Največji aloveniki dnevnik v Združenih državah VeU& za vse leto • Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto Za inozematro celo leto Glks NARODA *I lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United Statci« lamed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 191. — STEV. 191. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. __NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 16, 1935. — PETEK, 16. AVGUSTA 1935. TELEFON: CHelaea 3—3878 VOLUME XI.TTT — LETNIK XLHL ABES INI J A NE MORE DOBITI POTREBNEGA OROŽJA ABES1NIJA NIMA TOVARN ZA MUNIC1J0 IN OROŽJE TER JE V TEM ODVISNAOD INOZEMSTVA Abesinski cesar se je obrnil na Ligo narodov. — Postopanje evropskih držav je krivično. — Na mejo je poslal 60,000 vojakov. — Angleška tvrdke ne marajo trgovati z Italijo zaradi nepla-i canih dolgov. 2ENEVA, Švica, l 5. avgusta. — Abesinija je v skoro obupnem pozivu na Ligo narodov prosila svet za pravično postopanje, da se more oborožiti za o-brambo proti Italiji. Ker so evropske driave razglasile embargo na zalaganje Abesinije z orožjem, ie cesar Haile Selassie prosil svet Lige narodov, da sve tuje raznim vladam, da embargo prekličejo. "Ali bo svet Lige narodov prevzel odgovornost pred javnostjo," vprašuje cesar, "ko se neprestano nadaljuje oboroževanje za pokolj naroda, ki ni nevaren nikomur?'* "Italija navzlic obnovi pogajanj nadaljuje z vojnimi pripravami in izdeluje vojni materijal s svečanim namenom, da ga rabi proti abesinskemu cesarstvu. * Abesinija ne more izdelovati orožja in ga ne more dobiti v inozemstvu. Nikakor ne moremo najti sredstev za obrambo svojih meja. Kjerkoli skušamo dobiti orožje, nam pride nasproti prepoved izvažati orožje. Ali je to prava nevtralnost? Ali je to pravično V Ta poziv je bil obrnjen ravno toliko na angleško javnost kot na Ligo narodov. Angleški delavski poslanci so v poslanski zbornici protestirali proti prepovedi prodajati Abesiniji orožje in bilo je že poročano, da bo vlada to prepoved preklicala. Ligin svet more 4. septembra takoj skleniti, da ima Abesinija pravico kupovati orožje, kjerkoli ga more dobiti. Ker se Abesinija zaveda, da veliko število italijanskih ladij vozi na tisoče ton municije v italijanske afriške kolonije, je* skoro brez vsake pomoči. Anglija in Francija ste vstavili prodajo orožja Abesiniji. Italija pa je v stanu sama izdelovati orožje in tako je Abesinija pritisnjena k zidu brez moči in njeni vojaki čakajo izven glavnega mesta na orožje, ko se deževna doba bliža svoiemu koncu in se bliža italijanski napad. . Ako bo Ligin svet odločil, da ima Abesinija pravico kupovati orožje, bodo Anglija in druge države vesele, ako bodo mogle Abesinijo zalagati z orožjem in municijo, ker vedo, da bo Ligino dovoljenje učinkovit odgovor na italijanski protest. DJIBOUTI, Francoska Somalija, 1 5. avgusta. — Cesar Haile Salessie je poslal proti vzhodni abesinski meji 60,000 vojakov, da so pripravljeni na takojšnji pohod v italijansko Somalijo, ako bi Italijani vdrli v deželo. Vojaštvo je zbrano v Harrar okraju. S tega mesta morejo naglo prodirati proti Ogadenu, ki meji na italjansko Somalijo. Abesinski vojaški poveljniki pričakujejo italijanski napad iz Eritreje v smeri proti Adowi, severno od Addis Ababe. V tem slučaju bi abesinska vojska udarila proti jugu v Somalijo. • LONDON, Anglija, 1 5. avgusta. — Angleške izvozne tvrdke so naznanile, da ne bodo več dovolile kredita Italiji, ker ni poravnala dosedanjih dolgov. 2,000,000 funtov šterlingov ($10,000,0000), vsied česar tvrdke ne marajo več dovoljevati kredita. - ' ' •• [ ; Mnoge premogarske družbe so že vstavile pošilja-tve premoga v Italijo, ker dosedanje pošiljatve niso bile plačane. V odgovor na to pa je Italija dala naročila za premog Nemčiji. "Roosevelt utira pot fašizmu" NAZIJI S0 ODGOVORILI AMERIKI Nemško časopisje obsoja resolucijo legislature v Massachusetts. — Trije usmiljeni bratje pred sodiščem. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — Nemško časopisje napada proti na^ijsko resolucijo legislature države Massachusetts ter svari Združene države, da naj najprej gledajo nase, predno bodo obsojale postopanja drugih držav. — Nemčija ne linča ljudi j drugih narodnosti, če so posilili nemške žene, — pravi »>zno "Der An griff." — Nemčija ne linča ljudi žuje nasilja, ki bi se mogla primerjati z zadnjimi stavkami v Združenih državah, ko so bile skebarice razpraskane in nage gnane po ulicah. — Prisiljeni smo, da se spomnimo starega pregovora, da nekateri vidijo pezdir v očesu drugega, ne vidijo pa bruna v svojem očesu, — pravi "Der Angriff" postavodajcem v Massachusetts. V nadaljnji protikatoliški gonji je berlinsko sodišče postavilo na zatožno klop tri usmiljene brate: generala reda usmiljenih bratov, 57 let starega Ot-marja Veva, 56 let starega generalnega administratorja Josipa Bruemmerja in 56 let starega, nadomestnega generalnega administratorja Štefana Ko-ka. Obdolženi so, da so iz Nemčije vtihotapili 100.000 mark in niso vladi naznanili denarnih vlog v inozemstvu, med temi tudi $3500 v Buffalo, N. Y. Poleg tega je na zatožni klopi tudi 7 sester reda Dobrega pastirja. Obtožnica jih dolži, da so iz Nemčije poslale 62.000 mark. Ena sestra je bila obsojena na 4 mesece zapora, ostale pa na denarno globo po $360. ROOSEVELT JE RADODAREN Tommy Wernalim, črni porter na "Twentieth Century Limited" vlaku,'je včeraj opazil, da se med potniki nahaja tudi bivši predsednik Hoover. — Predsedniki dajejo precej dobro napitnino,,— je rekel. — Hoover mi je dal podrugi dolar. Toda Roosevelt je dosti bolj radodaren. Zdi se mi, da daje večje napitnine kot katerikoli predsednik, kar jih je imela dežela. POZOR ROJAKI! VELIKA ŠKODA VSLED P0V0DN Ji Utonilo je 250 ljudi. — Škoda znaša 25 milijonov. — Povodenj je u-ničjla vinograde in polja. ; Turin, Italija, 15. avgusta.— Proviiicijalni uradniki cenijo število ljudi, ki so izgubili svoje življenje, ko je počil jez pri Ovadi in se je votla razlila po dolini, na 250. Mnogo ljudi je bilo pri povodnji poškodovanih in mnogi so vsied prestanega strahu zboleli. Votla je zalila 40 kvadratnih milj. Rešilci, ki so po veliki večini vojaki, so našli dolino ob reki Orbi jezero blata, ko je voda nekoliko odtekla. Škoda, ki jo je povzročila votla, znaša 300,000.000 lir ($25,-000.000). Vsi pridelki, ki so bili na potu deroče vode — grozdje, žito, sadje in zelenjava — so bili uničeni. Porušenih je bilo najmanj 100 liiš. Po nekaterih krajih je bilo blato globoko po pet čevljev, tako da je bilo težko določiti število mrtvih. Obrnjene hiše so bile deloma zakopane v blatu. Pohištvo je plavalo po površini vode. Rešilci so bredli do pasu po vodi in blatu, da so dospeli do liiš. Med žrtvami je največ žensk in otrok. Oblasti so odredile preiskavo nesreče. Ramo v Ovadi je utonilo okoli 100 oseb. Niti ena glava živine ni bila rešena v celi dolini. Hidroelektrične naprave so bile porušene. Voda je vdrla v hiše skozi vrata in okna ter je slednjič odnesla hiše s celimi1 družinami. Ovada se nahaja severno od Genove v provinci Pjemont. Električne naprave so bile zgrajene pred desetimi leti in so veljale 40,000.000 lir. Jez, ki je za-državal vodno silo, je vsied dolgotrajnega deževja počil. NADOMESTNE VOLITVE V OHIO Governer naj do 24. avgusta razpiše nadomestne volitve. — Mesto umrlega kongresni-ka mora biti izvoljen nov kongresnik. Sandusky, 0., 15. avgusta. — Sodnik Williams je v najvišjem sodišču izdal ukaz, ki naroča governerju Davevu, da do 24. avgusta razpiše nadomestne volitve, ali [Ki naj navede vzroke, zakaj tega ni storil. Ukaz je bil izdan v namenu prisiliti guvernerja, da odgovori na tožbo, katero je vložil davkoplačevalec Harrv C. Armstrong, ki zahteva, da so razpisane volitve za izvolitev novega kongresnika, mesto umrlega kongresnika Oh ari osa Truax. Volitve se morajo vršiti i>o celi državi Ohio, ako sodišče odloči, da morajo biti take volitve. Republikanski generalni prav-dnik-J. W. Bricker, ki se poteguje za republikansko nominacijo in bo najbrže Davevev protikandidat, bo Da veva pri sodnijski obravnavi zastopal. George H. Bender, katerega je Truax pri volitvah v novembru porazil, je voditelj gibanja za nadomestne volitve. Bender trdi, da governer nima pravice zavlačevati razpisa volitev, ker bodo dale prebivalstvu države Ohio priložnost izraziti svojo sodbo o New Dealu. 40-URNI DELOVNI TEDEN Washington, D. C., 15. avgusta. — Predsednik Roosevelt je danes podpisal predlogo, ki določa štiridesetimi i delovni teden za poštne uslužbence. S tem bo dobilo 10.000 pomožnih poštnih uslužbencev stalno na-meščenje. V KANADI ZMRZIUE Včeraj je kazal v New Yorku toplomer 89 stopinj, iz Kanade in sicer iz province Alberte pa poročajo, da tam zmrzuje. Padla je slana ter uničila po nekaterih krajih skoro ves pridelek. Če bi bilo slučajno v nedeljo, 18. avgusta slabo vreme, se piknik Slovenskega Doma ne vrši v gozdu za "Revnim Lazarjem". Namesto piknika se vrši velika zabava v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn. VELIKANSKI VIHAR V BUDIMPEŠTI Budimpešta, Madžarska, 15. avgusta. — V velikanskem viharju, ki je razsajal več ur nad Budimpešto in v okolici, so bile ubite .štiri osebe, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Na več krajih je bil vstavljen promet poulične železnice, ker je drevje padlo na tir. Strehe mnogih hrš so bile poškodovane, v predmestju pa je vihar odnesel mnogo streh. Ker je strela udarila v elektrarno, je bilo mesto dolgo časa v temi. Oaisilci so hiteli po me -tu, gasili nastale požare in reševali ljudi, . MAKSIM LITVINOV NA ČEŠKEM Praga, Čehoslovaška, 15. avgusta. — Sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov je dospel v Marijine vare, da nadaljuje svoje zdravljenje, ki je bilo prekinjeno vsied zasedanja Liginega sveta. V kopališču se je vpisal pod imenom Mihael Lotte. Ž njim je tudi več drugih sovjetskih diplomatov. Litvinov namerava ostati v kopališču do prihodnje seje Liginega sveta 4. septembra. STARHEMBERG V JUGOSLAVIJI Dunaj, Avstrija, 15. avgusta. — Avstrijski pod kancler, princ Ernst Ruediger von Starhem-berg je inkognito na obisku v Jugoslaviji, kjer se nahaja kot gost na gradu grofa Thuma. Ker je bil ta obisk tajen, dokler niso prišla poročila na Dunaj iz Beograda, domnevajo jugoslovanski politični krogi, da je ta obisk političnega značaja ter je v zvezi z gibanjem za povratek Habsburžanov. TAKO ZATRJUJEJO KOMUNISTI NA KONGRESU V MOSKVI MOSKVA, Sovjetska Rusija, 15. avgusta. — Na tukajšnjem kongresu tretje internacijonale je govoril danes Earl Browder, generalni tajnik komunistične stranke v Združenih državah. Pojasnil je cilje, ki jih ima komunistična stranka v Ameriki ter očital Rooseveltu, da utira pot fašizmu. ZL0CINSTV0 -_ INDUSTRIJA Zločini veljajo deželo 15 milijonov dolarjev. — Izvrševanje postave se je izboljšalo. Johnsonburg, N. J., 15. avgusta. — Načelnik državne policije v New Jersey, polkovnik II. Norman Schwarzkopf je rekel, da je zločinstvo "druga največja industrija" v Združenih državah. Na Economic Conference of Engineers v Stevens lnstiute of Technology je Schwarzkopf rekel med drugim: — Brez vsakega dvoma vidimo v zadnjem stoletju vidno izboljšanje v izpolnjevanju postav, mogoče je to večje izboljšanje kot v kateremkoli področju javne službe. — Od časa, ko je prišlo naglo prevažanje, potujoče pošiljanje in prejemanje poročil po radio in preselitev premožnejšega prebivalstva iz mesta na deželo, je naučilo zločince, da se ne ozirajo na jxilitiene meje. To pa zahteva kar najbolj složno policijsko sodelovanje in stalno sodelovanje med policijo in oblastmi. * — Rešitev Hauptmannovega slučaja pomeni zmago za skupno policijsko oblast. — Naloga komunistične stranke v Združenih državah je, — je rekel Browder, — da zaščiti ameriško delavstvo pred takim terorjem kot mu je izpostavljeno delavstvo v Nemčiji in v Italiji. Komunisti bodo imeli dosti dela, toda njihovo delo bo uspešno, kajti vse iluzije Roosevelt o v ega 1 new (lea la' so se razblinile. Roosevelt ova gospodarska politika se razvija v smeri proti fašizmu, vsied česar moramo biti zelo oprezni. Delegat italijanskih komunistov N. Ercole je obdolžil Hitlerjev režim, da snuje novo vojno. Tudi francoska buržoazija se pripravlja na vojno z Rusijo. Svoj pet ur trajajoči govor je zaključil Ercole z besedami: — Svet je na pragu nove vojne. Delavci vseh dežela morajo biti pripravljeni na boj proti vojni in fašizmu. JAPONCI POZORNI NA OBRAMBO KANALA Panama, Panama, 14. avgusta. — Nenavadno delovanje japonskih častnikov v Osrednji Ameriki, posebno v Salvador ju in Panami, je dalo Združenim državam povod, da so sklenile pomnožiti protrzračno obrambo Panalmskega kanala. Ob celem kanalu bodo postavljene radio prejemne postaje, posebno blizu meje Costa Rike, kjer so Japonci najbolj na delu. Neka japonska ribiška družba je iskala pravice za ribolov v Panamskem zalivu, ki tvori vhod v Panamski kanal. Ko je bila prošnja odbita, je japonski zastopnik v San Salvador ju prosil za iste pravice ob zapad-ni obali Salvadorja. T. Haliara, katerega ameriški časopisi smatrajo za japonskega vohuna, je obiskal Panamo in Osrednjo Ameriko pod krin- VOJAŠKA DIKTATURA V NEMČIJI Dunajski list napoveduje v Nemčiji vojaško diktaturo. — Nemško armadno poveljstvo za-nikuje to trditev. Dunaj, Avstrija, 15. avgusta. — Katoliški list "Weltblatt" prinaša na prvi strani vest iz diplomatičnih krogov, da je mogoče v Nemčiji v teku nekaj tednov pričakovati vojaško diktaturo. Ze eno leto napovedujejo dunajski listi vojaško diktaturo v Nemčiji, toda sedaj je prvič glasilo kanclerja dr. Schuschnigga na tako vidnem mestu prineslo tako trditev. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — Najnovejše poročilo dunajskih listov, da bo v Nemčiji v kratkem vpeljana vojaška diktatura, nemški vojaški krogi z nasmehom zavračajo. Vojaško poveljstvo pravi, da se vojska še nikdar ni pečala s politiko in se tudi v bodoče ne bo. Poleg tega pa se armada pod narodno socijalistično vlado počuti popolnoma dobro, ker je v vojaške namene vedno več denarja na razpolago in da je navdušenje za oborožitev večje, kot pod katerokoli drugo vlado, ki bi mogla biti v Nemčiji. ' NAROČITE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SIX)-VENSKI DNEVNTK V ZDR. ko časnikarskega poročevalca, DRŽAVAH. nQ LIS VrAB6DvAy$ [ a Glas Naroda" BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY U Corporate) Treaa. of above ottlem: Mm Ymk CUy, N. X. "SLAB NARODA" (¥«Am «f Mm l'aapfte) Dty jtecept Sunday tad Holiday X Za New lark ■» oeta leto f7J0 pol lote ••••••#•••••###««4 Za InoHMtT* aa esle Ma Za pol leta.................. UN Softacrlptlon Tearly 90-00 _"Qlaa Naroda" l»fa«Ja rmkl dan IrvemJl nedelj la pramlfcoT._ Dopisi brca podpisa la oaebaoatl m ae prioMuJeJo. Denar aa] a* blagovoti taMlJatt pe Money Order. Frl •prememM kraja aaroCnlkor, proafaao, da m nam todl preJBnje MraHBfe caxnanl, da bitreja najdemo aaaUmrfka. "GLAS NARODA", SIC W. 18th Street, New Ym*. N. T. i: CHeba DALJNI IZTOK Odkar se je Jaipoirski posrečilo raztegniti svojo vojaško kontrolo nad pokrajino H ape i z mesti Peipiiig in Tientsin, je močno razširila svojo operacijsko bazo za morebitno vojno s sovjetsko Rusijo. Japonska armada obvlada sedaj progo Peipmg-Suiy-van, ki je važna zveza na potu v kitajski Turkostaii. Poleg tega se je znala Japonska utrditi tudi v notranji Mongoliji. Mongolska vlada, ki je bila prisiljena dovoliti Japoncem lastna letališča hi dddajne postaje, je preložila svoj sedež iz Paillingniiaca v BeitsemaSk v HO milj severno oil Dc»humorja tildaljeno mesto, torej še v območju mandžurskega vpliva. Ruski vpliv je vzlic temu v notranjosti in v obmejnih predelih Mongolije, ki d rž a vi i oprav no spada še h Kitajski, ostal dokaj velik. Dalekosežne jaiponske namere gldoč prizadeva, da že v naprej onemogoči morebiten napad iz Severne Kitajske. Japonska vlada je že prej zahtevala iz Nankinga obljubo, da Kitajska ne sme z Rusijo nikakor skleniti napadalnega pakta- Tej zahtevi pa Kitajska ni nikldar ugodila. Po mnenju nekaterih poznavalcev ni izključena možnost, da se bo Kitajska že pred rusko-japonsko morebitno vojno dvignila vojaško tako visok d, da bo sposobna za samoobrambo. S tega stališča je treba vrednotiti priznanje japonskih zahtev s strani Severne Kitajske. Kitajska hoče najprej uničiti zadnje sleidove komunizma v nekaterih svojih pokrajinah, šele potem bi udarila na Japonsko. Nikakor pa ne smemo podcenjevati kitajske vojske Y maršalu Cairgkajšku ima Kitajska državnika in vojaka največjega formata. ^ NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 16, 1935. , THE LARGEST SLOVENE DAILY INIJ. 8. A, lr i -- ■ i —, ___. ■aMBDUMNiiKiiisti.^a.^iiMirr ntoKtiiMinffliiMKm^^ airswp DENARNE POSILJATVE \ ________ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO $ 2.75________Bta. IH 9 SJU____Dia. m f 1M___Bta. M0 $11.10____Dia. M0 mM_____Dia. vm HIM______Dia. 2000 ▼ ITALIJO Za • 0 JO .......... IM 100 9113»__Lir m ..».MtwtM»«w.»ti • • Up . CN $>88 omoooomooa 9170.— .......... Lir 2000 Ur tm TER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŠENE SPREMEMBI OOR1ALIDOL1 toUttoo račjih oNkvr Kot wgoni uiedno; bodi* ▼ •11 iteb doroljajwno le bolj« pctofo ILOVEMC PUBLISHING COMHD« "Gl.iNirodoV »i D, »] 4* . opisi '3 Selo Moste pri Ljubljani Koncem meseca junija vršil se je v Ljubljani IL Jugoslovanski Evharistični Kongres. Bila je to velika verska manifestacija, katere se je udeležilo nad 100,000 ljudi. Ljubljanski hotelirji in gostilničarji so prišli pri tem na svoj račun, ne pa najemniki šotorov na Stadionu, kjer se je vršil ves spored. Tako je imel neki kavar-nar pripravljenih v svojem šotoru 6000 skodelic kave, a prodal je samo 76 skodelic, o-stalo kavo so pa popili vojaki iz bližnje topničarske vojašnice, katerim jo je kavarnar dobrodušno podaril. Kot palpe-žev legat je pnsostoval kongresu dr. Hlonk, kardinal iz Varšave. Prisotnih je bilo p» še 22 škofov. S para i kom Cham plain prispela sta v domovino Mr. Fr. I Vrjan iz Ehnwood Parka, III. in Lojze Weilbl, iz Maspetha, L. I. Medtem ko se je zadnji \i*nil z istiin paru ikoni zopet nazaj, je ostal prvi še v dumo-\ini in se -poročil dne 23. junija z gospodično Ribnikar. Po-ločii ju je v Zagrebu Rev. dr. J ran jo Grundler. Mr. Ferjau mi je naročil naj sporočim njegovo zahvalo in priporočilo Glas Narodu za brzo in doforo [>ostrež/bo in vse, kar je bilo storjenega za njegovo udobno potovanje. Vrnil se bo začetkom septembra s svojo ženico v Ameriko, medtem pa pozdravlja vse svoje prijatelje in anance v Elmwood Parku in Waukegan, posebno pa "Kriegskamerada" Jože Zelenca. Pač smo pričakovali letos iz Amerike kakih 500 do 1000 potnikov, toda te nade se niso uresničile. Vidi se, da kriza, ki tudi Vam ni prizanesla, mori večino delavcev trpinov, ki si v teh težkih časih pač ne more privoščiti dragega potovanja v domovino. Sledeči rojaki so potovali na Inksuznem parnikn "Norman die" in niso mogli prehvaliti luksuzne opreme m dobre hrane na parniiku "Normandie7* French Line: I. transi>ort: Marinko Mary, Cleveland, Ohio, Slabe Jul m, Cleveland, Ohio, Slabe William, Cleveland, Ohio, Andolšek Lojze, New York, N. Y. Galičič Marija, Kock Springs, Wvo. Kr-/išnik Marija, Rock Springs, Wyo. Somrak Ana, Cleveland, Oho. Grahek Joseph, Pueblo, Colo. Kušlan Mary, Cleveland, Ohio. Ponikvar Joseph, Cle-\eland, Ohio. Vogrič Peter in gospa Marrja, Brooklyn, N.Y. Ušaj Teodora, Cleveland, O. Bela vie Kata in Andrej, Cleveland, Ohio. II. transport; par n i k "Champlain", French Line: Gosar Joe, Rock Springs, Wyo. Kodric Matilda, Cleveland, O. Rijavec Giovanua, Brooklyn, N. Y. Vick Helena, Chicago, 111. Šark Marija, New York, N. Y. Cvenk Frances, Chicago, 111. Komin Antoinette, Johnstown, Pa. Kosme rl Ana in Košmerl Alice, Chicago, III. Vidmar Mary, Indianapolis, Ind. Rigler Frank, New York, (Bronx), N. Y. Omerzu Anton, Brooklyn, N. Y. Vinčec Josef, Canada, Janesh Mary, Chicago, 111. Rev. Aleksander Urankar, Chicago, 111., sestra Poženel Marija, s. Zorko Marija in s. Gr-mek. III. transport, pa mik "Be-rengaria", Cunard Line: Dolores Briški, Slavka Chri-stoff, John Chris toff, Darinka Cvetkovič, Mary Cvetkovieh, Sally Cvetkovieh, Dorothy Cvetk oviek, Mato Cnliga, Roža, Anniet, Edie in Mary; Cu- lap, Fifina Drobnec, Stevo Dr-Ijača, Eva Frame, Slavik Ka-talalich,, Steve Kalanj, John Kayganovich, Steve Kneze-vich, Ana Lipoid, Milivoj Ma-letin, Ljubic* Milanieh, Josip Muza, Mary Nicksieh, Ignac Nikolich, Easter Pan i an, Di-Eiitar Podunacie, Andrd Sipo-laridi, Petar Staresinidi, Pe-tar Stefauocich, Josip Tanko, Persa Torodorovich, Slavko Vojdanov, S i m o Zimonja, A d a m Gjerick, Josephine Hanker, Michael Anžlki, Marija Mandekie, Rev. J. J. Oman. Obrad Sarenae, Rev. Milan Slaje. Vsi potniki, ki so bili jako oobro razj>oloženi so bili sprejeti n» koloosIanik in pooblaščeni minister'v Washingtonu, D. C., ki pa je obenem razrešen svojih dolžnosti in stavljen n^ razpoloženje. Dr. Pitamic si je pridobil tudi v Ameriki sla vo kot izboren jurist, toda po mojem mnenju ni za časa svojega poslaništva za Jugoslavijo nič pridoibil in nič zagrešil. Kdo bo njegov naslednik, še ni odločeno. Tudi med rojaki v Ameriki dobro znani g. Jaka Gorjanc, je praznoval 18. julija svojo šestdesetletnioo. Je še vedno zastopnik Cosnlich Line ter se z vso vnemo zavzema za svoje potnike. Mnogi zakonski, ki so z njegovim posredovanjem potovali z otroci V Ameriko, se gotovo spominjajo kako sta njegova blagopokojna gospa in on varovala otroke, če so i-meli njih starši pred odpoto • v an jem šfc kake nujne posle -po Ljubljani. Je še zmiraj fant od fare in se odlikuje v različnih sporhiih panogah, najbolj pa ljubi kolesarski sport. Politične razmere mu seveda kvarijo business za Cosulicli Line, čeravno ima ta proga na svojih parnikih slovenske nameščence m čeravno potniki, ki se pripeljejo v Trst že v štirih urah dospejo v Jugoslavijo in vidijo mod potjo mnogo lepih krajev, na katere se celo svoje- življenje spominjajo. Jaku želim, da bi še dolgo let kolesaril in te veselil življenja ! Bil sem zadnji teden s pri jateljem Gromom v Domžalah. Tudi tam je huda kriza, dela nič, stroji v tovarnah počivajo, prejšnje živahno življenje je izginilo. Rojak Lojze Skra-bar, ki je rpred štirinajstimi dnevi praznoval j>et«lesetletiii-eo, ki ga je pa proti n jako potrt, je edini slanmikar, ki ima še nekaj dela. Toimajner (Pavli) pridno obdeluje svoja, obširna polja in se od časa do časa zateče Vinku Habjanu, svojemu sosedu nasproti, da svoj organizem malo podpre. Frank Kralj tudi trpi na protinu in komaj hodi, vendar jo pa še vsak večer primalia k Janeži-Ču na Šilee zelenega, kamor se znajde tndi stric Podgoršek. Riedl nadaljuje svojt* kultur« no delo kot kapelnik Domžalske godbe, ureja svoj le]) vrt in se zvečer zabava pri svojem sosedu in prijatelju, kontrolorju Mestne hranilnice Rodetu. Tretji v tej družbi je večinoma Lojze Škrabar. Od drugih ameriških Domžaleev mnogo ne izvem, večinoma so se pa prilagodili tukajšnim razmeram, imajo le.pe hišice in polja, ter niso navezani na ni kak relief. Sokolsko društvo Domžale slavilo bo 4. avgusta .'500 letnico svojega obstoja. Društvo je izdalo ob tej priliki v 2000 izvodih list 44 Domžalee" ter ga brezplačno poslalo med so-kolske ediniee. Društvo ima svoj lep sokolski dom, ki je bil slovesno otvorjen leta 1911. Dom je stal 60,000 zlatih kron Sokol ima sedaj 15.*> članov ii« si je nabavil tudi svoj kino parat, potom katerega nudi ob nedeljah in praanikih ljubiteljem kina pouk in zabavo. Društvu predseduje ustanovni član br. Anton Skok. 1. julija vršil se je v Ljubljani Prvi izseljeniški kongres, ki ga je sklicala Družba sv. Rafaela. Točke sJjioreda so bile: 1. Boljša verska in narodnostna oskilba po slovenskih izscljeniških duhovnikih in u-čiteljih. 2. Boljša zveza domovine z izseljenci iu domovino. 3. Finančna in gospodarska zveza izsfcljeneev z domovino. (Zaščita izšeljeniških hranilnih vlog, pošiljanje denarja v domovino itd.). 4. Naša konzularna služba v Pred enoiudvajsetimi leti je bila svetovna vojna v polnem teku. Zadnja je prieapljala Italija, ker ji zavezniki niso hoteli južnega dela Tirolske tujini in izseljenci. 5 .Izseljensko časopisje. (i .Svetovna zveza Izseljencev. 7. Izseljenski arhiv. 8. Kako ohraniti izseljensko mladino zve-to domovini. Te točke sem vzel iz Izseljenskega Vestnika RAFAEL. — Priznati se mora, da je načrt jako dobro premišljen, toda eko ga bo mogoče izvesti, je drugo. Kar se tiče cerkva v Ameriki, je najbolje, da se Jugoslavija v te zadeve nič O' meša. Cerkev vzdržujejo požrtvovalni rojaki sami. Je v Ameriki tudi /a precej tam rojenih slovenskih duhovnikov, ki pod vod tvoni izb orni h starejših, največ pa tudi v ameriških alumniatih vzgojenih župnikov, delujejo v prid svojih slovenskih faranov. Zveza z domovino je navadno dolar. A ko tega ni, prenehajo vse zveze, izseljenci komaj enkrat na leto pišejo svojcem toda ako ni v pismu no-l>enega dolarskega bankovca pa rečejo: II.... saj en dolar naj bi mi v pismu po-lal, to ga ne bi nič bolelo. Ne pomislijo pa, ua je en dolar v tej krizi za družinskega očeta že »precejšna vsota. In pa konzulati f Kje bi ju-goslavenska vlada vzela toliko tlenarja, da bi plačevala večje število konzulov in vzdrževala večje število i-zseljeniških u-raduikov? Vso resolucije v tem c-zirn so tedaj samo bolj teo i etičnega, nego praktičnega pomena. Predsednik Družbe sv. Rafaela je dolgo let kot izseljence sam skusil težkoče \ sakega izseljenca in se mu mora priznati, da je kot izvrsten organizator za narod pa ♦ndi za svoje stanovske brata nmogo dobrega storil, vendar bo težko, ali pa nemogoče izvesti njegove širokopotezne račrte. Po mojem mnenju, ki gii pa nikomur ne vsiljujem je najbolje sredstvo, da se ohrani izseljenska mla«lini zvesto domovini, šola kakor jo imajo naše fare v Jolietu, Clevelan-du itd. Misel, da bi v Ameriki rojeno deco za dolgo pritegnili Jugoslaviji, je utopija. V tei.i ozira, so slovenski starši preveč brezbrižni, posebno pa ta ki, ki se ne mislijo več vrniti v domovino. Pohvalno naj omenim slovenska |»evska društva in Sokola, ki mnogo pripomo rejo, da se naša v Ameriki rojena mladino narodu popolno Dia ne odtuji. Zaključek H opisa Jožeta iz Most pri Ljubljani bomo priobčili v jutrišnji številki. Mar /a aaanaj«! potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrobno, da ja poučen « vseA stvareh. V sled naie dolgoletno »kainjo Vam tamoromo daii najboljša pojmmila m tndi vm potrebno preskrbeti, dm ja potovanja udobna m Mir«. Sata oa oaupno obrnite na nas aa vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vm, kaditi proinje ta povratna dovotjo-nja, potne listo, vrnejo m sploh vte, kar jo oa potovanja pa* trobtto n najkiirojiom iasn, m bat ja §lavno, aa najmotnjie vtroOf. ' NodriatUjani naj na odlašajo do tadnjege tronntkat kot prodna to dobi ta Washingtona povratno JfrMjknja, RW-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj on mom. PiWa torej Mtoi *« bfoopiaina navodila in onaotavlja-mo Vam, da ooste poceni in 'udobno potoval. SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. ter Primorja in Dalmacije kar tako vreči v naročje. — Sama naj iz vo ju je, po čemer hrepeni! — so odločili. Italijani so se bojevali, prelivali kri, napredovali in bežal"', ter se leta 1918, torej ob koncu vojne ustavili daleč doli v svojem ozemlju ob Pijavi, odkoder so raztrobili v avet svojo "zmago". Kdo ve, kako bo sedaj po dvajsetih letih v daljni A'besiniji? Se kadarkoli so se Italijani spopadli z Avstrijci, so bili premagani. Z A besi ne i so se samo enkrat — pred štiridesetimi leti. Tudi takrat so odnesli krvave butice. Ali je danes junaštvo laškega vojaka večje kot je bilo prej štiridesetimi oziroma dvajsetimi leti.' Najbrž ne. Junaštvo mora biti prirojeno. S samim gol>ezdanjem so ga ne da vcepiti. Dasi ji' še petnajst mesecev do predsedniških volitev, se že pričenja volivni boj, ki bo po svoji zanimivosti presegal v-,e dosedanje. Republikanci se še niso odločili za svojega kandidata. Hoover bi se rad vrnil v Belo hišo, Borah ne reče ne ja in ne ne, senator Long si lasti zase južne države, progresivci nameravajo postaviti svojega kandidata, Ameriška Delavska Federacija bo najforž samostojno poskušala srečo, skrajni i i. d i kak-i napovedujejo novo larmsko-delavsko stranko, oče Cough I in ugiba, komu bi poso ♦ «il svoj precejšen vpliv. Zmagal bo pa Roosevelt, navzlic svojim trenutnim neuspehom, navzlic zlobnim govorici: ni, da ni samo na telesu, pa5 pa tudi na duhu opešal, in navzlic velikem številu nasprotnikov, ki -i jih je nakopal s svojimi dobro utemeljenim, odločbami in ukrepi. V sedanjem času )>otrebnj" dežela izrednega moža. Sveti Bog, kje bi bila danes pod republikansko upravo! ★ jI Hitler je napovedal boj ži-dom, katoličanom in protestantom. Ena sama vera mora bili v Nemčiji — nazijska — in eno samo pleme — nemško, brez-vsake najmanjše tuje primesi. To mu ne bo tako zlepa u-spelo. Slovani in židje so prispevali tekom stoletji Nemcem svoj delež, tako da je treba dandanes pristalega Germana tak*-tekoč z lučjo iskati. Za pristnega Germana se menda vsaj ne smatra Hitler, ki ima svojo najbližjo žlahfo blizu jugoslovansko-avstrijske meje na bivšem Štajerskem. Kot sem nedavno čital, je Hitlerjev bratranec Slovenec, ki nemščino le za silo lomi. * V Baltimore >o te dni zaslišali Johna MacDonalda, ki je izpovedal, da je leta 1917 krivo pričal proti delavskemu voditelju Tomu Moonevu, kateri je bil obsojen, najprej na smrt, (pozneje pa na dosmrtno ječo, češ, da je vrgel v San F rane i-seu bombo med udeležence preparedness parade. MacDonald pravi, da je te daj lagal, in da je Moonev nedolžen. Zastopnik državnega pravd-ništva mu ne verjame ter zatrjuje, da je leta 1917 resnico govoril iu da danes laže. Možak nima več Vzroka lagati. Pred devetnajstimi leti mu je obljubil tedanji držav -ni pravdnik Fickert za krivo pričanje bogato nagrado. Takrat je bil MacDonald star štiriinštirhleset let, zdrav in poln življenja. Danes je star triinšesetdeset let, paraliziran za vedno in leži v mestni bolnišnici. Na ipragu smrti je, in živ mrlič običajno nima navade lagati. - - - "GLAS NARODA NEW YORK, FRIDAY, AUGRJST 16,1835. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X Hj&lmar Meidell: Na vrata je potrkalo. Zakli-cal sciu: — Noter! Oprezno in boječe je roka pritiskala na kljuko in vrata so se polagoma odprla. Neka ženska je skromno in plaho stopila č<- z prag in se pritisnila k steni, proseč, oproščenja, ker se je drznila nadlegovati. Bila je napol sirota. Premeri! sem jo od nog do glave, videl sem Ufiadel obraz z velikimi, ža lostnimi očmi in dvoje rdečih suhih rok. Na telesu ji j<* visela pogošena obleka. , Počakal sem trenntek, ker ji> trdovratno molčala. Potem sem jo vprašal: — Kaj hočete? Ena njenih suhih rdečih rok se je počasi iztegnila proti me ni in mi pomolila zložen uma zan papir. BI« m le ustnice se ni so zganile. Ostale so zaprte. Razvil sem papir in čital, kar je bilo napisano na njem, med t*'m ko so njene trudne oči ves čas počivale na meni. — Podjnsani potrjuje s t«*m. da je samska Ida Kliasscn za radi izčrpanosti popolnoma nezmožna za delo. Priporočam jo usmiljenim srcem v podporo. N. N., župnik, itd. Popadla me je jeza. Vedel sem namreč čisto nn-tauko, da imam v denarnici zadnji stotak, ne pare več ne manj. Da bi dal tej prosjakinji bankovec, mi ni šlo v glavo. Menjati pa tudi nisem liotel. ker ji nisem zaupal, da bi mi kaj prinesla nazaj. Bil sem preverjen, da se z drobižem ne ho vrnila, če jo pošljem, naj zme-nja denar. Zato sem ji vrnil listek in hladno dejal: REVŠČINA — Na žalost ne morem pomagati. Slišal sem, kako so se zopet odprla vrata, in ko j«1 prosilka že odšla, sem pogledal za njo. Videl sem le še njeno pobešeno .rlavo, njen sključen hrbet. Predrli je izginila iz hiše, se je š«' •nkryt ozrla nazaj. Njen vdani Migled je veljal stropu; od 011-lot i<» padel na steno, potem pa je umaknil sam vase. Bilo mi kakor da bi bila minila po zidu senca človeka, ki -i ne more pomagati. Imel sem »bčutek, tla je nekdo zakričal — br«'Z glasu. Komaj je dekle izginilo, je •iju t potrkalo na vrata. To pot močno in samozavestno. Xa moj klie "naprej" je stopil v -oho velik, rojen mož z dolgimi anietniškimi lasmi in smehljajem na ustnicah. Poznal sem ga z ulice. Bil je »dpu^čen pevec, o katerem so -e razitašale vsakojake vesti. Začel je govoriti. Tožil je o -voji n-vščini — trenutni za • Iregi — in rabil za opi> svojf-za >iromaštva vse polno besed, katere je spremljal s kretnjami. kakršnih so vajeni ljudje pri gledališču. Rekel j«', da je na obhodu, in sicer da obiskuje "honoracijorje," odličnike (pri tej besedi se je priklonil) in da nabira denar za dostojno vožnjo v Ameriko. Onkraj Oceana da čaka velika prihodnjost. Xr da l»i se mu utrgala bo seda, je irovoril dolgo in obilno; l>esed<»val je o svoji "umetnosti." o dolžnosti rojakov nasproti njemu. Govoril je tako prepričevalno, zalieljeno, s takšnim ironizujočim humorjem o vsem, da je uspaval moje razumevanje umetnosti. Pohvalil je ZAHVALA Iskri' no so zahvalimo vsvni prijatclji'iii in xtiiiuc'iu za dobroto in pomoe. ki *so nam jo izkaza K oh smrti - našega ljubljenega moža iu oč»*ta — ■** ANTONA LULEK-A Zahvalimo se vsem en i in. ki so darovali krasne šopke in vetuv. PfMiehno pa se zahvalimo S\1M. šiv. 407. za veliko ih>uhjč. ki naru jo je nakh'iiilo v času žalosti. AMALIJA LILKK, mi: MOLU K ROYC, MARY LI'LKK, KOSIE BITTS, ANNA LII.KK. otroci; vnuki in vnukiiije. Fly F ilHfl . 11 §l J ' fcJ^Bw^ajn ■ \ m K ' t ^nwkjMMjTx^Sm^fflS^H^B ■i-iv.&JM m. 4"- t*> mBB» 1 vif^n^HHHHn '*•'' fil- '^Š^Sl HWctmii * r : TffBaBI ''iflH Mwfjgv j BH Bfi-it^^^:^^^^^® : l^Jfr unraHBi^i . mM jb' M mM IS m i m^EraHM ''-fiSEBS * IrHHNH M i li..... ■ HI 'irtMflPU , i1 Hili111 umi y'" ii : : ^BB**BbBL ......... ' Wlj8n[ MCflBwMiJr ^^SBiL—-_____ ^jny- : i — 9 L M V KREDIT za njeno mehko .KO vis uiueijo ali ste v zadrejri vsied neprijetnih kožnih izpusT-ajev, j k >sk »sito ti> nava«ln«» sredstvo 2:1 le_ {Mitu. Knostavuo l»ijte mleko. <%isto. sveži-, okusno mleko! Najmanj eno easo na (lan. y.di se prelahko. l*r»*iwxi»ni. Deluje pa zato. Izmed vseh hraniv je mleko najbogatejši vir katoija. In kalcij js prva stvar, ki jo prepisujejo dragi kožni spei-ijalisti zo|ier kužne nerede. Sredstva za lepoto ste deležni s kalcijem z vsako ca so izpitega mleka. 1'oskusil'j. Začnite z mit-;-, uim seznamom danes. N^j ho vaša pijača pri ulunlu.. Očistite svojo polt z mlekom SHI JSAJTK Z MLEKOM— Shujšajte Gtrokovnjaško, toda ohranite svojo živahnost in do. ber izgicd. Z veseljem vam bomo posla?! BREZPLAČNO Hollywood knjižico: "Mlečna pot". Oijete filmskih zvezd. Pošljite dopisnico s svojim imenom in naslovom: Bureau of Milk Publicity, Albany THE STATE OF NEW YORK ZAROCENCA MILANSKA ZGODBS 17- o TOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 50 KAČJI STRUP - ZDRAVILO? Angelo Herrrdon, mladi nozap osleni delavski voditelj v drža vi Georgiji, potuje po Ameriki 8 truokom, na katerem se naha ja natančen posnetek celice, ki so po kaznilnicah države Geor- gije. Življenje v taki celici je nezaosao. T T.rv * ~ Iz Kolasina v Črni gori pri-občuje "Vreme" tole zanimivo vest: vdova Mileva Medenica v Rečini pri Kolašinu je imela raka na maternici. Iskala je pomoči pri raznih zdravnikih ii* v raznih bolnišnicah. Naposled je bila v bolnišnici v Kolašinu. Zdravniki so se na vse načine trudili, da bi jo ozdravili. Ves trud pa je bil zaman. Poslali so jo naposled kot neozdravljivo domov in ji tudi odkrito povedali, naj se pripravi na konec. Doma je bolnica nekega jutra slišala, kako otroci pred hišo k^iče in beže pred kačo. Spomnila se je pri tej priči, da ji je neka ženska v bolnišnici pravila, da je kačji strup najboljše zdravilo proti raku. Vlovila je modrasa, zgrela vodo v loncu, v lonec pa spustila modrasa. Modras je v vodi poginil, na površini vodo pa se je pojavila modri kasta pena. To je Mileva posnela in jo jela piti trikrat na dan. Že v par dneh ji je bilo bolje, v nekaj dneh pa je popolnoma ozdravela. Popolnoma zdrava že sedaj dela na polju. Vest o njenem ozdravljenju se je seveda razširila po vsej okolici. Zvedel je za njo tudi upravnik banovinske bolnišnice v Kolašinu dr. Mihajlo Vuk-čevič, ki jo je svoj čas kot neozdravljivo odpustil iz bolnišnice. Dr. Vukeevie se je takoj napotil v Rečino, kjer je dobil Mi-levo na polju pri delu. Pregledal jo je in ugotovil, da je dejansko popolnoma zdrava. Mileva je poikazala zdravniku, še ostanek one modrikaste tekočine, ki jo je pila in ki ji je done-sla zdravje. Dr. Vukeevie bo stvar dal znanstveno preiskati. Predvsem hoče ugotoviti, če se bolezen ne bo ponovila in če ne bo tricocina sicer slabo učinkovala na ostali organizem. j Renzo je govoril tako od srca, da je velik del zbranih že brž od začetka prenehal z vsakim pogovorom ter ee obrnil k njemu; polagoma pa so vsi postali njegovi poslušalci. Zmeden krik odobravanj^ in klici: "Prav. gotovo, tako je, žalostno--pa resnično'* so bili nekakšen odgovor poslušalstva. Vendar tudi kritikov se ni manjkalo. "Eh, da," je dejal nekdo; "le poslušajte hribovce — vse so advokati," m je šel. ' "Zdaj''bo že vsak raztrganec hotel povedati svojo," je mnrfral drugi; "toda če še tako besno pristavljamo še toliko loncev k ognju, kruh >zato ne bo cenejši — radi tega pa smo se vendar zganili." Renzo pa je -slišal samo poklone; ta ga je prijel za eno roko, drugi za drugo "Na svidenje jutri. — Kje? — Na stolničnem trgu. — Dobro. — Dobro. — In nekaj se bo zgodilo. — In nekaj se bo zgodilo." "Kdo izmed vas, dobri gospodje, bi mi hoteli pokazati gostiln«, tla snem par grižljajev in se, jaz ubogi mladenič, ua^pim?" je vprašal R<-nzo. "Jaz vam rad ustrežem, dobri mladenič," se je fx mudil nekdo, ki je bil pazljivo poslušal njegovo pridi^anje in se ni bil še nič oglasil. "Poznam gostilno, ki je kakor nalašč za vas; priporočim vas gospodarju, ki je moj prijatelj iti jH>Štenjak." "Tu blizu?" je vprašal Renzo. "Ne daleč odtod," je odvrnil oni. Zborovanje se je razšlo in po mnogem stiskanju neznanih rok se je Renzo napotil z ut*-znaneem, zahvaljujoč se mu za njegovo vljudnost. "Zaikaj pa?" je (loj al oni. "Roka roko um i j-in Obe uniijeta obraz. Ali nismo dolžui napraviti svojemu bližnjemu usluge?" In spotoma j.-stavil Renzu, kakor bi se z njim pogovarjal, zdaj to, zdaj ono vprašanje. 4 4 Ne da bi so hotel vtikati v vaše zadeve, toda zdite so mi zelo utrujeni. Odkod prihajate?" "Prihajam," je odvrnil Renzo, "prav iz. prav iz Leeea." "Prav iz Leeea ? Ali ste iz Leeca?" "Iz Leeca... to se pravi h okolice." "Ubogi mladenič! Kolikor sem mogel razc-meti iz vašega govora, so vam jih morali tatu prav debelih nagosti." "Bh, dragi moj poštenjak! Tam sem moral malo politično govoriti, da ne bi javno pravil svojih zadev, toda... -dovolj, nekega dne bo vsi* očito in tedaj... Ali tu vidim napis nad gostilno ril na mojo vero, ni me volja iti dalje." "Ne, ne, pridite, kamor sem vam rekel, saj je čisto blizu," je dejal vodnik; "tu bi se ne ipočutili dobro." "Zakaj pa ne?" je odvrnil mladenič. "Nisem kak gospodek, ki je vajen vedno na mehkem ležati. Da le spravim kaj dobrega pod streho m pridem do slamnjače — to mi je dovolj ; mudi se mi pa, da hitro najdem prvo iu drugo. Poskusim srečo!" In vstopil je skozi velika vrata, nad katerimi je viselo znamenje ščipa. "Dobro, povedem vas tudi sem, če vaiu je tako všeč," je dejal nezuan"C in stopil za njim. "Ni se vam treba več truditi zame," je odvrnil Renzo. "Vendar," je dostavil, "če ga hočete z mano zvrniti kozarec, me zelo razveselite." "Sjirejmem vašo prijaznost," je odgovoril oni ter se napotil, ker je bil kraja bolj vajen, preti Renzom preko malega dvorišča; približal se je vratom, ki so vodila v kuhiujo, pritisnil na kljuko, odprl in vstopil s svojim tovarišem. *1 Kaj ukazujeta gospoda ?" je vprašal krč mar. "Najprej pošteno steklenico pravega vina," je odvrnil Renzo, "in nato kaj za pod zob." --Rekši ee je spustil na klop ob zgornjem koncu mize in glasno vzdHinil: "Ah!" kakor bi hotel reči: Taka le klopica dobro de, če je bil človek tako dolgo na nogah in po opravkih. Toda brž se je »pomnil klopi in mize, pri kateri je zadnjič sedel z Lucijo in Nežo, in je še globlje zavzdihnil. Nato je stresel glavo, kakor bi hotel prepoditi to misel, in videl, da prihaja krčmar z vinom. Tovariš je sedel Renzu nasproti. Ta mu je brž nalil kozarec, rekoč: "Da si zmočite ustnice." Napolnil je še drugo čašo ter jo zavrti il na en dnšek. "Kaj mi daste jesti T" je vprašal nato krč- marja. ' _. i "Praženo pečenko imam, če vam je všeč," je rekel ta. "Da, dobro — praženo pečenko." "Brž vam prinesejo," je dejal gostilničar Renzu, natakarju pa: "Postrezite temu tujcu.'* In se je -napotil proti ognjišču/"Toda..." je povzel nato, vrnivši >e k Renzu, "toda kruha danes nimam." "Za kruh," je dejal Renzo glasno iu sineho-ma, "je poskrbela previdnost božja." Izvlekel je tretji ril zadnji hlebec od onih, ki jih je bil pobral pod križem svetega Dionizija, Dvignil ga je v zrak in zaklical: " Evo vam kruha previdnosti božje!" Ob tem vzkliku so se mnogi obrnili in ob pogledu na to znamenje zmage j«- kliknil nekdo: "Živel jfoecni kruh." "Poceni?" je dejal Renzo. "Zastonj in vbo-gjijme." "Tem bolje, tem bolje." "Toda," je takoj pristavil Rmo polteno krioali!" *4 Pripravite dobro posteljo za toga pridnega mladeniča." jo rekel vothiik, **ki*r namerava tukaj .spati." "Ali nameravate tukaj spati?" je krčuiar vprašal Renza ter se približal mizi. "Seveda," je odgovoril Renzo. "Zadostuje postelja za silo; le rjuhe naj bo lo čiste, iz perila, ker sem sicer ubog mladenič, toda vajen snažnosti." "O, kar se tega tiče!" je reki l krčma r, stopil h klopi v kotu kuhinje ter se vrnil s črnilnikom in koščkom belega papirja v eni in s pe-resnikom v drugi roki. "Kaj hočete s tem?" je vzkliknil Renzo in pogoltnil grižljaj pečenke, ki jo je bil natakar postavil preden j; nato se je z začudenjem nasmehnil in pristavil: "Ali je to rjuha iz perila!" Krčmar je brez odgovora postavil na mizo črnilnik in papir; nato je na mizo samo naslonil levo roko in desni komolec in rekel s pe-resem v zraku in z obrazom dvignjenim proti Renzu: "Bodite tako dobri in mi povejte ime, priimek rn oil kod ste." "Kaj?" se je začudil Renzo. "Kaj ima vse to opraviti s posteljo?" "Jaz vršim svojo dolžnost!" je rekel krčmar in pogledal yodnika v obraz. "Mi smo obvezani podati račun o vseh osebah, ki pridejo k nam prenočevat: "Ime in priimek, kakšne narodnosti, po kakem opravku prihaja, ali ima orožje s seboj... koliko časa se ustavi v tem mestu." Tako pravi razglas." (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naiM knjigo« Id vas bo zanimala. Cene so selo smerne* Knjigarna "Glas Naroda" MOL25 NARVDA" NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 16, 1935. THE LARGEST SLOVENE 1&1LT IN U. ST. 1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^ Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 16 S filozofskimi naziranji prežeti oče prisili lieei^ da to škandalozno razmerje, ki oneeašča njegovo neomadeževano ime, skonea z zaroko z značajno močnim možem z neomadeževano preteklostjo. Dekle, ki je vsled mučnega nemira v očetovi hiši postala izmučena, je preslaba, da bi v svoji omahujoči ljubezni iz lastne volje našla pogum za dejanje. Slednjič, četudi po bojih in solzah, se vkloni očetovi volji, da svojemu ljubljencu hladno reče zadnjo poslovilno besedo. On čuti, kako neozdravljiva je rana, ki jo je ta beseda zadala njegovemu upajočemu srcu; pa četudi v moči, ki se je prodila iz bolečine, misli, da bi mogel prenesti razočaranje svoje ljubezni in razpad svojega življenja, vendar misli, da nekaj ne more trpeti: da bo žrtvovano vse ono sveto, h kateremu je molil v ljubezni — da bo njegova ljubljenka last moža, ki ga pozna kot odličnega hinavca in pretkanega lahkoživca. Toda je proti njegovim občutkom, da bi zaklical svoji ljubljenki: Z gnjusom odbij to roko od sebe! In preponosen je, da bi njenemu očetu rekel svarilno besedo. In tako poseže po nasilnem sredstvu. Najde onega "značajno trdnega moža z neomadeževano preteklostjo'* v razupiti hiši v krogu pijanih vlačug, ki so na prihodnjo zakonsko srečo svojega prijatelja praznile kozarce šampanjca. Z udarcem v obraz ga prisili k dvoboju. In tako doseže, kar je hotel doseči: njegov nasprotnik mu požene kroglo skozi prsi in gre na potovanja, ker ni prav nič pri volji, da bi z lastnimi očmi videl človečansko prizanesljivost v trdnjavski ječi — ljubljeni je rešen, sam rešen muke življenja, ki je bilo zanj brez vsake vrednosti in upanja. Strta, v novo zbujeni ljubezni in kljubujoč očetovi j«-zi, hiti ljubljenka k postelji umirajočega, da bi v njegovih ugasujoeih besedah čutila, kako čista in globoka je bila njegova ljubezen. In ko njegova usta umolknejo in se njegova roka shladi, porine roke svojega očeta od sebe in se vrže na prsi usmiljene sestre, ki je bila poklicana za oskrbo ranjenca; in pri tej priči je sklenila, da bo delila resni poklic usiniljenke, da bo v samoti živela svoji kesanja polni bolečini. Taka je vsebina tega dela. Malo zamotana povest in za polovico oddaljena od pravega življenja. Nikake ravne ceste, pot v vijugali. In vendar vse v močnih postavah, prelito z vročo in kipečo krvjo. Kaj je moglo biti v tem delu iz lastne iskušnje pisatelja in kaj lastna iznajdba? Ko stopi junak na pozorišče, tedaj vidim na lijem zmešane plave lase, vidim na njem one čudno modre, tomno žareče oči in ga slišim govoriti z onim glasom, ki je zvenel iz Albertovih ustnic v razvnetih trenutkih. Romantični konec me je spravil v slabo voljo; pogube junaka nisem mogel občutiti kot pesniško potrebo, ne kot resnico. Toda vsak očitek, ki bi ga mogel navesti proti delu, je dovolj odtehtala umetniška vrednost in pisateljska sila v celoti. Dogodki so v zanimivosti rastli od dejanja do dejanja. In skoro orisani so stali ljudje v svojih strasteh, v svojih slabostih, v napačnih čednostih in šepajoči morali. In kakor je bil po mojem okusu konec y zelo neprijetnem nesoglasju — eno sem občutil: kdor je mogel to napraviti, je pesnik. Se ponoči sem naglo napisal nekaj vrstic Marti: "Poslanstvo, ki si mi ga naložila, sem izpolnil. Toda ugodnega poročila ti ne morem poslati. Dela, o katerem ti je tedaj govoril Albert, ni več. Sežgal ga je. Toda napisal je drugo. In danes sem ga bral. Močna stvar, polna nadarjenosti. samo konec zamotan in raztrgan. In junakinja, ki ne odgovarja tvoji naravi. Potelesiti gorko lepoto je najboljše v tvoji umetnosti. Toda ta moralično poševno vzgojena duma ima mrzel nos, ki si ga je dobila pri veronau-ku. — Lahko noč!" Naslednjega jutra naglo skočim k Albertu. Pa je že odšel. In opoldne sem sam sedel pri mizi. Ni prišel. Doma sem pozneje izvedel, da je že zgodaj zjutraj prišel ponj gospod Barka in da je še vedno v profesorjevem stanovanju. Ali se je mogoče Marjetino stanje obrnilo na slabše? Na to vprašanje je prišel resen odgovor, ko sem se naslednjega dne opoldne sestal z Albertom. — Srce se mi krči, — je rekel, — ko moram gledati, kako to ubogo, sladko bitje gleda proti svojemu koncu, uro za uro. Kako kruto ste delali nad tem otrokom narava in mati, ko ste v to mlado življenje vsadili smrtno kal, še predno je odprl svoje oči svetlobi. — Zmerjajte naravo kot brezsrčno zver, to naj bo. Toda kak očitek more zadeti mater t — Ali ta očitek ne velja grehu, ki je dal temu otroku življenje t — me prekine Albert razvnet. — Kdo ji je podelil pravico vzeti in dati ljubezen, predno so postave lepo urejene človeške družbe za to izdale običajno svobodno pismo? Mogoče !astno zahtevajoče srce? ovešiko srce nima te pravice. Je suženj stoterih stvari, ki se sodbi nekaterih norcev zde malenkostne, merodajni večini pa važne. Ta večina ima moč in moč ji daje pravico, da izsili pokorščino vseh upornih in jih potisne v ojnice, katere je vstvarilo spoznanje splošnih koristi. In če srce v svojem nepremišljenem hrepenenju preskoči te ojnice, mora biti zaradi obče koristi zasledovano in preganjano, kakor so nekdaj na zapadu zasledovali s psi pobegle sužnje. — Dragi prijatelj, kar sedaj govorite, bi vzel za ironijo, ako bi bilo govorjeno manj resno. — Povedano je bilo tako resno, kakor more govoriti isku-šnja. Postal sem trd proti slabostim človeštva. To ima svoje dobre vzroke. Oko za oko, pravi sveto pismo. To je zelo pametna knjiga. Poznam lepe, ginljive besede, s katerimi radi opravičujejo greh. Toda, kar rečejo, je sapa in laž. Greh ostane greh. In bo kaznovan, basta! — To je zofistika jeze, čije vzroka ne poznam. Greh ostane greh, da. Toda kesanje more popraviti. — Kesanje? — se smeje Albert. — V besedah, ki se pojavijo v dobrih časih. Zavetišče bojazljivcev, ki bi radi zamorili svojo pekočo vest. Beseda, ki je dobra za otroke, ki nočejo stati v kotu, če so jedli nezrelo sadje. Preko tega je kesanje umetnost brc« kruha. (Dalje prihodnjič.) v Greneli Jine OD NEW YORKA DO VSE EVROPE c PREKO H AVI NORMANDIE --- 21. avgusta ILE DE FRANCE - - - 31. avgusta CHAMPLAIN - - - 5. septembra LAFAYETTE - - -14. septembra 4. septembra 21, septembra1 26. septembra 5. oktobra ZA NADAL.JNE INFORMACIJE IN KARTE VPRAŠAJTE PRt: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th STREET. NEW YORK Iz Slovenije. Konji so se utopili. Iz Gotne vasi na Dolenjskem seje podal posestnik Stangelj v Sotesko po les z vozom, v katerega je bilo vpreženih par konj. Ko je mož dospel z vozom do Gabra ob Krki, kjer drži v reko mal izliv, je dal žejna konja napojiti. V voz vprežena konja sta ob kraju mirno pila vodo, naenkrat pa sta zaokrenila v notranjost struge, potegnila za sabo voz in izginila v globoko vodo. Posestnik, ki nesreče ni mogel preprečiti, trpi z izgubo konj občutno škodo. Ponarejevalec mrtvaških listov se je sodil sam. V Ptuju in Mariboru je pred dnevi dvignila mnogo prahu afera o ponarejevanju mrtvaških listov zaradi izplačila jk»-smrtnin. Tako je bil v to afero zapleten 47 let star posestnik Franc Križan iz Ptuja, ki je jm>-n a reje val mrtvaške liste v nameri, da se okoristi z visokimi posmrtninami. Toda možakarju so prišli kmalu na sled in v strahu pred hudimi posledicami si je v Hajdini pri Ptuju pognal Križan kroglo v glavo. Prvotno so domnevali umor, nato pa so našli pismo, ki je zadevo osvetlilo. Gre baje za prevaro 100.000 dinarjev, ki jih je Križan dobival v obrokih. Umetni zobje povzročili smrt. V ljubljanski splošni bolnici je umrl 321etni posestnikov sin Benedik Janez, po domače Oo-tov iz Bukovice v Selški dolini. Se pred dnevi je bil splošno priljubljeni mladenič zdrav in krepak. Ko je legel na večer k počitku, je pozabil vzeti iz ust nekaj umetno vstavljenih zob. Ponoči, v spanju je zakašljal in park rat zalilipal, pa že je bila nesreča tu. Zobje so mu zdrsnili v grlo in naprej v požiralnik in žrelo ter se zasadili v svojimi kaveljipi še nižje od sapnika. Nesrečneža je se ve pričelo dušiti, začutil je pekoče bolečine in skušal si je sprva sam pomagati, ker pa le nič ni odleglo, je zapeljal s kolesom v Skofjo Loko, kjer mu je zdravnik na-svctoval bolnico. Tam so nevarnost tudi resno ocenili in mladeniča operirali. Operacijo je sicer srečno pre- stal, toda pozneje so nastale komplikacije, ki so povzročile smrt. Nesreča pri razstreljevanju kamenja. Pri dolih za gradnjo ceste od Kadeč do Litije se je pripetila huda nesreča. Delavci so raz-streljevali kamenje v bližnjem kamnolomu. Pri tem pa se je pat i ona predčasno razstrelila. Pri eksploziji j«* bil nevarno ranjen 491etni delavec Ivan Tili-ja z Liberga v občini Šmartno pri Litiji. Delavca je kamenje zasulo ter je dobil hude notra-nje poškodbe. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Tatove in denar so izsledili. Veliko vlomno tatvino pri trgovcu llermanu v Očeslavcih se je posrečilo po zaslugi mariborski* policije, predvsem pa še policijskega psa Rgona. naglo pojasniti. Kakor smo že poročali. so bili na ]M»dlagi sledi, ki jo je našel policijski p«»s, aretirani H mladi kmetski fantje, ki so sedaj v zaporih. So to 21 letni posestnikov sin Jakob Mlinaric iz Stavešinskcga vrba, njegov sosed 24h-tni Karel Grah ter posestnikov sin 221etni Rudolf Znidarie, ki j«' sosed oro-panega trgovca Hermana. Vsi ti so trdovratno tajili svoje dejanje, vendar na se je končno le posrečilo zmehčati njihov odpor. Prvi je priznal dejanje Znidarie . Pripovedoval je. da so se že dolgo dogovarjali, kako bi izmaknili trgovcu Hermanu gotovino, za katero so dobro vedeli, kje je spravljena. Ko so doznali, da bo trgovec Herman preteklo nedeljo odšel v vinograd, so prišli takoj, ko se je stemnilo, do njgove trgovine, kjer se je splazil Mlinaric, ki je vitke postave, skozi zamreženo okno v hišo. Izmaknil je tam 170.000 Din, ki jih je našel v omari. Ta denar so si omenjeni trije na seniku pri Žnida-riču razdelili. Znidarie sam je vzel 100.000 Din ter jih skril v seno, ostalo vsoto pa sta si razdelila Mlinaric in Grah. Ko so Žnidariča orožniki gnali na senik, da bi jim pokazal. kje ima skrit denar, se mu je posrečilo kljub temu, da je bil zvezan na rokah, da se je spustil s poslopja ter zbežal. Na begu si je roke osvobodil, spravil verigo v žep ter čakal pri Sv. Ant onu na avtobus, ki vozi iz Radgone v Maribor. Ko je zjutraj stopil v avtobus, je zagledal v njem tudi trgovca Hermana, ki se je istotako vozil v Maribor, da bi policiji podal še nekaj pojasnil o predrznem vlomu. Herman je takoj spoznal Zuidariča iu obvestil šoferja o nevarnem potniku. Šofer je vrata od avtobusa zaprl na ta način, da je snel kljuko. Potem je naglo vozil proti Slovenskim goricam, kjer se je kmalu avtobus ustavil pred orožniško postajo. Žnidarič je bil ves obupan in zhe.gan t«*r se je slednjič moral udati v svojo usodo. Zatrjeval je, da j«' ušel orožnikom iz omenjenega senika radi tega. ker se je hotel peljati sam v Maribor in se javiti sodišču. Orožniki zločinu pobegnil. Fantazije nemškega študenta o zlati reki v Jugoslaviji. Tehnik Herman Heiuemann iz Nemčije pripoveduje, da je našel nekje v Hercegovini in (Vni gori zlatonosno reko, poleg tega pa še ležišče platine. Fant pravi, da bi rabil za začetna dela 1.000.000 Din in baje mu bo dal denar neki bogataš z za pada. Razkrinkan hajduški pomočnik A' Petrovcu na Mlavi je povzročila veliko senzacijo aretacija bogatega gostilničarja Dra- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« WXST Ilia STRUT NSW XOBK, R. X« PltoT* mam za cknz voznih listov, u- ZXRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE AVGUST 17. Coute ill Savoia y Geno» 21. Norman« lie v Havre 22. Ai|uitnniu v Cherbourg Ku ropa v Brt-mt-n 23. 24. 28. 31). 3L Ijifayelte v Havre ltouiil v Trst Washington r Havre Majestic v Cherbourg Itreiueii v lijfiiH-n He ile France v ilavrs Rex v lit'ima 24. septembra: Ites v Ct-oua st-pt«-ml»ra : Washington v Havre s*-|»lt-iul>r:i: Cluiinpinln v Havre Aquiracla v Clicrlwnirg 27. septembra: Kuropa v Bremen SEPTEMBER: 4. septembra : Norma m I le v Havre 5. septembra : Champlaiti v Havre 7. septembra : Aiiuitaiiia v Cherbourg 10 septembra : Euro|ia v Bremen C«mte di Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Lafayette v Havre Conte Grande v Trst 17. septembra : Bremen v Bremen 111. septembra: Bcreugaria v Cherbourg 21. septembra: lie lie Franee v Havre gutina Marinkoviča. Zaprli so ga zaradi suma, • la ji' bil pomočnik zloglasnega hajduka Drage (Iligorijeviča. Aretacijo so izvršili trije v kmečko obleko preoblečeni orožniki. Preoblečeni orožniki so bili nekaj časa v Marinkovičevi kavarni, kjer je bilo zaradi sejma precej gostov. TočllO opoldne ji* stopil v kavarno industrijalec Rrkič iz okolice Požarevca, malo p«»sedel, potem pa odšel na stranišče. V lokal ni več vrnil, temveč odšel preko dvorišča naravnost na ulico. Takoj za njim je Š..J na stranišče sam gostilničar Marinkovič, za njim pa oprezno dva preoblečena orožnika. Pred straniščem sta nekaj časa čakala, potem pa poklicala gostilničarja, naj pride ven. Ker se ni odzval, so vlomili vrata, tretji orožnik pa je med tem že poklical policijo. Gostilničarja so z avtomobilom odpeljali v zapore sodišča in presenečenim gostom je bila kmalu vsa zadeva pojasnjena. Orožniki so bili obveščeni. Jollet, Mary Bambicb. Joseph rtr\ Tat La Salle. J. Spellch Maseoutah, Frank Augustln North Chicago. Joie Zelene KANSAS: Sira rti. Agnes Motnlk fansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltznilller, Fi. Vodoplvec Steyer. J. Čeme (za Pmsu W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MINNESOTA: Chisbolm. Vrank Goni« Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louls Gonfe Gilbert, Louis Vessel Hibbinf,. John PovSe Virginia, Frank Rrvatlcfc MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barl»ertnn, Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chat. kuw» linger, Jacob Resuik. John Slaonik Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John K unite Warren. Mrs. f Racbai Yonnirstown. Anton KtkelJ OREGON: Oregon City. Ore.. J. Kotolar PENNSYLVANIA: Broughton. Anton Ipovee Claridge. Anton Jerlna Conemaugh. J. BrrrnN Export. Louis Sapantt« Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaatla Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Knyn, Ant. Tanielj Laxerne. Frank Ballocb Manor. Frank I>cmsbar Midway. John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Steel ton. A Hren Turtle Creek. Ft. SeMfrtr West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allla. Sheboygan, Joseph Kake* WYOMING: Rock Springs, foil DiamondvUle, Joe Ro'Jch ftkot to, katero Jo prejel. Mush« roJ» UPRAVA "BLAB SAB0QA"