Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/157 □!■.!ј!П;:=-!:!= !"?=:! шш mM ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-3680 Naslov projekta Evaluacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji. Vodja projekta 22628 Sara Brezigar Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 10.2012 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 507 Inštitut za narodnostna vprašanja Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.11 Narodno vprašanje 5.11.01 Narodno vprašanje - družboslovni vidik Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Namen in cilji projekta: Namen projekta je bil zasnovati in operacionalizirati model za celovito evalvacijo položaja narodnih manjšin in na njegovi osnovi raziskati trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji na vseh ključnih področjih njenega delovanja: jezik, šolstvo, mediji, kultura, politična participacija in ekonomska aktivnost. Operativni cilji projekta so bili naslednji: -raziskati udejanjanje zakona 38 na normativni ravni: preveriti ustreznost prenosa kolektivnih in individualnih pravic, ki so opredeljene v zakonu 38, v relevantne zakonske, podzakonske in druge normativne akte, na zgoraj navedenih posameznih področjih (kultura, šolstvo, ...) in posebej na področju jezika; -preveriti implementacijo normativne ureditve iz prejšnjega odstavka v praksi; oceniti njen pomen in posledice za slovensko manjšino v Italiji, predvsem za njeno del ovanje in dolgoročno ohranjanje; -na osnovi modela celovite evalvacije položaja narodne manjšine oceniti položaj, vlogo, izzive in razvojne možnosti slovenske narodne manjšine vis a vis t.i. matičnemu narodu in italijanski (narodni) večini. Metodologija projekta: Uporabila sem model mešane metode raziskovanja. V prvem delu projekta sem na osnovi statističnih in drugih dostopnih podatkov (podatki o vpisu v šole, o priseljencih, o gospodarstvu, sekundarnih podatkov iz predhodnih raziskav, ipd.) pridobila splošno ažurno sliko o teritoriju in manjšini. V drugem delu projekta sem preverjala dejansko implementacijo varstva slovenske manjšine (na osnovi Zakona 38) in ugotavljala, kakšen je trenutni položaj manjšine s pomočjo 6 vprašalnikov, po enega za vsako od naslednjih področij: šolstvo, jezik, kultura, mediji, gospodarska dejavnost in politična participacija. Rezultati projekta: 1. Razvila sem predlog modela za evalvacijo stanja in razvojnih perspektiv narodne manjšine in ga testirala na primeru slovenske narodne manjšine v Italiji. 2. Razvila sem vprašalnike, s katerimi je mogoče celovito oceniti položaj tudi drugih, primerljivih narodnih manjšin. 3. Pridobila sem poglobljeno in celovito sliko položaja manjšine, torej nabor podatkov za zaznavanje in razumevanje sprememb na slovensko-italijanski etnični meji, za načrtovanje politik in razvoja slovenske manjšine v Italiji in za načrtovanje zunanje politike RS na področju zaščite manjšin. 4. Oblikovala sem izhodišča za razvoj (strategije) slovenske narodne skupnosti v Italiji._ ANG Aim and goals of the project: The aim of this project was to design and operationalise a model for the comprehensive evaluation of the status quo of national minorities (CEM model) and to use it to evaluate the present situation of the Slovene minority in Italy in all key areas of its activity: language, education, media, culture, political participation and economic activity. The specific goals were set as follows: -to study the normative aspects of the implementation of Act 38: to examine the transposition of collective and individual rights, as defined in Art. 38, into other binding legal documents, in the above-mentioned fields (culture, education ...) and especially in the field of language; -to examine the implementation of the legal framework in practice; to estimate its importance and consequences for the minority, especially for the long-term conservation and development of the community; - to evaluate (on the basis of the CEM model) the status quo, the roles, challenges and development opportunities for the Slovenian minority. The methodology of the study: I used the mixed methods model of research. The first part of the project consists of the examination of basic statistical and other available data (data on enrolment in schools, the immigrants, the economy, secondary data from previous surveys, etc.) to obtain an accurate overall picture of the territory and the minority. In the second part of the project I examined the implementation of the legal protection of the Slovenian minority (based on Act 38) and the status quo of the minority with a qualitative study based on 6 questionnaires, one for each of the following areas: education, language, culture, media, economic activity and political participation. Results of the study: 1. I developed a model for the evaluation of the status quo and developmental perspective of national minorities and applied it to the case of the Slovene minority in Italy. 2. I developed 6 questionnaires, that can be used to assess the overall situation of other, comparable national minorities. 3. I gained an in-depth and comprehensive picture of the status quo of the Slovene minority - a set of data that can help us understanding changes in the ethnic boundaries on the Slovenian-Italian border, as well as aid policy planning and development of the Slovene minority in Italy. Finally, it provides important input for Slovenia's foreign policy planning in the field of minority protection.___ 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Temeljni cilj tega projekta je bil zasnovati model za celovito evaluacijo položaja narodne manjšine in na njegovi osnovi raziskati trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji na vseh ključnih področjih njenega delovanja - t.j. na področju šolstva, jezika, kulture, medijev, politične aktivnosti in ekonomske participacije. Model za celovito evaluacijo položaja narodne manjšine (CEM model - Model for the Comprehensive Evaluation of the Status quo and Developmental Perspectives of National Minorities) sem v zasnovi projekta zastavila takole: -temeljna področja, z analizo katerih ocenjujemo stanje narodne manjšine, so: jezik, šolstvo, kultura, mediji, politična participacija, ekonomska aktivnost. Pripravila sem skupek indikatorjev s katerimi lahko ocenimo stanje na posameznem področju, in 6 vprašalnikov za kvalitativno raziskovanje stanja na vsakem področju -ključni zunanji dejavniki, ki vplivajo na položaj manjšine na šestih omenjenih temeljnih področjih; -output/rezultat modela predstavljajo 4 spektri razvojnih perspektiv, ki sem jih zasnovala na relacijah narodna manjšina - matična država - država, kjer živi narodna manjšina - Evropska Unija. Opredelila sem jih tako: razvojne perspektive narodne manjšine v okviru lastnega razvoja manjšine kot samostojne družbene tvorbe (1), razvojne perspektive narodne manjšine v okviru države, v kateri se manjšina nahaja (2), razvojne perspektive narodne manjšine v povezavi z matično državo (3), in v okviru regionalnih integracijskih procesov (4). Med izvedbo projekta sem ugotovila, da je model potrebno nekoliko spremeniti in sem zasnovala drugačno strukturo outputa modela, v obliki 4 spektrov razvojnih možnosti, ki sem jih poimenovala takole: -ustvarjanje manjšini prijaznega okolja (predvsem na lokalnem nivoju, zato posega na področje 2. in deloma tudi 3. razvojne perspektive) -krepitev jedra manjšine (ki se vsebinsko zelo tesno povezuje z 1. razvojno perspektivo -širjenje jezikovne skupnosti (ki predstavlja predpogoj za dolgoročno ohranjanje narodne manjšine) -samo-promocija narodne manjšine v širšem okolju (2., 3., in 4. razvojna perspektiva). Tako zasnovan model sem aplicirala na slovensko narodno manjšino v Italiji. Pri tem sem vzela v poštev naslednje ključne kontekstualne dejavnike: vstop Slovenije v EU, vstop Slovenije v Schengensko območje, sprejem EURa kot uradne valute RS ter porast imigrantske populacije v FJK. Na osnovi opravljene analize lahko potrdim, da porast imigrantske populacije pomembno vpliva na stanje in razvojne možnosti slovenske manjšine. Hkrati pa je analiza tudi pokazala, da so preostali tri dejavniki zgolj odsev enega ključnega kontekstualnega dejavnika - padca komunizma, ki je bistveno spremenil podobo Evrope in odnos italijanskega prebivalstva do slovenske narodne manjšine. Z raziskovanjem sem prišla do številnih pomembnih spoznanj o položaju manjšine na področju jezika, šolstva, kulture, medijev, politične participacije in ekonomske aktivnosti. V nadaljevanju bom izpostavila zgolj nekatere ključne vsebinske ugotovitve: Jezik: V FJK se je povišala vrednost slovenskega jezika v očeh večinskega prebivalstva. Analiza sekundarnih podatkov je pokazala, da je zanimanje za tečaje slovenskega jezika za odrasle v strmem porastu, prav tako je v strmem porastu tudi število otrok iz neslovenskih družin, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom. Takšno stanje je jasen pokazatelj neke nove odprtosti večinskega prebivalstva do slovenske manjšine. Vendar takšno zanimanje za slovenski jezik trenutno ne vpliva na povečanje rabe slovenskega jezika v FJK. V dvojezična ali celo italijansko govoreča okolja se spreminjajo tudi tista okolja, ki so v preteklosti predstavljala priložnost za izključno rabo slovenskega jezika. V to skupino sodijo npr. šole, kulturne (in športne) ustanove ali društva. Na to, da se raba slovenskega jezika ne povečuje, temveč zmanjšuje, vpliva več dejavnikov, med katere sodijo pomanjkljivo poznavanje, koriščenje ali izvajanje jezikovnih pravic, pomanjkanje ustrezne jezikovne politike in pomanjkanje ustrezne strategije vključevanja Neslovencev. To je še gosebej pereč problem na področju šolstva in kulture. olstvo: Ocena intervjuvancev o uspešnosti reprodukcije manjšine skozi šolski sistem je v tržaški in goriški pokrajini pretežno negativna. Intervjuvanci opažajo, da se šola v glavnem ne zmore in ne zna spopasti s prehodom od poučevanja v slovenskem jeziku do poučevanja slovenskega jezika. Zato se šolsko osebje večkrat ne zna soočiti z otroki, ki slovenščine ne znajo, in jih jezika naučiti do te mere, da bi bili enakovredni sogovorniki otrokom iz slovenskih družin. Ker tega ne zmorejo, se šolniki prepogosto sprijaznijo z razmerami in pouk vodijo dvojezično ali celo v italijanščini. Med dejavniki, ki pripomorejo k takšnemu stanju, intervjuvanci navajajo pomanjkanje ustreznih pedagoških znanj in didaktičnih veščin; odsotnost jezikovnih standardov, ki bi jih morali otroci dosegati na posameznih stopnjah izobraževanja; pomanjkanje didaktičnih pripomočkov za poučevanje v okoliščinah naraščanja števila otrok, ki ne poznajo slovenščine. Pozitivnejši pristop do šole je mogoče zaznati med intervjuvanci v videnski pokrajini, kjer šolski sistem šele postaja nek mehanizem uspešne reprodukcije (ali obujanja) manjšine. Kultura: Manjšina ima na področju kulturnih dejavnosti (v najširšem smislu, vključno s športom) dvotirni sistem: nekatera področja znotraj področja kulture so skupna celotni manjšinski skupnosti (npr. šport), za druga ima manjšina društva in ustanove, ki so ideološko ločene in se podvajajo (glasbeni šoli, nekateri pevski zbori, založništvo, idr.). Intervjuvanci soglasno izpostavljajo, da je tega podvajanja prevečzaradi treh dejavnikov: a) upadanja števila pripadnikov manjšine; b) ohranjanje ideološke raznolikosti manjšine dopušča več združevanja tistih dejavnosti in ustanov, kjer je ideologija postranskega pomena c) gospodarska kriza, ki po sili razmer zahteva reorganizacijo, racionalizacijo in združevanje dejavnosti. Sistem financiranja kulturnih dejavnosti manjšine je zelo konservativen, saj manjšina teži k ohranjanju (financiranju in vzdrževanju) tistih dejavnosti in ustanov, ki jih ima, in manj k uresničevanju novih pobud. Zato postaja repertoar kulturnih dejavnosti manjšine zastarel glede na želje in potrebe mlajših pripadnikov skupnosti. Hkrati pa mlajši pripadniki skupnosti težje prodrejo z novimi zamislimi, še težje pa zanje pridobijo podporo, financiranje in strokovno vodenje. Mediji: Večina intervjuvancev zagovarja združevanje na področju kulturnih dejavnosti, tega stališča pa ni mogoče zaznati na področju medijev. Strokovnjaki in ustvarjalci medijev so opozorili, da različni mediji dosegajo različne ciljne skupine, za katere drugi mediji ne bi bili oziroma niso sprejemljivi. Politična participacija: Intervjuvanci (razen politikov, predstavnikov manjšine ali tistih, ki so na vodilnih funkcijah) so izrazito nezadovoljni z vodenjem manjšinske skupnosti, oziroma natančneje z odsotnostjo le-tega. Intervjuvanci, ki so politiki in predstavniki manjšine, pa poudarjajo, da manjšina kot skupnost nima nekega sistema odločanja in daje nemogoče sprejemati kakršnekoli odločitve brez soglasja vseh vpletenih. Raziskava je torej pokazala na jasno potrebo po vzpostavitvi sistema odločanja, ki bi omogočal hitrejše spremembe in prilagajanje okoliščinam. Trenutni sistem (ne)odločanja je za večino intervjuvancev neustrezen in nesprejemljiv. Vezi, ki jih imajo posamezni vodstveni delavci in predstavniki manjšine s centri moči v Italiji, so po mnenju intervjuvancev dokaj šibke. Veliko kritik je mogoče zaslediti v intervjujih tudi na temo (infrastukturne ali nepremičninske) organizacije manjšine, predvsem v tržaški pokrajini, ki ne ustreza spremenjenim potrebam manjšine. Ekonomska aktivnost: Slovenska manjšina v gospodarskem udejstvovanju v večini primerov ni izkoristila narodne pripadnosti (ali manjšinskega jezika) kot posebnosti, ki bi lahko izdelkom in storitvam doprinesla višjo dodano vrednost. Predvsem je mogoče opaziti, da je skupnost na področju kmetijstva iskala svojo nišo s kakovostjo izdelkov ali njihovo »bio in eko« pridelavo, ne pa z marketinškimi pristopi, ki bi temeljili na posebnosti manjšinskega porekla in teritorija. Intervjuvanci se zavedajo pomembnosti gospodarstva za manjšinsko skupnost. Hkrati pa predvsem gospodarstveniki izpostavljajo, da je v sodobnem globaliziranem svetu anahronistično razmišljati o »manjšinskem gospodarstvu«, ker je boj za obstoj med podjetji tako oster, da je težko priviligirati dobavitelja, poslovnega partnerja ali kandidata za zaposlitev zgolj zato, ker je Slovenec. Posledica tega ^pa je, da se delovna okolja, kjer se je v preteklosti uporabljal zgolj (ali pretežno) slovenski jezik, spreminjajo v dvojezična ali italijanska delovna okolja, kjer je možnosti za rabo slovenskega jezika vedno manj. Danes je smiselno razmišljati o gospodarstvu skupnosti zgolj kot o skupku^podjetij in obrti v zasebni lasti, pravijo gospodarstveniki. Ker jes kupnost v času družbenega gospodarstva ustvarjala med pripadniki slovenske manjšine miselnost »zaposlenega« in ne »podjetnika«, je danes med pripadniki manjšine zelo malo takšnih kadrov, ki imajo pogum in znanje, da postanejo podjetniki in obrtniki. Obnavljanje manjšinskega gospodarstva je torej v osnovi kadrovski izziv, ki mu trenutno skupnost (še) ni kos. Ključni rezultat raziskave je bilo oblikovanje štirih sklopov razvojnih možnosti, ki bi jih lahko v celoti ali deloma ubrala slovenska narodna manjšina v Italiji. Strnem ji lahko takole: 1.Ustvarjanje manjšini prijaznega okolja. Ta sklop razvojnih možnosti vključuje povečanje vidne dvojezičnosti, zlasti v urbanih območjih, ter postopen dvig zavesti o prisotnosti in možnosti rabe slovenskega jezika. Več je ljudi, ki razume ali govori manjšinski jezik, bolj postaja okolje prijazno do manjšine. Neslovensko govoreče odrasle in otroke bi bilo treba spodbujati, da se učijo in uporabljajo slovenski jezik. Nepoznavanje slovenskega jezika med večinskim prebivalstvom je glavna ovira za povečanje rabe slovenskega jezika v vseh vidikih življenja in spodbuja asimilacijo manjšine. 2. Krepitev jedra skupnosti Da se lahko slovenska manjšina bolje prilagaja spremembam, potrebuje delujoč sistem (političnega) odločanja v skupnosti,ki bi omogočil spoštovanje ideološke raznolikosti manjšine. Krepitevjedra skupnosti zahteva spremembe dejavnosti in institucij manjšine na področju kulture ter reorganizacijo mreže (in infrastrukture) takšnih dejavnosti. Na področju šolstva bi bilo treba vzpostaviti jezikovne standarde za otroke in odrasle, ki se učijo slovenski jezik, in okrepiti kakovost učenja jezika, tudi z ustrezno institucionalno in strokovno podporo učiteljem in vzgojiteljem v obliki nekega jezikovnega centra. 3. Širitev jezikovne skupnosti (ali povečanje števila govorcev manjšinskega jezika). Tak jezikovni center bi igral ključno vlogo pri povečanju števila slovenskih govorcev v Italiji, ki je potreben (vendar ne zadosten) pogoj za ublažitev procesa asimilacije manjšine. Jezikovni center bi učitelje in strokovnjake oborožil s spretnostmi, znanji, orodji in pripomočki za poučevanje slovenščine kot drugega jezika. Hkrati bi tudi zagotavljal tehnično podporo pri procesu vključevanja Neslovencev v slovenske šole, kulturna in športna društva, ipd. 4. Samopromocija skupnosti v širšem okolju. Manjšina se še vedno dojema zgolj kot del slovenskega naroda, ne pa kot aktivni in^pomemben del italijanske države in akter v regiji Alpe Adria. Sistematično bi bilo treba graditi tesne vezi s centri moči v Italiji in s tem zagotoviti najboljše možne pogoje za dolgoročen obstoj skupnosti. Manjšina bi lahko promovirala svojo edinstveno kulturno in jezikovno dediščino v tem dvojezičnem in večjezičnem geografskem območju, tudi z izkoriščanjem orodij, ki so na voljo na gospodarskem področju._ 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V projektu Evaluacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji sem zastavila en temeljni cilj in tri operativne cilje. Temeljni cilj tega projekta je bil zasnovati model za celovito evaluacijo položaja narodne manjšine in na njegovi osnovi raziskati trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji na vseh ključnih področjih njenega delovanja - t.j. na področju šolstva, jezika, kulture, medijev, politične in ekonomske participacije. Cilj je bil v celoti dosežem. Rezultat projekta je dodelan model za evalvacijo stanja in razvojne persketive narodnih manjšin (CEM model - Model for the Comprehensive Evaluation of the Status quo and Developmental Perspectives of National Minorities - ali na kratko Compehensive Evaluation Model) V izvedbi projekta sem spremenila prvotno zamisel modela in sem rezultat -output modela preoblikovala v štiri sklope razvojnih možnosti, ki se razlikujejo od tistih, ki sem jih zapisala v predlogu projekta. Ti (novi) sklopi razvojnih možnosti so se pri aplikaciji modela na slovensko narodno manjšino v Italiji izkazali za zelo uporabne, aplikativne in ustreznejše namenu modela. Model sem uporabila za evalvacijo stanja in razvojnih perspektiv slovenske narodne manjšine v Italiji. Na osnovi modela sem ocenila trenutni položaj slovenske manjšine na navedenih 6 področjih njenega delovanja - jezik, šolstvo, kultura, mediji, politična aktivnost in ekonomska participacija - in oblikovala 4 spektre razvojnih možnosti. Pri tem sem se še posebej osredotočila na doseganje naslednjih treh operativnih ciljev: 1. raziskala sem udejanjanje zakona 38 na normativni ravni: preverila sem ustreznost prenosa kolektivnih in individualnih pravic, ki so opredeljene v Zakonu 38, v relevantne zakonske, podzakonske in druge normativne akte, na zgoraj navedenihposameznih področjih (kultura, šolstvo, ...) in posebej na področju jezika. Ta cilj sem dosegla z analizo sekundarnih podatkov obstoječih raziskav ter pravnih in drugih virov. 2. preverila sem implementacijo normativne ureditve iz prejšnjega cilja v praksi; ocenila sem njen pomen in posledice za slovensko manjšino v Italiji, predvsem za njeno delovanje in dolgoročno ohranjanje. Za dosego tega cilja sem podatke pridobivala predvsem s kvalitativnim raziskovanjem - intervjuji. 3. na osnovi modela celovite evaluacije položaja narodne manjšine sem ocenila položaj, vlogo, izzive in razvojne možnosti slovenske narodne manjšine vis a vis t.i. matičnemu narodu in italijanski (narodni) večini. Za dosego tega cilja sem podatke pridobivala predvsem s kvalitativnim raziskovanjem - intervjuji. Velik del ugotovitev, do katerih sem prišla pri doseganju tega cilja, sem strnila v 4. sklop razvojnih možnosti slovenske narodne manjšine v Italiji - samo-promocija manjšine v širšem okolju._ 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Dejavnosti v raziskovalnem projektu so v glavnem potekale kot predvideno. Omeniti velja zgolj tri odstopanja: 1. Zaradi številnih odsotnosti nosilke projekta zaradi varstva in nege otroka v letu 2012 in zaradi bolniškega staleža med nosečnostjo v letu 2011, se je izvedba posameznih dejavnosti v letih 2011 in 2012 časovno nekoliko zamaknila. Glede na predvideno časovno razporeditev je izvajalka projekta pri izvedbi v letih 2011 in 2012 zamujala za približno 45 dni, kar pa je nadoknadila v letu 2013. Tako je uspešno zaključila projekt in izvedla vse predvidene aktivnosti. 2. V prijavi projekta je izvajalka načrtovala približno 30-40 intervjujev. Med samo izvedbo projekta se je izkazalo, da je bila ta ocena potrebnih intervjujev prenizka in neustrezna. Stanje in izzivi slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini se namreč v tolikšni meri razlikujejo od stanja in izzivov v tržaški in goriški pokrajini, da je bilo treba za vsako področje (jezik, kultura, šolstvo, itd.) opraviti za videmsko pokrajino še dodatne intervjuje. Poleg tega so se nekatera področja izkazala za precej problematična (npr. kultura), in je bilo treba vložiti bistveno več napora v analizo obstoječe situacije, kot je izvajalka v začetku načrtovala. Zato je izvajalka v teku projekta povečala število opravljenih intervjujev. Tako je opravila več kot 60 intervjujev (kumulativno več kot 108 ur intervjujev) in pridobila potrebne informacije, da je lahko uspešno izvedla projekt in dosegla zastavljene cilje. 3. Čeprav je izvajalka sem v svojem načrtu predlagala pripravo monografske publikacije, se je potem odločila za drugo alternativo, in sicer da besedila za posamezna področja (jezik, šolstvo, ekonomska aktivnost politična participacija, itd.) raje objavi v specializiranih znanstvenih revijah na teh področjih_ 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 12618061 Vir: COBISS.SI Naslov SLO L'eterogeneita della comunita Slovena in Italia (Heterogenost slovenske skupnosti v Italiji) ANG Heterogeneity of the Slovenian community in Italy Opis SLO Prispevek je bil objavljen v monografiji, ki so jo uredili sodelavci Univerze v Turinu in jo izdali pri znanstveni založbi Edizioni dell'Orso v Italiji. Ukvarja se predvsem z interno raznolikostvjo slovenske manjšine v Italiji in ponuja razlago vzrokov razlik, ki jih opažamo med jezikovno, identitetno in sociološko sliko slovenske manjšine v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Izpostavlja pomemben rezultat tega projekta: potrebo po tem, da se razvoj manjšine v različnih pokrajinah obravnava različno. ANG The paper was published in a monograph, edited by collaborators of the University of Torino and published by Edizioni dell'Orso in Italy. It explains the internal heterogeneity of the Slovene minority in the three provinces of Trieste, Gorizia and Udine in terms of language, identity and other sociological aspects. It explains one of the most important result of this study: the need to have different approaches when planning the development of the community in the three provinces. Objavljeno v Edizioni dell'Orso; Minoranze in mutamento; 2014; 229-249; Avtorji / Authors: Brezigar Sara Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 12063053 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Cultural aspects and life of ethnic minorities in Central Europe (kulturni vidiki in življenje etničnh manjšin v Osrednji Evropi) ANG Cultural aspects and life of ethnic minorities in Central Europe Opis SLO Poglavje v monografski publikaciji vključuje spoznanja o kulturi slovenske narodne manjšine v Italiji in jo primerja s kulturami drugih narodnih manjšin v srednji Evropi. Zajema primerjavo kulturnih dejavnosti in vidikov kulturnega življenja avtohtonih manjšin v 6 državah srednje Evrope (Slovenija, Italija, Madžarska, Slovanška, Romunija, Avstrija), in sicer po 3 manjšine iz vsake države, vključno s slovensko manjšino v Italiji. Primerja kulturne aktivnosti posameznih manjšin in umeščenost manjinske kulture v prostor, v katerem živi manjšina. Posebno pozornost posveča atraktivnosti manjšine kulture za manjšinsko in večinsko prebivalstvo, s posebnim poudarkom na zmožnosti manjšinske kulture, da pritegne mlade pripadnike narodne manjšine. Poglavje primerja tudi načine financiranja kulturnih dejavnosti manjšine. ANG This chapter presents the research results on cultural aspects and life of the Slovenian national minority in Italy, comparing it to other minorities in Central Europe. It consists of a comparative study in the field of culture ob 18 autochtonous minorities living in six European States (Slovenia, Italy, Hungary, Slavic, Romania, Austria), including the Slovenian minority in Italy. It devotes speacial attention to the attractiveness of minority culture both for the minority and the majority population. Moreover, it explores the ability of the minority culture to attract youth. Finally, it compares the financial provisions regarding the cultural activities of the minorities under scrutiny. Objavljeno v Nomos; Practice of minority protection in Central Europe; 2012; Str. 61-91; A': 1; Avtorji / Authors: Brezigar Sara, Bešter Romana, Medvešek Mojca, Žagar Mitja Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 12362829 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ali se jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini lahko širi? Poučevanje in učenje slovenščine med večinskim prebivalstvom kot perspektiva za dolgoročno ohranjanje manjšinskega jezika: zaključki. ANG Can the Slovene linguistic community in Friuli Venezia Giulia expand? Teahing Slovenian to majority population as a path towards long term maintenance of the minority language. Opis SLO Poglavje v monografski publikaciji združuje spoznanja tega projekta na področju jezika s podatki, ki jih je pridobil SLORI v raziskavi o poučevanju slovenščine med italijanskim prebivalstvom, in ponuja razmišljanje o razvojnih možnostih slovenske manjšine pri ohranjanju lastnega jezika. ANG This chapter combines the results of this research project with the results of a research projects carried out by SLORI on teaching Slovene to the majority population. This chapter provides an outlook on developmental opportunities for the Slovenian minority in Italy, Objavljeno v Ciljno začasno združenje "Jezik-Lingua"; Med drugim in tujim jezikom; Tra lingua 2013; Str. 97-119, 105-129; Avtorji / Authors: Brezigar Sara Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 0 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO L'economia e il finanziamento della communita slovena in Italia. (Gospodarstvo in financiranje slovenske skupnosti v Italiji) ANG The economy and financing of the Slovene minority in Italy. Opis SLO Prispevek predstavlja poglavje o gospodarstvu in financiranju slovenske narodne manjšine v Italiji v monografiji o Slovencih v Furlaniji Julijski krajini, pri kateri sodelujem tudi kot članica uredniškega odbora. Monografija predstavlja nekajletno delo skupine raziskovalcev, ki smo poskusili strniti razvoj slovenske narodne manjšine v zadnjih 30 letih v eno samo publikacijo, ki bi bila logično nadaljevanje Štrajnove knjige Slovenci od A do Ž iz 80. let ANG This is a book chapter on the economy and the financing of the Slovenian minority in Italy in the book Slovenians in Friuli Venezia Giulia. I am a member of the editorial board of this book, to be published in the next few months ba the Italian scientific publishing house Carrocci. The book represents several years of work of a team of reserachers that tried to provide an overview of the development of the community in the past 30 years and that would represent a logical follow-up of Strain's "The Submerged Community" from the 80s. Objavljeno v In Sloveni nel Friuli Venezia Giulia (2014, in press), Carrocci, Roma, Italia Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 12567629 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Z mladimi in za mlade. Premisliti vlogo in delovanje manjšine v skupnem slovenskem prostoru. ANG With and for the youth. Rethinking the role and functioning of the minority in the Slovenian common space. Opis SLO Vabljeno predavanje na XIV. vseslovenskem srečanju v Državnem zboru Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?. ANG Guest lecture at the XIV All-Slovenian Meeting in the National Assembly: Youth as creators of the common Slovenian space. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Brezigar Sara Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 2. COBISS ID 12599117 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovensko šolstvo v Italiji: evalvacija stanja in razvojne perspektive ANG Slovene Education in Italy: evaluation of the status quo and developmental perspectives. Opis SLO Prispevek na posvetu Manjšinsko šolstvo pred novimi izzivi, Slovenska narodna skupnost v Italiji, 18. nov. 2014 Koper. Koper, Pedagoška fakulteta UP, SLODRE ANG Paper presented at the conference Minority Education Challenges concerning the challenges of the education in minority language among Slovenes in Italy. Koper: Faculty of Education, SLODRE. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Pedagoška fakulteta UP;SLODRE; 2014; Avtorji / Authors: Brezigar Sara Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 3. COBISS ID 12384589 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Predstavitev rezultatov raziskovalnega projekta Evalvacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji ANG Presentation of the results of the research project Evaluation of the status quo and developmental perspectives of the Slovenian national minority in Italy Rezultate projekta sem predstavila slovenski narodni manjšini v Italiji na več načinov. Formalna prezentacija znanstvenih rezultatov projekta je bila organizirana v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu. Sledili so številni intervjuji na radiu in televiziji ter več televizijskih in radijskih oddaj na to temo, kot npr.: Opis SLO - BREZIGAR, Sara (intervjuvanec). Okrogla miza o slovenski šoli : oddaja Mikser. Trst: RAI3 - slovenski program, 20. okt. 2013. [COBISS.SI-ID 12390733] - BREZIGAR, Sara (intervjuvanec). Predstavitev postdoktorskega projekta Evaluacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji : oddaja Divan. Celovec: Radio Agora, 17. sep. 2013. [COBISS.SI-ID 12366669] - BREZIGAR, Sara (intervjuvanec). Predstavitev postdoktorskega projekta Evaluacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji : oddaja V sredo v središču. Nova Gorica: Radio Robin, 23. okt. 2013. [COBISS.SI-ID 12393037] The results of the project have been presented to the members of the Slovene minority in Italy, in a variety of ways. A formal presentation of the results has been organised in cooperation with the Slovenian Research Institute in Trieste, followed by a series of interviews on TV and Radio and by several radio and TV shows on the topic, such as: ANG - BREZIGAR, Sara (interviewee). Round table on Slovene schools: Tv Show Mikser. Trst: RAI3 - Slovenian Program, 20. okt. 2013. [COBISS.SI-ID 12390733] - BREZIGAR, Sara (interviewee). Presentation of the post-doc project Evaluation of the Status quo and developmental perspectives of the Slovene national minority in Italy: Radio show: Divan. Celovec: Radio Agora, 17. sep. 2013. [COBISS.SI-ID 12366669] - BREZIGAR, Sara (interviewee). Presentation of the post-doc project Evaluation of the Status quo and developmental perspectives of the Slovene national minority in italy: Radio show: V sredo v središču. Nova Gorica: Radio Robin, 23. okt. 2013. [COBISS.SI-ID 12393037] Šifra B.06 Drugo Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Brezigar Sara Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 4. COBISS ID 12397389 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Novi izzivi za manjšinsko šolo ANG New challenges for the Slovene school in Italy Opis SLO Prispevek je nastal na osnovi predavanja na Dragi mladih, ki jo vsako leto organizira Slovenska prosveta na Opčinah. ANG The paper was the result of an invitation to be a guest speaker at the presigious Draga Youth days, organised each year by Slovenska Prosveta in Italy. Three speakers are selected every year to speak at the youth event about a topic, relevant for the Slovene Minority in Italy. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Mladika; Mladika; 2013; Leto 57, št. 8; str. 2-13; Avtorji / Authors: Kravos Marijan, Polojaz Vlasta, Brezigar Sara Tipologija 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 5. COBISS ID 12407885 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kam in kako naprej? Razvojne perspektive slovenske narodne skupnosti v Italiji ANG Where to and how? Developmental perspectives of the slovene national minority in Italy Opis SLO Rezultati raziskave so bili objavljeni v članku na dveh straneh Primorskega dnevnika. ANG Research results concerning the developmental perspectives of the national minority have been published in a two-page article on the daily newspaper of the Slovene minority in Italy. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Založništvo tržaškega tiska;Družba za založniške pobude; Primorski dnevnik; 2013; Leto 69, št. 270; str. 10-11; Avtorji / Authors: Brezigar Sara Tipologija 1.04 Strokovni članek 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Ključen prispevek tega projekta k znanosti je razvoj modela za celovito evaluacijo položaja in razvojnih perspektiv narodne manjšine (CEM model). V okviru tega projekta je avtorica razvila 6 vprašalnikov, s katerimi je mogoče celovito oceniti položaj narodnih manjšin na šestih ključnih področjih njihovega delovanja, in sicer: jezik, šolstvo, kultura, mediji, politična participacija in ekonomska aktivnost. Z upoštevanjem ključnih kontekstualnih dejavnikov in njihovega vpliva na prej omenjenih 6 področij, je na osnovi modela mogoče oblikovati razvojne možnosti izbrane narodne manjšine. V modelu jih je avtorica združila v štiri osnovne sklope razvojnih možnosti: ustvarjanje manjšini prijaznega okolja, krepitev jedra manjšine, širitev manjšinske jezikovne skupnosti in samo-promocija manjšine v širšem okolju. CEM model je nastal kot poskus, da bi oblikovali in operacionalizirali model, ki bi omogočal celovito preučevanje narodnih manjših. Model je torej nastal iz potrebe po združevanju različnih pristopov k proučevanju narodnih manjšin. Pristopi, ki so lastni različnim vedam in znanostim ponavadi omogočajo temeljito in poglobljeno razumevanje majhnega števila vidikov delovanja in razvoja narodnih manjšin, vendar hkrati ponujajo zelo omejen pogled na to, kaj so možne razvojne poti narodne skupnosti kot celote -bodisi zato, ker se osredotočajo predvsem na en vidik njenega obstoja (jezikoslovci lahko npr. dojemajo narodno skupnost kot prvenstveno jezikovno in ne upoštevajo drugih socioloških dejavnikov, ki bi lahko močno vplivali na prihodnost te skupnosti, kot so npr. medetnične napetosti, mednarodna politika ali socialne razlike med skupnostmi, ipd.) bodisi zato, ker z ugotovitvami na ozko zamejenem področju raziskovanja ni mogoče predvideti usodo skupnosti kot celote. Model CEM predstavlja torej nekakšen poskus, da narodno manjšino evalviramo kot celoto, ob upoštevanju dejavnikov, ki ponavadi sodijo na različna področja raziskovanja in so lastni različnim vedam (npr. jezikoslovje, sociologija, pravo, politologija, ekonomija, ...) Uporaba modela in vprašalnikov na primeru slovenske narodne manjšine v Italiji je omogočila preverjanje ustreznosti modela in uporabnosti vprašalnikov. Model in vprašalnike bi bilo v nadaljevanju smiselno preizkusiti pri evalvaciji položaja tudi drugih, primerljivih manjšin, pri primerjalnih študijah in za ponovno oceno položaja slovenske narodne manjšine po daljšem časovnem obdobju. ANG_ The key contribution of this project to science is the development of a Model for the Comprehensive Evaluation of the Status quo and Developmental perspectives of national minorities (CEM model). The author of this project developed 6 questionnaires that can be used to assess thoroughly the status quo of a determined national minority in six key areas of its existence, namely: language, education, culture, media, political participation and economic activity. By taking into account key contextual factors and their influence on the aforementioned six areas the CEM model facilitates the formation of 4 clusters of developmental opportunities for the minority under consideration, namely: creating a minority-friendly environment, strengthening the core of the minority, increasing the number of speakers of the minority language and self-promotion of the minority in the wider environment. Such an attempt to design and operationalise a model that examines the status quo of a national minority, stems from a need to unite and combine different approaches towards the study of national and linguistic minorities. Such approaches, used by different disciplines and in different fields of research, usually provide thorough, in-depth understanding of a small number of aspects of the life and development of linguistic and national minorities. However, they offer a rather limited view on what are the possible developmental paths of the linguistic or national community as a whole, either because they focus primarily on one aspect of its existence (e.g. linguists may see the community as an inherently linguistic one, and fail to take into account other sociological factors that could heavily impact the future of the linguistic community, such as inter-ethnic tensions, or international politics, or social disparison among communities, or the economic vitality of the minority, etc.), or because the findings within that field of research cannot fully predict the faith of the community as a whole. The CEM model thus represents a kind of attempt to evaluate a national minority as a whole and to fill the micro-macro gap in the study of national minorities. The model and the questionnaires have been applied to the Slovene minority They have proven to be a valid tool and could be used to assess the status quo of other comparable minorities, in comparative studies or to reassess the situation of the Slovenian minority in the future. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Raziskovalni projekt ponuja poglobljeno in celovito sliko položaja manjšine, torej nabor podatkov za zaznavanje in razumevanje sprememb na slovensko-italijanski etnični meji. Ti podatki in znanja predstavljajo nujno potrebni input za sprejemanje odločitev, ki so povezane s slovenskim narodnim vprašanjem. Pomembni so za načrtovanje politik in razvoja slovenske narodne manjšine v Italiji na vseh šestih področjih njenega obstoja in delovanja: na področju jezika, kulture, šolstva, medijev, politične participacije in ekonomske dejavnosti. K temu je projekt posebej prispeval z oblikovanjem 4 sklopov razvojnih možnosti slovenske narodne manjšine - ustvarjanje manjšini prijaznega okolja, krepitev jedra manjšine, širitev manjšinske jezikovne skupnosti in samopromocija manjšine v širšem okolju. Znanja in podatke, oceno položaja in razvojne možnost bo lahko slovenska narodna manjšina v Italiji uporabila pri načrtovanju lastnega razvoja. Z uporabo modela za celovito evaluacijo položaja narodne manjšine pa je mogoče kasneje (čez 5, 10 let) izvesti re-evaluacijo, torej ponovno preverjanje položaja manjšine, njene trenutne razvojne perspektive in oceniti opravljeno razvojno pot. Podatki in pridobljeno znanje bodo v pomoč Republiki Sloveniji pri načrtovanju lastne zunanje politike, predvsem na področju zaščite manjšin v sosednjih državah in pri razvoju skupnega slovenskega prostora. ANG_ The study provides an in-depth, thorough picture of the Slovene minority in Italy and therefore supplies data needed for the perception and comprehension of the changes on the Slovene/Italian ethnic border. Such data and knowledge are an important input in the decision making processes regarding the Slovene national question. These data and knowledge are important for policy planning and for the development of the Slovenian national minority in Italy in all six areas of its existence and activities: language, culture, education, media, political participation and economic activity. Moreover, four clusters of developmental perspectives for the Slovene minority in Italy had been formed and can be fully or partially adopted by the Slovene minority in Italy. The four clusters are: creating a minority-friendly environment, strengthening the core of the minority, increasing the number of minority language speakers, self-promotion of the minority in the wider context. The data, the knowledge, the evaluation of the status-quo and the developmental perspectives could be used, therefore, by the Slovenian minority in Italy in its developmental plans. Moreover, the CEM model provides an opportunity to re-evaluate the status-quo and developmental prospects of the minority also in the future (in 5, 10 years time) and to assess the path undertaken by the minority. The data and new knowledge will provide an input that may considerably assist the Republic of Slovenia in its foreign policy planning (especially regarding minority protection in neighbouring countries), and in the development of the Slovenian common space. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj 1 1 1 1 1 G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek BREZIGAR, Sara. Avoiding the dynosaur path: a framework for the evaluation of the status quo and developmental prospectives of national minorities. Schrammel-Leber, Barbara in Christina Korb (2014, in press) Dominated Languages in the 21st Century: Papers from the International Conference on Minority Languages XIV. Publication series: Grazer Plurilingualismus Studien: Graz, GLM - Grazer Linguistische Monographien. Znanstveni prispevek je bil najprej predstavljen na znanstveni konfereci ICML XIV -International conference on minority languages XIV: 11-14 September 2013, Graz, Austria. Na osnovi prispevka na konferenci sem bila povabljena v uredniški odbor zbornika v "Grazer Plurilingualismus Studien" (GPS), v katerem je tudi objavljen prispevek. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Inštitut za narodnostna vprašanja Sara Brezigar ZIG Kraj in datum: Lubljana, 15. 3. 2015 16.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/157 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a F8-32-E9-1D-3F-DC-28-D5-A7-4F-47-EA-9C-27-9F-B9-9E-4F-EF-50