procesa preobrazbe pravosodnih organov v SR Sloveniji, ki se na mariborskem območju kaže v združitvi pristoj- nosti ukinjenega okrožnega in občinskega sodiSča, Se vedno ni moč mimo določenih težav, ki so predvsem kadrovske narave. To pa ni bila ovira za doseganje primerne ravni vsebinske preobrazbe. Če- prav bi bilo moč določene rezultate še izboljšati, izhajajoč iz ustavne preobrazbe pravosodnega sistema, dokumentov ZK in drugih doku- mentov, kar vse je bilo izhodišče in osnova za vzpostavitev enotnega, danaSnji stopnji socialističnega sa- moupravljanja ustreznega pravo- sodnega sistema. Javno tožilstvo je v zvezi s tem poskušalo ohraniti kvaliteto in kvantiteto preventivnega dela iz le- ta 1979, z različnimi oblikami in metodami dela pa se je skuSalo tudi vključiti v sistem družbene samoza- ščite. Tako je javno tožilstvo v letu 1980 spodbudilo ustanovitev posebne strokovne koordinacije organov družbene samozaSčite z namenom, da se izboljša pretok informacij med posameznimi orga- ni, hkrati pa se nakazuje možnost koordiniranja akcije na področju preventivnega in represivnega de- lovanja. V stabilizacijskih prizadevanjih v letu 1980 se je javno tožilstvo poskušalo vključevati z dveh vidi- kov. Prvi je notranji, ko je javno tožilstvo z boljšo organizacijo in iz- rabo delovnega časa skoraj povsem ažuriralo svoje delo, odpravilo zaostanke, prednostno pa je obravnavalo tudi družbeno najbolj nevarne in škodljive pojave. Drugi pa je zunanji vidik, kjer je treba oceniti, da je javno tožilstvo posvečalo posebno pozornost pregonu storilcev tistih kaznivih de- janj in gospodarskih prestopkov, s katerimi so bili kršeni ukrepi ekonomske politike (kršitve zadrža- nih cen, neupravičeno izdajanje kreditov, zamenjava kreditov za gotovino itd.). Več o tem pojavu je govora v drugih poglavjih tega poročila. Specializacija posameznih delav- cev javnega tožilstva, ki so jo začeli uvajati v letu 1979, je v letu 1980 terjala utrjevanja že doseženih rezultatov, moč pa je oceniti, da je tudi v letu 1980 pomembno vplivala na rast kvalitete dela. Posamezna zahtevnejša področja, zlasti področja gospodarskega kriminala. terjajo še dodatno strokovno zna- nje, ki ga je moč doseči le s specializacijo, za kar pa je dve leti prekratko časovno obdobje, da bi se pokazali vidnejši uspehi na po- sameznem področju dela. Pri delu javnega tožilstva je v le- tu 1980 šlo predvsem za utrjevanje tistih metod in oblik dela, ki so bile uvedene s preobrazbo javnega to- žilstva v letu 1979. Notranje izpo- polnjevanje oblik, ki bi omogočale čim večje podružbljanje javnotožil- ske funkcije, je v letu 1980 pokaza- lo dobre rezultate, ki se kažejo tudi v aktivnosti delegatskih skupščin ter v delovnih in drugih sredinah za delo javnega tožilstva. Ta usmeri- tev bo terjala daljSe časovno obdobje, nadaljnjo skrb za rast kvalitete dela in vztrajnost pri razvijanju že začrtanih usmeritev. Poročilo, ki ga je sestavilo temeljno tožilstvo o delu in problemih prego- na obsega 195, vendar se v tem izvlečku omejujemo le na številčne in kakovostne podatke o delu. Nekatere občinske skupš6ne so že sprejele pobudo temeljnega javnega tožilstva, da na svojih zbo- rih ne obravnavajo poročila o delu, ki več ali manj vsebuje številčne podatke o opravljenem delu, tem- več problemsko poročilo o stanju kriminalitete na določenem področju. Za taka poročila pa bi morala priti pobuda tudi iz delegat- skih vrst, ker prav ti vedo, s kakšni- mi problemi se srečujejo v svojih okoljih in v vsakdanjem življenju. To bi pomenilo tudi novo kvaliteto poročanja, mobilizacije vseh sub- jektov družbene samozaščite za od- pravo pogojev in vzrokov, ki po- rajajo kriminal. Obravnava posamezne vrste kaz- nivih dejanj in vzrokov terja tudi celovit pristop tako v kriminološ- kem, sociološkem, psihološkem in v drugih pogledih. Delegatske skupščine bi naj torej obravnavale probleme, s katerimi se srečujejo delovni ljudje takrat, ko se ti po- rajajo, da bo lahko prišlo do nji- hovega zmanjšanja oziroma odpra- ve in to s skupno družbeno akcijo. PREVENTTV NA DEJAVNOST Rezultati pri delu javnega tožil- stva na področju preventivne de- javnosti so pomenili ustrezno spodbudo za nadaljevanje in izbolj- ševanje dela na tem področju tudi v letu 1981. Pri tem so se delavci javnega tožilstva zavedali, da postaja področje preventivne de- javnosti čedalje večjega pomena in v procesu preobrazbe pravosodja enakopravno s področjem kazen- skega pregona in z drugimi poglavitnimi funkcijami javnega tožilstva. Kljub temu, da se je pre- ventivna dejavnost odvijala tudi na druge načine in ne samo s pismeni- mi opozorili ali predlogi za prepre- čevanje družbi nevarnih in škodlji- vih pojavov, je prav, da omenimo za pismene predloge značilen večji obseg, ki lahko že sam po sebi po- trjuje uvodno misel o vse večji ena- kopravnosti preventivnega dela z drugimi dejavnostmi javnega tožil- stva, čeprav bo potrebno tudi v bodoče skrbeti za ustrezno kvalite- tno raven pismenih predlogov in opozoril. V letu 1980 je bilo delov- nim in drugim organizacijam posla- nih 78 pismenih predlogov in opo- zoril, to predstavlja glede na 64 opozoril v letu 1979 povečanje za 22 odstotkov. Glede preventivnega dela je po- trebno v zvezi s splošnimi značil- nostmi te dejavnosti za leto 1980 omeniti še to, da je javno tožilstvo skušalo tudi v tem letu v kar naj- večji meri izkoristiti rezultate, ki jih je doseglo že v letu 1979 na področ- ju specializacije posameznih na- mestnikov. Specializacija se delno kaže v posameznih pismenih opo- zorilih, še bolj pa v vključevanju posameznih delavcev v družbeno delovanje tudi izven tožilstva, kjer naj bi s svojimi izkušnjami iz ka- zeriskopravnega področja aktivno prispevali k doseganju preventivnih učinkov, po drugi strani pa bi tam pridobljene izkušnje lahko upo- rabili pri reševanju konkretnih ka- zenskih zadev. Takšna področja specializacije, ki jih je moč posebej poudariti so: področje narkomanije (vključitev javnotožilskega delavca v koor- dinacijske odbore občinske, republiške in zvezne konference SZDL za boj proti alkohoUzmu in narkomaniji), področje samoupravljanja in delovnih raz- merij (komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu), področje prometa, požarno varnost itd. Kot splošno značilnost preven- tivnega dela v letu 1980 je treba omeniti večje število neformalnih oblik preventivnega dela tako v enoti Maribor kot tudi v enotah v Ptuju in v Slovenj Gradcu. O tem bo več povedanega v zvezi s posameznimi kazenskopravnimi področji, že tu pa je kot primer treba omeniti pobudo za ustanovi- tev posebne strokovne koordina- cije specializiranih organov družbene samozaSčite, ki jo sestav- ljajo javni tožilec TJT, družbeni pravobranilec samoupravljanja, direktor podružnice SDK v Mariboru, član IS SO in načelnik inšpekcijskih služb v Mariboru. Te oblike sodelovanja se uvajajo tudi drugod. Navedene ugotovitve kažejo na vrsto včasih še neizkoriščenih možnosti, ki jih ima javno tožil- stvo v zvezi s preventivnim delom, lahko pa kažejo tudi na možnosti za razširitev metod in oblik dela, v katerih se javni tožilec ne pojavlja v vlogi državnega organa, ki deluje s sredstvi prisile, ampak v vlogi angažiranega družbenopolitičnega delavca, ki z demokratičnimi metodami, na podlagi enakih inte- resov, skuša prispevati k odprav- ljanju vzrokov ki pogojujejo knminalno dejavnost. Opravljanje preventivne funkcije pri temeljnih javnih tožilstvih se ne pojavlja samo kot organizacijsko tehručno aii kadrovsko vprašanje, temveč tudi kot vsebinsko idejno politično vprašanje. KADROVSKA ZASEDBA IN OBSEG DELA Z reorganizacijo javnega tožilst- va je temeljno javno tožilstvo prevzelo vse pristojnosti bivšega okrožnega in občinskega javnega tožilstva. Republiški javni tožilec je postavil sistemizacijo, ki ni pre- segla okvira prejšnjih. Tako je v letu 1980 sistemiziranih 27, zasede- nih pa 22 delovnih mest, kar kaže, da se kadrovsko ni povečalo, ko- nec leta 1980 pa je bila le 81 ods- totna kadrovska zasedenost. Da bi temeljno javno tožilstvo moglo uresni6ti svojo funkcijo, bo treba zagotoviti potrebna sredstva in kadre za zasedbo vseh delovnih mest namestnikov. V letu 1980 je znašalo število ovadenih oseb skupno 4.560 ali 2,68 odstotka več kot v letu 1979, od tega v enoti Maribor 3.132 oseb ali 10 več, v enoti Ptuj 807, enako kot leta 1979 in v enoti Slovenj Gradec 621 ali 109 oseb več kotl^ ta 1979. V letu 1980 je poraslo Šte- vilo polnoletnih znanih storilcev a 2,68 odstotka, kar pomeni nez- naten porast. Polnoletnih storilcev kaznivih dejanj je bilo skupno ovadeno 4.560 oseb, od tega je bilo 951 ovadb zavrženih, v 352 primerih so bili odstopi od pregona, obtoženih pa je bilo 2.709 oseb za 3.132 kaznivih dejanj, obsojeno je bilo 2.638 oseb, pritožbe javnih tožili- tev v 238 primerih, nerešenih ovadb na javnem tožilstvu 181. V primerjavi z letom 1979 ni bistve- nih odstopanj. Mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je bilo v letu 1980 ovadenih skuipno 525, od tega 41 zavrženi ovadbe, zahteve za prip. postopek 553, obtožbe s predlogi za vzgojnf ukrepe v 321 primerih, izrečen ukrepi in kazni 239, v pripr. pos^ topku 47 in prav toliko tudi vloi* ni h obtožb, v postopku ob konci leta pa ni bilo nobenega primera. Gospodarski prestopki: v let' 1980 je bilo 313 ovadb, to je 48 ve< kot v letu 1979, zavrženih ovadb je bilo 60, obtoženo v 265 primeri' ali 106 več kot v letu 1979, od tega pravne osebe 265, odgovorne os« be 454 ali 247 več kot leta 1979 Izrečene sodbe (obsodilne) 195 * 16 manj kot leta 1979, pritoft> javnega tožilstva so bile v 32 pf merih, ob koncu leta pa je bilo!« primerov nerešenih na javnem " žilstvai. K temu Se naslednji k' mentar: , Število prejetih ovadb s poC ročja celotnega gospodarskega minala je še vedno v porastu. Tet denco upadanja pa kažejo osi* kazniva dejanja. Ostotek zavri' nih ovadb je v letu 1980 ostalo povprečju zadnjih dveh let. ^ skupnega števila prijavljenih os< je bilo v letu 1978 obtožen' 73,99 «^0, v letu 1979 63,67 <^t letu 1980 59.41 Upad je znat« in zaskrbljujoč, pripisati pa g* zgolj neopravljenim preiskavam preiskovalnim dejanjem, ki sc leta v leto večajo, le neznatno f vpliva tudi višji odstotek zavrž^i in odstopov od pregonov. O konicranin poCatkih ' območje občin Ptuj in Ormož ^ mo poročali prihodnjič. J Pripravi^ OBČINA ORMOŽ POPRAVKI V NAČRTOVANJU DRUŽBENEGA PROIZVODA v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ormož v letu 1981 so načrtovali 36,6 odstotno nominalno rast družbenega proizvoda. Pri tem jc bila upoštevana tudi Tovarna sladkorja, ki pa ni bila konstituirana (ustanovljena) s 1. januarjem kot je bilo predvideno, temveč bo predvidoma šele s 1. julijem 1981. Zaradi tega bo izpadel del načrtovanega družbenega proizvoda. Poleg Tovarne sladkorja pa je problematično še IGP ,.Ograd" DE Opekama, ki bo zadnje tri mesece obratovala le poskusno. Zaradi tega je bilo treba napraviti popravek pianirane rasti družbenega proizvoda. Tako bo treba načrtovani družbeni proizvod v občini zmanjšati za 119,778.000 din v družbenem sektorju ali za 16,7 odstotka. To bo imelo za posledico, da stopnja rasti zaposlenoti ne bo 4,7 % kot je bilo načrtovano v resoluciji, temveč le 2 odstotna. Dočrm sredstva za skupno porabo v letu 1981 rastejo glede na lansko leto za 21,8 "^o, kar je v skladu z opredeljeno politiko v planskih dokumentih, kjer je zapisano, da naj skupna poraba zaostaja za rastjo družbenega proizvoda za 10 odstotkov. Tudi po nakazamh popravkih, bo načrtovana rast družbenega proizvoda v občini Ormož v letošnjem letu znašala 124,3 odstotka. — u — 18. junij 1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 SOCIALNI POLITIKI VSE VEG POZORNOSTI POGOVOR S SILVO GORJUP Ptojsk' komunisti so sejo konfe- * ZK v preteklem tednu name- ^f^cd dTiigim tudi uresničevanju 10« v***' subjektivnih sil, posebej i^l^niunistov, na področju social- ^ politike. Za sejo so pripravili ob- ^'^^ s podatki okrepljeno gradi- Id opozarja na precjjSnje soci- razlike, ki so Se danes prisotne, velikemu prizadevanju, da bi I^Aolikor se da zmnajSali. Seveda ^ tem moremo reči, da ^rizadevanja niso rodila sadov — Lsproino. Prav na tem izredno ob- Sjtljivem področju so Številne akci- V delovnih in življenjskih okoljih Jijtavile trden temelj za nadaljnji ^peSen gospodarski in socialni raz- "sijva Gorjup, vodja skupine za pripravo gradiva. Je na seji občin- L konference ZK podala tudi ne- uvodnih misli, ki so Se dopol- gjle pripravljeno gradivo. V pogo- voru za Tednik Je o socialni politiki dejala: ^,Resolucija 8. kongresa ZK Slo- venije opredeljuje idejnopolitična izhodišča za uveljavljanje socialne politike. Ta izhaja iz družbeno- flconomskega položaja delovnih ljudi, ki morajo zagotoviti socialno varnost na podlagi rezultatov dela ter delitve dohodka in osebnega do- hodka, kakor tudi uveljavljanja socialistične solidarnosti in zagotavljanja socialne varnosti vseh delavcev m občanov. V tem času smo ob danih pogojih gospodarjenja in družbenih okoli- SJinah doseli v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji in v naSi občini velik napredek tudi na posameznih pod- ročjih socialne politike in socialne varnosti. Bistveno so se spremenile socialne strukture prebivalcev, za- gotovljena je pravzaprav polna za- poslenost, čeprav tega ne moremo trditi za vse kraje — tudi za naSo občino ne. Z usmerjeno stanovanj- sko izgradnjo smo dosegli, da je stanovanj v Sloveniji več kot gospodinjstev. V sistem socialne varnosti je zajeto celotno prebivalstvo. Uživamo tudi soraz- merno visoko raven socialnih pra- vic in storitev družbenih dejavno- sti. Ker pa doseženi uspehi le s teža- vo kljubujejo vse bolj zaostenim socialnim razmeram, se vse bolj so- očamo z dejstvi, ki zavirajo razvoj socialne politike." Kako bi lahko to utemeljili? ,,Z izdatki za socialno varnost, oziroma za zadovoljevanje skupnih potreb, prehitevamo skupni priho- dek in pospeSujemo inflacijske to- kove. Visoka stopnja inflacije nam v zadnjem času znižuje učinske socialne politike in ogroža osnovno življenjsko raven precejšnjega dela ljudi. Razširjen je tudi pojav slabe- ga odnosa do dela in tudi pojav pri- laščanja dohodka, ki ni utemeljen z rezultati dela. Prav tako ukrepov socialne politike ne izpolnjujemo dovolj selektivno. Tc povzroča, da nekatere družine komaj krijejo svoje eksistenčne potrebe, druge pa zopet uživajo sociahie ugodnosti, do katerih glede na svoj materialni položaj ne bi smele biti upravičene. Zagotovo lahko trdimo, da so nekatere socialne pravice, ki zago- tavljajo socialno varnost delavcem in občanom z nižjimi dohodki, za- radi neusklajenih kriterijev po po- sameznih interesnih področjih pri- šle do take stopnje, da destimula- tivno vplivajo na delavca, ki si je iz- računal, da se dejansko ne izplača več delati, ker nekateri socialni korektivi več prinesejo kot več dela. To pa povzroča upravičeno kritiko med ljudmi. Zavedati se moramo, da je delitev po delu in re- zuhatih dela edina stvarna podlaga za povečanje osebnega in družbene- ga standarda delavcev ter za krepi- tev njihove socialne varnosti. Le ta lahko vzf>odbuja delavca k razvija- nju, uveljavljanju in krepitvi samo- upravnih odnosov ter s tem k ustvarjanju pogojev za opdravlja- nje vzrokov socialnega razlikova- nja. Socialni korektivi torej po svo- jem obsegu in načinu uporabe ne smejo delovati tako, da bi krnili učinkovitost delitve po delu in s tem slabili interes delavcev da bi dobro delali. Socialne varnosti ni mogoče opredeljevati mimo zdru- ženega dela. Zato se moramo še po- sebej komunisti zavzemati za ust- varjanje takega položaja delavca, da bodo ti v celoti seznanjeni s pro- blemi socialne varnosti in v skladu z ustvarjenim dohodkom bodo la- hko odločali, komu in kolikšne so- cialne pravice. Za to pa je vsekakor potrebno boljše uveljavljanje dele- gatskega sistema kot doslej. Soci- alna politika mora postati sestavni del združenega dela. Delavec si mo- ra s svojim delom in z učinkovitim gospodarjenjem ter z delitvijo ust- varjenega dohodka ob uveljavlja- nju socialistične solidarnosti sami zagotavljati socialno varnost. Izje- me naj bodo le tisti delavci in ob- čani, ki iz objektivnih vzrokov ne morejo z lastnim delom — pravza- prav na podlagi pravic iz dela — zagotavljati svoje življenjske eksi- stence. Zato je treba zavračati vsa- ke težnje po tem, da bi kdorkoli izven združenega dela prevzemal skrb za področje socialne varnosti ljudi. 2^to naj bodo postopki pri- znavanja kakršnihkoli socialnih korektivov taki, da bo o tem so- odločalo delovno okolje in krajev- na skupnost." Kje pa se najahamo na področju izvajanja socialne politike v pti^ski občini? ,,Pri pripravi in sprejemu plan- skih dokumentov pogrešamo vlogo delavca v temeljni organizaciji kot nosilca spreminjanja družbenoeko- nomskih odnosov in s tem tudi uve- ljavljanja socialne politike v dru- žbenih lastninskih odnosih. Soci- alna politika ni vgrajena v plane te- meljnih organizacij, mapak le v programe interesnih skupnosti. Na področju zaposlovanje ugo- tavljamo, da srednjeročni plani vseh nosilcev planiranja niso med seboj uskajeni, niso celoviti. Ne ka- žejo, koliko bi bilo ob širitvah zmogljivosti potrebnih novih kad- rov in kako jih je treba zagotoviti. Znane so slabosti planiranja kad- rov, njihovega usmerjanja in izo- braževanja. S spemembo izobreže- valnih programov sicer potopoma uresničujemo načelo usmerjanja v poklice, ki jih združeno delo potre- buje. Ne glede na to pa so zaposlit- vene možnosti ptujskega združene- ga, dela omejene. Zato je nujno po- iskati vse možnosti razširitve pro- izvodnih programov, ki bodo hkra- ti zagotavljale večje zaposlovanje naših občanov. V združenem delu je treba preveriti vse zaposlitvene zmogljivosti — odpraviti nadurno in dopolnilno delo, zaposlovanje upokojencev ter delavcev, ki že iz- polnjujejo zakonske pogoje za uDokoiitev. Pri zaposlovanju ne smemo za- nemariti usposabljanja delovnih in- validov, mladine — prizadete v te- lesnem in duševnem razvoju, ki mora najti svoj prostor v družbi. Prepočasi tudi uresničujemo usme- ritve, ki zahtevajo humanizacijo delovnih pogojev, da bi zagotovili delavcu čim boljšo aktivnost pri de- lu. V naši občini narašča število bo- leznin. V prvih štirih mesecih letos smo presegli planirane izgubljene delovne dni zaradi bolezni za 11.700 delovnih dni glede na enako obdobje lani. NarSča število inva- lidskih upokojitev. V naši občini imamo skoraj enako Število starost- nih upokojitev kot invalidskih. Tu- di nesreče pri delu in izven dela so v porastu. Poleg ukrepov, ki jih Je zdravstvena skupnost pripravila za boljšo zdravstveno varstvo obča- nov je gotovo treba poudariti skrb za lastno zdravje, za večjo zdrav- stveno prosvetljenost, za boljšo pre- hrano, in tako dalje. Vse večja sredstva namenjamo v sklad skupne porabe — ne le za prehrano med delom, ampak tudi za uresničitev stanovanjskih vpra- šanj, za oddih in rekreacijo, za kul- turno in Športno dejavnost delav- cev. Z združevanjem sredstev prek interesne skupnosti za stanovanj- sko izgradnjo smo dosegli v pretek- lem srednjeročnem obdobju velike uspehe v gradnji družbenih in za- sebnih stanovanj, saj smo plan pre- segli za 24 odstotkov. Vendar je na tem področju še kup neizkoriščenih možnosti — od aktivnega sodelo- vanja delavca samega pri reSitvi stanovanjskega vprašanja z lastnim prispevkom, pa do postopnega pre- hoda na ekonomske najemnine. Se- daj plačujemo najemnine vsi ena- ko, ne glede na dnižinske dohodke. Subvencije za stanarine prejema v občini le 78 občanov. Družbena sredstva smo usmerjali le za izgrad- njo sosesk v centrih, premalo pa na izvenmestna območja, predvsem v ureditev starega stanovanjskega fonda. Izdelati je treba tudi realnej- še kriterije za izpopolnitev sistema subvencioniranja stanarin in tako zaščititi družine z nizkimi družin- skimi dohodki. Tudi pravica do subvencije ne sme biti odtujena od združenega dela, ki mora dati k te- mu svoje mnenje, prav tako krajev- na skupnost. Na področju družbenega varstva otrok, ki je ena pomembnih kom- ponent samoupravnega in eko- nomskega razvoja, ki omogoča ce- lovit razvoj človekove osebnosti, smo sicer storili veliko. Čeprav združeno delo odvaja precej sred- stev za varstvo otrok, pa z doseže- nim ne moremo biti zadovoljni. §e vedno so močne razlike med otroki pred vstopom v šolo. V ob- čini je zajetiih v vzgojnovarstvene ustanove le 16 odstotkov otrok. Tudi problem celodnevne šole v naši občini zaradi finančnih in prostorskih težav še ni rešen. Na drugi strani pa plačujemo razmeroma velika sredstva za otroške dodatke. Tako prejema denarno pomoč za otroka 3887 občanov od več kot 17.000 zapo- slenih. Med njimi pa je le 898 sa- mohranilcev. Postavlja se vpraša- nje, ali smo dovolj racionalno rav- nali s temi sredstvi. Ali ne kaže več usmerjati v družbeno varstvo ot- rok in manj v denarne pomoči? V sedanjem srednjeročnem obdobju je treba zagotoviti več in cenejše oblike družbenega varstva otrok. Pravica do denarne pomoči mora postati bolj selektivna. Zajemati je treba celovit dohodek na družin- skega člana in ne le osebne dohod- ke. O tem pa lahko odloča le de- lovno okolje, kjer delavec dela ali okolje, kjer delavec živi. Iskati je treba tudi nove rešitve, ki bodo pocenile otroško varstvo v vzgoj- novarstvenih ustanovah ter širiti te zmogljivosti v stanovanjskih so- seskah ali v tovarnah." Kako pa Je s socialno varnostjo občanov? ,,Tu smo v občini dosegli po- membne uspehe, vendar Se vedno ne moremo biti v celoti zadovoljni, ker imamo 10,8 odstotka občanov starih nad 65 let, kar nas uvršča med staro populacijo.. Poseben problem predstavlja oskrba obča- nov v zavodih, saj večina ne more kriti s svojimi dohodki stroškov zavodskega varstva, zato pretežno večino sofinancira skupnost social- nega skrbstva. Ne moremo biti za- dovoljni tudi s sosedsko pomočjo občanov, ki ni zaživela niti v mestu niti na vasi. Veliko občanov in to 674 občanov, prejema družbeno denarno pomoč. Na tem področju je Se veliko neizkoriščenih možnosti za rešitev socialne varnosti starejših obča- nov. Od dosedanjega izvajanja za- kona o obveznosti otrok do star- šev, ki ga skoraj v celoti ne izvaja- mo, do zagotavljanja celovitejšega zdravstenega varstva starejših ob- čanov, nege na domu ter dograje- vanja zmogljivosti v zavodih. Do- movi morajo postati bolj kot do- slej tudi centri za servisno dejav- nost za vsakodnevne potrebe sta- rejših občanov. Vsekakor pa je nujno posvetiti večjo pozornost sosedski pomoči. Pri socialni varnosti kmetov smo v zadnjih letih dosegli pomem- bnejše uspehe, predvsem pri zdravstvenem in pokojninskem varstvu. Ker pa smo občina z veli- kim odstotkom kmečkega prebi- valstva, z doseženim tudi tu ne moremo biti zadovoljni. Sedanja socialna varnost kmetov ne moti- vira mladega kmeta, da bi ostal na zemlji. Invalidsko pokojninsko za- varovanje in zdravstveno varstvo kmetov Se vedno pretežno solidar- no krije združeno delo. Za zagota- vljanje zdravstvene varnosti kme- tov obstajajo Se druge možnosti, ki niso dovolj izkoriščene. Omeniti velja združene kmete kooperante, ki imajo možnost popolnoma ize- načenega zdravstvenega in invalid- sko pokojninskega zavarovanja z delavci. Zato so komunisti v kme- tijskih organizacijah zadolženi in se morajo zavzemati za tako obli- ko združevanja kmetov, ki bo za- gotavljala boljSo socialno varnost kmeta. Na področju zdravstvenega var- stva občanov smo v naSi občini precej storili. Zanj namenjamo 4,66 odstotka družbenega proizvo- da. Število zdravnikov se je v zad- njih letih povečalo — 78 je zdrav- nikov in 33 zobozdravnikov. Na enega zdravnika odpade 609 prebi- valcev občine, razSirili smo tudi zdravstvene zmogljivosti. S fizični- mi kazalci smo lahko zadovoljni, ne pa s kazalci, ki bi odražali kva- liteto dela in storitev. Čeprav daje- mo poudarek osnovni zdravstveni dejavnosti, na drugi strani zaradi širjenja bolnišnične dejavnosti be- ležimo odhajanje zdravstvenega kadra iz osnovne dejavnosti v spe- cialistično in bolnišnično dejav- nost, ki je bilj cenjena in višje vrednotena. Jasno je, da je treba dati več poudarka osnovni zdravstveni de- javnosti, preventivni zdravstveni vzgoji prebivalstva. Več pozornosti je nameniti tudi ambulantam na izven mestnih območjih, jih ustrezno opremiti, pa tudi ka- drovsko okrepiti. Okrepiti je tudi nego na domu, organizirati boljšo službo prve pomoči kot doslej in tako dalje. Vse to bo gotovo vpli- valo na skrajšanje ležalne dobe v bolnišnici, ki jt ena najdražjih ob- lik zdravstvenega varstva. Bolj kot doslej mora zaživeti neposredna svobodna menjava de- la za preventivno zdravstveno var- stvo naše najbolj aktivne populaci- je — delavecev — in zato tudi ta menjava dela med samim združe- nim delom in zdravstvenimi de- lovnimi organizacijami. Poudariti pa moram, da ob uve- ljavljanju socialne varnosti ljudi ne smemo zanemariti aktualnih družbeno ekonomskih razmer. So- cialne varnosti ne moremo izpeljati drugače kot v danih materialnih možnostih." Komunisti so na omenjeni konfe- renci sklenili, da bodo o socialni politiki razpravljali in sprejeli po- leg že danih še nove smernice za razreševanje teh vprašanj v posa- meznih delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Seveda pa morajo v razreševanju teh proble- mov pritegniti vse subjektivne sile in dogovorjene naloge tudi uresni- čevati. N. Dobljekar Silva Goijup Kako je stvarno na področju nezaposlenosti? Po podatkih medobčinske sku- pnosti za zaposlovanje Maribor je bilo v marcu letošnjega leta na območju podravske regije v združenem delu in na področju samostojnega osebnega dela sku- pno 125.233 zaposlenih, kar je za 0,4 odstotka manj kot v decembru 1980. V posameznih občinah je stanje različno, malenkostno zmanjšanje števila zaposlenih je v občinah Lenart, Maribor in Or- mož, v občini Ptuj seje povečalo Število zaposlenih za lodstotek, v občini Slov. Bistrica pa nekaj manj. Med vsemi zaposlenimi v reeiji je bilo 41,8 odstotka žensk (slovensko poprečje je 44 %), v posameznih občinah pa so ti de- leži precej različni: v Mariboru 42 %, v Ormožu in Ptuju 43 %, najnižji je v občini Slov. Bistrica (3/ %) in to kljub temu, da so v zadnjih letih ustvarili nove mo- žnosti zaposlovanja žensk, najvi- šji, tj. 4s % pa je v občini LenarU to Da ie v veliki meri pogojeno z zaposlovanjem žensk v domači občini, doCim se moški zaposlu- jejo več zunaj občine, kar jim je gfede na obveznosti v družini in gospodinjstvu tudi lažje. Rast zaposlenosti v letu 1980 se je gibala v združenem delu od t),8 % v občini Maribor do 7,9 % v občini Ormož. V precej višjih od- stotkih pa se je povečalo število zaposlenih v osebnem delu (od 7,3 do 21,3 odstotka), vendar gre tu za po številu mani delavcev, saj je bilo v lanskem letu skupno 2y06 delavcev zaposleno na področju samostojnega osebnega dela v podravski regiji. Možnost zapo- slovanja se je v lanskem letu od- ražala tudi v gibanju brezposel- nosti, saj je lani poprečno meseč- no iskalo zaposlitev na tem ob- močju 2662 oseb, to je za 1,3 % več kot v letu 1979, v primerjavi s SRS Ka to število pomeni 25 % vseh rezposelnih. Upoštevajoč druž- beni razvoj in gospodarska giba- nja v lanskem letu je v občinskih resolucijah posebej poudarjena nadaljnja družbena aktivnost za produktivnejše in racionalno za- poslovanje na vseh področjih, zlasti še v nematerialni proizvod- nji. Na podlagi načrtovanih gibanj zaposlenosti in ocene potreb po del lavcih lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu še naraščalo število delavcev, ki iščejo zapo- slitev, pri tem se bosta obseg in izobrazbena struktura spremenila v drugem polletju, ko bodo kon- čali šolanje učenci srednjih šol. Ob tem se vse bolj zaostruje proble- matika neusklajenosti med ka- drovskimi potrebami združenega dela in strokovnimi kadri, ki pri- hajajo iz .šol. Povečuje se število nezaposlenih s suficitamimi po- klici, tu in tam pa se pojavljajo primeri nezaposlenosti tudi v po- klicih, ki so nedavnega veljali še za deficitarne. To je pričakovati tudi za naprej, zlasti še. če bodo v organizacijah združenega dela z boljšo organizacijo in pripravo dela bolj zaposlili že zaposlene. Če ocenjujemo problem zapo- -•»lovanja in brezposelnosti s širše- ga vidika, moramo ugotoviti, da kljub nekaterim problemom in malenkostnemu naraščanju šte- vila iskalcev zaposlitve, stanje ni zaskrbljujoče. Kot smo že prej navedli, je bilo v letošnjem aprilu zaposlenih na območju poarav- ske regije 125.233 delavcev. v.seh iskalcev zaposlitve pa je bilo 3055 ali 2,4 odstotke, v SR Sloveniji pa je bilo vseh iskalcev zaposlitve 1,6 odiilotka! Ce te podatke primerjamo s podatki, da le v ZR Nemčiji, eni najrazvitejših med kapitalistični- mi državami, bila lani 3,4 odsto- tna stopnja nezaposlenosti, v Belgiji celo nad jO odstotkov, potem naši podatki res ne morejo biti zaskrbljujoči, saj so normalen pojav, če upoštevamo, da uvelja- vljamo politiko produktivnega in racionalnega zaposlovanja. Veli- ke možnosti zaposlovanja pa imamo še zlasti pri razvoju droo- nega gospodarstva in v pridelo- vanju hrane, saj pogosto prika- zujemo probleme neobdelane zemlje. Gre pri tem zlasti za to, da se bodo nekateri iskalci zaposlit- ve, ki so se izšolali za neproiz- vodne poklice, morali preusmeriti v proizvodno delo. FF 6 - IZ naSih krajev 18. junij 1981 - TEDNIK ZMDA SLOVENSKE GORICE 81 Bogat program interesnih aktivnosti Na letošnji zvezni MDA Slovenske gorice 81 so za brigadirje pripravili izredno bogat program aktivnosti interesnih dejavnosti. V to so se vklju- čili predstavniki ptujske in lenarške kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti Ptuj, AMD Ptuj, klub radioamaterjev, delavske univerze Ptuj, Fotokino klub Ptuj ter občinska organizacija Rdečega križa Ptuj. 2e v ponedeljek, prvi delovni dan so v popoldanskem času pričeli s predavanji iz programa mladinske politične šole Edvarda Kardelja. Bri- gadirjem je na voljo 5 obveznih tem, lahko pa izbirajo med ostalimi tri- najstimi. Brigadirjem je na voljo tudi tečaj iz cestno prometnih predpisov, pa tečaj prve pomoči, fototečaj in tečaj za mlade radioamaterje. Telesnokul- turna skupnost je oripravila bogat program športnih prireditev, brigadirji pa bodo lahko opravili tudi tečaje za amaterske sodnike v košarki in no- gometu, ter tečaj za neplavalce, ki bo potekal v Ptujskih toplicah. Kulturna skupnost iz Ptuja in Lenarta pa je pripravila pester program kulturnih dogodkov, raznih nastopov in gostovanj, redne oglede kino- predstav v Ptuju, razen tega pa se bodo brigadirji lahko vključili v dram- sko, recitatorsko, likovno, pevsko in folklorno sekcijo. Potekal bo tudi novinarski krožek, če bodo brigadirji želeli, pa jim bodo pripravili tečaj slovenskega jezika. V vsaki izmeni bodo imeli brigadirji še udarniški dan, ki ga pripravlja občinska organizacija ZRVS Ptuj, vsako soboto jih bo v kulturnem do- mu v Dornavi zabaval ansambel ptujske garnizije, dnevno bodo izdajali svoje stenčase in občasno biltene posameznih brigad, skratka tudi na po- dročju interesnih dejavnosti se obeta bogato brigadirsko življenje. M. Ozmec Z zaključkom dela na trasi oživijo interesne aktivnosti brigadirjev V ZAGOJIČIH V NEDELJO, 14! JUNIJA Svečana predaja gasilske avtocisterne Ob pri.solnosti ostalih gasilskih društev iz krajevne skupnosti Ciorišnica. predstavnikov občin- ske gasijske zveze Ptuj. družbe- no-političnih organizacij v sku- pnosti in ostalih, je potekala sve- čana predaja gasilske avtoci-Ster- ne. ki sojo domači gasilci nabavili ob pomoči širše družbene sku- pnosti in nekaterih boterjev. Sve- čano predajo avtomobila pa je opravil Mirko Janžekovič. gostil- ničar iz Stojnc. Pridobitev in njen pomen seje izražal skozi vse priložnostne go- vore, ki so jih imeli predstavniki krajevne .skupnosti Gorišnica, gasilskega društva Zagojiči in predstavnika občinske gasilske zveze Ptuj. Kroniko gasilskega društva je na .slovesnosti pKKial Janez Horvat, predsednik, ki je povedal, da je bilo društvo usta- novljeno leta 1937 in da danes šteje 40 članov; v svojih vrstah ima 3 častnice, 2 počastnici. 3 pionir- ske desetine, mladinsko in žensko desetino, ki .se redno udeležuje številnih gasilskih tekmovanj. Vsi člani so izredno prizadevni, zato .so akcije društva vedno nadpo- prečno uspešne; pomembno pa je, da se pri svojih akcijah lesno po- vezujejo z mladimi in upokojenci. Alojz Donaj. predstavnik K S Gorišnica. ki je oila ludi pokro- vitelj predaje avtomobila, je širše spregovoril o vlogi in pomenu gasilstva v sistemu civilne zaščile in o dejavnostih 8 gasilskih dru- štev, kolikor jih je v KS Gorišnica in ki so povezana v gasilski center. Veliko uspehov je društvo za- beležilo v minulih letih razvoja, od opremljenosti do širše uspo- sobitve članov društva. Svečan trenutek predaje avtomobila je izrabil Janko Znidarič. podpred- sednik občinske gasilske zveze Ptuj. kije med člane društva raz- delil vec priznanj. Ciasilsko odli- kovanje lil. stopnje je dobil Janez Horvat, občinsko gasilsko pri- znanje II. stopnje Ivan Caser; v nižjega podčastnika na je napre- doval Stanko Vojsk. Spričevala o opravljenem tečaju iz UKV zvez pa so prejeli: Janez Horvat. Ivan Vojsk in Anton Modlic. Po zaključni slovesnosti, je sle- dil veseli del. na katerem je sode- loval ansambel Toneta Kmetca in Dudek. ki se jc /a to priložnost Cripeljal z kravjo vprego (krave so ile zelo domače in so jih za Du- deka uvozili iz sosednjih Sobe- tincev). Med številnimi obisko- valci je požel izredno navdušenje; stari in mladi so .se prešerno na- smejali ob številnih njegovih ša- lah. MG Ivan Vojsk, poveljnik društva Novo vozilo S slovesnosti foto: L. Kotar SREČANJE BORCEV CANKARJEVE BRIGADE v Mariboru so se prejšnji teden srečali borci 5. SNOUB Ivana Cankarja, ki sedaj živijo in delajo v severovzhodni Sloveniji in so združeni v pododboru te brigade za to območje. Ob obujanju spominov na slavno pot udarne brigade, v kateri je bilo prek 3000 borcev, od teh jih je četrtina darovala svoja življenja in prek 2000 bilo ranjenih, so podelili znake brigade tistim borcem, ki se niso udeležili lanskega srečanja v Kočevju. Borcem je o poti brigade, njenem velikem prispevku v NOB ter zavzetem delu njenih borcev v povojni izgradnji in sedanjem trenutku, ko Cankarjevci še vedno ostajajo Cankarjevci, govoril predsednik mestnega odbora ZZB NOV Maribor Franci Mrcina. 1. kotar SREBRNA PLAKETA Mladinski pihalni orkester glasbene šole Karol Pahor iz Plujajt preteklo soboto sodeloval na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije ki je bilo na Bledu.'V III. težavnostni kategoriji so osvojili srebrne plaketo, kar je za mlade glasbenike velik uspeh. Orkester, ki ga vodi profesor Marjan Rus, je bil ustanovljen pred štirimi leti z namenom, vzgajati mlade glasbenike — pihalce in trobil« — v orkestralni igri. Orkester sestavljajo mladinci in pedagogi glasbene šole. V začetku je orkester igral le v okviru šolske dejavnosti, nastopalje tudi na raznih kulturnih manifestacijah, letos je imel v ptujskem gle- dališču tudi prvi samostojni koncert. Glede na pogoje in možnosti delovanja je dosežena srebrna plaketi res veliko priznanje za njihovo delo, gotovo pa bo prispevala k se vefji volji do dela in nadaljnjega izpopolnjevanja. ^ Dobljekar DUBROVAČKI TRUBADURJI V PTUJU V grajski restavraciji v Ptuju bodo v soboto nastopili Dubrovačk trubadurji. Za prireditev, »grajsko noč« je vse pripravljeno. Organizato; TOZD gostinstvo »Haloški biser« obljublja številna presenečenja in zagotavlja, da bo vse v stilu grajske noči. VOŠMARKOVCI Razstava del mladih ustvarjalcev v OS Markovci veliko skrb posvečajo razvoju interesnih dejavnosti, tako je blizu 500 učencev vključenih v 20 interesnih dejavnosti, kolikor jih na šoli razvijajo. Pregledna razstava, ki so jo organizirali minulo nedeljo in v okviru katere so mladi prikazali uspehe svojih aktivnosti, je naletela med obiskovalci na veliko navdušenje. Razstava je tradicionalna in jo v šoli organizirajo vsako leto ob koncu šolskega leta. Domiselnost, s katero mladi razpolagajo, se izraža v vsakem prikazanem izdelku; da so upodobili del življenja so uporabljali najrazličnejše uporabne materiale: kamen, koruzo, volno in podobno. Skozi celotno razstavo se izraža elika ljubezen do tovariša Tita; le-ta je našla mesto v besedni, likovni in drugi ustvarjalnosti in potrjuje odločenost mladih, da sledijo Titovi poti. Prikaz raz9tav|}ciiib izdelkov starejše skupine Z izdelki se predstavljajo tudi učenci nižjih razredov foto: L. Kotar V občini obstaja tudi KZ Lovrenc v sredstvih javnega obveščanja pogosto slišimo, da v občini Ptuj deluje KZ Ptuj, le malo kdaj se kje sliši o KZ Lovrenc. Novinar, ki se ukvarja in prenaša probleme in napredovanja kmetijstva v sred- stva javnega obveščanja, navadno zamiži, ko sliši kaj o KZ ,,Dravsko polje" Lovrenc in se omejuje samo na KZ Ptuj. Res je, da KZ Ptuj pokriva 92 % vseh površin v občini, KZ Lovrenc pa le 8 "^o. Tudi KZ Lov- renc se vedno ukvarja s kmetij- stvom, saj zadovoljuje in oskrbuje precej potrošnikov z raznimi kmetijskimi pridelki, to je z mle- kom, živino, krompirjem, delno pa tudi s povrtninami. Zato se kmetje na tem področju čutimo manj vredne, čeprav pridelamo na naših površinah precej tržnih viškov, ki jih odprodamo prek KZ. Lani smo kmetje odprodali čez dva milijona litrov mleka in okrog 1000 pitancev. 26. februarja je bil pri KZ Lov- renc redni občni zbor, na katerem nas je bilo prisotnih 184 članov zadruge in predstavnik SZDL Ptuj tovariš Vrečer, ki nas je seznanil s planom občine o povečanju proiz- vodnje različnih kultur. Povdarek je bil na sladkorni pesi. katere kmetje na tem področju ne odklanjamo, vzrok, da ne dose- gamo setvenega plana pa je v tem, da imajo kmetje premalo zemlje. Prepričani smo, da bo tudi ta našla mesto vi našem njivskem kolobar- ju, saj jf že sedaj cena ugodnejša pa tudi tena sladkorju bo morala biti višj^a, ker je trenutno cena sladkorja v primerjavi z drugimi prehraihbenimi artikli dosti prenizka, saj je kilogram sladkorja cenejši kot kilogram kruha, kar pa ni prav. Pri KZ LovreiK je ustanovljen tudi aktiv mladih zadružnikov, ki je zelo delaven. V tem letu imamo zastavljen obširen program dela, ki bo zajemal izobraževalno delo, družbeno politično izobraževa- nje, obdelovali bomo tudi zemlji- šča in posejali sladkorno peso. Zastavljeno imamo nalogo, da obdelamo vsako površino, ki nam bo dana v najem, pa naj bo še tako oddaljena, samo če leži na tej strani reke Drave. Na naših rednih sestankih tudi vedno obravnavamo probleme kmetijstva, posebno pozornost pa namenjamo pred- vsem varovanju zemljišč. Ugotav- ljamo, da zasebniki še kolikor to- liko zavestno pozidujejo obdelo- valno zemljo, ko pa gre tu za večji objekt za katerega rečemo, da je družbenega interesa, so pa kmetje in celo KS nemočni, da bi obva- rovali rodovitno zemljo. Do zemlje se obnašamo tako, kot da je do se- daj čakala samo našo generacijo, da jo bo zabetonirala in izkoristila do zadnjega kotička, ne mislimo pa na to, kaj bomo mi mlajši brez zemlje in pa generacij i je za nami. Naš aktiv je že veliko kritiziral izgradnjo perutninske farme v Starošincah, kjer je sedaj uničenih čez 13 ha dobro obdelovalne in rodovitne zemlje, saj še sedaj med betonom, ki že raste iz rodovitne zemlje je videti ostanke rastlinske proizvodnje. Januarja 1980 smo bili člani aktiva mladih zadružni- kov na seminarju v Ptuju. Po zaključenem predavanju tovariši- ce, ki je član izvršnega sveta pri SO je bilo rečeno naslednje: ,,Mi iz aktiva Lovrenc smo proti zazidavi teh p)ovrSin in predlagamo to lokacij ) nekje v Halozah, kjer zemlja ni ravna in tudi ne tako rodovitna. T^m bi lahko z raznimi stroji uredili površine na katerih bi stala farma v nekaj dnevih. Perut- ninska farma ni kmetijska proizvodnja, to je tovarna v katero je treba vse pripeljati in odpeljati, pripeljejo piščance, krmfla in vse ostalo. Vedno govorimo, da se Haloze sploh ne razvijajo, ne zgradimo pa tam objektov, kjer bi lahko dobili zaposlitev tudi tisti, ki se morejo sedaj voziti 20 ali odo več km da- leč na delo v Kidričevo, Ptuj ali celo v Maribor ali Celje, tu v Starošincah, ki pa je res kmečka vas, bodo sedaj zaposleni tisti, ki so še do sedaj bili kmetje. Ker je farma blizu vasi je tudi nevarnost okužbe z raznimi boleznimi za celotno vas velika." Ko je član aktiva s temi pred- logi končal, je dobil odgovor: ,,Tu je gradnja cenejša, saj tu je že voda, elektrika in vse ostalo, V Halozah pa bi bilo potrebno še to urediti." Mi se strinjamo s tem, saj to je pametna zamisel, bolje je da koris- tijo to komunalno ureditev, katero so si zgradili krajani s svojimi samoprispevki, kot pa da bi to financiral nekdo drug. To je cenej- še za investitorja, ne zavedamo pa se, ali je to cenejše za družbo, saj je vedno večji boj za hrano, ki je pa brez zemlje ne bo mogoče pridelati. Tudi perutninarstvo bi verjetno moralo razmišljati o tem, da bo treba tudi pri nas sejati koruzo, katero sedaj kopujejo v Vojvodini in drugod, in da bi lahko na teh površinah, ki so jih že ta leta pozidali in jih Se namera- vajo pozidati, izkoristili za obde- lavo ne pa pozidavo, saj so tiidi te do sedaj bile obdelane in so dajale kruh več kmetom in tudi drugim. V aktivu smo spet ogorčetii nad tem, da si Perutnina Ptuj spet ure- juje lastništvo več rodovitnih par- cel v KO Sela, ki so sedaj last kmetov, da bi tam zgradili nove objekte. Vprašujemo se, ali pri tem sodelujejo urbanisti, in ali res mora biti zgrajen perutninski objekt samo tam, kjer si to zamisi nekdo od vodstva PP. Naš aktiv ni proti širitvi perut- ninskih objektov in njihove proii vodnje, saj stremimo za tem, da pridelamo čim več hrane, zato P potrebujemo veliko zemlje, i" naša želja je, da na našem obmo- čju ostane rodovitna zemlj' nepozidana, farme pa se naj i^' dijo na nerodovitni zemlji. Povso' slišimo, da ima kmetijstvt prioriteto, to pa se do sedaj izvaj' le na papirju. Vsi težimo za tem da bi na kmetijah ostalo čim v« mladih, ne vemo pa tega, da km' rabi veliko rodovitne in ravii' zemlje, da bo lahko pridelovs hrano za sebe in družbo. Ce ne bomo ohranjali sedanj rodovitne zemlje in če ne bomo z to zemljo, ki je pozidana zahteval da investitorji plačajo prispevelf za spremembo namembnos zemljišča, kar določa zakon, " bomo dosegli proizvodnih plano^ katere že imamo zastavljene. Za realizacijo planov proizvC nje hrane, pa smo precej od^ sni tudi od reprodukcijske« materiala, katerega povs" primanjkuje. Lahko se pohvalil" da na območju naše zadruge, ' katero smo se kmetje soglas" izrekli, da ostane samostojna, 2' februarja, tega problema niman" Vodstvo zadruge je dokazalo, ' jo je sposobno voditi in organij rati, da se zadovoljijo vse potre' po reprodukcijskem materia'' katerega smo si kmetje lahlj nabavili pravočasno. V zadostni' koIi6nah smo si lahko naba^ umetna gnojila in škropiva, ki J potrebujemo za nemotef proizvodnjo. Aktiv MK pri ^ ,,Dravsko polJ' Lovrei fEDNIK -18. junij 1981 NASE KMETIJSTVO - 7 OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO PTUJ Pester program pospeševalnih nalog Sodelavci obdravskega zavoda veterinarstvo in živinorejo v Ptuju pri svojem delu ugotavljajo, Lg so pomanjkljivosti pri delu ivinorejcev, naj bo to v živinorej- ci proizvodnji ali zdravstveni za- Lfi. Namen vsega tega je pove- jati obseg proizvodnje hrane, vsi ijjnireč želimo čim več pridelanega mleka, čimveč govejega in svinj- skega mesa, perutnine, jajc in tako naprej- Obdravski zavod je, kot soizva- jalec programa samoupravne inte- |gsne skupnosti za pospeševanje Icmetijstva v ptujski občini poleg Ptuj predložil za letošnje leto ^elo obsežen program pospeševal- nih akcij oziroma nalog. Zal so sredstva omenjene samoupravne interesne skupnosti preskromna, bi lahko materialno podprla vse te programe, zato bodo namenili sredstva za resnično najpomem- bnejše naloge. Nekateri letošnji programi so nadaljevanje programov iz prej- šnjih let, so pa toliko pomembni, da je potrebno z njihovim izvajan- jem nadaljevati tudi letos. Eden takih programov je siliranje koru- ze, siliranje koruznega zrnja in siliranje poluvele trave. Ob sedanji energetski krizi, ko je nafta čedalje dražja, ko so zelo drage naprave za sušenje koruznega zrnja, je na- jin konzerviranja živinske krme s siliranjem neprimerno ugodnejši. Naši živinorejci morajo zato na vsak način obvladati postopek sili- ranja koruze in skorajda ne bi smelo biti rejca brez uporabe kvalitetne silaže. Tudi siliranje vlažnega koruznega zrnja je nad- vse pripravno in nam daje odlično krmo tako za govedo kot prašiče. Ta način sicer nekateri rejci že uporabljajo, so pa pri tem še ve- like možnosti in seveda tudi nalo- ge pospeševalne službe. Pri izkoriščanju našega travna- tega sveta lahko mirno govorimo o milijardnih rezervah. 30 do 40 odstotkov kmetovalcev še vedno Jaka s spravilom sena do prve polovice junija, medtem ko tisti, ki so travnike intenzivno gnojili, pospravljajo že drugi odkos. Strokovnjaki zavoda delajo poskuse v različnih krajih ptujske občine s tem, ko gnojijo travne površine s precejšnjimi količinami dušika — 200 do 400 kilogramov na hektar, ter ugotavljajo vpliv teh količin mineralnih gnojil na priras- tek, na kvaliteto trave in kasneje poluvele trave (senaže). V leto- šnjem letu so pričeli propagirati pašo na večjih parcelah. Ta način paše je investicijsko mnogo cenejši in organizacijsko enostavnejši, daje pa prav takšne rezultate kot jih ugotavljajo na mnogoStevilčnih Pregonskih parcelah. Ker smo bili letošnje leto priča težavam pri oskrbi z umetnimi gnojili, in ker proizvajalci obljub- ljajo, da bo v prodaji mnogo več sečnine (ureje), delajo poizkuse, kakšni so pravilni odmerki sečnine pri gnojenju travnikov in kako je aožno dosedanja mineralna gno- jila zamenjati z novim, ki ga ljudje Se malo poznajo. Pri selekciji goveda si priza- devajo povečati število telic na območjih Haloz, prvi rezuhati kažejo ugodno stanje, saj so tam vzgojene telice rejci z navdušenjem pokupili. Rejci, ki so se poskusno ukvarjali s specializirano vzrejo te- lic pa so ugotovili da se da s tovrs- tno dejavnostjo tudi na težko dostopnih območjih, kot je primer v Stopercah, doseči dober doho- dek. Pravzaprav so težje dostopna območja Haloz, ki so manj pri- merna za prirejo mleka ali pitanje na težo, idealna za vzrejo plemen- skih telic. število rejcev teUc želijo razširiti in pridobiti tudi rejce na ostalih območjih, saj je interes za plemensko živino z našega obmo- čja izreden. Trenutno bi lahko sklenili dolgoročne f>ogodbe za prihodnjih pet let z nekaterimi delovnimi organizacijami v Bosni in Srbiji. Tudi na območjih, kjer je mogoča mlečna proizvodnja so Se ogromne rezerve, saj bi lahko na primer pridelovalci v Zetalah, Leskovcu in Stopercah (v dolini) preusmerjali kmetije v mlečno proizvodnjo. Ob visoki mlečnosti postane fHJseben problem zdravstveno var- stvo vimena, saj je to zaradi visoke prireje mleka mnogo bolj ob- čutljivo. V zavodu imajo moderno opremljen laboratorij z napra- vami, ki omogočajo pravočasno odkrivanje okvar vimena. S preventivnim zdravstvenim var- stvom so v minulem letu že pričeli, letos pa ga na'daljujejo Se mnogo bolj intenzivno. Pri pitanju želijo doseči oziroma uveljaviti pitanje na večjo težo, zato so pomembni in vzpodbudni podatki ocenjevanja bikov. Na minulem ocenjevanju lisastih bi- kov v osemenjevalnem središču v Ptuju so ugotovili, da imajo vrsto plemenjakov, ki prenašajo na svoje potomce visoko sposobnost priraščanja žive teže. Nekateri rejci to že znajo upoštevati, naloga pospeševalne službe pa je, da bo takih živinorejcev čim več. V prašičereji bodo vzpodbujali speciahzirano vzrejo pujskov, teh namreč na našem tržišču primanj- kuje. Manjša posestva, ki nimajo pogojev za večje število krav, se lahko uspešno preusmerijo v vzre- jo pujskov. V občini je že nekaj kmetij, ki so na tem področju že nekaj let nadvse uspešne. Kmetije z 10, 20 ali v zadnjem času celo s 30 plemenskimi svin- jami dosegajo izredno ugodne finančne rezultate. Pomembno je tudi to, da lahko za vzrejo pujskov uporabljamo skorajda izključno doma pridelano krmo, krmo je potrebno kupiti le za dohranjeva- nje pujskov. Ker je naše zasebno kmetijstvo v zelo dinamičnem razvoju, je velika naloga pospeševalnih služb tudi pomoč pri preurejanju gospodar- skih poslopij za potrebe specializi- rane kmetijske proizvodnje. Ze pri investiciji je namreč potrebno misliti, kako s čim manjšo porabo dela doseči čim boljše uspehe, gradnja pa tudi ne sme biti predra- ga. Danes že imamo kmetovalce, ki se odločajo za gradnjo večjih hlevov, med njimi je na primer kmetovalec, ki je zgradil objekt za 40 glav molznic, gotovo bodo temu sledili še mnogi. Tako veliko Število govedi seveda zahteva intenzivno pridelavo krme, zato je potrebno vzpx)redno uvajati že prej omenjene postopke oziroma na- čine siliranja. O vseh omenjenih stvareh bodo seznanili kmetovalce na predava- njih, ki jih pripravljajo v tej sezoni. V programu njihovih akcij je tudi delo s kmečkimi ženami. V ta namen bodo organizirali kuhar- ski in šiviljski tečaj ter vrsto pre- davanj in ekskurzij za kmečke žene. Prav tako nameravajo orga- nizirati obvezni tečaj (obvezen za živinorejce), o odkrivanju žival- skih kužnih bolezni. Ob letošnji akciji NNNP so take tečaje v nekaterih krajevnih skupnostih že opravili. V njihovem programu ima svoje mesto tudi konjereja, ki nekaj let nazaj doživlja veliko krizo, saj so sodobni kmetijski stroji povsem izpodrinili konja. Zavod je lastnik plemenskih žrebcev, ki so nadpo- prečne kvalitete. Veterinarska služba ugotavlja vzroke jalovosti pri kobilah in zgodnje znake brej os ti in tako pomaga ic temu da je število rojenih žrebet čim večje. Kobila z žrebetom gotovo povrne stroške lastne vzreje, saj so konji danes na tržišču zelo iskani in dra- gi. Na srečo je pri nas fond plemenskih kobil še zadovoljiv in bo mogoče v nekaj letih tudi v konjereji že govoriti o boljši situaciji. To je interes tako kmetij- stva in splošnega ljudskega od- pora, kjer bi odigral konj v resnih razmerah pomembno funkcijo. Vse navedeno so naloge, ki jih bodo poskušali uresničevati delavci obdravskega zavoda v tem in naslednjih letih. Upajo, da jim bo to uspelo kljub nekoliko okrnje- nim sredstvom, ki jim jih je odo- brila SIS za pospeševanje kmetij- stva. JB Tudi vzreja pujskov je dohodkovno zanimiva Sodobni hlevi za prirejo mkka in mesa Foto: I. CianI JULIJA V DORNAVI Priznanja rekorderjem v pridelavi hrane Nekaj let nazaj so v okviru spomladanskega novosadskega kmetijskega sejma podelili najboljSim jugoslovanskim pridelovalcem hrane posebna priznanja. Zadnja leta organizirajo to prireditev po ostalih krajih naše domovine in tako je letos pripadla čast in velika skrb za organizacijo te prireditve kmetijski zadrugi Ptuj. Prireditev bo 11. julija v Dornavi, aktivnosti ob tej priožnosti pa bodo potekale že dan prej in dan pozneje. V petek, 10. julija se bodo sestali novinarji, ki delajo na kmetijskem področju, prišli bodo gotovo iz vseh osrednjih jugoslovanskih novinarskih hiš. Po pogovoru si bodo ogledali nekaj preusmerjenih kmetij in objektov kmetijskega kombinata Ptuj. Naslednjega dne bodo udeleženci obiskali naselje MDB v Dornavi, osrednja prireditev pa bo tega dne ob 10. uri v zadružnem domu v Dornavi. Tu bodo podelili že omenjeno priznanje okoli 60 pridelovalcem hrane iz vse Jugoslavije. Med njimi bosta tudi dva pridelovalca iz naSe občine in sicer kmetovalec Lah iz Pongerc, ki je v lanskem letu oddal 119 tisoč litrov mleka, ter kmetovalec ZupaniC iz Hajdine, ki je proizvedel velike količine govejega in svinjskega mesa. Za prireditev pripravljajo seveda tudi bogat kuhurni program, po prireditvi pa bo predsednik jugoslovanskega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar simbolično odprl melioracijske objekte v PesniSki dolini. Prireditev bo v času, ko poteka spravilo žita in sovpada v tradicionalnim praznikom Kruha in žetve na PolenSaku. To prireditev si bodo ogledali tudi rekorderji v pridelavi hrane in nedvomno bo to zanje veliko doživetje. Seveda si bodo gostje, poleg rekorderjev bodo prisotni tudi najvišji zvezni in republiški strokovnjaki in funkcionarji s področja kmetijstva, ogledali nekaj sodobnih kmetij in osemenjevalni center v Ptuju, z zanimanjem si bodo gotovo ogledali Se vinsko klet in znamenitosti Ptuja, pa morda Se kaj. Gre torej za veliko prireditev, pomembno za vso Jugoslavijo. Prav je, da izkoristimo priložnost in zbranim kmetovalcem-rekorderjem in predstavnikom najvišjih zveznih institucij, ki skrbijo za razvoj kmetijstva in vzpodbujanje pridelave hrane predstavimo naše kmetijstvo in naša prizadevanja na tem področju v kar najlepši luči. JB PRI ŽAMPOVIH V LEVANJCIH SO SE ODLOČILI ZA KMEČKI TURIZEM ,,Razvijali ga bomo v izvirni obliki.. /' v Levanicih številka. 1(L natanrnpip nri družini Žamoa bodo še letos dokončno uredili kmečki turizem. Zampovi so znani kmetovalci; odlo- čitev za kmečki turizem ga je prišla nenadejano. Gospodar družine je o tem povedal:» Na to v družini nismo nikoli računali, vendar ko je sin Janez končal višjo agronomsko šolo v Mariboru in ko so ob neki priložnosti k nam zašli profesorji s te šole, seje v glavi profesorja dr. Polanca porodila misel, da bi pri nas razvili kmečki turizem. Njegov razvoj pa smo prepustili sinu. Potrenne načrte za ureditev so priskrbeli v kmetijskem zavodu Maribor. V ureditvi potrebnega smo že precej daleč. Da ga bomo uredili ni samo naša zasluga, temveč tudi kmetijske zadruge Ptuj in njene hranil- no-kreditne službe, saj smo dobili 200 tisoč dinarjev kredita; veliko pa smo vložili sami in veliko še bomo morali prispevati, da ga bomo v celoti uredili. Po projektu iz leta 1978, so bila samo gradbena dela ocenjena na 380 tisoč dinarjev. Kmetija, ki leži na koncu vasi, bo lahko gostom, željnim domačnosti, izvirnosti, nudila veliko. Zampovi poudarjajo, da bodo kmečki turizem | razvijali v vsej njegovi izvirnosti, da bodo nudili le tisto, kar sami pridelajo, j Oskrbo pa bodo nudili le organiziranim skupinam. j V načrtu imajo še letos urediti tri sobe z okrog devetimi posteljami,' poleg tega pa še lični dnevni prostor. Odločitev za kmečki turizem vi družino prinaša nove naloee. oredvsem je to dodatnp delo za kmečko gospodinjo. Sin Janez jje bil pri tem uspešen in mamo Zampovo privolil v to, da bo v bodoče tudi pripravljala hrano za obiskovalce. Šele na začetku so, zato so jim dobrodošli vsi vtisi ooiskovalcev, želijo, da jih le-ti opozorijo na vse, kar jim ne ugaja, saj bodo ta^o lahko v največji meri zadovoljili vsakogar. Lahko zatrdimo, da so Zampovi uspešni gostitelji, to so povedali dosedanji obiskovalci in lahko jim verjamemo. MG Prijeten jedilni prostor za obiskovalce Mama Zampova želi kar najbolje in po domače postreči gostom foto: I. Ciani ZADRUŽNI SVET O RESOLUCIJI ZA TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV Dve bistveni pripombi Na zadnji seji je zadružni svet pri KZ Ptuj razpravljal med dru- gim tudi o resoluciji za tretji kong- res samupravljalcev Jugoslavije, 'kongres se danes končuje, kljub temu je prav, da zapišemo pri- pombo, ki so jo podali na prip- ■^avljeno resolucijo združeni 'fmetje. Njihova ugotovitev je bila, da je resolucija, vsaj kar se kmetijstva tiče preveč sploSna, premalo ^vezujoča in akcijska. Zajetih je D^nireč premalo zagotovil in ■konkretnih nalog za uresničitev ■^i^rta o pridelavi hrane v srednje- ročnem obdobju 1981—85. Kmetje ?o zato izpostavili vprašanje pogo- jev za Zagotovitev socialne varnosti združenih kmetov in vloge, organi- ^k^ije in financiranja pospeševal- ne službe. '^^enili so, da je smoter zadružnih organizacij na osnovi ^ruževanja dela, sredstev in ^^Ije zagotavljan poleg eko- nomske tudi socialno in družbeno ^arnost. Zemlja je osnova za pri- dobivanja dohodka združenega ^^ta, iz tega izhaja tudi njegova socialna varnost, če seveda daje primerne proizvodne rezultate in dohodek. Danes o tem še ni mogo- če govoriti, saj ne daje takšne proizvodnje in takšnega dohodka da bi bilo mogoče izvajati določilo zakona, ki pravi, da ima združeni kmet pravico do zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu kot delavec v združenem delu. Za to pa mora kmet dosegati najmanj tolikšen dohodek, kot je zakonsko določen najnižji osebni dohodek delavca. Takšen dohodek je mogoče doseči s povečanjem storilnosti in ra- cionalnejšim pridelovanjem na večjih, teritorialno zaokroženih zemljiščih, ali z združevanjem zemlje v družbeni lastnini z delom in sredstvi tistih združenih kmetov, ki jim je glede na Število družin- skih članov potrebno zagotoviti socialno varnost. To je tudi temelj za izpeljavo dohodkovnih odno- sov na realnih temeljih. Za uresničitev teh načrtov je potrebno dobro organizirana, šte- vilčno in kadrovsko sfKJsobna pospeševalna služba. Ta nima le strokovno tehnološke in organiza- cijske vloge, temveč tudi izredno pomembno družbeno poslanstvo pri uvajanju proizvodnih usmeri- tev, uvajanju modernejših tehnologij in racionalnega gospo- darjenja. Tako posega v družbenoekonomske odnose na vasi, v socializacijo vasi, do podružbljanja zasebne kmetijske proizvodnje. Delegacija združenih kmetov je zato kongresu predlagala, da se v dokumente vključi vloga in naloge pospeševalne službe v organiza- cijah združenih kmetov, da se opredeli njena organiziranost in da se trajno zagotovi financiranje po rezultatih dela. jB PRILOŽNOST ZA KMETIJCE v ptujskem centru srednjega usmerjenega izobraževanja bodo v naslednjem šolskem letu izobraževali tudi vkmetijski usmeritvi. Trenutno je v tej usmeritvi, ki postaja za mlade vse bolj zanimiva, saj ji namenjamo v celotni družbi vedno vec pozornosti, prostih še 20 vpisnin mest. Doslej se je prijavilo v prvi letnik kmetijske usmeritve za izobraževanje kme- tijskega tehnika 45 učencev, 25 učencev pa za kmetijca. (;re za izobraževanje v srednjem orosramu. kjer traja šolanie v četrti stopnji tri leta — absolvent dobi naziv kmetijec, v peti stopnji pa traja šolanje štiri leta — absolvent dobi naziv kmetijski tennik. Po zaključnem šolanju na srednji stopnji pa je moč nadaljevati študij na višji oziroma na visoki stopnji. Za to usmeritev je ptujsko združeno delo razpisalo precej kadrovskih štipendij, možnosti za pridobitev štipendije pa so tudi v ostalih občinah podravske regije. Učenci lahko med solanjemprebivajo v ptujskem Domu učencev, ki je v neposredni bližini šole. Je soaobno urejen, pod streho pa lahko sprejme 240 učencev — vse kapacitete še niso zasedene, tako da je še moč dooiti prostor v omenjenem domu. N. Dobljekar 8- IZNASIHKRAJEV 18. junij 1981 - TEDNIK ZANIMrVOST SREDI STAREGA PTUJA Obutev naših dedkov in babic ,,Včasih je bilo drugače", pravi čevljar Ivan Galun iz Prvenc, ki je pred kratkim odprl v Prešernovi ulici v Ptuju svojo čevljarsko delavnico. ,,Včasih smo delali vse na roko, pa je bolje držalo, kot danaSnji, indu- strijsko izdelani čevlji." V tem je prav gotovo veliko resnice, sicer pa ni naš namen razglabljati o tej zadevi. Želeli smo vas opozoriti na zanimi- vost, ki se ponuja v posebni sobi čevljarja Galuna. Ko vstopiš, zadiSi prijetno po usnju in takoj opaziš da nisi v običajni čevljarski delavnici. Desno je čevljarska delovna miza in stolček, na mizi pa je vse polno raznih čevljarskih delovnih pripomočkov. Preprostih, do- ma kovanih, pač takšnih, kot so jih rabili čevljarji pred desetletji. Ob ro- bu mize je svetiljka na olje, stara da sam lastnik ne ve kolikom kolenom je svetila — pa sveti še dandanes. Ob delovni mizi je eden prvih šivalnih strojev, ki ga je treba poganjati Se na roko. Ivan pravi, da mu Se danda- nes dobro služi, ker predere in šiva vsako usnje, med tem, ko ostali stroji niso tako dobri. In potem se obrneš proti steni. Kot, da si se rodil v začetku tega stolet- ja. Čevlji in Skornji, krojeni za naše babice in dedke, bi lahko rekli; še veC saj so nekateri stari čez sto let. Ob čevljih so še stara lesena kopita, po ka- terih so včasih krojili obutev. Takrat ni bilo takšnega usnja, kot je danes. Včasih so delali največ iz svinjskega usnja. Danes ga ni več za dobiti, le redki očuvani primerki na Ivanovih pohcah so nema priča preteklosti. Ko stopiš naprej, zadeneS ob lutko in ko bolje pogledaš, opaziš, da je to oblečen čevljar. Ivan rad pove, da so včasih s takšno opravo hodili če- vljarji od hiše do hiše. V torbi so nosili svojo orodje in ostali včasih pri hiši tudi po več dni. Dokler je bilo kaj za popravljati ali na novo krojiti. Se sedaj dela Ivan najraje podplate s klinčki. To je najbolj sigurno, pra- vi, čeprav je najtežje. Se veliko je stvari, ki vzbujajo pozornost; od stare lanteme, ki visi na motvozu s stropa, do raznih Surcev in sar. Pa kaj bi naštevali, ni daleč do tega lokala v Prešernovi ulici. Stopite tja in si oglejte to zanimivost, ki je mimogrede povedano edina te vrste pri nas. ^ q CevUar Ivan Galun za mizo, ob njem pa razstavljeni predmeti, ki so jih včasih čev^arji s prklom rabili. SLOVENSKA BISTRICA OTROK „VRNI SE ZDRAV" Na pobudo sveta za preventivo in vzgojo v prometu pri skupščini obči- ne Slovenska Bistrica poteka te dni na območju Slovenska Bistrica akcija posv^ena varnosti šolskih in predšolskih otrok tudi v času šolskih počit- nic, ko odhajajo na izlete, letovanja in se na splošno veliko bolj kot v času pouka zadržujejo v okoljih javnih prometnih objektov, kar pralstavlja tu- di veliko večjo nevarnost za prometne nezgode otrok. Akcija poteka pod naslovom ,,Vrni se zdrav". V njej pa bodo posveti- li v času učnih dni, kolikor jih je še ostalo do konca letošnjega šolskega le- ta, posebno pozornost osveščanju vseh učencev v smeri gibanja po javnih prometnicah, vstopanja in izstopanja iz javnih in zasebnih vozil. Prav tako njihovega praktičnega vključevanja v promet s kolesi ali motornimi kolesi. Posebno pozornost pa v tej akciji posvečajo otrokom, ki se bodo na pode- želju srečevali s kmetijsko mehanizacijo. Za to akcijo je organizator, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Slovenska Bistrica izdelal posebni učni pro- gram. V njem imajo posebno mesto opravljanje izpitov za vožnjo s kolesi, predavanja iz prometnih predpisov, predvajanje filmov in diapozitivov in seznanjanje z nevarnostmi s katerimi se lahko šolarji vsakodnevno srečuje- jo pri vključevanju v promet. Pri prometni vzgoji otrok pred odhodom na počitnice opravljajo zelo odgovorno nalogo tudi mentorii za prometno preventivo na vseh osnovnih šolah in Delavska univerza Slovenska Bistrica, sočasno jim bo to tudi spoznanje v koliki meri je bilo uspešno njihovo delo skozi šolsko leto. Viktor Horvat ZG. LOŽNICA S SAMOPRISPEVKOM DO PITNE VODE v Zg. Ložnici na območju občine Slovenska Bistrica so se krajani v nedeljo 6. junija odločali na referendumu za podaljšanje samoprispevka. Sedanji se bo iztekel aprila prihodnje leto. Čeprav so z dosedanjim samo- ■ prispevkom uresničili številne potrebe krajanov, med njimi je predvsem urejanje cest, elektrifikacija in vodovod, pa ugotavljajo, da z dosedanjim samoprispevkom nc hi uspeli uresničiti vseh potreb v kraju in širši okolici. Toje bil tudi vzrok, da so se odločili za referendum o podaljšanju samoprispevka. V nedeljo je tako za samoprispevek glasovalo prek 70 odstotkov kraja- nov. Predvidevajo, da bodo z zbranimi sredstvi novega samoprispevka, ki bo pričel veljati aprila prihodnje leto, zgradili trafo postaji v naseljih Korplje in Kacjek, asfaltirali 4 km cest, uredili več kilometrov kanalizaci- je in oskrbeli družine s pitno vodo. Krajani Zg. Ložnice in naselij ob njej se dobro zavedajo, da samo s ta- ko zbranimi sredstvi ne bodo uspeli uresničiti vseh ciljev, zato so že v se- danjem samoprispevku manjkajoča sredstva nadomeščali s prostovoljnim delom in z drugimi prisjjevki. Odločnost in prizadevnost krajanov za lepši in boljši jutri se je že v dosedanjem obdobju izkazala za odliko, ki bo zagotovilo tudi za uresniči- tev novih nalog. Viktor Horvat, NA IZLETU PO DOMAČI KRAJEVNI SKUPNOSTI PRISLUHNIMO UTRIPU SRCA DOMAČEGA ČLOVEKA Kot smo že lani povedale, smo ivanjkovske žene na svoji seji ob 8. marcu sklenile, da se odbornice vsako leto enkrat sprehodimo po delu območja naše KS. Tokrat smo obiskale vzhodni del in sicer- Mihalovce, Pavlovski vrh in Mali Brebrovnik. Zmenile smo se za soboto 23. maja. Deževalo je. To nas je spra- vilo vse v dobro voljo, kajti ob le- pem vremenu kmečka ženska pač težko gre od doma. Pa tudi obi- skajoči imajo ob slabem vremenu več možnosti, da se obisku lahko posvetijo. Kako prijeten je tak po- menek, če te nič ne priganja. Zbrale smo se v Ivanjkovcih in potem krenile v Mihalovce do na- prednega vinogradnika — stroko- vnjaka Ivana Stampara. To je lepa domačija sredi skrbno negovanih vinogradov. Na domiselno ureje- nem dvorišču prednjači mogočna, 50 let stara ,,sekvoja giganta", ka- tero drevo v naših krajih le redko najdemo. Na pragu nas je pozdra- vila in prijazno povabila v hišo go- spodinja Maca in nam pokazala razne znamenitosti, ki jih premore ta dom. Kljub svojim 81 letom je vedra, zravnana in s ponosom nam je povedala, da tudi vso zelenjavo pridela sama doma, pa čeprav ni- ma niti vrta. Povrtnino sadi v go- ricah. Povsod je bilo videti, da je razgledana in redoljubna gospodi- nja, vsakomur za zgled. Oče Stam- par nas je klical v klet, ki so jo krasili lepi lagvi (veliki sodi) z izvr- stno kapljico. Radodarno nam jo je točil, da smo se prepričale, ,,kakšnega je pridelal." Micika, ,ki je tu zelo domača, pa nam je rezala pdličen domač kruh, ki je bil pečen to jutro. Medtem je tekel prijeten pogovor in Krista je obu- dila spomin na čase, ko je tov. Stampar predaval v Kmetijsko na- daljevalni šoli.pri Svetinjah. Koli- ko koristnega je naučil te znanja željna dekleta in fante. Pozdravile smo se še s sinom, ki je ravno imel opravka pod traktorjem. Sicer pa se razume na vsako fino in prepro- sto delo in je res izdatna pomoč ostarelim staršem. Zadovoljne smo se poslovile in odšle do naše predsednice Marice. Tu nas je sprejela njena mama, ki je pomagala pripraviti kosilo, kajti Marica je bila z nami na pohodu. Kar preveč vsega je ponujala pe- stro pripravljena miza. Najbolj nam je šla v slast odlična obara, ki je resnično delala čast kuharici in je uganila, da nam bo nekaj takega v hladnem deževnem vremenu naj- bolj prijalo. Maričin sinko nam je še razkazal svoj vikend in v njem nameščen DISKO z ustreznimi gla- sbili, zvočniki in žarometi. Mali sestrici pa sta se ponosno vrteli med nami češ, kako lepo in zani- mivo je naše domovanje. Tu se nam je pridružila še bivša šolska upraviteljica pri Svetinjah tov. Lija. Mnogo let je že minulo odkar je odšla iz teh krajev, a nje- no srce še ima vedno korenine v tem milem prleškem svetu in v teh skromnih a veselih ljudeh. Tudi mi jo imamo vsi radi. Tukaj nas je počakala tudi odbornica Marija iz Pavlovskega vrha in nas odvedla na njen dom. Spotoma smo se oglasili na lepo urejeni Vamber- gerjevi kmetiji, kjer nam je prija- zna gospodinja razkazala farmo piščancev. Trenutno jih imajo 7.500 Ta teden gredo v odkup. Lepo je pogledati tako vzorno zdr- ževani in polni hlev, ob njem pa zadovoljno gospodarico! Od tu smo šle po vrhu naprej med njivami, sadovnjaki, vinogra- di in gozdu ter kmalu prišle na Marijino posestvo. Najbolj je po- nosna na svoj skrbno negovani vinograd. Sama živi tukaj in se trudi kar prek svojih moči. Vesela pa je, ko jo kdo obišče in tudi nam se je prilegel počitek v njeni lepi, prostorni kuhinji. Seveda smo mo- rale sesd za polno obloženo mizo. Po dobri jedači nam je zadišal ko- zarček dobrega vinca in kar kmalu so se nam razvezah jeziki in oglasi- la se je sproščena pesem. V takem vzdušju se je raznežila tov. Lija in nam z nekaj prisrčnimi besedami izrazila svoje zadovoljstvo in nav- dušenje, da smo prišle na tako imenitno idejo za tak prijateljski pohod po domači krajevni sku- pnosti. Res nekaj enkratnega po načelu: spKDznavaj svet in domovi- no, tudi tisto v tvoji najožji okoli- ci. Nato se je Lija poslovila, Mari- ja pa je pogledala še k živini potem pa se nam pridružila. Odpravile smo se v Mali Brebro- vnik. Spotoma smo se seznanile z marsikaterim socialnim proble- mom in ugibale, kaj storiti, da bi bilo bolje. Sle smo po slemenu. Na obeh straneh poti sami vinogradi, večinoma družbena last. Na vzpo- rednem grebenu pa so nas veselo pozdravljale prelepe Svetinje s svojo mično cerkvico katere vitki zvonik je blestel v večernem soncu. Pohitele smo in prispele do Strma- novih. Takoj sem se spomnila na tisto pesmico: Oj lepo je pač na dežeh, kjer hišca na samem stoji... Vse je bilo kot v pravljici. Malo a mično. Gospodinja, ki je že dolgo- letna sodelavka Društva prijateljev mladine, nam je — šaleč se — raz- kazala svojo ,,farmo" s 5 kurami, kravico itd. potem pa Sla z nami do Ivanuševih, ki se poleg kmetije pečajo še s kmečkim turizmom. Kot da bi počivala, je položena ta domačija na pobočje pod krasnimi vinogradi. Kamor pogledaš, po- vsod red in snaga in rože. Pod na- puSčem stojita dva traktorja iz hle- va pa se oglaša živina, kajti bliža se čas opravice. Poleg preše so si zgradiU prostorno jedilnico in semkaj so nas prijazno povabili na tople gibanice, ki jih je nalašč za nas spekla snaha Angela. Gospo- dar Vinko nas je oskrbel z vinom, mati Lujzika pa nam je zanimivo razlagala, kako prakticirajo kme- čki turizem. Povdarila je, da nudi- jo gostom samo to, kar pridelajo doma. So že dobro vpeljani in skupine, ki pridejo enkrat k njim, se .vračajo še in še. — Vinko nam je še pokazal po vseh vinorejskih predpisih urejeno vinsko klet, pol- no prelepih polnih sodov. Micika se ni mogla premagati, da ne bi Vinka ,,nahecala", da je potegnil iz polnega lagva in nam natočil imenitnega burgundca. Grdo bi bilo, če bi se ga napile, toda sme- jati pa smo se morale kar naprej. Gospodarja sem vprašala, kako je kaj zadovoljen? Rekel mi je, spravimo skupaj toliko, kot če bi bili 3 v službi. Eden ima dohodek od živine, drugi od vinograda, tre- tji od turizma. Moramo pa biti zelo prizadevni. Zahvalile smo se in nagovorile mater in snaho, da sta šli z nami. Z brega smo že sli- šale vesele zvoke klarineta, na ka- terega je sviral 80 letni Strmanov oče, daleč naokoli priljubljeni go- dec. Slišim Kristo, ki je šla naprej, kako kliče: ,,Erna, hitro hote, tota pesem je namenjena Vam za 70 le- tnico." Res slišim mojo najljubSo pesem iz otroštva: eno rožco lju- bim... Ginjena sem bila zaradi te pozornosti in Sreveda hvaležna. Medtem smo prišle do Strmanovih in gospodinja nam je takoj skuha- la turško s smetano, ki nam je res ,,pasala." Obdarila nas je s cve- tjem iz njenega lepega vrta potem pa nas pospremila v brebrovniško grabo do Filipičevih, kjer nas je že čakala imenitna večerja, ki jo mojstersko pripravil Kristin moj kajti Krista je bila celi dan z najuj na pohodu. Miza se je Sibila d^. brot, da me je skoraj sram pov^ dati, kajti zopet bo se znaSel kdo, ki bo zračunal, kolikokrat smo j^! dle in pile (tako kot lani). Toda Prleki ne bi bili Prleki, če se nc bj držali lepih starih navad, med ka. .terimi je gostoljubnost na prvem mestu. Sonce je že zašlo (popoldne se j« namreč vreme zjasnilo), hočeS nočeš, morale smo se odpraviti do- mov. Marica in Krista sta organi, zirali avtoprevoz, kajti po celodn^ vnem romanju nam je ta zelo prav prišel. Obema šoferjema iskrena hvala za njuno požrtvovalnost. Vračale smo se prek Jeruzalema in Svetinj, kjer smo ob spomeniku padlim borcem NOB obudile spo- min na tiste težke čase, ko je tudi pri nas tekla kri, da je iz nje vzkli- la svoboda. Vesele, da smo Se bolje spoznale našo KS, delo, standard in ure- jenost njenih domačij, pa tudi bol- ne točke, ki jih nikjer ne manjka, smo se razšle z zadovoljnim obču- tkom v srcu — bilo je lepo! Mogoče bo kdo napravil opazko, kaj treba o tem pisati v časopisu. Pa ni tako brez vzroka. Priporo- čam tudi drugim aktivom kmečkih žen&, da nas posnemajo in prepri- čana sem, da jim ne bo žal. Tudi to je izobraževanje in ko prislu- hneš utripu srca domačega člo- veka, ki enako trpi, gara in se v^ seli hkrati, spoznaš, kako zelo smo si in si moramo biti blizu. Jeruzalem v Slovenskih gorkah obdan z vinogradi, gosta in izletnika pa sprejmejo s prisrčnim kmečkim gosto^ubljem Foto:I.Ciani Kratke vesti iz TGA ^ in KS Kidričevo Da bi v TGA »Boris Kidrič« v Kidričevem čimbolje informirali delavce o tekočih dogodkih, so že v nekaterih obratih postavili zvočnike in tako v času malice obve.ščajo delavce o najnovejših dogodkih v delovni organizaciji. 10 KOOS TGA pa je že pred meseci skupaj s sekretarji sklenil, da se morajo vsako delovno soboto sestati vodstvo DPO in predstavniki samoupravnih organov skupaj z glavnim direktorjem TGA, kjer poroča o dogodkih preteklega meseca in sicer o poslovnih _ rezultatih v DO, primerjave na plan. realizacija nalog in opravil pri tekočih investicijah in načrtovanih investicijah, medsebojnih odnosih V DO TGA in SOZD UNIAL. '■ Društvo upokojencev Kidričevo že poznamo po aktivnosti iz pre- jšnjih let. Odkar pa imajo tudi odbor za rekreacijo, ki ga dobro vodi organizator izletov Ivan Repec, izletov ne manjka. Tako so pred neda- vnim obiskali partizanske Dražgoše, že 25. junija 1981 pa imajo v načrtu enodnevni izlet v Krapinske toplice, kar bo dobro vplivalo na starejše, ki niso preveč navdušeni za izlete z dolgimi relacijami, čeprav se tudi takih množično udeležujejo. Čeprav je naveden izlet pred njimi pa že raz- mišljajo o novem izletu in iščejo ustrezno relacijo, znano iz časov NOB. Ko so se krajani KS Kidričevo v lanskem letu z referendumom odločali za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka, je bila v pro^ gramu tudi postavka gradnje pošte v Kidričeverfi. Kot vedno je tudi pri tem bilo takrat nekaj nevernih Tomažev, ki so komentirali samopri- spevek po svoje. Toda program je program in gaje tudi potrebno izvesti. Krajani naselja Kidričevo in tudi potniki z avtobusi so danes že lahko priče zemeljskim delom v neposredni bližini avtobusnega postajališča, kjer delajo gradbeni stroji in že dajejo obrise nove bodoče pošte. Temu se bo pozneje pridružila tudi avtomatska telefonska centrala, ki bo koristno služila svojemu namenu. France Meško'i KUD »Aktiv žena" Radoboj prvič v Ptuju Na občinski proslavi ob Dnevu civilne zaščite v Ptuju, se nam bodo predstavile tudi članice kulturno umetniškega društva »Aktiv žena« Radoboj iz bratske občine Krapina. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij, dejansko pa je nadaljevanje dolgoletne kulturno umetniške dejavnosti, v njem pa sodelujejo mladinke, gospodinje. prosvetne delavke in upokojenke, nekoliko članic pa na tem pod- ročju ljubiteljske kulturne deja- vnosti deluje že vsa leta po osvo- boditvi. Krajevna skupnost Radoboj se nahaja na vzhodnem delu občine Krapina. v kateri živi nad 2.000, prebivalcev, od tega je okrog 400 zaposlenih, prav toliko pa je tudi upokojencev. Nekdaj je to bi' rudarski kraj, z rudniki žvepla in premoga. Gostovanje aktiva žena v obči- ni Ptuj je njihov prispevek sreča- njem bratstva in prijateljstva ob- čin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki se v vseh sredinah prisrčno in (oplo sprejemajo. Skupaj s članicami Aktiva žena iz Radoboja gostuje v Ptuju tudi znani Narodno zabavni ansambel »Bratje Benci« iz bratske občine Krapina, ki bo iz\ajal venček p^' srni s krapinskega festivala kaj- kavskih pesmi in je že večkrat, gostoval v občini Ptuj, na Destr- niku. Ptuju. Vitomarcih in dru- god, fb Žene iz Radoboja na enem od svojih nastopov - 18. junij 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Mlini na veter so pogost pojav v krajih, kjer primanj- kuje tekoče vode s padcem. Pri nas so bili razprostranjeni na področju Slovenskih goric. Haloz in na Dravskem polju. O njihovem nastanku na tem področju obstaja več teorij, gotovo pa je, da se omenjajo že v srednjem veku. Njihov razvoj teče vzporedno z razvojem vodnih mlinov, ki se spet razvijajo tam, kjer je za to možnost. Najstarejši način mletja je tisti na ročne žrmlje. Takšen način je do nedavnega poznala vsaka kmečka hiša. Sčasoma je človek spoznal način izkoriščanja naravnih sil za pogon mlin- skih kamnov, pri čemer ročno silo zamenja moč vetra ali vode. Mlini na veter so različnih velikosti in tip^v, po osnovni konstrukciji pa so si vedno podobni. Mlinske kamne (praza- prav gornji kamen), ki se nahajajo v ohi.šju, preko pogonskih koles na osovini poganja vetrnica. Število lopul vetrnice varira glede na velikost mlina. Hitrost vrtenja, kije odvisna od jakosti vetra, se lahko regulira z obračanjem loput v smeri vetra. Na takšne mline so se mlele vse vrste žitaric razen pšenice, ki sojo nosili v mesto zamenjevat. Mlini na veter kol tudi tisti na vodo so bili nezanesljivi zaradi tega. ker so bili odvisni od vremen- skih pogojev. Vseeno pa so se dolgo obdržali že zaradi tega, ker je bilo kmetu enostavneje in ceneje zmleti določeno količino doma. kot da bi jo nosil mlet drugam. Mlini na veter so začeli propadati v začetku tega stoletja. Za to obstaja več vzrokov. Eden od njih je ta. da so se izboljšale ceste, drugi, da so postali dostopnejši modernejši mlini. Še eden od vzrokov je ta. da seje čutilo v toku prve svetovne vojne pomanjkanje moške delovne sile. tako da mlini propadajo tudi zalo. ker jih nihče ne vzdržuje in ne popravlja. Kol pojav so mlini na veter zelo zanimivi, ker od odražajo delo najbolj praktičnih in najsposobnejših ljudi teh krajev. Njihov razvoj predstavlja vejo samonikle materialne kulture na našem področju. Smiljana Petr-Marčec Mlin na veter, Kokolojnščak (Slovenske gorice), št. fototeke 1235. VMARKOVCIH PRAZNIK MLADOSTI IN PLESA j-opel. neposreden in prisrčen ujl nedeljski nastop pionirskih j,lldornih skupin iz Markovec. rmič na Dravskem polju. Zabo- lec. 0^ f'^''"'-" ()'><^>jnik iz Ptuja, iz Viioinarc. Obreza. Križevec pri iUjiotneru. Svečine. Maribora, (jrkovc. Markovec (plesalci), jvečine in Beltince. V pisanih j^blačilih- ki nosijo pečat izvirnosti i^z mladostno prešernostjo. kotjo poznajo .samo oni. so osvojili J^rano občinstvo, ki je vsak njihov nastop toplo nagradilo. Vsaka skupina je prinesla kanček do- mačnosti, izvirnosti, ki jo iz vsa- kodnevnega življenja vse bolj iz- rivamo, zato je toliko bolj po- membno, dajo ohranjamo v tako \elikeni obsegu. Velika hvala gre tudi njihovim mentorjem oziroma vodjem skupin, ki / neizmerno ljubeznijo gojijo in vcepljajo lju- be/en do ljudskega blaga. Vsak njihov nastop pa je ponoven do- ka/, da i/virnost še /ivi med nami. Še posebej pa so zbrano občinstvo navdušili člani pionirske folklor- ne skupine iz Svečine. ki so na- stopili s preprostimi ljudskimi glasbili. Ob koncu nastopa je mar- kovška skupina zaplesala na pe- sem Tito mi ti se kunemo. zatem pa je predsednik folklornega dru- štva Ptuj Jože Štrafela podelil priznanja sodelujočim pionirskim skupinam in vodjem skupin. Srečanje pionirskih folklornih skupin je vzorno organiziralo folklorno društvo Ptuj v sodelo- vanju z občinsko zvezo prijateljev mladine Ptuj in s pomočjo pri- spevkov nekaterih delovnih or- ganizacij in zasebnih obrtnikov. MG Mladi plesalci so navdušili z nastopom Ob odru seje zbrala velika množica ljudi; foto: L. Kotar Jezikovne cvetke UJenci pedagoške in splošne j^nazije v Ptuju so že marca le- L izv«lli kulturni dan. V jeziko- vni skupini, katere naloga je bila .fggledati in ugotoviti jezikovno ustreznost napisov na javnih mes- jjl,^ je sodelovalo 35 dijakov. Razdelili so se na več skupin in gfiisicali razne lokale, avtobusno in {elezniško postajo, razne ustano- ve, pregledali pa so tudi ulične napise. Veliko jezikovnih cvetk so našli in nekatere od njih zaupali ludi nam. da jih objavimo. [Največ napak je pri pisavi glav- nih in vrstilnih števnikov, saj sko- raj povsod, kjer bi morali pisati vrstilne, pišejo glavne Stevnike. Razlika je v tem, da za vrstilnimi itevniki pišemo piko, za glavnimi pa ne — npr. pravilno je: trgovina ie odprta od 7. do 19. ure in ne tr- govina je odprta od 7 do 19 ure. Poleg tega samostalnik ura skla- njajo, kakor da bi stal za vrstilnim Stevnikom. Treba je opozoriti, jia so ti napisi skoraj vsi tiskani in bi jih torej pred tiskom moral korek- tor popraviti. Dijaki so tudi ugotovili, da neka- terih napisov v javnih prostorih ali na oglasnih deskah cela leta ne spreminjajo, kaj šele, da bi jih napisali v pravilni slovenščini. .Mnogo je napačne rabe dvojine, predvsem pri ženskem spolu — npr. . . . razdeljena na dve jakost- ne skupine, namesto ... na dve jakostni skupini. Napačna raba predloga s/z je ena osnovnih pravopisnih napak že v osnovni šoli, pa tudi raba v napa- fni zvezi je pogosta. — npr. s ozi- rom na . . . V tej zvezi je napačno uporabljen veznik, pa Se rabo be- sedice oziroma slovenski pravopis ne dovoljuje. Pravilno bi moralo pisati . . . glede na. Zelo pogosta je tudi neustrezna pasivna raba s se. Nekaj primerov: delovne knjižice in delovne pogo- dbe se izdajajo v sobi St. 11 — pravilno: delovne knjižice in delovne pogodbe izdajamo v sobi 5'- 11; kruh in pecivo se prodaja v novi prodajalni — pravilno: kruh "1 pecivo prodajamo v novi proda- jalni. In Se nekaj zanimivih cvetk: soba "folija 1. opravlja naslednje zade- ve — soba sama po sebi ničesar ne opravlja; telesnega perila ne zame- njujemo — prilastek telesnega lah- ko izpustimo; skladišče za brzoto- vorno blago — besede brzotovo- rno pravopis ne pozna, zato je tudi ne prepoveduje, najbrž je nova tvorba, ki jih je tudi v slovenskem jeziku precej in je nastala iz potre- be po čim krajšem poimenovanju. Slavistka Darinka Cretnik, ki je skupaj z dijaki obiskala nekatere lokale je povedala, da so marsikje naleteli na dokaj čuden sprejem. Ponekod so jim očitali, da počno neumnosti in da naj raje naučijo otroke delati, naj jih vzgajajo, da se bodo lepo vedJi in podobno. Drugje so reagirali nasprotno. Poslušali so nasvet, povprašali, kaj je treba popraviti in menili, da jc takšen kulturni dan pohvale vre- den. Torej so med nami tudi taki, ki jim ni vseeno, kaj počnemo s svojim materinim jezikom. Prav bi bilo, da bi nas bilo iz leta v leto več. N. Dobljekar JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (27) Gostom vse na krožniku? Konec septembra bo v Ljubljani jugoslovanski simpozij z naslovom ,,Kinematika in dinamika stro- jev in mehanizmov". Dobili smo v roke brošurico, v kateri prireditelji dajejo napotila morebitnim udele- žencem. Brušura je natisnjena v srbščini in v angleščini. Ali je izšlo kaj podobnega v slovenščini, ne vemo. Res je organizator srečanja Strojna fakulteta iz Beograda, pokrovitelj pa je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani. Med besedilo je naveden naslov, na katerega naj se priglašajo udeleženci. Glasi se takole: Fakultet za strojništvo Univerziteta ,,Edvard Kardelj", Ljublja- na, ul. Murnikova 2, „ZA SIMPOZIJUM". Enak naslov je pozneje še ponovljen. In v angleškem bese- dilu je zapisano, naj gostje pišejo na Mechanical Engineering Faculty, ,,For the Symposium". Le po kakšni logiki je naslov ljubljanske fakultete obakrat preveden? V besedilu boršurice je dovolj jas- no razloženo, za kaj in za koga gre. Prireditelji men- da lahko pričakujejo, da bodo udeleženci znali napi- sati tudi slovenski naslov, na katerega naj pismo pri- de! Ali si more kdo zamisliti angleško fakulteto, ki bi za slovenske udeležence svojega simpozija prevedla svoj naslov, na katerega naj pišejo, v slovenščino? Ali bomo tu merili z dvojno mero, ali pa velja za nas isto kot za druge? Je že res, da je bila brošura natisnjena v Beogradu. A ljubljansku fakulteta je pri natisu menda imela ka- ko besedo, ko je pokroviteljica simpozija? Prav podobne baze je dopisnica, ki jo je LJU- BLJANSKI naslovnik dobil iz Ljubljane, od oddelka za tuje knjige pri DZS, s takole natisnjenim besedi- lom: Državna založba Slovenije. Foreign Depart- ment. Telefon: 310736. Od kod tuje ime v naslovu, in zakaj ravno angleščina? Domačini, ki dobivajo take dopise, se jezijo. In tudi tujci, ki poslujejo s tem oddelkom DZS, pač dobro vedo, s kom imajo opra- viti, čemu potem prevajanje v naslovu? Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organi- zacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pubude za boljSe jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! (1. nadaljevanje) Stavba, ki je v pritličju večidel obokana in v vzhodnem delu podklete- 1^, ima vrsto kulturnozgodovinsko in umetnostno pomembnih prostorov, ^^d njimi je najpomembnejši bergfrid, ki sem ga pred časom označil ta- ..Bergfrid je v tlorisu koncipiran kot iregularen mnogokotnik, ki se °' top klin obrača proti pobočju hriba, od koder bi bilo mogoče priča- °^ati sovražni napad. V pritličju ga obteka pristreSen talni zidec, iznad ,. '^rega se stolp povzpne v višino treh etaž, a je bil sprva nemara celo vi- ten ^^^^ ■'^ danes stolpič s piramidasto kapo, ki je očitno recen- • ^idava stolpa je neurejena, s klesanci pa so poudarjeni njegovi šivani 8ali. Obodna stena je na odprti zunanji strani skoraj povsem kompak- (j ^i.p^^staja le manjše število odprtin, ki pa so tako zarasle z bršljanom, J'n zaenkrat ni mogoče natančneje opredeliti. Nekaj izjemnega pa je v stof^ spomeniškem gradivu zasnova in razvrstitev notranjih prostorov v nad'^"" ^- P"^'i^j" nameščeni samo dve manjši čumnati in šele v obeh 5j ^''opjih je notranja masa stolpa intenzivneje izrabljena z večjimi pro- (jjl"^'' ^*ko se v pritličju srečamo s fenomenom, da je masa zidu v tistem ^ stolpa, ki je izoblikovan kot klin, v debelini več kot dvanajst metrov 5[ ?°'"onia kompaktna in da so tudi Se v obeh nadstropjih zunanje stene naid^ *^^^elc poprečno tri do štiri metre. Takšne masivne, trdne stavbe ne rj, ^"10 nikjer' več na Slovenskem. Njen nastop v sklopu gradu Bori je ^ izredno izpostavljenostjo in strateško pomembnostjo ostalimi prostori je najpomembnejša baročna grajska kapela, Kj'^"*.^ vogalu med vzhodnim in severnim traktom zunanjega dvorišča, naii ^ dorisu pravokotna in sega po višini še v zgornjo etažo. V ste- 'ako^° ^^^^ straneh pol krožne niše, na vrhu okrašene s Stukom, prav Ujj je v obliki friza okrašen tudi vrhnji pas sten nad s štukom oma- ^^c^° prekrito gredo. Motivno gre predvsem za listovje, v obeh p^oauih vogalih ob oltarni steni sta plastični poprsji devic s kronama in ^fhn°^'"^* vejicama, Stukirani pa so tudi slepi uodelni okenski okviri v Pilasi J"^"* stene, grba, ki ju pridržujejo tnje putti ter kapiteli angejP^' '^i dajejo stenam plastičen poudarek; kapitele sestavljajo frcsi^ Kiavice in fruktoni. Prostor je okrašen tudi z baročnimi v ij^'- ^ ostenjih niš so okrogla polja z dvanajstimi poprsji apostolov, Podi- ^^^"^ polju za velikim oltarjem je pravokotno polje s putti. Pod l^, kapclina oprema: prižnica, več oljnih podob (Kristus pade n« SI ^^on, Binkošti), med njimi slika sv. Florijana z gradom '^^lato*^''*'" oltarju in slika Marijinega kronanja z gradom in rjcma v velikem oltarju, dalje Jeseitji pevska cmpora (dostopna iz viteške dvorane) s slikami tabulatom in ograjo ter deponirani fragmenti kamnitih vrtnih plastik. Dragocena so tudi vrata s sočasno poslikavo — fruktorni, vitičje in angelske glavice. Viteška dvorana je danes prazen prostor, njen nekdanji slikovni inven- tar je v ptujskem Pokrajinskem muzeju. V manjšem stranskem prostoru ob dvorani je na stropu baročna freska z mitološkim prizorom bakhana- la. V zahodnem krilu so v prvem nadstropju tri sobe s kvalitetnimi štuki- ranimi stropi (vitičje s ptiči in cvetličnimi vazami), v eni izmed njih je in- tarziran parket in kamin, v drugi zadnji v nizu, čudovit, časovno žal neopredeljiv, a zanesljivo star kovan lestenec v podobi polnoplastičnega zmaja, pač eden najlepših, kar jih hranijo naši gradovi. Opis gradu in njegove opreme ob koncu 19. stoletja je objavil Janisch. Stavbo obdaja- jo ostanki starega parka. Stavbno zgodovino gradu lahko le skopo skiciramo. Iz celotnega kom- pleksa z dvema dvoriščema in obzidnuni trakti je mogoče kot zametek grajske zasnove iz srede 13. stoletja dovolj evidentno izluščiti grajsko je- dro, ki ga oblikuje zgodnjegotski obrambni stolp in za njim ležeče dvori- šče s stanovanjskim traktom na zahodni strani. Ostali trakti skupaj s pr- vim notranjim dvoriščem ter obodnimi utrdbenimi sestavnimi so rezultat renesančnih in poznejših prezidav. Verjetno že kmaIu"po 1620, ko je grad prišel v posest Herbersteinovih dedinj, so stavbo prilagodili sodobnim oblikovnim hotenjem, tako da so prvotni kastel na dvoriščni strani opre- mili z arkadami. Grofje Sauerji so 1. 1674 pozidali trakta ob zimanjem dvorišču, kjer so uredili tudi kapelo. Poznejše prezidave so se omejile na manjše adaptacije, ki grajske podobe niso bistveno spremenile. Boriski gred po obnovi leta 1956 CREŠNJEVEC (KERSCHBACH) dvor ALI GRAD | Jugovzhodno od vasi Crešnjevec pri Pragerskem so na kopastem po- daljšku grebena, kota 282, ostanki utrjenega gradišča Presek ali Stari grad. Občina Bistrica. Tu je v 12; stol. obstajala svobodna posest. 1164 nastopa vitez Friderik iz Crešnjevca — FRIDIRIC O DL KERSCHBACH. 1213 pa se med pričami v neki listini na \idnem mestu omenja vitez H. DE CHIRHS- DORF, 1263 srečamo \iteza Gunterja v spremstvu Friderika Ptujskega. 1337 pa prodajo bratje Ditmar. Hoholt in Eberhard iz Crešnjevca neko ime imenje. KUajje re^d črešnjevskih \ itezov izumrl in kdajje bila utrdba uničena, m znano. Sredi z dvojnimi nasipom utrjene kope, ki je poraščena z gozdom, jc W. Schmid našel nekaj keramike in ognjišče. Najdišče jc datiral v pred- rimsko in rimsko dobo, novejša sondiranja pa so v nasprotju s tem po- kazala srednjeveški gradič, kjer je bilo uporabljeno rimsko stavbno gradi- vo. Nadaljevanje prihodnjič 10 - NAŠI DOPISNIKI 18. junij 1981 - TEDNU THo 7ITO — ime. kije znano vsakemu Jugoslovanu, vsem naprednim, svobodoljubnim narodom, celemu svetu. Borec mislec, velik prijatelj mladine, je bil z nami odkar pomnim. Spremljali smo z ljubeznijo v srcu vsak njegov korak, vsako njegovo misel in dejanje, ki se ni nikoli odklonilo z natanko začrtane poti — poti miru in razumevanja med narodi. Vodil nas je po zmagovalni poti skozi vojno, združil je vse naše narode v eno samo mogočno državo. Dal nam je svoje srce, mi smo dali svoja srca njemu. Uspešno nas je vodil, ko smo gradili našo domovino, krepil je vezi med nami in prebivalci vsega sveta. A prišel je dan, ko so se nam vsem trgala srca. Vedeli smo. da ga nikdar več ne bo v našo sredo, čeprav bo prisoten s svojimi dejanji vedno in povsod. Nisem ga videla med nami, a vidim ga v sanjah, kako zamišljen z rahlim nasmehom na ustih, s ponosno dvignjeno glavo zre v obzorje, v svet, ki ga ljubi. Robo Jamnik Prvi dan na trasi Danes zjutraj smo se zbudili ob zvokih nekronane brigadirske himne, veliko prej kot pa smo bili navajeni doma. Nekateri so prebujanje podaljšali, ostali, pa so že urejali svoja gnezda. Kmalu je bilo podalj- šanega lenarjena konec in že smo vsi »pridno« tekali po vasi. Po tem tekanju smo se umili in zajtrkovali. ter se z avtobusoma odpeljali na delovišče. Na delovišču smo postavili zbor. dobili orodje in jo mahnili proti našemu delu trase. Kmalu so se pokazale slabosti orodja, kar nam je delno otežilo delo. Ena glavnih ovir za počasnejše delo so bile korenine in štori, ki so se pri izkopu pojavili prav na našem delu trase, pa tudi sonce,ki je neusmiljeno žgalo po naših belih telesih. Zelo nas je pestila' tudi žeja, vendar nas je z vodo dobro oskrboval Denis. Delali smo zelo^ pridno, vzeli smo si le eno čik-pavzo. Zaradi skrajšanega delovnega časa \ pa smo se vsi mokri in slabih grl končno pripeljali v naselje. j Žunko. Mlačnik^ ! ) Naš prvi liulturniprogram 8. junija — prvi delovni dan. Zvečer smo imeli predstavitev brigad. Prvi so se predstavili brigadirji iz Prištine, nato pobratena brigada Šiška—Trnje, mladinci iz Bosanske Gradiške in kot zadnji smo se predstavili še mi — Prežihovci. Najprej smo prebrali sestavek o naši občini, o Prežihu in zakaj nosimo njegovo ime. Potem smo se predstavili še s pesmijo »Prelepa je Koroška fara« in s kratkim odlomkom iz Požganice. Da smo poskrbeli za smeh. smo preoblekli tri fante v dekliške obleke. Ker smo bili s predstavitvijo zadnji, smo nato pozvali še vse brigadirje, da skupaj zapojem.o Jugoslavijo. Prvivtisi Z—D—R—A—V—O! seje glasil pozdrav govorniku, ki se je v i imenu krajanov od nas poslovil in nam zaželel vse najboljše. Polni ^ pričakovanj, z nasmeškom na ustnicah in s posebnim žarom v očeh smo : spravili svoje potovalke v avtobus in težko pričakovali prihod v naselje j in srečanja z novimi brigadirji. i Dve" uri vožnje sta hitro minili. Naš Fika-šofer ni vedel poti vi Dornavo. No. pa nič zato. Povprašali smo prijaznega domačina za pot. i Končno smo le prispeli do stavbe, v kateri naj bi preživeli cel mesec. Na i prvi pogled mi to okolje in hiše ni nič kaj prijazno. Zdaj ne pomagajo več i klici »G—D« (gremo domov), zdaj bomo ostali tu do konca. Na obrazih brigadirjev je bilo opaziti razočaranje — le kaj smo pričakovali? Še bolj pa so bili gbrazi »poklapani«. ko smo vstopili v hišo. Postelja' pri postelji. Grozno! Se obrniti se ne moreš. (Kako bomo le vzdržali). Pa; ne samo. daje tako natlačeno, še pesek in umazanijo najdeš tako na tleh 1 kot na postelji. .| Pa me punce imamo še kar vredu postelje »z jogiji« čeprav so ti | preveliki in gledajo čez posteljo. Fantje ti so šele »iamrali«. \ »Kaj na ve jamrate. ko mate tak fajn postle. Mi smo šele bogi, ko j spimo na fedrah.« Seveda srno jim še me pomagale objokovati njihov j »nevzdržni« položaj. »Uh, vse tiste sem že preklel, ki so me letos! nagovarjali naj grem v brigado. Zdi se mi, da ne bom nikoli več brigadir.« : Same take pogovore je bilo slišati celprvi dan. Pa še kakšna solzica ' na obrazu nežnejšega spola in želje: »G. D.. G. D.!« Pa tako razočarani j srno biji le prvi dan. Danes je že bolje. Navezali smo stike z drugimi] brigadirji, postelje imamo vse rajši, čeprav so tako natlačene, ker v njih , prebijemo le malo čysa, pa tudi naselje je vsak dan bolj priljubljeno. Ja, j saj bomo vzdržali. Še prehitro bo prišel dan odhoda. Potem pa bodo i zopet tekle solze. I Nevenka; Jezero Jezero sanj, odgovorov, vprašanj. Jezero melanholije, ljubljenih ljudi in poezije. Jezero misli, a le kapljica resnice. Denis, Marja^ Ce vsak up se ti podre, če vsako upanje zbledi nikar ne obupaj! Ostane ti pesem. Majhna, nepomembna; pa vendar pesem. In pesem je spoznanje. Denis iyiDA81 Ko sem ?.vedel, da seje tudi letos možno prijaviti za delo na MDa sem začel razmišljati, da bi se tudi sam udeležil ene od akcij, (v prijateljev sem veliko slišal o raznih veselih in delovnih trenutki), ' M DA. Razmišljal sem. da bi lahko ponagal graditi domovino, sestj' znaval z brigadirji iz drugih republik in tako krepil bratstvo in enotno naših narodov, saj je to pogoj za mir na svetu. Še posebej pa mejegnj,' radovednost, kakšno je pravo brigadirsko življenje. Nisem si zj' predstavljati vsakdanjega življenja na MDA. Zaradi vseh teh razlifj,,! vplivov sem se prijavil za MDA Slovenske gorice 81. Po nekaj dne- brigadirskega življenja mi ni žal za mojo odločitev, saj so se izpolnila moja pričakovanja in želje. Mark Priština - gradlieroj Kao retko koji grad u zemlji, PRIŠTINA sa svojom okolinoirij. izuzet primerak proslosti, veliko gradilište i nagoveštai bolje i svetim budučnosti. Za Prištinu nije potrebno prisečati se predanja, jer ovat, doba počev od Neolita, preko ostataka rimskog grada Ulpijanc, kojis^ nalazi u neposrednoj bližini Gračanice, te srednjevekovnog rudnil Novo Brdo koji je u svoje i vreme imao sedam puta više zitelja &" Londona u to vreme. U bližini Novog Brda nalaze se tvrdava i katedral t;rkva Svetoe Nikole i saška crkva. Ostatke turške imperije oredstavlia; Carši džamija. Carska džamija. Jašar pašina džamija, Sahat kula. Mi.', ratovo turbe, Gazimestan turbe, spomenik junacima nadaleko čuver. Kosovske bitke i mnoštvo starih konaka in drugih znamenitosti. U znaL sečanja na istoriju našeg najnovijeg doba je na Matičanskom brdj podignuta spomen kosturnica palim oorcima u narodnooslobodilačb borbi, a u centru strči nebu pod oblake spomenik bratstva ijedinstva,' Još jedan trag daleke proslosti simoolizuju crveni bozuri, toje- dinstveno cveče koje sveta u maju. a koje po predanju simbolizuje velilt Kosovska bitku. ker tu niče i jedino uspeva a boja mu je crvena kaokn Prištinu s pravom nazivaju i gradom mladosti, jer nju predstavljaji 71 % žitelji do 50 godina starosti. Pre 55 godina. Priština je imala samo jednu srednju školu i nekolikt osnovnih škola. Danas je ona grad daka — sa preko 40 osnovnih, 1; srednjih škola. sa akademijom i Univerzitetom, sve .skupa čini jednc veliku armiju daka od blizu 65.000. U Prištini radi profesionalno po zorište. balet, na desetine amaterskih društava, študentskih družina. Dnevni, nedeljni in periodični listovi, razne publikacije i toni narod ima naroda in narodnosti koje žive a uz to u Prištini su stacionarans sve vrhunske institucije na nivou Pokrajine, uključivši i Televiziju. Ovo bi bio jedan od elemenata koji naročilo govore o korenitim izmenama in naglom usponu. Nadalje, ako uporedimo industriju. Ovde je do oslobodenja tako reči nije ni bilo a danas ona predstavlja ogromai potencijal. Priština sem istorijskih spomenika i vekovima ocuvanil! kulturnih dobara koji govore o prohujalim vremenima a nema niiq zajedničkog. saonom Prištinom iz 1944 god. Ona je postala nov grad- grad mladosti. Grad dostojan znamenja heroja. Na kraju, svemu ovome treba dodati i sve ono krupno i trajno štost desilo u ljudima. u njihovimmedusobnim odnosima u preobrazajuonil: koji su taj uspeh nosili i postigli. Bez toga preobražaja takvi uspesi neb. ni mogli biti postiftli: smo ravnopravni m udruženi u stvaralačkon; naporu Albanaca. Srba. Crnogoraca, Turci drugi mogli su početi novi slranicu svoje istorije. njenog socijalističkog samoupravljanja i zaje dništva. Samo jedinstveni i ravnopravni oni mogu graditi i njenu bt dučnost. Čari brigadirsliog Života Odlasku na radnu akciju radovala sam se mjesecima unapnieč Za vidno sam slušala priče »starih« akcijaša o raznim zgodama i w zgodama, uvjeravajuči samu sebe da sve interesantnc stvari mene uvi^ei zaobidu. Naravno, prevarila sam se. Več pri polasku počelo je ludo. K sastajališlu u Zagrebu nikako se nismo mogli sakupiti, a nakon tog^ pronači naš autobus na autobusnom kolodvoru jer smo putovali p" tničkom linijom. Uzbudljivo. zar ne? Nemate osječaj da putujete n. ORA. več u neki posjet rodacima. Naši autobusi, na sreču. nikad ni polaze na vrijeme, pa tako ni ovaj put. Na sreču. kažem jer bi nam jedn. od ionako rijetkih djevojaka (o bože, kako ih je malo u brigadi) ostala' Zagrebu. U Ptuju smo izašli izautobusa i vidjeli kako nam izdrugogautobuS' maše dio brigade iz Ljubljane s kojim smo se morali sastati u Ptuju. Ipa^ mi smo njih još čekali jedno sat vremena, za svaku sigurnost, jer nikad* ne zna . .. Ženska spavaonica nas je dočekala gostoljubljivo, otvorenih vrata pardon. bez vrata. Uskoro je tu stavljen zastor, jer. molim vas, pa tekj početak akcije. Ako ih baš hočete maknuti, može možete za par dana, ka' se bolje upoznamo. No. za par dana smo dobili prava vrata. Zastor mj mnogo smelao mladičima da ulaze po razne neophodne sitnice baš ka' sedjevojkepresvlače. pajebiloiznenadnih krikova iz ženske spavaonic« Otkako su postavljena vrata, krikova i dalje ima, ali, ovaj put, sa mu^'' strane. pogotovo zbog natpisa: »Brigadirima zabranjen ulaz u žensk spavaonu!« Muške spavaonice su imale vrata od samog početka. jer. kao daj /animljivo uletavati u njih?! Kupaonicesu nassveobradovale. Idealne su zajednučetveročlai' eventualno peteročlanu obitelj. Tako navečeri ujutro ima povečegužv osobito u ženskoj kupaoni. jer koje če žensko (žene ko žene) iz^ muškome nepočešljano pa čak i u 4,00 ujutro. To je jedan od razlož upornog zakašnjavanja na jularnju llskulturu. Krikova sa ženske strane ima i dalje, o.sobito nakon povratka trase. U kupaonici je s vodom: sad me vidiš, sad me ne vidiš, če.šče me' vidiš — s hladnom vodom, a s toplom — ne vidiš me nikako. I tako djevojke i mladiči čeliče. Inače. vježbamo fantastično, svatko svoje. Vidi se i do dvadeseti varijacija na jednu vježbu. Fisko nam je zaboravio po mojem redu broji do 10. pa i tu ima nekih silnih problema, ali naučil čemo ga dokr^ smjene. Dečki bez športa ne mogu. Pošto im lutarnja fiskultura nije'' \oljna, oni {o nadoknaduju poslije povečerjaskokovima uvis. Aznase' poslije skoka uvis. slijedi pad na pod s kreveta. Hrana — ni|e loše. nije loše. Samo, naš iraško je več nekol' dana na dijeti zbog raznovrsnosti hrane: pohana riba. riba u konz^f ' ' Ipak. o\ djeje prekrasno baš zbog svih tih poleškoča. Šlo nije u bit če, Vjerovatno za koju godinu. Barem nam tako obečavaju od sa^ popoldne je. Sončni žarki so skriti za oblaki. Razmi- šljam o svoji kitari. Ko sem bila še majhna, mi je dedek večkrat igral na citre. Zelo rada sem ga poslu- šala. Dedek, igra tudi kitaro zato sem se navdušila za ta inštrument. Mamica me je vpisala v gla.s- beno šolo. Imam strica, ki je bil navdušen nad mojo odločitvijo in mi je kitaro kupil. Moja kitara je svetlorjave bar- ve. Je zelo velika. Večkrat se mi izglasi. Če mi poči kakšna struna, mi jo tovariš zamenja. Moj. tovariš se piše Senčar. Uči več inštrumentov. Je zelo dober tovariš. Učenje v šoli poteka ta- kole: »Ko pridemo nam tovariš uglasi kitaro, nato ponovimo dure in še posamezne pesmi. Za konec si zapojemo in zaigramo. Če ima kdo dober posluh, in ga mika glasba, mu priporočam, da se vpiše v najbližjo glasbeno šolo. Mislim, da mu bo koristilo, zraven tega pa je igranie tudi razvedrilo. Saška Sagadin. 3/b OŠ Majšperk NA TRAVNIKU V deželo jc prišla topla pomlad. Vrnile so se ptice selivke, prebudili so se metulji in prižvižgal je vetr- Cek in mehko božal zeleneče liva- de. V zraku sta se srečala lastovka in metulj. Lastovka (veselo): Lepo pozdra- vljen, metuljček! Kako so ti všeč pomladanski dnevi? Metulj: Hvala za vprašanje, las- tovka. Prečudovito je! — Kaj pa ti, kje si preživela zimo? Lastovka: V južni Italiji. Spo- znala sem mnogo sorodnikov, toda domotožje me je prignalo domov. — Zelo sem razočarana, ker nc najdem svojega starega gnezda. Ne veš, kako mi je hudo. Čebela (ki je slišala njeno tožbo): Pomagali ti bomo. Saj gnezdo ni tako skrito, da ga ne bi našli. Me- tuljček, pojdimo iskat. Metulj: Toda hitro, ker imam Se mnogo opravkov. Lastovka (žalostno): Ves trud je zaman. Že nekaj dni iščem gnezde- če, pa ga ne najdem. Gotovo ga jc kdo uničil. Čebela: Trije bomo laže naSb, lastovka. Opiši mi, prosim, svoje gnezdeče. Lastovka: Je srednje veliko, tr- dno spleteno, visi nad hlevom rumene hiše. Metulj (nestrpen): To me dolgo- časi. Pojdimo! Kaj se le toliko pogovarjata! Čebela: Poiskala bom veter in ga vprašala, če morda on ve, kje je tvoje gnezdo. Vidva z metuljčkom pa poletita v bližnjo vas. Odletijo. — Čebela je srečala ve- ter. Čebela: Dober dan, boter veter! Kam se vam tako mudi? Veter: Zdravo, čebelica! Kaj že- liš? Čebela: Lastovka išče svoje gne- zdeče, ki ga je lani spletla nad hle- vom rumene hiše. Ste ga morda vi- deli, boter? Veter: Seveda, še včeraj. Kje je lastovka, da jo ponesem tja? Čebela: Z metuljčkom se jc odpravila iskat gnezdeče. Veter: Čebelica, poletiva za nji- ma. Na poti sta našla žalostno lasto- vko. Čebela: Lastovka, boter veter nas bo vodil k tvojemu gnezdu. Metulj: Jaz ne morem z vami. Boste že zmogli brez mene. Srečno! Lastovka: Hvala ti, metuljček, za pomoč. Metulj odleti in se izgubi v viša- vah. Veter se zažene v lastovko in če- belo in že letijo proti rumeni hiši, kjer najdejo lastovkino gnezdo. Lastovka: To je moje gnezdo. Čebela in veter, hvala, ker sta mi pomagala v stiski. Čebela: Že dobro, lastovka. Zdaj pa moram tudi jaz na pot. Doma me že nestrpno &kajo. Veter (zažvižga): Srečno, lasto- vka! Pripeljal se bom pobožat tvo- je mladiče. Veter in čebela sta se izgubila v daljavi, lastovka pa jc jcla popra- vljati svoje gnezdo. Irena KodriC, 6. b OS GoriSnica PRI STRICU V ponedeljek smo bili pri stricu. K njemu grem zelo rada. Tam se la- hko igram z muco. Tega dne so se valili tudi piščanci, kar je bilo zame posebno doživetje. Piščanci so bili rumene, črne in rjave barve. BiH so še čisto nebogljeni in mehki kot pu- hek. Skoraj jih nisem upala prijeti. Popoldne smo sadili fižol. Midve s sestro pa sva tekali okoU njive, kasneje pa nabirali rože. Ko smo končali z delom, smo odšli domov. Meglic DuSanka, 2/c, OS Tone znidarič MOJ DELOVNI DAN V nedeljo smo se odpeljali s teto in stricem v Maribor. V Mariboru je bila prireditev in nastop, kjer so igrali na harmonike otroci iz več držav. Med njimi je bil tudi bratra- nec. Nastopal jc pesmico Tulipan Jorgovan. Na prireditvi je bil napo- vedovalec Jaka Sraufciger. Pel jc Boris Kralj, igrah so mu melodijo. Otroci so imeli dirigenta Jožeta Matjašiča. Najbolj sta mi ostala v spominu Boris Kralj in Jaka Srauf- ciger. Prireditve je bilo konec ob osmi uri. Preden smo od.šU domov, smo še odpeljali domov teto. Do- mov smo prišli ob devetih. Jelka Bezjak. 3/a BRALNA ZNAČKA Že v začetku šolskega leta nam je tovarišica povedala, da naj veliko beremo in da bomo tekmovali za bralno značko. Vse leto smo pridno brali. Proti koncu šolskega leta pa je tovarišica spraševala. Vsak je moral pripovedovati vsebino knjige in recitirati. Bralno značko smo osvojili vsi v razredu. Ob zaključku nas je 28. 5. obiskal znani pisatelj Ivan Potrč. Pripravili smo mu kra- tek program. Za program se nam je zahvalil potem pa nam je prebral nekaj svojih zgodb. Ko je Pisatelj Ivan Potrč končal pripoved, smo ga zasuli s številnimi vprašanji. Ra- de volje nam je odgovoril na vsa vprašanja. Na koncu pa so podelili tovarišicam priznanja za petnajst let mentorstva pri bralni znački. Tudi naša tovarišica jc dobila pri- znanje. Darja KoroSec, 4. a Os Tone Znidarič TITO Beseda Tito je vseobsežna: tovariS, prijatelj, revolucionar, heroj, gra- ditelj našega samoupravnega družbenega sistema, mir, ljubezen, bratstvo, enakopravnost, sožitje med narodi. Tito je vse svoje življenje posvetil delovnemu človeku. Prehodil jc pot kmečkega otroka, kovinarja, borca za vsakdanji kruh, sindikalista, voja- ka, ujetnika, komunista, upornika zoper kapitalistično izkoriščanje, dru- žbeno nasilje in krivico. Sprejeti je moral križ obsojenca in zapornika, ker ga ni bilo strah povedati resnice. Njegovo največje dejanje pa je bilo to, da je organiziral ljudsko voj- sko, postal njen strateški vodja in jo skozi štiriletni krvavi metcž pripeljal k svobodi. Tako je uresničil svoj življenjski cilj: svojemu rodu je priboril narodno svobodo in družbeno skupnost, v kateri odloča in samoupravlja delovni človek. Petintrideset let je bil voditelj samoupravne socialistične Jugoslavije, v kateri je skrbel za srečo vseh ljudi. Vsi smo ga poznali in vsi smo ga imeli radi, zato nas jc njegov odhod iz življenja hudo prizadel. Ne samo jugoslovanski narodi in narodnosti, ves svet je žaloval za njim, saj je bil naš Tito prvi državnik sveta. Tito jc imel velik posluh za vsa ljudstva in želel, da bi bilo konec zatiranja, sovraštva, izkoriščanja in nasi- lja. Njegova neuvrščena politika mu je prinesla priznanje in spoštovanje. Danes počiva sredi cvetja, grmičevja in drevja, kamor smo ga spremili v lanskem maju. Bil jc velikan idej in dejanj, v katerih bo večno živel. Tatjana Bezjak, 8. a OS GoriSnica BILA SEM BLIZU TOVARIŠA TITA Deževnega nedeljskega popoldne v lanskem maju se jc zgodilo tisto najstrašnejše, česar smo se najbolj balf: zdravniSki konzilij ljubljanskega kliničnega centra jc sporočil, da jc nehalo biti plemenito srce našega tova- riša Tita. Jugoslavija jc zajokala, svet jc onemel v bolečini. V moji zavesti pa je oživela podoba prvega srečanja s tovarišem Titom. Bila sem še predšolski otrok, ko smo se neko nedeljo odpeljali v Vele- nju, kjer je bil častni gost tovariš Tito. Množica ljudi se je zgrinjala na trav- nik pred tribuno, na kateri je govoril naš predsednik. Vsi ljudje so hoteli bi- ti čim bliže velikemu državniku. Tiidi mi smo se prerivali, da bi bili v njego- vi bližini. Ker sem bila še premajhna, nisem razumela pomena njegovega govora, spominjam se le burnega ploskanja, ki mu je sledilo. Čeprav mu nisem mogla ponuditi svoje drobne roke in ga pogledati v oči, sem bila srečna, ker sem ga lahko shšala in videla od daleč. Takrat še nisem razumela, kaj pomeni prihod tovariša Tita med svoje ljudi, za katere je dvignil meč in zastavo zoper sovražnike našega življenja. Počasi sem jcla dojemati njegova dejanja in danes vem, da jc bil največji državnik, največji človek. Srečna sem, ker sem se rodila v Titovi Jugoslaviji, v kateri uživam ču- dovito mladost. Zato želim hoditi po poti, ki jo je začrtal tovariS Tito. Klavdija Rožmarin, 6. a OS Gorišnica ČEBELE SO ROJILE Gledali smo skozi okno, kako so rojile čebde. Bile so razdražene. Divje so letale okoli. Bilo jih je na tisoče. Končno so se zbrale v velik grozd. Prišel je čebelar in jih stre- sel v slamnati koš. Čebele so se še bolj razjezile. Matica je ostala na smreki. Zato je vzel še koš za smeti in še enkrat stresel. Patrkija Tičarič, l/a Pred našo učilnico ima čebelar dva panja čebel. Naša tovarišica jc Sla ^edat. Povedala nam jc, da jc čebel na tisoče in tisoče. Prinesla jc tudi trota. Mi smo si ga ogledali. Imel je velike oči in majhne tipal- nice. Trot nič ne piči in tudi nič nc dela. Jc med, ki ga nabirajo čebele delavke. Čebelice so pridne in majhne živalice. Letajo od cveta do cveta in nabirajo med. Nabere- jo ga toliko, da ga Se lahko jedo ljudje. Čebelica poleti tudi po 200 krat na dan. Čebelica živi samo 5 do 6 tednov, ker preveč dela. Matica jc v panju samo ena. Ce sta dve matici, se stepeta in ena ostane mrtva. Včasih pa staramati- ca odleti, ko zasliši peti mlado matico. Tako nastane roj. Čebelar ima takšen koš, da lahko spravi čebele v jjanj. Peter Brglez, l/a OS Majšperk NA IZLETU Včeraj sem se pripeljal v šolo z avtom. Nato smo šli na avtobus. Peljali smo se v Stubico. Ogledali smo si spomenik Matija Gubca. Sli smo do muzeja. Kupil sem si obe- sek. Začelo je deževati. Maja je šla reč šoferju, naj pripelje avtobus do muzeja. Odpeljali smo se proti Kumrovcu. Tam smo si ogledali Titovo rojstno hišo. Potem smo Sli pogledat film o Titu. Odpeljali smo se Se v Trebče. V Trebčah smo jedli. Kosilo je bilo dobro. Ko smo se najedli, smo se odpe- ljali v Rogaško Slatino. Tam smo si Sli pogledat vodomet in ribice. Ribice so bile rdeče. Videli smo tu- di vrelce slatine. Nato smo se odpeljali v Stoperce. Tam sem po- jedel sendvič. Potem smo se vrnili domov. Boris Varžič, l/a Bili smo na izletu. V avtobusu smo si peli. Bili smo veseli. Ustavi- li smo se v Stubkri, v Kumrovcu, v Trebčah pri Podsredi in v Rogaški Slatini. V Stubici smo videli velik spome- nik. Videli smo, kako so sc kmetje upirali graščakom. Tam smo sc sli- kali. V Kumrovcu smo videli Tito- vo rojstno hišo. Imeli so zelo ma- lo prostora. Pred Titov spomenik nosijo rože. Bilo je lepo. V Treb- čah smo šli na kosilo. Bila je zelo dobra juha. Imeli so psa. Bil je hud. V Rogaški Slatini smo Sli v pivnico. Tam smo videli slike. Zu- naj smo videli vrcfce. V Stopercah smo šli na igrišče. Potem smo se odpeljali domov. Patricija Tičarič, l/a OS MajSperk SREČANJE S PESNIKOM Obiskal nas jc pesnik. Ime mu jc Miroslav, piše sc Slana. Doma je bil v Sovjaku. Najprej jc zaigrala Zlatka na harmoniko. Potem smo mi prebrali svoje spise. Povedal nam je nekaj iz svoje mladosti: Prešali so grozdje. Ko so bili vsi sodi pohii, sta dala z bratom vino še živini. Ko je prišla babica, je zavpila: ,,Kaj je pa to? Saj jih bo treba zaklali!" — ,,Nc, ne, babi- ca," sta dejala z bratom, ,,lc pija- čo sva jim dala". Babica je vzela palico in se prekrižala. Boris Varžič Obiskal nas je pesnik Miroslav Slana. Najprej smo nastopali mi. Prebrali smo svoje spise. Miros je povedal zgodbo o svoji mladosti. Tovarišica Majda je deklamirala pesmico Bela kapica. Prebral nam je še pesmico Zaljubljena frklja in računstvo. Potem nas je vprašal, kdo zna narediti stojo. Dvignil sem roko. Vprašal me jc, kamo mi je ime. Rekel sem, da mi je ime Pe- ter. Skočil sem na roke in Miros me je prijel za noge. Nato je pove- dal pesmico Kdo že spet po glavi skače. Potem so vsi učenci skakah. Želim si, da bi velikokrat prišel k nam! Peter Brglez l/a OS MajSperk PRIZORČEK V hiši na koncu vasi sta živela Miha in njegova mati. Bilo je med počitnicami, na Mihov 13. rojstni dan. Obiskali so ga soSoci. Sošolci: Dober dan, Miha! Miha: Dober dan! (Miha je pre- senečen.) Jana: Miha, danes bomo pri tebi praznovaU. Kajne, da imaš rojstni dan? Miha (v zadregi): Seveda, toda... Cene (mu skoči v besedo): Nič toda. Saj imaš nov gramofon. Sošolci (v en glas): Miha, vse najboljše za tvoj 13. rojstni dan! Tinca: Prinesli smo ti skromno darilo — tvojo najljubčo ploščo Beatlov. Miha (poskoči od veselja): Hura! Hitro pripravi gramofon, na ka- terem se že zavrti nova plošča. Gorazd: Jana, glasneje privij gumb. Soseda (vznemirjena): Miha, uti- šaj gramofon! Moj mož spi in Ce se bo zbudil, vam gorje! Miha (sošolcem): Nič ne marajte. Pijan jc in spi kot klada. Naša glasba ga bo uspavala. Cene, navij do konca. Soseda: Kaj misliš, da si sam na svetu, Miha? Kdo bo poslušal to razbijanje?! Miha: Teta Ana, kdo pa posluša vsak večer vaš bum-bum?! Tudi moja mama bi rada zvečer, utruje- na od napornega dela, zaspala, pa vaš mož razbija pozno v noč, in to ne samo na svoj rojstni dan. Soseda: Miha, oprosti in vse naj- boljše! (Odide). Cene (čez nekaj časa utiša glas- bo): Tovariši, mraCi se. Pojdimo domov. Sošolci: Saj res, domov moramo, drugače bodo starši v skrbeh. Jana: Miha, lepo je bilo! Miha: Nikoli nc bom pozabil svojega 13. rojstnega dne. Hvala, tovariši! Sošolci: Srečno. Miha! (Odhaja- jo.) Miha (maha za njimi): Srečno! Tanja Bedcnik, 6. b IZLET Bližal se je konec meseca. Tega meseca smo se najbolj veselili. Ko nam jc tovarišica povedala, da bomo Sli na izlet v Prekmurje smo bili zelo veseli. Celo sredo sem se pripravljala za izlet, ki smo ga imeli v četrtek. Zjutraj ob 8. uri smo se odpeljali izpred 0§. Najprej smo odšli v Lenart. Do- kler nismo prišli v Radence, jc močno deževalo. V Radencih smo si ogledali hotel Radin. V hotelu smo pili radensko, ki je izvirala iz zemlje. Bila je čisto drugačnega okusa, kakor v steklenici. Nato smo sc napotili v Moravske topli- ce. Tam smo videli bolnike, ki so se kopali v zdravilni vodi. Pili smo tudi deit. Potem smo odšli v Mursko So- boto. Tam smo si ogledali spome- nik padlim borcem. Peljali smo sc tudi mimo Lenda- ve. Tam smo videli kako so črpali nafto. Peljali smo se tudi mimo Čakovca. VVaraždinu smo si ogle- dali spomenik in pokopališče. Od- peljali smo sc na Bori, kjer smo pili sok. Potem smo se napotili proti Ptuju, kjer smo si kupili sla- doled. _ . Takšnih izletov si šc želim. Saška Sagadin, 3/b OS MajSperk DELO Sobota in nedelja jc za nas šola- rje prosti dan. Ta dva dni si malo oddahnemo. Moja sobota je bila delovni dan. Zjutraj sem vstal se umil in naje- del. Ura je bila osem in sem Sd na stričevo parcelo. Ker jim je primanjkovalo ljudi, sem pomagal nositi vodo. Ko sem sod napolnil, sem šel nosit opeko. Ob deseti uri sem Sel po malico za delavce. Ko smo se najedli, so z delom nadalje- vali. Bilo nas je osem in vsak je imel svoje delo. Tako je minil dopoldan in šli smo h kosilu. Bili smo zelo umazani. Morali smo sc umiti. Se prej smo morali pospra- viti vse orodje katerega smo potre- bovali . Poklicali so nas k večerji. Po večerji sem Sel spat. Bil sem zelo utrujen, saj je bil cel dan naporen. Miran Puc, 3/b, OS MajSperk OBISK TITOVEGA GROBA V soboto ob pol enajstih smo sc odpeljali od doma. Ko smo prišli v Zagreb smo čakali avtobus. Ob enih smo Sli iz vojne pošte. V Beo- grad smo prišli ob pol osmih. Takoj smo šli čakat v vrsto. V vrsti smo se hitro premikali. Ko smo prišli do vhoda v vrt je moral vodja oddati prijavnico. Zatem smo prišli do hiše v kateri leži to- variš Tito. Ko sem šel mimo gro- bnice sem si mislil, da Jugoslavija ne bo imela nikoli takega predsed- nika kot je bil naš tovariš Tito. Čutil sem žalost. Nekateri so se jo- kali. Želel sem si, da bi Tito večno ostal v naših srcih. Tudi želel sem si, da bi v svetu bil večno mir. Ti- tovo grobnico stražijo štirje vojaki in dva v civilu. Ko smo si ogledali Titovo grobnico, smo Sli v vrsto >, muzej 25. maj. V muzeju 25. jn? sem videl kipe, narodne noše, oroJ žje iz druge in prve vojne, tankt topove, ladje, puške, vlake, i^' stroja, vezene podobe tovariša Tju in Titove štafete. Zadnja štafeta i! bila v posebnem steklu. Eden tkal ni stroj jc imel narejene pol zast^! ve. Ko smo se peljali domov, prepevali pesmi. Jaz sem najbo|- prepeval pri pesmi Jugoslavija, j^. mi bilo žal, ker sem šel v Beograd' Obisk Thove grobnice mi bo ostji v trajnem spominu. Damjan Klasič, 3/1, OS MajSperil NAŠA GRADNJA Jaz živim v MajSperku v bloku 36. Tu že stanujemo pet let. Nekega dne sta se mamica in atek pogovarjala kako bi bili srečni, bi imeli svoj dom. Tako sta mamj. ca in atek začela graditi hiSo. Najprej smo si morali priskrbeti vse potrebno dokumentacijo, dj smo dobili načrt za hišo. To je ate. ka in mamico veliko stalo. A imela sta željo in voljo, da začneta z gradnjo. Graditi smo začdi 1979. leta. Delo poteka bolj skromno in po- časi. Najprej smo kopali zemljo za klet. Veliko samokolnic zemlje smo zvozili, da smo naredili pro. stor za klet. Nekaj časa smo mora- li spet varčevati, da smo si prihra- nili denar za opeko, da sezidano naprej do strehe. Tudi to smo dočakali. Sedaj ima- mo že sezidano, a Se samo do stre- he. Ko smo zidali smo imeli veliko ljudi. Mamica je kuhala, atek je pomagal zidarjem, jaz sem pa točil vino. Pomagsd sem tudi pri kak- šnem lažjem delu. Atek me jc po- treboval pri raznih delih, saj vsega sam nc zmore. Sedaj spet pripra- vljamo material za nadaljne delo. Delamo težko, a z veseljem. Atek mi pravi, da bo hišo zgradil za na- ju z bratcem. Zelo sem vesel, a včasih tudi žalosten, saj vidim, da atek in mamica veliko delata, da bi nama z bratcem pripravila Icpie življenje. Branko Zupane, 3/b, OS MajSperk KMETUA Naša družina Šteje deset članov. Imam dve sestri in tri brate. Hiša stoji na sredi vasi. V hiši so tri sobe, dnevna soba, kuhinja in veža. Spim v sobi zraven sester. Hiša je že premajhna, zato gradi- mo novo. Imamo veliko gospo- darsko poslopje. To jc hlev, ske- denj, strojarna, orodjarna in silos. V hlevu imamo živino, v skednju seno, v orodjarni in strojami p« razno kmetijsko orodje in stroje. V kmetijstvu sc predvsem ukva- rjamo z živinorejo. Zraven pa Se s poljedelstvom, vinogradništvom in s piSčanci. Velike kmetije so danes povezane s kmetijsko zadrugo. Liljana GrahI, 3/b OS MajSperk DOŽIVLJAJ IZ MOJEGA OT- ROŠTVA Bil je lep sončen dan. Mama iiJ ata sta odšla na polje delat. Ker sem ostal sam doma, sem se igral. Za hlevom smo imeli gnoj in zra- ven je bilo blato. Ker nisem im«' kaj drugega počea, sem po tcra blatu čofotal. Tako dolgo sem to- fotal po njem, da se skoraj sam nisem poznal. Ker sem sc bal, da bi bil od mame in ata tepcn, sem se skril v en sod, ki smo ga imeli v listnjaku. Mama in ata sta se vrnila domov. Ker me nista nikjer videla, sta me začela klicati, ven- dar sem tiho čepel v sodu. Po dol- gem iskanju sta me le našla. Videla sta me kakSen sem, nista me vpra- šala kaj sem ddal. Rekla sta mi. da tega ne smem več nikoli storiti. Branko Krajnc OS Trnovska vas ŠMARNICA Smarnica jc gozdna rastlina- Najraje raste v listnatih gozdovih in v grmovju. V zemlji ima koreniko. Korcnik* je vodoravne rasti. Od korcnike j' speljano navpično steblo na njcfl" pa grozd cvetov. Tik njega je sp^ Ijan dolgopecljati pecelj, na kate- rem sta suliCasta lističa. Šmarni«* cvete aprila, maja in junija. NaJ' bolj pogosta je maja. Vsi, ki nabi- ramo šmarnice, delamo prekrSek- So zaščitene in strupene. Smarnice so me privabile s svo- jimi snežnobelimi cvetovi in s svo- jim sladkim vonjem. Janja Fras. OS Trnovska vas. 3. razrcfl fCDNIK — 18. junij 1981 TELESNA KULTURA iN SPORT - 13 NASVIDENJE V SLOVENSKI BISTRICI športno prvenstvo Ijub- ,^,J,.skega armadnega ob- ^i)Cja končano. Vojaki starešine, ki so se po- ^^rili v različnih .športnih j-LJplin^h in odločili ^niagt^valce, .so se vrnili v .^Qjc enote, v katerih nada- \iiijcjo / rednimi lelesno- l^ulturnimi aktivnostmi, saj .g te zelo pomembne za f,^)rbeno pripravljenost, pela krajina je gostoljubno .prejela vojake in stare.ši- ne. znova se je potrdila neločljiva vez med armado in ljudstvom. Naslednje prvenstvo in pregled kul- turno zabavnih dejavnosti bo prihodnje leto v Slo- venski Bistrici. fotografije: I. Erdeljac Fotografije: I. Erdeljac s svečane otvoritve v Črnomlju Ei(ipa Ptuja je izpolnila pričakovanja ] Košarkarska ekipa Ptuja — drugo mesto Kraljica športov je pritegnila veliko pozornosti Prvenstvo je vsakoletna velika športna in družbenopolitična manifesta- cija PLAVANJE Pokal ekipi Ptuja Na bazenu Ptu|skih toplic so se zbrale le štiri reprezentance po- bralenih občm na tradicionalnem plavalnem tekmovanju za pokal Ptujskih toplic. Clani občinskih sindikalnih reprezentanc so nastopali na 50 m v kravlu. prsno in hrbtni slog. Razvil seje veliki boj med lanskoletnim zmagovalcem Varaždinom in domačini, ki so tokrat osvojili prehodni pokal. Organizacija je bila v rokah PK Ptujskih toplic in komisije za rekreacijo pri Obč. sindikalnem svetu Ptuj. Med posamezniki so zmagali: moški kravi Tumpotič-Var.. prsno Djurdjevič-Ptuj. hrbtno Lunder-Ptuj. štafeta 4 x 50 m Varaždin; ženske kravi Dovečar-Mb. prsno Kralj-Ptuj 4 .\ 50 m Ptuj. Ekipni vrstni red: Ptuj 83 točk. Varaždin 79, Maribor 31 in Koprivnica 8 točk. anc Tekmovanje je potekalo v odprtem bazenu (foto I. Ciani) Ptuj V slovenski nogometni ligi! Nogometaši Ptuja so kolo pred koncem tekmovanja v vzhodni skupini tudi teoretično že postali novi člani enotne republiške nogo- metne lige. V predzadnjem kolu so gostovali v Rogaški Slatini in z domačim Steklarjem igrali 1:1. Zadetek je dosegel Vinkler, nastopili pa .so: Simonič. Šmigoc. Tement. Matic. Vinkler, Emeršič. Gabrovec, Žgeč, Čeh. Kranjc in Ogri/ek. Plujčani .so tako izpolnili program, kije načr- toval vrnitev med najboljše republiške enajsterice. V zadnjem kolu, na sporedu bo to nedeljo, se bodo v Ptuju pomerili z Elkrojeni iz Mozirja, moštvom, ki jim je od šestih možnih odvzelo kar pet točk. Priložnost torej, da to razmerje popravijo! Ptujčani pa so območje MNZ Ptuj dostojno zastopali tudi v pokalnem tekmovanju. Izpadli sov četrlfinalu. potem kojih je prejšnji teden v Ptuju s 5:3 premagal velenjski Rudar. Domačini so igrali zelo dobro in bi z nekoliko več športne sreče lahko drugoligaše celo presenetili. 1. kotar Carlijeva druga, Pajenkova tretja v Ljubljani je bil zaključni del republiškega prvenstva v atletiki za mlaj.še mladinke in mladince, na katerem so nastopili tudi tekmovalci in tekmovalke Atletskega kluba Ptuj. V ekipni uvrstitvi so dekleta dosegla delitev sedmega mesta z Novo Gorico, fantje pa so deseti. Najboljši posamični uvrstitvi sta dosegli Vesna Carli z drugim mestom v skoku v daljino in Sonja Pajenk s tretjim v skoku v višino. 1. k. Prvo mesto za članice Na republiškem prvenstvu v streljanju s pištolami so se tokrat izkazale članice Ptuja. Pšajdova. Kom,elova in Učakarjeva so namreč v streljanju s standardno maiokalibersko pištolo osvojile prvo mesto, v posamični uvrstitvi pa drugo, četrto in peto mesto. Omeniti velja tudi irelje mesto mladinca Djukanoviča v streljanju z MK pištolo proste i/bire in peto mesto članov v isti kategoriji. j Skorba - Aluminij veterani 2:0 v prijateljskem nogometnem srečjnju sta se pomerili ekipi Skorbe in ekipe veteranov Aluminija. Ekipi sta poka/ali dopadljiv nogomet. K temu pa je pripomoglo tudi zelo dobro urejeno igrišče na stadionu Aluminija v Kidričevem. Igralci so se manj gibali, zato pa pokazali razkošno obvladanje žoge. Oba zadetka za Skorbo je dosegel Polajžer nekaj minut pred koncem srečanja. Srečanje je dobro vodil Jevševar iz ''™8'^^^»'"-'8'' Danilo Klajnšek Medvedce prve OO ZSMS Medvedce je pripravila tradicionalni turnir v malem nogomeUi. Turnirja seje udeležilo sedem ekip iz okoliških krajev. Prvo mesto je /aski/eno osvojila ekipa Medvede, ki je v finalu premagala ekipo Aluminija in sicer so to ekipo sestavljali sami mladi igralci. Podobni turnirji so nedvomno potrebni, saj krepijo in razvijajo vezi med mladimi in zapolnjujejo prosti čas. Danilo Klajnšek Košarka M KL moški K K Ptuj - KK Koro.ška 85:79/44:39 ŠD Mladika; Sodnika: Rutar in Varda ohn .Maribor. KK Ptuj: I ilipič 20. Erbus. Šeriiga. Reš 6. Segulin 6, Marčič 33, M. Kotnik 1 L R. Kotnik. Petek 10. KK Kort)ška: Lu/nik 22. Černjak 16. Krebl 10. Morij 8. Šumnik 12. Strmčnik 8. Tudi tokrat so ptujski košarkarji prepričljivo zmagali v MKL. čeprav močno oslabljeni. Domači košarkarji st) predvsem dobro igrali v napadu, v obrami pa so igrali le toliko, kolikorje bilo potrebno za zmago. -hF. Prihodnji leden čaka ptujske košarkarje odgovorna naloga, saj sa bodo pt)merili v kvalifikacijah za obstanek v vzhodni republiški ligi. Na kvalifikacijah sodeluje pet ekip. turnir pa se bo odigral v Domžalah. ( cprav so kvalifikacije za ptujske kt)šarkarje ob neprimernem času. kljub vsem te/avam upajo na uspeh. Z. M PARTIZANSKI MNOGOBOJ Prejšnji petek so TVD Partizan Ptuj. ZTKO in atletski klub izvedli preverjanje telesnih spo.sohnosti občanov v partizanskem mnogoboju. Na stadionu Drava seje zbralo 16 udeležencev in udeleženk, ki so želeli preveriti raven svoje telesne pripravljenosti. Starostni razpon je bil od 20 do 67 let. Vzdušje je bilo prijetno, udeleženci pa zelo zavzeti, saj so na osnovi rezultatov v šestih disciplinah osvojili 8 bronastih. 7 srebrnih in eno zlato značko partizanskega mnogoboja. Udeležba je bila sicer skromna, vendar začetek je tu! Prav bi bilo. da to koristno preverjanje prenesemo v vse krajevne skupnosti. I. kotar Tek na 50 metrov / visokim startom (foto B. Rode) l)\igovanje telesa (foto B. Rode) Rekreacija v rokometu Veterani ptujskega rokometa so se dogovorili, da se bodo vsak pelck ob 19. uri dobili na rokometnem stadionu Drava, se razgibali in rekreativno igrali rokomet. Tako želijo v organizi- rano vadbo vključili vse nekdanje rokomelaše. da bi tako pri- spevali k bolj.šemu zdravju in počutju ter večkratnim srečanjem. 1. k. SRL CU\NICE: DRAVA-BURJA 22:17 (11:7) Drava je četrta Tekmt)vanje v slovenskih rokometnih ligah le končano. Članice RK Drava so sv' v zadnjem kolu tekmovanja v republiški ligi doma pomerile z Burjo iz Škofij in zmagale zasluženo. Tako so se gostjam oddolžile za P**raz iz prvega dela prvenstva, s katerim je Drava izgubila jesenski naslov. Sobotno srečanje, ki sta ga pred l(K)gledalci vodila Dolgov(Murska ^»boia)in M undjar(Ljutorner).je bilo večji del izenačeno. Razliko štirih ''Mctko\ so si Piujčanke priigrale v zaključku prvega dela. v drugem delu P'1 po znižanju na d\a povedle s šestimi zadetki prednosti (19:13) in ^iinesljivo zmagale. Nastopile so: Farič. Rimele. Kclenc l.Vičar6, Galun Lepej 1. Mumlek 8. Kmetec 3. Vraber. Gomilšek in Sitsenfrai. , Drava je osvojila četrto mesto za Mlinotestom. Preddvorom in ''''lo. Po prvem delu prvenstva jc kazalo veliko bolje in bi Ptujčanke z "»•'koliko \ eč zavzetosti in šnortne sreče lahko osvojile jesenski naslov. V ^"■ugem delu pa so poškodoe ekipo praktično prepolovile, saj je morala nastopali brez najboljše strelke Černetove. tretje strelke Ivančičeve in wo/ Vršičeve. Z;ilo je četrto mesto praktično največ, karje mlada ekipa ^r>>nn)čjo i/kušene Mumlekove lahko dosegla. Vendar .so Ptujčanke P^^kazale. d;i bodo z zavzetim delom lahko dosegle še veliko boljše ''•"''ultate in uvrstitve. . Pred srečanjem članic so se mladi igralci Drave v prijateljskem „ ^'"ju pomerili z vrstniki Velike Nedelje. Srečanje se le končalo "»^^'>dloOeno z rezultatom 19:19. I. kotar '^tkršek nad mladinsko reprezentantko Kmetčevo, levo Rimele (foto B. Rode) 14 - ZA RAZVEDRILO 18. junij 1981 - TEDNIK - 18. junij 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 TV spored TV LJUBLJANA ^K, 19- JUNIJA: * j5 poročila; 17.30 Rdeča Zo- ' 1. del otroške nadaljevanke; Domači ansambli: Fantje 'h dol'"; 18-15 Obzornik; 18.25 ^fjjti socialnega dela: Socialni de- ^'J v združenem delu; 18.55 Ne %rite; 19.10 Risanka; 19.24 TV 'Jj. 19.26 Zrno do zrna; 19.30 dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Lvarjanje Titove Jugoslavije; L 55 Kozmetika za poletje; 21.00 '^j^ann: Buddenbrookovi, nem- L nadaljevanka; 22.00 V zname- \- 22.15 Nočni kino: Kdo bi ve- ^litalijansko-španski film. ^BOTA. 20. JUNIJA: J 00 Poročila; 8.05 Vrtec na obi- Morski zakladi; 8.20 Kapitan slovaška pravljica; 8.30 ZBIS ^ K. Grabeljšek: Moje akcije; čas za pravljice, otroška (^daja; 9.15 Pisani svet; 9.50 Je- ^jjr v javni rabi: Izbira zgradbe be- jjdila; 10.00 Dve himni za eno sr- .( dokumentarna oddaja; 10.30 J. pietl: Bolnišnica na koncu mesta, }e5i(a nadaljevanka; 11.35 Poroči- la; 17.20 Poročila; 17.25 Jakec in fiiolček, japonska risanka; 18.50 Saš kraj; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.20 TV nocoj; 19.26 2rno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 T Vreme; 20.00 Dober večer, abavno glasbena oddaja; 20.55 Cirkus; 21.20 Veliki Jake, ameriški f,hn; 22.55 TV kažipot; 23.15 Po- roiila; VEDELJA, 21. JUNIJA: 9.15 Poročila; 9.10 Sezamova alica, otroška serija; 10.20 D. Su- ;ii:: Tale, nadaljevanka TV Saraje- vo; 11.10 T V kažipot; 11.30 Na- rodna glasba; 11.58 Mozaik; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Pojo naj ljudje; 15.40 Portret Dobrile Smi- Ijanič, dokumentarna oddaja; 16.25 Poročila; 16.30 Kolovodja, fancoski fdm; 18.00 Športna poro- dila; 18.10 Primorska poje; 19.10 Risanka; 19.20 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 B. Draškovič- M. Kovač: Tobačna pot; 20.45 Galapagos, potopisna reportaža; 115 V znamenju; 21.35 Športni pregled; PONEDELJEK, 22. JUNIJA: 17.00 Poročila; 17.05 Glasba za cicibane: Kresniček; 17.30 Zgodba o deklici in milu, jugoslovanski poljudnoznanstveni fdm; 18.00 Človek in duševna stiska: Različne poti; 18.20 Na nevrološki kliniki, oddaja iz cikla Ob letu invalidov; 18.35 Obzornik; 18.45 Mladinska oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Etbin Kristan: Kato Vrankovič; 21.20 V znamenju; 21.35 Ali se med seboj dovolj poznamo. TOREK, 23. JUNIJA: 17.15 Poročila; 17.20 Kapitan Kuk, slovaška pravljica; 17.30 Ju- goslovanski narodi v pesmi in ple- su Tanec; 18.00 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja; 18.30 Ob- zornik; 18.40 Mostovi—Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 18.55 Knjiga; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV dnevnik; 19.26 Zrno do zrno; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Aktualno; 20.55 W. Hohnensee: Bojni tovariS Hans Beimler; 22.50 V znamenju. SREDA, 24. UNIJA: 17.25 Poročila; 17.30 Z besedo in sliko — K. Grabeljšek: Moje akci- je; 17.45 Pionirji modernega ki- parstva, angleška kulturno-doku- mentarna serija; 18.15 Okrogli svet; 18.25 Obzornik; 18.40 Zapisi za mlade: Peter Lipar; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Učitelj, kubanski film; 21.55 Miniature: Slikajoči pesnik Miha Maleš; 22.25 V znamenju ČETRTEK, 25. JUNIJA: 17.40 Poročila; 17.45 Cas za pra- vljice; 17.15 Mozaik kratkega fd- ma: Noč od kopi in ura življenja; 18.40 Obzornik; 17.59 Proga Trst—Poreč, dokumentarna odda- ja; 19.10 Risanka; 19.22 TV no- coj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Bobu bob, aktualna oddaja; 21.35 Iz koncertnih dvoran: F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2, (solist Ivo Pogorelič); 22.20 V zna- menju. mali oglau VDOVA-UPOKOJENKA išče upokojenca. Imam stanovanje in nekaj prihrankov. Naslov v upravi. SPREJMEM mlajšo upokojenko za pomoč v kuhinji v dopoldan- skem času. Telefon: 771-724. UGODNO PRODAM avto znamke 1700 Opel Rekord v nevoznem sta- nju. Naslov v upravi. PRODAM brejo telico simentalko, domače reje. Franc Serdinšek, Tibolci 20, Moškanjci. PRODAM snopovezalnik v dobrem stanju. Peter Vidovič, Bu- kovci 143. PREKLICUJEM SPRIČEVALA prvega, drugega in tretjega letnika ter zaključno spričevalo Poklicne avtomehanske šole v Mariboru na ime Ivan Zavec, Dragovič 35, Juršinci. PRODAM ALI MENJAM nakladalko za seno za hribovit te- ren Pčtinger 10, za večjo Sipovo Šempeter (15 ali 17). Franc Hajšek, Majšperk 103. PRODAM žitni kombajn znamke Glas, širina kose 2,60 m. Jože Kirbiš, Zgornja Hajdina 68. Te- lefon: 781-190 PRODAM telico brejo osem in pol mesecev, zavarovano simentalko. Drstelja 42. PRODAM montažno garažo v Ciril-Metodovem drevoredu za plačilo v gotovini. Cena 70.000.— din. Naslov v upravi. PRODAM Zastavo 101 in šotor za štiri osebe po ugodni ceni. Doblje- kar, Ziherlova ploščad 14, Ptuj ali telefon: 772-576. UGODNO PRODAM novejši čr- no-beli televizor. Danica Fras, Trubarjeva 9, Ptuj. PRODAM dobro domače vino od pet litrov naprej po 15.— din. Do- miter. Mestni vrh 117. ZELO UGODNO PRODAM Grundig Receiver z boksi in kaseto- fon Philips. Naslov v upravi. ISCEMO žensko za pomoč pri delu v gostilni (kuharica — natakarica). Naslov v upravi. KUPIM manjšo hišo ah stanova- nje. Teskač, Cankarjeva Ptuj. PRODAM dobro ohranjen Austin 1300, letnik 1971. Stanko Fras, Dornava 140/a. UGODNO PRODAM moped Pony expres. Muršek, Jurovci 5, Videm pri Ptuju. PRODAM kvinton mešan s šmarnico in jurko. Anton Pulko, Ptujska gora 23. PRODAM nakladalno prikolico za seno sip Šempeter. Dražend 58, Hajdina. PRODAM brejo kravo. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM Fiat 750, let- nik 1979. Telefon 772 327 popoldan. PRODAM rodovniške psičke ,.nemški ovčar". Moškanjci. 114, Janez Meznarič. ZAPOSLIM dva KV soboslikarja in pleskarja. Priporoča se izpit B kategorije. Soboslikarstvo in ples- karstvo. Vladimir Trstenjak, Mlin- ska cesta 17, Ptuj. KUPIM staro hišo z vrtom in sadovnjakom do 5 km izven Ptuja. Naslov v upravi. Četrtek, 18. junija: RIBE — UBIJALKE, amer. barvna pusto- lovka; od petka, 19. do nedelje, 21. junija: SILVIJA V KRALJESTVU STRASTI, vzhod. nem. erot. ko- medija, ob 10. uri madžarska barv. ris. GOSJI PASTIR MATIJA; to- rek, 23. in sreda, 24. junija: VOJNA NA KOLESIH, amer. barv. akcijski fdm, v sredo ob 20. uri amer. barv. pustolovka ONA OPRAVI BOLJSE; četrtek, 24. ju- nija: ONA OPRAVI BOLJE, amer. barv. pustolovka. ZMDA SLOVENSKE GORICE 81 USPEŠEN START v prvi izmeni ZMDA Sloven- ske gorice 81 sodeluje 170 briga- dirjev, ki so združeni v štirih bri- gadah in sicer: v MDB 19. no- vember iz Prištine, kjer je 38 bri- gadirjev, v MDB Kozara iz Bo- sanske Gradiške, kier ie 45 bri- gadirjev, v MDB Matija Gubec iz Ljubljane — Siške kjer je 43 brigadirjev, med njimi tudi bri- gadirji iz pobratene občine Za- greb — Trnje, ter v MDB Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, kjer je 44 brigadirjev. Z delom na trasi so pričeli v ponedeljek. 8. junija in siti^r na dveh deloviščih. v ptujski in le- narški občini. V občini Lenart je v prvem tednu kopala brigada Matija Gubec. Skupaj z lokalnimi MDB mladih iz Lenarta so v te- dnu dni izkopali prek 600 m jarka za vodovod na odseku od Lenarta proti Ani Senkovo. Težavnostna stopnja terena na katerem delajo je ni. kategorije. V občiniPtuj so ostale tri MDB nričele delati v KS Destrnik pri Ptuju in sicer na odcepu Desenci — Ločič. V prvem tednu so tu izkopali jarek v dolžini prek 700 m. Več kot 400 m cevi so že po- ložili, okoli 300 m pa tudi za.suli. Poglejmo še na kratko kako so brigadirji prve izmene ZMDA SG 81 preživeli na področju intere- snih aktivnosti: — Že dan po prihodu, v nedeljo 7. junija po otvoritvi akciie so si ogledali karting dirko za tiržavno prvenstvo v Hajdošah, ter nogo- metno tekmo Drava — Pragersko. — V ponedeljek 8. junija so pred odhodom na delovišče imeli krajše predavanje o varstvu pri delu. Od prihodu na delovišče pa so jih presenetili domačini, ki so jihpričakali injim izrekli dobro- došlico. Popoldne so imeli prvo predavanje iz programa mladin- ske politične sole Edvarda Kar^ delja. Zvečer pa so se predstavili dve brigadi ob kulturnem pro- gramu in tabornem ognju. — V torek popoldne so se pri- čeli prvi tečaji: za radioamaterje. fotofečaj. tečaj prve pomoči in cestno jirometnin predpi.sov ter tečaj za neplavalce, ki seje pričel v prostorih ptujskih toplic. Popol- dne so si brigadirji ogledali kino- predstavo v Ptuju, zvečer pa sta se predstavili še ostali dve brigadi. — V sredo 10. junija so popol- dne potekala medbrigadirna tek- movanja; zatem pa so se pomenili v nogometu z ekipo domačinov, pozneje še v košarki. V večernih urah ,so mladi iz KS Dornava pripravili kulturni program ob tabornem ognju, kjer so predsta- vili svoj krai in okolico. — Včetrtek popoldne je akcijo obiskal Boris Bavdek. predsednik republiške konference ZSMS. Zatem .so potekali tečaji in krožki. Zvečer sd se brigadirjem pred- stavili člani kulturnega društva Jurovski Dol iz občine Lenart s štajerskimi plesi. — V petek 12. junija .so po na- pornem delu na trasi brigadirji (xlšli na ogled TGA Kidričevo, zvečer pa jim je Martin Berden. predsednik izvršnega sveta SO Ptu) predstavil ptujsko občino, predstavnik iz Lenarta pa lenar- sko občino. — V soboto dopoldneje bila udarniška akcija na trasi Desenci — Ločič. Brigadirjem prve izmene so seprikljucili bi^igaciirii veterani in MDB Olga Vfeglic iz Ptuja. Popoldne so se pomerili v špor- tnin di.sciplinah zvečer pa se po- veselili na lovariškem srečanju. — V nedeljo dopoldne so si brigadirji ogledali Kulturno — zgodovinske znamenitosti mesta Ptuja, popoldne pa so odšli na kopanje v kopališče Kidričevo. — V ponedeljek popoldne so nadaljevali s predavanjem iz programa mladinske politične sole Edvarda Kardelja, zvečer pa so se pomerili s člani namiznole- niškega kluba iz Ptuja. Vsem brigadirjem prve izmene ZMDA želinio na trasi čim več delovnih uspehov, med nami v ptujski in lenarški občini pa čim prijetnejše dni! ZDRAVO! M. Ozmec Vročina pa taka, pa žulji in pesek, ki se lepi na preznojeno telo — ampakj brigadirska pesem premaga tudi to. 1 Na sobotni udarniški akciji so sodelovali tudi brigadirji iz lokalne MDB Olga Meglic Ptuj. PRIREDITEV OB KOK ŠOLSKEGA LETA Dekleta so nastopila s telovadno točko. vfl Foto: LangertJT Učenci osnovne .šole Olga Meglic Ptuj so se predstavili v ptujsi^, gledališču svojim staršem s prisrčnim nastopom. Nastopili so ml igralci, recitatorji. pevci, glasbeniki, plesalci in telovadci. Prireditev je bila lep prikaz razgibanega dela v prostovoljnih h javnostih in spodbuda učencem in njihovim mentorjem. ' ZLATI PAR IZ MALEGA OKIČA* Po petdesetih letih skupnega življenja v zakonski zvezi, sta v sobo; 13. junija v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ponovno potrdi vse tiste vezi. ki so ju v zakonu trdno vezale pol stoletja. To sta bi ALOJZ in FRANJA KEKEC iz Malega Okiča 14 v KS Cirkulane.f poklicu sta bila trgovca. Alojz je bil rojen 2. junija 1908 v BukovB Franja. roj. Sanda. 13. julija 1909 pa v Zabukovici. V zakonu sejimaj rodilo 5 otrok, danes pa sta ponosna še na 12 vnukov in tudi hm pravnuke. T| Alojz in Franja Kekec ob razglasitvi za zlatoporočenca v ptujski poroii dvorani Poto: Langerhok Rodile so: Milena Vidovič, Reševa 28 — Er- vina; Milena Kokol, Zg. Hajdina 158 — Andreja; Bdita Svenšek, Belšakova l/a — Matejo; Romana Grmič, Ul. B. Kraigherja 13 — Se- bastijana; Marjeta Janžekovič, Bu- kovci 27 — Anico; Metka Ciglar, Cufarjeva 3 — dečka; Marta Cu- cek, Vitomarci 18 — deklico; Mari- ja Jerenec, Gruškovec 71 — Alek- sandra; Zorica Tošič, Majšperk 32 — dečka; Terezija Škvorc, Sodinci 65 — deklico; Nežka Rojs, Na gra- du 6 — dečka; Marija Zorčič, Ore- šje 8 — deklico; Nežka Visenjak, Jadranska 11 — dečka; Majda Le- sk ovar, Vodova 8 — dečka. Poroke: Branko Skrt, Ciril-Metodov dre- vored 13 in Darinka Lazar, Ulica heroja Lacka 8; Anton Božičko, Dolena 36 in Zofija Prezelj, Kočice 45; Janko Malek, Lancova vas 62 in Marija Maroh, Majski vrh 16; Zvonimir Milač, Maribor Ul. hero- ja Tomšiča 3 in Jasminka Frčeč, Majšperk 1; Franc Zagoranski, HajdoŠe 101 in Vera Vitez, Hajdo- Še 101. Umrli so: Maksimiljan SlaCek, Stuki 21 roj. 1914, umrl 4. junija 1981; Martin Podplatnik, Placarovci roj. 28. okt. 1977, umrl 7. junij! 1981; Karol Budja, Skolibrovat Ormož, roj. 1915, umrl 7. juniji 1981; Agneza Novak, SrediSft Dravska 2, roj. 1897, umrla 5. jura ja 1981; Stanislav Stampar Vuzmetinci 17, roj. 1911, umrl! junija 1981; Antonija Lukman Lahonci 145, roj. 1900, umrla! junija 1981; Kristina Toplak, Volk merjeva 10, roj. 1906, umrla 8. j« nija 1981; Ivan Lozinšek, Dravinj ski vrh 2, roj. 1932, umrl 9. juni) 1981; Rudolf Ogrizek, Rotman3i roj. 1896, umrl 10. junija 1981 Anton Krajnc, Senčak 15, ro; 1907, umrl 13. junija 1981; Terezi) Senčak, Volkmerjeva 10, roj. I89i umrla 12. junija 1981; Krista H( čevar, Orešje, Plojeva 12, rj 1919, umrla 13. junija 1981. i TEDNIl izdaja zavod za časopisno! radijsko dejavnost RADI« TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnl kova 5, poštni predal 99. Ur« uredniški kolegij, ki ga šesta Ijajo vsi novinarji zavoda, dire tor in glavni urednik FRA|J LAČEN, odgovorni ured FRANC FIDERŠEK, tehni urednik ŠTEFAN PUŠN Uredništvo in uprava RadK Tednik, telefon (062) 771-261 771-226. Celoletna naročn znaša 300 dinarjev, za tuf 550 dinarjev. Žiro račun Si Ptuj 52400-603-31023. Ti ČGP Večer Maribor. Na podi zakona o obdavčevanju pf* vodov in storitev v prometu TEDNIK uvrščen med vode, za katere se ne pla^ temeljni davek od prometa p* */odov. PODLEHNIK OBISK UČITELJEV IZ VINICE Pretekli petek so se v podlehniški osnovni šoli na tradicionalnem srečanju sestali učitelji osnovnih šol Ivan Murkovič iz Vinice in Martin Kores iz Podlehnika. Vsakoletna prijateljska srečanja izkoristijo za merjenje moči na športnem področju, tokrat so se pomerili v košarki, na prejšnjih srečanjih pa so igrali tudi rokomet in mali nogomet, pa tudi v cegljanju so se že pomerili. Učitelji obeh osnovnih šol se ob srečanjih pogovorijo tudi o svojih delovnih izkušnjah, pedagoškem delu ter o težavah, kijih imajo tako eni kot drugi. Ob začetku prihodnjega .šolskega leta bo podobno srečanje tudi v Vinici. N. Dobljekar ČRNA KRONIKA v tednu od 8. do vključno 15. junija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh lažjih in dveh hudih prometnih nesrečah. Žal smo spet priča smrtni žrtvi — mlademu traktoristu, razen tega pa so miličniki zabeležili še tri hude telesne poškodbe. Med vzroki nesreč naj tokrat omenimo neprevidno vožnjo traktorista, nepravilna stran vožnje in prehitro vožnjo voznikov. Materialna škoda je v primerjavi s krvnim davkom neznatna. ZBILA MOPEDISTA V ponedeljek 8. junija je prišlo do nezgode na lokalni cesti pri Kungoti. Voznica osebnega av- tomobila Marica Tenko iz Prepolj seje peljala iz smeri HajdoS proti Kungoti. V križišču je zapeljala na levo in pri tem trčila v mopedista Dragoslava Šafariča iz Zgornjih Hoč. Šafaričje pri tem utrpel težje telesne poškodbe. SPET SMRTNA ŽRTEV POD TRAKTORJEM Zelo huda kmetijska delovna nezgoda se je pripetila v nedeljo 14. junija dopoldne na lokalni cesti zunaj naselja Podlože. Po tej cesti je pripeljal \oznik kmetij- skega traktorja Mirko Murko (45) iz Lovrenca na Dravskem polju. Na ravnem delu ceste je zapeljal v desno s ceste nato pa po travnem nasipu, kjer seje uaKtui prevrnil. Pod seboj je pokopal voznika Murka, ki je zaradi hudih po- škodb umrl na kraju nesreče. TRČIL V OTROKA V petek 12. junija seje zgodila dokaj nenavadna, a huda nezgoda na dvorišču stanovanjske hiše v Rajčevi ulici v Ptuju. Tam stanu- joči voznik osebnega vozila Vinko Slodnjakje med vzvratno vožnio v garažo trčil v triletnega soseda N. C. ki je v tem času nenadoma pritekel na dvorišče. Otrok je utrpel hude telesne poškodbe. VOZILA BREZ POTRDILA V,soboto 13.junija ob 19.45 seje zgodila hujša nezgoda v Kajuhovi ulici v Ptuju. 14 letna voznica kolesa z motorjem P. B. iz Tru- barjeve uliceje med vožnjo trčila v bližnjo ograjo in se hudo ranila. -OM Nadomestilo za porodniški dopust Od 1. julija dalje bodo delovne organizacije prevzele izplačevanje nadomestil tistim svojim de- lavkam, ki so na porodniškem do- pustu. Tako bo tudi v ptujski občini stekla akcija, ki smo jo v SR Sloveniji začeli izvajati že v za- četku leta na priporočilo Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in skupnosti otroškega varstva občine Ptuj. Ti dve priporočili sta bili sprejeti v republiki — 24. 12. 1980, v občini pa 19. maja letos. V preteklem srednjeročnem obdobju smo naloge v zvezi s porodniškim dopustom izvajali v dveh samoupravnih interesnih skupnostih: prvih 105 dni v zdravstveni skupnosti, naslednjih 141 dni pa v skupnosti otroškega varstva. Z novim srednjeročnim obdobjem pa porodniški dopust v celoti urejajo skupnosti otroškega varstva. Do te družbene odločitve je prišlo, da bi to pravico izvajali v povezavi z materinstvom še z nego in varstvom otroka in da bi nado- mestilo osebnega dohodka za po- rodniški dopust obravnavali dru- gače kot nadomestilo osebnega do- hodka v času bolezni. Za uresničevanje nadomestila osebnega dohodka v času po- rodniškega dopusta velja v Slove- niji popolna vzajemnost in solidar- nost. To pomeni, da delavci in de- lovni ljudje v vsaki občini zdru- žujejo sredstva za te potrebe po enotni prispevni stopnji v okviru skupnosti otroškega varstva Slovenije, v posamezno občinO oziroma občinsko skupnost otroškega varstva pa republiška skupnost odvede toliko sredstev kot jih je za nadomestilo tudi pot- rebno. Pri uresničevanju pravice do po- rodniškega dopusta moramo upoštevati določila zakona o delovnih razmerjih, samoupravne splošne akte skupnosti otroškega varstva ter samoupravni sporazum o izvajanju pravic do porodniške- ga dopusta s katerim zagotavljamo enotno urejanje teh pravic v SR Sloveniji. Strokovna opravila v zvezi s po- rodniškim dopustom so v pretek- lem srednjeročnem obdobju opravljale delovne skupnosti regionalnih zdravstvenih skup- nosti, sredstva za ta opravila pa sta v sorazmernem deležu zagotavljali zdravstvena skupnost Slovenije in skupnost otroškega varstva SR Slovenije. S prenosom naloge na otroško varstvo pa mora strokovno službo v celoti organizirati in financirati otroško varstvo. V Ptujski občini izvaja to nalogo skupaj z otroškimi dodatki delovna skup- nost občinske zdravstvene skup- nosti s katero je sklenjena ustrezna pogodba. S prenosom porodnega varstva v skupnost otroškega varstva je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva sprejela pnporo- čilo, da se ugotavljanje in izpla- čevanje nadomestila osebnega do- hodka za čas porodniškega dopus- ta prenese v TOZD, delovne skup- nosti ter organe in organizacije, ki zaposlujejo večje število delavcev. Takšno priporočilo pa je sprejela tudi skupščina občinske skupnosti otroškega varstva z namenom, da pravico do porodniškega dopusta v celoti izvajamo tam, kjer je delav- ka — mati zaposlena, razen pri zasebnikih, za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost s samostoj- nim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov ter za občanke, ki jim je med no- sečnostjo ali do 56 dni po porodu prenehalo delovno razmerje. Naj zapišemo še, da so v ptujski občini že doslej nekatere delovne organizacije — Perutnina, TVl Majšperk, TOZD za vzdrževanje železniških voz v Ptuju, tekoče izvajale obračun in izplačevanje nadomestila za osebni dohodek v času porodniškega dopusta, med- tem ko je v SR Sloveniji to nalogo izvajalo ob koncu minulega leta že 43 odstotkov delovnih organizacij O nekaterih podrobnostih v zve- zi z nalogo, ki jo bomo v občini izvajali od 1. julija dalje, so se pogovorili na posvetu z delavci, ki je bil v torek v prostorih narodne- ga doma v Ptuju. mš