Is lasnih fkushinj fpisal v' nemskim, in tudi
v' krajnski jesik presavit dal
Zhermoslislishki fajmashter na Kozhevskim , in so - ud 
zefarske kraljeve krajnske kmetijske druzhbe.

to j c :
v
KRAJN,SKI
ZHEBELARNIK,
kratko poduzhenje
zhebele rediti,
in s' njimi prav ravnali.
JURI JONKE,
V' Ljubljani.
N a t i s n i l  J o s h ef  B l a s 11 i k.
1836.
W eliko je she fzer nernfhkih bukev od zhbelne reje«, v' kterih je vfe sa-popadeno, kar fe od zhebel . kolikor je V fianu zhlovefhki um 'njih fkriv-noftno naturo smodrovati, govoriti-more, pa fJovenfkih tazili bukev je malo; in fhe tih, ktere fo. fe je, slafti lirajnzUp filno teshko P pridam po-flushit%	ciivo/i nI	j
Anton Janfha, G-oreniž, is Rodin-
fke fare, zhigar zhbelnjak fhe dan danafhnji 60 Itopinj od nove Breshni-fhke farne zerkve ftoji, je savoij fvoje zhbelarfke umetnojfti tako flovil ^ de je bil od ranze ,SvitIe Zefarize Marije Te-resje na Dunaj p o ki i za n 3 de je tam zhbelarlivo v' ozhitni fholi uzhil. Ker fam ni snal pifati« je dal fvoj zhbe-
1 *
25
larfki uk na fvitlobo po Blashi Kumer-deji, Zeljfkim krefijfkim komifarji? ki jih je potlej v' krajnfko preftavil, s' nekterimi perftavki pomnošhil, in V Želji leta. 1792 natifniti dal Janes Golizhnik, fajmafhter v' Grishi na tShtajerfkxm. Te bukvize, klere fo po-febno imenitne sato9 ko svirajo od Janfha^ nafhiga domorodza^ tega vel-ziga vajvoda in ozheta zhbelarftva, fe najdejo tu in lam fhe med kmetifh-kim ljudllvam, in bi bile prav dobre., pa fo ssa kmeta malo predolge, in savolj flabe pifarije grosno teshko brati in umeli. Spet druge bukve od zhbelne reje fo bile dane na fvitlo V Gradzu leta 18 3 i ; pa rriemo tega«, de fo sa kmeta vfe preobilne, tudi savolj fhtajer-fkiga jesika^in novih zherk, f kteri-mi lo natifnjene, sa Krajnza she zlo nifo.
Drugih flovenfkih, Krajnzu umevnih bukev od zhbelarije pa m en de ni.
Po tim^tazirn, miflim, bi nove buk-vize5 ktere vfakdanje ravnanje f zhbe-lami? s' osoram na vfe zhafe in kraje kashejo, ne bile odvezh. Sato lan fkle-niJ. in fzer na vedno nagovarjanje fvo-
IS
f
jih perjallov, kteri fo imeli perlosh-nolt od prida in fpeha moje zhbelne reje preprizhati fe, fvoje vezhletne fkufh-nje^ in fvoje per zhbelarfkih opravilih nabrano fkufheno snanje^ na-fvitlodanjem prizhijozhih«» na kratko, kar je mogozhe po godu sdelanih? in v' prav ljudfkim, vlak i mu umevnim krajn-fkim jesiku naiifnjenih bukviz, tudi di
*ugim manj fkufhenim zhbelarjem raso deli , de bi tako tudi jeffc perpo-mogel kaj k' rezhi«, kfcera fe je do sdej premalo zhiflala, in ne le korilhio in pridavno, ampak tudi perjetno in krat-kozhafno zhbelarfivo, ktero bi bilo lahko vfaj v1 nafhi, pod pohlevnim podnebjem uJftvarjeni desheli, ne le veliko sboljfhano, temiizh k' nar bogatijim per-hodkam povsdignjeno, kolikor je v' moji mozhi^ budil in potifkal.i
Dolsih in vifoko pifanih bukev kmet nima zhafa, in fe jih tudi nave-lizha prebirati, tudi ne more ^figa v' glavi obdershati, ker je le rozhniga dela vajen, ne pa fhtudiranja in tuhtanja; in fvoje kmelavfko delo vnemar pultili^ in fe sgol branja in mifh-Ijenja vloliti, tega ne more, in fo ni nje-
gov p o ki i z. Glejte«, ljubi kmetizhi ! salo fe vam podajo tukaj prav kratke in utievne bukvize, ki jih lahko vfak v'; kratkim zhafu prebere« in vfe v' njih sapopadeno, bres de bi fi glavo tomil«, lahko ume in v' fporninu ohrani. De-flravno fo pa te bukvize kratke 9 von-der vfe v' febi imajo3 kar je potreba . kmetifhkimu zhloveku vediti od. zhbei-ne reje«, de bo gotov prid is nje imel* Sato je vfe modrovanje in preifkova-njeuzhenih od zhebelj in vfe, kar le prašno radovednoft pa Te ? in v' gofpodarfki prid ne bije«, letu ispufheno9 in le to ob kratkim povedano, kar zhbelar mora vediti^ de per fvojih zhbelah ne bo sgube, ampak dobizhik imel. In prav to je sa k meta o
Sato, ljubi zhbelarji! berite radi te bukvize, in ravnajte le per fvojih opravilih P zhbelami svefto po njih, in porok fim vam« de kmalo ne hofte imeli usroka 9 nad flabim fpeham fvo-jiga zhbelarftva pertoshiti fe, in ne bo tolikokrat flifhati, de f zhbelarijo nizh ni o
Od zhebal jploh,
2jlnidimo fe med tolikoflvarmi mnosim shi-yaiim in infektam ? kieri fo tolikanj perversh-ni, in lako rezhi zhlovefhko rasumnofl imajo. Pa per natanknim premifhljevanji in gledanji zhbelniga roja morajo nar vezhi modrijani ilfernoettj in klizati s' velikim Pavlam: O vifo-koft bogafbra5 modrofii in uzhenofti boshje! Kako nesapopadlivi fo njegovi fklepi, in kako nesvedlive njegove pola! — In ref? zhe bolj natanko fe zhbelni panj pregleduje, vezh zbud-niga fe ugleda: Letu najdemo nar Iepfhi de-shelno napravo, nar bolji vladftvo na fvetu; letu gofpoduje nar vezhi fpofhtlivoft in nesmer-na ljubesin do poglavitne perfhone ali kraljize, sa ktere varflvo in obranjenje je vfak ud de-shele perpravljen v5 nevarnofti laftno sili vi jen je dati. Vedna bratovika ljubesin in edinoll med
njimi 9 is klere fe vfak sa drusiga do s a d n j i ga cl i h le ja vadljuje in bojuje, njih varzhnofl, njih ferd in pridnoft sa delo, njih naUnknoft in pervershnoll, in njih lepi k' nam on u fluslini red, ktenga s? mnosimi deli in opravili k'fpehu fplofhne frezhe ohranili, fe sdi de hozbejo ena drugo sad pufliti; zhudna fkupdelavnoft zhebčl, in njih druge pofebne laftnofli fo sgol refnizh-ni fprizhleji, kako mogozhen in moder je ftvar-nikj safco ludi noben zhbelni perjalel, ko bi prav fzer ne imel nar bolj vterjenih sapopad-kov od biftnofti nefkonzhniga bitja, ne more Boga tajili, ker mora po premifhljevanji tih zhudnih ume ta v lini h ftrari bos h jih k5 njegovi-mu fposnanju in zhefhenju bujen bili. —
§., 2.
Od mnosi/i plemen ali Jorl zhebel.
Troje forte zhbele al buzhele fo, namrezh : i) Kraljiza, to je matiza, mazhiza al maler-niza by\ kterig^ sadnjiga imena fe tudi ho-zhemo dershali,
a) Na v lok i m Gorenfkiin in pO Korofhlum J i Ti imenujejo Im-y.hrlc n I i bzhele, yo drugi imflu deshrli zlibrli.-. na ^ShfnjerCkim zhelc, zhelize , po PciiifkO nI !/Jici'liko
))J Xa vlbkim Gurcnfkim. niatcruiza. l/.er inati/.a, niaziiiza.
2) gmanj ali delavne zhbele5 in 5) Iroli ali trotje*
5,
Od maternize,
Materniza je nekoliko vezhi in veliko dalj-fhi od delavnih zhe bel , rasJozhi fe od njih tudi po farbi, in je mati vfih drusih zhebel. Salo je s' njeno sgubo tudi vfak panj sgubljen, zhe ni v' njem vezh k' isleshenju nore maternize dobre salege, ali pa zhe fe mu ne da druga materniza. cSilno rodovitna je materniza, in samore v' enim letu nad 60000 zhebel roditi. Nje rodovitnoft fe ravna po njenim sdrav-ji, po podobi njeniga shivota, nar vezh pa po njeni ftarofti.
Materniza shivi navadno 6 do 7 al tudi 8 let, in je v' pervih treh letih veliko rodovitni-ji , kot v3 drusih, sakaj v' zhetertim in petim letu roji she tri al fhtiri tedne posneje., kot ena mlaji, in v: fheflim in fedmim letu po navadi ne roji vezh, in zhe prav roji, ne more vezh leteti ? temuzh pade pred ulnjakam na ila. V ofmim al fhe daljnim letu fiarofli, velikokrat she pred nje rodovitno!! slo odjemlje, in ona ilavi vezhi del le trolovfko salego, kar je go-
— 10 —
lovo snamnje nje velike ftarofti in daljne ne-perpravnofti , sato vezhi clel sdej kmalo odmerje.
De fe pa ftaroft materniz more sa gotovo vedi ti ? morajo bukvize imeti fe , de fe rojftne leta materniz sapifujejo vanje. Le fe materniz e per vi h rojev, ker s m i ram ftara materniz a s? njimi gre, ne fmejo imeti sa mlade mater-nize, v' tiftim letu isleshene, drugazlii ko bi bil roj pevfki roj, to je, roj s' mlado mater-nizo, ktera pred poje. tS.kufhen zhbelar pa she tudi is farbe in druge shivotne podobe ugane ^ koliko bi utegnila materniza ftara biti. Maternize enake flarofti pa fo v' ftanu navadno le zhbele farne raslozhiti, ker ni vfaka sanje, temuzh isvolijo smed njih vez h , kar fe per rojeh s5 mladimi maternizami sgodi, eno ii , mende nar ftarji in nar radovitniji, po kteri fvoje o h ran jen je in mnoshenje nar bolj sa gotovi ti upajo, vfih drusih pa, zhe jih je fhe toliko, fhe ne porajtajo ne, temuzh raji na ftari panj na-saj gredo, kakor de bi ktero smed tih name-iti she rs vol j ene fprejele. Sato fe mora per pojavljanji odvezhnih materniz pasiti, de fe jim ne vsame prava, to je, od njih she isvoljena, iVar bel j prav pa fe flori, zhe fe tako dolgo pozhaka, de zhbele maternize, kar jih je pre-vezh < farne odsheno, sakaj zhbele preganjajo
te maternize slie doffcikrat prezej per vfajanji roja, vezhi del pa jih odsheneio v novim panji s a d , k j e r fe n a v e z h er ali j u t r o d r u siga rine bres preteshnige v" Iiifhizs pol ovit i do jo. Le fe ne fme n i koli dveh maiemiz v5 eno je-z h o vkup sa preti y ker bi ena drugo umorila.
Nesinerno' Ijubesin in nagnjenje zhebel do maternize bodi m en de njena jim perjeina di-fhava,, ker od vfili "Hrani vanjo lifhe in jo objemajo. Njena fmerfc ali pobegnjenje is nanju, kar zhbele tudi prezej sazhulijo, napravi ve-folno shaljovanje in smefhnjavb med njimi, Ako po njeni sgubi ni vezh salege, in iedej tudi vezh upanja ne noviga gospodarja dobili , ne neha le farno vfa delavnoft med njimi« te-imizh sgube tudi vfe vefelje shiveti ? in popol" nama obupajo « de sadnizh vfe lakoti pomerjo, al fo pa 9 maternize ifkaje, od. drusih pomor-jene. Materniza ni le poglavariza fvojiga polka te.mii. z h prav sa prav dufha in shivljenje zeliga panju. Po njeni sgubi pogine tudi vfa z h bel na dmshrna.
Dalje ima materniza tudi kakor druge zhbele selo al shelo ? pa. fe ga nikoli ne po-fiushi , kakor v' fmerlni nevarnofti , ko bi jo pertifnil « al pa v' boji P kako drugo mater-nizo.
— 12 — .. §. 4.
Od delavne ii zhcbeL
Drugo pleme zhebel v5 panji fo navadne al gmanj zhbele, al delavne zhbele, ker morajo vfe delo farne opravili, Teh je nar vezh v' panji , in po njih fhtevilu fe ravna bogaft-vo panju 9 zhe ima per tem tudi sdravo ma-lernizo. Ifešun simfkih mefzov, ko ne more-jo letati in nofiti, nifo nikoli bres dela , in opravljajo fvoje mnogotere opravila sverlleno, sa ktere jih njih fl.aroft, njih jim perrojeno fposnanje potrebnofti dela, in ffae druge sade-ve mnosih okolifhin namenijo. Tako fe upirajo ene s' notranjim delam, sidajo al naprav-Ijajo fatje, ohranijo s^ buzhenjem in majan-jern perutniz gorkoto in sa mlade potrebno toploto v' panji, al ofkerbljujejo salego, in le tretji al zhelerti del jih isleta, med ki fe imenuje tudi ilerd a) , in roshno al zvetno moko bral, sa kar fo mende nar ftarji namenjene, ker fe vezhi del ftare, ki fe na njih flvfhi iar-bi in bolj rasfterganih peruinizah lahko fpos-najo, is panju in v5 panj letati vidijo.
n) Na v i u krm Gore.nfkim fterd . fzer med.
To 5 I<ar na nogah nofijo, ni vofik, krtr eni menijo, ampak le zvetni prah al zveina moka, ki jo s' medam smefhajo, in is tega nekak mleku podoben podmel sa mlado salego perpravljajo.
\ofik je is medu5 od klerlga fe v5 njih shelodzih lozhi, in ki ga potlej v" podobi belih peniz, is febe ^ispole, in sa si dan je fatja obdelajo; salo tudi lahko vfelej v5 panji sidajo in deiajo, zhe le dodi medu sa vshitek dobe« Nafad.no ne shive veliko zhes leto; sakaj v' prejfhnim poletji rojene odmerjo v' mefzih Velkim ,Serpan'tf in Kimovzu< nar posneje pa Kosaperfka vfe. Vfe fzer fo shenfkiga fpola, pa vender nesmoshne fvoje enakcfti roditi, in rodu dalje safajati, defiramo fo kdaj miflili, de o gotovih zhafih tudi trotne jajzhke leshe-jo , in de je trotovfka salega v' jalovih panjeh od njih«
/
Od trotov.
K tretjimi! plemenu zhebel fe fhtejejo trolje, V panjeh, ki imajo veliko polka fe u-gledajo she Velziga Travna, fzer pa navadno
fhe le Reshniga Z vela. Le kratek zhaf shive, nar dalje nekako do konza I Umov za, kjer jih druge zhbele bres ufmiljenja pomore, ako pak pafha she pred neha, kar fe vezhi del sgodr, al zhe vftan-e zlo lakot, jih pomore dollikrat tudi she v5 Reshnim Zve tu al Malim .Serpanu, ja v5 zhail jih zlo kakor nepridai sarod g pikajo in is panju Hirajo^
Velzi^a ,Semana al Kimovza pa fo vfelej
O t	i	1	f
od zhehel, ktere prave maternize imajo, od-g.iiani in bres ufmiljenja pomorjeni, v' zhemur fe mora zhbelam tudi kar je mogozbe pomagati, ker bi fzer v' fhkodo drusih potrebnih opravil, prevez h zhafa s gubi le; sato naj fe sla-flL trot je j ki fe svezher na bradah panjev v5 želih kupih shirajo, smezhkajo in odpravijo, ker shrelo al luknjo panju doftikrat tako oblo-she, de fo zhbele v' nevarnofti v' njem sadu-fhiti fe. Trot je fo vezhi od pravih zhebel, ne tako dolgi, pa veliko debelji od maternize, nimajo shela, in zhe prav o polclanfkih urah s' drugimi zhbelami letajo, vonder nizh ne noil-jo ; sato menijo eni, de fo od vezh in nepotrebni, kar pa ne more biti, ker bi bilo to modroRi ilvarnika, ki je vVzhb.ehiim kraljefivu pofebno ozhitna, prevezh nafproti.
Trotje fo vil mofhkiga fpola, in k* ple-menitnjerfju al narodovitnjenju maternize namenjeni, le fe fhe ne ve, kako fe s5 maternico sdrushijo. To je* do sdej fhe srairam fkriv-nofl: nature, defiravno veliko naturesnanzov terdi, de fe mati zhebel al materniza po navadno P troti sdrushi in od njih oplemeniti al narodovitni, Oni ifhejo fkasati to P tem, de imajo trotje ref pravo rodivno orodje, P klerim samorejo s5 malernizo prav po nalur-fko s-ediniti fe.
Drugi u zhe ni zh bel ar j i pa fo v' ti rezhi vfe druge mifli, in menijo, de je materniza she v5' sibeli al pifkerzu, fhe ko je shervizhik, in morebiti zlo fhe v5 jajzhku saperta, in fzer na vezh rodov od trotov op le ni eni tnj ena, ker je vfaka mlada materniza, ki je ob zhafu, ko nobeniga trota .v' panji ni, zhe prav is drusi-ga zhbelniga jajzhka isleshena, she rodovitna, in samore ref she po malo dneh pravo zhbelno salego ftaviti, bres de bi fe bila preti F kazim tratam sdrushila, kar bi ne moelo biti, ko bi taka materniza ne bila prejela rodovitnolli she od fvoje matere al babize. Ta rezh oftane tako fhe smiram fkrivnoft ftVarje-nja, ki jo je nefkonzhna modroft boshja farna febi perliranila.
— 16 — §. G.
Ocl nInjali a al bzhehijaha. rt)
-" *
Uliijak, kteri fme po fh te vil a zhbelnih panjev sdej vezhi, sdej man ji biti, mora biti tabo poftavljen, de je ti Ha Hran. ko zhbele vun le ta jo j prav proti poldnu obernjeha, de folnze slo zel dan na brade panjev fije* To ftalifhe nlnjaka je zhbelam si aR i sa fpomlad potrebno, ker v' tem hladnejim letnim zhafu veliko5 s' roshnim praham teshko obloshenih zhebel, sve-zher is pafhe grede pred ulnjakam trudnih doli popada. Sdej, ako folnze ta proftor fhe ob-fije, fpet islete, in. dofeshejo frezhno fvoje domovanja 3 nafproti pa, zhe v' fenzo padejo, fe ne more nobena vezh vsdigniti, temuzh na ti-flim medu morajo oftati5 kjer9 zhe gre po no-zhi desh al fneg, al zhe folnze drugi dan ne fije 9 vfe poginejo, ker od m ras a oterpnjene zhbele zhes 24 al 5o ur vezh ne dajo oshivi-ti fe„
Tudi fe mora pe^ ftavljenji ufcnjakov sla-fti gledati, de fo na zhbelam perjetnim kraji,
a) N;i v Toki m Gorenfkim bzlielujiik 7 fze r uliijak 3 zlibel-11 j ji Ic.
kjer je veliko travnikov, mnosiga shitniga polja s' ajdo, bobam, graham in drugo fozhivo, kakor tudi vezh fadnjih drevef, pofebno pa ko-tianjnih, fmreknih al jelnih gofhtiv , in fzer tako narejeni, de zhbele tudi po simi bres nevarnofti v' njih oftati fmejoc
Nar bolj pa je gledati na to per ulnjakih, de nifo prevezh fapi naftavljeni, temuzh pred vetrovi «, slafti pred burjo po drusih ziniprih , sideh, plahkah al fadnjih drevefih varovani, in de bliso ni malnov5 olovniž, zegelniz, kovazli-niz, zukerniz, fploh nizh, ;kar ropozhe al fe kadi, in tudi ne velizih rek al voda in jese-rov , kamur doftikrat moshna fapa zhbele ver-she, in morajo poginiti.
Ker pa vonder zhbele, kakor vfe druge fh rari 9 bres vode ne morejo obftati , imajo rade bliso febe male potoke, al vodne gnojnifha al gnojnize; fzer fe jim pa mora ne delezh od ulnjaka napraviti vodno korito, de ob zhafu fufhe is njega pijejo, v? ktero fe mora tudi malo mahu ali plavajozhiga lefa vrezhi, de fe zhbele, kader pijo , nanj vfedejo«, Proflor pred tilnjakam pa naj je fuh, in zhe je mogozhe , P pefkam pofipljen, de zhbele, ktere letu ria tla padejo , fpet lahko isleteQ
2
Slafti ljubo je zhbelam , zhe morejo pro-fto al frej letati, pofeb.no zhe imajo per rojenji vfaj 20 do So flopinj dolg, in fherok pro-ftor pred fabo, de fe roj poljubno kvifhko ras-fhiri, in nesadershavan vefel okrog fhumi.
20 al 3o flopinj prezh naj ene majhne ja-belka, kutne al tudi nifke verbe ftoje, de fe roji nanje vfedejo, in tudi je nar loshje in nar perpravnifhi s' njih vfaditi jih.
Dalje naj je bzhelnjak proftoren in dofti velik, de fe panjovi lahko rozhno is njega in vanj nofijo, in fe f zhbelami od sad v5 ulnja-ku bres nap o tja ravna.
Ulnjak fme v' vifhavi le tri verfte ali predale imeti, ker fe zhbele drugazhi v' frednjih verftah lahko smotijo, tako de fe, kader mozh-no lete, F fvojimi fofedi fkor vedno bojujejo, koljejo, in maternizo per prafhenji vezhi del sgube.
Tudi ne fmejo panjovi prebliso vkup f-ftav-Jjeni biti. Naj leshe, ako je proftor, vfaj en zhevelj vfakfebi/ Verfte pa, al tramizhi, na kterih leshe panjovi 3 morajo biti dva komolza al zhevlja naresen , de fe lahko, kader je treba, dva panja ver h drusiga nalošhifeu
Pravi ulnjak mora fedej bili tako le vifok? Perva verfta panjov naj je 2 B druga 4? in tretja 6 komolzov al zhevljev vifoko od taL
Dalje mora biti ulnjak pd vilh ftrani sa-bit, tako de fe le prednje konzhnize in brade panjov vidijo, in de ne more ne folnze iljali, ne de s h padali na panj o ve, kar bi bilo obdvo-je zhbelam fhkodliv.o; in de fe v? panjove nabrana mokrota loshje odteka, morajo od sad smiram en pavez vifhe leshati kot od fpred„
Streha ulnjakova naj je tako narejena , de kaplje P zele flrehe od sad na tla padajo, fzer pa mora od fpred shleb naftavljen biti, ker bi fzer zhbele v? kaki nagli plohi od flrefhnih kapelj op ovirane bile fvoje domovanja najti,
Eni ftavijo tudi fiebre, k ter i ulnjak nofijo, na votle vogelne kamne, in napolnijo votline krog peta liebrov s' vodo, de bi ne mogli bravljinzi, pajki, in drugi zhbelam fhkodliv merzhef do njih«
Od pcaijov al zhbehiih prebivatifk<
Prebivalifha sa zhbele fo mnoge «5 hi fko-raj v' vfaki desheli druge. Eni imajo zhbele
2 *
V' flamnatih pletarnikih ali peharih, ali v' svot-Ijenih lefenih terkljeh , eni dolsih v7 vezh predalov lozhenih votlih deblih, in fpet drugi v' is flame ali verbovih f hib fplelenih kofheh, ali v' is dilj narejenih verh druge poftavljenih omariz; jeft pa imam panj o ve, is defka al dilj narejene sa nar bolji in nar perpravniji, in dam vfe fvoje panjove5 °kteri fo vezhi del 2 i zhevlja dolgi, 8 pavzov vifoki, in i zhevelj in 3 pavze fheroki, is dilj lepiga, beliga, kerh-kiga bukoviga lefa narediti. Taki panjovi ni-fo dragi , in miflim, de fo naturi zhebel nar bolj permerjeni, ker fe ne pote tako, kakor drugi is froviga in terdiga lefa delani, sato fo Judi zhbele prav rade v' njih.
Sploh naj fo zhbelne prebivalifha ali panjovi raji preveliki kol premajhni , in de fe, kader je treba, lahko fklenejo*, vfl enako dolgi in fheroki. Shrelo ali meshevniza, to je luknja, kjer zhbele is panju in nasaj hodijo in letajo, mora biti pol zhevlja fheroka, in ne prav pol pavza vifoka, in prav sa prav to-likofhina, de trotje lahko fkosnjo lesejo, ker fe fkosi vifhji luknje , slafti po simi lahko mi-fhi fplasijo in zhbele slo pofhkodjejo.
V gojsdeh fe dershe zhbele nar raji v' votlih deblih, ali kjer tih ni, prebivajo tudi
v' fkalovji in raspoklinah ftarih sidov. Per divji zhbelarii pa, kakor na Rufovfkim in Polfkim , sla® Liiavii isvotlijo vezh ftojezhih drevef nalafh v' to, in napravijo tako divjim zhbelam umi f hI j ene flanovanja.
8» -
-•v
Kako je J 7 zhbelarni po suni ravnati.
Kdor hozhe fvoje zhbele zhes si m o v? ul-njaku pufliti, kar fe v' mehkih in gorkih slinah fzer bres fhkode, v' o j tirih in dolgo mer-slih simah pa nikoli bres velike fhkode ne more sgoditi , mora prav previdno in fkerbno ravnati v' ti rez hi. Panj o ve mora ne le s' o lavo , maham, kozi, al fpredivamin konopmno, v7 kteri fe ne dershe tako rade mifhi kakor v- predivu , in drusimi ta zimi rezhmi , od viih Hrani dobro odeti, temuzh mora ulnjak tudi od sunej P flamo al praprotjo dobro sadelati, de fe kolikor je mogozhe, merslota odganja. Tudi fe mora vzhafih , vfaj enkrat al dvakrat v7 tednu pogledali , de luknje ne samersnejo. ker fe zhbele v' velikim mrasu, slaAi ftare in kjer je dofti polka, slo pote, in zhe fo luknje
samersnjene , h pomankanja sraka (ljufla) lahko sadufhe fe.
Kar bolj gotovo fe pa dela, zhe fe zhbele zhes simo v5 dobro varovan kevder, ali v' tiho kamro, kjer ni mifh, griljev al fhurkov, al kar je nar bolje, v' prašno Ha niz o prenefo, kte-ra fe fme v5 velzim mrasu, takrat namrezh, kader sazhno zhbele slo fhumed, malo sakuriti,
V	tazim simfkim ftanovanji zhbele ne bodo le ne smersnile, ne sadufhile fe, temuzh tudi pol manj perhranjeniga shivesha potrebovale, kakor ko bi bile v' ulnjaku ollale; in ker fe ne pote, tudi njih fatovje ne fplefnije tako kot per unih, ki /i morajo le s' gibanjem in buzhenjem potrebno gorkoto delati, in fe per tem slo sgreti. Le fe zhbele v5 jefen ne fmejo presgodej vonjih simfke llanovanja prenelli, ker bi utegnile v' toplejim vremenu fpel is panjov isriti, ali fe pa sadufhiti, sato naj fe to fhe le k5 sa-zhetku sime, namrezh prej ko fneg pade in je prav merslo, in fzer vfelej proti vezheru sgo-dx, de fe po nozhi toliko pred fpel k3 pokoju fpravijo, ker fo bile med prenafhanjem mam-Ijene.
V	ojftrih sirnah, kadar je merslota velika in dolgo terpi, marfikteri panj per vfim fvo-jim bogaftvu perhranjeniga medu vender le I a-
25
koti porherje, ker zhbele po tem, ko fo vef med, ki fo ga v5 fvojim gnjesdu ai simfkim kota imele, povshile, "pred mrasam do daljniga medu vezh ne morejo, kar fe slafti per lazih panjovih sgodi, kteri imajo fatove ne podol-gim, ampak pozhes narejene.
Nar bolje je zhbelam v' njih simfkim po-zhitku, zhe dajo pohleven, tih glaf flifhati od febe, ker jim takrat ni premerslo ne pretoplo, temuzh imajo lih prav gorkote in sraka (Ijuf-la) de fe ne saclufhe in ne pote prevezh, de bi fatovje fplefnovalo.
Mozhno buzhenje je smiram snamnje, de jim je pregorko ali pa premras0 A ko jim je pregorko, naj fe luknja odmafhi in jim ljuft da, ako jim je premerslo, nar fe jim s5 odejo ali kurjavo pomaga.
Dalje naj fe fpomlad kar nar dalje morejo v' njih simfkih ilanovanjih obdershe, in fhe le, kader natlopi topleji pomladanfki zhaf naj fe prenefo v' poletno ftanovanje, in de fe vfe nafprotno. klanje in ropanje ubrani, naj jih preftavijo ravno ta dan tudi vfi fofednji in bli-shni zhbelarji, in zhe je mogozhe, tudi zlo ravno ob tifti uri. Pa tudi sdej fhe fe morajo s' otavo ali drusimi tazimi rezhmi dobro odeti, de fe, kar je mogozhe, posnejiga pomla-
— 24 —
>
danfkiga mrasa obvarujejo, kteri jim je ta z ha G savolj obilne salege fhkodlivfhi kot druge krati.
De bi fe mogle zhbele, kakor eni terdijo, s'mnosimi rezhmi tako omamiti, de bi v/o širno kakor muhe in druga golasin , v5 omamizi kakor mertve fpale, in prav nizh ne vshivale, fe ne da f k asa ti, ker zhbele po fvoji naturi nikoli tako ne safpe, de bi ne gibale, ker s' ved-nim majanjem perutniz v? panji potrebno gor-koto delajo, bres ktere ne morejo shiveti, te-dej neprenehama zhujejo, in vf&k dan kaj vshi-
jejoa
§. 9.
Kdaj Jo zhbele vnn pojiavih*
^Spomlad, kakor sazhne zvetoviz al muzo« vi z to je mazhkovna zvefti, kar fe sgocfi she dofli-krat cSvizhana5 al v5 sazhetku tSufhza, fe prenefo panjovi lepo, toplo, tiho dopoldne proti devetem al defetem fpet v5 uliijak, in fzer vfak na fvoje ftaro mefto, ker bi fe drugazhi zhbele fpet tjesale-teie, kjer fo prejfhno leto bile, ker tega pro-Itora ref fhe nifo posabile, in fe jih le mala noviga letanja more navaditi.
Kader fo potem vfi pari j o vi v5 pravi ver-[\i, to je, vfak fpet na fvojim ftarim meltu, fe jim luknje vfe odpro, in ispufte fe zhbele is njih simfkih jez h, Sa tem fe.mora na letanje vfaziga pofehej pasi ti 5 de fe vidi, al ima maternizo fhe, al je zhes simo ob njo perfhel.
N
Ako pridejo ene kmalo V zvetno moko ob-loshene nasaj, je to pravo snamnje, de imajo ti panjovi maternizo, in ref she mlado salego. Nafproti, ako fe ugleda per kterim panji, de zhbele vfe shaloftne in otoshne is luknje gledajo, ali pa obupne po bradi panja lasijo, in zlo nizh, ali pa le na pol nogah in majhne kepize zvetne moke nofijo, je tak panj bres nia-ternize ali jalov, kar fe mora bersh ko bersh pogledati. Ako fe ref jalov najde, ni bolji pomozlii, kakor ga fhe tifti vezher s? njegovim nar blish-nim fofedam, od kteriga fe ve, de maternizo ima, sdrushiti, in oba tako dolgo vkup puftiti , de je v? obeh panjeh nova salega in polka sa-dofti, potlej pa fe fpet lozhita, in tako pofta-vita, de vfak pol prodora prejfhniga ftanu pobere, kjer fe potlej fhe le sna na polku bogati ji, in slafti uni, ki je maternizo obdershal, malo dalje prezh pomakniti, de oba glih rno-zhna oftaneta* Jeffc pa imam navado , take pa-njovo tako dolgo fklenjene pultili, de rojijo in
fe dajo mlade maternize flifhali, potlej jih fhe le lozhirn, kterih mi edin, in v ah a (i tudi oba fhe enkrat rojila.
In to je edina forta odrojev al odvsetih rojev, ki jo morem fvetovati, ker fim per drugazhnih smiram vezh fhkode kot prida imel, ker per zhbelarllvu ne gre sa veliko fhtevilo panjov, ampak le sa njih mozh in bogaftvo, in zhbele she tako prerade rojijo, tako de mora previdin zhbelar gledali rasdeljenje in veli-kokratno rojenje zhebel bolj braniti, kakor buditi«
Nektero simo je prav veliko fnega, kteri doftikrat o nar lepfhim in nar perjetnijim pom-ladanfkim zhafu fhe semljo pokriva. Tu fe zhbele doftikrat ne dajo udershati, in sazhno P filo is panjov riniti , kar fe jim tudi ne fme braniti, ker bi utegnile fzer sadufhiti fe. Tu ni drusiga, kot po volji letati puftiti jim, le fe mora fneg fpred ulnjaka fpraviti, kar je mogozhe, ali pa ta proftor f7 flamo, praprotjo, ali tudi s' diljami pogerniti, de zhbele vfaj hliso ulnjaka na fneg ne padajo, ker ne morejo lahko fpet is njega isleteti.
Poleni , ko fo fe zhbele fpomlad vunpo-ftavljene nad fvojo fpet sadobljeno proftoftjo povefelile, in na perviai isletaiiji fvojiga zelo
- Al -
simo sadershaniga blata ofnashile fe , naj fe perzhnejo zheditia Namrezh odvsame naj fe vfazimu panju fpodnja dilja, fe ozliedi od merlvih zhebel , ki na nji leshe, in od ftertih vofhenih drobtin, ki fe ne fmejo savrezhi; potlej naj le panj oberne, in isreshejo naj fe plefnivi, ali she flari in zberni, in tudi prasni trotni fato vi, in to bo pridnoll zbebel vnovizli vnelo, in njih delavnoft grosno budilo,
Per ti perloshnotli fe more zhbelar tudi vfiga druslga preprizhati, kar mu je vedi ti treba, slafti pa pogledati, ali imajo zhbele fhe kaj shivesha, ki bi ga moglo ta zhaf vfaj fhe pol biti, ali pa, zhe jim bo treba klafti«, *
' 10.
Od rojenja zhebel=
cSpomlad, slafti mefza Maliga in Velziga Travna in Reshniga Zve ta fe zhbelni polk prav hitro mnoshi , in panjovi, slafti s5 mladimi, to je, ne dofti zhes eno ali dve leti ftarmii ma-ternizami, dobivajo, ak je vreme safo, smiram vezh zhebel, tako de fo jim njih prebivalifha ali premajhne, ali pa, de fe dofti mozhne zhu-tijo, v? vezh manjih drusbinah sbiveti. Potlej
rojijo, kar fe sgodi tako le: Po leni, ko je materniza ne le vfe prasne zhbeine in tro-tovfke, temuzh tudi vfe maternizhne pifkerze ali turnizhe, kteri fo na kraji ali na vogleh fatovja, s? salego nafadila, pobegne s' eno trumo fvojiga dosdanjiga polka is ftariga panju , de bi v' drugim pohifhlvu novo gofpodarftvo sazhela, k' zhemur je od zhebel po rasodeva-nji mnogoterih snaminj , njih jim perrojenih shelja mnoshiti ali gmerati fe, slalli pa po ii 1— nim fem ter t je tekanji v' panji, in hitrim notri in vun letanji s7 nenavadno vefelim fhu-mam napeljeva na, in vzhafih , zhe nozhe lama s? njimi is panju« od njih P filo isgnana , zhefa fe samoremo doftikrat is miliga zvilenja, ki ga malo pred predin isleti, velikokrat fhe v7 panji flifhali da, na tanko preprizhati.
Ta zhbelna truma, ki s' malernizo is panju potegne, in je navadno tretji del v figa polka, fe imenuje prednji, pervi roj, ali per vi z. A ko vreme fhe lepo ofiane, ali zhe ima panj sraven dolli salege . tudi fhe veliko medii, da ofini ali deveti 5 vzhafi tudi fhe le defeti ali enajfti dan fhe drujiga roja ali drujza; zhes dva ali tri dni satem tudi fhe tretjiza, in Vzhafih tudi fhe zhetertiza^ slafti zhe je ftariz slo zhbelin , in fta perviz in drujiz majhna bila.
Ako je pa drugi roj po flabim vremenu saclershan, fe pernieri d odi krat fhe le 17» ali 180 dan, dalje pa zhbele odvezhnlh malerniz ne terpe , in jih pomore rasun ene vfe, salo potlej to poletje od tega panju ni vezh roja upati , rasun kako lepo jefen ob slo medenim ajdovim zve t ji.
Tretji roji al tretji z i fe namerijo le v' dobrih letinah, zheterti roji al zhetertizi pa prav malokdaj, kteri fo tudi zlo majhni, in fe morajo ali med fabo fklenili, ali pa fpet na fta-ri panj sgnati, de fe kaj prida dobi od njih.
goratih krajih bliso gofhav, kjer fo mnoge drevefa in vfaktere ternjevja, germovja in roshe, rojijo zhbele veliko raji, kakor naravnim, ker letu vezh zvetne moke in perprave salegi sa fok najdejo, kakor na golih proftorih, mozhernih ravninah , ali fhirozih shitnih poljih.
V' tazih krajih, slabi v5 dobrih zhbelnih let na h in lepim vremenu fe jim zlo P povek-fhanjem njih prebivalifh , s' nalagami in podlagami doRikrat ^ne more rojiti ubraniti. Le na sadnjo visho fe more roj vzhafih udershati, namrezh zhe fe fhe dofli per zhafu k' rojenju nagnjenimu panju drugi p rasi n tako podi o sh 7. de fo zhbele m o rane fkosinj hoditi. To fe mi sdi zlo per nar obilnijim nanafhanji medu o I j
zhafu ajdoviga zvetja loshje, sloshnifhi In per-pravnifhi, kakor fitno preganjanje in prekajan-je zhebel, ker zhbele ne gredo rade fkosi pra-sin proftor, in veliko raji nadolikot nagori delajo*
- §. 1L
Snamiija , al bo panj km al o rojit.
Te šnamnja fo mnoge, in fe ravnajo po fta-rofti in rodovi tnofti maternize. Ako ima panj maternizo tri al f h tiri leta ftaro, roji p o sne je 3 kot drugi s' mlaji maternizo, in ne pred, de je vef polno nadelan, in zhbele nimajo vezh proftora njem, temuzh fo prembrane sunej luknje panja prenozhvatL
Zhe je pa materniza fhe le eno leto ftara, in tedej fhe slo rodovitna, roji tak panj, zhe je fzer vreme sato, doftikrat pred, kakor ga je pol obdelaniga, in fhe zlo doftikrat pred, kakor je fatovje vfe s" salego nafajeno in V zhbelami pokrito«
Kakor hitro tak panj ene dni prav pridno leta in veliko nofi, zhe fhe svezher in po no-zhi mozhno fhumi, roji navadno she drugi dam Sdej, ko je dan k5 rojenju isbran, in zhe je vreme sato, zhbele taziga panju ta dan ne le-
— 51 —
C
te vezh mozhno, te muz h zhakajo raji doma, I<daj ho zhaf vs-dignili fe. Ko ta zhaf pride, sazhno zhbele, kar jih je v5 panji, smiram holj gomseti, fe, kar morejo medu napiti, in smiram bolj pogoftim in mozhneje vun in na-saj letati, tako dolgo, de fe sadnizh vsdigne-jo, fe v' želih kepah s' vfo filo fkosi luknjo prekuzjejo, in fe
s' nesnano vefelim in erlafnim fhumam k vi f lik o vsdigajo, ene minute, v5 zha-fih, zhe je materniza fhe mlada, tudi okoli pol ij r tel z a ure v5 krogu verte, in sadnizh letanja trudne bliso na fenzhino drevefize na kup ali v" kepo vfedejo fe0
9	»
Od
ogrebanja al vfajartja rojev o
Kakor hitro fe je roj vfedel, naj Te vsa-me bersh prasin panj , ko mora she pred per-pravljen hiti, in fe hiti roj vfaditi, de med tem zhafam kak drug panj ne roji, in fe- s7 njim ne sdrushi in ne smefha, kar veliko smol-njavo napravi, pofebno zhe ima edin ftaro, drugi mlado maternizo.
Kako fe samore roj nar loshje in nar hitreje v' prasin panj fpraviti, fe fploh s a vfelej
ne more prav na tanko povedati« ker je per vfajanji gledati na kraj, kamur fe je roj fpu-ftilc JLaftria pamet in fkufhnja modriga zhhe-larja nar bolje uzhi to.
Ako fe je roj vfedel na kako drevefno vejo, in kakor dolg grojsd od nje vi/i, ga je zlo lahko vfaditi. Drusiga treba ni, kot prasin od-pert panj, to de s? sataknjeno luknjo, fpod ravno pod nar vezhi gruzho naftaviti, in po veji mozhno vdariti, in roj pade ob kratu v'panj, kteri fe mora pa fhe tako dolgo odfpod der-shati, de tudi druge zhbele , ki fo na tla popadale, fpet islele, in fe k' roju podajoc
Zhbele, ki fe med tem zhafam na kraj, kamur fe je roj vfedel, fhe smiram shirajo, fe samorejo fpet s' vdaram na tifto vejo, al pa vezhkratnim ogrebenjem k5 roju fpraviti. Satenu fe panj prav pozhafu oberne, in p o da vi prav fpodej v' fenzi na ftol, de fe fhe druge pofamim krog letezhe zhbele vanj podajo; in zhes kratko zhafa, zhe prav fhe nektere krog letajo, fe pernefe sapert v' ulnjak na odlozhen prodor. Zhes ene minute fe mu luknja odma-fhi, in fe pufli po volji letati, in fe fvoje nove hi fhe vefeliti; sa malo zhebel pa, ktere kraja, kamur je roj fedel, fhe ne morejo posn-
t-7 mT^l
biti 9 ni treba bati fe, vfe fe vemejo fpet v' ftari panj.
Ako fe pa ufede roj na vifoko drevo, v' god iernjev germ , na kak sid, al na kako drugo neperpravno medo, je per vfajanji she vezh previdnodi in persadeve treba. Nar pred fe mora fkerbeti, de folnze ho fije predolgo na roj, ker mu to tako teshko dene 9 de bi utegnil fpet isleteti. in uiti® Ako fe to perrneri, fe mu mora nar pred fenza narediti 9 in ga dobro s? vodo ofhkropiti9 in potlej fe sna P kade-zho vervjo ali zunjo v' panj prekaditi3 ali pa pregnati, karnur fe bozbe,
Potlejfhni roji imajo navado maternizo fle-de radi na tifte kraje ufedi fe, kamur fe je bil she pred kak drug roj fpudil 3 ako fe ho-zhe to savolj neperpravnodi per v lajanj i ubraniti , naj fe pomashe tido medo P pelinam ali llebatam, in savolj teg£. soperniga duha fe ne bo noben roj vezh tje ufedeh
— * 54 — 15. :
Od neklerih pofebnih per mer 3 kakorfIme fe per rojih dojiihral littliluzhijo* in kako je le-
in ravnali•
!c Preže) ko kak panj sazhne rojiti, morajo vli ljudje io shirali, kakor ktfkofhi, pfi ali prefhizhi«, kteri fo hliso zhbelnjaka, odftopiti 9 in zhbelam mora puftiti fe po volji rojiti, ker fe ljudi in shiral ogibajo, in doftikrafc raji pobegnejo, kakor de bi fe bliso njih ufedle. Zhbelar fam naj le is-sa vogla ulnjaka roja gleda, in pasi, ali ni morebiti materniza na tla padla, in ne more vezh isleteti*
Nar manj pa fe fme takrat, kar eni pozhenjajo, P kofami ali svonzi klenkati, ali kakor fi bodi ropotati, ker zhbelam nizh teshji ne de9 kot ropot in fhunaer.
v .
S3 tem fe samore tudi d o H i krat roj, ki v' sra-ku (ljuftu) leta, peljati kamur fe hozhe, ali zlo ftrani odgnati , ker fe zhbele kakor druge shivali ljudi le rarjejo in fe od njih odtegniti ijhejo« 2. Vzhafih materniza per pervim roji ali sa-volj liarofti, ali pa ko je sav-olj pofebne
— OD —
plemenilnofti preteshka, ne more vezh leteti, in pade per rojenji pred panj na tla, kar fe is letanja in fhumenja roja prezej lahko fposna, ker tak roj ne leti kakor drugi , s1 vefelim in glafnim fhu-mam v' krogu, temuzh fe rasftrefe delezh krog okoli P puhlim shaloftnim mermra-
v
njem , in ifhe mater nize fem ter tje.
Letu fe ne fme zhakati, fzer fe roj pover-ne fpet v' pervi panj, temuzh materni-sa naj fe prav pred panjem ifhe, in fe ho tudi lahko nafhla, ker ima fhe smi-ram nekaj zhebel krog febe, ki je tudi v' tem ftanu ne sapulle.
cS tem fi jeft delam doflikrat nar lepfhi in nar perjefniji kratek zhaf. Maternizo
de-
nem bersh v' nalafh sato narejeno hifhi-zo , in jo dershim na dolgi paljzi kar nar vi fhe' morem pod rojizhe zhbele, ktere jo po fledu kmalo fposnajo , tudi prezej bolj velel fhum sazhnejo, in fe krog nje shirajo. Sdej imam she zeli roj v5 rokah , in kamur maternizo nefem , »reclo zhbele
-'o	*
sa mano, le fe farno ve, de fe moram pozhafu premikati, de zhbele malernize fpred ozhi ne sgube, temuzh jo lahko sni i ram nefledjejoo Potlej poftavim na poljubnim
kraji prasni panj na flol ali miso v' fenzo, in fpuftim maternizo is hifhize vanj, kamor gredo tudi zhbele f5 pofebno vefelim fhumam p reze j sa njo, kar fim doftikrat s*5 vefeljern "gledaL Perila v i ti pa moram vonder tudi tukaj, de taka materniza , slafti zhe savolj ftarofti vezh leteti ne more, sa daljno rejo vezh ni , in malokdaj fhe perhodno simo preshivi; salo ftori zhbe-iar, kteri je fvoje roje sa daljno rejo namenil, bolj prav, zhe pufti roj fpet na pervi panj nasaj ili , ker po tem zhes ie-dem ali ofem dni s' mlado maternizo fpet roji* Taki roji fo potlej vezhi del od vflh Hrani nar holjfhi, in gotovo fpet nado-meftijo kar f9 zhakanjem na mlade maternize samude.
Doftikrat fe permeri, de dva al vezh panjov ob enim kratu roji, infe vkup vfedejo. Ako fo vli pervizi f5 ftarimi maternizami, fe bres veliko okolifhin lahkG kmalo ras-lozhijo, in jeft imam navado vef kup al zelo gruzho v' en prasin panj ogrehfti, ga poftavim sraven drusiga, v5 kteriga hozhem cniga roja fpravili, na rasgernjeno rsjuho, sajemam potlej s' veliko shlizo (vfajavni-zo) zhbele od smefhanih rojev, in jih pu-
fham prasni panj tako dolgo, de vidim, de je tudi ena materniza P Tvojimi zhbelnmi vanj fhla, in ravno tako delam tudi s' drugim al tretjim panjem, zhe da fhe dva ali trije roji vkup, tako dolgo, de vfaziga pofebej v? en panj fpravim* Potlej jih podavim vfe v' verdo na dol, de fe zhbele farne rasdele, kakor je prav. Ako pa vidim, de je kteri tih panjov veliko flabji od drusih, vsamem fhe nektere vfa-javnize zhebel od mozhnejih, in jih pu-dim kakor pred, vanj iti, kjer moram pa dobro merkati, de f5 zhbelami vred tudi maternize ne sajmem, ker bi tako vef roj fvoj panj fpet sapudil, in sa maternizo fhel. in bi fe moglo lozhenje potlej fpet vnovizh sazheti.
Ako fo pa zhbele, ktere ob enim žhafu rojijo, farni drugi ali tretji roji, to je, vfi s5 mladimi, ali ti dimi maternizami, ki pojejo, fe malokdaj vkup v' eno grusho> vfedejo, ampak v9 vezh kep ali zofljev , kteri fe snajo vfak pofebej vfaditi, in te-dej she tako raslozhiti, zhe fe lozhenje potrebno in koridno sdi. Szer pa nimam navade dveh drujzov ali tretjizov kdej lo-zhiti« temiizh fhe le fkleniti^ ker eelru-
sheni veliko vezh dobiehka dajo, kol po-farnim*
Vzhaflh roji tudi na enkrat vezh pervi-zov, drnjzov ali tretjizov, kjer fe ne more nikoli dofli pašno in previdno ravnati, ker imajo rasne malernize, to je, fta-re in mlade, in jih roj roju fhe na dre-vefu rad pomori, zhe fe jim ne pride bersh na pomozh« Tedej , kakor fe ti rasni roji kam fpufte in fe sazhno ufedati ? fe mora gledati malernize eno sa drugo v5 hifhize poloviti , ktere fe tudi lahko najdejo, sakaj zhbele sgrabijo pluje maternize ko bi mignil, in ker jih hozhe vezh na enkrat pokonzhati i si pomoriti jih, fe fpravijo v9 majhne kepe, v5 kterih doftikrat tudi na tla popadajo, in fe farne med fa-bo pop i kaj o in pokoljejo, ker ne morejo vfe do maternize. Te v' lazih kepah ena druge dershezhe fe zhbele, fe morajo bersh vfakfebi fpraviti, fe materniza is frede vseli in fe v? hifhizo prav farna sapreti, fzer bi jo ena farna zhbela v9 hifhizi umorila. In kader fo t ali o vfe malernize po-lovljene, fe dene vfaka P fvojo hifhizo v' prasin panj , in zhbele fe bodo farne ra-slozhile in fe vfak roj k' fvoji maternizi
— 59 — ■
podal. Pofebno bodo per v i roji fvoje Tiare niaternize s5 velikimi sheljami ifkali? in njih hifhize s* vc Tel jem obfuli. Piavno tako bojo tudi drugi ali tretji roji sa Tvojimi mladimi maternizami, slaili liftimi ? klene To fi s h e is volil i, Thli , in njih hifhize obfedli. Sdej , ko To Te zhbele prav raslozhile in pomirile, fe prenefo panjovi v1 ulnja k, in Te p ude po volji Je tali; ma-ternizam pa fe The le proti vezheru niih jezhe fpet odpro 5 in njih polk jih Tprej-me s" vefeljem ? zhe le per preganjanji od ptujih zhebel nifo bile fmertno ranjenec
Ako je en roj she v5 ljuftu, in fe she fpet di 'ugi perpravlja iti? fe mu fme bersh luknja sa tak ni ti, in fe ene ftopnje, nam-rezh tako delezh na Hran nefti, de fhu-ma uniga roja ne more f ii f ha ti in fe s^ njim ne smefhali, in pufti naj fe tam i s ro ji ti , de fe pofebej ufede. Med tem pa fe mora na njegov proflor prasin panj djati , de med tem zhafam is pafhe pri-dejozhe zhbele .vanj gredo, ne pa
k5 fofe-
du. Kakor je pa is ro j il , fe lako ve , de mora prezej na fvoje prejfhno meiio pre-nefhen bi lic
„ 40 —
5. Roj fe samore tudi P tem perdershati en shaf? ali pa slo ubranili mu, de ta dan fhe ne roji, zhe fe dim tlezhiga babjiga pesdlza9 ali umasane kuhinjfke zunje vanj pifhe«
6"c Ako fe je kak roj lih kar ufedel, pa fhe ni vfajen9 in she drugi gre, naj fe sakri-je pervi, zhe je mogozhe, s' rijiiho, de uni ne bo mogel k5 njemu, in fe njim ne sme-fhaL Ak fe pa pervi ni fhe vef ufedel , temuzh fhe le nar mozhneje vkup leti P naj fe vsame v5 vfako roko na paljzo na-vesana slo dimnata zunja, fe vftopi tako na tifto Hran 9 od ktere fe ihozhe sdej vun-derezhi roj k5 temu blishati in k' njemu priti, in sakadi naj fe kar nar vezhi dim more, in zhbele sadnjiga roja, ker jim je dim fploh sopern, fe bodo kam drugam vernile, in fi kje drugej pokoja ifkale.
7« Ako roj ne more pred deshjem, ki fe ima lih kar uliti, vfaditi fe, naj fe ta zhaf le na miru pufti, in fhe le po deshji vfadi, ker mu desh manj fhkodje, zhe v' kepi vkup fedi, kakor ko bi fe takrat s5 vfaja-njem mamil in rasftrefah Nar bolji pa je ga ta zhaf P zhem odeti, in tako desbja obvarovali.
8, AI<o bi fe kak roj ne bolel ufelii, lemiizh prezej bres pozhivanja v' novo ftanovanje, ki ii ga je she pred po fvojih tako imenovanih fhpijonih poifkal, potegnili, kar roji s9 mladimi malernizami vzhafih radi narede, slafti zhe fo letavne luknje njih rojnih panjov tako velike, de lahko hitro in ob kratu is njih isdero, opravi P pifh-lolo ali pufho fpufhen pr.ezh obernjen ftrel vfaj toliko, de je roj v' fvojim dere-zhim letanji toliko omamljen in omoten, de fe mu njegova mifel s5 rozhno fhkro-pivnizo odverne, ktera fe mora pa tako dershati, de kaplje od sgorej doli kakor desh na zhbele padajo,
V lili fe sna roju tudi pefik, prah ali perft nafproti metati, F zhemur fe je rojem she velikokrat ubranilo, de nifo ufhli.
Sa gotovo svediti, is ^teriga panjii je na drevefu she fedezh roj perletel, ni drusiga treba, kot nekoliko zhebel s9 vfajavnizo od roja sajeti, in jih bersh, preden slete, F peftjo pepela pofiiti, tako bodo od drusih raslozhene in tako smotene, do jih bo veliko nameili fpefc k' roju na drevo podati fe, na flari panj sletelo , in tako bodo farne fvoie prejfhno Aanovanje pakasale*
- 42 —
§. M.
Od maternizhniga petja.
Petje mladih materniz ni nizh drujiga, kakor is ftraha in trepeta savolj preganjanja v' panji gnano ježhanje; sakaj maternize, klere ne morejo terpeti fvoje enakofti ali glihe, sa-lesjejo s' nesrezhenim fovrashtvam ena drugi shivljenje, ker je po shudni modri napravi drushniga shivljenja zhebel sa eno drushino le en fam gofpodar odlozhen, Sato mora tudi ftara materniza P pervim rojem fhtiri ali pet dni pred iti, kakor mlade fvoje sibeli sapufte 5 ali is fvojih pifkerzov slesejo, fzer bi jih ftara
prezej per rojftvu pokonzhala, kar mende zhbe-
%
le she farne vedo, ker ftaro maternizo, zhe savolj flabiga vremena perviga roja ne more odpeljati, vfelej pred umore, kakor fo mlade rojene, de ni njih shivljenju nevarna, in od tod pride, de fe maternize vzhafih she per pervih rojih dajo flifhati.
Dalje je k5 sadohljenju in vterjenju potrebne letezhnofti novorojenih materniz, to je, de morejo prav leteti, po tem ko fo fvojo sf-bel sapuftile, treba fhe zhafa dveh dni, sato panj f5 tako maternizo tudi nikoli she per v i
ali drugi , ampak vfelej fhe le tretji dan po tem? ko je jela peti, roji.
Zhe prav zhbele vfelej, kolikorkrat ma-ternize rode, is njim perrojene previdnofti, ko bi fe utegnile ene*fkasiti, vezh isleshejo jih, fe v on de r per panjeh, kteri vezh nozhe-jo rojiti, in tedej tudi vezh kot ene m a te mize ne potrebujejo, maternizhniga glafii vezh ne flifhi, ker zhbele, po tem ko fo fi s med novoisleshenih materniz eno svolile, druge vfe koj per njih rojftvu pomore, ali jih pa fhe v' nego dni salegi istergajo, de bi njih isvoljene in poterjene maternize preganjati ne mogle«
§• 15*
Od devizlmikov ali deviffinih rojev*
Ako sgodni roj tifto K to fpet fhe eniga aH dva roja da, fe jim pravi devizhniki ali de-vifhki
roji, defiravno f5 prednjim rojem ftara materniza fpet gre. Devifhki roji pa fo vez h i del bolj v? fhkodo kot v' prid, ker fe po navadi preposno nakluzhijo, in fi ne morejo ne farni , ne njih ftari panjovi vezh dofti pomo-zhi„
— 44 — ■
Vzhafih gre vef polk P fvojo maternizo Is panju«, in ga sap uiti popolnama, zhe ima namrezh panj gnjilo salego, ali pa zhe od po-nozhnih metuljev in vefh v? panji sarejeni zhervi nektere Tatove she prejedo, in fo fe v5 podobi pajzhin she vanje vgnjesdili, ali zhe fe bravljinzi (mravlje) prepogofto krog panju sbe-rajo in vanj lasijo, sadnizh zhe je eden ali vezh griljev, v5 panji, kterih fmradu ne morejo zhbele prenefti, in raji panj sapufie, kakor de bi jih sgrahile in jih P lilo isvlazhile0 Ako fe to sgodi, fe zhbele v' prejfhne panjove, zhe fo fe prav ozliedili, vonder vezh ne fme-jo djali, temuzh nove prebivalifha fe jim morajo dati, in v5 zhbelnjaku fe tudi ne fmejo na ftaro mefto poftavili, kjer bi ne oftale rade, temuzh bi utegnile fpet pobegniti, slalti zhe je bil flari panj gnjilobin ali ufmraden , in ni vezh dobre pafhe na polji«
§* 16*
Kako fe panjovi /klepanjem ali sdr ushc-
njem moz/meji Jiore.
Jeft imam navado drujze P tretjizi ali tudi s9 drugimi drujzi fpet s-ediniti, in zhe
drujzi nifo zlo preflabi , naredim is treh druj-zov? ali tudi is treh tretjizov dva roja, to je, eniga tih ^treh rasdelim, in ga dam unima dvema vfazimu pol, ali po meri njih m d zli i tudi vezh ali manj od tre tj i ga, in dobim is treh flabih vfa j dva dobra roja, k ter a gotovo vezh dobizhka dalia, kakor ko bi vfak safe oflah
,Sklepanje ali vkupdevanje pa fe dela tako le: Svezher fhe malo pred mraka m rasger-nem na ravnim proftoru platneno rijuho, in vsamem pervizh panj, ki mu hozhem polk pomnoshiti ali pogmerati; uVi zhe imam dva mozhneji ffcori ti 9 vsamem oba panja, k ter ima fe morate meshevnizi ali luknji samafhiti, jih poflavim fhtriz na rijuho, jima odvsamem sadri je konzhnize, in vpiharh malo dima, de zhbele vun ne gredo, potlej vsamem roj, ki ga miflim rasdeliti, in mu vpiham tudi malo dima, satem mu odvsamem tudi eno konzhnizo, in ga flrefem s' mozhnim vdaram pred una odperta, ktera hozhem pogmerati, na rasger-njeno rijuho, kjer je potlej vefelje gledati, kako rade k5 fvojim perhodnim tovarfhizam gredo* In de fe prav po meri rasdele, fe jim sna tudi s' lefeno shlizo pomagati, ali jih pa s' d ima m pregnati, kjer pa na maternizo zhi-
— 47 — ■
fio nizh gledali ni , ker jo zhbele v' panji tako farne umore 5 in de fo novi goftovi per-jasnifhi fprejeli, dam malo medu s' njimi v5 panj, kar je nar bolji pomozh f-snaniti in fprijasniti fe.
A ko fe pa ho zhe tretji ali zhe ter ti roj fpet na 11 ari panj saverniti, fe lih tako dela, le fe tu ne fme materniza vanj puftiti, ker bi tako panj drugi dan fpet rojil.
Letu je fhe pomniti, de fe morajo roji, kteri fo fe k5 pomnoshenju ali pogmeranju drusih namenili, prezej po vfajenji sraven ti-flih
panjov poftaviti, P kterimi fe miflijo fkle-niti, de fe zhes dan letanja v5 ta kraj navadijo.
■	:■§. 17.
Od odrojev 5 ali odvseiih ali kun f Ivinih rojev.
i,- ►	■ '	-«• *	' . r • 1 » •	> '
Odroji ali odvseti roji fo fkor v- vJfih zhbe-
1	1
larfkih bukvah pofebno hvaljeni; jeft pa fe od njih vel i žiga prida fhe nikoli nifim mogel pre-prizhati , ker zhbele, zhe fo prav reje ne in
V	• _
mlade maternize imajo, na zhemur je nar vezh leshezhe, vshe farne le prevelikokrat in prerade rojijo, in fo ponaturfbi roji smiram bolji od perfiljenih.
Zhe je pa vonder komu vezh na fhtevilu, kakor na mozhi panjov Icshezhe, jih sna tako le narediti: Preshehe naj is panja, ki ima veliko polka, en del zhebel s' maternizo vred v5 p rasi ft panj«, naj odmakne ftari panj malo od. njegoviga prejfhniga ftanu, in poftavi tega no-viga tako sraven njega, de vfak pol prejfhniga proflora pobereta , tako bo jelodroj, kakor vfak nov roj , prav pridno safajati in delati. Stari panj na f proti bo is salege , ki je fhe, zhes i'4 al* iS dni fpet nektere mlade maternize islegel, in vzhafih, zhe ima fhe dofti polka, in je pafha dobra, tudi f*he rojih
Ali pa fe tudi sna is eniga ali vezh panjov le zhebel v5 prasin panj vseli , in jim fat salege is drusiga panju dati, kjer fo delavnih zhebel jajzhiki ali pa zhervizhki, kteri pa nad tri dni vonder ne fme jo • ftari bili, tako fi bodo is .te salege v' pred imenovanim z-hafu tudi fpet vezh materniz islegle , in (i eno smeti njih isvolile. Lih na to visho fe lahko zhbelar fhe sa druge potrebe s' materjhizami saloshi.
Sadnizh je navada tudi od tazih panjov odroje delati, kteri naloge imajo, in to prav lahko in fe tudi fme. Na m rez h zhe je v- panji in v? nalogi Malega, fe naloga odvsame, fe ji da fpet prejfhna fpodnja dilja, in fe pofta-
- _ 48 —
r
vi sraven II a riga panju, kjer bo odroj kmalo 5azbel letati, laftno clrushino nabirati fi, in fam fvoje gofpodarftvo peljati, in ak fe mu tudi fhe ktera odvezhnih materniz da, zhe je prava v5 llarim panji o Hal a, bo toliko gotov-fhi dobro ftorih Ak je pa ftaro maternizo per odloshenji s' fabo vsel, fe mora ftarimu panju nasnj dati«
Dalje naj fe odroji vfelej le popoldne? ko zhbele nar manje lete , delajo , ker fe na vezher nar losheje vidi, ali je odroj maternizo dobil, ali je per ftarzu oftala, kar mora zhbelar vediti, de bo vedil per daljnih opravilih P temi odroji kaj lioriti.
Sploh naj fe vfako opravilo P zhbelami 5 k' odvernjenju napak, ki fe letu lahko naklu-zhijo, vfelej le -na vezher prevsame, ker bo zhbelar ob tim zhafu od drusih zhebel 9 ki fe med take zhbelne opravila tudi rade vtikajo 7 nar manj mamljeni
§. 18. Kako fo zJibeh pregnati.
Ako hozhejo zhbele is eniga panju v' drn-Mga pregnati fe, fe vsame tifti panj is fvojiga
mefla, fe poftavi na 11 o 1, fe mu vpiha malo dima 9 de zhbele is njega ne lete«, fe vsarne fpodnja elilja in sadnja konzhniza prezh, fe panj oberne, in fe poftavi prasni, v5 k le riga fe hozhejo fpravili, tako tje (kje), de zhbele lahko vanj tekajo« Potem fe ierzhi na panj, in fe pifhe fpet dim na zhbele, in km al o bodo zhutile, kaj fe s' njimi mifli, fe bodo medli do litiga napile 5 in s5 mozhnim fhumenjem novo danovanje fprejele*
i
Od prafhenja maiernit•
Mlade maternize s&dobe rodovitnod, ali bolje rezhi, smoshnoft jajza lezhi ali salego daviti fhe le i5. ali 14. dan fvoje ftarofti , do kleriga zhafa vr panji nimajo nizh opravili q pa vender nedelavne ne morejo bili. Sato v5 lepim vremenu vezh dni o g"otovih urah 9 po navadi med devetem i dopoldne, in med tremi popoldne, ko zhbele farne tudi nar huje lete, f v o j panj vezh krat sapufte, in kakor druge delavne zhbele nektere zvelizhe in roshe obifhe-joc Ta kralkozhafnod materniz sunej njih pre-bivalifh fe imenuje prafhenje. Is tega eni fkle-
4
— 50 — ■
pajc^ cle mfecle maternize takrat na fvoje na-rodovilnjenje ali plfemenitnjenje letajo, in pravijo, de fo sunaj panju od trotov namerkane ali narodovitnjene. K' poterjenju fvoje menit-ve pravijo, de fe konez zhafa njih prafhenja, to je 8. ali g. dan po tem ko fo jele isletati, na njih sadnjim shivotu vidi fled ftorjeniga merkanja. Pa de fe sdej njih sadnji shivot L olj odpert vidi, je mende le snamnje njih popol-nama godniga jajzhnika in njih dosorele nofe-zhnofti, ker taka materniza vezhi del she drugi dan salego ftavi. Menitev, de fo maternize sunej panju od trotov narodovitnjene, she mende sato ni refnizhna, ker fo tifte maternize, ktere ob zhafu prafhenja fvojih panjov fhe zlo ne sapufte ne, po tem prefezhenim zhafu ven-der tudi rodovitne in smoshne salego Ilaviti.
Per prafhenji fe tedej mladim materniza m lahko permeri, de po nefrezhi ob shivljenje pridejo, de fo od tizhev ali ferfhenov v5 sraku (ljuftu) posherle, ali pa de nasaj pridejozhe fvoj panj sgrefhe, in v9 drujiga gredo, kjer fo prezej umorjene. Slafli saidejo maternize rade v' fofednje panjove, kader fe ravno ob tem zhafu prafhijo, ker maternize vezhi del na take panjove lete, kjer ie na bradah in per-vih konzhnizah nar vezh zhebeh
Ocl tod pride s de nekteri roji s' mladimi maternicami, k' kterim fe fhtejejo tudi zlo ftarzi ? kteri fo pervi roj dali « fvoje maternize ob zhafu njih prafhenja fpet sgube, in morajo po tem k' riizh priti, zhe fe jim ne dajo prezej fpet druge maternize. Sato fe taki roji s' mladimi maternizami ne fme j o devati v' fre-do med druge panje, temuzh v5 fpodnjo ver-Ao, ali na kraj in na vogle ulnjaka, in sraven fe morajo njih panjovam fhe kake druge fofe-bne snamnja naredili, de jih nasaj grede loshej najdejo.
Ta previdnoft fe ne fme fpred ozhi fp^fti-ii tudi zlo per tiftih ftarzih, kteri fo rojili, ker fe utegnejo tudi tem maternize per pra-fhenji sgubili, kar fe pa per njih ne samer-ka tako lahko, kakor per novih rojeh, kteri, ker nimajo fhe nizh salege, v5 fvojim panji zlo oftali riozhejo, temuzh fe ali v5 ftari panj nasaj povernejo, ali fe pa k' fofedam podajo, zhe fe jim ne dajo bersh fpet druge, in vfaj tako ftare, zhe ne ftarji maternize, kakor fo njih bile, ker mlajih zlo nozhejo fpofhtovati in fprejeti. Nar bolje pa je roje, ki fo per prafhenji maternize sgubili, fpet na njih flare panjove sagnati, ali pa drugimi fkleniti.
tStarzi pa, zhe prav per prafhenj? tudi ob maternizo pridejo, Tvojih panjov vender ne sapufle* kakor drugi mladi raji, ker imajo ob tem zhafu fhe smiram nekaj od ftare malernize (lavijene salege, is ktere (i radi fpet maternizo isleshejo, ktera pa salo > ko je ta salega she preftara*, ne more vezh prav po godu isle-zhi fe, in je k' vezhimu 3e sa trotdvfko sale-go. Ker fe pa taka materniza po velikofli od delavni zhbele komej raslozhi, in fe per fhe tako iiatanknim preifkanji ne ugleda in ne najde lahko, meni veliko zhbelarjev, de tudi gmanj ali delavne zhbele, -kader maternize nimajo, trotovi ko salegorode , kar jpa savclj fvoje shivotne ftvarbe vender ne morejo.
Ako tedej llariz per prafhenji maternizo sgubi, kar fe is njegoviga nepokoja, njegovi ga mozhniga fhumenja, hitriga vun - in nas a-j le tanj a, in fkerbniga krogifkanja lahko tudi k malo fposna, fe mu mora, kakor hitro mogozhe. fpet materniza dati, ktero bres raslo zlika tla roti i tudi vf&J.ejrad vsa-me, fzer fi bo zhes 6 ali 7 dni is ftare salege, ki jo fhe ima, novo napzhino maternizo ali. trotnizo \s~ legel 5 in potlej nobene druge ne hotel. Pa tudi tu, kakor je bilo pred rezheno, je nar bolje tudi ftarze kakor vfe druge, ki fo kakor fi bodi ob maternize perfhli, prezej pervi vezher,
zhe prav s1 nar blishnim fofedam. fkleniti, P zhemur fe vfaka fhkoda, ko bi utegnila priti, nar losheje in nar golovje odverne«
w *	* 1 • f »	*• *' r	* ^	^
OcZ s gube materjiize ali jalov me <
Panj utegne is mtiosih usrokov in po m-iio? gotero ob maternizo priti j sakaj ali umerje savolj darofti, a!i pa sgubi po kaki drugi nefre-zhi shivljenje. Ako je per njeni fmerti fhe mlada zhbelna salega, to je jajzhki, ali eni
fhe ne zhes 5 ali L dni dar I zhbelni zhervizh-
i*
ki v: panji ? takrat njena sguba ne flori veliko f h kode, ker ii zhbele zhes 14 ali i5 dni fpet novo maternizo isleshejo : ako je pa ob zhafta njene sgube salega she darji, kar fe nameri doftikrat per tiftih panjovih , kteri m materniza ftarodi odmer je, ker neklere dni pred fmertjo vežhi del neba pravo zhbelno salego davili, fi riarede is nje zhbele fzer tudi fhe maternizo, ktera pa ne more vezh prav isfeshena bili, sa-to je tudi napzhria materniza ali trolniza, ka-kbrfhna je k' vezhimu sa trotovfko salego , in v' tim ftanu mora vfak panj k' nizh priti, zhe fe mu ne da namefti te kmalo fpet prava m a-
terniza, ali fe pa ne fklene panj P kazim drugim 9 kjer je pa dobro pomniti, de fe mora trotniza en dan pred is panju fpraviti, kakor fe mu prava materniza da, ali fe pa panj s9 drugim fklene, ker zhbele le potlej fhe le ptu-jo maternizo vsamejo, kader fo preprizhane, de fo prejfhno sgubile*
Prav sa prav fo zhetvere napzhine maternize: Ali neha materniza savolj velike Jflarofli pravo zhbelno salego Ilaviti, ali je bila pa v' boji P kako drugo maternizo ob zhafu petja v' panji slo ranjena, in tedej ni sato, ali je pa savolj pomankanja mlaji salege v5 panji she is prellariga zhervizhka svaljena bila, in tedej savolj nepopolne shivotne Itvarbe ni sa pravo salego«, Sadnizh fe utegne tudi permeriti, de je po odmerjenji trotnize le fhe trotovfka sa-lega v' panji, is ktere /i zhbele, ker ali kak trotni pifkerz vezhi narede, ali pa trojni jaj-zhik v5 kak maternizhin turnizh prenefo, fpet fhe maternizo isvale, kakorfhna fe pa od na-vadniga trota le po malo daljnim sadnjim shi-votu raslozhi, in ker je mofhkiga fpola, sa nobeno salego ni. Deli ravno taka materniza ni
nizh drugazhi kot drug trot, vender zhbele
*
no zhe jo druge maternize, dokler je ta med njimi, ker njeno nem oz h njih sarod mnoshiti
— 5a —
/
od nalure tako malo vedo, kakor nepervershnoft kake druge napzhine maternize«
Ako pa umerje materniza simne mefze, ko zlo riizh salege v5 panji ni, oftane tak panj jalov, ker fi v5 tem flanu zhbele fhe napzhine maternize roditi ne morejo, sakaj menitev, de zhbele ob zhafu jalovine tudi jajzhke leshe* jo, in vfaj trotovfko salego fade, je smola. Salo fe jalovina nar vezhkrat po simi nakluzhi, is zhefa pa tudi vezhi del vef panj v? nizh pride, ker zhbele per sgiibi maternize sazhno prezej nepokojne - biti, fem ter tje tekati , in mozhno buzhati, tako de fe vezhi del sadufhe, zhe fe jim shrelo ne odmafhi in sraka (ljufla) ne da« Sato mora zhbelar fvoje zhbele v5 njih simfkim flanovanji smiram obifkovati, in jih vezhkrat pogledati.
Sdej ? ali ima panj pravo ali napzhino maternizo, pasliv zhbelar lahko posna, sakaj per tazim panji je fhtevilo delavnih zhebel, vfak-dan manji, trotov nafproti smiram vezh, tako de je sadnizh fkor vef polk fam trot, in zhe je trot niza fhe prezej rodovitna, leshe sadnizh tudi v' gmanj zhbelne pifkerze trolovfke jajza, is kterih fo veliko manji trotje,. kot uni is Lrotovfkih pifkerzov.
— 56 — ■
Jalovi panjovi radi vsamejo vfako-maternizo bres raslozhka, le pevfki roji, zhe maternize per prafhenj i sgube , nozhejo mlajih materniz kakor fo njih bile. Sato sa take mlade roje, kteri fhe pred ob maternizo pridejo, pre-din fo mogle salego safaditi, ni druge porno-zhi, kakor jih drugimi fkleniti, ali jih pa fpet na njih ftare panjove sagnatL
Ako ima pa panj le napzhino maternizo, savoljo zhefa fe vezhi dei tudi sa jaloviga ima? in fe mu da v5 tem ftanu druga materniza , jo sgrabijo zhbele ko bi mignil , in jo umore prezej bres odlafhanja, ali jo pa fpode po tem, ko fo jo en zhaf preganjale , per luknji fpet is panju, per k te rim preganjaj! da doftikrat fvoj mili giaf flifhatL Sato fe panj o vam, od kterih fe ne ve prav, ali imajo le bolno, ali pa nimajo nizh maternize, ne fmejo maternize dali profte, teniuzh le v' hifhizah, de fe vidi pred, ali fo zhbele per volji fprejeti jih, ali ne.
Ker prava materniza is zhbeiniga jajzhka svaljena fhe le 20, ali 21. dan is fvoje sifaeli islese, (is zhervizhka pa fe sgodi to ene dni pred) in od tega zhafa med tem ko leta in fe prafhi, po navadi fhe 9 ali 10 dni pretežke p red in saclobi mozh lezhi, ktera je pa fpet fhe le zhes 20 ali 21 dni prav godna: fe vidi, de
— 57 — ■
panjovi, leteri morajo agubo ftarih materniz fhe le s? isleshenjem mladih nadomefiiti fi, pre-vezh ob polk pridejo, de bi mogli fhe tifto leto pomozhi fi, tedej zhe nima zhbelar nizh materniz perhranjenih, mu je smiram bolj fve-tovati, de naj panjove , ki fo ob maternizo per-fhli, raji s' drugimi fklene, kot jim da mlado maternizo islezhh
Od bolesirt zhebel.
Zhbele nifo tolikim bolesnim poclvershene, kakor druge shivali. Njih shivljenje je tako kratko. Nar vezh jih pomerje ftarofti, lakote ali pa po njih fovrashnikih, kteri jim per njih opravilih sunej panju famogoltno shivljenje sa-lasjejo, in jih per nabiranji s' rosh fhapnejo, ali pa Ietezhe vjamejo, in s9 veliko famogoltno-ftjo poshro, tako de jih le malo rasun sime na-turne fmerti umerje.
Vnekterih bukvah.fe bere od vezh bolesin, de fo jim zhbele podvershene, kakor od fteklofti, roshizhkine boleshi, grishe in gnjilobnofli ali u-finradenja; Perva pravijo de isvira is nekaziga ma-lopridniga saftrupnjanja, po kterim morajo ubo-
— sage zbbelize, fe tako koriflne in nedolshne ftvari, kakor v9 nekaki ftorolti ali ItekloAi v' bole-zhinah sbivljenje konzhati.
Ptpshizhkina bolesin ni take file. Ta bolesin fe le nektere leta, ko ie dofti mane, ob rojfkim zhafu per enih z h bel ah vidi, namrezh nekterim zhbelam raftejo na glavi med roshizh-ki kakor majhin pufhelzhik ene tanke nitke po konzu, v5 kterih je nekaka rumena mokrota. Sdej kader zhbele per branji medu glavo v5 ro-sho vtaknejo, fe prime zvetna moka tega pu-fheljzhka, in sdi fe, kakor bi fi bila zlibela farna sa lepfhiga voljo venzhik na glavo naredila. Ker pa to zhbelam per njih mnogoterih opravilih ni sadershljivo, fhe manj fhkodljivo, to prav sa prav bolesin fhe imenovati ni, ker ti odrafelki bres drusih fhkodljivih nafledkov ali farni preidejo, ali jih pa zhbele she is glav istergajo.
Grisha pravijo de isvira is nesdraviga medu, ki fe jim poklada, ali veliko bolj od nesdraviga, zhbelam fhkodljiviga ljufta, zhe fe predolgo v' njih simfkim prebivali f hi perder-she. Ta bolesin pa fe uftavi, zhe fe jim hladan ljuft perpravi, ali pa dobriga zhiiliga medu poloshi.
— 59 —
Vfe drugazhe pa je s? gnjilobnofljo. Ta pa je nevarna« Ta utegne zele ulnjake korizHati, zhe fe zhbelar ne poflushi fhe bersh do zha-fa pravih pomozh, in fi ne persadeya, kar je mogozhe, te kuge uftaviti«,
Gnjilobnoft pride od vshitka nesdraviga medu, ali pa od premrasenja ali prehladenja salege v? panji. Eni zhbelar ji imajo navado vino ali pa druge vpjanJjive pijazhe med pa-fhni med mefhati zhbelam, de bi, kakor pravijo, bolj korajsho soper ropnize imele«, Tedej fo farni krivi te nefrezhe, ker je tak med fzer zhbelam nefhkodljiv, salegi pa«, zhe fe s'njim pafe, je vfelej v5 fmert«
Doftikrat fe pecrmeri tudi, de po kakim roji naftopi prezej merslo vreme, k ter o zhbele, ki fo fhe v5 panji oftale, permora bolj vkup 11!f-niti fe, tako de fe salega na kraje h fatovja premrasi, slafti zhe je roj vef nabrani med is panju s' fabo vsel, savolj zhefa fo zhbele taziga panju smiram bolj tihe, otoshne in flabe, tako de salegi potrebne gorkote ne morejo vezh obdershali, v? kterim shaloftnim ftanu salega mrasa in lakoti pomerje , in sadnizh gnjiti in fmerdeli sazhne«,
V? sazhetku, dokler fe gnjilobnoft ne ras-fhiri fhe po v fini panji, ii zbbele vfe persade-
nejo odpraviti jo, in okushene pifkerze ofna-shiti. Salo fe najde fkosi en zhaf fkor vfako jutro sunej na bradi gnjilobniga panju rijavo,
*	*Y '
fmerdljivo, kebrovimu dreku podobno blato, ki ga zhbele po nozhi vun nofijo, in tu les h a ti puile, ker fe ga ne dotikajo fpet rade. Pasliv zhbelar iedej she samore is tega snamnja bres d a 1 j n i g a p r e i f k o v a n j a g o t o v o g n j i 1 o b n o It a 1 i u f m r a -denje ta žiga panju fp osna tj.'
Dalje fe gnjilobin panj lih tako kakor jalov lahko is oloshniga in shaloflniga letanja, in is fmerdljiviga duha fatovja fposna, Pokrov-zhiki gnjilih pifkerzov nifo kakor per dobri salegi vsdignjeni, ampak vderti, in na fredi vezhi del prejedeni. Salega v5 njih je kakor ri-jav gnoj ? kteri mora ubosim zhbelizam grosno sopern biti, ker fe ga zlo dotakniti \nozhejo.
Gnjilobnoft je tako nalesliva bolesin, de zhe fta v5 sazhetku v' panji le edin ali dva taka gnjila pifkerza , bodo fzhafama tudi drugi okusil eni, tako de fe fkor vfa salega ufm radi , kar je zhbelam tako soperno, de raji vef med, kar ga je, in fhe sdravo salego v' panji sapufte in pobegnejo, kakor de bi v5 ti m fmra-du bile.
Sato sa gnjilobin panj ni druge pomozhi, kakor ga bersh ko bersh pregnali, in od ul-
— 61 —
i
njaka odnefli , de kaka druga zhbela ne pride, in tega medu ne okufi, ker je salegi ftritp in zhes vfe nesdrav3 zhe je prav ljudem popolnama nefh kodi jiv.
Zlo prašno fatovje is taziga panju, in zlo lef ali flama od njega je tako kushno , de fe per zhbelarii ne fme nizh vezh nuzati, temuzh pervo fe mora ilajati, in drugo feshga-ti, zhe llozhe ubraniti fe, de fe sleg gnjilobe ne bo dalje safadil. Tudi zlo prollor v5 u 1 lijaku 3 kjer je gnjilobin panj leshal, fe mora dobro in zhiilo smiti, preden fe fpet drug panj nanj poloshi, ker bi bil druga zli i tudi nori roj od te k u ge o ft r u p n j e n * Ven d e r p a n i treba, k a k o r eni ierdijo, zhebel gnjilohniga panju s' nekakimi selifhi kaditi, ali kopali; dofti je she, jih is gnjilobniga v'prasin panj, v' kterim ni nizh prasniga fatovja pregnali. JLe fe morajo zhbele gnjilobnih panjov ob zhafu dobre pafhe pregnati, ker drugazhi pregnane v' prašnim panji oilati nozhejo.
Zhe pa gnjilobin roj ali fvoj panj fam sa-pufii, ali pa is noviga tudi v' kteriga je pregnan bil, fpet pobegne, tudi v' novim panji ne fme fpet na fvoje ftaro mefto priti , temuzh ravnati fe mora s' njim kakor s' novim rojem in fe v5 ulnjaku na drug proftor poftaviti* Da-
— 62 — ■
Jje fo vfe druge sdravila , po liter 1 h ljudje in siri vali sgubljeno sdravje fpet sadobe , zhbelam pravi Hrup in salegi vfelej v' fme rt, salo sa bolne in flabe zhbele ni druge pomozlii kot žhiffc med, kteri jih vfake bolesni osdravi in v fazi g a slega obvaruje.
V' zhafih potrebe in lakote dobe zhbele,
«
kakor druge shivali, tudi ufhi, ktcre fo pa tako majhine, de fe s9 nagim ozhefam fhe ne morejo vidi ti; sgube fe pa farne fpet, kakor naglo bol ji pafha nallopi, ali fe pa zhbelam kakor gre klade.
§. 22,. Ocl zhbelne klctje*
i
Prid in dobizhek zhbelarliva prav sa prav fe ravna po tem, kakor fe zhbelam klade. Kdor tedej fvoje zhbele le farnim febi prepufti, in jim ob zhafu potrebe ne poklada, njegova zhbelarija ni mogozhe, de bi dolgo obftala, sakaj pridejo žhafi, de zhbele sunej panju zlo nizh shivesha ne dobe. Tako zhbele, zhe prav pridno letajo, in veliko obnoshine nofrjo, od sazhetka fpomladi do pervi ga fadnjiga z vetja ne dobe toliko jfterdi, de bi mogle od nje shiveti.
— bo —
Sdej zhe oh tem zhafu ni sad odi perhranjeniga shivesha v' panji9 jim mora kladi, kdor jih bozhe per shivljenji ohraniti. Pa fhe tudi pos-neje utegnejo nar mozhneji in nar zhbelnifhi panjovi lakote pomreti, zhe jih, ko hi potreba in lakota vdala, farnim fehi prepudifh»
Doftikrat pride vezh meršlih deshevnih dnevov saporedama, slafti v5 mefzih Velziga. Travna in R.oshniga Zveta, aH pa je velika fu-fha, kakor fe sgodi rado Maliga in Velziga cSerpaha, de ni le farno mane nizh vezh, te-nitizh vedna burja in druge mersle fape vfo medeno mokroto v5 zvetizhih in roshah pofu-fhe, tako de uboge zhbelize per vfi neutrudeni pridnodi vender nizh dobiti ne morejo. Letu dodikrat nar bolji panjovi, ki imajo nar vezh polka in salege, nar pred lakoti poginejo, k^r po fhtevilu zhebel k' ohranjenju veliko vezh shivesha potrebujejo, kot drugi flabji. Sdej, zhe zhbele pred Malim .Serpanam sazhno trote odganjati, ali zlo njih fhe negodno salego isruvati, je to she snamnje , de je pafha sdej jenjala, in je lakot pred durmi. Letu naj fe fkerbin zbbelar ne mudi dalje fvojih godov, slafti tiflih, kteri fo kratkim dva ali vezh rojov dali , P fladkim oshivitkam okrepzhati. Nizh ne bo sgubil sato. Ob ajdovim zvetji
mu bodo vfe obilno povernile; sakaj kdor fvo-jim zhbelam v9 potrebi pridno klade, pofoju-je fhumo na nar vezhi in nar fkopeji obreili aH zhimshe s ki ga bodo km al o zhbeiarfkiga bogatina ftorilh
Ako naftopi prezej sa kakim rojem, hladan deshevni tedin, mora roj tretji vezher she lep kof medu dobiti, zhe fe nozhe puftiti ko-nez vseti mu, in kdor ne sheli nikoli slega gnjilobnofti doshiveti*, ali hozhe malokdej kak jalov^ to je5 bres malernize panj imeti, naj da iarojentm ftarzam prezej pervi vezher polno koritze fierdi, ker roj navadno vef shivesh, kar fe ga je perhranilo v9 panji sa jerbfhino, ktera sna per mozhnim roji 10 do 12 liber snefti, s7 fabo vsa me, de bi mogel fvoje perhod-ro gofpodarlbo losheje in bolje perzlieti.
i 25,
Od Jlerdi ali medu sa kletjo, in kako Je morajo zhbele pa/ii s^ njim.
Sa klajo fe morajo vfelej nar lepfhi in nar zhifteji fatovi, kjer je nar manj zvelne moke (obnoshine) in nizh salege^ vse ti.
— 65 — ■
Nar bolji sa klajo in nar dalje perhraniti bo med, ako fe od vofka odlozhi. kar fe f5 kako prefho, fhe bolje pa tako le liori: V5 gor-ki, temni hifbi ali v5 kevdru, kjer ni muh ali bravljinzov fe oshamejo Tatovi v5 sato perprav-Ijen jerbafhizh; podenj fe podftavi pofoda, de fe med vanjo odteka, in le prasne vofhene tropine oftanejo, ktere fe snajo potlej fhe osheti, ali fe pa mediza is njih kuhati, ali jeflh narediti,, To delo pa fe ponavlja tako dolgo, de fe vef med sa klajo dobi, kteri fe sadnizh kakor maflo fterdi, in vezh let dober oftane5 zhe fe le v' hladnim kevdra hrani5 in mifh in bravljinzov varuje*,
tSufhnih in toplih poletij med je vfelej bolji in losheje perhraniti ? kakor fterd mo.zher-nih in merslih letin«.
Per kladenji fe perlije ali 5* del vode«, fe pollavi v5 novim dobro nalizhenim lonzu k'' ognju, in mefha tako dolgo P paljzhizo5 de je vef raszejen in od zhebel lahko vshivan, na to fe tudi mlazhin? pa ne vrozh5 v9 koritiza slije, in da zhbelam k9 vefeli vezherji«,
Med fe more tudi fhe hitreje in losheje od-lozhiti in ozhiftiti; namrezh, zhe fe f&tovi v? fkledi tako dolgo v' gorki pezhi pulte Ilati, de fe sazhno tajati 5 fe nato s5 rokami sdrufhnejo 5
5
vofhene tropine kolikor je mogozhe istlazhijo, in med fkosi to perpravno filo pufti ftezhi fe v5 sanj perpravljeno pofodo.
Ako fi pa hozhe kdo delo, med lozhiti, in zhiftiti, perhraniti, ga sna zhbelam tudi v' fateh dali, kakorfhniga pa ne morejo tako lahko, slafti zhe je she ftar in fterjen, kakor ozhi-fbeniga, vshivati.
cSberbin zhbelar fe bo tedej s' medeno klajo oboje te forte obilno saloshil, de bo mogel fvojim zhbelam o vilh zhafih in v5 vfih o-kolifhinah, kakor fe grie, pokladati, sakaj zhe je perm oran. zhbelam fhe v' njih simfkim fta-novanji klafti, mora to le v* fateh biti, ker fe zhbele rasftajaniga medu rade prevezh napijo, fvoje fkosi zelo simo sadershano blato od febe dajo, in tako panj snotrej ogerdijo.
Ako bi fe pa permerilo, de bi fe zhbele savolj mrasa ne hotle is fvojiga gnejsda vsdig-niti, in na fati, jim naftavljene ili, naj fe jim le v5 koritzu rasftajaniga mlazhniga medu tje poftavi, in prezej ga bodo difhale, fhtevilno na dan perfhle, in fe prav vefelo goftile.
Posneje v5 gorkejim vremenu naj jim klade kdo kakorfhia med hozhe, bodo zhbele vfak vczher fvoj kof povshile, ali pa mod v"
fvoje f-hrambe snefle, in ga sa perhodno per-varovale.
Ako fe jim klade v° fateh, naj fe pred po-krovzhiki, P kterimi fo medeni pifkerzi sadč-lani, s' ojftrim noshem po želim fatu prereshe« jo, in pomaknejo naj fe fatovi, na diljizo med ene vanjo po konzu safajene zveke ali klinzhi-ke, de okoli ne padejo, poftavljeni, v9 panj !e toliko bliso k9 iljegovimu fatju, de zhbele s* njega na klajne fali hoditi morejo, ne jih pa ria fvoje fatje nadelati 3 tako bodo zhbele vef med v9 fvoje snotranje f-hrambe prenefle, in sa perhodno perhranile, ker fo P fvojo hrano grosno varzhine, in le toliko povshijejo, kar je prav treba jim*
Prasni fatovi pa naj fe vfak o jutro fpet is panju vsamejo, ker jih drugazhe zhbele rade ne le na zveke perterdijo, ampak zlo na fvojo ofnovo naveshejo*
Zhbelam bi fe moglo , de bi fe roparze ali ropnize bliso ne vabile, le na vezher v5 mraku pokladati, m flabji panjovi takrat samafhiti; mozhnejim in na polku bogatijim pa ni fveto-vati tega fioriti, ker fe zhbele per medu pre-vezh sgrejejo, po fili is panju sriti hozhejo, in fe sadufhiti utegnejoo
— 68 — ■
She polno nadelanim panjovam fe per po-Idadanji sna prašna naloga dati, in fe pofoda P klajo vanjo poftaviti. Zhbele difhe med , slafti zhe fe jim mlazhin da, bersh pridejo, kakor naglo fe jim odpre, k' verhu, in nofijo med doli v' fvoj panj. Ali pa pollavi fe jim mla-zhni med le na brado panju pred luknjo, in kmalo bodo vabljene od fladkiga duha, veliki trumi perblishale f e, med safe perpravlje-no vezherjo nafhle, in fe fkup dobre volje godile« Ako bi fe pa P tem vender ne dale v9 fvojim nozhnim pokoji omamiti, in na to vabljenje ne hotle koj perkasati fe, fe fme le malo P perftam na luknjo poterkati , tako fe bodo fzer s9 nekako nevoljo vsdigmle, pa fladko jed vgledajozh kmalo rade vfe odpuftile, in fe sravin prav dobro in vefelo imele«
Zukra, flrupa, flada, medize9 ali drusih fladkili rezhi, ki fe v5 nekterih zhbelarfkih bukvah sa prav dobro klajo perporozhajo, fe zhbelam rasun v9 nar huji potrebi nikoli ne fme ponujati, ker fo vfe take nenavadne jedi mladi salegi vfelej fhkodljive, in vezhi del gnji-iobnoft sa fabo perpeljejo« Tedej, zhe fe per-meri, de kdo fvojih zhebel ref ne more dru-gazhe ohraniti, kakor s? umifhljeno klajo, med ktero je fadni firup, in slafli fokrovza fladkih
hrufhik, in savreti vinfki mofht f z ultra m in
s
medam smefhan fhe nar bolji, naj jih bersh ko perva pafha naftopi, to je, ob zhafu per riga fadniga zvetja na tanko pregleda, ali fe jih rii gnjiloba vlotila, in zhe je to, naj jih bersh bres odlafhanja v5 prasne parijove preshene 3 sakaj s' drugimi sdravimi jih nikakor ne fme fkleniti, ker bi f5 tazim s9 fabo vsetim meclam tudi te okushilec Zhe pa vender hozhe flori ti to, naj preshene zhbele gnjilobniga panju nar pred v5 prasin panj, is kteriga jih fme potem zhes 24 ur she fpet s' drugimi fkleniti, pofe-bno ko bi jim bil she popred lep kof zhiftiga medu poloshiL
Navadili zhbelni panj F i5ooo zhbelami potrebuje sa fvoj si m f ki shivesh v' zhbelnjaku vfaj i5 liber medu, nekurjeni ne premersli ne pregorki in smirej glih topli ftanizi (zimru ali laki kamri) ga ima dofti pol toliko.,
Sunej per gorkim folnzu bliso ulnjaka vfe zhbele vkup ob kratu pafti, fe fploh ne more fvetovati, ker fe zhbele is vfih panjov sm ef liane prevezh koljejo med fabo3 in jih tako veliko pogine.
V? nar huji lakoli , kakor fe permeri doftikrat mefza .Sufhza in Maliga Travna, fe vlo-tijo zhbele zlo salege, in jo is pifkerzov ter-
ga j o in povshivajo. Ako fe tedej per kazim panji ugleda 9 de zhbele fhe negodno salego pogofto isnafhajo, je she sadnji zhaf klafti sa-zhefci jim in jih fmerti refhitL
Lakoti flabe in utrudene, ali she 24 ali 3o ur oterpnjene zhbele fe samorejo sC/ mlazhnim medam, kteri fe pa vender ne fme ne s5 vinarn , ne f9 kakorfhnim mozhnim sdravilam fi bodi, mefhati, fpet oshiviti in osdraviti, le fe jim mora tudi potrebna gorkota perpraviti«, Pa tudi fe mora pomniti, de fe od lakoti ali merslote oterpnjene zhbele ravno tako kakor druge smersnjene shivali ali ljudje ne fmejo bersh is mrasa k9 vrozhi pezhi pernefti, ampak le f5 pozhafnim gretjem fe morajo oshiviti, de bodo prav popolnama osdravele.
Tako fe najde doftikrat fpomlad per fhe merslim vremenu po folnzhnim sahodu veliko, vezhi del f9 zvetno moko obloshenih mrasa pre-merlih zhebel, ktere nifo mogle fvojiga doma dofezhi, temuzh fo mogle is trudnofti pred ul ojakam na tla popadati in tukej obleshatL Take zhbele fe morajo kolikor je mogozhe pobrati, slafti zhe fo v9 fneg padle, fe zhes nozh v9 ulnjaku ali na kazim drugim hladnim kraji obvarovati, in drugi dan per gorkim folnzu pred zhbelnjakam na diljo poloshiti, tako bodo po folnzhni toploti fkor vfe fpet oshivele in
— 71 — ■
na fvoje panjove zaletele* Ko bi pa ta dan folnze ne Zijalo, in zhbele pred mrasam ne mogle leteli, naj fe vfpejo v5 glafh ali kako drugo pofodo, naj fe pufte fhe le na vezher po gor-koti v5 hifhi fpet k5 shivljenju obuditi, naj fe denejo potlej v' panj, ki ima malo zhebel, V kofzam medu vred, in per ti vezher j i fe bodo f zhbelami tega panju perjasno s - edinile in pobratile.
Piasferdene zhbele fe nar Josheje in nar hitreje pololashijo, zhe fe jim mlazhniga medu tje poftavi 9 kteri jim bo koj difhah
, . §o 24;
t
Od fclajnih ko rit iz*
Klajne koritiza fmejo mnoge podobe in velikofti biti. Moje fo navadno 7 ali 8 pavzov dolge«, 5 ali 4 pavze fhiroke, in vfaj 1 paviz globoke 5. kterih vfako ima is dna kaziga lita isresan, in lih prav vanj umerjen pokroviz«, kteri po medu plava, de zhbele lahko sloshno po njem hodijo, in fkosi njegove luknjize vef med isferkljajo, bres de bi fe umasale ali pa zlo polonile, kar fe drugazhe doftikrat perme-ri, slafti zhe zhbele hitro in na enkrat v5 ko-
— 72 — ■
ritize fhinejo. Koriti za fe morajo vfako jutro, naj fo prasne ali polne, fpet is panjov vseli, drugazhe bi jih roparze po dnevu obduhale, in potlej tim panjovam dofti persadele.
§. 25.
Od roparz ali ropniz»
Pioparze nifo kako pofebno pleme ali pofe-bna forta zhebel, temuzh doftikrat ravno tifti-ga zhbelnjaka, vezhi del pa od I>1 i sh ni h ulnja-kov^ deflih fo malo bolj zherne kot druge zhbele, kar je od tod, ker hitro kot tatovi v5 medene pifkerze ptujih panjov plašijo fe, il dlako na sadnjim shivotu ogulijo, in fe s' medam umashejo«, čSposnajo fe she na hitre jim letanji«, Ako fe kazimu panje perblishajo? fe ne ufedejo tako predersno in bres fkerbi na brado, kakor druge zhbele, temuzh od konza lete vfe plafhne in varne proti luknji, pa fe fpet bersh odtegnejo5 kakor naglo jim kaka druga zhbela blisheje pride. Tudi fe kashejo vfe per-jasne in fe hlinijo, kakor de bi hotle f' zhbelami panju5 kteriga hozhejo obropati, prav f-snaniti fe; sdej zhe fo te per jasne s' njimi 5 ali pa vfaj ne porajtajo, in fe jim ne vftavlja-
jo 5 kakor fe rado sgodi per jalovih, gnjilob-nih, ali kakor fi hodi nepogodnih panjovih, fe fkosi luknjo fplasijo, fe v5 panji kar morejo medii napi jejo, beshe s5 njim kar nar hitreje morejo domii, in pridejo kmalo fpet s5 drugimi v5 tako velikim fhtevilu, de fo v' ftanu v: kratkim zhafu nar leshji, in nar hogatiji pa_ njove pokonzhati, ker fe zhbele enkrat od mo-zhi roparjev premagane vezh ne branijo, temuzh tudi s^ roparji dershe, in sadnizh tudi s5 njimi gredo.
Panj, na kteriga ropnize gredo, fe fposna is njegoviga nenavadno hitriga letanja in glaf-niga fhuma vanj in is njega hitezhih zhebel. Le pasiti je treba, kam vlezhejo, ali od ktere ilrani prideje, in ropni panj fe bo kmalo ra-sodel, ker tudi is tega ravno tako hitro, zhe prav ne v5 taki trumi kakor is uniga, vun in notri lete. Kar gotovje pa fe safledi ropar, zhe
fe obropanimu panju ene minute, in fzer tako
\
dolgo luknja samafhi, de fe mu je she vezh roparz na brado sbralo, na ktero fe potlej peft pepela vershe, de fo od njega bele, in od dru-sih zhbel raslozhene; in ker fe tega sasnamo-vanja uftrafhijo, prezej islete in v' fvoje ftano-vanje hite; in sclej fe le fme merkaii, v' kte-
re panjove gredo, ker fo lih is tiftih ludi na rop fhle«
Sdej zhe je kak panj od roparz premagan, naj fe mu hersh shrelo ali luknja satakne, fe pufti ene minute, in fzer tako dolgo tako ftati, de ho brada tega panju roparz, ki hozhejo vanj iti, vfa polna; potlej naj fe polijo te na bradi okoli tekajozhe zhbele s' merslo vodo ? tako bodo uftrafhene prezej prezh podale fe; satem fe luknja sna fpet odpreti, in tako dolgo odperta puftiti, de fo vfe roparze is panju isletale, in fpet druge nasaj perletele, de bi fpet vanj fhle; in sdej fe mora luknja fpet sa-takniti, in ropne zhbele, ki fo fe na bradi panju vnovizh sbrale, fpet kakor pred s9 vodo politi, in to fe mora tako dolgo ponavljati 9 dokler ni vfih ropniz is panju. Na to fe mora panj sapretl, prezej od zhbelnjaka odnefti, in fhe le svezher P kterim fofednjim fi bodi fkle-niti; ali pa fe sna, zhe ima maternizo in fhe dofii polka, kar je pa per obropanih panjeh malokdaj, na ene dni, de ropne zhbele na ropanje posabijo, na kak drugi, vfaj pol ure daljni kraj prenefti, kamur ne bodo sa njim fhle«
Ropanje pa, kolikor mogozhe odvernili, zhbelar ne fme nikoli jalovih, gnjilobnih, ali kakor she popazhenih, ampak smiram sdrave,
mozhne, in polka polne panjove imeti persa-devati fi ? jih nikoli dradati ne puditi, in jim ob zhafu potrebe, ko ni vezh pafhe sanje, kakor od perve pomladi do fadniga zvetja, in po ajdovim zvetji v5 jefen, kakor tudi o veliki fu-fhi, in zhe mersli vetrovi dolgo pifhejo, shre-la ali letavne luknje smanjfhati, in tako fe mu ne bode roparz dodi batic
Preminjenje panjov«, to je, obropan panj na medo ropniga, in tega na prodor uniga poT daviti, malokdaj kaj pomaga«
Pluje roparze pa P drupam ali drusirni tazimi fhkodljivimi rezhmi morili, ni perpu-fheno in ne prav*.
Od jovrcislinikov) zhebet«
Tudi zhbele, kakor vfe druge shivali, imajo fovrashnike. Nar bolj jih salesjejo tidi tizhi, kteri fe fzer radi od infektov shive, in med temi fo frakoperji nar hujL Ti fe radi bliso ul-njakov dershe, in shive vezhi del od zhebch
Sa temi fo jim vrabzi nar nevarnifhi, ker jih je tudi nar vezh. Kamenfhzhiki, ilovzhi-ze, in fhe drugi taki prebivavzi podnebja fo
tudi veliki ljubijenzi fladkiga zhbelniga mefa, vonder fe vlaftovkam in paftarizam kriviza dela, zhe fe sa nar huji zhbelne ialize imajo, ker fe le vezhi del le od muh in komarjev sliive, in na zhbele malo ali pa nizh ne porajtajo. a)
Med zhbelnim sarodam fo ferfheni nar vezhi in nar nevarnifhi fovrashniki sanje«, Leti zhbele letezhe love, ali jih sgrabijo na bradah panjov, jih rasmefarijo in poshro prezej na me-Jftu, ali jih pa prezh nefo. Zhbelar naj fi per-sadeva kolikor more, pomoriti jih, slafti pa, njih gnejsda poifkati, in jih ognjem in vrelim kropam pokonzhdlL
Ofe fe fizer tudi rade farne povabijo, in fo doftikrat prav filne, slafti v5 jefen o hladnim vremenu, ko luknje panjov nifo vezh ob-fedene; pa ifhejo le bolj medli, kteri jim men-de fhe bolj perleshe fe kakor zhbelno me fo.
Tudi mravlje (bravljinzi) in pajki fe fme-jo po pravizi med fovrashnike zhebel f h teti« Pervih naj fe fkufhajo mravljifha (bravljifha), ki fo blis ulnjaka, rasmetati, in kakor je mogozhe pokonzhati in satreti fe; drugi, to je, pajki pa poloviti in pomoriti, kar fe svezher
aj Tini tizliem, fe tako ve« de I'c tu in tam dniga/.hi nravi: Kanieiirii/.hik , k a m nizh ar, tudi iMcalar ali ilegur. Paila-riza 5 pafiarizhiza: tudi volari/a-
25
v' mraku 5 ko imajo navado is fvojih kotov per-lefti, in po dnevi pofhkodovane in rasftergane pajzhcvne fpet popravljati, nar losheje sgodi.
Lih tako imajo tudi fhtrigalza, martiniz in krota slo radi zhbele, pa fo sadovoljni she lamo s9 mertvimi, in shivim nifo nevarni.
Sadnizh fe morajo zhbele tudi, slafti o simfkim zhafu, in pofebno v5 krajih, ki fo bliso velikih gofhav, pred mifhmi, podganami, duh o rji, podlafzami, in zlo pred medvedi,
kteri fo she doftikrat v9 eni nozhi vezh panjov
%
rasmefarili in pokonzhali, fkerbno varovati.
§. 27.
Od pofebnih seli f k in drevef, p hlerih zhbele
nar vezh naberejo*
Defiravno zhbele veliko medu dobe is rosh-de ali mane, ki jo v9 nekterih letih v5 poletni-fkih mefzih o slo hlapljivim in foparnim vremenu is liftov nekterih drevef, slafti tazih, na kterih je veliko ufhi, nalishejo, ga dobojo vender nar vezh na mnosih roshah in mnosih zvetjih, med kterimi je ajda ali jeda na per-vim meftiio V5 tiftih krajih, kjer fe to shito slo feje, perdobe zhbele, ako naftopi ob ajdo-
— 78 — ■
vim zvfctji lepo vreme, in kaj zhafa terpi , fiI-> no veliko medu, tako de fe jim morajo v' tem zhafu doftikrat dve ali tri naloge dati, ali fe pa dvakrat in fhe vezhkrat v5 prasne panjove pregnati fmejo, in vender fhe smiram sa rejo dobre oftanejo.
4Sozhivja: kakor bob, grah, grahorza, tudi shenf, ogerfhisa, shajbelj^ fivka in vezh dru-sih fo sa zhbele prav (dobre, in fploh jim da vfa zve-tezha vertifhna (vertni fad), rasun posemeljfkih hrufhik ali krompirja, veliko medu. Tako fo tudi vfe deteljne plemena slo medene? nar raji pa obifkavajo zhbele belo deteljo.
Mnogi zvetizhi in rošhe na travnikih dajo po fvoji laftnofti vezh ali manj medu, vender imajo zhbele fuhe gorfke travnike veliko raji kot mozherne in blatnafte«
Refje, ktero od perve pomladi do posne jefeni neprenehama zvete, je v' tiftih krajih s kjer ga veliko rafte, zhbelam filno k' pridu.
Na timjanu ali timashi in na materni du-fhizi dobe zhbele nar perjetniji in nar lepfhe difhezhi med, na zvetovzu, dreni, rakitovni in lefkovni pervo poshivljenje fpomladi.
Na glogu3 zhefminji, oftroshnizi, mali-nji, kofmatovjij jerebiki ali kneblovzu5 in na
— 79 — ■
vezh drusih zvetezhih ternjevjih in germovjih najdejo zhbele prav veliko shivesha, a)
Smed mnosih vertnih in fadnih drevef, is kterih zvetja zhbele nar vezh medu dobe, fo zhefhnjeve in jabelzhne, sa temi vfe zhefbpJje-ve in hrufheve drevefa na pervim meltu,' k' kterim fe fhtejejo fhe kutne in nefhplje*
Med gojsdnimi dreveii je nepreplazhliva lipa f3 fvojim lepo difhezhim5 in v' mnosih bolesnih tako sdravim zvetjem v? pervi verfti. Njo zhbele grosno ljubijo, in jo obifkavajo od sgodniga jutra do posniga vezhera v' želih ro-jeh, tako de je veliko zhbelarjem napzhina mi-fel v? glavo padla, de zhbele mende zlo zhes nozh na nji oftanejo, in fe jih veliko pogubi in konzha* Sato terdijo, de fo lipe zhbelni reji fhkodlive, kar pa gotovo ni ref, ker flm prav nafprotniga preprizhan, in imam pogoftniga rojenja, in fploh vfiga dobriga fpeha fvojiga zhbelarftva vezhi del le veliko lipam sahvaliti fe« Sa lipo saflushi predragi koflanj pervo metlo, in she sato, ko to drevo zvete ob zhafu, ko je she fkor vfa druga pafha sa zhbele nehala, in jim je tedej sdej nar Ijubfhi. Tudi
a) Te germovja iu ternjevja imajo fkor v' vfazim kraji druge imena: OArosbniza , oflrogize, na Gorcnikim zhenia malina, zherni malinzi 5 tudi robida, robidevje.
— 80 — ■
jelen ponuja zhbelam dober shivesh, in le fhko-da 5 de ne zve te vfako leto.
Dalje fe zhbele bliso jelnlh in fmreknih go-fhav prav dobro imajo, in vofhili bi bilo«, de bi fe v5 nekterih krajih tako obilni bukni, hraft-ni in bresni gojsdi pozhafi v5 jelne, koflanjne in lipne gofhe prenaredili. Koliko bi (i pomagala z h bel ari j a P tem! — Pofebin prid sa zhbe-larftvo bi bil tudi, ko bi fe fzer pufle , nerodovitne in gole proftora s5 divjim koHanjem 9 kteri tudi na nar pufleji semlji tekne, in hitro rafte, kar mogozhe , obfadile,
§00
Nektere pofebne pravila ali regelze5 in nekiere pofebne namere per zhbelarjimi„
Nar bolji pomozh fvoje zhbele v9 dobrim flanu in fpehu ohraniti je, zhe fe jim dobro klade. Majhin kofhzhik medu, slafii kader savolj neprilizhniga vremena sunej panju nizh pafhe nimajo, bo njih pridnofi: filno ushgal , jih ovefelil in jim pofebno fcrzhnoft dal, tako de panjovi, ob zhafu potrebe vozhkrat malo poshivljeni, druge, zhe prav ne terpe lakoti, dele-zh sad pufte, in gotovo fhe enkrat toliko
— 81 — -
t - i • prida pernefo kakor tifti, ki fe jim ni klad!65
in fo bili farni febi prepufhenL Sato naj fe sa vfak panj, žhe iriia prav šadolli, ali pa fhe pre-tezh žnedti, vfaj 4 &li 5 liber fterdi (medu) ober-iie, in tako bodo zhbele tudi v9 fzer nar flab-jih letnah vonder dobro ftorilte ih pogofto rojile, zhe imajo fhe tudi mlade maternize; sato tudi noben panjzhigar materniza je nad 3 leta ftara, ni vezh sa rejo;
Previdim zhblelar tedej bo smiram ksikezent& medu sa klajo , ko 11 ga dobrih in slo medenih letnah lahko sa majhin]dnar perpravi in na vezh let pervarje, perhranjeniga imel, de bo mogel fvojim zhbelam tudi v9 flabih letnah In o vfih zhafih potrebe pokiad&ti, in jih v9 dobrim ftanii obdershati; sakaj v9 flabih letnah je Idajenje zhbelam, in fklepanje flabih in fred-njih panjev edina pomozh per shivljenji ohraniti j iho
Dalje ttaj per podrešovanji in podiranji ni prelakomen, temuzh odjemlje naj jim raji premalo kot prevezh od perhranjeniga medu«,
Per kupu naj ifhe dobiti smifam čiar te-shji in nar zhbelniji panjove, zhe fo prav drashji kot drugi, per prodaji nafproti naj fk ufha nar loshji in nar flabji fpezhati-j ker
6
kupzam > ki jih vezhi del v' kraje bolji pafhe prepeljejo^ fhe smiram kaj dohizhka dati utegnejo.
Tifti panjovi, kterih zhbele fe fpomlad prav sgodej in prav slo prafhijo, fo vezhi del nar bolji, ker imajo sdrave in rodovitne maternize. Prafhenje pa fe sgodi per pervim is-letanji mladih zhebel5 ktere o popoldanfkih urah navadno ena sa drugo is panjov na bra° de pridejo 9 letu ene krate fem ter tje feko? in fe ritnifko, to je, glavo proti panju po-zhafu kvifhko vsdigajo, vfe bliso ulnjaka is vik-fhiga na tanko pregledavaje, s* vefelim buzhe-njem 9 kakor per rojenji malo zhafa okoli letajo«, in sadnizh fpet na fvoj panj pridejo in fe vanj podajo.
^Skerbin zhbelni ozhe mora k5 fvojim zhbelam 9 zhe mu le zhaf perpuffcx5 vfak dan pogledati, de vidi? ali ni ta ali uni panj ob maternizo perfhel, in je tedej v5 nevarnoIU od ropar z konzhan biti, ali zhe fe je morebiti kaj drusiga permerilo, zhemur mora bres odlafha-nja pomagano biti, de fe vezhi fhkoda odverne.
^Spomlad in poleti naj smiram nekaj materniz perpravljenih ima, ktere sna od pevfkih rojov, kjer jih je prevezh , naloviti, in jih v' maternizhne hifhize sapreti, ali jih pa zhbelam is
— 84 — ■
fatpr? v9 kterih fo jajzhki ali mladi zhervizhi grnanj zhehel9 v' majhnih fhkatlah islezhi dati, in jih tudi v9 njih hranjene imeti, dokler jih ne potrebuje9 de, zhe kak panj ob maternizo pride, fe mu lahko prezej druga da0
Prefelovanje zhebel v9 kraje bolji pafhe je lizer nesloshno in teshavno, vender fe to delo vezhi del dvakrat plazha«
Prefelovanje pa fe mora P pdfebrio pre-vidnoftjo sgoditij in ilzer per nofhi po varnih šhenfkih ha glavi 9 per voshnji pa na nalafh sa to napravljenih voseh9 kteri fe gugljejo, ali na tako imenovanih zhbelnih legnarjih, in vfe-lej po nozhi, ali pa s j utre j prav sgodej 9 kjer zhbelam tudi ne fme nikoli potrebniga sraka (ljufta) manjkali j flzer bi fe prevezh sgrele in sadufhilec
Ker fe pridnoft in delavnoft panju ravna le po rodovitnofti njegove maternize, med zhbelam! enako rodovitnih mater ni z v9 tem ni nizh praviga raslozhka« De fo pa ene zhbele malo vezhi ali manji od drusih, je od tod, ker per isvaljenji vfake zhbele šaftarie v9 njenim pifkerzu tenka mreniza, P ktero ga zhbela, ko je fhe zhervizhik, prepreshe in popne, in tako je pifkerz smiram tefneji in manji, sato fo zhbele isvaljene is ftarih pifkerzov, v" ktere je
6 *
bila she velikokrat salega vfajena, nekoliko manji od unih, ki fe is prav novih pifkerzov is-vale« Defiravno fe pa ta raslozhik komej ugleda, in manji zhbele nizh manj pridne in delavne nifo, naj fe vender noben panj nikar zhes 3 ali 4 leta ftar ne puM, ker fo zhbele v9 novih panjeh per lepim belim fatji veliko vefelji in pridniji, kot v5 ftarih panjeh she P zhernim fatjerui
Med troti je tudi doftikrat prezej raslozh-ka, ker fo tifti, kteri fo od trotovfke maternize ali trotnize salesheni, in v5 pifkerzih gmanj zhebel islesheni, veliko manji od drusih is pravih trotnih pifkerzov« In to velja tudi od maternic , sakaj napzhine maternize ob zhafu jalovine v' gmanj zhebel pifkerzih 5 le is potrebe malo rasftegnjenih, isleshene fo malokdaj praviga shivota, slafti zhe fe is she preftarihi zhervizhkov svale, in fo navadno manji, kakor druge maternize is pravih maternizhnih pifkerzov ali turnizhev, vezhi del na krajih fatovja po konzu sidaniho
Ako panj fizer žhbelin in teshak, vender nozhe rojiti, pridno delati, in fe kakor drugi panjovi enake mozhf in teshe fkasati, je le ma-terniza kriva tega, ktera savolj velike ftarofti ali pa is kaziga drusiga usroka ni vezh tako ro-
dovitna kakor druge« Ta materniza naj fe mu vsame, in fe mu da namefti nje mlada insdrava, in panj fe bo koj v5 vfim boljfhal5 in sheljam gofpodarja oftregeL
V5 panjovih5 kteri imajo mlade, tedej slo rodovitne maternize, je navadno fhe Lifiov-gnoja, in tudi she fpet Profenza salega, flarji maternize pa pred jenjajo, in tudi fpet posne-je sazhno lezhi.
Defiravno je lahko sapopalti, de bi fe zhbele bres konza, in zlo v^ fhkodo zhbelarftva mnoshile, ko bi fe v5 jefen nizh panjov ne sa-terlo, temuzh bi fe ho tli vfi bres raslozhka fpel sa perhodno rejo per shivljenji pulliti, vencler fpet vfak lahko vidi, de bi zhbelarji, kteri jih doftikrat bres fhtevila s9 ognjem in shveplam pomore, in fvoji zhe prav kratki famogolUiofti darujejo5 sa fvoj laftni in fplofhni prid bolje fkerbeli, ko bi vfaj pridneji ali pa vender lo-shji panjove s9 mladimi maternizami sa perhodno rejo perhranili, in jih take kraje pre-felili, kjer fpet rade pogoflo rojijo, in fe obilno mnoshijoe
De bo zhbelar per fvoji zhbelni reji prav in kakor fe gre ravnal, naj fe fploh tega der. shi le:
— 87 —
i. Naj ima fvoje zhbele zhes simo v? tazim simfkim ftanovanji, kjer jim ni ne pre-merslo ne pregorko, tako bodo perhranje-niga shivesha nar manj potrebovale, in} fkor vfe per shivljenji oftale, 2o Naj jih obdershi fpomlad kar nar dalje more v? njih simfkim pokoji«, in jih nikar ne prenefe presgodej zhbelnjak, slafti zhe je bliso okoli ulnjaka fhe doftifnega, de fe jih po presgodnim isletanji prevezi* ne sgubi in ne pogine«, 3. Naj jih varje tudi zhbelnjaku fhe pom-ladanfkigs^ mrasa, kteri jim je v5 tem zha« Al savolj veliko salege nevarniji kot druge krate? in naj jim samafhi ne le vfak vezher, ampak zhe kak vihar vftane ali sa-zhne fneg iti 9 tudi po dnevi luknje ? ker jih v' panji vender ne pomerje toliko, kakor jih sunej pogine, deflih hozhejo ktere po lili is panju sriti3 in fe P tem do mertviga fpehajo« 4« Naj gleda, de bo smiram mozhne in zhbelne korenjake imel, kterih ftanovanja fmejo pred prevelike kot premajhne biti, ker en mozhan roj sna veliko vezh prida dati 9 kakor trije frednji ali pa vezh flabih; sa-kaj is panju, ki ima Soooo zhebel, jih
smirani lahko 18000 na pafho isleta, dru-sih 12000 pa notranjo gorkoto ohrani, in domazlio rezh ofkerbljjuje; panj i5ooo zhebel nafproti jih more komej 5ooo na med poflati,, drusih 10000 pa potrebuje doma sa ohranjenje toplote in druge opravila«. 5c Naj ne jemlje zhbelam odvezhniga medu pred pravim zhafam, to je, pred pervim fadnim zvetjem, in pufti naj jim ga raji prevezh kol premalo, tako ne bodo nikoli ferzhnofli in pridnofti sgubi!e0 6> Naj jih ne puM nikoli lakote terpeti, temu zh pafe naj jih ob žhafu potrebe kakor fe gre5 in tako bodo v5 vfakim, tudi v5 nerodovitnih krajih dobro Horile, in zlo v5 flabih letnah tudi fhe nekoliko dobi zlika dale* 7« Naj ne terpi nobene oad 3 leta flare ma-ternize, in zhbele bodo, zhe fe fizer njimi tudi prav ravna, tudi flabe leta fhe prerade in pregoflo rojile0 Komur je vezh leshezhe na mozhi kakor na fhtevilu panjov, naj flabji roje med fabo fklene, ali jih pa mozhnejim perdene.
9. Naj ne terpi jalovih ali kakor fi bodi ne-pogodnih panjov med fvojimi zhbelami3
25
ako hozhe pred roparzami mir imeti , in fe slega gnjilobnofti obvarovati. iq. Ako v* enim kraji pafha neha, naj prefe-Ji zhbele y5 bolj m§den kraj , kar je fizer ref teshavno, pa vender she tudi tega per-sadevanja vredno, sak^j na dobrih ajdovih poljeh naberejo zhbele ob ajdovim zvetji per lepim vremenu v5 enim mefzu, nava-
Zs
dno od io* Velziga cSerpana do lo.lKimov-za doftikrat vezh, kakor iizer zelo leto, IIo Naj fe ogiba vfiga nenavadniga in umifh-Ijeniga vzakerhojepja f5 zhbelami, temuzh pulti jih v5 njim perrojenim natornim redu? in jih podpira le farno P pridno klajcj, tako bodo veliko bolje ilorile kol per. fhe tako smifhljeni reji« l2o Naj nima v9 enim zhbelnjaku nad 4o panjov, ker bi njih vezhi fhtevilo na enim meflu is mnosih usrpkpv ne moglo pravi ga prida perneliL i S« Naj fi perpravi vv dobrih fierdnih letih toliko medii sa klajo, de ga bo vezh let dovolj imel, in varuje naj ga fkerbno, de kaj od kruha ali moke sraven ne pride, ker ga to kifliga in zhbelam nesdraviga flori, in per pokladanji naj ne deva niko-
li drusiga vmef kol; zheterti ali peli del zhifte ftudenzhne vode* i4c Naj fe ne poflushi rasun nar vezhi potrebe nikoli umifhljenih rezhi v' klajo, ker fo mladi salegi vfelej fhkodljive; sato naj flabih letnah fvoj zhbelnjak raji toliko smanjfha, de bo mogel P pravim klajnim lili e da m s-hajatšc, Iker malo, pa sdravih panjov smiram gotovji dobizhik da, kakor veliko, pa bolnih ali gnjilobnih* Sadnizh iS. Naj n&fadi bliso ulnjaka tazih drevef, na kterih zvetji zhbele dobro pafho imajo, in vfe je tudi kolikor more taziga fadii (shi-ia), kteri jim dober shivesh in veliko medu ponuja o
Kdor fe per zhbelni reji teb poglavitnih regeljz svelio dershj, mu zhbelarija mora vfakim kraji in v? vfakim letu smiram toliko prida pernefti, de fe na V to isdajano p.p-fojilo dvoj in zhimsh nabora.
Od zhbelniga pika, Zhbele od n^ture nifo togotne. Sunaj fvo-
•v
jih. prebivalifh, in nekako dalje od njih niko-
— 90 — ■
mur shaliga ne flore, ko bi jih prav f9 z velja in rosh 5 ki med na njih naberajo, sgfiati ? in jih nalafh k5 jesi drashili hotel 3 vender raji perjenjajo in drugam islete, kakor de bi fe uftavljale in mafhevale«, Ako feclej ktera koga doleti in ga pizhi, fe permeri to le bliso nje-niga prebivalifha, is fkerbi sa shivljenje njene kraljize, de bi njo in njeno kraljefivo vfih fov-rashnikor varovala, ker je vfaka vedno perprav-Ijena sa frezho in fplofhni prid fvoje poglavar-ke shivljenje dati. Naj tedej zhlovek fhe tako previdno ravna«, in fe sa vfak opravek per njih tudi s' zhbelarfko kapo in rokovizami previdi, fe vender ni v* fianu vfelej in per vfaki perlosh-nofti tako varovati , de bi ga nikoli nobena ne kufhqila» Zhe fe je tedej kaj taziga sgodilo, fe mora selo5 ktero vezhi del v' rani saftane 9 bersh islezhi, in fe Hrup, kolikor more, is rane istlazhiti, in jo hitro 65 medam namasati ? ali zhe ni medli, tudi trota ali drugo zhbelo, nar bolje pa tifto farno, ki je vpizhila, ker mora savolj sgube sela tako umreti, nanjo smezh-kati, in tako fe bolezhina in otekloft, zhe vfa ne neha, vender slo smanjfhae
Tudi pefi perlH na rano poloshene vezhi del dobro liorf. Tudi pomaga, zhe fo rana s' rnerslo vodo dobro umije, in fe to vezhkrat
— 91 — ■
ponovi. Dalje fe perporozha v* veliko bukvah tudi fivkino shganje soper zhbelni pik.
De fe pa zhbelniga pikanja kolikor je mo-gozhe obvarpvafh , morafh njimi fzer ferzh-no, pa vender smlrarn pozhafu in nikoli P odkrito glavo vzaker hoditi, in kdor fe jim bres zhbelarfke kape blisba, naj fi obras do ozhi sJ ruto pokrije, ker zhbele nar bolj v' obras in vezhi del v5 ozhi zhloveka merijo.
Ako kterikrat ena ali vezh zhebel she f5 ferditim buzhenjem krog koga leta in ga preganja, s5 roko ali P klobukam kar ne fme po nji mahniti, ker bi fi tako le fhe huji flori I, femuzh obras naj fi s' rokami sakrije, in odtegne naj fe pozhafu od ulnjaka ali fe pa na tla vleshe in tako dolgo na miru oftane5 de fe vfe hude zhbele raskropep
Pofebno mora varovati fe v9 mozhnim potu k9 zhbelam priti, ker jim je fopariza od ljudi kot od shival neisrezheno šoperna, tedej fe mora vedno fkerbeti, de kaka domazha shival, potni konji, in tako dalje, blis ulnjaka ne pridejo, ali pa memo kaziga roja v9 ljuftu ne tezhejo, ker zhbele nizh tesheje ne terpe, kot hitro gibanje«
— 92 — §. 50.
Neldere perprave in orodja, kiere fo per zhbe-
larii pofebno potrebne.
Per mnogoterim ravnanji P zhbelami, po-febno per vfajanji rojov, ni le prav flushno ? a?npak fkor. mora fe imeti s io Perpravna s5 omreshjem is shelesniga ali zinaliiga drata narejenim previdena kapa, in par volnatib, ali is terdne od jerharja uHrojeae ovzhine delanih rokoviz, de jih ne more zhbelno selo perdretL 2o Pozhafu tlezha in slo dimnata pershganiza is od maftnih lonz umasane zunje ali bab-jiga pesdiza, s' malim F plehovno pufhi-zo okovanim meham vred, kteriga fe per preganjanji zhebel pofebno potrebuje« 5,0 Dobra in lahka fhkropivniza, ktera je flu-shna slafii per rojeh, kteri fe dolgo ne~ ufefti, ali pa zlo uiti hozhejo. 4* Par Itolov rasne velikofli in vifokofli, in kake dve loj tri, kterih sna ena vertna loj-tra feiti, kakor tudi nektere rante ali fhtange mnoge dolgolU s' vervjo sa prasne panjove navesati, fe per rojeh, slafti zhe fe kteri na vifoko drevo ufede^ mora imeli.
— 95 —
5. Le le na ali plehovna velika shliza (vfajav-
niza) sa vfajanje rojov° 60 Nektere is tanziga drata narejene pofodi-že ali foglovshikij de fe5 kader je treba^ maternize vanje sapro«, 7. Nalafh tak nosh, kteri je per vezh opravilih P panjoyi prav dober5 kakor tudi dleto sa dna od panjov lozhiti, in mald kladvo f9 klefhami, Ive dram in nekterimi shelesnimi ali lefenimi šheblji« 80 Vezh klajnih koritiz s9 nekterimi klajninii fhkatl ami 5 de fe more zhbelam o gotovih zhafih klafti. g0 Kaka dva shaklja is mufhje mreshe^ de fe per pogoftnim rojenji eni roji vanja polove« lo« Barometer ali vremenik sa odroje dobro
vreme isvoliti« iio Malo kita ali lota, sa kar je nar bolji mehak kravjek, raspokleje in fhpranje panjov sazelitio
12, Jerbafhizh ali zedilo sa prezejenje klajniga
medu, in mnoge pofode hraniti ga* 10. Prefha sa vofik in med ; 14. sadnizh platnena rijuha 5 de fe roji s9 njo sagernejo, ali pa per fklepanji ali odje-manji nanjo ftrefejo.
To fo nar imenitniji rezili« perprave in orodja, ki jih mora zhbelar per mnogoterih opravilih f9 zhbelami po potrebi okolifhin vedi ti in fe jih poflushiti snati 9 de jih bo mogel prav rediti j in kakor fe gre s5 njimi
ravnati.
* •
j 1 ' • . ;	- • > > > -c - >2 V- *	- .


1«	^O^d zhebel fploh ♦ « * * *	* *	7
2.	Od mnosih plemen aH forfc zhebel ♦	♦ ♦	8
-
3*	Od maternize ♦	9
4,	Od delavnih zhebel «. ^ « *	« *	12
§• 5.	Od trotov * * * * « * « *	o ♦	i5
S* 6t	Od ulnjaka ali bzhelnjaka «. , * *	♦	16
7,	Od panjov ali zhbelnih prebivalifh * «	, ,	ig
§♦ 8,	Kako je f' zhbelami po simi ravnati *	* *	21
g,	Kdaj fo zhbele vun poftavi t i „ « *	* *	24
10,	Od rojenja zhebel ♦ * ♦ ♦	«. «	27
n*	Snamnja, ali bo panj kmalo rojil , *	, ,	3o
g. 12,	Od ogrebanja ali vfajanja rojev #	# ^	3i
§♦ i3«	Od nekterih pofebnih permer ? kakorflme	fe per
rojeh doftikrat nakluzhijo, in kako je letu ravnati	34
S* 14♦ mafcernizlmiga petja 4	, 4	42
l5*	Od devizhnikov ali devifhkih rojev	4	43
§4 16.	Kako fe panjovi f' fklppanjem ali sdrushenjem
mozhneji llore •	44
17« Od o dr oje v. ali odvsetih ali kunfhtnih rojev	46
žStrnn,
8. 18. Kako fo zliliele pregnati , , * , « « „	48
S, 1 g. Od prafheDja materniz	49
20» Od sgnbe maternize rili jalovine c * ;	53
Od bolešin zhebel 0	57
S. 22, Od zlibelue klaje «. ♦ ♦ * * * « „ „	62 23. Od tierdi ali medu sa klajo ? in kako fe mo-
rajo zhbele paili s? njim * ; * * , 0	64
§♦ 24« Od klajnih koritiz ♦ ;	71
§. 25. Od rbparz ali ropniz « * « « , ; . ,	72
> ,	»
§♦ 26. Od fovrashnikov zhebel	7S
• « • i *
§; 27i Od pofebnih selifh in drevef 5 i'' kterih zhbele
nar vezh naberejo ^ ; *	77 28. Nektere pofebne pravila ali regelze, in nektere
pofebne namere per zhbelarftvu * « * «	8'o:
29* Od zhbelniga pika 6 . .	Qoj g, 5o0 Nektere perprave in orodja, ktere fo per zhbe-
larii pofebno potrebne * ; „ <> 4 <; 0	9*2: